Cena cent* 80
■Ha S.
Otttnidnoi MoNnm, Atccnllcn
Telefoo k. 51-22. 31-23. 51-24 Inseratni oddelek: Ljubljana. CncdnOen aH* Ca S — Telefoo It. 51-25. 51-26
Podružnica Novo mesto > Ljubljanska cesta 42 Računi: a Ljubljanske pokrajino pa poštno-čekovnem zavodu k- 17.749, za ostale kraie Italije Servizio Cona. Con Post. No 11-3118
izključno Zastopstvo
Italije in inozemstva Ima Unione Pubbliciti Italiana S.
ca oeiase is Kt. i MILANO
tikiji ruk daa a Naročnina anaia mase
vključno •
Ut 36.90.
•oatd«l|k«
č n o Lit ia—w
Utedaiiitoi
kev. 31-22. 31-25. 51-24.
Rokopisi aa ae et ača|o.
CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA pat la pob-
bliciti di proventenza italiana ad estera: Unione PubMiciti Italiana 8. A. MILANO
Letalski napad na luko
v Bizerti
Torpediranje sovražnega rušilca — 13 sovražnikovih letal
sestreljenih
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 21. maja naslednje 1091. vojno poročilo:
V pretekli noči so naša letala obstreljevala pristaniške naprave v Bizerti in tor-pedirala v tuniškib vodah enega rušilca.
Sovražno letalstvo je včeraj izvršilo polete nad Grosseto, Messino, Pantellerijo in na razne kraje Sardinije.
Baterije otoka Pantellerije so pokončale 7 letal. Nadalnje letalo, ki ga je tudi zadel strel proti'etalske obrambe, se je zrušilo v morje v bližini Auguste.
V zraku nad Sardinijo so italijanski lovci sestrelili v boju eno štirimotorno in dve dvomotorni letali; enako usodo so nemški lovci pripravili dvema drugima sovražnima letaloma.
Pri napadih, ki ja javlja današnje vojno poročilo, so bile doslej ugotovljene naslednje žrtve med civilnim prebivalstvom: v Grossetu 17 mrtvih, 19 ranjenih, v Mes-sini 1 mrtev, 1 ranjen, na Sardiniji (pokrajina Sassari in Nuoro) 5 mrtvih, 21 ranjenih.
Velike sovražnikove izgube v Afriki
Odbit! sovjetski napadi
Bombardiranje sovražnikovega zaledja — Dve sovjetski ladji potopljeni ob kavkaški obali
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 21. maja.
Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo.
Na vzhodni fronti je bilo zavrnjenih več krajevnih sovjetskih napadov. Akcije lastnih napadalnih oddelkov so bile uspešne.
Letalstvo je obstreljevalo čete, vlake »a prevoz in preskrbovalne obrate sovražnika.
Nemške lahke pomorske oborožene sile so potopile pred kavkaško obalo dve sovjetski enoti za prevoz in sestrelile tukaj in nad Vzhodnim morjem 6 sovjetskih bombnikov.
Nemška bojna letala ao v noči na 2L maja ponovno obmetavala z bombami težkega kalibra pristaniško področje Djidjellija ob alžirski obali.
V Sredozemlju so nemški lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 8 sovražnih le-taL Izgubljeno je eno lastno lovsko letalo.
Posamezni lahki angleški bombniki so preteklo noč izvedli neučinkovite vznemir-jevalne polete nad severnim državnim ozemljem.
Priprave za nove ofenzive na vzhoda
Rim, 20. maja. s. Seznam izgub, ki so bile zadane sovražniku na bojiščih Severne Afrike (Libija, Egipt, Tunis) in na Sredozemlju od 10. junija 1940 do 13. maja 1943-XXI:
68.900 ujetnikov;
uničenih ali zajetih tankov in oklopnih avtomobilov 5833;
topov raznega kalibra, uničenih ali zajetih 1524;
uničenih ali zajetih motornih vozil in raznih motornih sredstev nedoločeno število v tisoče;
uničenih ali zajetih strojnic in nosnega pehotnega orožja visoko število.
Letal, sestreljenih od letalstva Osi aH uničenih na tleh ah o d protiletalske obrambe in kopninskih oddelkov ter pomorskih edinic 5739;
verjetno sestreljenih letal, katerih usode ni bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti, okrog 2000.
Kr. mornarica in Kr. letalstvo sta potopili naslednje vonje ladje: 32 križark, 3 pomožne križarke, 40 rušilcev in torpe-dovk, 88 podmornic, 4 pomožne ladje, 7 manjših ladij, 178 parnikov z 1,137.500 tonami, 2 prekooceanska parnika s 40.000 tonami, 16 petrolejskih ladij s 150.500 tonami in 16 jadrnic in manjšega pomožnega brodovja.
Tem podatkom se dodajajo naslednji glede izgub, zadanih sovražniku ob sodelovanju nemškega letalstva: 3. rušilci. 7 manjših ladij, 10 parnikov in ena petro-lejska ladja. Končno je bila ena križar-ka potopljena od našega letalstva ob sodelovanju italijansko-nemških letalskih pomorskih sredstev.
Madrid, 21. maja. s. Španski tisk poroča z velikim poudarkom o anglosaških izgubah na sredozemski in severnoafriški fronti ter zlasti naglasa občutne pomorske izgube, ki jih je sovražniku prizadelo samo italijansko orožje. Listi naglašajo, da predstavlja izguba 174 -vojnih in 212 trgovskih enot brez onih, ki so jih ob skupnem sodelovanju potopili Italijani in Nemci, grenko bilanco za anglosaško pomorsko moč, kj je že močno iztrošena.
Obsodbe anglosaškega barbarstva
Berlin, 19. maja s. Nekateri dnevniki polemizirajo proti sovražni propagandi, ki hoče podžgati nov val sovraštva proti Nemčiji. »Borsenzeitung« zatrjuje pod naslovom »Organiziran umor proti otrokom«, da uporabljajo Anglosasi zločine, zaradi katerih je bila Nemčija lažno obtožena v prejšnji evropski vojni. Glasilo oboroženih sil navaja nedavne izjave ameriškega veleposlanika v Bejrutu skupini inozemskih novinarjev, da mora uničevanje nemških mest po zavezniškem letalstvu doseči namen, ki je bil dosežen z angleško blokado 1. 1913. Veleposlanik Woods Woodh je potem dodal: »Mi smatramo nemško mladino in z njo tudi otroke še za bolj nevarne kakor vojake, kajti možgani mladih Nemcev so prepojeni z nadvladanjem in imperializmom. Zaradi tega je treba zlo za-treti prj koreninah.«
Listi žigosajo z ognjenimi besedami to tipično ameriško mišljenje, ki odkriva nezaslišan cinizem ljudi v washingtonsiki vladi. vredni zaveznici boljševizma in brez-božniških zločinskih združenj.
Bukarešta, 21. maja s. Teroristični in vznemdrjevalni letalski napadi Anglosasov proti Italiji zbujajo ogorčene komentarje v rumunskem tisku. Odgovor Italije, piše list »Sacra«, na živčno vojno je bil ponosen in odločen: Nadaljevali bomo borbo. Ta odgovor ima posebno obliko v dnevnem povelju italijanski vojski, ki ga je izdal general Rossi, šef glavnega stana.
Barbarstva postajajo vedno bolj nizkotno drzna, piše glavni urednik lista »Po-runca Vremi« v živahnem obsojevalnem članku proti terorističnemu delovanju sovražnika. Prebivalstvo onkraj Oceana je živelo še v barbarstvu, ko so tri karavele velikega Genovčana odkrile novo celino. Evropa, ki je bila tej celini učiteljica omike. se danes nizkotno pohablja in napada z uničevanjem spomenikov, ki so stoletne priče njene veličine.
Zločinsko sodelovanje
Francozov z Američani
Bern 21. maja s. »United Press« poroča v brzojavki iz glavnega stana generala Eisenhow-ra o novih podrobnostih, ki dokazujejo zločinsko sodelovanje Francozov z ameriškimi četam pri njihovem izkrcanju v severni Afriki. Le s tega stališča se da pojasniti izredna lahkota, s katero so ameriške čete izvršile svojo operacijo. Brzojavka pravi: »Kakor se je sedaj zvedelo, 8e je svoj čas francoskim častnikom posrečilo, da so skrili velike množine vojnega blaga ne da bi o tem kaj vedela premima ko-msija osnih sil. Množina tega blaga je večja od tretjine onih količin, ki jih je Francozom dovolila premima komisija leta 1940. To blago so Francozi prepeljali v Afriko ter ga skrili po
votlinah, rudnikih in kmetijah. L. 1941 so velik del tega blaga izkopali in ga poskrili na drugih mestih, kajti agenti Osi so preiskali vso de? želo. S pomočjo senegalskih strelcev in domačinov se je francoskim častnikom v meščanski obleki posrečilo ustvariti tajno organizacijo, ki je čuvala to blago in ga imela stalno na razpolago. Ko so se lani meseca novembra Amen« čani in Angleži izkrcali na afriških tleh, se je v Maroku takoj pojavilo 20.000 pušk in pištol, 30 poljskih baterij kalibra 7.5 cm, 30 baterij manjšega kalibra 13 težkih strojnic, 160 metalcev min, 4000 lahkih strojnic, 45.000 ročnih granat in 175 granat kalibra 7.5 cm. Iz ene same votline v hribih so potegnili 75 kamijo-nov, iz neke druge pa 700 ton razstreliva.«
Berlin, 20. maja s. Počasi in celo zelo leno se vzhodno bojišče prebuja iz svojega pomladnega dremanja, ki se je začelo v začetku marca in ki je skoro brez prekinitve trajalo do danes, ako izvzamemo kubansko mostišče, kjer so se boji dolgo in srdito nadaljevali. V vseh ostalih odsekih pa je mir. skoro popoln mir, ki je po velikih zimskih pretresih skoro neverjeten.
Od 22. junija 1. 1941 ni bilo še nikdar tako dolgega odmora v vojaških operacijah na tem bojišču. Lani na primer skoro ni bilo premora med zimskimi in poletnimi borbami; niti v najbolj kritični fazi od juge, ki je lani zavzela neprimerno večji obseg kakor letos, niso Rusi prenehali napadati nemških črt. In čeprav niso pri tem zasledovali kakih strateških načrtov, so vendar pri tem zaposlili ogromne sile in
Odmevi Bastianinijevega govora
Za majhne narode je bodočnost samo v taboru Osi
Bern, 20. maja. s. Današnji tisk švicarske prestolnice naglaša važnost izjav, ki jih je včeraj podal podtajnik zunanjega ministrstva Bastianini. Zlasti posveča mnogo pozornosti onemu delu govora, ki se tiče položaja manjših držav v novi Evropi. V zvezi s tem piše list »Suisse«, da je predsednik britanske vlade namenil nadzorstvo sveta trem velesilam: Angliji, Zedinjenim ' državam in Sovjetski zvezi, tako da so se Kitajci v čungkmgu morali vprašati kaj so postali oni v Churchillovem načrtu, dočim so nekatere druge vlade držav, ki so svojo usodo povezale z Veliko Britanijo, prišle do prepričanja, da se velesili Britanija in Rusija zelo malo menita za njihovo usodo. Tudi oni Francozi, ki so se po premirju v juniju mesecu 1. 1940 pridružili britanski stvari, so bili presenečeni, ker se njihovo ime niti ni imenovalo.
Razpravljajoč o izjavah Bastianinija poudarja »Suisse«, da modra italijanska politika dopušča posebno važnost manjšim državam, katerih individualnosti ne smejo biti uničene ali omejene, kar je v popolnem soglasju s prirodnim redom. List zaključuje: Le v prostovoljnem sodelovanju vseh zainteresiranih narodov se da ustvariti stalno skupno življenje v Evropi, ne pa z ekskluzivnimi zakoni ene ali dveh skupin velesil. Mali narodi so z zadovoljstvom sprejeli na znanje v Rimu izrečeno misel.
Berlin, 20. maja s. Pod naslovom »Energičen odgovor Italije zatiralcem narodov« objavlja »Nachtausgabe« na prvi strani včerajšnji govor državnega podtajnika za zunanje zadeve Bastianinija v senatu. Odstavkom iz govora sledi komentar z naslovom »Odkrita peklenska igra«. Po opozorilu. da sovražnik upa, da bo uklonil Italijo z živčno vojno, izvajano z najbolj nečloveškimi sredstvi in z grožnjo za vdor, zatrjuje list, da italijanski narod ve, kam meri podli sovražni manever, ter odgovarja nanj s čudovito voljo in gotovostjo, ki sta v polnem nasprotju s sanjami, fantazijami in lažmi nasprotne propagande. Ta volja in gotovost se nahajata tudi v velikem Bastianini j evem govoru, ki je izrazil čustva vsega italijanskega naroda.
Bastianini je jasno povedal, piše do-slovno »Nachtausgabe«, da je italijanski narod odkril igro zatiralcev narodov in da je odločen zoperstaviti se ji z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. Podtajnik za zunanje zadeve, zaključuje list, je podčrtal istovetnost ciljev sil trojnega pakta, kakor tudi poti, katere so si izbrale za dosego svojih smotrov. Lahko je prepričan da nemški narod ceni v pravi meri žrtve Italije ter sledi z zadovoljstvom moškemu zadržanju italijanskega naroda v obrambi svojega življenja in svoje časti, kakor italijanski narod trdno veruje, da se bo končno zmaga nasmejala mladim narodom.
Zagreb, 20. maja s. Tukajšnji tisk objavlja včerajšnji govor podtajnika Bastianinija v senatu. »Hrvatski Narod« izrecno poudarja odstavke, ki se tičejo neporušlji-vega odpora italijanskega naroda. List podčrtava nadalje Bastianinijeve besede o ita-lijansko-nemškem tovarištvu, o nedavnem sestanku Hitlerja in Duceja, o temeljnih načelih novega svetovnega reda in končno o potrebi obrambe Evrope.
»Nova Hrvatska« paše pod naslovom »Velik govor podtajnika Bastianinija« o popolnem sodelovanju in odkritem tovarištvu med Italijo in Nemčijo, kakor tudi, da je posebno značilen odstavek, ki govori o Osi, da noče malih držav zasužnjiti in zatirati ter omejevati njihovega svobodnega razvoja.
Bukarešta, 20. maja. a Današnji romunski listi so objavili z izrednim poudarkom dolge izvlečke iz včerajšnjega govora državnega podtajnika Bastianinija v senatu. Odstavki, ki so najbolj zanimali tukajšnje novinarske in poli» tr oge, so tisti, ki se nanašajo na temeljna načela italijanske in fašistične politike do majhnih držav in na misijo senatorja Grazioli-ja, ki je nedavno prišla v Bukarešta
Buenos Aires, 21. maja & Argentinski listi objavljajo obsežne izvlečke iz govora Eksc. Bastianinija v italijanskem senatu ter poudarjajo predvsem jasen predlog Italije za zaščito malih držav in za nadaljevanje vojne proti ko* munizmu in njegovim zaveznikom do koaca.
Hvaležnost Hrvatske do Italije in Duceja
Govor zunanjega ministra Budaka ob drugi obletnici
podpisa rimskih pogodb
Zagreb, 20. maja. s. Novi zunanji minister Mile Budak je imel včeraj važen govor pred člani vlade, ustaškimi hierarhi, diplomatskim zborom in zastopniki hrvatskega in inozemskega tiska. Govoril je o italijansko-hrvatskih odnosih. Govor spada v okvir manifestacij ob drugi obletnici podpisa rimskih pogodb ki je bila včeraj proslavljena z izmenjavo pozdravnih govorov med ministrom Italije Casertanom in Po-glavnikom.
Po omenitvi žalostnih spominov na Kal-varijo hrvatskega naroda, borbe za neodvisnost in absurdnega položaja na Adriaticu, ki je nastal z mirovnimi pogodbami, zaradi katerih je Jugoslavija nagnala Hrvate proti Italijanom, je minister dodal, da je Poglavnik, ko je borba dosegla vrhunec, moral izbrati bodoče prijatelje tn te je iskal med »duhovnimi bratranci«, to j« med italijanskimi fašisti. Minister je omenil izhodišče novih italijansko-hrvatskih odnosov, to je prvi sestanek med Poglav-nikom in Arnaldom Mussolinijem v Milanu. Edina država na svetu, ki je na stežaj odprla vrata hrvatskim emigrantom, je bila fašistična Italija, je zatrdil minister Budak. Po zlomu Jugoslavije sta Duce in Poglavnik sklenila in določiia italijansko -hrvatsko sodelovanje z ustanovitvijo Neodvisne Države Hrvatske, dokazujoč s tem da Adriatico ne more ločiti, temveč združevati oba prijateljska naroda, ki cenita vrednost takega prijateljstva iz katerega nastajajo dolžnosti in pravice. Sodelovanje med Mussolinijem in Paveličem presega sodelovanje dveh sosednih narodov. Duh
novega reda je privedel do zaključitve rimskih pogodb dne 18. maja 1941.
Položaj na vzhodu je nadvse jasen. Po 800 letih obnavlja Hrvatska svojo državno neodvisnost, na drugi strani pa je fašistična Italija na poti proti svojim ciljem imperija. Italija, ki hoče biti varna ob vzhodnih adriatskih obrežjih, jamči za integriteto in neodvisnost hrvatske države. Po orisu mejnih pogodb ter političnih in vojaških klavzul je minister poudaril pomen določitve Savojskega princa za prevzem hrvatske krone ter je dodal: S tem dejanjem je bil utrjen zadnji člen sodelovanja med obema velikima duhovoma Duceja in Poglavnika ter položen temelj za plodno sodelovanje med obema narodoma.
Omenjajoč težkoče v zvezi s sedanjo vojno in okoliščinami, ki zakasnjujejo razvoj jačjega sodelovanja, ki je želja obeh narodov, je minister dodal: Močni in odgovorni duhovi se morajo jačiti še bolj v borbi in imeti pred očmi en sam cilj: Skupno zmago za kakršnokoli ceno! S to neomajno voljo proslavljamo drugo obletnico pogodb in znova potrjujemo, da ne bomo popustili v dveh točkah: glede neodvisnosti Hrvatske in glede neskončne hvaležnosti Duceju.
Spominjajoč se na junaške borbe Italijanov, ki so se žrtvovali za veliko Italijo, je minister izjavil: Mi Hrvatje smo prvi želi sadove njih najčistejše krvi. Zaradi tega je naša hvaležnost do njih globoka in večna. Njih grobovi so svetišče italijan-sko-hrvatskega prijateljstva ter vir moči
črpali pri tem svoje ljudi dn svoja sredstva. Maja meseca se je nato začelo zopet popolno delovanje z nemško ofenzivo proti Kerču in velikim sovjetskim napadom pri Harkovu (ki je morda predstavljal najboljšo in najbolj naglo akcijo sovražnika v tej vojni).
Letos Rusom niti od daleč ni padlo na misel, da bi motili odmor, ki je nastal po zimski bitki. Čeprav so že nekaj tednov terenske razmere kar najboljše, so se doslej izognili vsaki, tudi najmanjši pobudi. Ne da se reči, ali je to le posledica naporov in izgub prejšnjih mesecev ali le previdno čakanje, da bi odkrili namere nasprotnika. Oboje je mogoče.
Nikdar morda položaj na vzhodnem bojišču ni bil tako zaprt in skrivnosten. Nikdar tudi ni bilo večje negotovosti glede namer in načrtov obeh vojsk, ki si stojita nasproti. Nekateri mislijo, da bodo Nemci začeli veliko splošno ofenzivo; drugi pa so zopet mnenja, da se bodo omejili le na kako periferično ali krajevno akcijo. Nekateri sodijo, da bodo Rusi udarili na severu, drugi zopet, da bodo prešli v napad na jugu ali v srednjem odseku. Pojavlja se torej cela vrsta nasprotujočih si domnev. ki dopuščajo vse možnosti. Le domnevo, da bi se mogel sedanji odmor še dolgo za vleči, vsi brez izjeme odklanjajo. Strogo vzeto, pa se celo ta domneva zdi mogoča.
Dejstvo je v ostalem, da odmor ni več tako splošen kakor pred nekaj tedni. Vojske so se prebudile in so se začele, če že ne premikati, pa vsaj pripravljati za nekaj novega. Na več mestih bojišča so Nemci pod vzela krajevne akcije, da bi spremenili potek bojišča, kjer ni bil ugoden. To se je med drugim zgodilo tudi ob Kubanu, čim, so sovjetske čete zaključile svojo ofenzivo. Podobna gibanja skušajo napraviti tudi Rusi, kar povzroča nenadne spopade povsem krajevnega značaja.
Postopno se razvija tudi izvidniško delovanje. Ker premalo poznata obe vojski namene nasprotnika, se trudita, da bi to ugotovili. Zato se veča izvidniško delovanje in prihaja do nenadnih udarov na »gluho področje«, da bi od ujetnikov dobili nekaj informacij. Vsi ti pojavi pa še ne nakazujejo začetka velikih operacij, temveč gre le za pojave, ki običajno spremljajo prebuditev bojišč. Vprašanje je le. koliko časa bo še poteklo do popolne prebuditve. (Corriere della Sena.)
Stokholm, 20. maja. Glasilo rdeče vojske je objavilo te dni poziv četam, v katerem jih obvešča, da je začetek poletnih bojev zelo blizu in da vse bojišče lahko naenkrat zopet oživi Moskovski poročevalci beležijo napeto ozračje v pričakovanju bližnjih vojaških dogodkov, toda nihče ne ve povedati, ali se Rusi pripravljajo za napad ali pa se boje začetka nemške ofenzive, zlasti na področju pred Moskva
Nikdar ni bilo še na vzhodnem bojišču, od začetkp te vojne dalje, tako dolgega zatišja kakor to pot Ako izvzamemo kubansko področje, je vsa vojna delavnost omejena za seda i na delovanje posameznih čet in le redkokdaj celih bataljonov. Zelo živahno pa je letalsko delovanje, tako izvidniško kakor tudi bombardiranje zaledja. (Starnoa Sera.)
Dosedanji potek bojev ob Kubanu
Berlin, 20. maja Po poročilu vojnega dopis« nika lista »Lokalanzeiger« se pri obnovi sovjetske ofenzive na kubanskem odseku lahko lo» čijo tri razdobja. V začetku so Rusi skušali predvsem osvojiti Novorosijsk in so prodrii preko gora na severu, da bi iznenada padli po Nemcih, ki drže fronto na kubanskem predmostju. S tem namenom so tudi pripravili ve* lik poizkus za izkrcanje južno od omenjenega mesta, namere sovražnika pa so bile pravočasno odkrite in takoj onemogočene. Glavnina napadalnih čet je bila razpršena in le nekoliko ruskim oddelkom se je posrečilo obdržati se na gričevitem svetu okoli mesta.
V	drugem razdobju so Rusi spremenili svojo taktiko ter razpostavili 6voje napadalne množice vzdolž ceste, ki drži na zapad med kav-kaškimi utrdbami in močvirno kubansko rav« nino. Po dolgi topniški pripravi so Rusi prešli v napad s pehoto ob veliki podpori oklopnih voz in letal. Ne glede na izredno silovite boje sovjetski napad ni uspel zaradi močnega odpora mnogoštevilnih oddelkov nemškega letalstva. Nekoliko tednov kasneje so Rusi na istem področju ponovili svoj poskus za proboj fronte, toda z enakim neuspehom. Sledil je nato še tretji napad, ki se je prav tako pone« srečil.
V	tretjem razdobju bitke za kubansko pred-mostje so Rusi nekoliko izpremenili svojo taktiko. Opustili so borbo po višinah in se lotih osvajanja močvirnatih nižin, toda nemške čete so bile medtem zgradile močne obrambne in zaporne postojanke v močvirju med Kubanom in Adagunom, južnim pritokom Kubana. Cele dneve je divjala bitka, toda Rusi niso mogli zlomiti nemškega odpora. Zato so poizkusili bočni napad, pa so bili odbiti, vendar pa je v tretjem razdobju Nemcem postalo jasno, da močvirje ni posebno močna ovira za sovjetsko vojsko. Toda sovražnik je zaradi ogromnih izgub opešal in nemško-rumunske čete so po« rabile njegovo začasno šibkost, da so vzpostavile prejšnje stanje na točkah, kjer se je bil sovražniku posrečil prodor.
Po zadnjih vesteh se zdi, da Rusi zopet zbirajo velike množice čet. zlasti na severnem krilu predmostja, medtem ko skušajo oddel* kom. ki so se obdržali južno od Novorosijska, privesti znatna ojačenja. Po vsem videzu pripravlja sovjetsko poveljništvo veliko akcijo v tem odseku. Polagoma se namreč približuje letni čas, ki bo ugodnejši za podjetja velikega obsega in Rusi hočejo ugodnost letnega časa izkoristiti za ta da bi potisnili Nemce v morje Nemške čete in njihove zavezniške ruraun« ske sile se ob Kubanu še vedno upirajo z izrednim junaštvom, ki ga tudi neprestane borbe dolgih mesecev niso oslabile. (Stampa Sena.)
Italijanski delegat pri vladi v Albaniji
Hrana, 20. maja s. Eksc. Renato SivenzL, delegat italijanske vlade v Albaniji, j,e prevzel svoje posle. V kratkem bo albanski delegat pri vladi v Rimu prevzel svoje posle.
stana v Budimpešti
Budimpešta, 20. maja s. Sef bolgarskega glavnega štaba maršal Lukas je prispel v Budimpešto in vrnil lanski obisk šefa madžarskega glavnega stana Szombatthe-lyja v Sofiji
Iz »Odredbenega lista«
Dodefitev pristojnosti v vodstvu Stranke — Ustanovitev zveze italijanskih bojevniških fašijev v Albaniji
Rim, 20. maja. s. »Odredbeni list« PNF
objavlja:
Tajnik PNF prevzame neposredno osebno bojevniški urad v svrho namestitve bojevnikov po vojnih zaslugah v urade, organizacije in hierarhije, da se tako postopno nadomestijo tisti, ki Se niso Imeli časti in prednosti služiti Domovini v orožju. Enako prevzame tajnik PNF podpiranje in zaščito bojevnikov in njih družin. Druge pristojnosti so takole porazdeljene:
Podtajnik Alessandro Tarabini (disciplina, uprava, osebje, UNIČI, orožna združenja, združenje v odvisnosti PNF) se bo posluževal dela člana narodnega direktorija Giuseppa Cabelle v vojaških in odvisnih združenjih.
Podtajnik Alfredo Cucco (tisk, propaganda, zavod za faš'stično kulturo, ženski fa-šiji, pomorska liga).
šola fašistične mistike in razstava Revolucije spadajo v udejstvovanje INCF, ki se bo posluževal dela članov narodnega direktorija Luigija Mol1na za tisk in propagando ter Sergija Nanninija za ženske fa-šije.
Podtajnik Leonardo Gana (gospodarski in socialni problemi, avtarktične pobude, korporacije, sindikalna združenja, združenja in ustanove bojevnikov, zavod »Nastro Azzurro«) se bo posluževal dela člana narodnega direktorija Luigija Emanuela Gi-anturca za združenja bojevniških ustanov.
Podtajnik Renato della V alle je na razpolago tajniku Stranke v kontroli in vzpo-rejevanju dopolavorist' čnega in športnega udejstvovanja (OND. CONI, C Al in sorodne usatnove).
za bodoče generacije obeh narodov v skupni borbi in skupnem trpljenju in v skupnem ustvarjanja 2ivel Duce! Živel Poglavnik-!
Po govoru ministra Budaka so navzoči goreče manifestirali za Italijo, za Hrvatsko in za njuna velika voditelja.
Služba za prekomorske zemlje: član narodnega direktorija Fernando Feliciard (podpoveljnik GILA), član narodnega direktorija Franc Pagliani (podtajnik GUFa.)
šef kabineta tajnika Stranke: ftefiist Gu-glielmo Momtani, rojen v UdSne leta 1896,, skvadrist, pohod na Rim, podpolkovnik bersaljenov, konzul Milice, prostovoljec tn vojni pohabljenec, imetnik srebrne ln bronaste kolajne za vojaško hrabrost, doktor prava, bivši tajnik fašija v MoHnelM, bivši zvezni podtajnik v Bologni, prefekt Kraljevine.
šef osebnega tajništva tajnika Stranke: fašist Christiano Pocarile, rojen v Gras-sanu (Maitera- leta 1904., vpisan v PNF od leta 1920, skvadrist, pohod na Rim, topniški oficir in oficir Milice, prostovljee v Italijanski Severni Afriki, odlikovan z vojnim križem, bojevnik v sedanji vojni, doktor gospodarskih, trgovinskih ln pravnih ved, bivši član zveznega direktorija v Tripohsu, bivši zvezni tajnik v Tarantu.
šef glavega stana GILA: fašist Alessandro Scala, rojen v Milazzu (Messina) leta 1894., vpisan v PNF od 3. marca 1925, polkovnik Kr. vojske, vojni prostovoljec, bojevnik iz prve svetovne vojne, v Španiji in v sedanji vojni, trikrat ranjen, odlikovan z dvema srebrnima kolajnama, eno bronasto kolajno, dvema križema za vojaško hrabrost in z železnim križan L to 2. razreda, bivši šef štaba napadalne divizije »Littorio«, oklopne divizije »LAttorio« in in tendence v Severni Afriki.
Ustanovi se federacija italijanskSi bojevniških fašijev Albanije s sedežem v Tirani. Duce je pozval na položaj zveznega tajnika te federacije fašista Giuseppa Tiz-ziranija, letnik 1898, vpisan v Stranko od 11. aprila 1921, skvadrist, pohod na Rim, major planincev, borec v prvi svetovni vojni in bivši zvezni tajnik v Rovigu ta Pa-dovi,
Nemške ugotovitve o podmorniški vojni
Celotne izgube sovražnika na morju dosegajo že 31 »ni'
|on 3v tcn ladjevja
Berlin, 21. maja. Ameriški mornariški minister polkovnik Knox je objavil, <la je borba prot' podmornicam prešla v novo dobo, da je kr za v glavnem premagana m da se sedaj zavezniško letalstvo, ki je odvzelo sovražniku pobudo, pripravlja, da osvobodi vsa morja »osnih čeri«. Kako se je zgodil ta čudež? Kako se jim je posrečilo komaj v nekaj tednih postavit' položaj na glavo? Na ta in podobna vprašanja se-vernoamer ški minister seveda ni odgovoril, omejil se je le na ugotovitev, da so se potopitve v mesecu aprilu zmanjšale za 50% v primeri s prejšnjim mesecem, dočim -'e mogoče prešteti ladje, ki so jih potopile podmornice v prvih tednih maja, skoro na prste ene roke.
Priznati je treba, pripominjajo v tukajšnjih krogih, da je b;l plen podmornic v zadnjih tednih znatno manjši kakor v mar-cu in tud: manjši kakor s istem razdobju lanskega leta, prav te slučajne okoliščine pa je izrabU severnoameriški minister za svojo veliko propagandno utvaro-
Rekli smo: slučajne okoliščine, kajti ne-eb ča'no zmanjšanje potopitev ni mogoče prip'sati uč:nkovitejši obrambi, temveč izključno le vrsti sezonskih vzrokov in nekaterim okoliščinam, k jih posadke podmornic označujejo enostavno s srečo, smolo, nesrečo.
Ne bo odveč, ako opozorimo, da se že nekaj časa uporablja taktika množ čnega napada, čigar učinkovitost pa je iz razumljivih razlogov odvisna tud: od sreče. Ocean je velik in plovba se lahko premakne za nekaj sto kilometrov, tako da se mora tak sistem lova na konvoje nujno opirati na nekakšen verjetnostni račun. Ko pa podmornice izslede svoj cilj, je uspeh odločilnega pomena, kakor se je pokazalo v prvih tednih tega meseca, ko je skupina podmornic uničla ogromen konvoj, ki je plul proti Veliki Britaniji, in potop la 30 ladij s skupno približno 200.000 tonami.
Da se je obramba znatno povečala, n^hče ne zanikava. V zadnjem času so bili v tem pogledu podvzeti celo veliki napori kakor pripominja sotrudnik lista »Volkischer Bo-obachter« Erik Gloddschey. Naravno je torej, da je bil dosežen kak rezultat, k pa seveda n kakor ni v pravem sorazmerju z ogromnimi uporabljenimi sredstvi. Ti napori prav gotovo ne bodo mogli sovražniku pomagati, da bi reš'l to »vprašanje vseh vprašanj«.
Ena izmed značilnosti tega vprašanja ?e prav ogromno razmetavanje energij, ki jo zahteva borba proti podmornicam. Med vojno so morali zavezniki uporabljati za spremstvo konvojev in ostale pomožne službe (kakor očsievanje min itd.) pri-bl žno 7000 ladij vsoh vrst. Danes morajo za iste namene uporabljati neprimerno večje število edinic, kajti borba proti podmornicam se je morala prakt čno razširiti skoro na vsa morja, medtem ko je bila v prejšnji vojni omejena le na Atlantik in Sredozemlje. Zelo veliko je nadalje število ie-tal in vodnih letal, ki j<h mora sovražnik stalno uporabljati ne le za obrambo lad j, temveč tudi za izvidniško delovanje vzdolž obal in nekaterih glavnih pomorskih poti. Kakor znano, so ameriški strokovnjaki odkril', da je letalstvo pri zavarovanju konvojev lahko uspešnejše kakor spremljeval-
ne lad e. To odkritje hočejo sedaj bržkone
izkoristiti.
Propaganda že trdi, da postane lahko
borba proti podmornicam tudi »ofenzivna«, ako se v ta namen uporabi več sto bomb-n:kov, ki spremljajo in ščitijo konvoj do tako zvane »mrtve luknje«, namreč onega področja Oceana, ki se razprostira med akcijskim radijem ameriških in britanskih letal. Samo v tej »praznini«, ki sega lahko do 1000 milj daleč, lahko po mnenju te propagande še delujejo nemške podmornice z upanjem v uspeh, medtem ko je znano, da so se tudi v najnovejšem času pojavile jate podmornic le nekaj sto milj od ameriške in angleške obale, kjer se jim ie povsod posrečilo potopiti na deset ne ladij, med njimi tudi take, ki so bile dobro zavarovane.
Seveda sedaj namigavajo, da bo tudi ta »mrtva luknja« kmalu prenehala biti luknja smrti in sicer zarad' uporabe nosilk pomožni letal ali celo morda nosilk pravih letal. V zveza s tem je zanimiva ugotovitev, da je prvi poskus rešitve tudi tega dela »vprašanje vseh vprašanj« zahteval 'zgubo nosilke letal »Ranger«, ki jo skuša polkovnik Knox zaman prikriti. Glede tako zvanih nos lk pomožnih letal pa so se že prepričali, da so neupcrabljive, čim je morje nekoliko razburkano, kajti letala v tem primeru ne morejo pristati na preozkem in predvsem nestalnem oporišču.
Baje so sedaj 'z zadovoljivimi uspehi preizkusili poseben samokret, ki lahko pristane tudi na zelo majhni površ'ni. To naj bi bilo ono znamenito skr.vncstno orožje, s katerim naj bi se sedaj uničevale podmornice tudi v »mrtvi luknji«, toda neki angleški l!st, ki svo;'ih č tateljev ni hotel zavajati, je napisal, da je ta samokret le prav slabo prestal preizkušnje na razburkanem morju. Tudi to letalo pristaja baje le s težavo in se največkrat razbije ob pristajanju.
Resnica je torej le ta zaključuje nemški strokovn. ak svoja razm šljanja. da je »vprašanje vseh vprašanj« ostalo slej ko prej nerešeno in da ga skušata sedaj Roosevelt in Churcli'11 prikazati vsaj kot rešljivega. V ta namen izkoriščajo slučajno ugodnost manjših potopitev, morda v upanju, da bi to ugodje trajalo vsaj dotlej dokler ne bi oskrba postala nu nejša in ne bo zopet morje začelo ovirati nemških podmornic.
Pri tem pa seveda pozabljajo, da se je pomlad komaj začela ;n da se nekaj mesecev še ne bodo pojavljali morski vinarji, ki so anglosaški zavezniki, dočim podmornice med tem vedno bolj razš rjajo svoj akcijski radij. Celotne 'zgube združenih narodov na morju dosegajo sedaj že 31 milijonov ton, toda ta številka se bo pied jesenjo še znatno povečala. To je izven dvoma, kakor je izven dvoma tudi to. da sovražnik ne "bo mogel nadomestiti nastalih vrzeli. Borbo med ladjedelnico in torpedom bo dobil torpedo. Lahko celo rečemo, da jo je že dobil, številke, ki jih objavlja Bela hiša, ne morejo spremeniti tega dejstva Pcdmcrniško orožje je zares smrtonosno doč m letalsko ni. De stva bodo to potrdila, morda še prej, kakor splošno mislfjo. (11 Piccolo.)
Kdaj bodo
Z ustrahovalnimi letalskimi napad; in s pro« pagando, ki naj širi preplah skušajo Anglosasi doseči največji uspeh v demoralizaciji Pri tem računajo na dobro znano čustvenost italijanskega naroda, ki je najjasnejši dokaz njegove t sočletne omike ki pa jo sovražnik tolmačijo kot prirojeno slabost. Prelivajoč kn in uničujoč hiše ter družinske življenje skušajo na eni strani oslabiti duha bojevnikov, ko jih za njihovim hrbtom zadevajo v najdražjih čustvih z druge strani pa hočejo izzvati moralni zlom prebivalstva.
Civilno prebivalstvo, med njim žene. otroci in starci, je tako deležno časti, da se bije v prvi črti, in trdnost živcev prebivalstva postaja eden izmed osnovn h čin teljev borbe, da celo glavni pogoj za dosego zmage. V ta namen se poslužuje sovražnik ogromnih letalskih sred stev ter jih uporablja prot' ciljem, ki niso v nikakršni zvezi z vojaškimi stvarmi Tc sovražnik sam priznava s skrajnim cinizmom Spričo teh premišljenih zahrbtnih napadov ie čudoviti italijanski narod nagonsko razumel svojo nalogo: Treba je vzdržati, stisniti zobe m pesti ter omogočiti odgovornim voditeljem da čim odl čneje pripravijo oborožene sile za odločilne preizkušnje bodočnosti
Kri in razvaline povečujejo sovraštvo in od« ločnost Italijanov za skrajno borbu ter pomno-žujejo sile bojujočih in nebojujočih. s čimer se bo dosegel namen nasproten tistemu, ki si ga je postavil sovražnik. Pr tem ie seveda treba skrčiti na najmanjše mero žrtve ki jih plemeniti italijanski narod doprinaša zaradi letalske ofenzive. V tem pogledu je jasen in mnogo obetajoč napredek, ki ga je zadnje čase dosegla obramba s tem. da zbiia vedno večje število sovražnih bombnikov Dogodki, ki se pripravljajo, pomen'jo nedvomno neizogiben napad na evropsko trdnjavo m ojačenje letalske vojne.
Izkrcanje, ki ga bodo morali Anglosasi nujno
rkusiti bo zahtevalo mogočno letalsko silo bo neogibno potrebna, da se nevtralizira protiletalska obramba Slednja ima to pred nost. da deluje proti nasprotniku ki je pri= siljen, da napada popolnoma odkrit. Sovražnik si mora olajšati izkrcanje z bombardira njem italijanskih obrambnih naprav in oporišč. Zato je povsem verjetno, da bo porabil priliko, in izlil svojo slepo jezo nad prebivalstvo, ki živi v obližju področja, kjer se napadalci nameravajo izkrcati.
Italijanski jima ški in neutrudni bombniki ter napadalna letala s svoje strani ne bodo opu« stila prilike, ki jim jo bo nudilo izkrcanje, s katerim se bo sovražnik izpostavil obrambnemu letalskemu topništvu Italijanski letalci se bodo z vsem razmahom svojega mladega po gumnega srca vrgli v borbo za oblast v zTaku Dve stvari sta predvsem važni da se sovražnik ki je navajen lahkih in nekrvavih izkrcanj v severni Afrki. vrže v morje: 1 obširno m neprestano letalsko izvidnike delovanje. V tem pogledu zbujajo popolno zaupanje mol« čeče in žilave posadke na^e letalske opazovalne službe ki je vešča dolgega samotnega križarje nja. vedno tvefiijoč naiskrajrejše 2. B! skevita b enotna akcija vseh oboroženih sil. To ie osnovno načelo v vsakem vojnem podvigu, posebnega pomena pa je pri načinu vojne, kakržua se sedaj pripravlja. Z živo silo mno-
žice. ki jo preveva uporna volja do zmage, in z gorečim duhom sodelovanja se bo dala po-•raziti surova gmota sovražnika. (»II Popolo d'Italia.«)
Nezaupanje med emigrantskimi vladami v Londonu
StocKholm, 20. maja. s. Poročajo, da se je začela širiti kriza med >egunsklmi vladami v Londonu. Izvedelo se je, da so biLa zaradi napetosti med boljševiško in poljsko vlado prekinjena pogajanja za domnevno poljsko-češko unijo v primeru prav tako po^nine zmage takozvamr. združemh narodov. Kakor pišejo švedski dopisniki iz Londona, je ta prekinitev izzvala nove polemike in nezadovoljstva med londonskimi begunskimi vladami. Ce. ški begunski minister Ribka js izjavil, da češka begunska vlada vzdržuje prijateljske stike s Sovjetsko zvezo, kar je naravno tudi za Poljsko pobožna želja. 5ehi pa so jezni zaradi jasnih izjav takozvane poljske vlade, ki hoče ohraniti vse pravice do tistega čehoslovaškega ozemlja, katero ji je bilo priključeno po sklepih monakovskega sporazuma.
Stockholm, 21. maja. s. »Dagens Nyhe-ter« je zvedel cd svojega londonskega dopisnika, da je minister za obveščanje javnosti Brendan Bracke včeraj v poslanski zbornici silovito napadel inozemske liste ki se fskajo v Angliji. Zahteval je zanje zelo strogo nadzorstvo, da se bo onemogočila vsaka nevarnost opasnih razkolov med zavezn škimi naredi. Napad je bil v pretežni meri naperen proti poljskemu tisku, ki po nekem delu izhaja brez nadzorstva in se fska v majhnih tiskarnah, razpršenih po vsej državi. Te tiskarne je zelc težko ugotoviti. Minister je dodal, da so Imele cenzurne oblasti nalog, črtat' v brzojavkah ki gredo v inozemstvo, vse citate, posnete iz sličnih listov, ki lahko skale soglasje med združenimi narodi. Ta ukrep velja tudi za c tate vzete iz komunist'čnega glasila »Daily Worker«, ki mu je že nekaj časa odvzeta možnost izvoza v inozemstvo.
Nemčiji se obeta
ugodna žetev
Berlin, 21. maja. s. Nekateri dnevniki se bavijo s prihodnjo žetvijo, ki bo po vsej prilik odlična v raznih panogah kmetijstva, bodisi v Nemčiji bodisi na zasedenem ozemlju. »Lokalanzeiger« pravi, da se je letošnja setev pospešila za kak mesec v primeri z lanskim letom. Ugodne podnebne razmere so razen tega omogočile velik« po-setve oljnafh^semen in zelenjave. Vsa letina kaže doslej zelo dobro.
v Indiji je zaprtih 46.518 ljudi
Lizbona, 20. maja s. Iz Londona poročajo, da je državni tajnik za Indijo Ame-ry sporočil spodnji zbornici, da je bilo med nereda v Indiji. M jih je izzvala protian-gLežka agitacija na pobudo kongresa, zaprtih 34.895 oseb, 11.623 oseb pa je bilo aretiranih is varstvenih razlogov.
Visoki komisar sprejel predstavnike bojevniških združenj
Visoki komisar je v vladni palači sprejel Zveznega tajnika, ki mu je predstavil poveljnika skupine U.N.U.C.I. v Ljubljani podpolkovnika Belleija. predsednika Pokrajinske zveze bojevnikov majorja Precchio in poveljnika prostovoljskega bataljona C. M. de P.etrisa. Imenovani častniki so Eksc. Grazioliju obraz« ložili zaupane jim naloge in doslej izvršeno delo.	_
Uničen načrt za zavzetje Birme
Tokio, 20. maja. s. Načrt za zopetno zavzetje Birme je bil v petih mesecih uničen. Pridružil se je nadaljni poraz k vrsti sovražnih porazov. Tragedija pri Arakanu je stala sovražnika dve diviziji, 8 brigad s skupno 40.000 možmi, kakor izjavljajo v krogih, ki so blizu japonskega glavnega stana. Imena brigad so znana po listinah, ki so jih dobili Japonci. Med njimi so en bataljon polka »Royal«, en bataljon polka »Royal Scott«, en bataljon polka »Duhan«, 55. in 25. pehotna brigada, sestoječa vsaka iz enega angleškega bataljona, 1. bataljon polka »Ncrth Staf-ford Thire«, 4. in 61. pehotna brigada, 88. pehotna brigada in odred neodv snih Kaladanov.
Berlin, 20. maja. s. Omenjajoč zmagoviti zaključek japonske ofenzive na birmanski fronti poudarja »Volkischer Beobachter«, da 60 Japonci zopet ob meji Indije m obvladajo trd« ne postojanke in da je londonsko vese'je za uspehe v Tunisu našlo ravnotežje z mrzlo prho po malajskem zavzetju, ki postaja tako obsežno. da dela velike skrbi Angležem. To novo izjalcvljenje vojaških operacij na vzhodu je sad strategičnih načrtov iz Casablance. načrtov, ki so vzbudili ostre kritike tako v Ameriki kakor v Angliji.
Smrt japonskega generala v letalskem boju
Tokio, 21. maja. s. lz japonskega glavnega stana poročajo, da je admiral Izoroku Jama« moto, vrhovni poveljnik kombiniranega brodovja. našel junaško smrt v apr.lu mesecu na krovu letala, ko je med letalskim bojem vodil strateške operacije v prvi črti Na njegovo mesto je bil imenovan adm ra! Minčiki Toga.
Maršal Antonescu o nalogah mladine
Bukarešta, 20. maja. s. Ko je nadziral dija-šk dom v Bukarešti, je maršal Antonescu v odgovoru na pozdrav nekega dijaka poudari, da so ustvaritve v prid mladine splošnega narodnega pomena, ker morajo pripraviti bodoče voditelje. Marial Antonescu je izjavil- Usoda naroda sloni predvsem na mladini. Narod brez mladine ne more uveljaviti svojih pravic in ne more obstajati. S poštenim in skromnim delom, z borbo brez obveznosti in s potrpežlji« vostjo brez klonitve nam bo uspelo vzpostaviti naše pravice. Z delom in edinstvom vseh moramo ustvariti pogoje za naše življenje. To je cilj naše borbe. Bodite prepričani, da je naše srce tam kjer je mnogo Rumunov. ki so po krivdi preteklosti ločeni od svoje domovine. Zedinjen narod močan narod, dobro voden nared ne bi bil moTal sprejeti tega, kar je sprejela Rumunija leta 1940.
Marial Antonescu je ob koncu pozval mladino, naj z delom in borbo prispeva k zmagi, ki bo zado6tiIa vsem pravičnim stremljenjem rumunskega naroda.
Razdeljevanje kondenziranega mleka
Pokiajinski prehranjevalni zavod sporoča, da bodo cd 22. maja t. 1. dalje pristojne mlekarne razdeljevale upravičencem v starosti od 60—65 let kondenzira-no mleko za mesec maj.
Nov predsednik Združenja poštno-telegrafsfclh-telefon-sidh nameščencev
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo odločbo z dne 2. maja 1942-XX št. 84 o imenovanju predsednika Združenja poštno-telegrafsko-telefonskih uslužbencev Ljublja.iskj pokrajine in smatrajoč da je treba omenjati sedaajijga predsednika, odloča:
Gospod inž. Repe Anton se postavlja za predsednika Združenja poštno-telegrafsko-telefonskih uslužbencev Ljubljanske pokrajine. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Zaplemba imovine upornika Antona Baggie
Visoki komisar za Ljubljansko pokra ji no glede na svoji naredbi z dne 6 novem-bra 1942-XX1 št. 2 o zaplembi imovine upornikov, glede na predlog Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini,
upoštevajoč, da je bil Baggia Anton živ. Antona, bivajoč v Ljubljani, s sodbo Vojaškega vojnega sodišča Višjega poveljništva oboroženih sil »Slovenia-Dalmazia«. odd. v Ljubljani, z dne 13. maja 1943-XXI obsojen zar.adi udeležbe pri prevratni idru-žbi na 25 let ječe in na stranske kazni, z vsemi zakonitimi posledicami,
upoštevajoč, da je po preiskavi, opravljeni po členu 6. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201, šteti Baggia Antona za upornika po členu 2., St. 3, črki d) te naredbe in da je torej njegova imovina za-plenljiva, odloča:
Zaplenja se vsa premična in nepremična imovina, brez Izjeme, lastnina upornika Baggia Antona živ. Antona in Soršak Marije, roj. 7. decembra 1906 v Ljubljani, biv. v Ljubljani, Milčinskega uiica št. 12, v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo in do-deljevnaje Imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini.
Pozivajo se po členu 7. in v izogib kazenskih olredb po členu 8. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 vsi morebitni imetniki premičnin po katerem koli naslovu in dolžniki Baggla Antona, naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo ln dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napoleonov trg 7/H, stvari, ki jih Imajo ln dolgove, katere mu dolgujejo, s prepovedjo vrniti njemu ali drugemu stvari ali dolgovani znesek tudi le deloma plačati. Ta odločba je takoj Izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana^ dne 18. maja m3rXXE,
Gospodarstvo
Znatno povečanje izvoza italijanskih filmov
Ponovno smo že poročali o naglem razvoju italijanske filmske industrije, zlasti odkar sta bili koristno povezani privatna iniciativa in iniciatva države. 2e pred leti je država zgradila zgledne produkcijske naprave in je obenem poskrbela za to, da se je proizvodnja združ la v močnih proizvajalnih tvrdkah. Italijansko filmsko gospodarstvo ima sedaj na razpolago 25 krožnih filmskih odrov, ki omogočajo letno proizvodnjo 150 dolgih filmov. Koncentracija pro;zvodnje pri 38 priznanih tvrdkah (do lanskega leta jih je bilo 75), je mnogo pripomogla do tega, da se je dvignila kakovost filmov pri rastočem številu izdelanih filmov.
Italijanska filmska proizvodnja už'va naglo rastoče priznanje tudi v inozemstvu, kar priča naglo povečana vrednost izvoza filmov. Italijanski filmski izvoz se je pr -čel šele pred dobrimi šestimi leti. Leta 1936/37 so znašali dohodki Italije od celotnega f:lmskega izvoza komaj 2 milijoni lir, leta 1940/41 se je ta izv-cz dvignil na 20' milijonov lir, te dni pa je minister za narodno kulturo Gaetano Polverelli pred kulturnim odborom zbornice navedel, da je lanj vrednost italijanskega filmskega izvora dosegla že 102 m lijona lir. (Od tega odpade 43 milijonov lir na izvoz v Nemčijo potem po sledio Grčija, Rumunija Španija, Bolgarija. Franc ja in Belgija.) Tudi Ital ja sama nudi filmski proizvodnji vedno večji trg, saj so dohodki kinematografov v Italiji lan' dosegli 1239 milijonov Hr, nasproti 906, 679, 597 in 586 mil jonom v 'zadnjih štirih letih. Tako se je od leta 1938 skupni dobodek kinematografov povečal za 683 mil'jonov lir, t. j. za 118%.
Prava slika ameriške plačilne bilance
Nedavno je ameriški trgovinski urad objavil podatke o razvoju trgovinske b lance ki kažejo, da je bila ameriška trgov nska bilanca v preteklem letu aktivna za 5083 milijonov dolarjev. medtem ko je zna:al izvozni presežek v prejšnjem letu 1802 nvlijona 1. 1940 1369 miljonov, leta 1939 829 milijonov, leta 1936 pa le 33 milijonov dolarjev. Te številke lahko dovedejo v zmoto, da gre pri izvozn h presežkih za aktivni saldo čiste trgovinske bilance V resnici pa je izvozni presežek v zadnjih letih nastal le na ta način, da se med izvoz štejejo tudi ameriške dobave vojnega mater ala zaveznikom na podlagi zakona o zakupu in poso janju. Za te dobave pa. kakor znano. Amerika ne dobiva nobenega plačila V letu 1942 so dobave po tem zakonu dosegle 5 milijard dolarjev. tako da je bila čista trgovinska bilanca v resnic: aktivna !e za 83 mil jonov.
Neugodni razvoj pa kažejo tudi druge po« stavke ameriške plačilne bilance Leta 1938 so imele Zednjene države v prometu z zlatom uvozni presežek 1640 milijonov, naslednje leto 3040 milijonov in leta 1940 celo 4099 milijonov; po izčrpanju zlatih rezerv Anglije je uvozni presežek v premetu z zlatom leta 1941 padel na 575 milijonov in lani so Zedinjene države izvozile že za 120 milijonov dolarjev več zlata, kakor so ga uvozile. Ta odtok zlata se je letos še pojačil in je do 20. aprila dosegel 244 milijonov dolarjev.
O ostal h postavkah ameriške plačilne bilance niso bili objavljeni novejši podatki Gotovo so se bistveno zmanjšali dohodki ameriškega gospodarstva od obresti in donosa kapitala v inozemstvu, ki so leta 1930 znašali še 616 mi« lijonov. leta 1940 pa samo še 310 mlijonov Za noznej a leta ni podatkov. Pred vojno ie pritekalo v Ameriko mnogo kapitala iz evropskih držav, zlasti kratkoročnega kapitala. Ta dotok kapitala je znašal leta 1939 1299 m;ii« jonov, naslednja leta pa 1370 milijonov. Iz bo,« jazni. da bi zaradi zapleta vojnih dogodkov ta kap tal zopet naglo odtekel drugam, so Zedinjene države leta 1941 odredile blokiranje kratkoročnih naložb inozemstva, kar je imelo za posledico, da se je praktično ustavil nadaljnji dotok nozemskega kapitala v Zedinjene države. Nasprotno je zelo verjetno da je v zal« njem času prišlo do nekontroliranega odtoka kapitala iz Zedinjenih držav, predvsem v Argentino in ostale južnoameriške države ter v Mehiko. Vse kaže da so danes edina aktivna postavka ameriške plačilne bilance naglo rastoče terjatve za dobave zaveznikom po zakonu o zakupu in posojanju, ki pa so zelo dvomljive vrednosti.
Gospodarske vesti
= KOlkovanje ln°zemskih faktur. Pokrajinska zveza delodajalcev je izdala opozorilo glede icclkovanja inozemskih faktur v smislu naredbe z dne 8. februarja 1943-XXI. štev. 16. Kolkovanju so zavezane samo fakture, izdane v državah Izven Kraljevine Italije, ker se na fakture, izdane v Ital';li, že plača predpisani kolek, ko se fakture izdajo. Vsi, ki sprejemajo take fakture, pa se morajo prepričati, če so te fakture' res pravilno kolkovane, ker so za to po zakonu odgovorni.
= Iz italijanskega gospodarstva. Uprava strojnega velepodjetja Ernesto Breda v Milanu je te dni sklen;la izvršiti lanski sklep o povišanju delniške glavnice od 200 na 250 mirjenov lir. Družba je šele v preteklem letu svojo glavn eo povšala od 127.8 na 200 milijonov, in sicer deloma s povišanjem nominalne vrednosti delnic od 150 na 200 lir, deloma pa z izdajo novih deln'c, med katerimi je 30.000 deluo s petkratno glasovalno pravico. Družba Breda bo za lansko leto plačala nespremenjeno 10% dividendo. Znatni so bili. lani družbeni izdatki za socialne svrhe. Družba je izdala 5 milijonov IT za gradnjo delavskih stanovanjskih hiš in 4.5 milijona lir za druge socalne svrhe. — Rudarska in žeie-zarniška družba ILVA (Alti Forni c Acci-a'erie d'Italia) v Genovi, ki pripada skupini težke industrije »Fnslder«, bo za preteklo leto Izplačala zopet 6.5% dividendo, in sicer na povigano glavnico 125 milijarde l'r. K Isti skupini spadajoča tvornica Salmine v Milanu bo plačala 10% dividendo na glavnico 120 milijonov lir. železarska družba Falck v Milanu pa znižuje svojo dividendo od 7.5 na 4% pri glavnic' 200 milijonov lir. — Skupini Finsider« pripadajoča železarska in elektrarniška družba Terni, Societž per Mndustria e Elektricl-t£ v Rimu navaja v svojem letnem poročilu, da je lani stavila v obrat novo elektrarno, kar je pripomoglo k povečanju proizvodnje vsega podjetja. Pri povečanem dobičku 88.7 milijona lir (prejSnje leto 76.6) bo družba plačala zopet 7% dividendo na glavnico 1200 m'lljonov lir. — NemSka družba Telefunken je g sedežem v Rimu
ustanovila posestrimsko družbo Sodet& Ta-lefunken Italiana.
= Državna subvencija sa proizvodnjo umetnega gumija. Nedavno je bil v rimskem uradnem listu objavljen zakon z dne 25. III. 1943-XXI.. ki pooblašča vlado, da sme za izgraditev naprav za proizvodnjo umetnega gumija izdati znesek 425 milijonov lir v obliki subvencije družbi Soci-at& Anonima Industria Gomma Sintetica. Korporacijsko ministrstvo bo ta znesek izplačalo v petih letih, pričensi z letom 1943-1944. V okviru načrta za izgraditev av-tarkične proizvodnje je Italija pričela s proizvodnjo umetnega gumija že pred sedanjo vojno. Takrat je prišlo do pogodbe med Institutom za obnovo industrije (IR1) in industrijskim podjetjem Pirelli. Na podlagi tega sporazuma so bile ustanovljene z udeležbo obeh pogodbenih strank tri družbe, in sicer Institut za raziskovanje produkcijskega postopka za izdelovanje umetnega gumija s pretežno znanstvenimi nalogami, nadalje Italijanska družba za izdelovanje sintetičnega gumija z nalogo, da zgradi poskusne naprave in da v praksi preizkusi posamezne proizvajalne postopke in končno gori imenovana družba za sintetični gumi z nalogo, da izkoristi preizkušene postopke z gradnjo velikih industrijskih naprav. Ta poslednja družba Je že zgradila veliko tvomico. ki obratuje preko enega leta ter izdeluje umetni gumi iz alkohola Dosegla je najboljše uspehe. Druga tvornica bo v kratkem pričela obratovati in bo izdelovala umetni gumi iz kalcijevega karbida po postopku, ki ga je s posebno pogodbo stavil na razpo ago nemški koncem I. G. Farbeneindustrie. Obe tvornici sta zgrajeni v večjem obsegu, kakor je bilo prvotno do"očeno in so vrhu tega predvidene nadaljnje investicije za povečanje proizvodnje.
= Pred dobro letino oliv na Hrvatskem. Oljčna drevesa na Hrvatskem Primorju obetajo letos prav obilen pridelek. Strokovnjaki cenijo, da bo znašal povprečni pridelek od vsakega drevesa okrog 3 kg olja. Ker je v vsej Hrvatski 2.2 milijona oljčnih dreves, je verjetno, da bo letos Hrvatska pridelala okrog 6000 ton olivnega olja.
= Bolgarska zunanja trgovina. Bolgarska generalna direkcija za statistiko je objavila globalne številke o bolgarski zunanji trgovini v preteklem letu. Medtem ko je bila bolgarska trgovinska bilanca v letu 1941 pasivna za 1024 milijonov levov, je bil za lansko leto zabeležen aktivni saldo v višini 439 mil;jonov levov pri izvozu v vrednosti okrog 13.4 milijarde levov :n pri uvozu v vrednosti okrog 13 milijard. V primeri s pretekl!m letom se je vrednost izvoza povečala za 43%, vrednost uvoza pa za 30%. Ta ugodni rezultat je Bolgarija zabeležila, čeprav je b la lanska žitna letina bolj šibka in je bil tudi manjši pridelek krmil. Zato Bolgarija lani ni izvažala žita. Zaradi nezadostnega pridelka krmil ;ie b:l tudi izvoz jajc za 25% manjši. Znatno pa se je dvignil izvoz sadja in sočivja, marmelade in tobaka.
= Nadaljnji razvoj madžarske filmske proizvodnje. Za leto 1943-44 bo madžarska filmska industrija po sedaj objavljenem načrtu izdelala 54 f lmov, medtem ko je v letu 1942-43 izdelala 40 filmov. Povprečni dopustni izdatki za en flm so po-v.šani od 125.000 na 400.000 pengov, kar bo omogočilo Izdelavo kvalitetnih filmov. Potrebna sredstva v višini 22 mlijonov pengov bodo dali na razpolago budimpe-štanski denarni zavodi.
= Omejitev prodaje oblačilnih predmetov na Madžarskem. Madžarska še ni uvedla oblačilne karte in je veljal doslej samo predpis, da mora vsak trgovec pri prodaji tekstilnega blaga posamezno prodajo vpisati v nakupno knjižico potrošnika. — Nov položaj pa je nastal z naredbo, ki je bi'a objavljena 11. t m. Madžarski minister za oskrbo se sicer ni odločil za u-vedbo sistema prodaje po točkah, vendar je predpisal določene maksimalne letne količine za nakup oblačilnih sredstev, pri čemer se v te maksimalne količine vštejejo tudi nakupi, izvršeni v teku letošnjega leta. ki so vpisani v nakupne knjižice.
Zaplemba imovine upornika Alojzija Mateliča
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoji naredbi z dne 6. novembra 1942-XXI št 201 in z dne 7. januarja 1943-XXI št. 2 o zaplembi imovine upornikov, glede na predlog Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini,
upoštevajoč, da je bil Matelič Alojz, ook Petra, bivajoč v Ljubljani, s sodbo Vojaškega vojnega sodišča Višjega poveljništva oboroženih sil »Slovenia-Dalmazia«, odd v Ljubljani, z dne 13. maja 1943-XXI obsojen zaradi udeležbe pri prevratni združbi na 8 let ječe in na stranske kazn z vsemi zakonitimi posledicami,
upoštevajoč, da je po preiskavi, oprav-jeni po členu 6. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201, šteti Mateliča Alojzija za upornika po členu 2., št 3, črki d) te naredbe in da je torej njegova imovina zaplenljiva, odloča;
Zaplenja se vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme. lastnina upornika Mateliča Alojzija pok Petra in pbk. Ane Brandl, roj. v Blatu (Grosuplje) dne 26. junija 1893. biv. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 18. v prid Zavoda za upravljanje, Likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini.
Pozivajo se po členu 7. in v izogib kazenskih odredb po členu 8. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 vsi morebitni imetniki premičnin po katerem koli naslovu in dolžniki Mateliča Alojzija, naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napoleonov trg 7/II, stvari, ki jih imajo in dolgove, katere mu dolgujejo, s prepovedjo vrniti njemu ali drugemu stvari in dolgovani znesek tudi le deloma plačati. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 18. maja 1943-XXL
Naročite se na romane DOBRE KNJIGE
Inž. Franee Urbas:
Naša rodbinska In hišna imena
Košenina je pokošena trava; pa prostor, kjer raste za sečnjo primerna trava, je tudi koše* nina. Ponekod pravijo gospodinje zaseki (za-ski). razrezani slanini tudi košenina.
Kaj lepo in značilno je hišno ime Košepiet. Iti pomeni košarja in pletilca košev.
Kotar pomeni izseljenca.
Kotnik je oglomer aii kotno ravnilo. Pa zob v kotu je tudi kotnik = kočnik. Vendar je z imenom Kotnik podobno kakor s Končinom, Krajnikom, Krajcem. Najbrže je prebiva! kje v kctu, samemu ljubemu Bogu za hrbtom aii pa v selu Kot. kakor jih je vse polno po naših krajih.
Koprivnik je bičevnik iz koprivovine. pa tudi koprivno blage in platno se zove koprivnik ki sicer ni kai prda. pa ga hudo hvalijo.
Kozo! je znana posodica iz omajenega drevesnega lubja, ki ga zna izgotoviti tako lično vsak pastir in gozdnik. Druga oznaka za tako posodico — kozel — je kožar. Od te posodice in njenega imena je dobil svoje ime tudi naš sedanji stekleni kozarec, ki pomeni samo majhen kožar. Kozoli in Kozari so dobili ime cd takih posod iz lubja. Kozlan in Kozlerji (Ko-slcr) pa so bili kozji pastirji.
Koželj imenujejo predice pri svojih kolo= vre tih vejasto palico, na katero pritrdijo svojo kodeljo prediva. Mlinarji pa tako pravi j 9 železni osi, katera vrti zgornji mlinski kamen. Presličasto zgrajen cvet je tudi koželj.
Krapež, tudi kramptž, pravijo železnim derezam, s kakršnimi plezajo delavci na brzo*-javne drogove. Ob poledici v zimi oskrbi jo vozniki svoje konje s podkvami s krapeži (krampeži). da ne drčijo in padajo. Spredaj v sredini in na obeh koncih podkvinih krakov napravi kovač iz trdega jekla ostra stala, konice (štole). Podobno imajo naši hribovci kakor koli s krapeži (krampeži). ostrejšimi gla* vičastirni žeblji nakovane čevlje. Odtod nekod prihaja ime za naše Krapeže.
Kržič je majhen krž ali storž, češarek. Pa kruh, pečen v malih, kržem podobnih oblikah (napek v štručkah), v kržičih je kržič kruha. Prav nič ne bi takšen masleni in mlečni kržič manie teknil kakor pa naše dosedanje spake-ilrcnke: štruce in štručke. Kar nekam bolj okusno diš-i in se čuje: prosim, izvolite morda nekaj maslenih kr/ičev, glejte kako sc krhko zapečeni! Pa je menda naš Kržič dobil svoje me ne od krušnega kržiča, pač pa tako kakor Čefarek ali Storž.
Kržol pravijo lončenemu vrču, ročki, kakr-ne jemljejo delavci za vodo na polje in drugam.
Kveder je po našem izraz za čevlje, ki so na poseben način šivani. Najbrže se je prijelo to ime čevljarja, ki je prvi aii posebno dobro <\al take čevlje na kveder. Še neko drugo buralo nam je dalo osebno ime. Pa o tem pezneje več.
Kambič tudi kambač je škaf z železnim ro-čem, skambo.
Križe je bilo v 15. stoletju št pogosto slovensko krstno ime. V urbarjih loške gospo« siine fresinških škofov imamo n. pr.: Križe Mrzigoja. Križe Kosa in še več drugih tlača-nov s krstnim imenom Križe. Naša Križeji so cbdržali svoje nekdanje krstno ime kot osebno
hišno po kakem takem svojem predniku z nenom Križe. VsekakoT je škoda, da tako ?po in tudi krščansko krstno ime ni več v navadi ter so ga izpodrinila druga imena, ki so neumijiva našim ljudem in ki se včasih gladijo tako kot je tako dobro povedal naš Cankar: kžikor bi se ljudje kregali.
Kodelja je šop prediva na koželju aii pre-slici. Pa je dobil Kodelja verjetno svoje ime pc. kodeljastih. bujnih in predimobarvnih laseh.
Končec je nitka, kos niti ali konec niti. Z imenom pa bc podobno kot pri Končini, Krajcu in drugih.
Kaleč in kalčič pomeni odganjek pri rastli= nah, * pa označuje tudi lužo, kalužo, zlasti na Krasu, kjer je mnogo krajev: Kal, Kaleč, Kal-ce, Kavče. Osebna imena Kaleč, Kalčič. Kavčič imajo najbrže po krajih ali tak,h vodah svoje ime.
ime Kresr.ik prihaja od kresnika .n kresa. Kresnik je staro ime za mesec junij, pa tudi za bajeslovnega junaka Kfesnika. nekakšnega našega slovenskega Herakltja. Isi se je boril s pozojnimi velikani, e Kačecom ali kačjim kraljem, s kletim Vkfcrvinom in nebroj drugimi pošastmi in nestvori, pa je vedno zmagoval ter rešil svojo ljubo sestro Devo obupne suž* nos ti.
Naši Kre.sr.iki in Kersniki so dobili to svoje prastaro pomembno ime po tem zlatolasem sinu nebeškega vladarja, kateremu v čast je
MaSalda Favero v »Madame ButterHy"
Ljubljana, 21. maja,
V četrtek je znamenita prirpadona ga. Mafalda Favero nastopila kot Co-čo-san v »Madame Butterfly«. Gledališče je bilo tudi zdaj v naprej razprodano. V ložah so sedeli nekateri dostojanstveniki, predvsem Visoki komisar Eksc. Grazioli z gospo, Eksc. general Gambara i. dr. Občinstvo Je po velikem uspehu, ki ga je dosegla ga. Favero v *La Boheme«. s posebnim zanimanjem pričakovalo drugo njeno siavno ouccinijevsko vlogo.
Kljub rahli zdravstveni indispoziciji, ki se je za spoznanje občutila v oevkinih višinah, je ga. Favero tudi v vlogi Co-čo-san pokazala vso lepoto svojega liričnega soprana in moč svoje igre. Bila je prepričljiva v vseh odtenkih igralskega in glasbenega izraza, temperamentna in koketna,
kakor pristoja gejši, katere tij> je podala tudi s šminko in z značilno gestikulacijo Ordentalke. Tako je verno in globoko izražala duševna vaievanja srečne in nesrečne žene, čustva upa in brezupa, ki jih tako toplo ilustrira Puccirujeva muzika. V vsem je ta avtentična interpretka velikih Pucci-nijevih vlog "zapustila v občinstvu vtisk močnega umetniškega doživetja in pevskega užitka. Bila je deležna iskrenih ovacij in je prejela tudi nekaj šopkov.
Kot Pinkerton se je zopet lepo uveljavil J. Lipušček. Kot Suzuki je tokrat nastopila F. Golobova. kot konzul Sharpless pa V. Janko. Tudi ostala zasedba je kazala dostojno igralsko raven. Predstavo v režiji C. Debevca in z inscenacijo A. Forige je dirigiral D. Zebre, zbor pa je vodil A. Simoni ta.
železna promenada
Belgijpka severna obala je že od nekdaj slovela v zapadni Evropi. Na stotisoče ljudi je iz tujine vsako leto prihajalo tja, kajti belgijska kopališča so bila dobro oskrbovana ter so nudila gostem vse udobnosti. Zato si srečaval v teh krajih pred vojno bogataše in elegantni svet v mednarodnih hotelih in letoviščih. Najživahnejša meseca na belgijakih dunah sta bila julij in avgust, ko sonce najmočneje pripeka.
Dobra tri leta je že tega, odkar se je zunanja podoba teh belgijskih krajev popolnoma spremenila. Idile, ki se je prej odražala na peščini belgijskega obrežja, ni več. Izginili so tudi direktorji kopaliških krajev, katere so zamenjali izza nemške zasedbe poveljniki oporišč. Medtem ko so prej tod okreg prevladovale mikavne ženske postave in ogoreli moški, je dobila promenada v zadnj'h letih nekakšno železno naličje. Nič več ne §hme po peščenih nabrežjih nežni ženski kopalni čeveljčki. Nadomestili so jih okovani škornji nemških straž in delavcev Todtove organizacije. Večnadstropni hoteli tu in tam še stoje na svojih mestih, vendar prazni in mrtvi. Okna so zaprta, kakor je bilo to običajno v zimski dobi, ko je vse počivalo. Restavracije in plesišča ne obratujejo več. V mnogih krajih so prizorišča nekdanjega veseljače-nja zamenjali železobetonski bunkerji, iz katerih motrijo svojo okolico žrela dale-kometnih topov. Tako se je vse predruga-čilo. Na cestah ob morju se dvigajo po več metrov visoki zidovi, mimo katerih ni lahko priti do obale brez posebnega dovoljenja. Strojniška gnezda so smotrno razpostavljena in skr£i da jih sovražnik ne bo uzrl takoj, če Di se približal nabrežju. Tudi fotografov ni več. Fotografiranje je iz razumljivih razlogov prepovedano.
Vsi kraji cb belgijskem nabrežju so spremenjeni v utrjene postojanke ter so pre-preženi z bodičasto žico, vse ceste pa so pedminirane. Prebivalstvo se je moralo prilagoditi novim razmeram. V mnogih krajih so se ljudje izselili, kajti »železna fronta« ne trpi nekdanje »hotelske fronte«. Tudi mnoge vile ao se izpraznile ter izpremenile v utrjene oporiščne postojanke. Brez f tode seveda tudi tukaj ni šlo. Marsikatero vilo je bilo treba podreti, da 30 na njenem mestu vgradili protiletalske topove, ki grozeče obračajo svoje cevi proti nebu. Možje Todtove organizacije 50 popolnoma preobli-čili te kraje. Zgradili so svojevrstne »vile« v razdalji 100 do 200 metrov, ki se razlikujejo cd starih, kopaliških vil posebno po trdnosti in stabilnosti gradnje. Pri teh objektih naletiš povsod na svarilno desko z napisom: »Pozor, m ne, življenjsko nevarno!«. V takšnih' okoliših se seveda smejo kretati samo vojaki. Nekdanja divna te-nišča so danes preprežena z železnimi zaporami, mimo katerih štrlijo v vts pokončna železa. Na nekdanjih golfiščih pa vidiš namesrto prejšnjih sprehajalcev oborožene straže s čeladami in maskami proti plinom.
Iz zaledja drže v te kraje lepe ceste, ki še pričajo o nedavni preteklosti. Zaledje je razmeroma nespremenjeno in m'rno, s tem
gorele o kresu toliko jasnih kresov skozi dolga stoletja po naših hribih in gorah.
Imeni Koreš in Korež vsebujeta nekaj zgodovine iz razvoja pluga, ki je dozdaj bolj pre* obrazil lice zemlje kakor še tako oster meč. Korež pomeni prvotno vez (vrv ali jermenje), ki je vezala plužno na drevesna kolca; pozneje pa jeglico (iglico), katero so pretikali skozi luknje na plužni in kolca in tako medsebojno vezali ter a tem hkrati uravnavali globočino' oranja in brazde
pa ni rečeno, da ni pripravljeno za vse morebitne primere.
Kdor je v mirnih časih videl te kraje, bi se danes gotovo začudil, če bi jih ponovno obiskal. Na mest0 nekdanje senčne raz-kožnosti je stopil nekakšen somrak. Le morje prepeva svojo večno in veličastno pesem po starem. Tudi nebo je ostalo takšno kakor je bilo nekoč. Spremenjena je samo promenada, v kateri prevladujejo namesto nekdanjih 'mehkih odtenkov trde, brezobzirne konture. Mir, ki vlada vsetod, pa še ne pomeni, da se to življenje nekega dne ne bo spremenilo v novo nemirno valovanje.
Prodaja mesa na ©drezefe „G"
Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto 22. maja potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »G« navadnih živilskih nakaznic, iz« danih od mestnega poglavarstva v Ljubljani 100 g govejega mesa
v torek 25. t. m. pa bodo potrošniki dobili 100 g krvavic na osebo.
Delitev se bo pričela ob 7. uri.
Rim: Tajnik PNF poroča narodnim !n pokrajinskim Merarhom v gledaHSču Adriano
Nabožne prireditve v zadnjem majskem tednu
Poročali smo že o Mariji posvečenih nabožnih prireditvah, ki se vrste v Ljubljani ves mesec maj v cerkvah in izven nje. Prihodnji teden, ki bo obenem zadnji teden maja, bodo slavnosti dosegle svoj višek in se bodo tudi prireditve izven cerkve vrstile dan za dnem. Glavna cerkvena prireditev bo posvetitev mož in žena Srcu Marijinemu, ki bo v nedeljo ob 17. v vseh ljubljanskih župnih cerkvah. Opera bo imela na sporedu veliki Sattnerjev otatorij »Vnebovzetje«, katerega premiera bo danes, v soboto, ob 18. Drama pa bo uprizorila Grego-rinovo pasijonsko igro »V času obiskanja«.
V	veliki unionski dvorani bo v nedeljo ob 11. Merijanska akademija ljudskih šol. prihod« njo nedeljo ob 11. pa enaka akademija srednjih šol. Na tej bo nastopil tudi dijaški pevski zbor, ki bo štel okrog 300 pevcev.
V	frančiškanski dvorani bo razen ponedeljka
in srede vsak dan ob 19. predvajan Claudelov misiterij »Marijino oznanjenje«, v ponedeljek in sredo ob istem času p« Boonova igra »Sveta Cecilija«.
Vse prireditve, ki jih je organiziral Škofijski pripravljalpi odbor petih prvih sobot, stoje pod pokroviteljstvom škofa dr. Gregorja Rozmana.
Ribolov s pomočjo elektrike
Nemški ribiči že zelo uporabljajo elektriko pri ribolovu. Ta način jc zelo gospodarski, saj se pri tem ribe lahko zaščitio. Spreten ribič, ki se poslužuje električne stroje, lahko namreč opravi svoje delo tako, da se mladi ribji zarod popolnoma zavaruje in ohrani. Uporaba elektrike se pa lahko uravnava tudi tako. da se ribe samo začasno omamljajo ali pa da takoj poginejo. Zanimivo je. da se pn njeni uporabi lahko sproti razvrščajo ribe po vrsti, velikosti, teži itd.
IIB4
Za naše sadjarje in vrtnarje
V četrtkovem »Jutru« smo strnili v pouk našim kmetovalcem nekatere zanimivosti iz najnovejše dvojne številke »Kmetovalca« V tem smo prejeli tudi četrtletno številko »Sadjarja in vrtnarja«, ki zdaj izhaja v obliki zbornika in nudi mnogo pouka sadjarjem in vrtnarjem kakor tudi obdelovalcem vojnih vrtov. Vsebino pričujoče četrtletne številke smo že zabeležili, v naslednjem pa naj povzamemo nekaj poučnega drobiža.
Letos imamo mišje leto
To je lahko ugotovil že marsikdo, če je le opazoval, kako je po travnikih, vrtovih in sadovnjakih vse površje zemlje prerito z rovi in posejano s »krtinami«. Da to ni od krtov — seveda je tudi teh nekaj več kakor sicer — nam kažejo rovi, ki so prav v vrhnjegi sloju zemlje ali ruše, in male. nepravilne »krtine«. To nam kaže, da imamo opraviti z mišimi in voluharji. Zaradi suhe jeseni in mile zime so skoraj vse te živali prav lepo prezimile in tudi letošnja suha pomjad jim je zelo po godu — pomladanska deževja jih s!ctr mnogo ugonobe. Ljubljančani lahko opazujejo v Tivoliju, kako je tam razrito, če v* svojem vrtu v mestu tega nisG opazili. V mestnih predel h. kjer ni večjih strnjenih vrtnih površin, teh živali ni toliko. Naraščanje števila teh škodljivcev bo trajalo do pne zanje neugodne — mi lahko rečemo normalne — jeseni in zime. ki bosta zopet razredčili njihove vrste na normalno stanje. Vendar, če hočemo preprečiti škodo, ki jo bodo letos povzročili zlasti voluharji, moramo te škodljivce odločno is vztrajno zatirati. Zato vsak v svojem vrtu in sadovnjaku na delo! Nastavljajte od časa do časa pasti ali pa pasto in zrna Zelio.
O »gnusnih«, a koristnih živalih
smo nedavno obširno pisali tudi v »Jutru«. To so krastače, rege in drugi krkoni. O njih čitamo zdaj daljši članek tudi v glasilu »Sadjarju in vrtnarju«. Poleg krkonov opisuje še plazilce, ki so pa v vrtovih manj številni Sem spadajo razne kuščar ce, kače in želve, zadnje samo od drugod prinesene. Kuščarice ali martinčke najdemo na razpadlem vTtnem zidu ah alpinetu, pač povsod tam, kjer najdejo med kamenjem pribežališče. Teh ljubkih, živahnih živalic, ki
jih je pri nas 5 do 6 raznih vrst. menda nihče ne preganja, saj se hranijo le z žužki, pajki in drobnimi črvi. Med kuščarice spada tudi slepec, čeprav je brez nog, ki so mu okmele. Kače so koristne — seveda le ne strupene —, ker ugonobe mnogo škodljivih glodalcev: miši in voluharjev. Na strupenega modrasa v vrtu ne boš naletel; gad pa živi samo v planinah. Pač pa so ponekod pogoste nestrupene kače: belouška, kobranka in gož Vsaka kača vzbudi v nas odpor, vendar ne preganjajmo nestru-penjač, ker so tudi pretežno koristne. Seveda z našimi žabami ne bodo živele v mirnem sožitju. nasprotno: poleg tega st hranijo tudi s pticami, vendar korist od njih odtehta škodo. Marsikdo je že gojil v svojem vrtu — seveda le v trdno ograjenem — želve. Pn nas živi na prostem ob vodah močvirska želva ali skled-nica, ki pa je zelo redka in zato zakonito zaščitena. Ta je črna. z drobnimi rumenimi lisami. Na trgu so poprej pogosto prodajali pongico, ki je doma od Sredozemlja. Ta je rumena s črnimi lisami. Zaključek tega članka je, da se tudi pri živalih ne daj zapeljati od videza in ne ubijaj vsega, kar ti s svojo podobo vzbuja gnus!
Boj jablanovemu molju!
Metuljčke jablanovega molja vidimo letati po sadovnjakih ali čepeti s sklenjenimi krili po vejah od konca junija tja do septembra. Imajo belkasta prednja krilca s štirimi vrstami črnih točk. ki jih zadaj obrobljajo zelo dolge rese. Z razpetimi krili merijo 16 do 20 mm. dolgi pa so 7 mm Gosen čice povzročajo pomladi mnego škode na sadnem drevju. Junija se gosenice zabubijo, iz bub pa kma'u vzletijo metuljčki. Najceneje in najzanesljiveje zatremo jablanovega molja, če v maju uničimo pajče-vinaste zapredke .v katerih so gosenice. Veje z zapredki porežemo s škarjami in jih vržemo na ogenj ali pa osmodimo goseničja gnezda z baklo kar na drevesu. Ce smo jeseni al' zgodaj pomladi škropili drevje z drevesnimi karboli-neji smo deloma uničili majhne gosenice pod ščiti na vejicah Bolj zanesljivo pa uničimo gosenice s škropljenjem spomladi, ko cbjedajo listje, v gnezdih, če škropimo z brozgo iz tobaka in mila. sestavljeno iz treh odstotkov to-
bačnega izvlečka in oiega odstotka mazavega mila.
Marelice odmirajo
Že precej let, skoraj ves čas po svetovni vojni, se slišijo pritožbe, da se je življenjska doba marelic zelo skrajšala. Prej je od sto vsajenih marelic dočakalo 70 do 80 dreves po 10 let, 50 po 20 let, 25 po 30 let. nekatere tudi po 40 do 50 let. Zdaj jih pa mnogo odmrje že čez nekaj let. Kar na lepem se posuši ena veja, potem druga in kmalu celo drevo. Zato so mnogi po odstranitvi usehlih marelic pn zidu rajši posadili hruške in vedno manj vidimo marelic. Ker pa daje marelica najfinejšo marmelado, bi bilo škoda, ako bi to drevo izginilo z naših vrtov. Treba je iskati vzroka in leka. Nekateri pravijo, da je drevo zadela kap, drugi navajajo kot vzrok notranjo smoiiko. Skoraj gotovo pa je vzrok propadanju marelic nepravilna podlaga. Poprej so jih cepili na češ-plje, cibore in marelične divjake; zdaj jih pa cepijo drevesničarji skoraj izključno na m ra-bohano. Toda marelice bi se morale zopet pričeti cepiti na češplje, slive ali marelični divjak. Najboljši bi bil divjak iz semena necepljene marelice. Kjer je v zemlji prav malo ali nič apna, naj se marelice sploh ne sadijo, ker tam preveč ženejo v les in tudi rade odvržejo plod.
Da ne bo sadje jeseni črvivo
je potrebno redno poletno škropljenje drevja, saj ga izvajamo skoraj izključno le zaradi črvivosti in škrlupa. To sta sadjarjeva sovražnika. ki mu redno vsako leto povzročata hude skrivi. Kakor je vinogradnika prisilila perono-spora, da redno škropi vinograde tako sadjarja silita vedno nujneje škriup in črvivost k rednemu poletnemu škropljenju jablan, hrušk in češpelj. Saj postaja sadjarju vedno bolj očitno, da rodijo sadna drevesa, ki niso bila škropljena, malo in le drobne, piškave, krastave in zakrnele plodove, od katerih ima prav malo koristi, dočim so škropljena drevesa jeseni vsa obložena s krasnim zdravim sadjem, ki zlahka najd« dobrega kupca. To so izprevi-deli mnogi naši sadjarji, a žal jih je še vedno mnogo ki jim to opravilo še ni prišlo v navado ali jim je celo povsem tuje. Tem velja strokovni pouk v »Sadjarju in vrtnarju«.
KULTURNI PREGLED
D9Annnnzi|eva „J$rijeva MI"
D'Annunzieva »Jorijeva hči« se je uvrstila v naš tekoči repertoar v času, ko ni nikjer v njeni ožji časovni bližini dela, ki bi moglo tako kakor ta pastirska žaloigra vznemiriti zakrnevajoče poetično čutenje današnjega gledališkega občinstva. Človek naših dnj išče le v redkih primerih v gledališču poezijo, lepoto pesniških vizij in ugodje skladnih verzov. Realizem s svojimi večkrat naivnimi izrezi iz tako zvane življenjske stvarnosti je usmeril današnjega človeka k nekaki umetniški pozitivnosti. Skoraj pozabljamo, da umetnost ne doteka samo iz podoživljanja stvarnega življenja in njegovega preoblikovanja, marveč tudi iz sanj in sanjskih prividov. Gd tod in samo od tod je pritekla vsa vsebina D'Annuzieve »Jorijeve hčere«. Zato se zdi ta igra tako osamljena v repertoarju. ki ga držita po konci realistična drama z odcepki v psihologizem in pa komedija.
»Hamlet« ki smo ga tudi videli letos, je v primeri s tem stvaritev drugačnega značaja, vrhunska in strma kakor le malo del v vsej svetovni dramatiki: luč. pred katero bledi toliko povprečij. Ce je postal »Hamlet« s svojimi psihološkima razčlembami in melanholično dvomljivostjo priljubljena igra našega občinstva, ni seveda rečeno, da bodo isti ljudje, ki uživajo Sha-kerpearove marsikje baročne in nelahko razumljive verze, enako sprejemljivi za lirično trepetanje in artistično izbrušeno svetiikanje D'Annunzievih stihov v »Jori-jevi hčeri«. Ni različen samo snovni svet obeh del. različna je tudi stvarjalna metoda v teh dveh, časovno si močno oddaljenih žaloigrah.
Tudi »Hamleta« preveva dih nekega življenjskega misterija in v dejanje se izpo-četka vpleta celo duh iz onostranstva ter
sproži cel plaz Hamletovih akcij in reakcij. Toda v jedru se vsa tragedija giblje okrog obupne borbe proti zlu, borbe, ki se zateka k zaščitnemu sredstvu hlinjene trpnosti in navidezne blaznosti. Misterij v »Jorijevi hčeri« prihaja iz drugih vrelcev, iz magijskega verovanja, ki se je ohranilo med abrušlcimi gorci, iz sveta togih zakonov primitivnega patriarhata. kolektivnega maščevanja nad zločinci in čarovniki, od težkega diha zemlje, ki napaja z gosto krvjo tudi človeške strasti in sodeluje v njihovih neizprosnih spoprijemih. Poleg indvidualne drame, ki obstoji v ljubezni Aligija do čarovnikove hčere Mile, poleg temne pohote, ki z njo Aligijev oče zalezuje Milo in nehote zapelje sina v obupni očetomor, se razvija pred nami žaloigra rodbine, v katero seže sredi svatovskega veselja usoda in sproži nesreče.
To tragedijo planinske kmečke hiše spremlja, prav kakor v antičnih delih, okoliški koletkiv, ki je prikazan v zadnjem dejanju celo s poizkusi zbora, tega davnega nositelja kolektivnih čustev in nad-osebne usodnosti. Plemensko in do neke mere splošno arijsko osnovno sesedlino D'Annunzievega tragedijskega sveta® pa osvetljuje luč krščanskih verovanj in se lomi na tisočletnih kristalih primitivne magične vere. Nabožni obredi ob bučanju sladostrastnih čustev, zadržana vdanost močnemu in maščevalnemu Bogu, litur-gični spevi, ki jto ponavljajo ti preprosti gorci v izvirni latinščini, oddaljeno petje romarjev, ki med morjem in gorami obiskujejo božja pota, prisotnost vaškega »svetnika«, ki izganja hudiča iz obsedenih. zborno petje žalovalk nad truplom pohotnega kmeta, to so tisti »misterijskl« elementi, ki jih je D'Annunzio v svoji pesniška viziji pridružil samemu ogrodju tra-
gedije. Kot nadaljnjo sestavino jim je dodal še nekatere folklorne prvine, kakor jih opažamo zlasti v prvem dejanju »Jorijeve hčere« z njegovimi svatovskimi spevi in običaji.
•
Tri dejanja te tragedije so trije simfonični stavki slikovitega speva o močeh človeške strasti in o požrtvovalni sili ljubezni. Prvo dejanje je začeto v duru, vendar se svatovsko razpoloženje na Aligije-vem domu kmalu izprevrže v usodno borbo med rodbino, ki se je pripravila na že-nitovanje in čarovnikovo hčerjo Milo di Codra, ki si je pred pohotnimi žanjci poiskala zavetje pri njenem ognjišču. Nenadno se v Aligiju vname ljubezen do Mile, potem ko je bil ugledal za njo joka-jočega angela; prosi jo odpuščanja, ker jo je hotel izročiti drha'i. V drugem dejanju se pokaže čudovita čistost razmerja med Aligijem in Milo; nato se pojavi pastirjev oče Lazaro di Roio, poniža sina in se hoče polastiti Mile, a se v spoprijemu s sinom zruši mrtev na tla. Tu so strasti dosegle fortissimo. Zatem se oglasi v tretjem dejanju turobni spev smrti, ki ga moti množica z vzdihi maščevanja: očetomorilec Aligi je izročen ljudski justici in krvnikov boben zamolklo oznanja bližino strašne smrti. In ko mati. Candida della Leonessa, odkrije Aligijevo obličje, da mu ponudi napoj poslednje tolažbe, se pojavi Mila in se javno izpove pred občino vaških fanatikov in pred ogorčeno rodbino. Z velikodušnostjo, ki izziva v Aligijevi dobri sestri Ornelli vizijo neke svetniške glorije, vzame vso krivdo nase in se obtoži, da je začarala Aligija in ga tako prisilila k dejanju, za katerega ni odgovoren. Olajšano vzklika srenja, odrešilno dviga glave rodbina: izginil je madež očetomorilstva, rodovna čast je rešena, stvari se vračajo na stari tir. Nič ne pomagajo Aligijevi protesti: Milina ljubezen ie močnejša od smrti. in v njenem svitu gre na grmado.
•
D'Annunzieva »Jorijeva hči« je izrazita stvaritev tiste dramatske estetike, ki je vstopila v italijanski gledališki razvoj kot »il teatro di poesia«. Pesnik »Jorijeve hčere« je ustvaril temu d rama takemu tipu več jasnih vzorov. Traegdiji se pozna artistično obdelovanje snovi, okus časa, ki se je naslajal na zmesi seksualizma in mistike, ter preobloženost z liričnimi orna-enti. Ne le za D'Annuzia in njegovo »Jo-rijevo hčer«, marveč tudi za marsikaterega drugega sodobnega pesnika je značilno oboževanje instinkta — tistega, ki vodi Aligija k Mili in Milo k Aligiju in. ki naposled požene v smrt nesrečno hčer gorskega čarovnika. Božanski element je pri D'Annunziu reduciran na gole liturgične forme, na nekaj zakletev in molitev; nikjer ne čtifimo večnostnega diha. ki bi v svetemu drgetu dvigal dušo. Tudi sama usoda, ta gibalna sila grške tragedije, ni tako vsegamogočna. da se ji ne bi mogel upreti človek s svojimi lastnimi močmi in nagibi. Tako je D'Annunzio izključil, kakor je pisal že Luigi Tonelli, pagansko Usodo in krščansko Previdnost, takisto kot kategorični imperativ dolžnosti, zato pa je visoko povzdignil nagon. Vsi njegovi ljudje žive predvsem nagonsko; nagonu se laskajo., z njim se bore in pred njim imajo strah. V tem je bil D'Annunzio, ta oboževalec nadčloveka, nekak predhodnik tistega instinktivizma, ki je kos življenjske filozofije in prakse naših dni.
Spričo izrazito poetične, ponekod čez mero lirične zgradbe »Jorijeve hčere« bi bilo kajpak napak presojati to delo s prijemi realistične estetike. Vzlic vsemu je stvaritev močnega umetniškega diha, plemenska in narodna hkrati, regionalna in vsečloveška. Pozna se ji, da jo je spesnil eden najizrazitejših lirikov, kar jih je dala svetu Italija. Naj bo tudi ob tej priliki povedano (prvi članek glej v »Jutru« z dne 24. aprila t. 1.). da je mogel D'Annun-zievo besedilo prevesti s tolikimi odtenki in liričnimi lepotami samo resničen pesnik.
Bil je to dr. Alojzij Gradnik, avtor
mnogih prevodov iz D'Annunzieve lirike. *
Režija Milana Skrbinška je bila kos velikim zahtevam vprizoritve, ki je zanimala že vrsto italijanskih dramaturgov in režiserjev in ki je mogla dozoreti samo ob posebno smotrnem pripravljalnem delu. Scena se spreminja trikrat; prirejena Je s kulisarijo, ki bolj naznačuje interiere abruških kmečkih hiš in pastirskih votlin, kakor daje njih realno podobo, zato pa je stilizirana tako, da stopnjuje pesniški vtisk izrednosti in dopušča očem. da počivajo na poljih in tratah ter na gorskem masivu, ki zapira obzorje. Posebno učinkovito je tudi s scenične strani izdelano tretje dejanje. — Skupinski prizori so zrežirani na moč skrbno; tako naj posebej omenim svatovske običaje, »most«, skupino žanjcev, ki obstrmi pred posvečenim pragom, v tretjem dejanju pa zbor žalovalk. pmhod Aligieve matere in z njim zvezano skupinsko razvrstitev ter prihod Aligija in pozneje prizor z Milino izpovedjo, prav kakor zaključni prizor. — Kostumi so izdelani nalašč za to predstavo po vzorcih nekaterih italijanskih vprizorjtev ter so dobro pretehtani zlasti glede barvnega učinka (prim. kontrast s pepelnato-srebrnimi kostumi žalovalk in črnimi oblekami žalujočih). V vsem poteku igre se je čutila Skrbinškcva urejajoča ln uskiadnjujoča zamisel realno izvedljivega pesniškega sveta ter v vsem režiserjeva velika odrska izkušenost.
Izmed množice sodelujočih oseb (gledališki letak iih imenoma navaja več kakor 30) naj omenim in na kratko označim samo »nosilne stebre« celotnega dogajanja.
Oseba Mile di Codra je poleg Aligija najznačilnejša. Čarovnikova hči je nesrečna oseba, zaaiamovanka v sovražnem ji okolju, sicer pa lepo, življenja polno in srčno plemenito dekle. Skoraj nenehoma drhti v strahu, vedno jo grabijo kakšne roke, samo v čistem objemu z Aligijem
Kronika
*	Smrt viteza železnega križa. S poleta proti sovražniku se ni vrnil major Erih Thiel, poveljnik skupine bojnih letal, ki je bil odlikovan z viteškim križcem žeieznega križa.
*	Nadzornica ženskih fašijev v Triestu.
Te dni je prispela v Trieste nadzornica ženskih fašijev Marija Pironti ter obiskala prostore ondotnih ženskih fašijev. SRiejele so jo zaupnice krajevnih fašističnih predstavnic, ki so ji poročale o izvršenem delu.
*	Junaška smrt štirih b°in"čark. Pri zadnjem bombnem napa.Ju na Reggio Cala-brija so bile ubite tudi štiri usmiljenke, ki so delovale kot bolničarke v onciotnih bolnišnicah. Me'.tem, ko sc odnašale.z;up ne jim otroke na varno, jih je zadel izstrelek ter raztrga! na kose.
» Nagrade za rojstva in p r°ke. V mesecih marcu in aprilu 1943 je bilo v Italiji podeljenih 265S nagrad ?a novoporočence in 10.964 nagrad za rojstva. Vsota prvih nagrad znaša 5,793.241 lir, vsota drugih pa 12,035.094 lir.
*	smrt zaonjcga sina sa-sltega Kralja. Princ Jurij Saški, sin zadnjega saškegs kralja, je po tragičnem naključju utonil.
=» Prebivalstvo Italije. Dodatek ur; onega lista rimske vlade o1. 21. maja poroča, da je imela It. lija imen varnega dne 45 milijonov 777.000 prebivalcev.
*	Smrt vdove bivšega prefekta Ch ap-peja. V Parizu je umrla žena bivšega pariškega policijskega prefekta in komisarja Sirije Jeana Čhiappeja. Cliiappe je, kakor znano, bil preti koncu novembra 1940 sestreljen od Angležev, ko se je peljal z letalom na svoje službeno mesto. Po moževi smrti se je prefekteva vdova posvetila izključno človekoljubnemu udejstvovanju.
*	Plemenit dar. Brata G i am battista in Giuseppe Pezuzzi iz Ovade sta poklonila tamošnji bolnišnici dragocen radiološki aparat, vreden 80 0C0 lir. Aparat je bil bolnišnici potreben, a si ga ni mogla na-ba/viti iz lastnih sredstev.
*	Praznik pehote. Po odredbi ministrstva za vojsko v Rimu sg bo obhajal letošnji dan pehote po vzoru proslav iz zadnjih let dne 24. maja. Proslave dneva pehote bodo v vojašnicah.
*	Smrt ženijca Franca Makovca. :>Piccolo« poroča, da je na dan 30. januarja padel v bitlci na tuniški fronti ženijec Franc Makovec, rojen v Kombergu na Nemškem. Makcvec se je že v odrasli dobi preselil v Trieste, kjer je kmalu postal znan kot uspešen rokoborec. Iz Triesta je tudi odrinil pol orožje in na afriško bojišče.
*	Nemški psihiater dr. Alfred Koche umrl. Iz Badenbadna poročajo, da je umrl znani nemški psihiater prof. dr. Alfrel Hoche. Učakal je stirost 78 let ter je imel doktorat medicine in prava. Svojo kariero je začel na univerzi v Hcidelbcrgu, nato je bil profesor za psihiatrijo v Strassburgu, slednjič je dobil stolico za psihiatrijo v Freiburgu, kjer si je stekel velike zasluge kot ravnatelj ondotne psihiatrične klinike. Hoche je napisal veliko število del iz svoje stroke.
*	Podelitev Riberijeve nagrade. Znanstvena akalemija v Torinu je podelila tkzv. Riberijevo nagrado za k 1943. ravnatelju zavoda za patologijo na neapeljski univerzi prof. Giovanniju dl Guglielmu. Ta nagrada se podeljuje samo vsakih sedem let te- io je dvakrat prejel pokojni akademik Bcltaz-zi, enkrat pa prof. Pentimalli.
*	Prepovedana prodaja lovskih nabojev. Od 18. maja dalje je na podlagi dekreta rimske vlade prepovedana prodaja kakršnih koli lovskih nabojev. Prodajalci- takšnega streliva bodo mo-Udi preaiooia oblasti izkaz svoje zalege, o kateri se bo odločalo po navodilih notranjega ministra.
*	Cena za tripizirane ženske nogavice. Ministrstvo za korporacije v Rimu je določilo nove vrste nogavic za ženske, obenem pa tudi cene za tipizirane nogavice. Takšne nogavice prve kategorije stanejo 20 lir, druge kategorije 16 lir, tretje kategorije pa 14 lir. Nogavice prve kategorije ne smejo imeti nobene napake.
*	Vladna četrt v Bratislavi. Za gradnjo vladne četrti v Bratislavi je bi o razpisano, kakor smo pred časom poročali, mednarodno tekmovanje. Poslane idejne načrte zdaj pregleduje ocenjevalna komisija.
*	11 smrtnih obsodb v Beriinu. Berlinsko sodišče za zaščito države je obsodilo na smrt 11 oseb, ki so se pregrešile proti določbam o zasebni lastnini zaradi zatemnitve in vojnih dogodkov.
*	Kruh je prodajala brez odrezkov. Sodišče za zaščito države v Napolju je obsodilo Cancetto Espoato, lastnico pekarne, na 10 let ječe in na 15.000 lir globe, ker Je prodajala kruh brez odrezkov živilskih nakaznic tjer po zvišani ceni.
*	Razdelitev zaplenjenega blag*. Iz Ve-rone poročajo, da so pristojni organi v zadnjih dneh zaplenili tvrdkam Daneea v Bu-ssolenghu ter Gaiato v Veroni za 300 tisoč iir raznega blaga, ki je pod zaporo. V zmi-slu Ducejevih naredb je bilo zaplenjeno blago v glavnem razdeljeno bolnišnicam v Bussolenghu in Veroni, poleg tega pa so prejele znatne količine zaplenjenih predmetov tud: uradniške menze v imenovanih
dveh krajih.
*	Ogenj v samostanu, V FLrenzi je izbruhnil v nekem ženskem samostanu ogenj, ki je povzročal 100.000 lir škode. Požar je nastal v samostanski pralnici,
*	Potresni sunek v Bukarešti. V torek ponoči so potresomemi aparati v Bukarešti zabeležili precej močan potresni sunek, čigar ognjišče je bilo domnevno 150 do 160 km daleč od rumunske prestolnice.
*	Velika tatvina v Padovi. 561etna vdova Ermdnia S', nu Casaletti je te dni šla s svojim sinom na pokopališče. Ko se je vrnila domov, je ugotovila, da so njeno stanovanje obiskali tatovi. Vlomili so v blag-jno ter se polastili 120.000 lir v gotovini, vlož-ne knjižice z 20.000 lirami, zlate ure in nakita, vrednega zopet več tisoč lir. Oblasti iščejo storilce.
*	Tramvaj je ubil kolesarja. V Milanu je tramvaj podrl oSlehaega kolesarja Luigi ja Tosear.ija. Mož je pridirjal s kolesom naravnost proti tramvaju ter si je razbil glavo, da je obležal na mestu mrtev.
*	Sestreljen albatros. Neki norveški ribič je v bližini svetilnika pri Ferberju ustrelil ptico, ki meri z razpetimi perutnicami v širino dva metra. Pri natančnejšem ogledu so ugotovili, da je ustreljena ptica albatros, ki živi običajno v tropskih "olah tei- se že nad 10 let ni pojavila nad norveškim ozemljem.
*	Nevesta s ponarejenimi lasmi. Iz Fie-sole sta se pripeljala v Benetke na poročno potovanje Giselia Baruffini in Benjamin Torri. Nastanila ste se v nekem hotelu, kjer se je mladi mož kmalu prepričal, da ima njegova žena umetne lase. To odkritje je povzročilo pri njem hudo razočaranje, ki se je končalo z razprtijo in razhodom no-voporočencev.
*	Z ruskega bojišča je prišla v Italijo. Karablnjerji iz Gemone blizu Vidma so ustavili mk-do žensko, ki se je hotela skriti pred njimi. Ko so jo prijeli, se je izkazalo, da gre za 191etno Nino Minarjevo, ki se je pripeljala iz Rusije. Nekaj časa je služila pri nekem oddelku italijanskih letalccv v Odesi, ko so letalci zapustili to mesto pa se je napotila v Italijo in je srečno prišla do Vidma.
*	Srečen porod trojčkov. V ženski bolnišnici v Turinu je povila 22 letna Vivi-ana Grandiosi. žena poštnega sla, trojčke moškega spola. Krstili so jih z imeni: Fe-lice, Michele in Mario. Mati in otroci so zdravi.
*	S češnje je padla. Kmetica Viljemina Peric, stara 40 let, doma iz Gradiscute, se je te dni povzpela na češnjo, da bi obirala rac; Nenadoma se ji je odlcmila na drevesu veja, na kateri je stala- in Periceva je padla iz višine štirih metrov na tla. Dobila je tako hude poškodbe, da se bo mor> la zaraviti poldrugi mesec v bolnišnici.
u— Gostovanje italijinske igralske družine Renzo Ricci bo v ponedeljek, 24., torek, 25., in sredo, 26. maja, v dramskem gledališču. Začetek vsakokrat ob 18. Ta gledališka Iružina slevi kot ena najboljših v sodobni Italiji. Igrali bodo dve sodobni italijanski komeliji in dramo slavnega, pred kratkim umrlega, dramatika Roberta Brac-ca »Mali svetnik«. Druga dva avtorja sta Cestre Giulio Viola z igro »Sxupno življenje« in Vincenzo Tieri z igro »T.siko ljubi!« Glavne vloge pri vseh treh predstavah so v rekah vodje skupine Renza Ricci ja in prve igralke Eve Magni. Vstopnice za gostovanja bodo v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem gledališču od sobote od pol 11. ur-e dalje. Cene normalne dramske u— MnOgo ljudj se je zbralo v četrtek popoldne na Žalah, ko je nastopila svojo zadnjo pot ga, Malči Š t o k o v a. Ne samo številna udeležba, temveč prisrčno ga-
občuti vrtoglavo skrivnost ljubezni in njen plamen je dovolj močan, da jo požene k nadosebni žrtvi. Ga. Boltar-Ukmar-j e v a je tej izrazito danunzijevski ženi vdihnila vso polnost odrskega življenja, temen strah in obup v prvih prizorih, čudovito borbo za življenje v nadaljnjih, zadržano ljubezensko prisrčnost v drugem dejanju, na to pa elementarno silo v odporu zoper pohotnega starca in naposled v tretjem dejanju poduhovljeno lepoto odpovedi in žrtve za ljubljenega moškega, v katerem je prvič občutila človeško srce. Mila di Codra pomeni velik in osvajajoč uspeh prefinjene igral sko-poetične umetnosti ge. Boltar-Ukmarjeve.
Aligi je v nekem smi?lu še zagonetnejša oseba. V tem pastirju oživljajo neke atavistične skrivnosti, njegovo sanjarstvo in njegov notranji oegnj rasteta preko pastirskega in kmečkega okolja. Navdaja ga pritajeni žar ljubezni in temni upor zoper očeta, zoper rodbino in okolje, obenem pa raste v nje msproščajoči sen velike ljubezni in notranje svobode. Vladimir Skrbinšek je prodrl v odtenke te prob'e-matične postave in jo igral doživljajsko prepričljivo.
Lazarja di Roio. Aligijevega očeta, osebo. ki ima neko na'ikp v starem Blažiču iz Budakovega »Ognjišča«, je dal Ivan Levar s takimi markantnimi potezami, kakor odlikujejo le njegove najboljše, za vedno nepozabne vloge. Srečno je združil kmečko e'ementamost z demonijo sle. V Candiji della Leonessa Marije Vere je zopet zaživela veličastnost mater, ki nam jih je ustvarila celo vrsto ta sijajna poznavala in interpretka ženske duše. Izmed Aligijevih sester (Starčeva, Razbergerjeva, Levarjeva) je posebej stopila v ospredje Levarjeva v tanko občuteni vlogi dobre Ornelle, ki predstavlja v tej zmesi karakterjev element svetle in razumevajoče dobrote.	.
Mimo tolikih drugih sodelujočih ie treba iti v tem okviru s priznanjem za njihove bolj ali manj pomembne deleže k celot-
notje pogrebcev je pričevalo koliko sofcut-ja je zbudila mrt ta mlade, simpatične
gospe. Na krsto, ki je počivala v kapelici sv. Nikolaja poleg molilnioe, je bilo položenih mnogo krasnih vencev, da je bila prerano umrla pokojnica vsa ▼ svežem cvetju in zelenju. Ko je nastopila ura slovesa, so štirje duhovniki frančiškani opravil pred molilnico sadušne molitve. Nato se je razvil dolg sprevod. Krsta je bila že v cerkvi pn Sv. Križu, ko so ae na Žalah še uvrščali pogrebcl. Med njimi so bili predstavniki poštne direkcije ter Številni uradniki in nameščenci ptt in mestnih podjetij. Zlasti mnogo pa je bilo gospa in gospod ičen. Vsi so spremili pokojnico do pre-ranega groba, kjer so ji poželeli sladak počitek, staršem in soprogu pa so izražali res iskreno sožalje.
u— zračni vrtinec smo lahko opazovali v četrtek ob pol 12. v Zvezdi. Dan je bi1 krasen in ozračje v splošnem m'rno, le zdaj pa zdaj je potegnil veter. Naenkrat se je sredi Zvezde dvignil vrtinec m se pomikal proti šelenburgovi ulici. Vsrkal je prah in ga vrtinč'l blizu 100 metrov visoko. Ob zi-devju se je potem razbil. Zračni vrtinci ali trombe, ki jih često tudi pri nas opazujemo, kadar srkajo in vrtinčijo prah po cestah, so teoretično popolnoma sl'čnl tornadom in tajfunom v subtropskih deželah, le da so pritlikavci v pr:meri z njimi. Zračni vrtinec, ki smo ga opazovali v četrtek komaj kakšno minuto, je bil pa za Ljubljano kar izreden. Po njem smo si lahko razlagali, kako vdira plast hladnega zraka izpod jasnega neba na zemljo ogrevano od toplega pomladnega sonca. Krasno vreme traja dalje. Skoraj ni oblačka na nebu. Noči so jasne in prijetno hladne, čez dan pa se ozračje ogreje do 21 stop. C. Včeraj zjutraj smo zabeleži!' 5.6 stop. C. barometer pa se vztrajno drži na 770 mm.
u— Tri domače zgodbe so objavljene v »Domovin'« tega tedna. Ljudski pisatelj Muljavski Je napisal daljšo črtico »Sin 83 vrne« Stanko Mlakar je prispeval šaljivo lovsko prigodbo »Grcflca in njen divji petelin«, Tončka Sušteršlčeva pa je objavla kratko, čustveno sličico »Šareči nag?ljčkl«. Poleg važnih vojnih dogodkov preteklega tedna najdemo v »Domovin'« mnogo koristnega pouka za staro in mlado, za gospodinj e kakor za kmetovalce. Vsem, ki si želijo večernega razvedrila, pa je ustreženo vsak teden z veliko poljudno kržanko. »Domovina«, ki jo mnogo čitajo tud' Ljubljančani, je najcenejši slovenski tednik, saj stane posamezna gtev lka le 60 stotink.
u— Plprava za malo maturo — Novi (Turjaški) trg 5. Posebej ponavljamo z dijaki S. in 4. razredov gimnazij in meščanskih Sol snov iz matematike, italijanščine in slovenščine — dopoldne ln popoldne. Honorar za 1 uro le okoli 2 liri. Nudimo dijakom in prlvatistom tudi po. moč v vseh predmetih. Prijave dnevno oo S.—12 in od 14.—18.: Novi (Turjaški) trg 5. Inštrukcije.
u— Ustanove Roberta K°ilmana za s!ep-( ce In trgovske uslužbence. Razpisanih je 22 mest Kollmanove ustanove za slepce v skupnem znesku letnih 17.880 L in 14 mest R. Kollmsnove ustanove za podpisenje ubožnlh ljubljanskih trgovskih uslužbencev v skupnem znesku letnih 16.920 L. Pravico do ustanov za slepce imajo revni slepci, ki imajo domovinsko pravico v občinah, ki so pripadale prejšnji dravski banovini in žive na ozemlju Ljubljanske pokrajine. Pravico do ustanov za trgovske uslužbence imajo pa revni trgovski uslužbenci, ki so služili pri kakem ljubljanskem trgovskem podjetju in svojega uboštva niso sami zakrivili. Prošnje je treba, odlatd pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani do vključenega 7. ju-
NAROČITE SE NA ROMANE
JOBUt KNJIGE


nemu uspehu. Naj zaradi posebne značilnosti in igralske dognanosti izdvojim iz pestre skupine samo Nablocko v epl-zodni. a igralsko močni vlogi stare zele-njarke. Nekaj gibov in besed — a zaživi cel svet svojevrstne človečnosti.
Tri produkcije š3Je Glasbene Matice
Tri produkcije Glasbene Matice, ki so se vršile v dneh 14., 16. in 19. t. m., so zanimivejše po tem, kako prikazujejo splošno stanje naše glasbene mladln?. ka kor pa po nastop h posameznikov. Izmed petdeset točk, ki so jih obsagali vsi tr!:e sporedi, je bila večina klavirskih, nekaj violinskih, nekaj deklamacij. ena v.olin. čelova in nekaj orkestralnih. Klavir kot najbolj domač in vsaj v prvi dobi najlažje priučljiv instrument je torej najbolj priljubljeno glasbilo za začetnike med tem ko že godala izkazujejo mnogo manj učencev, drugih orkestralnih instrumentov pa sploh nismo slišali. Problem, ki je tudi ob tej priliki takoj viden in pereč, je.: nujna je vzgoja domačih lnstrumenta-listov-orkestrašev, saj bomo le cb znatnem izboru mogli dvigati kvaliteto naših orkestrov, ki je baš v pihalih in trobilih nezanesljiva.
SIcer pa je ršven šole Gl. Matice postala v zadnjih letih znatno višja. Razveseljivo je poslušati malčke (Jn malčiee), ki s tako prepričevalno gotovostjo podajajo svoje drobne skladbice večinoma ne pamet, v dobri tehniki, tonu in dostikrat tudi v presenetljivo zreli dikciji. Baš z ozirom na te začetnike zasluži posebno omembo učiteljica Bradačeva, ne ravno zaradi velikega števila učencev, ki jih je pripravila za nastop, ampak zaradi vidnega, dovršenega obvladanja začetne tehnike, ki jo izkazujejo nieni učenci vsi do kraja. Z gojenci višjih stopenj sta se postavili učiteljici Bizjakova in fitrukljeva, lepe uspehe pa so Imeli tudi oetaii peda-
gogi kakor Gregorc, Ivančič, Hrašavčeva, Sancin, Dernovškova in Sonc. Posebno omembo zasluži basist "^adko Korošec . šoia ravnatelja Betetta) ziradi svojfga Krasnega glasu, lepo izdelanega *ona in dozorelega predvajanja. Jako dob?r je Mil tudi nastop violočelista Kržana (šolaJera-jeve), ki je pokazal čisto it»onanijo, ker je pri goda leih-začetnikih redka izjema.
Obenem Je šola Glasbene Matice dož'-velo dogodek: dala flam ie po vseh letih od zaključka prejšnje vojne sem svojo pivo absolventko, Bans3ck-Ka'an Mai:'o z .šole ge. Marte Bisiakove Da Glasb :na Matica ni do letos imela lastnih absolventov, je popolnoma razumljivo, ker .e bila do zadnjega časa tesno povez na a prejšnjim državnim konsetvaterijem. se. danjo Glasbeno Akademijo, kamor so v?i njeni količkaj zreli gojenci prestopili. Danes pa je položaj Sole Gl. Matice drugačen. Ona nam mora ne °amo pripravljati primerne gojence za Akademijo, ne samo nuditi kvalitativen pouk ljubiteljem glasbe, temveč tudi samostojno vzgalatl v okviru svojega učnega načrta gojence tja do višje srednje stopnje in njihov študij s primernim absolutcrljsklm izpitom tudi potrditi. Vse to pa more izvrševati fcola Gl. M. Sele sedaj, ko ima zares vzoren učiteljski zbor. šolan pri najboljših slovenskih glasbenih pedagogih, prezkušen v praksi poučevanja oa tudi v praksi koncertnega nastopanja, ki Sho-kogrudno odpira poglede na tehnične, slogovne m muzikalne probleme in daje količkaj dobremu pedagoškemu smislu polet 1n razvoj. Gospa Bonsack-Kalan je nastopita na drugi produkciji v "eliki Fil-harmonični dvorani z dvema skladbanui, z Novškovo Balado in z Albenizovo S*-guldilo. Absolventka Je očiten planistlfini talent. Solidna, dokaj izpiljena tehnika, Jasen energičen, poln ton, čustveno jako močno dojemanje in lepa pinstiCna Igra, ki jo Je pokazala tako v polno postavljenem Novakovem delu kakor v kapricioz-
nlja t. 1* vse podrobnosti pa so razvidne is razpis a v>Siutbenem listu« 22. t. m., pri Društvu slepih, pri Trgovskem društvu Merkur in na mestni razglasni deski na magistratu.
u— Dijaki-nje 8. In S. razr. gimnazije ter 4. razr. meščanske šole, prijavite se za posebne inštrukcije v prelmetih za malo maturo! Ločeni oddelki po šolah in razredih! Učni honorar nizek. Poučujejo profesorji, strokovnjaki. Vpisovanje še ta teden. Informacije in prijave dnevno dop. (-d 9. do 12. ure, pop. od 4. do 6. ure: Speč al-ne strokovne inštrukcije za gimnazije in meščanske šole, MussounSjev (iio.igre ni; trg 2, II. nadstr. Središče mesta!
u— Občni zbor društva stanovanj k h najemnikov ljubljanske pokraj.no bo v nedeljo 6. junija v društveni pisarni v Ljubljeni, VVolfova u.ica 10,11. Morebitni predloge je treba dostaviti upravi pismeno vtaj 8 dni prei občnun Zborom. Dnevni red je razgrnjen v društveni pisarni! — Na r.zna vprašanja se članstvo obvešča, da draš.vena pisarna redno posluje ob seb^—h od 16. do 17. ure. V tem času lahko članstvo dobi vse potrebne informacije itd. brezplačno! Zaradi pojasnil splošnega značaja in plačila članarine, ki jo je poravnati preu občnim zborom, pos.uje blagajnik dnevno cd 9. do 12. ure, ki sprejema tuli prijave novih članov.
u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so v četrtek sprejeli tri pone.-i ečence iz Ljubljane. enega pa z dežele. Desnico si je zlomila pri padcu 34-let.oa žena krojača Jožefa Mežnaršičeva iz Ljubljane. 4-ietni posestnikov sinček Janez Požek iz Ljubljane je padel in se potolkel do obrazu. Z Vrhnike je prišel po zdravniško pomoč 13-letni sin posestnika Franc Urh iz Pod ipe. ki ga je gad vsekal v desno nogo. 60-lctna upokojenka tobačne tovarne Leopoldina Pe-stotnikovu iz Ljubljane se je pri padcu poškodovala na hrbtu.
Ob stoletnici Maksimirsk ega parka se je vnela po hrvatskih listih polemika, kdo je paav zx prav resnični ustanovitelj tega lepega zagrebškega paika. Starejši viri navajajo kot ustanovitelja škofa. Makri-miljana Vrhovca, po katerem, pravijo, se tudi park Imenuje Maksimir, in Aleksandra Alagoviča. Prof. J. L. v »Novi Hrvatski« pobija mnenje, da bi bila usLanoviteiU zagrebškega Maksimira škofa Vrhover in Alagovič ter se zavzema za mnenja, da je resnični ustanovitelj Maksimira nadškof in kardinal Jurij Haulik.
Novi nasipi ob Savi. Nova velika cesta, ki se gradi od Zagreba proti Kar lovcu, teče po nasipu, ki služi kot obrambni nasip pred poplavami Save na desni obali. Ba-gerji kopljejo novo korito Save v smeri, kjer je prej bila struga, pa jo je potem voda zasula. Kakor znano, so preteklo leto začeli tuli graditi nasip od Podsuseda proti Prečku. Nasip bo služil za obrambo pred poplcvami Save in kot nova cestna zveza med Podsusedom in Zagrebom.
Starinske zlatnike so našli v okolici Banja Luke. Strokovnjaki so ugotovili, da so zlatniki iz 16. stoletja, in sicer tui£ki, be-nečanski in f orentinski. Po najdbi sklepajo, di j3 biia Banja Luka v težnji dobi prometno trgovsko središče.
Prosvetno delo v hrvatski vojski. Iz hrvatskih Listov povzemamo, da se ustanavljajo po večjih vojaških elinicah prosvetni vodi, ki imajo nalogo širiti prosveto med pripadniki hrvvtskih oboroženih sil. Zlasti deiaven je banjaluški prosvetni vod. Nastopil je že v radiu in r.a s,mus.ojnem koncertu v Di-žavncm gledališču.
Prireditev zagrebških umetnikov za hrvatske vojake na Dunaju. Del član~v zagrebške Opere, celoini operni zbor in nekateri solisti so ob nedavnem gostov, n ju na Dunaju ob.&kali tudi hrvatske vojake v d una j slii okolici. Zag.ebški umetniki so biii navdušeno sprejeti. Za nas Up se jim je zahvalil polkovnik Javor. Mei Lsvajaje-oiroi je bii tudi Ivan Franci.
Za hrvatske ranjence sa z vso skrbjo za-vzem-jo pripadnice ustaškega pokreta. Kakor smo že poročali, je h. , ats ca jc vr.ost pokazala veliko razumevanje za nabhtlno akcijo. V pičlem mesecu je bilo zb anih 3,331.971.50 kun. V začetku m. ja so pripadnice ustaškega gibanja začele deliti med hrvatske ranjence v vojnih bolnišnicah darove, ki so jih nabavile za nabrani denar.
»Tri mesece pod rdečo zvezdo«. V krat-i*em izkle druga knjiga reportaž vojnega poročevalca Franja Rubine pod gornjim na-
dovorn. V knjigi opisuje pisec dogodke, kl so se odigravali decembra, januarja in februarja v Bihaču, ko so v tem kraju gospodarili partizani. Obenem opisuje borbe »vražje divizije« v Kordunu in na Grmeču. Knjiga bo obsegala 120 strani veiike cs-merke in bo stala 40 kun. Naroča se pri upravi »Nove Hrvatske«.
Zagrebška džamija je med na lic;; širni na svetu. Ob priliki nedavnega bivanja v Zagrebu je ve.iki jeruzalemski muftij Emin el Husein obiskal tuui z gretško džamijo in bil prijetno presenečen nad zunanjo in notranjo opremo. Kot dober poznavalec islamskega vzhoda in Evrope je dejal, da spada zagrebška džamija med najlepše na svetu.
Razdeljevanje živilskih nakaznic. Poročali smo že, da so začeli v Zagrebu deliti živilske nakaznice, kakor jih inv » pri nae že delj časa Dnevno razpelo ck ii 7000 nakaznic. Doslej so razdelili n; -i 100.0J0 živilskih nakaznic med zagrebško prebivalstvo. Razdeljevanje pa še ni kont.no.
Prepoved krivolovstva. Vojaška oblastva so sporočila ministrstvu za n. rozino gospodarstvo, da so izdala stiogo piepoved krivolovstva, zlasti pa uporabo eksploaivn h aili narkotičnih sredstev v ta namen Ribiški pazniki naj torej vsakogar, b»'isi civilista ali vojaka takoj prijavijo pristojnim obLstvom.
Novo tab°rišče državne delovne službe.
Na Kulmerjevih njivah pri Zagrebu gradijo novo taborišče državne delovne službe. Z deli so pričeli decembra lani in bo tabor pi-ibližno v dveh mesecih dograjen. Doslej je zgrajenih 9 barak, pri čemer je zaposlenih okoli 200 delavcev.
r=	—
i i
Kupuft* svafe potrebščine pri nzših
oglaševalcih!
== =
9	=
ii!iiiM»	................................
GLEDALIŠČE
DRAMA
Sobota, 22. maja, ob 18 30: Veliki mož.
Izven. Cene od 15 lir navzdal. Nedelja, 23. maja, ob 18: Jorljeva hči. Izven. Cene od 20 lir navzdol.
Ponedeljek, 24. maja: zaprto.
*
Znamenita italijanska igralska družna Renzo Ricci bo gostovala v ljubljanski drami 24., 25. in 26. t. m. Podrobnosti bomo priobčili v prihodnjih dneh.
L. Prenncr: »Veliki mož«. Komedija v treh dejanjih. Osebe: Vrhunec, slaven domačin — VI. Skrbinšek, Prazn kova, pokroviteljica — Starčeva!, Praznik, njen mož — Cesar, Nada, nečakinja — Ras-bergerjeva, Zor.n, nečak — Slar č, dr. Votlina — Peček. dr. Močerad, predsednik — Gorinšek, prof. Pivnik — P. Kovič. Voli:, lastnik lista — Lipah, Lisjak, urednik »Luči« — Košič, Modrijan — Raztresen, Ska-za, umetnk — Bratina, stud. iur. Graj-šek — Blaž, Mcgočnik, sin bogataša — Drenovec prof. Kresnik — Nakrst, Milka, sobarica '— Sancinova, policijski kom sar — Gale. Režiser: M. Skrbinšek.
OPERA
Sobota, 22. maja, ob 18: Vnebovzr-tje B. D.
M. Oratorij. Premiera. Red Premiersid. Nedelja, 23. maja, ob 17: TriWiata. Izven.
Cene od 28 lir navzdol. Ponedeljek, 24. maja: zaprto.
e
Opozarjamo na nedeljsko predstavo »Tra-viate«, ki bo izvajana po daljšem premoru. V glavnih partijah: Vidalijeva, Čuden in Janko. Dirigent: D. Zebre/režija in scena: C Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: ing. P. Golovin, so. o pleše Japljeva.
Hugolin Satlner: »Vnebovzetje B. D. M.«
Oratorij v treh delih: 1. Donnitio (Smrt). 2 Assumptio (Vnebovzetje). 3. Coronatio (Venčanje). Sode ujejo: solisti, orkester m zbor. Solisti: sopran — Heybalova, alt — Golobova tenor — Lipušček, bariton — Delničar, bas — Lupša. Dirigent: Anton Neffat, zborovodja R- Simoniti.
Darujte za stepel
ŠiiilVi ^cvvff1."1
ni, tehnična že zelo težki Heguidili, vse to zbuja upe, da ima mlada pianistka pred seboj najlepšo razvojno pot, ce bo v tem pravcu gradila naprej svojo klavirsko igro. Šola G! M. se z njo ?"ies postavi, nič manj pa s svoja vzorno učiteljico Bizjakovo.
Končno naj omenim ?e jrkoster, ki je v salonski postavi uspešno ou giai svoj spored. Dirigent Jcraj, *'gar ljubezen do muzike, pu tudi njegavo znanje in živo umevanje vsi dobro poznamo, je zlasti v prvi tečki (Gluck: uvertura k ipcrl Ifš-genija) izdelal še nekoliko okorni crke?ter posebno dinamično dobro. Intenziteta podajanja je "stala tudi v Irugih točkah z« beterogrne elemente orkestra ra lepi višini, v maihr.o opreko z re-ninu umetniškimi zahtevami pa Je vendarle prišal spored, ki je precej brez p^ rebe ir.cd imeni kakor so Cajkovsk j 'n Maacagni prinašal tudi Leharjev Valček. No, znova ne mislim načenjati vprašaija -ahke glasbe. Rad priznam, da jc za salonsko zasedbo orkestra kaj primerna, gotovo pa je manj primerna za pouk in glasbeno obzorje mladih orkestrašev, saj je toliko vrednega ln prekrasnega materijala vs« polno na razpolago.
Vse tri produkcije so bile primeroma dobro obiskane	Marijan Lipovfiek.
ZAPISKI
Glas o dirigentu D. M Šijancu in simfoničnem orkestru
»Il Piccolo di Trieste« je priobčil dne 19. t. m. da jšo, zelo ugodno oceno zadnjega simfoničnega koncerta. Kritik poudarja, da se je program odlikoval predvsem po kvaliteti svojih točk in da je posebno pozornost vzbudilo sodelovanje pianistke Rossane Orlandini-Bottai. Ogromna množica obSimtva je pokazala dino sprejemljivost, s katero sploh dojem? sinv-loaične koncerte izredno muzikalne ljub-
ljansko občinstvo. V nadaljnjem se zaustavlja kritik »Piccola« pri umetniški osebnosti mlade pianistke ge Orlandmi-Bottaieve in pri njenem od ičnem uspohu v koncertu Rahmaninova. Pri tem je popolno ravnovesje interpretacijske prav kakor inspiracijske linije ustvarilo idealno sodelovanje z dirigentom, ki se je zdel odličen Po razgibani čustvenosti. Zato — sklepa P^ec — je koncert Rahmannova s svojo večno lepoto vzbudil toliko navdušenja in ploskanja.
V zvezi s to točko in po-ebej še s Patetično simfonijo Cajkovskega poudarja kritik: Dušo in izraz te močne simfonije je do kraja izčrpal maestro Drag o Marijo Sijanec s svojo lucidno interpretacijo, ki je bila posebno srečna v upoštevanju tempa, pri čemer sta se pokazali sigurnost in prefinjena čustvenost tega dirigenta, ki posveča največji del svoje umetniške de-jalnosti prav simfoničnim koncertom. Iz orkestralne družine, ki se je v posameznih delih ojačila. je umel izvabiti maksimalno zmogljivost v poudarjanju odtenkov, v čistosti zvokov in v moči izraza. Tako smo Cajkovskega čudovito pesnitev, ki je tako polna psiholoških vrednot, slišali v vsej njeni mogočnosti.
Publikacije italijanske akademije. V Rimu so odprli razstavo leni i g in časopisov, ki jih iz laja Kraljeva italijanska akademij?- Med razstavljenimi spisi vzbuja posebno pozornost publikacija za albanske študije, iz katere je roarvidno, da izhaja v Rimu tudi mesečnik, ki se bavi s splošno albanskimi vprašanji. Sekcija za Bližnji vzhod je objavila zanimivo publikacijo o islamskem svetu.
Italijanske drame na evropskih odrih. Društvo za meddržavne kulturne odnošaje na gledališkem področju je naštelo v gledališkem letu 1941-42. 67 italijanskih odrskih del, kl so se izvajala v nei tal i jan«kih gledališčih. 50 izmed njih so igrali z veii-Lim lugighom k približno 400 giadališčia.
Na visoki preži
Eden najuspešnejših načinov, ki jih lovec uporablja za zasledovanje in plenitev divjadi, je -a. da si pripravi na kakem visokem drevsu ali kako drugače na višjem mestu sedež ali stojišče, s katerega ima razgled na vse strani
Tako cprezovališče je v bogatih loviščih prav udobno napravljeno, popolnoma podobno prižn'ci, kjer lahko sedita dva človeka. Naši lovski čuvaji tudi imenujejo te visoke sedeže prižnice, čeprav največkrat ne odgovarjajo temu nazivu, žal da doslej še nimamo stalnega imena. Dr. Lovrenč;č je svoj čas predlagal naziv »višnjak«, dr Lokar »obršnjak«, sam se v svojih spish poslužujem naziva »visoka preža«, ker grem s stališča, da sem vedno, kadar mirno čakam na enem mestu divjad, na preži.
Tega izraza se poslužujejo zlasti v Ribniški dolini in okolici, ker res najbolj odgovarja mirnemu čakanju.
Na preži sem tudi, če z višjega mesta, n. pr. z drevesa, oprezujem in čakam. Da me pa razumete, kdaj prežim z Višjega mesta, pravim, da sem na visoki preži, doč'm sem. če čakam na tleh, le na preži (abstraktno).
Na visoki preži (konkretno) čaka lovec na medveda, divje prašiče, jelene, srnjake, lisice in celo na zajce, ko se vračajo zjutraj s paše. Visoka preža je bolj ali manj udcn bna; včasih je to popolnoma zaprta koliba s strelnicami, zlasti za medvede in jelene, da še lahko ležiš notri. Najnavadnejša preža je pa udoben sedež za dve osebi z ograjo spredaj in ob straneh, da lahko obesiš m pri strelu nasloniš puško in se lahko obračaš na vse strani. Druge so manj udobne samo z enim sedežem ali celo samo s stojiščem, da se niti ne moreš obračati.
Visoka preža se največkrat napravi na drevesu, ki ima močne veje, ali na dveh skupaj stoječih drevesih. Na velikih posekali, kjer ni dreves, se pa zgradi visoka preža posebej. Tudi se porabljajo prenosljive lestve s sedežem na vrhu, te potem prislonimo na kako drevo.
V boljših loviščih, zlasti kjer je veliko srnjadi, je napravljenih veliko visokih prež in ima navadno vsaka svoje ime n. pr. osmerakova preža, s katere se je enkrat uplenil srnjak osmerak, ali generalova preža. katero je počastil kdaj neki general, ali preža pri svinjski kotli, ker stoji poleg luže, v kateri se radi valjajo divji prašič'-. Ce pride v lovišče več lovcev isti dan. jim lovski gospodar odkaže visoke preže s tem. da jih kar imenuje in potem lovski čuvaji lahko odvedejo goste na preže.
Naj navedem nekaj primerov, ki sem jih doživel na visokih prežah, predvsem zgodbo, ko sem bil prvič na visoki preži ln dvA slučaja, ko preža ni ustrezala.
Ranjki moj prijatelj Fric, ki je imel v najemu bogato lovišče srnjadi, me je povabil na srnjaka. Moje veselje je bilo zelo veliko, kajti do takrat sem srnjaka ali srno uplenil le na pogc-nih in na zalazu.
»Lovec Te bo peljal na visoko prežo, toda povem ti. da se ne ganeš gori in da mi s kajenjem ne osmrad'š gozda, sioer ne boš ničesar videl,« mi je prijatelj dajal nar' vodila, ki sem si jih dobro zapomnil.
Gozd je bil lastno lovišče zelo bogatega aristokrata ki ga je smotrno izkoriščal, zato j3 bila spodnja rast očiščena in je bilo veselje pogledati visoke in debele smreke ln jelke. Med temi so bile deloma zarašče ne kraške dolinice, ki so dajale dovolj zaklon šč srnjadi.
Polno sem užival, ko sva z lovcem sto pala po tem lepem gozdu in ko sem sika) zdravilni vonj igličarjev.
Pršla sva do debele smreke, na kater) je bila v v"'šini 10 metrov napravljena udo-bna prižnica. Po navp"čni lestvi sem zleze) nanjo, dočim je lovec odšel.
Sedel sem na udobno klop in obsedel * puško na kolenih kakor kip, vpoitevajoč prijateljeva navodila. Le oči so švigale naprej in na stran, kolikor so mogle, kajti glave si n sem upal premakniti. Kolikokrat sem se kasneje smejal samemu sebi. ker bi se v taki višini prav lahko gibal in tudi kad 1 po mili volji. Zdaj se pa niti premakniti nisem upal. Lepo junijsko popoldansko sonce me je nekoliko odškodevalo za mirno držo. Tako sem nepremično žde) in gledal v gozd, ki je bil zaradi očiščene spodnje rasti precej preg'eden med drevesnimi debli. AluzuI sem se vevericama, ki sta se podili gorindol po deblih, opazoval ptice in mravlje, ki so se sprehajale po ograji prižnice.
Bil sem že ves trd od mirne drže ko za-čujem za seboj na tleh rahel pok suhe vejice. Ušesi sem še bolj napenjal, toda ozret! se nisem upal. Ostalo je vse tiho v nemi gozdni tišn, niti najmanjšega šuma ni bilo čuti v bližini.
Ko sem tako metal oči naprej in v stran, opazim rdečo liso na desni strani.
»Naj bo. kar hoče,« si nisl.m ln okre-nem glavo na desno, da bolje vid'm.
Kakih šest korakov od smreke, ki sem na nji sedel, je stal stasit srnjak lep še-sterak. zdaj mulil poganke na grmu, zdaj dvigal glavo in strigel z uhlji.
Bil sem v velki zadregi! Ce hočem puško dvgniti in nameriti na srnjaka, moram napraviti gibe, a kaj potem? Gotovo bo srnjak odskečil. če se zganem. Revež nisem pomislil, da srnjak ne gleda kvišku na mene ki sem bil 10 metrov nad njim. Bil sem ves vročičen in tresel sem se v lovski mrzlici, zlasti ko je srnjak stopil naprej m se počasi oddaljeval.
živčna napetost je trajala le nekaj sekund, meni se je ">a zdela to cela večnost. Vendar sem se opogumil premaknil puško na kolenih m naravnal cev skozi špranjo v ograji na srnjaka. Kje bi si upal puško dvigniti k licu! Tolko sem jo premaknil, da je bila v ravni črti z desnim očesom. Tako sem meril oddaleč po cevi navzdol v srniakovo pleče ln sprožil.
Spom n am se. da sem živčno skrajno napet po strelu (ali med strelom) oči zaprl. Ko jih odprem, vidim: srnjak leži negibno na tleh.
Najrajši b) zavriskal. Vse skupaj pustim na prižnici in zletim, ne splezam, po lestvi navzdol. Skočim k srnjaku in najprej dvignem glavo Lepo rogovje da takega še nisem imel! Sedem k srnjaku m ko sem ka dil c;gareto za cigareto da se poleže razburjenje. sem medtem boža] rogovje ta ob rsčal srnjaka, da via m učinek strela Zadet. je bil v živo skozi srce in pljuča, da na brž niti strela ni slišal.
Medtem je prišel lovec 'n mi že od daleč kl:cal: >Lovski blaeor«! Stop:l je k smreki in odtrgal zeleno vejico, ki ml jo podal na svojem klobuku. Krepko sem mu stisnil roko in zataknil vejico za klobuk.
Ko sem potem v lscči pripovedoval prijatelju, kako sem bil miren in negiben na preži, se je poredno namuznil in rekel: »Vidiš, zato si pa imel uspeh!«
Seveda takega kipa n sem pozneje nikoli več predstavljal, vendar mi je mirno ždenje na preži — včasih po več ur — prineslo
res številne uspehe.
* • »
Naj navedem še moje prežanje drugič tn tretji na drevesu, oboje združeno z nič kaj prijetnim spom nom.
Na visoki bukvi je bil napravljen sedež iz dveh palic in za oporo nog ena palica. Ko sem se vsedel na sedež, sem lahko le naprej gledal in malo vstran, kajti izključeno je b lo, da bi se mogel obrniti. Pa to ni bilo potrebno, mi je rekel lovski 5uvaj. ki me je pripeljal, kajti srnak prihaja vsako jutro in večer na poseko, ki se je razprostirala pred menoj v položni strmini. Pod prežo je bil potoček, za menoj pa gozd. Iz tega go zda je prihajal srnjak, pil potočku in se potem posel na poselil.
Čuvaju sem izročil nahrbtnik in splezal na drevo. Poprej je čuvaj če izjavil, da paj-de nekaj sto metrov na dosno, da ga srnjak ne ovoha.
Negibno sem ždel na nič kaj udobnem sedežu in čakal. Sonce je počasi tonilo za pred menoj ležečim hribom, ptice so druga za drugo utihnile in le vreščeča šoja e je preletavala nad poseko.
Kosti so me začele boleti in bil sem že skoraj trd. ko se je pričelo mračiti. Ob tem času mora priti zaželeni, mi je med potom zatrjeval lovec, zato sem še potrpel.
Nenadno mi je kar nekaj reklo, da se bliža težko pričakovani. Zato sem stisnil puško na kolen h.
»Bav, bav, bav, bav. bav, bav!« — nenadoma odskok kakih 10 korakov za menoj m žival zdirja nazaj v gozd.
Kaj je bilo. nisem videl, ker se nisem mogel obrniti, toda prepričan sem bil, da je bil srnjak, ki ga je nekaj splašilo in je zato prestrašeno bavkal.
Nesmiselno bi bilo, da bi še ostal na drevesu, zato sem splezal na tla, da vidim, kaj je obrnilo srnjaka od navadne poti. In res! Kakih 10 korakov za prežo vidim ležati svoj nahrbtn k! čuvaj ga je tam postil, ker se mu najbrž ni ljubilo nositi ga okrog. To je splašilo srnjaka, ko je "»vohal duh po svojem najhujšem sovražniku! O Selan, Selanl
* • •
Nekaj dni pozneje smo šli v Babni dol. »Danes ga boste pa gotovo dobili,« mi je pravil Sclan, ko me je peljal k preži.
Drevo je stalo ob plitvem potoku. Spredaj je ležal travnik, za travnikom gozd, zadaj za prežo pa spet gozd; vse v ravnini.
»Srnjak se pripase po travn'ku, gre prav pod drevesom čez potok in dalje v gozd,* mj še pravi Selan in odide, ker je moral še dva druga peljati na preže.
No, si mislim, danes se pa mora posre čiti, saj je srnjak tako rekoč privezan.
A ko stopim do š'bkega gabra, mi takoj upade upanje. Splezam gori, drevo se maje sem in tja in ko Iščem sedež, ga ni bilo. Samo ena deščica je bila, da sem lahko stal na nji. Z eno roko sem se moral držati šibkega debla, z drugo dižati puško. Kako naj streljam z obema rokama, si n'sem bil na jasnem. Poskušam držati puško z njima, naslonivši se s hrbtom na deblo, tedaj se začne majati drevo ko v hudem vetru. Vsak gib, ki sem ga napravil, je zamajal drevo in zahreščala je deska pod nogami Najrajši bi pošteno zaklel ln splezal violi, toda želja, vkleti srnjaka in ga morda 12 še na ka način vpleniti. me je zadržala na drevesu.
Ker je b lo že pozno proti večeru, nisem dolgo čakal. Iz nasprotnega gozda se pokaže rdeča lisa in že stopi na travnik stasit srnjak — šesterak. Trudim se dvign'ti puško, čeprav se maje drevo, toda grm ob potoku mi zakrije srnjaka. Ni dolgo trajalo, ko se pripase okoli grma in obstane ob potoku. Cbsojen sem bil, da ga mirno gledam, ker vsak moj gib bi zamajal drevo in b; deščica zahreščala.
Srnjak lepo počasi pije in potem v šir'> kih korakih stena čez vodo ter pride i* ta dva metra proč od mojega drevesa na suho. Tu so precej čosa mudi, obereč zelišča ki so mu prav ugajala. Gledam, gledam lepo žival kake štiri metre pod nogam'; vidim visoko, lepo razkrečeno rogovje z dolgimi izrastki in do polovice jagodičastimi stebl' in trpim — peklenske muke.
»Zdi se mi, da vem, kaj pomenijo te besede. Med potekom procesa mi je vaš mož ukazal, naj odpustim vse služabništvu, ker ni hotel, da bi ga videli, ko je bil obtožen umora. Ostala sta le dva stražarja, ki sta :me,a eno hčerko. Takoj ko sem prejel vaše pisino, sem poiskal te ljudi ln Izvedel sem, da jc bilo dekletu naročeno, naj napravi red v hiši, ki je bila postavljena na glavo
lejši človek, kar jih poznam, Spomni se, da sem ugovarjala, ko si mi sporočil, da mora priti naš gost. Ako bi mi dal časa, da bi ti pojasnila svoj odpor, bi ti povedala, zakaj ga nisem marala, toda ti me nisi maral poslušati in si mi očital, da sem mu nenaklonjena zavoljo njegove pohab-ljenosti. Ne, hotela sem te opozoriti, da me je Dexter nekoč prosil za roko in iz goto-
Dekle se ne spominja, da bi našlo strgano j vih razlogov sklepam, da njegova strast pismo, spominja pa se, da so smeti, ki so se do mene še m ugasnila. Vsekakor sem se nabrale tega dne, spravili na kup v vrtne ] nadejala, da bo že iz obzira do tebe znal
iopo, kjer se nahajaja še danes. Storil sem še neke druge korake. Spomnite se De.iter-jevih Lesed, ki jih je bil zabeležil Benjamin. »St. 9. Calderhavvs. Vprašati po Dandiju. Nimate dnevnika. Povedal vam oom skrivnost na uho: Dnevnik ga bo izdnl.« Ukazal sem enemu svojih uradnikov, naj gre v Caldershaw3. v zloglasno mesto tlizu Edimburga in naj povpraša taru po Dandiju. Mej uradnik je izvedel, da se nahaja iia številki 3 trgovina s starim železom,
zadušiti svoja čustva. Mesto tega me je že čez nekaj tednov, odkar se je nahajal v naši hiši, začel preganjati s svojimi ljubezenskimi Izjavami. Ko se je prepričal, da te globoko ljubim in da ga nikdar ne bi uslišala, te je začel obrekovati pred mano, trdeč, da mi lahko dokaže, da preklinjaš trenutek, ko si se oženil z menoj.
Dolgo sem se borila, toda izkušnjava Je postala prehuda. Tako te ljubim in Dexter-jevo obrekovanje je vzbudilo odmev v kru-
katere lastnik je Dandi. Nadalje ■•d moj , tem dvomu, ki mi grize srce. uradnik izvedel, da je petnajst ali dvajset j Tedaj ml je dejal, da mi lahko omogoči
Vedel sam: kakor hitro se zganem, se zamaje cclo drevo in mi zahrešči pod nogami; lepi prizor, ki mi morda n koli ae bo tako blizu dan, pa mahoma izgine. Rajši sem 9c torej odrekel zelo dvomljivemu uspehu m imel tudi pri tako bi skem opazovanju velik in poln užitek. Srnjak se je skoraj čotrt ure pasel okrog mene m se potem počasi oddaljeval v gozd. Sele Ko med drevjem nisem več videl rdeče lise sem tiho splezal ^ drevesa.
Selan j'h je si šal, toda režal se ml je: ,Ce bi b!li polovico tako težki kakor ste pa bi šlo'«
Dr. R. M.

Drago Rocjančič:
Take s;a mUi storila. Oče je praS-ču vle Kei za rep. mati pa mu je prigovarjf ia IflSflffP^	*Moj zlatl P1-Šk'ek. n^43-1' ne P gini!« Pra-
Ig&gtftjj^	šič je zacvilil — seveda, ko ga je oče pj-
tegnil za rep.
Cigani so med tmn gospodari l po hiši da je bilo joj. Premetali so vse količke, pobrali vse klobase in kruh. Nato so jo odkurili.
Kočarjevima se je čudno zdelo, da ju š niso poklicali, zpisUla sla praši:a in o.šl. pogle lat. kaj se je zgodilo.
Potem si pa kar sami mi3lite, kaj sta videla.
n.
V neko vasico blizu Kranja je prišla c: ganka. Vedela je, da so na deželi Ijudj precej vraževerni Polajnarjevemu očetu j dejala, da mu bo prorc-kovala bodoča, st Zahtevala je vode, soli in šivanko. Vedo in sol je zmešala, nato je šivanko vtaknila \ meš:nico. Ko je to storila, je očetu Pola:
I.
Nekje tam daleč, saj je vse eno kje, leži vas Griva. Ni v njej Laš lepih hiš, a grdili tudi ne. Na sredi vasi stoji cerkvica z visokim stolpom, zraven nje pa je ži:pn šče. Za cekvico se dviga strm hrib, nanj vodi ozka pot. Ob poti stoji vegasta bajta. V njej stanujejo Ko&rjevi. Tukaj se godi naša povestica.
V nedeljo po maši so prišli v Grivo ciga-ai. To so zelo prebrisani ljudje. Prerokovati znajo, koliko časa boš živel, ali koliko živine ti bo poginilo. Le škoda, da jih je treba tako drago plačevati, večkrat pa si vzamejo sami.
Prišli so tudi h Kočarjevim. Ti so jim potožili, da sta jim pogrnila že dva piašiča rlekli so jim, da jim bodo dali pet klobes tn dva hleba kruha, če jim povedo, kaj je bilo temu vzrok.
Cigani so dejali, naj gresta oče in mati .iočarjeva v svinjak, mati naj poklekne pred edinega prsšiča, ki je ostai živ, in naj mu prigovarza: »Moj zlati prašiček nikar ne pogrni!« dokler ji ne bodo rekli, da je dovolj. Oče naj mel tem drži prašiča za rep in ga vleče. Ce bo začela žival cvi-liti, bo to pomenilo obljubo, da ne bo poginila.
ti ne bodo mogle školovati
In glej. šivanka je res zarjavela!
Ciganka je rekla, da je oča lahko brez skrbi, ker ga čakajo same dobrote — za svojo umetnijo pa je zahtevala celega kovača. Oče Polajnar ga je res plačal, saj ni niti od daleč pomislil, da mora kovina v slanici pač po sili zarjaveti. Sele pozneje se mu je posvetilo, da g? Je njegova lahkovernost grdo poplačala. Takrat Pa je ciganka ljudi goljufala že onkra; go e.
dni prea smrtjo gospe Macallanove napra vil i. endi dva ključa po odtisu, ki ga je dobil od neznanega človeka To skrivnostno naročilo se je zdelo Dandiju nekoliko Sumljivo, zato je skrivaj povpraševal po neznanem naročitelju ln izvedel, da je Dil to Dexter. Dodajte te podatke k dejstvu, da je Dexter poznal dnevnik vašega moža in razumeli boste, da so * b odtisi njegavi. Kar zadeva mene, je Dexter edini odgovoren za S; ' gospe Macallanove. Kako in do katere . 3? To Je t co dokazati in ne vem, ah bo to, kar je Izpove v stanju duševne zmedenosti, veljalo kot resnična izpoved. Vsekakor, ako se bo vaš mož v pričakovanju sodbe zadovoljil s tem ioka-zom, tedaj ne bo moral biti 'eč dolgo ločen od vas. Med tem bova jaz in gospod Benjamin nadaljevala raziskovanje.«
To mi je na mah razjasnilo vzrok Benjaminovega odhoda.
Pismo, ki sem ga prejela od njega, se je glasilo?
»Mislim, da je zadeva, ki vas tako živo zanima, začarala tudi mene. Dobro veste, kakšen lenuh sem ln da imam dovolj časa in denarja; nahajam se v Gleninchu in sem po advokatovem naročilu zaposlen s tem, da brskam po kupu smeti.«
Sledil je popis njegovega opravila in tega kar je bil že opravil.
Dva dni zapored so ljudje, ki jih je bil najel in plačal, brskali po kupu smeti in odpadkov. Na vrhu so našli med drugim mnogo koščkov papirja. Benjamin je s pomočjo svojega mladega prijatelja, profesorja kemije, ki se je že odlikoval v raz'ska-vanju papirja, pregledal koščke. Vse te koščke, ki so bili popisani z isto roko, so zbrali v posebno škatljo. Nekatere Izmed njih je spoznal advokat Playmor, ki je trdil, 5 da jih je popisala gespa Macallanova. Po tem odkrtju oba raziskovalca nista več rabila lopate, temveč sta jela pogumno i brskati z rokami med odpadki. Kočljiv po-| sel ločit: te koščke pv.pirja tn iskati tiste* ki so se skladali z njimi, je moral opraviti mladi kemik. Toda to delo ni bilo lahko. Lističi so bili popisani z obeh strani in šele po ponovnih preizkusih je bilo mogoče sestaviti koščke, da je dobil pismo, ki ga je bil strgal Dexter.
Naposled je bilo pismo popolnoma sestavljeno razen nekaj odlomkov, ki jih ni bilo mogoče najti, katerih smsel pa se je dal j slutiti iz ostale vsebine. I Takole se je glasilo to pismo:
Dvajsetosmo poglavje ŽENINO PISMO
Gleninch. 20. okt. 18 ..
Moj dragi mož.
povedati ti moram nekaj neprijetnega o enem tzmed tvojih najstarejših prijateljev.
A.ko b' mi Izkazoval več zaupanja, bi ti to povedala, mesto da ti pišem.
Človek, pred katerim te svarim, Je gost narju zabodla šivanko v suknjo in deja a. Jj v tvoji hiši tn je najbolj hinavski in najpod-ie bo šivanka zarjavela, mu vse slabe s.va
čitanje tvojega dnevnika. Da je lahko za-vratno prišel v mojo sobo, je odnesel ključ od vrat kabineta in priznati ti moram, da sem pristala, da me obišče, ker sem hotela vedet*.
Vem, da sem ravnala podlo, ko sem poslušala tega lažnivega prijatelja in da te moram posvariti pred njim. Danes, ko boš ti odšel, mora priti k meni kakor običajno proti i ugi url. Dejala mu bom, da ml ni dovolj, ako samo pogledam v tvoj dnevnik in ga bom skušala pr-govoriti, naj mi ga prinese Jutri ob Isti url. TI odidi kakor vedno, toda vrni se takoj, pojdi iskat dnevnik, ki ga ne boš našel. Tedaj pridi pred vrata kabineta in ko ml ga bo Dexter bral, ga boš zalotil s tvojim dnevnikom v rokah.
Bojim se, Evstahij, bojim se tega človeka ln njegove divje strasti!«
Toda pismo ni prišlo v naslovljenčeve roke.
Ta hudič v človeški podobi je prišel skrivaj v sobo gospe Macallanove, moral ga je ukrasti lz njene omarice in v napadu blazne ljubosumnost! je skoval svoje okrutno maščevanje. V omarici je bil tudi arzen in med tem ko sta gospa in bolničarka spali, mu je bilo lahko pomešati ga med zdravilo. Zdravilo, ki ga je Macallan podal zvečer svoji ženi tn ki ji ga je dala zjutraj bolničarka, je dovršilo svoje delo.
Zločin je padel na moža ln Dexterjevo maščevanje je tako zadelo moža in ženo hkratu.
Toda pozneje se je Dexterju vrnil zdrav razum in ko se je osvestil, n! mogel prenesti misli, da bi moral njegov prijatelj na vislice. Zato ga je skušal rešiti, s tem da je hotel preprečiti uradnikom, da bi se polastili dnevnika in s tem, da je obdolžil zločina gospo Beaulyjevo.
ZAKLJUČEK
Brzojavka moje tašče me Je nujno klicala v Pariz.
Moj mož, ki je ekreval po rani, ki jo Je dobil v bitki, je hotel odpotovati v Anglijo, a se je moral ustaviti v Parizu, ker je bil preveč slab, da bi lahko nadaljeval potovanje.
Da bi ml prihranila skrbi, mi tašča ni hotela ničesar izdati.
Takoj sem se pripravila na pot, ko sem se s težkim srcem poslovila od svojega starega prijatelja Benjamina.
Naslednji večer sem bila že v bližini svojega moža. Bil je tako slaboten, da ni mogel dvigniti glave z blazine. Pokleknila sem k njemu in ga poljubila. Njegove zastrte oči so se zasvetile in zašepetal mi je:
»O, zdaj lahko začnem spet živeti. Naj pride kar hoče, ne zapustim te več.«
»In s polno pravico ti lahko sporočim, da je moj cilj dosežen. Našli smo dokaze za tvojo nedolžnost in z zaupanjem lahko pričakuješ odgovora od sodišča. Med tem pa bova živela daleč od kraja tvoje žalostne preteklosti, kakor bi bila storila, ako ne bi poznala skrivnosti v Gleninchu.«
(Konec.)
a
Po kateri pati p rile pištar v hVj-3
ICaf vem, kaj mam!
£41. Kdo je izrekel stavek »O tempora o more.s« i
242.	Kje je Oscar \Vilde odsedel svojo
m>vcii r
243.	Kdo je ustanovil prvi otroški vrtec?
244. KRIŽANKA Vodoravno: 1 natrijeva sol; 3 riba ti. latinski piedlog, 8. romanski spolnik; 0. globel,,jarek; 12. vzklik; 13. kratica za »delo« (lat.): 14 krojevni prislov; 15. vodna žival, členar; 16 španski spolnik; 18 ni-kakuca. 19. napad; 21 kratica za latinsko »prav tako«, »lalje«; 23. spodbujevalnica; 24 vrečevina: 25. lik jajčaste oblike.
Jtutlfska „J>obra kajiga"
V	prvi polovici prihodnjega meseca no v zbirki »Dobri knjigi« izšel njen deveti roman. Naročniki bodo to pot prejeli delu moderne italijanske pisateljice A L U E DE CESPEDES:
»NAZAJ NI POTI"
V	blagodejnem nasprotju z ve« i no ženskih romanov »Nazaj ni poti« (»Nihče se ne vrne«) nI kaka tesna avtobiografska Izpoved, temveč obravnava mnogo-stransko snov, sega v različne svetove in
riše najrazličnejše značaje. S srečno fantazijo, finim psihološkim čutom In toplim vživetjem nam razpleta pisateljica zanimivo zgodbo iz življenja moderne mladine. Dekliški pcnzlonat je zunanji okvir, v katerem so nanizane neenake u» de mladih ljudi. Vsal.omur od njih je «dkazana svoja pot, a vendar jim je v som skupno: globoko življenjsko spoznanje, da preživljenega ne moremo več izbrisati, da življenje zmerom samo beži in se ni. kot) ne vrača, da ni več mogoče začeli res znova, da — nazaj ni poti.
Naročite se na romane DK!
Navpično: 1. zdravilišče (tujka); 2. predlog; 4. znak za prvino; 5. lepilo; 7. veznik; 9. zrel; 10. predlog; 11. mesec; 17. znak za prvino; 18. predlog; 20. osebni zaimek: 22. krajevni prislov; 23. znak za prvino
• • •
Rešitev nalog 20. t. m.
237. Dunajska Državna opera je večja cd pariške Velike opere, ln sicer ima 2263, kakšnih 50 sedežev več nego ta.
238 Zadnja avstrijska kolonija je bila otok Jan Mnven v polarnem morju, ki Jo je odkrila Weyprechtova odprava 1882 in je šele 1924 pripadel Norveški.
239.	Glavno mesto države Washington je mesto Spokane, ne pa mesto Washing-ton, kakor mnogi mislijo. Mesto Washing-ten leži v distriktu Columbiji in sploh ne
v državi Washington.
•
240.	Pozabljivi slikar.
Slikar je bil pozabil na svojo senco na zidu, saj je imel nizko sonce premo za hrbtom.
Zanimiv nebesni pojav. V Kodanju je te dni na tisoče meščanov opazovalo zanimiv pojav v zraku nai nekim zalivom, ki leži v smeri proti Švedski. Nad horizontom se je prikazala podoba skale z majhnim zalivom. Skala je bila na oko podobna Gibraltarju. Pojav je bil tako jasen, da so gledalci razločili grmičje, da, celo posamezne travne bilke, pa tudi visoka poslopja. Fata morgana je trajala od 21.30 do 23.30 ter je potem izginila v jasni noči. Strokovnjaki menijo, da je bil nebesni pojav posledica vročinskega vala.
N JE
»Pavle, nocoj se mi je sanjalo da si mi kupil nev klobuk!«
»No, to je pa prvi tvoj klobuk, ki me al n!C stal.«
SPOR T
Spet pestra nogometna nedelja
7 prvenstvenih tekem, med njimi najvažnejša Ljubljana - Dopolavoro t. t. ob 17.
na igrišča ob Dunajski cesti
Življenje po naših nogometnih travnikih postaja živahnejše in pestrejše od nedelje do nedelje. Ne samo, da se prvenstveno tekmovanje v obeh divizijah oliža koncu prve polovice in bo odslej dalje enako pomembno vsako srečanje, ne glede na to, ali pojde samo za potrditev izida v prvem delu tekmovanja ali pa za morebitni popravek neuspeha v njem, so se osmim glavnim udeležencem 'z cbeh prvenstvenih skupin pridružila še rezervna ln mladinska moštva, ki bodo v bodoče tudi vsako nedeljo imela svoj nogometni živžav, večinoma v dopoldanskih urah, da bodo popoldne lahko med gledalci primerjala svoje križe in težave z uspehi ali neuspehi svojih starejših tovarišev. Jutrišnja nedelja ie prva v nogometnem prvenstvu rezerv in mladine, obenem pa tudi zadnja v uvodnem delu tekmovanja I. in n. divizije. Njen spored bo trajal od 9.15 z majhnimi presledki tja do večera ter obsegal vsega 7 nogo. metnih tekem, tako da bodo prijatelji te igre lahko izbirali na pretek, kje in kdaj si bodo privoščili primerno zalogo nogometnega veselja.
Med vsemi prireditvami ce nedelje zavzema seveda najvažnejše mesto
prvenstvena tekma iz I. divizije,
v kateri bosta to pot igrah za točke enajstorici Ljubljane in Dopolavora t. t.
Ze včeraj smo o obeh nasprotnikih te tekme napisali nekaj splošnih pripomb in danes prav za prav ne vemo nič novega o njih. Iz zadnjih službenih objav nogometne zveze smo izvedeli, da je bil igralec Dopolavora Roth te dni kaznovan s prepovedjo nastopa tja do 31. t. m., tako da danes ne bo mogel zastopati barv svojega kluba na terenu. Moštvo iz tobačne tovarne, ki mu v tej tekmi gotovo ne bo posejano z rožicami in bo moralo napeti vse sile, če se bo hotelo častno - ešiti ta najkočljivejše naloge v dosedanjih šestih nedeljah, bo zaradi odsotnosti tega požrtvovalnega moža še nekoliko okrnjeno, tako da skoraj res nič dobro ne kaže enim, ki mislijo staviti na presenečenja ali celo na zmago tobakarjev. 3elo-zeleni so letos v prav dobri formi — seveda pri. merjani z domačo okolico — in so vse letošnje tekme za točke ali tudi brez njih »odbili« v prav dopadljivi formi. Izredno je ugajala pri tem skoraj dosledno njihova napadalna vrsta, ki je odlično vigrana in tudi dobro razpoložena za streljanje, tako da čaka Dopolavorce jutri prav za prav velika defenzivna partija, v kateri bo šlo v glavnem za to, da poraz, kl Je neizbežen — to seveda z onim splošnim pridržkom, če žoga ne bo dobila svojih muh prav takrat, ko jih nihče ne bo pričakoval — ne bo prehud in se bo dal kolikor toliko uvrstiti med ostale izide iz prvenstvene tabele te divizije
Tekma bo na igrišču Ljubljane ob 17.
Na istem igrišču bo dve uri prej še
drugorazredna tekma za točke,
v kateri se bosta sestali moštvi Viča in Zabjaka. Po včeraj objavljenih sklepih nogometne zveze se je stanje v prvenstveni tabeli — kolikor se nanaša na Korotan in Zabjak, od katerih je slednji s priznanjem zmage nad Korotanom brez boja dobil dve točki — bistveno spremenil v korist tega najmlajšega in najšibkejšega udeleženca, precej poslabšal pa za enajstorico Viča, ki je zdrsnila na zadnje mesto. V teh okoliščinah bo jutrišnje srečanje med Vičem in Zabjakom samo potrdilo trenutno stanje, ker je komaj verjetno, da bi se Vičani baš v tei tekmi lotili posla na zelenem polju s takimi sposobnostmi, da bi si lahko z morebitno boljšo razliko golov pomagali kamor koli drugam z dosedanjega neprijetnega mesta. Tako moramo že računati na skoraj prijateljski obračun med obema moštvoma, kajti za zdaj, se v vrstnem redu štirih udeležencev iz II. divizije skoraj ne bo dalo nič spremeniti.
Tekma bo ob 15. tudi ob Dunajski cesti.
Tekme rezerv in mladine
Kakor smo rekli, se jutri začne prvenstveni ples tudi med rezervami in mladino. Za tekmovanje rezerv se je priglasilo 6 moštev, mladinska moštva pa so poslala vsa društva in jih bo torej 8. Prvo kolo obsega naslednja srečanja:
na igrišču Hermesa: ob 9.15: Vič mladina—Mars mladina,
ob 10.15: Mars rezerva—Hermes rezerva, na Igrišču Ljubljane: ob 9.15: Zabjak mladina—Dopolavoro t. t. mladina, ob 10.30: Mladika mladina—Ljubljana mladina,
na igrišču Korotana: ob 10:
LJubljana rezerva—Korotan rezerva.
Kakor nas obvešča tajništvo Marsa, sta za jutri določeni še dve tekmi med temi najnovejšimi kandidati za prvenstveni časti, in sicer obe na igrišču Marsa za Ko-linsko tovarno.
Tamkaj se bosta ob 9.15 srečali enajstorici juniorjev Viča in Marsa, ob 10.15 pa rezervni moštvi Hermesa jn Marsa.
Tako se bo torej število jutrišnjih tekem za točke vseh vrst povečalo na reci in piši — devet s skoraj 200 nastopajočimi.
Prireditve za atlete pozneje
Lahkoatletska zveza v Ljubljani sporoča: Ker ni na razpolago športnih igrišč, sta obe propagandni lahkoatletski prireditvi: moška 23. t. m. in ženska 30. t. m. odloženi na nedoločen čas.
Zbor lahkoatletskih sodnikov (službeno). Obveščamo vse gg. sodnike, ki so bili odrejeni v sodniški zbor za moško propagandno tekmovanje dne 23. t. m., da se je zaradi še neurejenega igrišča tekmovanje preložilo za nedoločen čas. Prav tako je preloženo žensko propagandno tekmovanje, ki bi moralo biti 30. t. m.
Z Gorenjskega
V Domu dela v Celovcu je govoril nadomestni pokrajinski vodja Thimel koroškim in gorenjskim poverjenicam Nemške delavske fronte. Razložil jim je sedanje stanje in važne naloge obratnih in krajevnih po-verjenic. O gospodarskih nalogah koroških ženr. je predaval Maier-Kaibitsch. Deželna ženska voditeljica Mitterwallnerjeva je govorila o potrebi vzajemnega delovanja ženskih vodstev, deželni socialni upravnik Ber-ger pa je dal ženami navodila za socialno-politične naloge.
Sodobna gozdna vprašanja so obravnavali na zborovanju gozdnih veleposestnikov, ki so se zbrali te dni v slavnostni dvorani Koroške kmetske zveze v Celovcu. Predaval je glavni štabni vodja dr. Sandtner. Rekel je, da se vzajemno delovanje kmetijstva in gozdne uprave na Koroškem in na Gorenjskem dobro obnaša. Poleg prehrane bo zagotovljena tudi oskrba z lesom iz zasebnih gozdov.
štajerska mladina na Koroškem, štajerska mladinska godba iz Gradca je bila povabljena na Koroško, da bo igrala pri slovesu prostovoljske divizije SS »Hitlerju-gend«. Pri slovesu bosta navzočna državni mladinski vodja Axmann in državni vodja SS Himmler. Nadalje bo ta godba sodelovala pri kulturnih dneh v Solnogradu.
Spodnja štajerska
Vsak košček je prispevek h končni zmagi. To je geslo na Spodnjem štajerskem, ko se prične zbirka starih ostankov in odpadkov. Mariborski dnevnik daje podrobna navodila, kaj vse se bo zbiralo: kosi in cunje iz volne, bombaž, platno, lesna volna, svila, umetna svila, juta, ponošeno perilo in sta^ re obleke, kravate in stare zastave, copatei jopice, plašči, klobuki in čepice, čevlji in škomji in kar koli more domačija pogrešiti. Gospodinjam je naročeno, naj mirno pregledajo svoje zaloge, kjer bodo gotovo našle kak ostanek, ki ga bodo oddale v času zbirke od 23. maja do 12. junija.
Novi grobovi. V Mariboru sta umrla 61-letna zasebnica Ivana Tarkoševa in 54 letni brivski mojster Otmar Rešeneger. V Ptuju je umrla daleč na okoli znana 57 letna trafikantinja Rozina Kamenšakova. V Hočah je umrla vdova po šolskem upravitelju ga. Marija Mejovškova. Pokopali so jo v četrtek popoldne.
Kmetijska propaganda. V minulem zimskem polletju je bilo na Spodnjem štajerskem 461 filmskih predstav, ki si jih je ogledalo 42.600 gledalcev. Predvajanih je bilo 400 filmov o sodobnem nemškem kmetijstvu.
Gledališke predstave. Za včeraj napovedana premiera igre »Lažnivec in nuna«, k jo je napisal Kurt Gotz, je bila odpoveda na, ker tehnično ni izvedljiva. Tako por', ča mariborski dnevnik. Namesto te igre sc uprizorili kriminalno dramo »Parkstrasse 13«, ki jo občinstvo rado obiskuje. S to igro je mariborsko gledališče gostovalo pretekli ponedeljek v Ptuju. — V Laškem so preteklo soboto uprizorili gledališki amaterji burko Mihec se mora oženiti« m spevoigro »Domovina, tebi ostanem zvest«. Za mladino v Laškem pa je bila v torek svečana predstava nekaterih mladinskih
filmov. Ptujska gledališka družba je preteklo soboto prvič gostovala v Ormožu. Uprozirala je igro »Otrok iz zadrege«. Sledila bodo nadaljnja gostovanja.
Smrtna nesreča v Cmureku. Kmetovalec
Anton Telchmeister je na dvorišču napre-gel dve kravi. Ena izmed njiju se je spla-šila in planila z vozom proti sadovnjaku. Gospodar je obvisel na vozu, ki ga je vlekel 25 metrov s seboj. Teichmeistru je počila lobanja in Je kmalu po nesreči izdihnil. — 15. t. m. je bil v Cmureku pokopan veletrgovec in posestnik Jurij Fiedler, star 50 let. Pogreba se Je udeležilo mnogo prebivalstva.
Iz Srbije
Vrnila se je nova skupina vojnih ujetnikov. Na velikonočno nedeljo se je vrnil v Beograd, sanitetski vlak, ki je pripeljal iz Nemčije 420 vojnih ujetnikov iz raznih jetniških taborišč. Vsi so bili poslani na zdravniški pregled v vojno bolnico.
Podraženi monopolski predmeti. S 1. aprilom t. 1. so bile povišane cene tobaku in tobačnim izdelkom, cigaretnemu papirju, šibicam in soli in sicer stane: z?t-ski tobak (20 g) 22 Din, savski 18 Din, za pipo 10 Din; cigarete Vardar (20 icom.) 50 Din, Drina 50 Din, Morava 30 Din, Zeta 26 Din, Ibar 22 Din. Drava 16 Din, cigare kom 5 Din, nikotin kg 500 Din, cigaretni papir knjižica s 40 listki 3 Din, škatlica šibic s 40 kom. 3 Din, kuhinjska in živinska sol kg 15 Din, industrijska 5 Din. Povišana je taksa za vžigalnike na 400 Din.
V Banatu sejejo ricinus. V Kikindo Je dospela večja količina ricinusovega semenja, ki bo razdeljeno med tamošnje kmetovalce, da bodo posejali z njim 250 oralov zemlje.
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po na-redbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg.
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 Hre za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-Ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3.	Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter.
4.	Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5.	Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire.
6.	Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 , lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno milo, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg.
Radio Ljubljana
SOBOTA, 22. MAJA 194S/XXL
.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 11.50: Vojaška ura. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45; Napevi in romance. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Klasični orkester vodi dirigent Manno. 13.30: Znane pesmi. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M. šijanec, sodelujeta sopra-nistka Draga Sok in tenorist Andrej J are.
—	Operetna glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 15.15: Pokrajinski vestnik. 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 17.15: Koncert Kmečkega tria. 17.45: Pisana glasba. 18.00: Gospodinjsko predavanje v slov. 19.30; Poročila v slov. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Pripombe k dogodkom. 20.40: Simfonični koncert vodi dirigent Petralia. 21.50: Wolfova glasba. 22.05: Orkester pes-
—	vodi dirigena Angelini. 22.45: Poročila
'Manščini.
»Jvtrovi" oglasi so najboljši prodajalci in nahupovaHci
Slučajno odkrita nafte
Sloveči francoski raziskovalec kultur m ras grof Gobineau se je mudil ob koncu aprila 1853 v mestu Baku. Hodil je po okolici, kjer so mu pravili, da hodijo Ta-tari v neko hišo k čudni službi božji. Nje-gov tatarski spremljevalec ga je neopa-ženo privedel v dotično hišo in grof Gobineau je videl tam čuden prizor. Iz kotanje je švigal velik plamen in Tatari s--okrog njega plesali svoie narodne plese. Francoskega učenjaka pa niso toliko presenetili tatarski častilci ognja kakor dejstvo, da je črpaj ogenj svojo moč u skrivnostnega vira.
Po čudni službi božji so Tatari odšb Gobineau se je pa začel zanimati za izvor njihovega ognja. In prišel je do presenetljivega odkritja. Blizu dotične hiše je tekla iz zemlje nafta in od njenega izvira je bila napeljana pod zemljo cev do niše. Gobineau je odkril vrelec nafte v Baku Tatari so uporabljali nafto za svoje verske obrede in njeno tajno so skozi stoletja skrbno čuvali. V interesu svojih kulturno zgodovinskih raziskovanj je hote) učenjak ohraniti to odkritje zase. Slučajno je pa zvedel zanj rušiti guverner Wind. Takoj je poslal svoje uradnike v tatarsko svetišče in ti so ugotovili, da je goreča tekočina »silno vznemirljiva«. Rusi so se namreč bali, da bi utegnili Tatari med morebitnim uporom uporabiti skrivnostno tekočino proti njim. Guverner je poklical iz Petrograda posebno kcmisijo, ki je kmalu dognala, da gre za nafto.
Zgodovina bogatih vrelcev nafte v okolici Baku je znana. Pred 23 leti je segel angleški kapitalizem po teh dragocenih vrelcih, in jih začel temeljito izkoriščati. Angleški kapitalisti so zaslužili tu težke-milijone.
Tašče v velikih časteh
Ravnanje in občevanje s taščam- je pri mnogih drugih plemenih določeno po starch šegah in običajih. To velja posebno za pleme Gajcš v vzhodni Indiji. Olika zahteva, da zet ob vsaki priliki pokaže kako visoko spoštuje mater svoje izvoljenke. Vedno se mora zavedati, da je sam vseskozi v podrejenem položaju in pripravljen mora biti na vsako še tako težko ali umazano delo, če to zahtevajo taščine koristi, samo da nji ni treba delati.
Podoben položaj zavzema tašča pri sosednem plemenu Atebov. Tam ostane hči po možitvi v očetovi hiši. Možu dobi samo tu pa tam dovoljenje, da ne pride na takih obiskih vstik s *aščo, ker je nesposobno celo govoriti z njo, tako je vzvišena. Mcž morap red obiskom svoje žene previdno po-izvedeti, ali je morda tašča slučajno pri svoji hčeri. Ce je tam, ne sme k svoji ženi. Da bi pa opozoril ženo na svoj prihod začne pred zaprtimi vrati kašljati. Na ta znak se tašča umakne in mož iahko obišče svojo ženo.
Merjenje toplote z barvami
Zanimivo je, da se za merjenje toplote lahko uporabljajo barve, ki imajo to svoi-stvo, da se menjujejo, čim naraste toplota preko določene stopnje. Te barve so sestavljene iz raznih kovin, kakor iz bakra, kobalta, kroma, urana itd. To menjavo barvnosti v naraščajoči toploti je začeta nemška tehnika uporabljati zelo uspešno, ko je hotela na zelo preprost način kontrolirati toploto raznih strojev ter njihovih sestavnih delov. Tako imamo navadne barve za merjenje toplote od 40 do 45° ter sestavljene barve za določanje toplote od 65 do 275°, nadalje pa še skupino posebnih barv za višje stopnje. Te zanimive barve se proizvajajo v prašku! Iz njihove mešanice se lahko napravi tekočina, s katero je potem mogoče pobarvati stroje ali njihove sestavne dele.
Knji{£ o hrvatski glasbi v
Hrvatski profesor glasbe dr. Božidar Širola je napisal dve važni knjigi. V prvi je govora o hrvatski narodni glasbi, druga pa razpravlja o hrvatski umetni glasbi. Prva je že prevedena tudi v nemščino, dočim bo dr. Širola priredil vsebino druge knjige za posebno nemško iz* dajo. Izšla bo v založbi »Volk und Reich« v Berlinu.
Klobuk s poklopcem
Leta 1815 je izdelal prof. Schmdtt v Frei-burgu svojevrsten klobuk s poklopcem za zračenje. To je bil nekakšen mehaničen klobub, prikladen za vse letne čase. Ob strani je imel verižico, s katero je lahko človek poljubno odpiral ali zapiral oklo-pec. da je imel ob lepem vremenu zrak dostop do glave. Klobuk je imel obliko cilindra. Ob hladnem in deževnem vremenu je moral biti seveda oklopec zaprt Ta patentni klobuk se pa ni obnesel in ljudje se niso mogli navdušiti zanj, zato tudi ni nikoli prišel v modo.
pospešuje krvni obtok v koži
Vzpodbuja živahnejše delovanje kožnega tkiva
SaxoMC
Vas do pemtadit
Dobi se v drogerijah in parfumerijah

Zahvala
Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene soproge, mame, sestre in tete, gospe
Karoline cebsfiin
soproge žel. uslužbenca v pokoju
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno hvalo smo dolžni gg. zdravnikom, čč. duhovščini, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste jo v tako častnem številu spremili na poslednji poti — Bog plačaj.
Sv. maša zadušnica se bo darovaja v nedeljo, dne 23. t. m. ob 6. uri v župni cerkvi sv. Frančiška. Ljubljana, dne 21. maja 1943.
ŽALUJOČI OSTALI
t
Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama, teta in tašča, gospa
Katarina širok
vdova po zvaničniku drž. žel.
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 22. t. m. ob 3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu.
Ljubljana, Gorizia, 21. maja 1943.
ŽALUJOČI OSTALI
A. ALEXANDER:
47
POZABLJENI NAPEV_
.ROMAN
Vsi so krenili za uradnikom, ki se je držal zdaj nad vse slovesno. Kar najvestneje je preiskal de Woodovo kabino, čeprav ni prisojal dokazom, ki sta jih bila zbrala gospa Isacikova in njen sin, uika-ken-H pomena. Okrvavljen žepni robec in pismo, ki 3? itegnilo biti ponarejeno, vsekako nista zadostovala, da bi omajala njegovo prepričanje o Hunting-tonovi krivdi.
»Ta robec je vaš? Ste vi napisali to pismo?« je med preiskavo vprašal de Wooda.
Ta, lri se je bil že pcmiril, je neprisiljeno odgovor1'1 •
»Ne to ne ore ni moje.«
Hearn je jel brskati no kovčegu.
»Gospa Isae:'k,« je rekel, kaknr bi mu slučajno prišlo na misel, »vedite, če bi bilo to... kako naj re^em ? samo vaša mistifikacija... • takem nri-meru K šlo za obrekovanje in za poskus pripraviti oblast v zmoto... Posledica bi bila, da bi mo rali za nekaj let v zapor...«
»Jaz?... Kako?... Mistifikaci ja?« Ženski je od
ogorčenja zastala sapa. »Kaj vam hodi na misel? Najodločneje protestiram...«
Kapetan je končal preiskavo kovčega in se počasi vzravnal: v roki je držal nekaj, česar ostali niso mogli razločiti.
»Ne zamerite, gospa,« je rekel z glasom, v katerem ni bilo več čutiti podsmeha. »Rekel sem le tako ... kot pogojno domnevo.«
Nato se je sunkoma obrnil in rezko dejal:
»Gospod de Wood, v imenu zakona vas aretiram: osumljeni ste, da ste umorili gospoda Manhattana.«
»Res me imate na sumu?« je prepaden vprašal de Wood-
»Da, gospod!« je Hearn z resnim glasom potrdil. »Tamle, v vašem kovčegu, sem našel dokaz, ki sem ga iskal že več tednov: čekovno knjižico gospoda Manhattana!«
»Kaj vem, kako je zašla v moj kovčeg? Ali ne bi bilo mogoče, da so mi jo podtaknili tisti, ki so iztikali po moji kabini? Sicer pa to še ne pomeni...«
»Pač, to pomeni marsikaj! Tisto jutro, ko se je zgodil zločin, še preden je tisk kaj vedel o njem, je bil .National City' banki predložen Manhattanov ček za šestdeset tisoč dolarjev, ki ga je brez oporekanja izplačala; šele pozneje so ugotovili, da je podpis na čeku spretno ponarejen. Z veliko težavo sem preprečil, da stvar ni prišla v javnost.«
»Oprostite,« se je oglasil Huntington, »kaj ste hoteli doseči s tem, da je ostalo to dejstvo skrivnost? Kakor hitro se je zločin razvedel po New-yorku, ni bilo po mojih mislih nikake nevarnosti več, da bi se morilec drznil predložiti nov ček.«
»Pač, taka nevarnost je vendarle bila, kajti ček s ponarejenim podpisom je imel številko 12964, med tem ko je bila številka zadnjega pristnega čeka, ki je bil banki predložen v izplačilo, 12961. Če bi ne bil nihče opazil, da je ček št. 12964 ponarejen, bi bil lahko morilec skoraj brez nevarnosti predložil v izplačilo tudi ostala dva čeka s številkama 62 in 63.«
»Vkljub vsem vašim razlogom sem nedolžen!« je y obupu zakričal de Wood. »Nikoli nisem vedel, da ta čekovna knjižica sploh obstoji, in še manj vem, kako je mogla priti v moj kovčeg!«
Hearn je samo skomignil in dal dvema svojih ljudi znamenje, naj odvedeta aretiranca.
»In zdaj, gospod Isacik, mi povejte,« se je nato obrnil k Wilburju, »kako vam je prišlo na misel, da bi utegnile biti v de Woodovem kovčegu skrite take reči?«
»Z materjo sva šla mimo kabine in videla. ..« je jel z vso odkritosrčnostjo razlagati mladi človek.
»Prav nič nisva videla,« mu je mati segla v besedo. »Wilbur je bil tisti, ki ga je mahoma izprele-tela ta misel, kakor razsvetljenje iz nebes...«
»Kaj ste torej videli?« je znova vprašal Hearn, ne meneč se za gospejine besede.
»Nič,« je odvrnil sin in se boječe ozrl po materi.
»Saj pravite, da ste nekaj videli,« je policist nadaljeval, »pravkar ste rekli...«
»Tak nehajte ga že mučiti,« je jezno vzkliknila žena. »Nič nisva videla, prav nič, razumete?«
Hearn se je odpovedal nadaljnemu zasliševanju, videč, da ni vredno vztrajati: Isacikovka mu ni
imela za kaj prikrivati važnih podrobnosti, ko bi jih bila vedela.
A v tem se je Hearn motil. Manhattanovi milijoni so Isacikovko neznansko vznemirjali, in bala se je, da ji ne bi šli po vodi, če bi povedala, da sta s sinom videla Huntingtona, ko je kradoma zapuščal de Woodovo kabino. Prepričana je bila, da se je zasebni detektiv vtihotapil vanjo z namenom, poiskati dokaze o de Woodovi krivdi; in zdaj jo je skrbelo, da je bil že pred njo v kabini.
Pozno zvečer se je »Izabela« vrnila v newyorško pristanišče. De Wooda so odpeljali v sodnijske zapore, ostale potnike in vse ladijsko osebje pa so najprej korenito zaslišali in nato izpustili
Ura v nekem cerkvenem zvoniku je bila eno po polnoči, ko je Hearn vendar že lahko odšel domov; in ker se mu ni mudilo, je sklenil, da pojde peš. Na nekem križišču je zagledal Huntingtona, ki ga je čakal pri prehodu.
Kapetanu je roka nehote zdrknila v žep in poti-pala za kopito pištole; ta dotik ga je pomiril.
»Nu, kapetan?« je z rahlim podsmehom vprašal Huntington. »Ste še prepričani, da sem Manhattanov morilec?«
»Na žalost, bolj ko kdaj!« je Hearn z obžalovanjem pritrdil. »Da se točno izrazim: če niste ubili baš Manhattana samega, ste ubili njegovega — kako naj se izrazim? — namestnika. Ta je zdaj miren.«
»A zakaj ste potem aretirali nedolžnega človeka?« Huntington ie bil videti začuden. »Če pomislim, da bo po tem takem dediščina prišla Isaciku v roke...«
l/rejuje: Davorin £a?ljen — Izdaja sa konzorcij »Jutra«; Stanko Virant — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja; Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Voltič — Vsi s Ljubljani