ZLATARSTVO
KRAGL
ŽALEC
Prodiga na obroke
Velika izbira birmanskih daril
TRADICIJA TREH GENERACIJ
Qaut
Celje - skladišče D-Per
III 5/1991
1119910700,4
COBISS o


Leto XIII - številka 4 - april 1991
Savinjska, moja dolina
»Kar priznajmo, da je Savinjska dolina najlepša in pisano zelena, da tod živimo prijazni in pridni ljudje, ki z rokami ustvarjamo marsikaj in veliko posebnega. Popotniki se radi ustavljajo pri nas in še pogosteje bi se, če bi jim znali svetovati, kam naj se obrnejo za obisk turističnih posebnosti, kje bodo kaj dobrega pojedli ter morda naredili dober nakup. V dolini zelenega zlata zato potrebujemo prospekt, vodnik, ki ne le da bo pričaral zanimivosti, temveč pripravil zadovoljstvo našim gostom in tudi nam, ki moramo od turizma kaj imeti.« Tako smo zapisali ob izidu prospekta Savinjske doline.
Skupščina občine Žalec in stranke
vabijo vse občane na slavnostni koncert simfoničnega orkestra SREDNJE GLASBENE IN BALETNE ŠOLE Ljubljana, posvečen dnevu OF, ki bo v petek, 26. aprila 1991, ob 19.30 v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Dirigent - Franci Rizmal. Na svečanosti bodo podeljene tudi nagrade za spise na temo Vojna in mir, ki so jih pisali učenci osnovnih šol. Dobrodošli!
Predsednik skupščine občine Milan Dobnik
Borci na centralni proslavi
Centralne proslave ob 50-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte, ki bo 27. aprila 1991, ob 11. uri v Ljubljani, se bo udeležilo tudi dvesto članov Zveze borcev iz naše občine. Vsi odbori ZB v krajevnih organizacijah so se namreč obvezali, da bodo zagotovili udeležbo na proslavi. Tako bodo prispevali k tej veliki manifestaciji, ki bo izraz razpoloženja in hkrati zahteva, da se ta praznik proslavlja tudi v bodoče.
S Savinjčanom in Kompasom na Nizozemsko, deželo koles, cvetja, mlinov na veter...
Bodite med tremi, ki bodo šli z nami brezplačno, seveda, če boste izžrebani. Prijavnica je na strani 6.
Dobrodošli na
prvomajskih
srečanjih,
pri Šmiglovi zidanici, na Homu, Bukovici, Reški planini, Sv.Jungerti nad Galicijo in Gori Oljki. Organizatorji obljubljajo, da na že znane kraje ne boste prišli zaman. Stran 4.
Vabljeni na Bukovico
S pomočjo krajevne skupnosti Žalec, izvršnega sveta in sveta za SLO in DS, OZTK Žalec, številnih podjetij, obrtnikov in trgovcev, bank in zavarovalnice ter prostovoljnim delom članov društva smo dogradili planinsko postojanko na Bukovici.
Vljudno vabimo planince, dobrotnike in simpatizerje na odprtje, ki bo 27. aprila 1991, ob 11. uri ob koči na Bukovici.
Da zna biti vreme aprila res muhasto in nepredvidljivo, dokazujeta tudi zgornja posnetka. Le kdo bi verjel napovedim 16. aprila, ko je sonce prav prijetno grelo in so se malčki bližnjega vrtca radostno predali nabiranju vabečih regratovih cvetov, da bo naslednji dan, 17. april, prinesel sneg in zmrzal. Malčkom je pač vseeno, en dan regrat, drug dan snežne kepe, le daje zabavno. Kaj bi se obremenjevali s skrbmi odraslih, ko pa so te še daleč, daleč pred njimi. Vsak trenutek je pač treba izkoristiti, takšen kot je, in kdo bi jim to zameril? Če jih ne čaka kaj hujšega kot en dan sonce, drug dan sneg, je to še najmanj, kar lahko skrbi tudi nas. Mar ne?
Predsednik občinske skupščine Milan Dobnik pa je na svečani predstaviti prospekta dejal, da sta gostinstvo in turizem za razvoj Savinjske doline tista gospodarska dejavnost, ki ponuja največ še neodkritih možnosti. Turizem bi lahko dajal boljši kos kruha številnim savinjskim rokam, kar lahko na naprednem zahodu srečamo na vsakem koraku. Žal pa je naš turizem še v povojih.
Ta ugotovitev je kar točna. Predvsem bomo morali spremeniti odnos in miselnost in končno dati pravo mesto tej dejavnosti v razvojnih dokumentih in vsakdanjem delu. Da smo turizem ljudje že dolgo ni več samo slogan, kije prijeten za uho, gotovo pa prihgja prepočasi v našo zavest. Torej moramo začeti pri okolju. Ozrimo se okoli sebe in po dolini. Hitro bomo ugotovili, da so pročelja hiš in gospodarskih objektov zanemarjena, nabrežje Savinje in potokov okrašeno s plastičnimi vrečkami, da smo bogati po divjih odlagališčih odpadkov, skratka, da je naše okolje nečisto. Ta to pa ne potrebujemo finančnih sredstev, potrebni sta le akcija in dobra volja. Ko se boste akcij lotili, nam sporočite, da jih bomo lahko zabeležili tudi v Savinjčanu. Kako se lotiti obnove etnografskih in kulturnih spomenikov, si lahko pogledate pri cervah. Da zgledi,vlečejo, lahko opazimo v Žalcu, kjer so obnovili že skoraj vsa pročelja starega mestnega jedra. Tudi številne trgovinice in gostinski lokali napovedujejo pomladansko prebujanje, ne bi pa smeh prezreti kakovosti ponudbe. Turistična in hortikulturna društva bi morali ustanoviti v vseh osnovnih šolah in krajevnih skupnostih. Oživeti bi morali občinsko turistično zvezo in iz predalov potegniti že izdelane razvojne programe turizma, gostinstva in trgovine. Če se bomo vsega tega lotili resno, smo na dobri poti turistične-
16. in 17. april upravičila ime meseca
Delo - dobrina življenja
Prvomajski ■ razgovor s Srečkom Čatrom, znanim sindikalistom in delavskim zagovornikom. Stran 12.
ART ŽALEC
V NOVI PREOBLEKI
f
CšM*i
BONBONIERA KAVA BAR DARILA
V. Cerovšek, Foto: J. Kroflič
Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Žalec
skladno z 14. in 21. členom odloka o podeljevanju priznanj občine Žalec (Ur. list RS, št. 15/90)
razpisuje
Pogoje in rok dajanja pobud za podelitev priznanj občine Žalec v letu 1991.
i.
Komisija za odlikovanja In priznanja Skupščine občine Žalec razpisuje pogoje In rok za dajanje pobud za podelitev naslednjih priznanj občine Žalec:
1.	GRB OBČINE ŽALEC
Grb občine Žalec podeljuje skupščina občine za uspehe na področju gospodarstva, umetnosti, kulture, ekologije, družbenih dejavnosti, športa in vseh drugih področij človekovega ustvarjanja.
Komisija za odlikovanja in priznanja lahko predlaga skupščini vsako leto največ 5 grbov.
2.	PLAKETE OBČINE ŽALEC
Plaketo občine Žalec podeljuje skupščina občine za uspehe, s katerimi se povečuje ugled občine Žalec na gospodarskem, kulturnem in športnem področju, ter za dosežke na drugih področjih. Skupščina lahko podeli plaketo tudi za dosežene uspehe na področju obrambe in zaščite. Plaketo občine Žalec lahko skupščina podeli tudi uglednim gostom oziroma delegacijam, ki uradno obiščejo občino Žalec. Komisija za odlikovanja in priznanja lahko predlaga skupščini vsako leto največ 5 plaket.
II.
Priznanje občine Žalec se podeli posamezniku, skupini, organizaciji, podjetju in društvu. Priznanja se izročajo na slovesen način.
III.
Pobudo za podelitev priznanja občine Žalec lahko dajo fizične in pravne osebe. Pobudniki za podelitev priznanja sebe ne morejo predlagati za priznanje.
IV.
Pobuda za podelitev priznanja mora vsebovati:
-	naziv In naslov pobudnika,
-	datum, ko je bil sprejet sklep o pobudi za priznanje,
-	ime in priimek ter naslov predlagane osebe oziroma naziv in naslov predlagane organizacije, podjetja, društva.
Utemeljitev pobude za priznanje mora vsebovati:
a)	za posameznika:
-	kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj (kakšno priznanje je bilo podeljeno) s poudarkom na tistih zaslugah, zaradi katerih se predlaga za priznanje,
b)	za organizacije, podjetja, skupnosti, društva:
-	kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo prejetih priznanj (kakšno priznanje in kdaj je bilo podeljeno) z utemeljitvijo na tistih dosežkih, zaradi katerih se predlaga za priznanje;
-	vrsto predlaganega priznanja.
Pobude za podelitev priznanj občine Žalec sprejema komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Žalec do 22. maja 1991.
predsednik:
KOMISIJE ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA: Milan Dobnik I. r.
HRANILNO KREDRNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA ŽALEC o. sub. o.
'\
-	170 ¡etna tradicija
-	varno naloženi prihranki
UGODNI POGOJI ZA VARČEVALCE
-	40% letna obrestna mera za hranilne vloge na vpogled
-	47% letna obrestna mera za enomesečne depozite
-	53% letna obrestna mera za enomesečne depozite za vloge nad 50.000,00 din
-	mesečni pripis obresti
-	jamstvo članic in Republike Slovenije za hranilne vloge
-	možnost dviga in pologa na poslovnih enotah Ljubljanske banke, PTT in naše hranilno kreditne službe
-	sprejemanje depozitov obrtnikov in pravnih oseb po ugod-nilfobrestnih merah
-	opravljanje plačilnega prometa za občane in obrtnike
-	vodenje žiro računov za občane in obrtnike (sredstva na žiro računih obrestujemo po 40% letni obrestni meri)
-	možnost nakazila pokojnin na naše hranilne knjige
Poslovne enote: Hmeljarska 3, Žalec (nasproti železniške postaje, od 7.30 do 12. in od 14. do 18. ure); Miklošičeva 7, Celje (od 8. do 12. in od 14.30 do 17. ure): Nama Levec, TZO Vojnik, KOG Laško, blagajne pri članicah
V____________________________________________________y
S sej izvršnega sveta
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je konec marca in v začetku aprila obravnaval:
-	poročilo o poslovanju gospodarstva v preteklem letu,
-	zaključni račun proračuna,
-	poročilo o zaključnem računu sklada skupnih rezerv,
-	poročilo o izvajanju sanacijskega programa varstva zraka v občini Žalec ter
-	vsakoletna poročila organov, ki skrbe za zakonitost (sodišč, javnega pravobranilstva, družbenega pravobranilca samoupravljanja, občinskega sodnika za prekrške, Postaje milice Žalec),
-	program priprave zazidalnih načrtov stanovanjske soseske Dobriša vas in soseske Dobertešnica, Šempeter.
Za obravnavanje vprašanj razvoja občine je bila oblikovana komisija za razvoj, katere naloga bo spremljanje izvajanja razvojnih programov in nalog ter priprava javnih natečajev za sredstva razvojnega dinarja.
Nekatera od teh gradiv so zbori občinske skupščine že obravnavali in potrdili na seji 15. aprila 1991.
Predlog odloka o prepovedi nabiranja določenih vrst
polžev je izvršni svet kot predlagatelj umaknil zaradi ureditve vprašanja zaščite nekaterih ogroženih živalskih vrst, med njimi tudi polžev, z republiškim predpisom.
Izvršni svet je razpravljal o osnutku reorganizacije Vzgojno-izobraževalne organizacije Žalec ter o spremembah in dopolnitvah statuta občine Žalec.
Izvolitev
člana
izvršnega
sveta
Zbori občinske skupščine so na skupni seji dne 15. aprila 1991 izvolili za novo neprofesionalno članico izvršnega sveta Emilijo Črnila iz Prebolda, in sicer za področje družbenih dejavnosti.
Štefka Popit, dosedanja neprofesionalna članica za to področje, se je namreč upokojila in tako prenehala s profesionalnim delom na področju, za katerega je bila zadolžena v izvršnem svetu.
Delegatska pobuda
LIBERALNODEMOKRATSKA STRANKA Žalec daje pobudo skupščini občine Žalec in njenemu izvršnemu svetu, da začne uporabljati za izdajanje DELEGATA in za vse ostale ustrezne papirje in uradne dopise ekološko ustreznejši papir (reciklirani papir). Gre za papir, ki ga izdelujejo slovenske papirnice iz odpadnega papirja in tako ne spodbujajo sekanja lesa v naših gozdovih; poleg tega se z RECIKLIRANIM papirjem (na enoto 1000 kg papirja) prihrani 51% energije, še večji procent vode, onesnaževanje vode je manjše za dobrih 35%, zraka za 74% in z uporabo tega predelanega papirja imamo občutno manj komunalnih odpadkov.
Pobuda ima tudi svojo ekonomsko utemeljitev, kajti reciklirani papirje za odstotek cenejši od ostalega papirja.
Liberalno-demokratska stranka POSLANSKI KLUB ŽALEC
Na podlagi 159. člena statuta občine Žalec in 14. člena začasnega poslovnika Skupščine občine Žalec sklicujem
5. SKUPNO SEJO VSEH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC, KI BO V ČETRTEK, 25. APRILA 1991, OB 12. URI V SKUPŠČINSKI DVORANI, SOBA ŠT. 4 - PRITLIČJE.
PREDLOG DNEVNEGA REDA:
1.	Ugotovitev prisotnosti delegatov
2.	Potrditev zapisnika 4. skupne seje vseh zborov Skupščine občine Žalec '
3.	Osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine Žalec
Predsednik Skupščine občine Žalec Milan Dobnik, prof., I. r.
Po končani skupni seji sklicujem
7. SKUPNO ZASEDANJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC,
s predlaganim DNEVNIM REDOM:
1.	Potrditev osnutka zapisnika 6. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Žalec
2.	Informacija z zasedanja zborov Skupščine republike Slovenije
3.	Osnutek odloka o obveščanju in opazovanju
4.	Poročilo o delu Postaje milice Žalec
5.	Poročila o problematiki in delu:
-	Sodišča združenega dela v Celju
-	Družbenega pravobranilca samoupravljanja Žalec
-	Javnega pravobranilstva v Celju
-	Občinskega sodnika za prekrške Žalec
6.	Osnutek reorganizacija VIA Žalec
7.	Poročilo o izvajanju sanacijskega programa za varstva zraka
8.	Vprašanja in pobude delegatov ter odgovori delegatom
Predsednik Skupščine občine Žalec Milan Dobnik, prof., I. r.
Amandmaji niso bili sprejeti
Osrednja točka dnevnega reda seje zborov občinske skupščine predlog proračuna je precej razvnela poslance, tako da je bilo potrebno vmesno zasedanje izvršnega sveta, usklajevanje, predlog pa so končno sprejeli na skupnem glasovanju.
Predlagatelj, izvršni svet, je pripombe na osnutek proučil in skupščini predlagal zmanjšanje za 13 milijonov dinarjev. Kljub temu so nekateri poslanci opozarjali na gospodarske razmere in potrebo po zmanjšanju občinskega, predvsem pa republiškega proračuna. Tisti porabniki katerim so zmanjšali sredstva, so utemeljevali potrebo po dodatnih sredstvih. Poslanec kmečke zveze je v imenu Demosa predlagal štiri amandmaje, in sicer 50-odstotno znižanje sredstev skupne porabe upravnih organov, 50-odstotno zmanjšanje za društvo prijateljev mladine in delovanje strank ter 20-odstotno znižanje pri postavki dogovorjeni program osnovnih šol. Ta denar naj bi namenili za razvojne
naloge in obnovo strehe na žalski osnovni šoli. Amandmaje izvršni svet ni sprejel, pred glasovanjem pa je predlagatelj umaknil prvega in zadnjega. Poslanci niso z večino glasov sprejeli tudi ostalih dveh. Zapletlo se je tudi pri glasovanju proračuna v celoti. Presenetljivo so glasovali zlasti poslanci v zboru KS, saj bi se lahko zgodilo, da bi krajevne skupnosti ostale brez sredstev za javno razsvetljavo in ostalo komunalno rabo. Po posredovanju predsednika skupščine so poslanci le sprejeli predlog proračuna.
Zanimiva je bila tudi razprava poslanca SDP Andreja Korošca, ki je zastavil vprašanje smotrnosti prepirov za tista sredstva, ki predstavljajo stotinke v primerjavi s celotnim proračunom. »Naše aktivnosti, zlasti pa vodstva občine, je treba usmeriti v republiški proračun, od koder se vrača premalo sredstev. Čep moramo izbiti v republiškem sodu,« je še dodal. Pri tem predlogu mu je večina dala prav.
Jk
Komentar
Veliki petek
Veliki petek je v krščanskem svetu simbol trpljenja in žrtvovanja. Letošnji pa je bil v mnogih slovenskih občinskih skupščinah v znamenju proračunskih razprav. Ker se v proračunu vidijo tako tisti, ki ga polnijo, kot oni, ki iz njega dobivajo, so te debate običajno živahne in za večino pomembne. Demos je že v fazi pripravljanja predloga dal precej pripomb za zmanjšanje obremenitve gospodarstva in za takšno razporeditev sredstev, da bi se čim več teh sredstev vrnilo v gospodarstvo. Hoteli smo se odreči nekaterim preteklim navadam in razvadam in omogočiti odpiranje novih delovnih mest. Dobro vemo, da so delavci, ki so brezposelni, v najtežjem položaju. Nekaj naših pripomb je bilo upoštevanih, vendar po našem mnenju ne dovolj. Zato smo pripravili amandmaje k predlogu proračuna. Zadolžili smo gospoda Marjana Ribiča, da jih bo podal na skupščini. Računali smo, da imamo večino v družbenopolitičnem zboru in v zboru krajevnih skupnosti, v zboru združenega dela pa bodo predstavniki gospodarstva in mogoče še kdo podprli naše amandmaje. Toda všteli smo se. Zaradi nepredvidene objektivne težave, da je bilo na isti dem zasedanje republiške skupščine, in zaradi bolezni smo izgubili večino v družbenopolitičnem zboru. Proti pričakovanju pa je tudi zbor združenega dela, v katerem je manjkala skoraj polovica delegatov, glasoval proti našim predlogom. Izkazalo seje, da člani troedine stranke (SDP, LDS, SSS) načelno zavračajo vsak predlog strank Demosa. To najlepše pokaže izjava enega od članov SSS, ki je lepo in pošteno priznal, da so predlagani amandmaji dobri in potrebni, ampak on ima navodilo svoje stranke, da mora glasovati proti in se zato opravičuje. Zaposleni, vprašajte svoje delegate v zboru
združenega dela, zakaj ne hodijo na zasedanja skupščine in kako glasujejo! Vprašajte tudi svoje direktorje, ki so v skupščini člani družbenopolitičnega zbora kot predstavniki troedine stranke, kako glasujejo. Izgleda, da bo star meniški izrek: »Ne glej me, kaj delam, ampak poslušaj, kaj govorim», danes veljal v obliki Ne poslušaj, kaj govorim, ampak glej, kako glasujem v skupščini. Na letošnji veliki petek seje žalsko gospodarstvo po zaslugi načelnega nasprotovanja predlogom Demosa odreklo najmanj dvem milijonom dinarjev, če pa bi jih še obogatili s krediti, bi jih lahko bilo trikrat več. S tem bi lahko pomagali odpreti kar nekaj novih delovnih mest. Toda načela so očitna pomembnejša kot koristi delavcev.
Milan Dobnik
Časopis Savinjčan izdaja ČZP _ »Savinjski občan« p.o., Žalec, Heroja Staneta 1. Telefon: 063/711-433, 711-451. Fax: 711-433 Ustanovitelj in izdajatelj: Skupščina občine Žalec Predsednik izdajateljskega sveta: Milan Dobnik Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), Janez Cukjati, Nataša Jan, Brane Lobni-kar, Darko Naraglav, Jasna Rode, Darko Rudi, Adi Vidmajer
Vodja dopisništva: Vladka Cerovšek
Lektorica: Mojca Nahtigal Naklada 13.000 izvodov Tisk: D. P. Delo, Tisk časopisov in revij, p. o., Ljubljana, Titova 35.
Tehnično urejanje: NT & RC Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD.
ZDRAVSTVO MED PRORAČUNOM IN PACENTI
Bo dovolj denarja za zdravstvo?
V	zdravstvenem domu žalske občine je zaposlenih 150 delavcev, od tega kar tretjina zdravnikov. Spremembe, ki posegajo v našo družbo, so tokrat bolj zatresle temelje zdravstva v naši republiki. S kakšnimi težavami se ubada 150 zaposlenih v zdravstvu naše občine, je pojasnil direktor Zdravstvenega doma, Marjan Golob:
»V leto 1991 smo že krepko zakorakali, pa vendar še vedno poslujemo brez dogovorjenih planov. Šele v januarju smo izvedeli, koliko denarja so nam namenili za leto 1990. Lansko leto pa smo poslovali po ohlapnih okvirih za mesec april.
Za leto 1991 so nam odmerili toliko sredstev kot za leto poprej, kar pa je realno manj. Naše težave so velike, saj smo v veliki meri odvisni od uvoza materiala. Lansko leto smo zaključili s tremi milijoni dinarjev izgube, ki tudi še vnaprej ostaja nepokrita. Pesti pa nas tudi izredno težka likvidnostna situacija. Prisiljeni smo najemati kredite za osebne dohodke, v začetku aprila nam je Republika dolgovala še 15 odstotkov za mesec februar, za mesec marec pa nismo dobili niti dinarja. Zato smo ustavili vsakršno nabavo, zamenjali ne bomo nobenega, od sicer že iztrošenih osnovnih sredstev. Nabavljamo le najnujnejše, da lahko zagotavljamo nemoteno delo.
Posledice tega izrednega stanja bodo čutili predvsem uporabniki. Že v času, ko smo bili financirani iz občinskih sredstev, smo bili na kadrovskem minimumu. Sedaj pa, ko smo financirani iz proračuna, Republika zahteva dvajsetodstotno znižanje osebnih dohodkov v masi kar povprek, ne glede na dejansko stanje zaposlenih in na dejanske potrebe.
V	Republiki predvidevajo enotno financiranje po občinah na osnovi kadrovskih normativov za Slovenijo. Kadrovski normativi so razdeljeni v tri kategorije: idealni, realni in krizni.
V	naši občini smo po kadrovski zasedenosti na ravni kriznih normativov, pa kljub temu zahtevajo znižanje. Ka-
Marjan Golob
drovska zasedba je po občinah različna in mislim, da bi se morah obnašati racionalneje tam, kjer imajo rezerve. Obolevnost pa od občine do občine ne odstopa tako zelo, da bi veljali drugi normativi. Kljub temu pa upamo, da ne
bomo preveč prizadeti tudi v teh novih pogojih, saj z malim številom delavcev pokrivamo vse dejavnosti. Do odpustov ne bi smelo priti, saj so pod večjimi pritiski bolnišnice, ki imajo več administrativnega kadra. Pri nas imamo manj kot 10 odstotkov administrativnega kadra.
Na žalost pa administriranje pri našem delu povzroča sistem, v katerem delujemo. Čeprav smo financirani iz proračuna in ni več občinskih zdravstvenih skupnosti, moramo še vedno pošiljati fakture za vsakega pacienta v njegovo matično občino. Kar dvajset odstotkov časa pa sestram jemlje pobiranje denarja za participacije. To pa počenjamo pravzaprav za Republiško upravo za zdravstvo. Participacija je dohodek proračuna in ne naš.
Kljub težkim razmeram pa poskušamo obdržati najnujnejšo kvaliteto dela. Za mnoge prepotrebne izboljšave pa
ni denarja, čeprav imamo knjižno amortizacijskih sredstev dovolj, manjka pa nam likvidnostnih sredstev.
Naše delo se nahaja v zelo negotovem položaju. Čakamo na novo zakonodajo, vendar se zavedamo, da rešitev za zdravstvo ne bo, dokler se ne bo izboljšala splošna gospodarska situacija. Vsi, ki smo financirani iz proračuna, nismo enako »vredni«. Sprašujemo se, kam bodo usmerili 1,2 milijarde dinarjev, ki so ga namenili za zdravstvo, vendar ga v zdravstvu ne bomo videli. Boljše bi bilo, da bi znižali prispevne stopnje, namesto tega pa poberejo zdravstvu kar 10 odstotkov njegovega denarja. Na žalost pa ne dobivamo sproti niti denarja, ki nam pripada. Takšne neugodne razmere vplivajo tudi na razpoloženje zaposlenih in tudi na razpoloženje pacientov.«
Jasna Rode
Pojasnilo
k vlaganju zahtevkov za denacionalizacijo (na podlagi osnutka zakona o denacionalizaciji)
Zahteva za denacionalizacijo se vloži pri komisiji za denacionalizacijo tiste občine, na katere območju se nahaja razlaščeno premoženje.
Zahteva mora vsebovati podatke o premoženju, na katerega se zahteva nanaša, o pravnem temelju podr-žavljenja, o pravnem temelju pravice do vrnitve ter o tem, v kateri obliki 'se zahteva vrnitev.
Zahtevi iz prejšnjega odstavka se priloži:
•	akt o podržavljenju ah navedbo splošnega predpisa, po katerem je bilo premoženje podržavljeno;
•	potrdilo o vpisu upravičenca v evidenco o državljanstvu;
•	navedbo razmerja do upravičenca in osebe, ki še pridejo v poštev kot pravni nasledniki premoženja, ter morebitni akt o dedovanju po upravičencu, če zahtevo
vlaga pravni naslednik upravičenca;
• ime pooblaščenca, ki bo pred pristojnim organom zastopal interese vlagatelja, če vlagatelj zahtevka nima stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije.
Če se zahteva nanaša na nepremičnino se priloži tudi:
-	zemljiškoknjižni izpisek z vsemi vpisi in izbrisi v zemljiškoknjižnih vložkih, v katerih so bile vpisane podržavljene nepremičnine, od 15. maja 1945 dalje do dneva vložitve zahtevka;
-	katastrske podatke o izmeri in vrsti rabe parcel v času podržavljenja.
Zahteva mora vsebovati tudi druge podatke, ki so potrebni za zagotavljanje o upravičenosti zahteve.
Izvršni odbor ZLKP, Podružnica Žalec
ZRVS v luči družbenih sprememb
ZRVS je bila v preteklem obdobju poldržavna organizacija, temelječa na idejnopolitičnih izhodiščih zveze komunistov, ki je preko fo-rumske oblike dela posiljevala članstvo z idejnopolitičnim izobraževanjem, vmes pa se je včasih prikradla tudi kakšna zanimiva vojaško-strokovna vsebina. Organizacija je postajala vse bolj organizacija posameznikov, ki so v njej sprejeli določene funkcije, izgubil pa se je neposreden stik s članstvom in stik z osnovno vsebino, t.j. strokovnim, profesionalnim pristopom k obrambi domovine v sistemu SLO in DS. Postati loi morala gibanje množice ljudi, strokovnjakov, ki jim je cilj varno in svobodno življenje v svobodni domovini. V drugi polovici 80-tih let je prišlo tudi do popuščanja ideoloških spon, ki so se v začetku 90-tih prelevile v več pohtičnih strank, ki se vse povprek odrekajo odgovornosti za
preteklost, kot tudi odgovornosti za obrambo domovine, saj je to dokaj nepopularno početje in jim ne prinaša volilnih glasov.
Organizacija ZRVS je izgubila tudi status kolektivnega člana SZDL, ZKS pa se je sama odrekla obveznostim do obrambnih zadev naše družbe. Ostah smo sami z vso ideološko navlako in organizacijsko neučinkovitostjo, brez podpore članstva in družbe.
V bodoče sodimo, da naj ime organizacije ostane nespremenjeno, saj tudi doslej ni bilo moteče. Ker je to stanovska, strokovna in ne politična organizacija, si mora zaradi svojega znanja status nadstrankarstva šele pridobiti. Zato pričakuje pomoč pri svojem delovanju od oboroženih sil ter drugih strokovnih in upravnih organov, ki v družbi skrbe za načrtovanje in izvajanje
obrambnih in samozaščitnih aktivnosti.
Članstvo je prostovoljno, član rezervnih vojaških starešin pa lahko postane posameznik po končani šoli ŠRO oziroma po napredovanju v čin nižjega oficirja. Članstvo se združuje v krajevnih organizacijah, ki jih je v občini štirinajst, njihovi predstavniki pa tvorijo občinsko konferenco ZRVS, ki jo vodi predsedstvo, predseduje pa predsednik. OK ZRVS se povezuje v republiško konferenco. V občini pa je približno 400 oficirjev in 500 podoficirjev.
Dejavnost organizacije RVS je razdeljena na dve področji. pri čemer je A-pro-gram tisti, ki ga družba pričakuje od organizacije, to je urjenje in kondiciranje v strokovnih znanjih, spretnostih in pripravljenosti, ki jih organiziramo preko pro-
grama usposabljanja in je za članstvo obvezno. V B-pro-gramu pa se člani pripravljajo in izvajajo svoje lastne interesne programe, ki niso vezani na A-program, mednje sodi orientacija, pohodi k pomnikom NOB, streljanje, prva pomoč, ogledi vojaških vaj, objektov in oborožitve in podobno. V njem pa je prostor tudi za družabnost, veselje in zabavo, športna srečanja in drugo, odvisno pač od kreativnosti članstva.
ZRVS je danes organizacijsko urejena, otresena poli-
tične indoktrinacije in z navdušenim članstvom izpolnjuje načrtovane skupne programe, brez materialnih težav in neogrožene domovine se predajajo izvajanju B-programa. Je to res? Ne, ni! Tukaj so, in njihova dejavnost se želi približati ciljem, ki so jih v željah že dosegli, v resnici pa so dosegljivi le s podporo članstva in družbe, ki tudi sama ne more ponuditi receptov za »modus vivendi« (način življenja) državljanov.
Henrik Krajnc
OK ZRVS Žalec
Vabimo vas na zanimiv pogovor z republiškem ministrom za informiranje Jelkom Kacinom in mag. Marjanom Fekonjo na temo:
Zasnova nacionalne varnosti republike Slovenije in vojaški vidiki razpleta jugoslovanske krize.
Pogovor bo v dvorani gasilskega doma v Žalcu v sredo, 24. aprila 1991, ob IV. uri.
Denarno nadomestilo in pomoč brezposelnim
Denarno nadomestilo in denarna pomoč sta pravici, ki pripadata iskalcu zaposlitve iz predhodne zavarovalne dobe. Višina je odvisna od dolžine delovne dobe, iskalec zaposlitve tudi ne sme biti brez zaposlitve po svoji volji ali krivdi, na Zavodu za zaposlovanje pa se mora prijaviti najpozneje v 30 dneh po prenehanju dela in vložiti zahtevo za denarno nadomestilo oziroma denarno pomoč.
Razlika med denarnim nadomestilom in denarno pomočjo je v višini prejemka. Delovna doba (pokojninsko zavarovanje) je priznano samo prejemniku denarnega nadomestila. V obeh primerih pa je priznana tudi pravica do zdravstvenega varstva - z oprostitvijo plačila participacije.
Denarno nadomestilo
Višina denarnega nadomestila je odvisna od osebnega dohodka, ki ga je iskalec zaposlitve prejemal v času zaposlitve. Osnova za obračun je povprečni mesečni osebni dohodek, ki ga je prejemal zadnje tri mesece dela (v posebnih primerih je druga osnova). Za prve tri mesece znaša denarno nadomestilo 70 odstotkov, v naslednjih mesecih pa 60 odstotkov od omenjene osnove. Denarno nadomestilo tudi ne sme biti nižje od 80 odstotkov zajamčenega neto oseb-
nega dohodka in ne višje od petkratnega zajamčenega neto OD (neto zajamčeni OD znaša 3.555,00 dinarjev).
Čas prejemanja denarnega nadomestila je odvisen od zavarovalne (delovne) dobe iskalca zaposlitve, in sicer: za najmanj devet mesecev nepretrgane zaposlitve ah 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih prejema iskalec zaposlitve denarno nadomestilo tri mesece. Do 30 mesecev nepretrgane zaposlitve ali najmanj 50 mesecev s presledki v zadnjih petih letih prejema iskalec zaposlitve denarno pomoč šest mesecev. Za delovno dobo od 5 do 10 let prejema denarno pomoč šest mesecev, od 10 do 15 let delovne dobe 12 mesecev, od 15 do 20 let delovne dobe 18 mesecev, nad 20 let delovne dobe pa 24 mesecev.
Ne glede na dolžino pravice do denarnega nadomestila se iskalcu zaposlitve, kateremu ob izteku roka za izplačevanje denarnega nadomestila manjka do izpolnitve pogojev do upokojitve največ tri leta, podaljša izplačevanje le-tega do izpolnitve pogojev za upokojitev (če mu ni mogoče zagotoviti zaposlitve in ni star nad 65 let, ženska pa nad 60 let).
Denarna pomoč
Iskalec zaposlitve lahko uve-
ljavlja denarno pomoč v roku 30 dni po izteku pravice do denarnega nadomestila, lahko pa tudi po izteku pripravništva, ki je bilo uspešno opravljeno in je trajalo najmanj devet mesecev.
Pravica do denarne pomoči se pridobi, če dohodki iskalca zaposlitve skupaj z dohodki družinskih članov na osebo v zadnjih treh mesecih pred uveljavitvijo denarne pomoči v povprečju ne presegajo 80 odstotkov neto zajamčenega OD.
Za družinskega člana, iskalca zaposlitve, se štejejo zakonec, otroci, posvojenci ter pastorki, dokler so jih starši dolžni preživljati, ter starši oz. posvojitelji, ki jih iskalec zaposlitve preživlja, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje.
Doba prejemanja denarne pomoči je lahko skupaj s prejemanjem denarnega nadomestila največ tri leta, za pripravnika z devetimi meseci dela pa le do enega leta.
Denarno nadomestilo in denarna pomoč se lahko povečata za deset odstotkov za vsakega nepreskrbljenega družinskega člana, ki ga iskalec zaposlitve preživlja, in sicer pod pogojem, da dohodki družinskih članov ne presegajo 80 odstotkov neto zajamčenega OD. Zgornja meja povečanja je 50 odstotkov zajamčenega OD.
Pravica denarnega nadomestila
in denarne pomoči preneha, če iskalec zaposlitve ponovno sklene delovno razmerje, če ustanovi podjetje, začne izvajati obrtno ali drugo dejavnost z zasebnim delom ali izpolni pogoje za upokojitev oziroma uveljavi pravico do predčasne ali družinske pokojnine. Pravici tudi prenehata, če iskalec zaposlitve odkloni zaposlitev s polnim ali krajšim delovnim časom, vendar ne manj, kot s polovico polnega delovnega časa, ki ustreza njegovi izobrazbi, znanju in zmožnostim, če neupravičeno odkloni začasno zaposlitev v izjemnih primerih, ko pristojni organ organizira družbeno akcijo za odpravo posledic ali za njeno preprečitev nesreč. Pravici prenehata, če po preteku treh mesecev prejemanja denarnega nadomestila ali denarne pomoči iskalec odkloni vključitev v enega izmed programov aktivne politike zaposlovanja, s katerim se zagotavlja ustrezno delo, če odkloni zaposlitev na delu z nižjo strokovno izobrazbo od njegove, če je neposredno pred nastopom brezposelnosti s svojim soglasjem delal na takem delovnem mestu, vendar največ za razliko od dveh izobrazbenih stopenj, če odkloni napotitev na usposabljanje ali izobraževanje, ko nastopi prestajanje zaporne kazni, daljše od šestih mesecev, če se na zahtevo zavoda ne javlja in ko dopolni 65 let, ženska pa 60 let.
Če prejemnik denarnega nadomestila sklene delovno razmerje za določen čas, krajši od 9 mesecev, nastopi porodniški dopust in začne prejemati denarno nadomestilo (porodniško) po predpisih s področja otroškega varstva, odide na odslužitev ali doslužitev vojaškega roka, v pripor ali na prestajanje zaporne kazni, se mu denarno nadomestilo preneha izplačevati. Iskalcu zaposlitve, ki se v 30 dneh po prenehanju omenjenih razlogov prijavi na zavodu, se izplačuje preostanek denarnega nadomestila za čas, ki mu je preostal.
Pregled iskalcev zaposlitve - prejemnikov denarnega nadomestila in denarne pomoči - po stanju 31.3.1991 (za občino Žalec).
Stopnja	IZ	Prejem-
izo-		niki
brazbe		DN + DP
I	347	49
II	45	6
III	34	* H
IV	244	118
V	142	64
VI	15	7
VII	9	5
Skupaj	836	260
IZ - iskalec zaposlitve DN - denarno nadomestilo DP - denarna pomoč
Fač
Prvomajska
srečanja
bodo
Območna organizacija sindikatov Celje - ZSSS bo v počastitev praznika dela pripravila na Celjskem več prireditev. Tako bodo na dan praznika organizirana praznovanja na Gričku, Boču in Šmohorju, pri Šmiglovi zidanici, na Resevni, Homu, Bukovici, Reški planini, Sv. Jungerti nad Galicijo in na Gori Oljki.
K sodelovanju so pritegnili razne kulturne skupine, godbe na pihala, gasilska društva, komunalne organizacije in planinska društva, ki bodo na posameznih izletniških točkah pripravila vse za prijetno počutje udeležencev.
Shodi ob praznovanju bodo tudi priložnost, kjer bodo sindikati lahko sporočili upravičene zahteve glede težkega gospodarskega položaja, še zlasti pa socialnega položaja delavcev.
Tako bo zopet počaščen mednarodni praznik dela, ki so si ga v dolgi zgodovini izborili delavci z zborovanji in demonstracijami za uresničevanje svojih upravičenih zahtev. Zal se zgodovina ponavlja, zato organizatorji pričakujejo, da bodo delavci in občani z udeležbo na prvomajskih proslavah podprli upravičene zahteve sindikatov za hitrejše razreševanje položaja delavcev in zaposlenih.
Stranka demokratične prenove opozarja
Stranka demokratične prenove Žalec
vošči svojim članom in vsem ljudem dobre volje vse lepo in dobro za 1. maj - praznik dela.
Stranka demokratične prenove vabi svoje člane, naj se ne izneverijo tradiciji in se udeležijo praznovanj praznika dela. Srečajmo in poveselimo se na znanih poteh. Dobrodošli!
Na podlagi spoznanj, upoštevajoč poseben pomen lastninjenja družbene lastnine in delavskih pravic za razvojno usmeritev, sistem upravljanja in lastniško sestavo slovenske družbe, sprejemamo naslednje
SKLEPE:
SDP Slovenije ne podpira gospodarske in socialne politike Demosove vlade. Nasprotujemo vzpostavljanju socialne strukture in politične ureditve, v kateri bo manjšina bogatih vladala nad večino ekonomsko in politično brezpravnih državljanov.
SDP Slovenije zahteva od vlade, da namesto vodenja politike zgolj velikih nacionalnih tem da prioriteto gospodarski in razvojni socialni politiki. Zahtevamo enakopravno upoštevanje delavskih interesov in zakonsko zaščito delavskih in pravic vseh državljank in državljanov Slovenije.
SDP Slovenije od vlade zahteva uresničevanje reform na socialdemokratski podlagi - od soupravljanja do privatizacije.
Stranka demokratične prenove Slovenije zahteva čimprejšnji sprejem: zakona o soupravljanju podjetij in zavodov, s katerim morajo biti zagotovljene pravice zaposlenih do soupravljanja na podlagi dela, in pravice do soupravljanja zainteresiranih uporabnikov in državljanov v vseh javnih službah. Zaposlenim mora biti zagotovljeno, da volijo svoje organe in z organi upravljanja soodločajo o vprašanjih, ki zadevajo temeljne interese ter socialno ekonomski položaj zaposlenih v podjetjih, zavodih in državnih organih.
Zakona o sindikatih, v katerem je potrebno določiti pogoje in merila, ki bodo jasna podlaga za obvezno vključevanje sindikatov v pogajanja o kolektivnih pogodbah in zakona o lokalni samoupravi, s katerim moramo zagotoviti pravice državljanov, da na različnih ravneh lokalne samouprave (krajevne skupnosti, občine in regije) samostojno in demokratično odločajo o svojih lokalnih interesih ter ustavnih zakonov.
Stranka demokratične prenove Slovenije zahteva, da se s sprejemom ustavnega zakona uredi družbeno usmerjeno lastninjenje dnižbenih sredstev na podlagi pravice kolektivov do izbire različnih lastninskih oblik in postopkov.
Smo za postopno, a čim hitrejše lastninjenje družbenega kapitala.
Enaki pogoji lastninjena morajo biti zagotovljeni vsem podjetjem in tudi zavodom, ki večino dohodka ustvaijajo na trgu.
Vsem delavcem in upokojencem naj se zagotovi, da bodo neodplačno poštah lastniki pomembnega dela družbenega kapitala.
V procesu lastninjenja podjetij naj se iz vrednosti izločijo neposlovna sredstva, posebej stanovanjski del sklada skupne porabe. Ta sredstva naj se v celoti lastninijo ob upoštevanju prispevka delavcev za te namene.
Delavcem, ki se odločijo za odkup celotne vrednosti podjetja, mora biti zagotovljeno, da del delnic dobijo brezplačno, del delnic pa lahko odkupijo v roku, ki ustreza njihovim materialnim možnostim. Ti delavci ob odkupljenem manjšem delu delnic v celoti upravljajo podjetje,
sami nosijo vse ugodnosti in rizike uspešnosti poslovanja ter odločajo tudi o tem, ali bodo del neodkupljenih delnic prodali na trgu kapitala.
Zakon naj omogoča, da lahko delavci upravljajo podjetje tudi po načelih (samo-jupravljanja na podlagi kolektivne lastnine delavcev.
Nasprotujemo, da se ves neolastninjeni del družbenega kapitala spremeni v državno lastnino. Nasprotujemo zahtevi, da delavci od države kupujejo kapital, ko so ga ustvarili. Država lahko postane neodplačno lastnik družbenih sredstev v javnih podjetjih in javnih zavodih, v podjetjih, v katerih delavci z referendumom sredstva prenesejo na državo, ter v podjetjih, ki po načelih (sa-mojupravlja na podlagi kolektivne lastnine delavcev ne dosegajo dobička. V vseh drugih primerih je država lahko solastnik le na podlagi dosedanjih vlaganj in odkupa delnic podjetja.
Stranka demokratične prenove Slovenije se zavzema le za denacionalizacijo, ki naj pomeni popravo ob-čitnih in ugotovljenih krivic, vendar hkrati oblikovanje lastninske podlage za ustvarjanje dohodka na podlagi dela novega lastnika.
Denacionalizacija mora omogočiti popravo očitnih krivic na podlagi materialno in procesno dvomljivih kazenskih in upravnih postopkov. Podlaga je lahko tudi izrecna razveljavitev zakonov, za katere bo primerjalno nesporno ugotovljeno, da so bili v času njihovega sprejema represivni. To je mogoče smiselno urediti z več posebnimi zakoni.
Nasprotujemo denacionalizaciji, v kateri ne bodo enako varovane pravice slednjih lastnikov, upravljalcev družbenih sredstev in nosilcev stanovanjske pravice, pridobljene z vplačili v stanovanjske sklade. Zaradi koristi bivših lastnikov ni mogoče ogrožati socialne varnosti delavcev. Nasprotujemo vračanju lastnine veleposestnikom, okupatorjevim sodelavcem, vojnim dobičkarjem in tujim državljanom, ki so prejeli odškodnino na podlagi meddržavnih pogodb. Odpravljanje viničarskih in kolonatskih odnosov je bilo upravičeno. Glede na nastanek njene lastnine je cerkvi lahko vrnjeno le premoženje, potrebno za financiranje opravljanja verskih dejavnosti.
Pred sprejemom zakona o denacionalizaciji morajo biti ocenjene materialne obveznosti države. Na tej pod-
lagi je treba predvideti oblike vračanja, višino možne odškodnine ter obveznosti države, ki bodo na tej podlagi nastale za proračun in davkoplačevalce.
V parlamentu smo že vložili interpelacijo o razvojni, ekonomski in socialni politiki Demosove vlade. V tej parlamentarni razpravi bomo vztrajali na jasnem programskem definiranju politike vlade, na ovrednotenju rezultatov in posledic njene dosedanje politike, zahteval-ki pa bomo tudi tiste kadrovske spremembe v vladi, ki bodo vodile k večji strokovnosti, demokratičnosti, odgovornosti in učinkovitosti vladine politike.
SDP Slovenije bo storila vse, da bo zaščitila interese najširših slojev prebivalstva, ki jim grozi gospodarski kolaps, ekološko uničenje in množično siromaštvo. Podpiramo zahteve sindikatov in spoštujemo njihovo strankarsko neodvisnost.
Stranka demokratične prenove Slovenije ima svoj socialnodemokratski koncept reform, socialnega partnerstva ter razvojne, ekonomske in socialne politike Slovenije, ki ga bo v najkrajšem času operacionalizirala in predstavila javnosti.
Karel Kolar
Franc Mak
Mojca Strožer
Jože Krenkar
Nada Pristavnik
Jakob Turnšek
PRVOMAJSKA ANKETA
Prvi maj včeraj, danes, jutri
Pred nami so prvomajski prazniki, čas, ki ga mnogi preživijo v naravi, v gozdovih, na planinskih postojankah in krajih, kjer so dolga desetletja že tradicionalna zbirališča ljudi. Sicer pa, kaj o tem prazniku mislijo naključno izbrani anketiranci, ki smo jih pov-
_ (M) Hmezad.
-p.o., Žalec
Blagovnica Agrina ni samo kmetijsko tehnična trgovina!
Prepričajte se z obiskom oddelka POSEBNE PONUDBE:
BAZAR AGRINA ZA VAŠ DOM IN DRUŽINO
CENEJE OD CENEJŠEGA
-	otroški tenis copati
-	majice v različnih barvah
-	bogata izbira otroških igrač
160,00 do 170,00 din 57,00 din
prašali tudi, kako bodo preživeli proste dni in prvi dan v mesecu maju.
Karel Kolar, Žalec: »Kaj naj rečem? Za mene je to dan, ko večina ljudi odloži delo in se poda v naravo, da skupaj z družino, prijatelji in znanci preživi v prijetnem razpoloženju prvi dan nelepšega spomladanskega meseca. To je dolgoletna tradicija in tradicijo se ne da zlahka pokopati. Tako pa je tudi prav. Tudi letos bom verjetno preživljal proste dneve na morju na barki, če bo vreme izrazito slabo, pa doma v krogu družine in prijateljev...«
Franc Mak, Trnava: »Prvi mgj je mednarodni praznik delavstva in tako tudi naš. Da ne bo pomote, pod tem izrazom mislim na vse ljudi, ki si s poštenim. delom služijo svoj kruh. Že po tradiciji bom tudi letos 1. maja na Šmiglovi zidanici. Prijetno okolje in vzdušje, ki vlada tam gori na ta dan, me vedno znova pritegne. Mislim, da letos ne bo nič drugače, pa čeprav je s spremembo sistema vse skupaj sedaj bolj spon-
Socialistična stranka Slovenije
območni odbor Žalec
Čestitamo
za 50 - letnico Osvobodilne fronte in vas vabimo na prvomajsko srečanje pri Šmiglovi zidanici.
tano. Že lansko leto ni bilo organizirane proslave, kljub temu pa je bilo zelo prijetno.«
Mojca Strožer, Gomilsko: »Tako kot že več let zaporedoma bom tudi letošnji prvi majski dan preživela na Šmiglovi zidanici, vendar ne kot ostali udeleženci prvomajskega srečanja, ampak bolj delovno. Gasilci z Gomilskega in iz Grajske vasi namreč že vrsto let skrbimo za dobro počutje vseh tistih, ki jim je okolje Smiglo-ve zidanice priraslo k srcu. Tako pa bo tudi letos. V imenu vseh nas, prisrčno vabljeni. Glede praznika pa menim, da to niti ni več delavski praznik, ampak srečanje ljudi, ki radi hodijo v naravo. Vsekakor pa je ostanek dolgoletne tradicije in bo verjetno tako tudi v bodoče.«
Jože Krenkar, Petrovče:
»Prvi mgj je praznik, ki sem ga ves čas spoštoval. Je del svetovne zgodovine, je del naše preteklosti in sedanjosti. Mislim, da bo takšen tudi ostal. Kot običajno bom na praznik odšel v naravo. V preteklosti sem bil na morju, v hribih ali pa doma. Letos bom praznovanje omejil samo na en dan, ostale proste dni pa bom delal. Imam nekaj zemlje, ki jo je v teh kriznih časih potrebno še skrbneje obdelati, sgj tistega, kar sami pridelamo, ni potrebno kupiti. Hrana pa je danes precejšna postavka v družinskem proračunu.«
Nada Pristavnik, Žalec: »Za prvomajske praznike bom odšla domov na Kocjansko na Planino pri Sevnici, kjer bom v krogu svojih domačih, prijateljev in znancev preživela tudi praznični dan. Če bo vreme lepo, bo prav lepo in veselo, drugače pa se bo počitek prav ta-
ko prilegel. Prvi maj se je globoko zasidral v naših srcih, je naš in se mu ne nameravamo odreči, pa ngj bo sistem takšen ali drugačen. Praznovali so ga naši starši, praznujemo ga mi in mislim, da ga bodo tudi naši otroci.«
Jakob Turnšek, Galicija:
»Vedno znova se veselim teh prazničnih dni, sgj si vsaj takrat, če že ne drugače, vzamem čas in se podam v naravo. Seveda pa je to tudi priložnost, da postorim kakšno delo, ki ga zaradi službe in pomanjkanja časa nisem uspel prej opraviti. Tudi letos ne bo nič drugače, saj je dela vedno dovolj. 1. maja pa ne bom delal, ampak se bom podal na eno od prvomajskih srečanj delovnih ljudi. Končno, to je vendar naš praznik in upam, da bo tako tudi ostalo.«
Tako naši anketiranci. Podobno bi odgovorili na naša vprašanja tudi mnogi drugi, verjetno pa je nekaj tudi takšnih, ki morda o tem mislijo drugače.
Darko Naraglav
SOCIALISTI
VABIJO
Socialistična stranka Slovenije - Območni odbor Žalec je ustanovil klub stranke.
Vse člane in pristaše vabimo. da se udeležijo srečanja v klubu, ki bo 17. maja 1991, ob 19. uri, v gostišču Filijalka v Preboldu.
Dobrodošli med nami!
Spodbujamo razvoj, odpiramo nova delovna mesta, aktivno rešujemo socialne probleme
Izvršni svet občine Žalec se je odločil, da se bo lotil reševanja socialne problematike na drugem koncu, in sicer ne le v obliki gašenja požarov, ko nas socialni problemi že preplavljajo, temveč s spodbujanjem odpiranja novih delovnih mest. V ta namen so v okviru proračuna za leto 1991 zagotovljena sredstva razvojnega dinarja, ustanovljena pa je bila tudi komisija za razvoj, ki jo sestavljajo: Marjan Korošec kot predstavnik obrtništva, Jani Ulaga kot predstavnik zasebnega podjetništva, Tomaž Uranjek kot predstavnik družbenega podjetni-
Oglašujte v Savinjčanu
tel. 711-433
štva, Andrej Šporin kot predstavnik bančništva in Danica Jezovšek-Korent kot predstavnica Izvršnega sveta občine Žalec.
Osrednja naloga komisije ob ustanovitvi je sicer priprava natečajev (prvega objavljamo danes) ter spremljanje izvajanja razvojnih nalog, njene ambicije v prihodnje pa so precej širše. Skozi strokovno presojo razvojnih hotenj občine, ne le na področju gospodarstva, temveč tudi na področju komunalne infrastrukture, pa tudi na drugih področjih, s pomočjo svetovanja ter ponudbe informacij o možnih oblikah in načinih zagotavljanja sredstev za razvoj iz različnih virov, z zagotavljanjem prostorskih pogojev za razvoj, z ustvarjanjem razvoju naklonjene klime pri pogosto togih organih državne uprave in pri drugih, doslej monopolnih organizacijah, naj bi postopoma prerasla v agencijo za razvoj. Skro-
Na podlagi 8. člena pravilnika o dodeljevanju posojil sredstev razvojnega dinarja za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva v občini Žalec je
Izvršni svet občine Žalec
na 27. seji dne 16. aprila 1991 sprejel
SKLEP
o razpisu 1. natečaja za dodelitev posojil sredstev razvojnega dinarja za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva v občini Žalec.
Razpisuje se javni natečaj za dodelitev posojil sredstev razvojnega dinarja za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva v občini Žalec v skupnem znesku 1.500.000,00 din (enmilijonpetstotisoč din).
Posojila se dodeljujejo za razvoj ali izvajanje novih programov.
Posojila se prednostno dodeljuje prosilcem za dejavnosti, ki odpirajo nova delovna mesta, za proizvodne dejavnosti, za dejavnosti, katerih programi imajo večji vpliv na razvoj območja, za dejavnosti, ki so izvozno usmerjene, za dejavnosti, ki uvajajo ekološko čiste tehnologije in za dejavnosti, ki bodo dale pozitivne ekonomske učinke v skladu s kriteriji, ki so vsebina pravilnika.
Za posojila lahko zaprosijo naslednji prosilci:
-	samostojni obrtniki
-	podjetja v zasebni, mešani in družbeni lasti
-	občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja.
IV.
Posojila se dodeljujejo z najdaljšo dobo vračila do 5 let. Višina obrestne mere za posojilo znaša 5% ob upoštevanju valutne klavzule.
V.
Prosilci vložijo prošnjo za posojilo skupaj z zahtevano dokumentacijo v roku 30 dni po objavi razpisa natečaja v Savinjčanu in Delu na Sekretariat za družbenoekonomski razvoj in finance občine Žalec.
V prošnji morajo prosilci navesti ime, priimek oz. oznako imena - firme in naslov obratovalnice oz. podjetja, predstavitev in utemeljitev programa in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila.
Prosilci morajo prošnji za posojilo priložiti naslednje dokumente:
a)	potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register ali izjavo o pričetem postopku za ustanovitev obratovalnice
b)	potrdilo o rednem plačevanju zapadlih davkov in prispevkov
c)	dokazila glede na namen posojila.
VI.
Izvršni svet So Žalec bo najkasneje v roku 90 dni od dneva poteka roka za vložitev prošenj sprejel sklep o dodelitvi posojil in ga najkasneje v 8. dneh po sprejemu posredoval vsem prosilcem.
VII.
Posojila se plasirajo preko ustrezne bančne ustanove ali druge finančne organizacije, s katero bo Izvršni svet občine Žalec sklenil pogodbo o medsebojnem sodelovanju.
Vlil.
Sklep se objavi v Savinjčanu in Delu.
Predsednik IS, Boris Krajnc
men razvojni dinar v občinskem proračunu pa naj bi se s pomočjo bančnih in drugih oblik kreditiranja ter z izdajo vrednostnih papirjev postopoma preoblikoval v Razvojni sklad.
Začenjamo sicer z relativno skromnimi koraki, tako da prednostno zagotavljamo sredstva za pripravo ali izvajanje novih programov, ki prispevajo k odpiranju novih delovnih mest, uvajajo ekološko čisto tehnologijo, so ekonomsko donosni in •ustrezajo drugim razpisnim kriterijem. Z odzivom na prvi'natečaj, z rezultati našega dela ter nadaljnjim razvojnim hotenjem pa vas bomo v prihodnje redno seznanjali, saj upamo, da boste k naši večji učinkovitosti prispevali tudi sami s svojimi sugestijami in mnenji, ki jih posredujte na Sekretariat za družbenoekonomski razvoj in finance občine Žalec.
Komisija za razvoj pri Izvršnem svetu občine Žalec
Nihče nima razsojati po
pravice
svoje
V središču pozornosti so bili te dni dogodki v Hmezadovi organizaciji Export import. Vseh niti ni mogoče zapisati, še manj razvrščati po pomembnosti. Zbor delavcev, na katerem so se začeli odvijati zadnji dogodki, je bil namenjen razgovoru s predstavniki Poslovne skupnosti za hmeljarstvo, Kmečke zveze in občine. Računovodja.in namestnik direktorja Mitja Švigelj je zbor prekinil še predno se je začel. Z obtožbami na račun vodstva podjetja je nameraval seznaniti prisotne in novinaije. Ko so ti zahtevali dokaze za njegove obtožbe, jih kljub obljubam ni posredoval. Ker ni bil zadovoljen z uresničitvijo svojega »scenarija«, se je odločil za gladovno stavko.
»V četrtek zjutraj so se pred vratarnico spontano zbrali delavci, skoraj polovica kolektiva, (med nekaterimi delavci pa smo zvedeli daje bil zbor organiziran op. p.), ki so zaradi ču-
stvenega odnosa do g. Šviglja in na posredovanje Marka Sa-vinelca zahtevali kompromisno rešitev agonije, ki že vpliva na odnose v podjetju,« je dejal predsednik delavskega sveta Oskar Suhadolnik. Delavski svet je nato na izredni seji sprejel ponujen kompromisni predlog posrednika Marka Sa-vineka, s katerim so vrnili Šviglja na dosedanje delovno mesto do končne ugotovitve dejanskega stanja. Po tem je Švigelj prekinil gladovno stavko. Z odločitvijo delavskega sveta pa je nastalo kaotično stanje, saj je med tem bil imenovan že nov vodja ekonomsko finančne službe.
Vsa ta dogajanja so sprožila precejšnjo pozornost v širši javnosti, še zlasti obtožbe g. Šviglja, kije pravico razsojanja vzel kar v svoje roke. Zakaj ni hotel počakati na ugotovitve pristojnih organov, ve le on. Ni mu mar, če se bodo njegove trditve izkazale za neresnične,
da je s tem napravil škodo podjetju, predvsem pa delavcem, ki bodo najbolj čutili posledice.
Export import je v lanskem letu posloval uspešno, kar se odraža tudi v osebnih dohodkih zaposlenih, povprečni OD znaša 8000 dinarjev. Sicer pa so o poslovanju in delu vodstva Exporta povedali:. Edi Omladič, Kmetijstvo Žalec: »Desetletja smo utrjevali poslovne vezi v reproverigi in si ustvarili dobro ime tudi v svetu. Reševanje spornih zadev na takšen način ni primerno in je škodljivo za celotno hemljar-stvo. Če*so bile nepravilnosti, bodo ugotovile pristojne službe. Doslej smo bili z delom vodstva zadovoljni.«
Marjan Ribič, Kmečka zveza: »Prodaja hmelja je preveč občutljiva, da bi na takšen način reševali spore. Kmetje nismo pozabili zgodovine,, ki je bila prevečkrat kruta. Ce bo Export import izpolnil obljube, bomo hmeljarji zadovoljni. Zavzemamo se za delniško družbo, za kar smo se z vodstvom že dogovorili, pa so se stvari zataknile.« Milan Dobnik, predsednik občine: »Delavcem Export importa smo želeli pojasniti nekatera odprta vprašanja, pa nam je g. Švigel to preprečil. Vodstvo občin najbolj skrbijo posledice p vseh teh dogodkih. Malo ima mo tako uspešnih podjetij, zato nam ni vseeno, kg) bo z njimi jutri. Dokler ne bodo pristojne službe ugotovile dejanskega stanja, nima nihče pravice javno obsojati in obtoževati vodstvo podjetja. Metode, kakršnih se je poslužil g. Švigelj, niso sprejemljive. Le kako si predstavlja nemoteno poslovanje brez vodstva? Bojim se, da bodo posledice precejšnje zlasti za podjetje.«	jk
Bo ogrožena proizvodnja hrane?
Skupščina poslovnega sistema Hmezad je na zadnji seji obravnavala poslovanje za preteklo leto, trenutne gospodarske razmere in načrte za letošnje leto. Čeprav likvidnost sistema Hmezad lani ni bila nikoli vprašljiva, pa so jih pestile težave zaradi neizplačevanja stimulacij, ki jih je dolgovala država. Občine so z refundacijami in odlogi prispevkov precej pomagale premagovati sprotne likvidnostne težave. Pomemben uspeh so lani zabeležili z internimi delnicami v višini 21 milijonov dinarjev in s tem precej povečali delež zasebnega kapitala. Lotili so se tudi ukrepov racionalizacije in reševanja tehnoloških viškov. Sedanje težke razmere, ki so odraz nejasne gospodarske politike, povzročajo velik poslovni rizik. Izrazili so bojazen, da bo kmalu ogrožena proizvodnja hrane.
Skupščina je obravnavala tudi razmere v Hmezad Export importu in podprla vodstvo podjetja, hkrati pa opozorila na posledice, ki se lahko odrazijo v poslovnem uspehu, če se bodo sedanje razmere še nadaljevale.
Vlado Gorišek, dosedanji predsednik poslovnega sistema je odšel v.pokoj. Za predano in uspešno delo se mu je zahvalil Franci Žužej in mu ob slovesu izročil priložnostno darilo. jk
Zgledno sodelovanje
V aprilu si lahko v izložbi Juteksove trgovine v Žalcu (nasproti stare osnovne šole) ogledamo nekaj izdelkov gojencev Zavoda za duševno in živčno bolne iz Hrastovca. Razstavljeni izdelki so narejeni iz jute ali pa je juta osnova izdelka. Podjetje Juteks vsako leto gojencem zavoda iz Hrastovca pokloni nekaj odpadne jute in preje, ki je osnova za Juteksove tkanine. Izdelki gojencev zavoda v Hrastovcu so dokaz, kako lahko še tako majhno darilo, za velika podjetja skoraj zanemarljivo, popestri gojencem čas bivanja v zavodu.	J. R.

ulica Ivanke Uranjekove 6.63310
"4J
Dragi starši, dragi šolarji!
Že kaj mislite na počitnice? Če želite letošnje preživeti drugače, se oglasite pri nas, na Delavski univerzi Žalec. Pripravili smo vam presenečenje.
KAJ? - ustvarjalne počitnice KDAJ? - od 7. do T3. julija 1991 ZA KOGA? - za učence od 1. do 4.
in od 4. do 8. razreda KJE? - na Golteh - v hotelu KAKO?
Vabilo velja vsem učencem, ki želite med počitnicami združiti prijetno s koristnim in se ob prijetni zabavi tudi kaj naučiti. V prijetnem naravnem okolju Zgornje Savinjske doline, na Golteh, smo vam pripravili počitnice po vaši meri.
Naučili se boste nemškega jezika (učenje bo potekalo v manjših skupinah po 3 ure dnevno), spoznavali boste gorske kmetije, planšarsko življenje, poskusili kmečke dobrote, hodili boste na sprehode, naš plesni učitelj vas bo v tečaju naučil novih plesov in skrbel za vašo zabavo. Ob dopoldnevih vas bo poučevala nemški jezik naša profesorica, popoldne pa se bo z vami pogovarjala nemška pedagoginja.
PROGRAM: Enotedensko bivanje na Golteh bomo začeli z večerjo v nedeljo 7. 7. In zaključili s skupnim piknikom, na katerem boste udeleženci pokazali staršem, kaj ste se naučili. Povratek bo v soboto, 13. 7. 1991 v večernih urah.
CENA: 2.800,00 din (plačljivo v dveh obrokih -s čeki).
CENA VKLJUČUJE: polni penzion, prevoz v eno smer, namestitev v dvo- in večposteljnih sobah, kosilo na gorski kmetiji, pedagoško vodstvo in tečaj nemškega jezika, plesni tečaj, stroške organizacije in vodstvo, zaključni piknik s starši.
PRIJAVE in informacije na DU Žalec, vsak dan od 7.-16. ure ali po telefonu 711-417.
___________
S SAVINJČANOM IN KOMPASOM PO EVROPI
Z nami na izlet leta - na Nizozemsko
Naj vas tokrat, dragi bralci »Savinjčana«, povabimo na zanimivo potovanje v deželo koles in cvetja - na Nizozemsko. Zanimiv izlet bomo organizirali skupaj z ambiciozno in mlado poslovalnico Kompasa v Žalcu. Ker je število mest omejeno, se prijavite pravočasno. Med prijavljenimi bomo izžrebali tri, ki bodo odšli na potovanje brezplačno. Prijave pošljite na uredništvo »Savinjski občan«, Heroja Staneta 1, Žalec.
Cena potovanja za osebo je 265 USD ali 1.050. din in 195 USD, (lahko dinarske protivrednosti in plačilom na 3 obroke), vključuje pa avtobusni prevoz, gostinsko-hotel-ske storitve, oglede, vodstvo in organizacijo potovanja. Na pot se bomo odpravili 23. maja ob 16. uri, v jutranjih urah 27. maja pa bomo zopet pri svojih doma.
23. maj 1991: Na pot bomo krenili ob 16. uri in iz Žalca z modernim turističnim avtobusom (video, wc, mini bar), saj bo pred nami dolga pot, ki bo vodila preko Avstrije skozi Nemčijo v zahodno Evropo.
24. maj 1991: Jutro nas bo pozdravilo že na Nizozemskem, kjer se bomo mimo Philipsovega Eindhovna prikradli preko ravne Holandije v predmestje Amsterdama, slovite cvetlične borze največjega svetovnega trga cvetja. Raziskovali bomo simpatično mesto, spoznali njegove kanale, vode in kolesa, si ogledali staro katedralo, cvetlični in Rembrandtov trg, novo opero, številne mostove, peš cono in glavni trg Dam. Zavesti nas bodo poskušali sloviti krofi, palačinke, številne trgovinice, majhni parki... skratka, dan bo poln presenečenj in prehitro
se bo prevesil v večer. Takrat se bomo odpeljali v pol ure oddaljeni turistični center na obali Atlantika, v Nordwijk, kjer se bomo namestili pri holandskih družinah. Spoznali bomo njihovo gostoljubnost, njihove navade, se sprehodili ob šumečem Atlantiku...
25. maj 1991: Odpravili se bomo na MINI NIZOZEMSKO TURO. Začeli bomo z Rotterdamom, največjim svetovnim pristaniščem, sledil bo skok do bližnjega Delfa, mesta keramike s čudovitimi katedralami, pa naprej v Den Haag, politično prestolnico dežele in v njeno najzanimivejše letovišče - Schevenin-gen. Peljali se bomo skozi Bolen-strek do slovitega Keukenhofa, čudovitega parka tulipanov, središča Nizozemske. Večer bomo preživeli v Amsterdamu, nakar se bomo v poznih urah vrnili k našim gostite-
ljem.
26. maj 1991: Po nedeljskem zajtrku v Nordwijku se bomo mimo Rotterdama, po ravnini Severne Evrope, odpeljali do doline Rena, se ustavili v Koelnu in si ogledali njegovo mogočno stolnico, od tod pa nas bo pot vodila po dolini Rena, ki slovi po gradovih in vinogradih. Pod skalo Loerlei se bomo ustavili na kozarčku rujnega renskega rizlinga, nato pa v smeri Frankfurta in Heidelberga proti domu, kamor bomo prispeli v jutranjih urah.
Smo vas navdušili? Potem se nam pridružite. Do 10. maja bomo sprejemah vaše prijave.^ Izpisane pošljite na naš naslov: ČZP »SAVINJSKI OBČAN« Žalec, Heroja Staneta 1. Vse ostalo boste uredili pri Turistični agenciji KOMPAS Žalec, kamor jih lahko pokličete na telefonsko številko 063/714-155.
Privlačni
razstavi
V osnovni šoli Polzela so ob Turističnem tednu pripravili dve razstavi. Prvo, na kateri so predstavili ročna dela, sladice in risbe na temo »Moj domači kraj«, so pripravili Turistično društvo Polzela, OŠ Polzela, polzelski slaščičar, upokojenci in krajani, drugo pa člani Hortikulturnega društva ob 20-letnici. Po besedah predsednice Turističnega društva Polzela, Milene Pfeifer, si v bodoče želijo še več tistih, ki bodo razstavljali, na tej razstavi pa so pogrešali domače gostince. Obe razstavi si je ogledalo veliko ljudi in s takšnim delom je treba nadaljevati.	T. T.
Turistični nagelj
Agrinina blagovnica Hmezad že dalj časa skrbno ureja izložbo. Tokrat so jo uredili v stilu letnega koledarja z zanimivimi verzi slovenskih pesnikov. Komisija, ki spremlja urejenost okolja, se je odločila, da podeli blagovnici in avtorju zgledno urejene izložbe Radu Škofu turistični nagelj.
Bodeča neža
Vodna ujma je napravila ogromno škodo tudi lastnikom hiš in počitniških hišic ob Savinji pri Letušu. Kdo vse je navozil različne odpadke na obrežje, ni mogoče ugotoviti, dvomimo pa, da so iz dalnje okolice. Komisija, ki spremlja urejenost okolja, se je odločila, da lastnikom oziroma stanovalcem bližnje okolice in Krajevni skupnosti Letuš pa tudi vodnogospodarskemu inšpektorju podeli bodečo nežo.
Turistična agencija Šempeter
TOPLOTA SONČNIH ŽARKOV NI VEČ TAKO DALEČ - A LAHKO VAM JE ŠE BLIŽJE!
GALERIJA DOBER DAN
PESTRA IZBIRA POČITNIŠKIH KAPACITET v programu »DOBER DAN POLETJE 1991«
s številnimi ugodnostmi, tudi na obročno odplačevanje
PRVOMAJSKI ŽUR ZA MLADE VALSALI-NE - PULA
še nekaj prostih mest na posebnem avtobusu
5 dnevni program - 1390 din
POTOVANJA V MAJU
-	CVETOČA NIZOZEMSKA, 28. maj, avtobus, 6 dni, cena 495 DEM
-	SICILIJA, 17. maj, letalo, 4 dni, cena 550 DEM
od 10. do 30. maja, razstava umetniških del DORE PLESTENJAK in DOMNA SLANE
17. maja pripravljamo prireditev OSINA PODOKNICA
TURIZEM JE NAČIN ŽIVLJENJA - TURISTIČNA AGENCIJA DOBER DAN
Odslej eno društvo
Na Polzeli sta delovali hortikulturno in turistično društvo. Ker je bilo veliko takih, ki so bili člani obeh, so se dogovorih, da bodo ustanovili skupno, to je turistično-hortikul-turno društvo. Na ustanovnem občnem zboru so imenovali izvršni odbor obeh društev. Za predsednico so imenovali Mileno Pfeifer. V kulturnem programu so nastopili tamburaši Svobode Polzela.	TT
20 let hortikulturnega društva
Regijski kviz Polzelankam
Ob začetku Turističnega tedna na Polzeli je bil tudi regijski kviz, na katerem je nastopilo deset ekip turističnih podmladkov iz osnovnih šol celjske regije. Kviz, katerega osnovna namena sta kultura in turistična vzgoja ter spoznavanje krajev, je imel tokrat naslov Moj domači krgj. Pripravili sta ga Turistična zveza Celje in Osnovna šola Vere Šlander Polzela. Prvo mesto je osvojila ekipa OŠ Polzela (na sliki s pokalom Saša Košec, Branka Dolinšek in Tina Kač), sledijo ekipe turističnega podmladka iz OŠ Dobrna, Laško, Lesično itd. OŠ Polzela sta zastopali dve ekipi in mentorica Zofija Repnik je povedala, da so se učenci na kviz pripravljali kar štiri mesece. Pokal celjske turistične zveze in Poslovne skupnosti za turizem je ekipi Polzele predal predsednik Slavko Sotlar. Povedati pa velja, da izpeljava kviza ni bila najboljša, saj takšno tekmovanje zahteva več natančnosti in bolj privlačno obliko vodenja.
Vse priznanje pa gostiteljem, to je OŠ Polzela.
T. TAVČAR
V okviru turističnega tedna so na Polzeli praznovali tudi 20-letnico hortikulturnega društva. Za ta jubilej so člani društva in drugi pripravili razstavo cvetja in odličij, ki so jih dobili v teh dvajsetih letih plodnega in ustvarjalnega dela. Na krajši otvoritvi, kjer so podelili tudi 46 priznanj, med drugim tudi tovarni Garant in Tovarni nogavic Polzela ter OŠ Vere Šlander Polzela, je govoril dosedanji predsednik Viljem Petek, ki je dejal, da je društvo staro 20 let, vendar pa je tukaj že prej delovala sekcija Hortikulturnega društva Celje. Danes društvo šteje 470 članov. V teh letih so člani društva opravili na tisoče prostovoljnih ur, skrbeli za urejanje kraja Polzela, zasadili v parku 88 dreves v spomin na predsednika Tita, pripravili republiško hortikulturno razstavo in vrsto drugih prireditev ter predavanj.
Na sliki: Z razstave ob 20-letnici Hortikulturnega društva Polzela
T. TAVČAR
Prijavim se za izlet
S SAVINJČANOM IN KOMPASOM NA NIZOZEMSKO
Ime in priimek________________________
Bivališče_____________________________
Podpis:
Kupon velja za žrebanje!
Zdravilna zelišča
Z zdravilnimi rastlinami lahko pozdravimo ali pa preprečimo marsikatero bolezen. Če zelišča nabiramo oziroma gojimo sami, moramo vedeti, kdaj in kako se nabirajo ter kako se shranjujejo in pripravljajo.
Nabiramo cvetove, plodove, liste, stebla, gomolje, korenine, skorje ali pa cele rastline.
Zdravilne rastline nabiramo samo v suhem vremenu in ne zgodaj zjutraj, ko so rastline še rosne. Čvetove nabiramo, ko se začnejo odpirati, ali sredi cvetenja. Liste aromatičnih zelišč, kot so materina dušica, meta, melisa, pelin, timijan, žajbelj idr. trgamo tik preden začne rastlina cveteti, saj vsebujejo takrat največ učinkovitih snovi.
Semena nabiramo, ko so skoraj zrela, tik preden padejo na tla (koper, koriander, komarček, kumina...).
Korenine se večinoma na-
birajo jeseni, ko so nabrekle od hrane, ki jo skladiščijo za zimski čas (baldrijan, regrat, sladki koren...).
Nabrane rastline sortiramo v senci, odstranimo plevel in zemljo. Na tanko jih raztrosimo po čisti podlagi (bel papir) v zračnem in senčnem prostoru. Zelišča, ki imajo več vlage, npr. bazilika, imajo bolj sočne liste in potrebujejo več časa, da se posušijo. Paziti moramo, da nam ne splesnijo oziroma ne izgubijo lastnosti in okusa. Zato jih moramo med sušenjem večkrat obrniti in premešati.
Plodove lahko sušimo v pečici, vendar moramo biti zelo previdni, da toplota ne preseže 35 °C.
Korenine pred sušenjem operemo. Ozke korenine (npr. slezove) narežemo na primerne kose, debele in mesnate pa po dolgem prerežemo. Korenine so suhe, ko med prsti počijo, ne pa le
Naloge splošne svetovalne službe za kmetijstvo
Osnovni cilj dela splošne svetovalne službe za kmetijstvo je, da s strokovnimi nasveti in drugimi akcijami pomaga kmetom do večjega dohodka na kmetiji.
Za dosego tega cilja bo služba izvajala naslednje naloge:
-	izdelovala usmeritvene programe s ciljem povečati dohodek na kmetijah z vsestransko sprejemljivim načinom kmetovanja;
-	pripravljala in izvajala izobraževalne programe za kmete in člane njihovih družin;
-	izdelovala in spremljala izvajanje strokovnih ukrepov v prireji mesa in mleka ter v rastlinski proizvodnji;
-	organizirala in vodila različne proizvodne skupnosti, društva, rejska združenja itd.;
-	izvajala zemljiške operacije (agro in hidromelioracije, komasacije) itd.;
-	uveljavljala različne družbene vzpodbude za kmete;
-	sodelovala pri načrtovanju razvoja kmetijstva v občini;
-	zbirala in pripravljala podatke za informacijski sistem;
-	usklajevala delo občinskega oddelka splošne svetovalne službe z Re-
publiško upravo za pospeševanje kmetijstva in drugimi strokovnimi ustanovami v regiji in republiki.
Najpomembnejša dela, ki jih opravlja kmetij sko-gospodarska svetovalka, so:
-	organizacija dela s kmečkimi ženami in kmečko družino (aktivi, interesne skupine)!
-	priprava in izvedba programov dela aktivov oz. interesnih skupin: izobraževalni programi s področja kmetijstva, gospodinjstva, zdravstva, vzgoje (predavanja, tečaji, demonstracije, ekskurzije itd.), organizacija razstav in druge aktivnosti;
-	pomoč pri ustanavljanju aktivov kmečke mladine in pri pripravi programov dela s sodelovanjem terenskih svetovalcev;
-	svetovalno delo s področja kmečkega gospodinjstva in kmečke družine. Tu gre predvsem za svetovalno delo pri ureditvi kmečkega doma (novogradnje, adaptacije, opreme, ureditev sanitarij, nakup in uporaba gospodinjskih aparatov), svetovanje s področja prehrane (ureditev vrta, priprava zalog, konzerviranje...), svetovanje pri poklicnem usmerjanju kmečkih otrok, svetovanje v zvezi s kmetijsko zakonodajo itd.;
-	usmerjanje kmetij v dopolnilne dejavnosti (turistična dejavnost, domača obrt, prodaja na domu, druge dopolnilne dejavnosti);
-	svetovalno in izobraževalno delo s področja dopolnilnih dejavnosti;
-	usklajevanje programa dela s terenskimi svetovalci.
Herbicidi v koruzi
upognejo. Včasih potrebujejo za sušenje nekaj umetne toplote.
Za zelo hitro sušenje lahko uporabimo mikrovalovno pečico (1-3 minute za zelišča). Ko so rastline oz. njihovi deli suhi, jih pregledamo in odstranimo, kar ni dobrega. Listi so suhi, ko postanejo krhki, cvetovi pa morajo šumeti kot svilen papir.
Posušena zelišča spravimo v dobro zatesnjene posode. Lahko so lesene ali pa steklene (kozarci za vkuhava-nje). Steklene posode moramo imeti na temnem. Če se steklo orosi, pomeni, da moramo zelišča še malo sušiti, zato jih takoj vzamemo ven.
Zelišča nabiramo samo za eno leto. Zaradi tega si označimo, kdaj smo kaj posušili in vrzimo stara zelišča proč. Zelišča lahko tudi namočimo v žganju in po enem mesecu odcedimo.
Nataša Jan dipl. biolog
Koruza je poljščina, v kateri se zapleveljenost hitro pokaže z nižjim pridelkom in ekonomsko škodo. V poskusih so ugotavljali, da zapleveljenost z divjim sirkom zniža pridelek na eno tretjino.. Tudi poskusi na IHP v Žalcu so pokazali opazne razlike v pridelku med nezapleveljeno kontrolno parcelo in različnimi stopnjami zapleveljenosti na ostalih parcelah, ki je bila posledica škropljenja z različnimi herbicidi.
Kjer je bil glavni problem slak, se je znižal pridelek za okoli 16 odstotkov glede na nezapleveljeno parcelo. Kjer so se slaku pridružile še ple-velne trave (kostreba, krvava srakonja in pirnica), pa je pridelek padel za 35 odstotkov. Same plevelne trave, med katerimi je prevladovala pirnica, so znižale pridelek koruze za okoli 40 odstotkov. Kjer so koruzo zapleveljali poleg trav in slaka še semenski širokolistni pleveli (bela metlika, perzijska dresen, je-tičnik, pasje zelišče), se je pridelek znižal za 43 odstotkov.
Na kontrolni parceli, kjer so bili prisotni vsi prej omenjeni pleveli, tako semenski kot trajni, je bil pridelek kar štirikrat manjši kot na neza-pleveljeni parceli.
Torej je ukrepanje proti plevelom v posevkih koruze nujno. Ali bomo ukrepali s kemičnimi ali z mehaničnimi sredstvi, je stvar posameznika. Vsak se bo odločil glede na razpoložljivo delovno silo, mehanizacijo, razpoložljiv čas in površino, zasejano s koruzo.
V organizacijskem in ekološkem smislu bi bila najbolj sprejemljiva kombinacija obeh načinov:	obdelava
v medvrstnem prostoru in herbicidni pas v vrsti koruze.
Če se boste odločili za kemično tretiranje plevelov, izberite takšen herbicid, ki bo preprečil konkurenčno rast plevelov, vendar ne bo očistil njive tako, da bo brez vsake druge rastline - razen koruze. Tako sliko so namreč puščali za seboj herbicidi na osnovi triazinov (si-mazin, atrazin). Gola zemlja je izpostavljena vremenskim vplivom. Dež jo zbija, izpira, sonce izsuši, zaskorji. Talni škodljivci nimajo druge hrane kot korenine koruze, mikrobiološko življenje v tleh je prizadeto. Z uporabo tri-
azinov se nam razbohotijo pleveli, ki so na te aktivne snovi odporni: dresni, ščir, metlike in trajni pleveli. Kar se triazinske snovi počasi razgrajujejo, so dolgo prisotne v tleh ter se ob nalivih na lažjih in bolj skeletnih tleh izpirajo v nižje plasti in podtalnico.
Uporaba velikih doz triazinov (včasih 10-12 kg) je sedaj prepovedana z uradnim predpisom. Dovoljeno je uporabljati le pripravke, ki imajo do lkg aktivne snovi simazina na en hektar in 0,5 kg atrazina na hektar.
Tako gre razvoj varstva pred pleveli v koruzi v dve smeri:
-	prva je uporaba talnih herbicidov z nizkimi odmerki triazinskih snovi, ki delujejo na kaleče plevele in jih uporabimo takoj po setvi, še pred vznikom koruze;
-	drugi način pa je usmerjena raba herbicidov na že vznikle plevele, katerih ne bomo popolnoma »očistili« z njive.
Za prvo skupino vam priporočamo rabo herbicidov: PRIMEXTRA v odmerku 4-7 litrov na ha, LASO-COMBI v odmerku 5-71/ha, CIATRAL-KSZ in CIA-TRAL-ALA v odmerku 7-81/ ha in DUALIN 500 EC 4-51/ ha.
Z njimi škropimo po setvi koruze, a še pred njenim vznikom, zatrejo pa semenske širokolistne in trvne plevele. Lassocombi lahko, uporabimo še po vzniku - dokler koruza ne razvije treh listov. Vendar je raba po vzniku koruze bolj tvegana, saj je večja verjetnost, da bo nastopilo obdobje brez dežja. Talni herbicidi pa lahko delujejo le, če so tla vlažna. Poleg tega imajo talni herbicidi ob vzniku plevelov veliko širši spekter delovanja, kot če delujejo na že vznikle plevele.
Kadar nastopi pred setvijo koruze sušno obdobje, priporočamo zabrananje sredstev v tla. Za usmerjeno škropljenje vzniklih plevelov uporabljamo hormonske pripravke in sredstva iz skupine sulfonil-ureatov, ki sem jih omenjala že v prispevku o varstvu pčenice kot ekološko sprejemljive.
Izmed hormonskih pripravkov vam priporočamo tiste na osnovi aktivne snovi 2,4-D: DEHERBAN A, MO-NOSAN HERBI, DIKOCID-50, HERBOCIH, KOROVI-CID ali HORMIN v odmerku
1,51/ha, ko ima koruza dva po pet listov. Primeren je tudi DICAMBA 480 v odmerku 0,5-0,71/ha. Vsi zatirajo širokolistne plevele, tudi trajne, kot sta slak in preslica.
Iz skupine sulfonil-ureatov pa sta priporočljiva herbicida Tell in Harmony 75 DF.
TELL uporabimo v koruzi za zatiranje pirnice in divjega sirka, deluje pa tudi proti semenskim širokolistnim plevelom. Uporabimo ga v odmerku 20 g/ha, v času, ko ima koruza 3 do 8 listov. Pri hudi zapleveljenosti s sirkom ali pirnico škropimo dvakrat v 14-dnevnem razmiku, vsakič porabimo 20 g/ ha Tella. Obvezno dodajmo močilo - sredstvo za boljše oprijemanje listov - 0,5 odstotni Extravon ah Sandovit.
S HARMONY rešujemo v koruzi problematično zapleveljenost s širokohstnimi trajnimi pleveli, kot so slak, slakovec, osat in ščavje. Uporabljamo ga v odmerku 10-15 g/ha, v času, ko ima koruza 2-4 liste. Tudi tu dodajamo močilo. Registriran je tudi za zatiranje ščavja na travinju, uporabimo ga lahko v odmerku 15-30 g/ha za škropljenje cele površine. Za detelje je selektiven.
Prednost uporabe herbicidov iz skupine sulfonil-ureatov je poleg nizkih odmerkov, sorazmerne hitre razgradnje in selektivnega delovanja tudi ta, da delujejo na plevele, ki smo jih do sedaj težko zatirali ter da jih uporabimo usmeijeno, ko plevele že vidimo in vemo, da je ukrepanje proti njim potrebno. Poleg tega pa plevelov ne uničijo v celoti in povzročijo njihov zaostanek v rasti, pleveli imajo šibke in plitve korenine, tako da sejani kulturi ne konkurirajo, vseeno pa ščitijo tla pred degradacijo.
Vlasta Knapič
\.top/>
caffe
TROPIK-SGV
d-o.o. ŽALEC, Šlandrov trg 34a
rok uporabe 12 mesecev
Pravočasno spravilo sena
Setveni koledar za maj
Datum
Del rastline in ura
Še vedno tudi na našem področju zaradi različnih vzrokov kasnimo s spravilom sena. Ukoreninjeno je namreč mnenje, da želimo od prvega od-kosa dobiti količinsko čim več, kar pa je seveda v nasprotju s kakovostjo.
Pri košnji travnikov ne gre samo za to, da dosežemo pridelek, izražen v teži, temveč predvsem velik pridelek hranilnih vrednosti (škrobnih enot, beljakovin in rudninskih snovi). Poleg gnojenja je za dosego tega cilja potrebno upoštevati predvsem dvoje:
1.	najprimernejši čas prve košnje,
2.	število košenj.
S pravilno izbiro časa košnje in števila košenj lahko pridobimo veliko količino mase in hranilnih snovi.
Čas prve košnje
V praksi vse prepogosto vidimo le število vozov oz. prikolic, ki jih odpeljemo s travnika in zato s košnjo čakamo. K temu nas pri običajnem spravilu sili tudi vreme in dejstvo, da se sta-
rejša trava hitreje suši. Vendar čim starejša je trava, tem manj beljakovin in rudninskih snovi vsebuje. Poveča pa se količina težko prebavljivih surovih vlaken. Mrva postaja po prebavljivosti podobna žitni slami.
Največji pridelek vseh hranilnih snovi dosežemo, če kosimo v začetku cvetenja trav. Pri tem gledamo na začetek cvetenja tistih trav, ki jih je v ruši največ. Če imamo večje površine tavnikov, je seveda potrebno pričeti s košnjo že ob latenju trav, da nam ne bo med tem časom trava na nekaterih travnikih dozorela. S pridom lahko v ta namen uporabimo tudi siliranje trave prve košnje. Pomembno je tudi, da lahko z zgodnjo prvo košnjo pridemo iz dvakratne na trikratno košnjo in več.
Pravočasna prva košnja je potrebna tudi zato, da dosežemo zanesljiv pridelek druge košnje - otave. Če kosimo prepozno, lahko ruša »izgori«, ko nastopita huda vročina in suša. Zgodaj pokošen travnik največkrat dobro izkoristi za svojo rast del zgodnjih poletnih padavin. Zelo priporočljivo je, da začnemo s košnjo vsako leto na drugem travniku, zato da ne izginjajo iz
ruše dragoce trave in jih ne nadomestijo zeli in pleveli.
Število košenj
V ugodnih legah, pri zadovoljivi vlažnosti tal, primernih vremenskih razmerah in ustreznem gnojenju je nujno potrebno kositi vsaj trikrat. Pravilno gnojenje zahteva trikratno košnjo in več, ker nam sicer trava preveč poleže in celo gnije.
Za trikratno košnjo in več je seveda pogoj zgodnja prva košnja, ki pade največkrat v nestalno majniško vreme in onemogoči sušenje zgolj na tleh. Zato je nujno opustiti izključno sušenje na tleh, ki daje tudi slabšo mrvo. Izhod je sušenje v sušilih, tudi kozolcu, do-suševanje na seniku in siliranje.
Da bo pridelek druge košnje obilen, takoj po prvi košnji dognojimo z 200-300 kg/ha KAN 27%, ali z ustrezno količino nitrofoskala, ki ima več dušika. Z dušikom dognojujemo tudi po drugi košnji in prav tako po tretji, če bomo imeli štiri odkose.
Svetovalna služba
1.	sreda	list
2.	četrtek	list
3.	petek	plod do 1. ure
4.	sobota	plod do 7. in od 12. do 22. ure
5.	nedelja	plod do 13., od 14. korenina
6.	ponedeljek	korenina
7.	torek	plod
8.	sreda	cvet
9.	četrtek	cvet
10.	petek	list
11.	sobota	Ust
12.	nedelja	Ust do 13., od 14. plod
13.	ponedeljek	plod
14.	torek	korenina
15. 16.	sreda četrtek	korenina do 15. ure
17.	petek	cvet do 13. ure
18.	sobota	cvet do 13., od 14. list
19.	nedelja	list
20.	ponedeljek	plod
21.	torek	plod
22.	sreda	plod do 14., od 15. korenina
23.	četrtek	korenina do 12., od 13. plod
24.	petek	korenina
25.	sobota	korenina do 15., od 16. cvet
26.	nedelja	plod
27.	ponedeljek	cvet do 16., od 17. list
28.	torek	plod do 13., od 14. korenina
29.	sreda	plod
30.	četrtek	Ust do 7., od 8. plod
31.	petek	plod do 12. in od 18. ure dalje
Novo vodstvo KS
Krajevna skupnost Vransko je prva izpeljala nove volitve v organe KS v žalski občini. Po izjavi novega predsednika KS Vransko Franca Sušnika pa so bile to po letu 1936 prve demokratične volitve za izvolitev predsednika sveta in drugih predstavnikov KS. S tem dnem pa so na podlagi statutarnega sklepa tudi ukinili skupščino KS in razglasili, da je odslej najvišji organ upravljanja svet KS, ki je sestavljen zelo racionalno.
V skladu z določili statuta pa je bil imenovan tudi izvršni odbor sveta KS, ki ga sestavljajo Ivan Brišnik, Vladimir Rutar, Milica Pečovnik, Milan Brišnik in Vlado Reberšek. V bodoče bo sprejemal vse odločitve izključno svet KS, IO pa sklepe pripravlja oz. predlaga. Sklenili so tudi, da bodo v sestavu KS ostali samo tisti odbori in komisije, ki so se v praksi pokazali kot nujni in so tudi aktivno delovali, za posamezne akcije pa bodo tudi v bodoče, po potrebi, imenovali režijske odbore. Sicer pa program delovanja sveta KS obsega enkrat tedensko se-
stajanje IO, enkrat mesečno ali večkrat se sestane svet KS, vaški odbori nimajo predpisanega dela, jasno pa je, da rešujejo predvsem problematiko svojih vaških svetov. Glede komunalnih in drugih del so sklenili, da se' je potrebno najprej posvetiti tistemu, kar že imajo, in tako preprečiti propadanje. Pri tem mislijo na kulturni dom, dom družbenih organizacij, pokopališče ipd. Ce pa bo prišlo do reorganizacije občini, bodo aktivno delali na tem, da Vransko postane občina. Seveda pa lahko v njihovem programu zasledimo še vrsto drugih odločitev, že-
Vransko
lja in hotenj. Mednje sodi boljša oz. ustreznejša rešitev za področje vzdrževanja cest v KS, ureditev financiranja, telefonije itd. Skratka, delovne zagnanosti ne manjka, kakšne pa bodo materialne možnosti, pa je seveda vprašanje, na katerega v tem trenutku nihče ne more dati pravega odgovora.
Svet KS Vransko, ki ga sestavljajo predsednik Franc Sušnik ter člani Vladimir Rutar, Milica Pečovnik, Jože Goropevšek ml., Anton Dobnik, Vlado Reberšek, Ivan Izlakar, Janko Sedeljšek, Alojz Hrastovec, Milan Brvar, Anton Cukjati, Martin Kaj bič in Franc Reberšek, čaka torej težka in nič kaj prijetna naloga, saj bodo morali s svojim delom in zgledom opravičiti zaupanje preko 1600 volilcev. Sedaj so na teh mestih šele kratek čas in njihovega dela še ni moč ocenjevati. Čas pa hitro teče!
D. Naraglav
Gasilci urejajo igrišče
Gasilsko društvo Ložnica pri Žalcu, ki se je ponovno razživelo pod novim vodstvom, ki mu predseduje Boris Kurent, je minulo soboto pripravilo prvo delovno akcijo. Začeli so graditi novo igrišče, ki bo namenjeno nogometu in otroškim igram. Želijo si, da bi imeli tudi rokometno in košarkarsko igrišče, vendar morajo biti tu površine asfaltirane, za kar pa še nimajo denarja. Prve delovne akcije seje udeležilo veliko mladih, pa tudi starejših je bilo precej. Delo, ki so ga planirali za prvo akcijo, so tudi opravili. Na sliki: Med delovno akcijo
T. TAVČAR
Obnova spomenika v Orli vasi
Enaindvajseti marec so člani Združenja zveze borcev Gomilsko preživeli nadvse delovno. Ob pomoči krajanov Orle vasi šo obnovili spomenik, ki je bil postavljen leta 1971 v spomin padlim borcem, žrtvam fašizma in talcem.
Pot obnove spomenika je bila dolga. Že pred nekaj leti so člani Združenja zveze bor-
Krajani Ložnice niso zadovoljni
Vaški svet Ložnice je na zahtevo krajanov ponovno obravnaval ekološke razmere v kraju. Ugotavljajo, da kljub nameščenim čistilnim napravam iz Juteksa občasno še prihaja smrad. Ker ne verjamejo, da čistilne naprave redno delujejo, zahtevajo avtomatsko merilno napravo. Pfizadeti krajani pa zahtevajo odkup stanovanjskih objektov. Na odlagališču komunalnih odpadkov je že večkrat prišlo do samovžiga, iz Juteksovih odpadkov pa se sprožajo strupeni plini. Upravljalec odlagališča je zato predlagal pristojnim občinskim službam prepoved odlaganja teh odpadkov na Ložuici.
jk
DRUŠTVO ZA POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM
Veliko nalog še morajo uresničiti
Društvo za pomoč duševno prizadetim v občini Žalec je zelo aktivno. Vsako leto si naložijo veliko nalog, ki jih tudi, vsaj v večini, z uspehom uresničujejo.
V	januarju so organizirali konferenco, na kateri so pregledali svoje delo v preteklem letu. Organizirali so srečanje ob 8. marcu, petim družinam so omogočili letovanje na molju, nadvse uspešno so izvedli humanitarni koncert, organizirali so piknik na Polzeli, pomagali tudi nekaterim družinam, ki jih je prizadela poplava, v letu 1990 so naredili natančnejši seznam vsehdru-ševno prizadetih oseb v občini Žalec in poleg tega so uspeli povečati število članov društva. V letu 1990 se je društvo priključilo dvanajst staršev.
V	društvu so že na začetku leta 1991 začeli urensičevati zastavljene naloge. Na željo staršev, ki imajo svoje otroke v Zavodu Miha Pinter v Dobrni, so
organizirali tedenski prevoz otrok s kombijem. Pri uresničitvi te naloge je društvu pomagal sekretariat izvršnega sveta skupščine občine Žalec.
Desetim gojencem, ki delajo v delavnicah pod posebnimi pogoji v Zavodu za varstvo in delo Glovec Celje, so organizirali prevoz domov. Mnogi starši so sedaj manj v skrbeh za svojega otroka, ki se je prej vsak dan vozil domov z avtobusom.
Društvo za pomoč duševno prizadetim si prizadeva, da bi tudi v naši občini ustanovili oddelek ali delavnico za osebe z motnjami v druševnem razvoju. O tem so sevže pogovarjali na sekretariatu IS SO Žalec v sodelovanju z zavodom Golovec, osnovno šolo Ljuba Mikuž in socialnim skrbstvom. Dogovorili so se, da bodo organizirali dislocirani oddelek zavoda Golovec za deset oseb in z dejavnostjo, ki že sedaj poteka v zavodu na Golovcu. Načrtu-
jejo, da bi oddelek začel delovati v jeseni. Pred tem pa bodo morali urediti še prostorske razmere.
Starši duševno prizadetih oseb pa z zaskrbljenostjo pričakujejo spremembe republiške zakonodaje na tem področju, sprejeli pa naj bi tudi nov zakon o društvih. Mnogi si seveda želijo boljših in ugodnejših rešitev na tem področju, pa vendar, glede na razmere v družbi, upajo, da se pridobljene pravice prizadetih vsaj ne bodo zmanjšale.
V prihodnje bodo v društvu vso svojo pozornost namenili novi zakonodaji, organizirali bodo tudi nekaj seminarjev in srečanj na to temo, prizadevali si bodo omogočiti osnovne pogoje za ustanovitev oddelka za duševno prizadete otroke tudi v vrtcu v Žalcu. Se naprej pa bodo iskali stike z ostalimi društvi in organizacijami za pomoč duševno prizadetim v Sloveniji.
Jasna Rode
cev Gomilsko dali prošnjo za obnovo spomenika, ki ga je v teh letih že napadel kamen starosti. Denarna sredstva Spomeniškega varstva in občinske zveze Združenja borcev Žalec so bila odobrena. Zapletlo pa se je pri pogodbenem izvajalcu, ki svojega dela ni opravil. Denarje torej bil, njegovo vrednost pa je pridno zmanjševala inflacija. Prav tu pa je vzrok, da so letos člani Združenja zveze borcev Gomilsko na svoji redni letni seji sklenili, da sami obnovijo spomenik in ga tako ohranijo takšnega, da bo še naprej lahko služil svojemu namenu.
Svojo solidarnost so pokazali člani sami in tudi krajani, ni pa manjkalo dobrg volje in delovne zagnanosti.
Ob tej priložnosti pa bi se radi zahvalili tudi gospodu Juhartu, ki je za postavitev spomenika dal zemljo, in gospe Hruševar, ki vsa ta leta pridno skrbi, da je okolica spomenika vedno čista in urejena.
Eva Lenko
V
Se zadnji telefoni
Jelenca, manjši zaselek na jugozahodnem delu KS Prebold je še edini, ki nima telefonske povezave s svetom. Čeprav spada v KS Prebold, je bliže Trbovljam, tako da otroci obiskujejo šolo v Trbovljah, starši pa prav tako služijo kruh v tem revirskem centru pod Mrzlico.
Že pred časom so se srečali predstavniki KS in PTT Trbovlje in se dogovorili, skupaj z domačini tega zaselka, ki se veže volilno na Marijo Reko, da bodo začeli s pripravo dokumentacije in s sklepanjem pogodb med PTT Trbovlje in naročniki. Prispevek za primarno telefonsko omrežje bo v protivrednosti 3000 DM, z možnim obročnim odplačevanjem v času 18 mesecev. Pri takojšnjem plačilu pa ima naročnik 20% popusta. Akcijo naj bi zaključili do meseca junija prihodnjega leta.
-DAR-
Nadaljevanje obnove vodovoda
V KS Prebold že dalj časa obnavljajo vodovod, to pa je ena izmed z referendumom izglasovanih nalog. V teh dneh delajo na trasi iz centra Prebolda do Latkove vasi v dolžini enega kilometra. Skupna vrednost te investicije je 1.070,000,00 dinarjev, od tega bo prispevala občina od amortizacije vodovoda 513,000,00 din, ostalo pa so sredstva krajevnega samoprispevka.
DAR
fnjska
Moja dolina
AVTOELEKTRIKA IN TRGOVINA
Z REZERVNIMI DELI ZA AVTOELEKTRIKO
ALOJZ GOLIČ
KAPUA VAS 16, PREBOLD Telefon: 063/723-198
Nudimo:
AKUMULATORJE IN REZERVNE DELE ZA:
avtomobile
traktorje
viličarje
mopede
kolesa
Na zalogi imamo tudi delovne plašče, rokavice in kombinezone (pajace).
Odprto: od 7. do 15. ure,
sobota od 7. do 12. ure
Pohod po mejah KS in ob
spomenikih
NOB
Libojčani letos že devetič organizirajo tradicionalni pohod po mejah krajevne skupnosti in ob spomenikih NOB, ki ga posvečajo dnevu OF, prazniku dela in 3. maju, ko Libojčani praznujejo svoj krajevni praznik.
Množična prireditev, kot je pohod, je najlepši prispevek v nizu prireditev, ki se v Libojah odvijajo običajno v teh dneh. Pohod bo tudi letos zad-' njo soboto, in sicer na 27. april, pričel pa se bo ob 9. uri pri mostu čez Savinjo v Kasazah.
Organizator KS Liboje zagotavlja, da bo kot vzoren gostitelj vesel vsakogar, ki bo ta dan preživel med njimi v naravi, ob sproščenem pogovoru, ki ga pravzaprav tako zelo pogrešamo.
Dobrodošli torej 27. aprila 1991 ob 9. uri na pohodu!
Odbor
M
Oglejte si na video
MY BLUE HEAVEN
(komedija)
režija: Herbert Ross
gl. vloge: Steve Martin,
Rick Moranis, John Cu-
sack
My blue Heaven je odlična in duhovita parodija o ameriškem sistemu varovanja pomembnih prič. Kot glavni adut javnega tožilca se tokrat pojavlja mafijski porednež (upodobil ga je Steve Martin), kateremu dodelijo osebno zaščito ter novo identiteto. V vlogi njegove varuške ter ambicioznega FBI-jevskega agenta pa nastopi Rick Moranis. Zato si gledalci, ki poznajo ta dva vodilna komika, lahko mislijo, kakšne bedarije in norosti sta ustvarila v tem filmu.
PERFECT WITNESS
(krimi drama)
režija: Robert Mendel
gl. vloge: Brian Dennehly,
Stockard Chaning, Laura
Harington
Če je bil zgornji film le parodija na prestopništvo, pa film Perfect Witness v vsej svoji brutalnosti in patetičnosti prikazuje usode »mladih ljudi«, ki nehote padajo v kolesje organiziranega kriminala ter njihovih iztrebljevalcev, poosebljenih v netolerantnem javnem tožilcu (Brian Den-nehy).
A.W.O.L.
(absend wihout leave) režija: Sheldon Lettich gl. vloge: Jean-Claude Van Damme, Harison Page, Deborah Rennard Slavni full-contact fighter in v tem filmu pobegli legionar Jean Claude Van Damme se spet neusmiljeno pretepa. Če vas hočejo režiserji prepričati, da se tolče za ideale (denar za družino ubitega brata, čast...), se mu ne pustite. Van Damme se pretepa preprosto zato, ker mu je to všeč.
HOT SPOT
(krimi drama)
režija: Dennis Hopper
gl. vloge: Don Johnson,
Virgin Madsen, Jennifer
Connely
Bivši šminkerski policaj Don Johnson se tokrat pojavi kot nevarni prodajalec avtomobilov z neznano preteklostjo. Seveda s svojo prisotnostjo fascinira ženske, preko katerih se dokoplje do svojih interesov. Film je grajen na odličnem prikazovanju karakternih vlog vseh glavnih igralcev in opisovanju čudnega in vročega južnjaškega mesteca, ki zelo dobro sovpada v kontekst zgodbe.
FIRE BIRDS
(Vojni)
režija: David Green gl. vloge: Nikolas Cage, Tommy Lee Jones, Sean Young
Če je bil Top Gun oda hvalnica ameriškim letalskim silam, je film Fire Birds podobna stvar za njen helikopterski del, le da tokrat nasprotniki niso Rusi, ampak medcelinski narko kartel. Mamilski švercerji so tokrat za svojo zaščito najeli enega boljših pilotov vojnih helikopterjev. Dileme, ali mu bodo kos ameriški piloti in njihove Cobre, seveda ni, četudi nepridipravu uspe sklatiti nekaj njihovih kameradov. Sicer pa bi bil ta film brez dobrih posnetkov helikopterjev v akciji zelo slab in vsebinsko nikakršen izdelek.
M. P.
Za vse ujete trenutke, zase in za tiste, ki šele pridejo...
PO KONKURENČNIH CENAH
•	ekspres izdelava fotografij za dokumente
•	razvijanje in izdelava amaterskih fotografij (v treh dneh)
V BARVNI IN ČRNO-BELI TEHNIKI
Se priporočamo!
MEŠANI PEVSKI ZBOR GOMILSKO
Ob jubilejnem prazniku
Korenine Mešanega pevskega zbora Gomilsko segajo tja v leto 1979, ko je bil zbor tudi ustanovljen. Ob ustanovitvi je bilo v zbor vključenih 60 pevk in pevcev, največ krajanov Go-milskega. Zbor deluje v okviru Kulturnega društva Gomilsko, katerega predsednik je bil dolga leta Daniel Brišnik, sedaj pa to funkcijo opravlja Milena Derča. Prav tako je bil prejšnja leta predsednik zbora Andrej Urankar, letos pa je to nalogo prevzel Jani Turnšek.
Danes sodeluje v pevskem zboru 48 pevk in pevcev, pevsko pa jih podpro tudi nekaj pevcev iz Šempetra, Žalca in Petrovč. Mešani pevski zbor Gomilsko deluje pod vodstvom Tanje Cehner, ki ima verjetno največ zaslug za njegovo delovanje in uspeh. Vaje imajo pevci ob petkih zvečer, poleg rednih vaj pa člani veliko prostega časa posvetijo delu v kulturnem društvu in pri organizaciji prireditev, kot je Novoletni ples, katerega čisti dobiček jim omogoča materialno osnovo za delovanje društva samega, s tem pa tudi samega pevskega zbora. Za njih bi lahko rekli, da velja načelo »združimo prijetno s koristnim«. Del denarnih sredstev dobijo tudi od Zveze kulturnih organizacij, nekaj pa prispevajo sami s prostovoljnim delom, rezultat tega pa je, da lahko gredo enkrat letno na intenzivne vaje na morje.
Mešani pevski zbor Gomilsko ima bogato preteklost. Poleg tega, da nastopajo na občinskih in medobčinskih revijah, da pripravljajo samostojne koncerte, se lahko pohvalijo tudi z gostovanji po Jugoslaviji, snemanji za radio Celje in s televizijskim nastopom v oddaji Pod lipo.
6. aprila so sodelovali tudi na Občinski reviji odraslih pevskih zborov v Vinski gori, kjer je bilo tudi izbirno tekmovanje za medobčinsko revijo v Celju. In tako bomo lahko Mešani pevski zbor Gomilsko slišali in videli junija letos tudi v Celju. Ob 10-letnici obstoja Mešanega pevskega zbora Gomilsko pa so 14. aprila priredili v sodelovanju z dekliškim pevskim zborom tudi samostojni koncert. Ob tej priložnosti je Zveza kulturnih organizacij Žalec podelila tudi Gallusove značke pevkam in pevcem za večletno pevsko delovanje v zboru. Gallusove značke je tako prejelo 34 pevk in pevcev, med njimi 5 pevcev tudi zlate. Zlate Gallusove značke so prejeli: Daniel Brišnik, Anton Urankar, Anton Jelen, Jože Tiselj in Vladko Juhart.
Kot sem že omenila, bo letos Mešani pevski zbor Gomilsko sodeloval tudi na medobčinski reviji v Celju, zato jim naj za konec zaželim kar največ uspeha.
Andrej Urankar: Pogoj, da je pevski zbor uspešen, je nedvomno veselje do petja in glasbe. Brez tega se ne da ničesar doseči, vendar te bojazni ni, ker smo na Gomilskem doma ljubitelji petja. Zaradi zoženega denarnega obsega sodelujemo pri organizaciji raznih prireditev, pri tem pa nas podpro tudi ostali krajani. Z dobro voljo in delavno zagnanostjo se dajo premagati vse ovire, in tudi mi jih bomo.«
Jani Turnšek, predsednik pevskega zbora: »Želim si, da bi bilo delovanje zbora in njegov uspeh vsaj tako dober, kot je bil do sedaj. Seveda pa je brez pomoči pevcem še tako dobra organizacija brez moči. V zboru vlada veselje do petja in glasbe, in bojazni, da se tradicija ne bi nadaljevala, ni.«
Milena Derča, predsednica Kulturnega društva: »Na Gomilskem že vrsto let delujeta v okviru Kulturnega društva mešana pevska zbora, mešani pevski zbor in dekliški pevski zbor. Ko dekleta iz dekliškega pevskega zbora prerastejo svoje vrste, v veliki večini prehajajo v mešani pevski zbor, tako da se tradicija ohranja. Poleg obeh zborov pa je lani delovala še dramska skupina, kije uprizorila tudi igro z naslovom Dobrodošla miss Agata. V Kulturnem domu Gomilsko je urejena tudi knjižnica, urediti je potrebno samo še nekaj knjig.
Dela pri tako velikem in številčnem društvu ne manjka, saj je poleg službenih in družinskih obveznosti še vedno potrebno najti čas za pesem in kulturo.
Nazadnje pa bi se še posebno rada zahvalila pevovodkinji Tanji Cehner za požrtvovalnost, ki je potrebna pri vodstvu obeh pevskih zborov, in tudi zaradi delovanja v društvu samem.«
Eva Lenko
FOTO TONICA
ŽALEC, ŠLANDROV TRG 9 Telefon: 063/712-252
Jubilejna revija
Odbor za vokalno glasbo pri Zvezi kulturnih organizacij občine Žalec, je tudi letos pripravil revijo odraslih pevskih zborov. Letošnja je bila jubilejna - petindvajseta, organizirali pa so jo v dveh delih, in sicer v Vinski gori in v Libojah. V Vinski gori je pelo deset zborov, in sicer moški zbori iz Vinske gore, Braslovč, s Polzele, Golding iz Prebolda, mešana zbora s Polzele in Gomilskega, ženska zbora iz Griž in Gotovelj ter dekliški z Gomilskega. V Libojah, kjer je bil drugi del revije, pa so se gledalcem in poslušalcem predstavili moška zbora iz Liboj in Petrovč, mešana iz Andraža in Tabora, kvintet Adoramus s Polzele in Savinjski oktet iz Žalca. Revija je pokazala, da je ta zvrst kulture v občini najbolj množična. Najboljši zbori bodo nastopili na medobčinski reviji. Na sliki: Mešani pevski zbor s Polzele, ki ga vodi Marko Slokar, šteje kar 38
pevcev in pevk.	TONE TAVČAR
Pet premier
Dramske skupine prosvetnih društev v Taboru, Žalcu, na Polzeli in v Andražu so pripravili premiere gledaliških del.
Najbolj delovni so bili v Taboru, kjer so pripravili kar dve uprizoritvi. Ena skupina je pripravila komedijo Oh, ti ljubi starši, ki jo je režirala Jožica Ocvirk po adaptaciji teksta Jake Jeršiča, druga skupina je pripravila satirično komedijo Fadila Hodžiča Človek na položaju, v režiji Janeza Koz-melja.
Mladinska dramska skupina na Polzeli je v režiji Jake Jeršiča zaigrala pravljico Preveč pridna Pepelka, Gledališče Zarek iz Žalca pa je pripravilo komedijo Iva Brešana Orhideja v režiji Štefana Žvižeja. Dramska skupina iz Andraža tudi to sezono ni počivala. Mladi igralci so naštudirali ljudsko igro Blage duše. Vse naštete skupine so se na premiere pripravljale po več mesecev, zato gre priznanje ne samo režiserjem, temveč vsem amaterskim igralcem. Po besedah režiserjev bodo z deli tudi gostovali.
T.T.
Dramska skupina iz Tabora, ki je v režiji Janeza Kozmelja uprizorila satirično komedijo v dveh dejanjih Človek na položaju.
Igralci gledališča Žarek iz Žalca, ki so uprizorili komedijo Iva Brešarja Orhideja v režiji Štefana Žvižeja iz Celja.
Mlada dramska skupina iz Andraža, ki se je sredi februarja domačim obiskovalcem predstavila z ljudsko igro Blage duše.
77
Trgovsko podjetje p. o.
magazin Žalec”
ndrov trg 35 - 63310 Žalec
j
V SODELOVANJU Z:
219,00
69,00
8,90
45.90
39.90
62.90
19.80
19.80 11,50 14,70
SRAJCE-UVOZ........................
SIR TRAPIST - UVOZ (MLEKARNA ARJA VAS).
PIVO GAMBRINUS (TALIŠ MB)..........
KEKSI SLOBODA1 kg..................
KEKSI POLA 0,5 kg..................
KEKSI VAFEL1 kg....................
HIPA SOK HRUŠKA 0,71 (FRUCTAL).....
HIPA SOK JAGODA 0,71 (FRUCTAL).....
POLŽKI CERES (MLINOTEST) 0,5 kg....
BOLONJSKI REZANCI (MLINOTEST) 0,5 kg . ..
SIRUP TROPIC 0,71 (DANA).....
SIRUP MANGO 0,71 (DANA)......
LJUBLJANSKA SALAMA 1 kg
(MESARSTVO JURIJ)..........
TIROLSKA SALAMA 1 kg
(MESARSTVO JURIJ)...........
GORENJSKA KLOBASA 1 kg
(MESARSTVO JURIJ)...........
ŠUNKA V ČREVU 1 kg (MESARSTVO
JURIJ)......................
ŠENTJURSKA DOMAČA KLOBASA 1 kg
(MESARSTVO JURIJ)...........
SLADKOR 5/1..................
SLADKOR 50/1.................
31,
31
55.70 61,80
55.70
117,40
179,20
9,90
9,50
¿X**»
S°LAT/
NAJ KREDITNI POGOJI:
GRADBENI MATERIAL
•	brez pologa, do 12 obrokov, 4,3% obresti na mesec
•	20% polog, 12 obrokov, 3,5% obresti na mesec
AKUSTIKA - BELA TEHNIKA
•	20% polog, do 7 obrokov, 3% obresti na mesec
•	20% polog, do 12 obrokov, 4,3% obresti na mesec
POHIŠTVO
•	brez pologa, do 7 obrokov, 3% obresti na mesec
•	brez pologa, do 12 obrokov, 4,3% obresti na mesec
•	prodaja za gotovino nad 10.000,00 din 10% popusta
•	prodaja za gotovino 5.000,00 do 10.000,00 din 5% popusta
ČEŠKI RENSKI RIZLING
*
TEKSTIL
VAS ZANIMA NAKUP PO NAJNIŽJIH CENAH?
•	brez pologa do 6 obrokov - 2,4% obresti na mesec
•	polog 20% do 6 obrokov - 1,5% obresti na mesec
•	prodaja za gotovino - nad 1.000,00 din 10% popust
ČE VAS, NAS OBIŠČITE V BIVŠEM DISKONTU POLZELA - OD DANES DALJE PE PRESKRBA - PRODAJNO MESTO POLZELA, SAJ VAS BOMO S CENAMI RES PRIJETNO PRESENETILI!
o
AKCIJA TRAJA DO PRENEHANJA ZALOGE!
KOPALNE BRISAČE 150X75
AVTOMEHANIKA
BERGLEZ
Se priporoča s svojimi uslugami!
Savinjska c. 16, Žalec Telefon: 063/712-460
(o]o®d©g
TURISTIČNA AGENCIJA
ŽALEC - Savinjska 16 ® 063/712-460
Vas v mesecu mladosti vabi
•	na prvomajski izlet na MORAVSKO in v KRAKOW, od 1. do 5. maja .1991
•	na enodnevni izlet v MÜNCHEN, 10. maja 1991
•	na tridnevni izlet v PRAGO, od 17. do 19. maja 1991
•	na šolske in sindikalne izlete po domovini in tujini
Vsem, še zlasti svojim zvestim strankam, želimo lep 1. maj!
NUDIMO:
Bosch: pralne stroje, hladilnike in zamrzovalnike, pomivalne stroje, električne štedilnike in male gospodinjske aparate
Blaupunkt: TV aparate, avtoradio aparate, video kamere, video playerje, videorekorderje
Yamaha: električne orgle
Nesco: radio kasetarje in stolpe
Epson: tiskalnike in risalnike
Cannon: micro graphicse in kopirne aparate
Poleg
citroenov še
nissanova
vozila
Orožje na pregl
Če boste morda ob pogledu na tale posnetek pomislili na paravojaške enote, vas naj takoj pomirimo. Posnetek smo ujeli pred gasilnim domom v Žalcu ob pregledu orožja, ki ga je pripravil občinski sekretariat za notranje zadeve.
Delovni čas:
od 8. do 12. in od 16. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure
PLAČILNI POGOJI: - z gotovino ali čeki in na kredit s 40% pologom, 5 obrokov ter 4% obresti na ostanek plačila
Anton Stergar je trgovec in ta poklic mu je pisan na kožo. Če bi se lahko še enkrat odločal, bi izbral prav to, kar počenja sedaj, pravi, svojo trgovsko pot je začel leta 1968 v Marelici, ki je bila tedaj ena izmed zelenjavnih trgovin celjskega Agroprometa. Tone se je tu izučil, delal nato eno leto v mar-
Malomarnost pa taka
Tisti, ki je brezskrbno izpraznil zamrznjene piščance iz svoje zamrzovalne skrinje kar ob cesti Prebold-Trbovlje, ker jim je verjetno potekel rok uporabnosti, se prav gotovo ni zavedal svojega malomarnega početja. Mar misli, da bodo nesnago za njim počistili gozdni mrhovinarji. Zavedati bi se moral, da mimo teče potok, ki polni vodnjake bližnjih kmetij, v bližini so psi in mačke, kot tudi mrčes, ki se ne bodo odrekli razpadajočemu mesu. Mar ne bi bilo enostavneje odvrženo meso zakopati, pri čemer ne bi bila prizadeta čistoča in zdravo okolje. Zahvala gre predvsem preboldskim planincem, ki so na to brezvestno dejanje opozorili, saj se borijo za lepše in čistejše okolje.
L. Korber
V
»Se kej druzga, prosim«
Ena izmed najstarejših zelenjavnih trgovin
V vseh poklicih, kjer obstaja neposreden kontakt z ljudmi, je vljudnost na prvem mestu. Trenutno razpoloženje usluž-benca/ke ne sme vplivati na stranke. Še zlasti pa to velja za delavce v gostinstvu, turizmu, trgovini, kjer je gosta-kupca, kaj lahko izgubiti. Živimo v času, ko je konkurenca vedno večja, s tem pa so osnovna pravila obnašanja delavcev v omenjenih poklicih še pridobila na veljavi. Eden tistih, ki se tega zaveda že dolgo, je tudi Anton Stergar, poslovodja trgovine Marelica v Dolenji vasi, katero so pred kratkim obnovili in s tem dodali pomemben kamenček v mozaik njenega dolgoletnega obstoja.
ketu na Ljubljanski cesti v Celju, kjer je trgoval z mesninami, vmes je delal poslovodsko šolo, bil nato dve leti poslovodja v trgovini na Ostrožnem in potem pristal v Marelici, kjer je že 16 let poslovodja. Spominov na vsa ta leta je mnogo. In kaj pravi o posodobitvi trgovine?
»Vesel sem, da smo končno naredili ta korak, saj trgovina ni bila resneje obnovljena vse od leta 1960, ko jo je imel v rokah še Agropromet. Zadruži-tev z Merxom leta 1969 je prinesla določene spremembe, zlasti v prodajnem smislu, saj smo postali tudi trgovina z mešanim blagom. Obnova trgovine je bila načrtovana že pred leti, vendar je Merx, današnji Potrošnik, veliko gradil in obnavljal trgovine v Celju, tako da mi nismo prišli na vrsto. Pred časom so trgovino že nameravali oddati Savinjskemu magazinu, vendar je prevladalo mnenje, da je trgovino pametno obdržati že zaradi dolgoletne tradicije. Mislim, da je bila odločitev pravilna in sedaj, ko je spremenila svojo podobo in način prodaje, dobro služi svojemu namenu v skupno zadovoljstvo potrošnikov in najino, mojo in Milenino, saj je mnogo prijetneje delati v takšni trgovini...«
Vse več je zasebnih trgovin, človek bi rekel, da rastejo kot gobe po dežju. Kaj to pomeni za družbeni sektor?
»Potrošnik Celje ima preko šestdeset poslovalnic in okrog 580 zaposlenih. Zaradi množice novih trgovin, vse nižje kupne moči prebivalstva, nelo-
jalne konkurence in še česa tudi mi nismo v rožnatem položaju, vendar smo doslej še uspešno brodili skozi to krizo. Kako bo v prihodnje, je težko reči, mislim pa, da bo z izenačitvijo pogojev tako za privatni kot družbeni sektor položaj za nas bistveno ugodnejši kot minulo leto, ko je vladala nelojalna konkurenca. Zasebniki so lahko kupovali robo v tujini, kjer je bila zaradi tečaja dinarja izredno poceni, nam pa to ni bilo omogočeno... Obstaja trend zmanjševanja delovne sile, vendar po naravni poti z upokojitvami, premestitvami itd. Tudi v Marelici sva sedaj samo midva z Mileno. Še pred tremi leti pa je bila ta trgovina med petimi najboljšimi po prometu na zaposlenega v našem podjetju. To pa so bili tudi časi, ko smo bili zelo blizu prometu, ki ga je imela Blagovnica. Časi so sedaj drugačni in mislim, da smo lahko zato kar zadovoljni.«
Ljudem so Antonova prijaznost, uslužnost in domačnost pri srcu, radi zahajajo v Marelico, saj ne morejo pozabiti Tona in njegovega karakterističnega besednjaka. Nenazadnje pa je tu tudi tradicija, ki tudi nekaj velja.
D. Naraglav
im
TRGOVINA NA DROBNO Z ELEKTROMATERIALOM IN MONTAŽA TELEKOMUNIKACIJSKIH NAPRAV
Franc Podrepšek
Dobriša vas 52c tel.: 063 /776-255
EP - POT K USPEHU
-	aranžiramo trgovske in gostinske lokale in izložbena okna
-	oblikujemo, fotografiramo, snemamo in izvajamo tiskarska dela
-	posredujemo propagandna sporočila vseh oblik in v vseh medijih
-	naročile lahko tudi svetleči reklamni pano »Magyc«
-	izdelujemo: senčnike (baldahine), napisne plošče in reklamne panoje firm ter napise za avtomobile
ŽALEC, Ul. Ivanke Uranjek 6
telefon: 063/711-076
JANKO LUKANC "»^^STEKLARSTVO
Grajska vas 49, Gomilsko
Telefon: 063/726-019
zastekljevanje na terenu • izdeiava vitrin uokvirjanje slik	• oprema trgovin in lokalov
Delovni čas: vsak dan od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 15. ure
Avtomobilski servis Milana Kosa v Ločici pri Polzeli za ci-troenova vozila je dobro znan. Lastniki te znamke avtomobilov ga poznajo kot zelo solidnega, saj svoje storitve opravlja strokovno in hitro. Delovna zagnanost sina in hčere lastnika servisa pa sta ga vzpodbudila, da je začel razmišljati o razširitvi dejavnosti. Tako je pred kratkim odprl podjetje Kos d.o.o. Podjetje vključuje avto-salon za prodajo Citroenovih in Nissanovih vozil in zanje tudi servis. Poleg razstavnega prostora in prodajalne rezervnih delov je tu še upravni del, v katerem je poleg pisarne in drugih pritiklin še sprejemni prostor za kupce. V njem se bodo lahko v lepo urejenem in mirnem okolju kupci informirali o vsem, kar jih bo zanimalo o želenem avtomobilu, in se odločili za nakup. V teh dneh je že dobil nekaj primerkov nissanovih vozil, ki so razstavljeni v avtosalonu.
T. TAVČAR
Obvestilo krajanom Žalca
Krajevna skupnost Žalec obvešča krajane, da bodo takoj po prvomajskih praznikih namestili kontejnerje za kosovne odpadke na že običajnih mestih.
jk
PRVOMAJSKI PORTRET
Delo - dobrina življenja
Pogovor s Srečkom Čatrom, sindikalistom in vodjem farme Podlog
Živimo v negotovem času, ko ne moremo zagotovo trditi, kaj bo jutri. Voz našega gospodarstva nevzdržno drvi navzdol. Mnogi se oklepajo še zadnjih bilk, ki pa pod težo nakopičenih bremen popuščajo. Vrstijo se stečaji, podjetja propadajo, na cesti pa je vse več delavcev, ki živijo na robu eksistenčnega minimuma. Revščina trka na vrata prenekaterega slovenskega doma, hkrati pa nekateri ne vedo, kaj bi z denarjem. Paradoks, ki mu ni videti konca. Revni postajajo še revnejši, bogatiše bogatejši. Priče smo razprodaji družbenega premoženja, dnevnim nepravilnostim na vseh področjih, pa vendar ne znamo, nočemo ali ne moremo zaustaviti tega početja. Sindikat, opozicija in vlada se na svoj način zoperstavljajo tem negativnim pojavom, žal pa pravega učinka še ni. Eden tistih, ki po svojih načelih želi pomagati, čeprav je močno razočaran nad marsičem, nedvomno tudi agronom Srečko Čater, vodja mlekarske farme v Podlogu pri Šempetru. Kot dolgoletnega sindikalista, delavca in strokovnjaka smo ga izbrali za naš prvomajski portret.
Sveti jožef - delavec
»Delo je osnovna dobrina, od katere naj bi človek tudi živel. Kot takšno bi moralo biti spoštovano in zagotovo si delavec svoj praznik tudi zasluži. Ne gre samo za to, daje to praznik dela, ki je sedaj dobil negativni prizvok, ker ga je dvignila in uzakonila v obliki, kot smo ga v preteklosti poznali, komunistična partija. Ta dan pa je tudi cerkveni praznik Sveti Jožef - delavec, kar pomeni, da je primeren za praznovanje zlasti tistih ljudi, ki vse leto pošteno delajo. Prvomajska srečanja pa so hkrati tudi priložnost za izmenjavo mnenj, stališč in izkušenj, ki v teh kriznih časih nikomur niso odveč. Znano je, da je človeku mnogo lažje pri duši, če se nekomu izpove. Ce pa se ima priložnost še poveseliti, pa vsaj za nekaj časa pozabi na tegobe vsakdanjosti. Ubežati pa jim žal ni mogoče. Sam bom preživel praz-nikie delovno na farmi med svojimi sodelavci in živino, ki zahteva svoje. Že velikokrat je bilo tako, pa vendar sem zadovoljen in vesel, saj opravljam to delo z vsem spoštovanjem in ljubeznijo...«
Sindikat včeraj - jutri
Srečko Čater je pošten kmetijski delavec, agronom. Poznajo ga kmetje od Trojan do Konjic, poleg svojega rednega dela si kruh služi še z montiranjem in popravljanjem molznih strojev, vendar tega ne dela toliko za denar, marsikdaj kar za nekaj jajc in kakšno klobaso. Neprofesionalno je tudi predsednik republiškega odbora delavcev kmetijske in živilske industrije ter član tovrstnega zveznega odbora, ki pa sedaj zaradi političnih dogodkov v Jugoslaviji ne opravlja svoje funkcije, čeprav stiki še obstajajo. In ker je pred kratkim odstopil s svojega položaja voditelj slovenskih svobodnih sindikatov, Miha Ravnik, nas je zanimalo, kgj o tem misli naš sogovornik.
»Miha Ravnik je bil eden pomembnih voditeljev zlasti v času prenove sindikatov. Lahko pa bi rekel, da je svoj potencial izkoristil po prvem kongresu Zveze sindikatov in je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo to samokritično spoznal. Menim, da je z odstopom napravil zelo koristno potezo za ZSS Slovenije. S tem je omogočil, da bomo lahko dobili v vodstvo novega človeka, takšnega, ki ni obremenjen s preteklostjo in kateremu opozicija ne bo mogla očitati partijske zgodovine. Ta človek ngj bi bil eden izmed tistih, ki ima neposreden vstop v skupščino kot delegat. Za to že tečejo aktivnosti in evidentiranja novih možnih kandidatov. Dejstvo pa^je, da je delo sindikata sedaj bistveno otežkočeno. Prej je bil sindikat sestavni del družbenopolitične skupnosti in je skupaj s partijo, SZDL in drugimi usklajeval socialne programe. Danes pa je sindikat popolnoma osamljen v boju za delavske pravice. Imamo sicer delno podporo opozicije, tam, kjer se opoziciji pač zdi, da je to pomembno za nabiranje političnih točk. Drugače pa je sindikat sedaj edina sila, ki se s svojimi 430.000 delavci
v članstvu ZSS in okrog 30.000 v ostalih sindikatih bori za njihove pravice in položaj v družbi, ki postaja vedno težji. Zoperstavljajo se neupravičenim zahtevam vlade in menedžmenta po zniževanju standarda na račun delavca, se pravi tistega delavca, ki si s poštenim delom služi kruh.«
Delavska stranka - pot do parlamenta
Besede iz ust mojega sogovornika so jasne in glasne, v njih pa je izražena zahteva in odločnost za reševanje delavskih socialnih vprašanj znotraj slovenskega parlamenta. Delavska stranka in nove volitve bodo to prav gotovo omogočile. Kako o tem razmišlja Srečko Čater?
»Kolega Rančigaj je izušen sindikalni delavec in kot takšen je prav gotovo primeren za voditelja te delavske stranke. Delavci smo spoznali, da smo v tem strankarskem boju ostali na obrobju, da poziciji in opoziciji ni dosti do delavca kot delavca, ampak se zanimajo zanj kot za volilca oziroma človeka, ki lahko tako ali drugače spremeni razmerje sil v vladajoči koaliciji
Draga Kumra nam ni potrebno posebej predstavljati, saj ga mnogi poznamo po njegovih zgodbah, črticah in kritičnih pismih v slovenskem časopisju. Mnoge izmed nas pa je Drago Kumer tudi učil v svoji 37 let dolgi delovni dobi med šolskimi klopmi.
Ni lahko opisati človeka, ki je in je bil tako zelo aktiven na različnih področjih, kot je naš današnji sogovornik Drago Kumer. Učitelj, pisatelj, publicist, dramatik, nekdanji aktivist, danes pa upokojenec, ki aktivno spremlja družbo in razmere v njej.
Svojo življenjsko pot je Drago Kumer začel v Šmihelu, na številki dve, pred nekaj več kot 60. leti. Od svojega osmega leta je skrbel sam zase in si služil kruh pri tujih ljudeh na kmetiji pod Dobrovljami. V tistih časih so trdo delali tudi domači otroci, a zanje je bilo delo le drugačno, sni so delali na svoji zemlji, pravi. Že navsezgodaj zjutraj je moral opraviti mnoga opravila v hlevu, šele nato pa seje odpravil v šolo v Braslovče. Nekako v tistem času, ko je dopolnil devet let, seje odločil za svojo prvo »stavko«. Gospodaijev brat mu je rekel, naj se naredi bolnega in ostane v svoji sobici nad hlevom. Tri dni kasneje so ga poslali k zdravniku Vovšku na Polzelo. Spominja se, da mu je dal doktor Vovšek, po »pregledu« seveda, pismo za gospodarja. Še danes ne ve, kaj je pisalo v tistem pismu. Potem, ko je gospodar pismo prebral, so ga oblekli od glave do peta, v šolo je hodil redno in ni nič več jedel sam v veži, temveč za mizo, z drugimi.
in opoziciji. Ob tem spoznanju je bilo nujno, da se delavci organiziramo tudi strankarsko in pridemo v parlament ter tam povemo naše zahteve. Disciplina Demosove vladajoče koalicije v bistvu zelo zavira kakršnokoli konstruktivno sodelovanje delavcev v parlamentu. Z vso odgovornostjo trdim, da delavci danes nimajo svojega predstavnika v skupščini, ker je sindikat lahko le predlagatelj zakonov in amandmajev, nima pa pravice glasovanja. Prišli pa smo celo tako daleč, da se kršijo osnovna ustavna načela in se v določenih primerih sindikatu celo ne dovoli, da bi povedal svoje predloge zakonov in amandmajev. Lep primer za to je, ko je Jože Smole, kot delegat socialistične stranke, moral izreči vse pobude sindikata kot svoje pobude, ker Mihi Ravniku ni bilo dovoljeno, da bi to naredil sam v imenu sindikata.
S Srečkom Čatrom v pogovoru zajadrava na področje, kjer se morda počuti še bolj doma kot v sindikatu. Vprašanje družbenega in zasebnega kmetijstva postane nit najinega nadaljnjega pogovora.
Takoj po vojni je začel Drago Kumer poučevati. Leta 1946 je začel svoje prvo šolsko leto v Gornjem Gradu, kjer je v kmečki sobi poučeval otroke od prvega do sedmega razreda, pisali pa so kar na vrata. Nato je učiteljeval v Šokatu, v kraju, ki je od Gornjega Grada oddaljen šest kilometrov. Nato se je ponovno vrnil v Gornji Grad, prestavili so ga v Solčavo. Tu je najprej učil v župnišču. S tamkajšnjim župnikom se je spoprijateljil, celo hrano so mu nudili in zaradi tega je bilo kar nekaj težav. Nato ga je pot zanesla še v Griže, pa v Prebold. Prav v ta čas segajo njegovi prijetni spomini. V njegovem podstrešnem stanovanju v Šeščah so ga obiskovali mnogi dijaki in študentje. V prijetnem okolju bogate knjižnice so prebrali marsikatero pesem, knjigo in tudi izgovorili mnogo velikih besed in misli. Zadnje učiteljsko mesto Draga Kumra je bilo v podružnični šoli v Gotovljah, kjer je ravnate-ljeval in poučeval kar 23 let.
Ob delu v šoli je Drago Kumer vedno našel čas za pisanje. Napisal in režiral je mnogo iger za otroke, teh naj bi bilo okoli sto, pa tudi za odrasle, teh pa je nekaj čez deset. Prvi v Šavinjski dolini je organiziral vesele večere, na katerih so izrekli mnogo pikrih o aktualnih razmerah in tudi kakšno o okrajnih funkcionarjih. Pravi, da je imel tudi težave zaradi teh veselih večerov.
Kot pisca kratkih zgodb, črtic in povesti Draga Kumra zasledimo v mnogih časopisih in revijah, in to že dolgo časa. Pravi, da je včasih več pisal in da so mu tudi pogosteje objavljali članke.
Krivica boli
»Govoriti o tej temi ni prijetno, pa čeprav je to moje delovno področje. Še zlasti ne zato, ker sem pri tem osebno prizadet kot kmetijski strokovnjak in kot človek. Kot človeka pa me zlasti boli, da mi danes tisti kmetje, ki so me še pred letom trepljali po rami kot doslednega borca za vse pravice (ki naj bi jih imel kmetijski proizvajalec, ne glede na to, ah dela v družbenem ali privatnem sektorju), kot pomočnika ali tovariša pri premagovanju težav pri strojni molži ali selekciji, na cesti ali v javnosti danes zmerjajo s tatom. Ne morem razumeti, da mi očitajo, da smo mi, ki danes delamo v družbenem sektorju, to nakradli, da je nujno, da nas zaradi tega razlastijo itd. V Lenartu v Slov. Goricah nam celo obljubljajo enkrat na dan toplo juho, v Celju nam obljubljajo pomoč Karitasa in še kaj. Žalostno je, da moram doživljati vse to po 22 letih, odkar sem prišel v Savinjsko dolino in skupaj s sodelavci ter že pokojnim Maroltom dosegel lepe uspehe, ki nas dvigujejo v sam vrh evropske mlečne proizvodnje. Med tem časom smo nekaj tisoč plemenic prodali v zasebne hleve in s tem dvignili proizvodnjo mleka, prenašali vsa tehnološka znanja na zasebno kmetijstvo, in to brez vsakega nadomestila ter štorih še mnogo drugega za savinjskega kmeta. Nikoh nisem ločeval zasebnega in družbenega sektorja kmetijstva, ampak samo slabega in dobrega gospodarja, kmeta v družbenem ah zasebnem sektorju. Prav zato smo danes še toliko bolj prizadeti ob včasih neupravičenih zahtevah ljudi, ki so se jim realno sicer zgodile krivice, vendar za te krivice mi, ki danes v tem družbenem sektorju delamo, ki od tega dela tudi živimo, nismo prav nič krivi.
Sodeloval je z Radijem Ljubljana, naredil je več kot trideset odda,] Še pomnite, tovariši,
Na literarnih večerih je pogosto prebiral tudi svoje zgodbe, največkrat seveda za otroke. Na enem takšnih večerov se je srečal z Edvardom Kocbekom. Njegovo knjigo Tovarišija, takrat prepovedano, je prebral že prej in bila mu je všeč. Ko je Drago Kumer prebral svojo zgodbo, s takrat aktualno temo, mu je Edvard Kocbek dejal, da mu je bila všeč in da ga veseli, da gre s časom naprej. Pohvala Edvarda Kocbeka mu je bila takrat v veliko zadoščenje.
»Najraje pišem o tem, kar pravijo in doživljajo ljudje, razmišljam o času, o ostarelih, o prihodnosti, ki čaka mlajše. Skratka, pišem o temah, ki jih lahko na kratko obdelam. Preteklost je zelo pogojevala moje življenje in zato tudi posegam vanjo. Moram reči, da sem imel v preteklosti nekaj ostrih člankov, tako da je prav čudno, da so mi jih objavili. 40 let sem bil v partiji in pisal sem tudi o črnih, ne samo o rdečih stvareh. Nekajkrat so mi kar grozili, da bi lahko izgubil službo. V prejšnjem sistemu nisem imel malo težav, vendar se jim nisem uklonil,« pravi o svojem pisanju Drago Kumer.
O kritiki pa pravi: »Seveda sem na kritiko občutljiv, čeprav se delam, da nisem. To pa je včasih slabo. Dobil sem bolj malo pisem, v katerih so me kritizirali. Več sem dobival pohvalnih pisem, pohval pa sem bil deležen tudi takrat, ko sem hodil po terenu. Glede na to, koliko sem pisal, sem dobil le malo protestnih pisem. Včasih si mislim, da bi bilo bolje, če ne bi pisal. Bolje
DRAGO KUMER
Pišem, da ne pozabim!
Prav gotovo se vsi mi, ki v tem kmetijstvu delamo, zavedamo, da so bile v preteklosti storjene grobe in hude krivice, vendar je bila takrat bistvena olajševalna okoliščina, saj je bilo dovolj delovnih mest za vse tiste, ki so jim odvzeli zemljo. Danes pa je situacija precej drugačna. Če se, na primer, dosledno realizirajo zahteve kmečke zveze ostane 13.000 zaposlenih v družbenem sektorju kmetijstva in pa 10.000 zaposlenih v predelovalni industriji čez noč na cesti in brez vsakršnih sredstev za preživljanje, če odštejemo tistih 2600 dinarjev, kolikor bi ti delavci dobili na zavodu za zaposlovanje kot nadomestilo za čas brezposelnosti. Ker pa vemo, da je brezposelnih ob teh 23.000 delavcih iz kmetijstva, ki bi to postali, še mnogo tistih iz drugih industrijskih panog, je vprašanje, ali bo država sposobna zagotoviti sredstva za minimalna nadomestila vsem brezposelnim...«
Nam grozi lakota?
»Situacija, ki preti kmetijstvu, pa je tragična še z enega vidika. Družbeni sektor na 10,6% površin pridela 40,9% vsega bruto družbenega proizvoda v kmetijstvu in če ta sektor razbijemo, bomo spravili naše kmetijstvo ob skoraj polovico družbenega proizvoda in našo suvereno Slovenijo popeljali po romunskem in sovjetskem modelu v lakoto in pomanjkanje. Tega pa si prav gotovo nihče ne želi. Če pa navežem vse skupaj na zakon o denacionalizaciji in privatizaciji, potem je moje mnenje, daje treba krivice, ki so bile strnjene, popraviti. Teh krivic, ne more nihče zatajiti, vendar je potrebno pri tem spoštovati tudi to, da je na tem družbenem sektorju kmetijstva zaposlenih 13.000 delavcev. Zemlja, če se bo vračala, naj se vrača tistim, ki od zemlje živijo, ki bodo obdržali to zemljo v kmetijske namene in morda znali potegniti iz nje še več, kot smo znali mi na osnovi novih dognanj na področju kmetijstva. Nikakor pa se ne sme zemlja vračati tistim ljudem, ki na zemlji nikoli niso delali, ki te zemlje ne bi znali ceniti, zlasti pa je treba preprečiti, da bi ta zemlja prišla v roke nekmetov, ki bi jo uporabili le kot sredstvo za bogatenje ali za druge namene in na ta način povzročili hudo pomanjkanje hrane. Vemo, da ima
bi bilo, če bi kaj bral in si tako ohranil živce.«
Drago Kumer danes kot aktivni upokojenec redno spremlja našo družbo in dogajanja v njej: »Sedaj tudi veliko hodim, delam doma, prav danes sem cepil drva, veliko pa tudi berem. Rad sem na tekočem, tudi na literarnem področju, kjer mi je bolj važna vsebina kot pa ime.«
Teme, ki Draga Kumra trenutno najbolj vznemirjajo, so ponovno vezane na učiteljski poklic, opisuje tudi razlike med bolniškimi sestrami v zdravstvenih domovih in v bolnišnicah. Moti pa ga tudi preveliko usmerjanje Slovenije k Avstriji: »Sprašujem se, zakaj naši voditelji tako hvalijo Avstrijo. Slavko Fras, dolgoletni dopisnik Dela iz Avstrije, je dejal, da smo se leta 1918 z veseljem združili v kraljevino SHS, saj so bili Avstrijci naši okupatorji, seveda pod nemškim poveljstvom.«
O politiki pa pravi: »S politiko smo zastrupljeni. Občutek imam, daje s politiko zastrupljena le manjšina, ki je vse speljala na stransko pot. Iz tega kroga niso izvzeti slovenski politiki, ne rdeči ne beli. Na žalost pa pisanje prav nič ne more spremeniti.
Za tako majhen narod imamo preveč strank, ekonomisti pa so
Slovenija v programu leta 1992 šele 85% samooskrbo. Trenutno je ta okrog 73%, s takšnim vračanjem, kot ga želi Kmečka zveza, pa bo padla pod 60%.«
Obraz mojega sogovornika je ob teh podatkih zaskrbljen in kot laik lahko le pritrjujem in upam, da bo prevladal razum, ki nas bo obvaroval pred pomanjkanjem.
Sedma sila naj pomaga
Rad bi še povedal, da se v zadnjem času, po podpisu te panožne pogodbe, intenzivno ukvarjamo predvsem z že prej omenjenima zakonoma o denacionalizaciji in privatizaciji. Navezali smo stike z vsemi opozicijskimi vodji poslanskih klubov, vendar s prf. Zagožnom, kljub temu, da ga kot strokovnjaka zelo spoštujem, ne najdeva pravega termina, ali bolje rečeno, da se me izogiba in mi iz dneva v dan odr poveduje sestanek. Moja osebna želja je, da bi svoja stališča in pa stališča delavcev lahko predstavil tudi na zborih bivših lastnikov, na zborih kmečke zveze in povsod tam, kjer bi to bilo potrebno. Kljub mojim številnim prošnjam in sugestijam pa me praviloma na te zbore ne vabijo. Izkoriščam to priliko možnosti sedme sile, da opomnim vse predsednike aktivov kmečke zveze ali bivših lastnikov, naj me povabijo na njihova srečanja, da bom lahko predstavil tudi svoje poglede na privatizacijo in denacionalizacijo.«
S Srečkom Čatrom sva se dotaknila še nekaterih drugih vprašanj, med drugim tudi sistema zaprtih kuvert, za katere pravi, da so povsem v skladu z zakonom in podpisano kolektivno pogodbo, vendar pa tam, kjer kontrola ne funkcionira, prav lahko prihaja do nepravilnosti, ki bodejo v oči in povzročajo slabo voljo med delavstvom...
Srečkov 1. maj bo delaven, vendar pa zato nič manj prazničen, pa čeprav ga ne bo preživel veseljaško, z družino, prijatelji in znanci, ampak med sedemsto glavo družbo govedi. Namolzli bodo 8000 litrov mleka in pripomogli k nemoteni oskrbi s to vsakodnevno dobrino. Pa srečno, Srečko, in še veliko lepih trenutkov pri tvojem delu.
Darko Naraglav
že izračunali, da imamo preveč bogat aparat. Dejanskega, obubožanega stanja še ne vidimo v celoti, saj mnogi še trošijo zadnje zaloge. Živimo v času, ko nekateri izkoriščajo hitre spremembe in zelo bogatijo. Tudi v vrhu.
Odcepitvi nisem naklonjen, pač pa sem za samostojno življenje s prijateljstvom vseh narodov.«
Z Dragom Kumrom sva se pogovarjala ravno na dan, ko so slovenski učitelji začeli stavkati.
Možnosti za stavke učiteljev so bile prej manjše, več je bilo tudi nevarnosti za voditelje stavk. Vidim določen napredek v dejstvu, da sedaj učitelji lahko stavkajo. Po eni strani bi radi, da bi bili naši učitelji najboljši na svetu, po drugi strani pa jim ne nudimo niti najosnovnejših pogojev. Tako ne gre.«
Veliko je še stvari in dogodkov, ki smo jih v razgovoru z Dragom Kumrom izpustili, nekaj pa smo jih le ujeli in zapisali v tem pomenku. Na koncu naj dodamo še to, da ima Drago Kumer še veliko načrtov, še veliko mora napisati. Pravim, da piše zato, da ne pozabi. Pa tudi mi, bralci, ne bomo pozabili.
Jasna Rode
KAJ MENIIO NAŠI BRALCI?
Savinjčan v novi preobleki
Simona Turnšek
Valerija Čvan
Simona srečna dobitnica jahte
‘Igre na srečo so od nekdaj burile človeškega duha. Posamezniki so veliko upov polagali v naročje boginje Fortune, ki je tu in tam katerega od njih tudi izpolnila. Rulete, kockanje, stave, tombole in loto so le nekatere izmed iger, kjer so posamezniki poskušali iskati svojo srečo. In denar. V Sloveniji sta dve igri že dobili široke razsežnosti. To sta igri 3 x 3 in akcija Podarim - dobim. Slednja se je, začinjena tudi z nacionalnimi primesmi, v slovenskem prostoru še posebej zakoreninila. Letos so skušali s sloganom Za slovenske zmage! pomagati slovenski smučariji do vrhunskih rezultatov in tako so prodali milijonsko število kartic Podarim - dobim. Eno izmed njih je kupila tudi Simona Turnšek iz Ojstriše vasi pri Taboru in z njo zadela čudovit motorni čoln. Tako je tudi letos ena izmed najvrednejših nagrad te popularne igre prišla v Savinjsko dolino.
Valerijin kamion
v Lansko leto je Valerija Čvan, junija bo dopolnila trinajsto leto, zadela tovornjak TAM iz Maribora. Začetna sreča je mladi Vranšanki prinesla mnogo gorja. Verjetno se še mnogi spominjate zapletov ob njeni nagradi, saj so se o tem razpisali mnogi časopisi. Tudi v Savinjčanu, takrat še Savinjskem občanu, smo pisali o tem. Pa si vseeno čisto na kratko osvežimo spomin. Valerijini starši so kamion želeli prodati, Center za socialno skrbstvo v Žalcu pa je zahteval, da ves denar od prodaje dobi Valerija. Rezultat je bil tak, da je denar od najemnine za kamion, ki jo plačuje Franc Blatnik, pristal na bančni knjižici in Valerija bo glavnino tega denarja lahko koristila šele po svojem 18. letu.
In kaj se dogaja pri Čvano-vih sedaj? Valerija hodi pridno v šolo, doma pa poskušajo kmetovati. Mama Silva pravi, da se je afera kamion uredila. Franc Blatnik najemnino 250 DEM v dinarski protivrednostid redno plačuje, proti koncu leta pa načrtujejo prepis vozila. Oče, sicer vratar v Inde Vransko, je doma na »popularnem« čakanju na delo. Firma propada. In trije otroci še vedno dobivajo slabe tri tisočake pomoči. Stanje izgleda urejeno. Pa ni. Denar, naložen na bančno knjižico, iz dneva v dan izgublja svojo vrednost. Valeriji bo do takrat, ko bo lahko ta denar tudi uporabila, ostala le skromna količina prvotne nagrade. In Valerija upravičeno razmišlja, da se ji ta nagrada sploh ne bo izplačala, življenje pa teče dalje. Tudi časopisi o tem ne pišejo več, ker zanje to pač ni več zanimivo. Namesto radosti kraljuje razočaranje.
Simonin motorni čoln
Pri Simoni Turnšek iz Oj-strške vasi še vedno kraljuje radost. Simona je namreč tista srečnica, ki je letos neke nedelje zvečer postala lastnica modernega gliseija. Sicer pa je simpatična triindvaj-setletnica zaposlena v Tekstilni tovarni Prebold kot laborant. Na to, da je lastnica motornega čolna, jo je opozorila soseda, saj pri Turn-škovih tistega nedeljskega večera niso spremljali podeljevanja nagrad. Kmalu po tem so zazvonili telefoni in vsi so hoteli Simoni čestitati.
»Bila sem zelo vesela,« pravi, »saj nagrade sploh nisem pričakovala.« Po dobri slovenski navadi so dobitek tudi zalili in vzroka za praznovanje jim ni zmanjkalo.
Kmalu se bodo odpravili tudi po čoln, ki ga Simona ne misli obdržati. »Denar mi bo prišel zelo prav. Začela bom namreč graditi hišo. Seveda ne sama, s svojim izbrancem.« Ker se bo Simona v kratkem poročila, je nagrade še bolj vesela. Bo lažje začela življenje v dvoje. V uredništvu pa ji v zakonu želimo še veliko sreče.
B.Lobnikar
Že tri številke Savinjčana, ki so prišle na vaše domove, so bile natisnjene v Ljubljani, v tiskarni Dela. Z njimi pa smo spremenili vsebinsko ter grafično podobo časopisa in zaradi povečanega obsega uvedli tudi nekaj novih rubrik. Odmevi so ugodni in lahko smo veseli, da nam je uspelo v vaše domove prinesti dokaj zajeten časopis, v katerem vsakdo najde nekaj zase. Zadnja številka, je bila natisnjena v 12.800 izvodih, tako da bo resnično prišla v vsako gospodinjstvo. Kaj o časopisu oz. njegovi vsebinski in grafični podobi menijo nekateri naši bralci, pa v pričujoči anketi.
Albin Petelinšek, Gotov-lje: »Časopis vedno z veseljem vzamem v roke in ga najprej prelistam od prve do zadnje strani. Največkrat se ustavim pri večjih naslovih, potem pa preberem še vse ostalo, kar me zanima. Že nekaj številk nazaj je debelejši, zadnji dve pa sta že na pogled drugačni. Zdi se mi, da je tiskan na boljšem papirju, je preglednejši in obogaten z novimi rubrikami. Te so vsekakor popestritev in bi veljalo z njimi nadaljevati tudi v bodoče...«
ra o gospodarstvu, kje je kultura, kje so reportaže, skratka, vsako področje ima svojo stran, kar daje časopisu urejen videz. Tako lahko takoj vem, kje naj iščem tisto, kar me zanima. Nove rubrike, ki ste jih uvedli, pa časopis še bogatijo. Le tako naprej...«
val, vendar pa ga dobro poznam, saj ga redno preberem. O njem lahko rečem le najboljše. Mislim, daje celo malo takšnih časopisov, ki bi izhajali na občinski ravni s tako bogato vsebino. Ustvarjalcem velja za to izreči vse priznanje. Lahko rečem, da kljub mesečnemu izhajanju poskušate biti tudi aktualni, kar je še toliko bolje...«
za dodatno vrlino. Sicer pa je za vsakogar nekaj. Je naš, domač in zato še toliko bolj dopadljiv...«
m#*?
Mija Šuper, Prebold: »Rečem lahko, da je Savinjčan časopis, ki ga najraje berem, žal pa je mesečnik, tako da prav pogosto nimam tega zadovoljstva. Sedaj je dokaj obsežen, več je člankov, reportaž in drugih zanimivosti, tako da potrebuješ kar nekaj časa, da ga prebereš. V njem pa je vse več tudi raznih nasvetov, kar lahko štejemo še
Anica Ožir, Šešče: »Rečem lahko, da sem bila presenečena nad obsegom in vsebino, saj je bil pred tem časopis precej tanjši, temu primerna pa je bila tudi vsebina. Branja je precej, zanimivi so razni strokovni nasveti, tudi bonton, horoskop in še kaj je vredno prebrati za sprostitev. Morda pa bi veljalo še več prostora posvetiti ekologiji...«
Ljuban Dobriha, Kaplja
vas: »Savinjčana redno prebiram. Opazil sem, da je sedaj debelejši, da je več branja in novih rubrik. Strani pa že same povedo, kje je govo-
Irena Govedič, Polzela:
»Kaj naj rečem? Časopis redno prebiram in sem z njim na spošno zadovoljna. Žadnje številke pa so bile precej obsežne, tako da je bilo branja kar precej. Zelo pa so mi, poleg reportaž, zanimive tudi razvedrilne rubrike. Mislim, da bi bilo kar prav, če bi tudi v bodoče bile v časopisu. Če pa je mogoče, pa predlagam, da bi objavljali tudi razne življenjske zgodbe, ki bi bile zanimive...«
Teh nekaj mnenj sicer ne more pokazati dejanske podobe o priljubljenosti našega časopisa, je pa gotovo, da bi podobnih odgovorov bilo še veliko. Sicer pa, pišite nam, predlagajte. Mi v uredništvu pa se bomo potrudili, da bomo to tudi uresničili.
Bogdan Milojevič, Žalec:
»Časopisa doslej nisem dobi-
Darko Naraglav
NA OBISKU PRI UPLAZNIKOVIH POD MRZLICO
Tudi na hribovskih kmetijah je lepo
Poldrugo desetletje po vojni se v Matkah ni kaj bistvenega spremenilo. Najnaprednejši kmetovalec je bil zagotovo Zagoženov Peter. Preživel je nekaj let na kmetijah v Nemčiji in je izkušnje prenesel na domačijo. Bilo je še nekaj vzornih kmetij, sicer pa je moral en družinski član na delo v preboldsko tekstilno tovarno, v rudnik Zabukovi-ca in še kam drugam.
Tudi dohod je bil slab. Globoko vrezana cesta, bolj podobna vedno mokremu kolovozu. Ena gostilna, ena trgovina, pa kup veselih in pridnih ljudi. Igre, predvsem skeči so bili izigrani na prostem, pod kozolci. Edina skupna lastnina je bil majhen gasilski dom. Nato pa, kakor da se je zgodil čudež! Nekoč so se baje godili, to priča visok kamniti stol, doli pod homsko cerkvijo. Tam je sveta Magdalena imela svoj prestol in čarala. Prestol je ostal, Magdalene nihče nikoli ne zasači, toda čudeži,
c +icrw*e»rimi žulil SP
France Uplaznik
menda že četrto desetletje, res kot zvezde na jasnem nebu prižigajo. Popotnik, ki je pred 40 leti šel skozi naselje, danes ne more verjeti očem: asfaltna cesta, vodovod, kup gostišč, menda tudi samopostrežna trgovinica, desetine novih hiš, avtobusna postaja, nov gasilski dom z veliko dvorano, moderno urejene kmetije, gasilci med prvimi v občini, lepo urejeno igrišče, igrajo igre, prirejajo veselice. Pa še bi lahko kaj našte-
Danica Uplaznik
h. Toda tokrat gremo malo ven iz Matk, tja gor proti mr-zliškem grabnu, mogoče 500 metrov nadmorske višine, na Uplaznikovo kmetijo. To je kmetija, zapisano in povedano - največja daleč naokoli. Kar pa je najvažnejše: na kmetiji že sedem let gospodarita 35-letni Francč in 27-letna Danica. Danica je doma iz Grajske vasi, se pravi, da jo je ljubezen prestavila iz doline v hrib. Ob obisku nista slabe volje kazala. Obrat-
no. Oba hkrati povesta: »Vesela sva vsakega obiska, naj bo še toliko dela, za kratek klepet vedno najdeva čas, sicer pa časa nikoli po nepotrebnem ne zapravljava. Delo naju priganja. Za vse, kar vidite naokoli, sta samo dva para rok. Sine hodi v drugi razred, hčerkica v vrtec. Našla sva se v preboldski tekstilni tovarni. Oba sva imela delo, kjer sva veliko takega pridobila, kar nama tudi na posestvu koristi.«
Beseda da besedo, klepetamo, razpredamo, skupaj ugotovimo, da je tudi na hribovskih urejenih kmetijah po svoje lepo. Mlada, zdrava, krepka, domiselna, dobro-voljna pač zares vse zmoreta. Žal sta obe mami, Daničina in Francetova hudo bolni. Vse drugo je v glavnem urejeno: dovolj mehanizacije, asfalt do hiše, nekaj sto metrov dolg električni pastir varuje preko trideset glav živine, ki se pase od prvega do zadnjega zelenja. Pri njih je tudi zbiralnica mleka. Z lastnim buldožeijem, imajo tudi močan osebni avto, France
orje nove ceste, imata žago, ki jo je France, ki je pravi inovator, po svoje izpopolnil. Seveda so tudi Uplaznikovi kmetiji podružbili precej gozda, no, pa ga niso prehudo zredčili, gozdna je zgradila dvoje cest; oba upata, da bosta dobila vrnjeno, saj so les, mleko, živina edini zaslužek. Kaj pa načrti za vnaprej?
»Tudi na to misliva!«.pove vsa mladostna Danica. »Midva nisva postala gospodaija zadolženega grunta, tudi najin naslednik mora dobiti po planinsko praktično urejen grunt. Tudi s prevzemom nisva imela nobenih skrbi, za to je poskrbela starejša Francetova sestra. Že res, najin delavnik je od pete zjutraj do desete zvečer. Ce pa si ravno zaželimo, tudi za kake vesele urice poskrbimo. Res ne razumem deklet, ki ne marajo na ,prave'.« »Res pa je,« pritrdi gospodar France, »tudi na kmetih je treba s časom naprej.«
Drago Kumer
man. Učenci so toliko pridobili za življenje, da ne bodo mogli tega nikoli pozabiti. Nuditi otroku zanimivejšo in privlačnejšo šolo pa naj bo osnovni moto vašega dela...«
Francka Slivnik, Gledali-ško-filmski muzej Ljubljana:
»Današnji dan nas lahko samo navdušuje. Sproščenost, ustvarjalnost in organiziranost na vsakem koraku... Razstava je odlična. Zelo me veseli, da ste zbrali toliko gradiva, da ste izbrali bistveno, kar kaže na to, da ste samostojni. Vesela sem sodelovanja, še zlasti ker je bilo na taki ravni, ki vzgaja učenca, da zna razstavo pravilno
pripraviti in ovrednotiti...«
Vera Žužej, OE ZZŠ RS Celje: »Vse, kar smo danes videli in slišali, nas je prevzelo in obogatilo... Neprecenljive vrednosti so bili zlasti pristni človeški in prijateljski odnosi, ki so se oblikovali med učenci obeh razredov, in visoka stopnja pripravljenosti za sodelovanje tudi tistih otrok, ki jih je sicer potrebno bolj spodbujati za delo... Velika pa je tudi strokovna vrednost tega dela, ker je to pravzaprav inovacija v šoli, pri kateri je nujno strokovno sodelovanje vseh učiteljev v šoli...«
D. Naraglav
PROJEKTNO DELO NAVDUŠILO
Mozart jih je obogatil
Osnovna šola Ivana Farčnika-Buča Vransko je 21. marca, na prvi spomladanski dan, zaključila nepozaben učni projekt Mozart - kdo je to, ki predstavlja dosežek, kateremu velja posvetiti več pozornosti. Zaključek projektnega dela si je namreč ogledalo kar 57 učiteljev slovenskega jezika in knjižničarjev iz sedmih občin celjske regije. Predstavitev se je pričela z nastopom iz filmske vzgoje. Učenci so poročali, kaj vse so se o filmu naučili, pokazali so svoj film Mozartovo otroštvo in ga primerjali s Formanovim filmom Amadeus. V drugem delu so učenci predstavili svoje podprojekte, ki so zajeli večino učnih predmetov od zgodovine do športne vzgoje. V tretjem delu predstavitve pa so člani knjižničarskega krožka otvorili razstavo. Učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo, pa so vse skupaj še popestrili z izvajanjem znanih Mozartovih del.
Pa poglejmo., kaj so se učenci naučili ob tem projektnem delu? Pri zgodovini so se ukvarjali z Mozartom in njegovo dobo, in pokazali, daje bil med
kulturnim in političnim življenjem prav tak prepad, kot smo mu priča v sedanjosti. Pri glasbeni vzgoji so poslušali znane Mozartove skladbe in se neka-
tere tudi naučili. Pri pouku nemškega jezika, ki je bil materin jezik Mozartove mame, so ob prijetnih anekdotah iz Mozartovega življenja in petju pesmi Mailied utrjevali jezik. Pri urah zemljepisa so ugotovili, da je glasbeni genij mnogo potoval in da je kar eno tretjino svojega sicer kratkega življenja preživel v kočiji in tako spoznal velik del Evrope. Pri učni uri fizike so izračunali, da je v London potoval s kočijo 56 ur, kar je predstavljalo svojstven napor, če upoštevamo, da lahko danes to razdaljo premagamo v eni uri. Tudi dednost je imela velik vpliv na velikega glasbenika, sgj je bil že oče Leopold dober glasbenik. Pri likovni vzgoji so učenci spoznali, da v času baroka in rokokoja brez ustrezne toalete ne bi šlo, saj je bil stil oblačenja zelo kompliciran, tega pa so lahko udeleženci zaključne prireditve občudovali v živo ob baročnem plesu, ki so se ga naučili pri športni vzgoji. Ob tem raziskovanju pa je tekla še filmska vzgoja, katere produkt sta dva filma o Mozartu. Pravo remek delo pa je bila tudi razstava, ki je dala piko vsemu dogajanju.
In kaj so ob koncu povedali nekateri gostje?
Valerija Pukl, vodja aktiva za filmsko vzgojo: »Vsi smo presenečeni nad lepoto medčloveških odnosov, ki smo jih bili deležni, nad vzdušjem, ki
so ga ustvarili učenci, nad vsem, kar smo videli in spoznali v današnjem dnevu. Vesela sem, da so se tega projekta in filma lotili tu na Vranskem, naredili so drugačen projekt iz filmske vzgoje, kot je bil velenjski, in tako izpolnili tisto, kar so rekli po ogledu velenjskega filmskega projekta...«
Milena Ivšek, OE ZZŠ RS Celje: »Bilo je res lepo. Še sedaj mi je toplo pri srcu. Bilo je čudovito izobraževanje in zato vam želim, da te vtise odnesete v svoje šolske kolektive in se lotite svojih projektov, da bi z izkušnjami obogatili svoje otroke... Ves ta trud ni bil za-
Zvečer sta se vrnila domov Abby in njen soprog in mi omenila, da bi morda odšli v kino. Nekaj sta klobasala o Braziliji kot o fenomenalno dobrem filmu. Kjer sta mi imela bolj malo povedati o filmu, sem kaj malo pričakoval od večerne predstave. Šele kasneje sem izvedel, da gre za film Ter-ryja Gilliama BRAZIL, kije bil kakšno leto kasneje pripeljan k nam in je imel dosti občudovalcev. Režiser, ex CIRKUS MONTYJA PAYTONA, je vključil v svoj sanjski film asociacijo Eisensteinove Oklopni-ce Potemkin in Langovega filma Metropolis, jih ovekovečil s sijajno igralsko zasedbo (Kat-herine Helmond, Jonathan Priče in Robert de Niro). Film, poln sedanjosti, preteklosti in prihodnosti. Zastrašujoča podoba sive birokracije iz sveta ORWELA in znanstvene fantastike Stanislavva LEMA. Nežna čustva moškega dečka in njegova naivnost, bizarna podoba sladkih čustev in razkrinkanje amoralnega stanja moralistične podobe svetosti družine kot celice družbenega DOBREGA. Tisti večer sem spoznal, da kino pomeni kot akt predvsem družbeni dogodek, manj kulturni. Ob vhodu v dvorano se na svoj način trži vse, kar naj bi človek pojedel ali popil, pozobal ali pohrustal, vtaknil za srajco, pokadil, si posadil na glavo ali kam drugam. Intelektualci, ali vsaj tisti, ki se v ZDA imajo za intelektualce, ob svečanih dogodkih (sobota, dela prost dan, piknik, obisk, kino, pohod po galerijah, koncert itd.) KADIJO. Toda ne govorim o tobaku, temveč o marihuani in travi. Na severu je protikadilska kampanja zelo močna in le malo ljudi, ki ima kaj v glavi, kadi. Imel sem občutek, da to neka-jenje kompenzirajo z nedolžnim in res občasnim kajenjem tra\% in marihuane. Vendar so za razliko od črnega juga na severu države veliko bolj previdni in prestraženi. Kajenje marihuane seveda ni legalno dejanje, zato si zvijajo kot šibi-ca tenke cigarete in jih prikrito kadijo v senci kamionov in prijateljev.
V kinu si vsi privoščijo pop-corn (ali po naše kokice) in čoke ter potem svinjajo in šušljajo, da je resno spremljanje
predstave precej otežkočeno. Pari se, tako kot pri nas, stiskajo kot v času najhujšega mraza in mrzlega vetra. Bili smo v povprečnem kinu, kjer je cena za predstavo okrog 5 dolarjev, kar je dosti, tako da nismo v dvorani našli spečih utrujenih popotnikov, ki jih najdete v cenenih kinodvoranah, kjer vam za pet dolarjev vrtijo niz filmov celo noč in lahko človek brez strahu nad glavo tudi poceni in neudobno preživi noč na toplem.
Po predstavi smo šli v naj-bližji lokal, kjer sem doživel prvo pravo presenečenje. V mirnem lokalu, napol praznem, so težili srčkani in priletni glasbeniki, dixie jazz band. Nekaj trobent, pozavn in klari-
netov, kitarist basist in dva ba-njoista je zabavalo predvsem sebe, bolj kot otožne goste. Ura je morala biti okro 23. zvečer in ugotovil sem, da so skladno z baladno melodičnostjo glasbenikov vsi redki gostje delovali utrujeno in zaspano. Na šanku je slonela mlajša ženska, pila sok in po licih so ji polzele grenke solze življenja, polnega blata in razočaranj. Najprej sem bil začuden, kako lahko nekdo, ki je razočaran, pride v gostišče in potem pije sok. Naročil sem si pivo in jo naprej opazoval. Irsko pivo, črni GUINESS, točijo mlačno, tako ti kajpak prej stopi v glavo. Glasbeniki so se malo pred polnočjo razživeli, pozavnist, prileten mladenič,
z majhno plešo in krepkim trebuščkom je prihajal s pozavno za šank in prijazno trobil objokanemu dekletu na uho. Ona je to stoično prenašala in žulila svoj sok. Glasbeniki so tacali v gosjem redu, banjojista sta legala na hrbet in šibala WHEN THE SAINTS GO MARCHIN’ IN ter BE BOP A LU LA. Petnajst minut pred polnočjo sem ši naročil bourbon on the rock (to pomeni viski z dosti leda), vendar so me vsi začudeno gledali. Kaj sem pa sedaj zasral?
Tako sem izvedel za eno izmed posebnosti OHIA; ob nedeljah ne točijo žganih pijač, kajti baptisti in še nekatere cerkvene skupine na gospodov dan ne dovoljujejo pitje alkohola. Ohio je že tako bolj liberalen, ker dovoljuje pitje piva ob nedeljah. V nekaterih državah (kot recimo Alabama, Georgia) je prepovedano pitje piva izven lokalov, kajti to imajo za neokusno. Na moje veliko začudenje pa se je družba pričela malo pred polnočjo zbirati pred točilnim pultom. In ko je gong odbil polnoč ter je nastopil ponedeljek, je barmen mrzlično točil viski, žganje, martini ter vodko, da se je kar kadilo. Od tod torej pitje soka razočarane dekline. Hecna navada, pa vendar seje človek hitro navadi.
' Godbeniki so začeli igrati koračnice in boogieje, veselo so trobezljali in odhajali v posebnem paradnem koraku ven iz lokala na cesto, od tam so se zopet vračali v lokal, obiskovali vsakega gosta in mizo ter jim veselo igrali na ušesa. Steve mi je povedal, da so to večinoma profesorji na mestni univerzi, ki za svojo zabavo igrajo v tem lokalu. Kar naenkrat so se zapiti in dolgočasni glasbeniki pred mojimi očmi spreminjali v doktorje fizike, matematike, ekonomiste, komunikologe, sociologe, politologe in zdravnike. Živ človek vse doživi.
Ljudje so živahno razpravljali, lokal se je napolnil do zadnjega kotička, razočarana deklica je tolkla že četrti martini in si prižigala svoj Winston lights. Mi smo ostali raje pri pivu, kajti priti do barmana je kar naenkrat postal velik problem.
G. V. (se nadaljuje)
Večer z Mozartom
Premajhna je bila dvorana Glasbene šole v Žalcu za vse obiskovalce čudovitega koncerta, ki so ga namenili 200-letnici Mozarta. Sopranistki Nikolaja Vipotnik in Alenka Češarek, violinista Franci Rizmal in Marko Zupan, kitarist Matej Banič, pianistke Brina Zupančič-Rogelj, Irena Kralj in Magdalena Navodnik so navdušili ljubitelje Mozarta.
jk
Tehnik v Žalcu
V začetku meseca je župnijska cerkev organizirala lep glasbeni večer. V goste so povabili mladinski mešani pevski zbor Tehnik, ki deluje na Srednji tehnični šoli v Celju, ter skupino Dominik. Slednji so večerni koncert tudi začeli in z duhovnimi pesmimi navdušili številno občinstvo v cerkvenih klopeh. Koncert se je nadaljeval z nastopom zbora Tehnik, ki deluje že od leta 1979. Zbor se ponaša z mnogimi uspelimi nastopi doma in
v tujini, saj so gostovali na Nizozemskem, v Irski, v Franciji in Belgiji, nazadnje pa je zbor koncertiral v Grčiji. Ta večer pa so mladi pevci izvajali klasični program, ki se je začel z izvajanjem pesmi iz obdobja renesanse in baroka, zapeli so dve domači pesmi in istrsko suito, končali pa so z modernimi skladbami. Pater Viktor Arh, ki je obiskovalce v uvodnem govoru lepo pozdravil, se je izkazal tudi kot odličen orglar, saj je v duetu z gojenko Srednje tehnične šole iz Celja, ki je igrala na violino, uspešno izvedel Bachovo skladbo.
L.B.
Usoda naših dvorcev, graščin Vlil.

Soteska -Grmovje -Zalog
V zadnji številki Savinjčana smo opozorili na gradove, ki so čuvali Savinjsko dolino, danes se pomudimo pri gradovih, ki so nekoč obvladovali pot, ki je vodila proti Velenju in Dobrni.
Pisni dokumenti omenjajo 1.1190 fevdalca: Heberhardus de Pernowe, 1.1231 Albertus de Bernowe, 1. 1480 Sand Oswald. Janko Orožen v delu »Zgodovina Celja in okolice I« (1971) piše, da se domneva, da je ta gradič stal na griču, kjer so pozneje zgradili cerkev. To je verjetno cerkev sv. Ožbalda, ki se prvič omenja 1. 1392, izvira pa iz prve polovice 13. stoletja.
Naslednik tega gradiča naj bi bil Hofrain - Grmovje. Mimogrede omenimo še Ap-narjev dvor - Golce, ki je prišel 1. 1582 v last deželnih stanov. Tu so zgradili protestantsko cerkev, kije bila 1. 1600 porušena. Med lastniki se pojavijo tudi Schrotenba-chi. Danes ni sledov o dvorcu. Med najbolj znanimi gradovi v preteklosti je SOTESKA. Od nekdanje grajske stavbe je ohranjeno le malo sledov. Na turistični karti Žalca je lokacija označena kot Škrlinov grad. Stal je nad današnjo cesto, ki vodi v Velenje, nad Vodostečem, kjer se od ceste za Velenje odcepi stara cesta za Ponikvo. Dr. Ivan Stopar navaja, da Škrlinova domačija ne stoji na mestu, kjer je stal grad, ampak pod njim v zaselku Marof.
Soteški grad ali Helfenberg se prvi omenja v pisnem dokumentu 6. 8. 1251. Ob začetku tega stoletja je grofica Hema podarila različno posest salzburškim nadškofom, med drugimi tudi Helfenberg. Sprva so na njem gospodovali istoimenski vitezi, prvi med njimi je bil (vsaj iz pisnih dokumentov) Heinricus de Helfenberch (1251). Poznanih je več imen soteških vitezov. Najbolj znan med njimi je bil Jošt, ki naj bi po izročilu na gradu Ojstrica pri Taboru utopil Veroniko Deseniško, ženo Friderika Celjskega.
Gospodarji Soteske so bili znani po svoji krutosti. To izpričuje že ime Helfenberg (hrib pomagaj). Grad je stal na vzvišenem mestu in je obvladoval poti iz Savinjske doline proti dobmski, šentiljski in velenjski strani.
Med gospodarji Soteske so znani Schro-tenbachi, ki so Sotesko združili z Zalogom. Družina Schrotenbachov je znana družina fevdalcev, ki so že od 1. 1554 gospodovali na Stopniku, med 1. 1588-1767 so bili gospodarji Ojstrice, med 1. 1628-1807 gospodarji Prebolda, bili so gospodarji Apnerje-vega dvora, Zaloga, Soteske. Znani so po
svoji krutosti do tlačanov, zaradi njih se je dvignil drugi slovenski kmečki upor 1. 1635. Grad Soteska je prvi porušil Friderik II, Celjski, 1. 1635 so ga porušili uporni kmetje, 1. 1800 je pogorel. Grad se poslednjič imenuje v fevdnem pismu iz 1. 1765.
Grad, ki je bil večkrat razrušen, obnov--Ijen, na novo pozidan je propadel v 19. stoletju.
Ista kruta usoda je doletela graščino Zalog v 20. stoletju, nekaj let nazaj. Zalog se prvič omenja leta 1479. L. 1815 je potoval iz Celja v Logarsko dolino prof. Janez Anton Zupančič. V potopisu, kije izšel leta 1816, je občudoval Zalog, ki je blestel v obnovljeni lepoti. Danes ga ni več. Ni imel takšne sreče kot dvorec Grmovje, kjer je bil dom upokojencev.
Dvorec se v srednjem veku ne omenja. Po urbarju iz 1.1546 je graščina sodila k de-želnoknežnemu uradu. L. 1681 je bila graščina upodobljena na Wischerjevem bakrorezu. L. 1867 je bila pozidana nova zgradba, kapela, ki je bila postavljena v osemnajstem stoletju in je bila 1. 1892 prenovljena v novogotskem stolpu.
Prvotna stavba iz 1. 1681 je bila dvonadstropna, nova stavba iz 1. 1867 je enonadstropna in predstavlja tipičen primer podeželske klasične fevdalne arhitekture.
V graščini je bil do 1. 1980 dom, kasneje je stavba služila za skladišče, ker je bil v bližini zgrajeni novi dom. Po letu 1983 so pričeli z obnovo graščine. Obnovljena graščina je bila odprta 31. 1. 1986. Razveseljivo je, da se je pri obnovi obnovil stari parket v obliki šahovnice iz hrastovih in javorje-vih plošč. Prav tako so se na stropu ohranili kasetni okviri iz tramov. Polja med okviri so ometana. Ob obnovi so na stropu našli ornamentalno poslikavo v kitajskem slogu. Že leta 1986 so si zaželeli, da bi lahko to ornamentalno poslikavo restavrirali.
Danes smo spoznali tri fevdalne objekte, od katerih sta dva propadla.
Do sedaj smo spoznali, kakšna je usoda desetih objektov. Teh je še nekaj. Predvsem je tu Ojstrica nad Taborom, ki jo bomo predstavili ob letošnjem občinskem prazniku, ki bo verjetno v Taboru.
Stanje teh objektov nam odkriva tudi knjiga Ivana Lapajne »Zgodovina štajerskih Slovencev« iz 1. 1884. Marsikaj nam odkriva to delo. Med drugim je avtor tega zgodovinskega dela zapisal, da je bila Veronika Deseniška ubita v gradu Soteska, last morilca Jošta Soteškega.
Avtor piše o starih gradovih in izraža mnenje, da so bili, čeprav ni nikjer zgodovinsko dokazano, nekateri gradovi postavljeni na ostankih rimskih zgradb. Avtor že 1.1884 ugotavlja, da so stari štajerski gradovi v razvalinah ali so izginili. Avtor omenja grad Sachsenwart pri Preboldu, stari grad Ostrožno ali Bromberg pri Novem Celju, omenja se 1. 1296, grad Schoneck naj bi prvotno stal na kraju, kjer je danes Sv. Miklavž. Med razpadlimi gradovi omenja Žovnek, Ojstriški grad, Halrenberg (Soteska). Med dokaj trdnimi gradovi omenja: Novo Celje, Zalog, Straussenegg, Prebold, Gorico, Komendo, Senek, Novi klošter itd. Naša dolina je bogata z gradovi, le ohraniti nismo znali tega bogastva.
F. Ježovnik
Ljudsko denarništvo
STODESET LET SLOVENSKEGA GASILSTVA V ŽALCU lil.
Gasilstvo v pisani besedi
V	prejšnji številki Savinjčana smo zapisali, da se bomo v tej številki ustavili pri knjigi Rajka Vrečaija »Savinjska dolina« (samozaložba, Žalec 1930). Vendar bi bilo prav, da poprej polistamo po zapisnikih Savinjske posojilnice v Žalcu. Med drugim je namen teh sestankov, da osvetlimo začetke gasilstva v posameznih krajih. Iz zapisnikov Savinjske posojilnice se vidi, kdaj in koliko je' katero gasilsko društvo prejelo pomoči, in to je znak, da je društvo tedaj delovalo.
V	_ Savinjskem zborniku V (Žalec 1983) so navedene v sestavku Zanimivosti pomoči različnim organizacijam in med drugim tudi gasilcem. Vsaka od organizacij je navedena samo prvič, ko se je pojavila med tistimi, med katere je Savinjska posojilnica razdelila del čistega dobička.
Prepišimo imena gasilskih organizacij, ki so prejele pomoč:
v 5. junija 1897 Požarni brambi Žalski 300 goldinaijev,
5.	svečana 1901 Zvezi slovenskih požarnih bramb 50 kron,
1.	julija 1902 Požarni brambi v Vrbji 150 kron,
21. junija 1904 Požarni brambi v Žalcu - za parno brizgalno (poleg rednega letnega »darila« 400 kron,
21.	junija 1904 Požarni brambi v Alji vasi 40 kron, Požarni brambi v Latkovi vasi 30 kron,
Požarni brambi v Grajski vasi 20 kron,
Požarni brambi v Gotovljah 20 kron,
30. junija 1905 Požarni brambi Gomilsko 10 kron,
23.	aprila 1910 Zvezi požarnih bramb 50 kron,
1.	aprila 1911 Požarni brambi Kaplja vas 10 kron,
25.	aprila 1912 Požarni brambi v Levcu 30 kron.
V letih 1913-1917 so »darovi« društvom usahnili. Med redkimi, ki so v tem času prejeli »darove«, je bila Požarna bramba v Žalcu, kar kaže na izreden posluh, ki ga je imela Savinjska posojilnica za gasilstvo:
9.	aprila 1920 Gasilski župi v Žalcu 100 kron,
Odsek gasilskega društva v Ložnici 100 kron,
12v. aprila 1922 Požarni brambi Žalec (letos za cevi) 1000 kron,
22.	marca 1930 Prostovoljno gasilsko društvo Braslovče 100 din
25.	februarja 1931 Gasilno
Slovenci smo se v času po marčni revoluciji znašli v zelo težkem gospodarskem položaju. Kmečka odveza je s svojimi bremeni pritiskala na kmečko prebivalstvo, v večjih središčih pa je prevladoval tuj kapital in seveda tuje denarništvo. V takih razmerah so slovenski razumniki stopili v boj za razvoj lastnega denarništva, ki naj bi bilo ljudem blizu.
Na čelu takšnih prizadevanj sta bila brata Vošnjak. Dr. Josip se je namreč v šestdesetih letih prejšnjega stoletja vrnil z obiska na Češkem, kjer je spoznal hranilnice, ki so bile tam že udomačene. Kaj hitro mu je bilo jasno, da naše ljudstvo brez lastnega denaija ne bo zmoglo raznorodovalnih pritiskov, ki so se nenazadnje zrcalili tudi v posojilništvu, saj je več kot dejstvo, daje tisti, ki ima denar, tudi usmerjevalec dogajanja v neki družbi.
Tako je dr. Josip Vošnjak pripravil prva pravila za delovanje hranilnic pri nas, pozneje pa je njegov brat ing. Mihael pričel z neposrednim ustanavljanjem slovenskih denarnih zavodov. Čeprav sprva ni bilo večjih uspehov, je pozneje hra-nilništvo na Slovenskem doseglo razvoj, ki bi si ga lahko želeli tudi razvitejši od nas. Leta 1931 so našteli v tedanji Drav-
ski banovini preko petsto dobro delujočih hranilnic oziroma posojilnic.
V sedanji žalski občini je delovalo razmeroma dosti ljudskih denarnih zavodov. Naštejmo tiste, ki so bili registrirani leta 1931 v registru slovenskih kreditnih zavodov. V Braslovčah sta delovali dve hranilnici, v Grižah tudi dve, v sv. Juriju ob Taboru dve, v sv. Pavlu pri Preboldu dve, v sv. Petru v Savinjski dolini dve, v Petrovčah in na Vranskem pa po ena hranilnica. V Žalcu je delovala najmočnejša Savinjska posojilnica in poleg nje še Kmečka hranilnica in posojilnica.
Te denarne zadeve so upravljali ljudje, ki so jim zaupali svoj denar. Zato imenuje strokovnjak za denarništvo Jože Pokorn te vrste denarnih zavodov »ljudske«. Dejansko so bili ljudski, saj so v marsikaterem težkem primeru priskočili na pomoč in tako rešili veliko slovenskega premoženja pred požrtnim tujim kapitalom, ki je imel za cilj odtujiti čim več premoženja in ga preusmeriti v njihovo - tuje gospodarstvo.
Da ne bo izročilo nekdanjih hranilnic in številnih pokončnih ljudi, ki sojih vodili, tonilo v pozabo, se pripravlja knjižni zapis o nekdanjih hranilnicah in posojilnicah, ki naj bi izšle
v počastitev 110-letnice ustanovitve Savinjske posojilnice v Žalcu. Na ta način bo ohranjen spomin na neenak boj za gospodarsko osamosvajanje slovenskega gospodarstva v prejšnjem stoletju in o delovanju teh denarnih zavodov do njihove razpustitve leta 1941.
Usoda pa ni bila naklonjena hranilništvu tudi po letu 1946, ko je denarništvo v vsej državi prevzela centralna banka (NB SFRJ) s svojimi republiškimi podružnicami (centrala"1’'
video - video - video
-	presnemavamo na video kasete 8 mm, 16 mm, Super 8 filme, diapozitive
-	montiramo, računalniško opremljamo s teksti, tonom
-	razmnožujemo amaterske video posnetke
-	snemamo delovne procese
-	izdelujemo video voščilnice
ŽALEC, III. Ivanke Uranjek 6
telefon: 063/711-076
društvo Parižlje Topovlje 50 din,
25. februarja 1931 Gasilno društvo Vrbje 500 din,
14.	marca 1932 Prostovoljno gasil, društvo v Kaplji 100 din,
30. marca 1933 Prost, gasil, društvo Zg. Ponikva 100 din.
Ob naštevanju gasilskih društev opozarjamo na nazive društev (požarna bramba, gasilsko društvo). Ob tem lahko zapišemo, da se je gasilska organizacija v Žalcu po I. svetovni vojni imenovala Prostovoljno gasilsko društvo, 1.1934 pa se pojavi naziv Prostovoljna gasilska četa Žalec, 25. aprila 1934 je prejela 800 dinarjev.
Zanimive so primerjave med letnicami, ko so bila društva ustanovljena, in med letnicami, ko so prejela »dar«. Gasilsko društvo Arja vas je bilo ustanovljeno 24. 6. 1903, že naslednje leto prejme »dar«, to pomeni, da je takoj začelo prizadevno delati. Isto lahko zapišemo za Gomilsko, ustanovljeno 1. 1903, »dar prejme« 1.1905, v Koledarju za 1. 1905 je prav tako navedeno, medtem ko Arja vas ni navedena v koledarju. Poglejmo Gotovlje, ustanovljeno 13. 12. 1903, 'društvo navedeno v koledarju za 1. 1905 (prejšnja številka Savinjčana),
1.	1904 prejme »dar«. V Grajski vasi navajajo, da so društvo ustanovili 1. 1904, istega leta so prejeli »dar« od Savinjske posojilnice in v koledarju za 1. 1905 so že navedeni. Na Ložnici je bilo ustanovljeno društvo
1.	1920, takoj jim je pomagala Savinjska posojilnica. Pri primerjavi med podatki v Koledarju, med »datumi darov«, ki jih je dala Savinjska posojilnica, in med podatki v knjigi »Trideset let Občinske gasil-
skeizveze Žalec«, kjer so navedeni podatki o posameznih društvih, ni odstopanj.
Izjema bi bilo Gasilsko društvo Vrbje. Vrbenčani pravijo, da so društvo ustanovili 1. 1930, »dar« od Savinjske posojilnice so prejeli 25. II. 1931, tu bi se podatki ujemali. Vendar je gasilsko društvo v Vrbju obstojalo že 1. 1902, tega leta so prejeli 150 kron, to društvo je verjetno kasneje zamrlo, namesto z gasilstvom so se ob prelomu stoletja Vrbenčani raje ukvarjali z vrtnarstvom. Letos praznuje 100 let, odkar je bilo ustanovljeno društvo »VRTNAR«. Znano je tudi, da Vrbenčani nimajo radi tradicije, da nimajo razvitega »zgodovinskega spomina«. Ta jih preveč spominja na to, da so imeli nekoč svoj denar s ščuko in gramozom (šudrom) na njem.
Današnji sestavek sloni na »Savinjskem zborniku V, zato ne moremo mimo dejstva, da je v njem objavljen tudi zelo obširen sestavek Karla Stra-hovnika »Pomembnost Žalca pri organizaciji slovenskega gasilstva«. V sestavku je opisana zgodovina društva v Žalcu. Posebno vrednost ima pregled vodilnih članov v obdobju od 1981 do 1991. Tudi ta pregled odkriva marsikaj in če pogledamo samo Josipa Širca, vidimo, daje bil žalski župan, daje bil med vodilnimi v Savinjski posojilnici v Žalcu in da je bil med vodilnimi pri gasilcih. Takih primerov je veliko, od Hausenbichlerja naprej, in ti primeri nam povedo, da sta bila napredek in razvoj močno odvisna od posameznikov, ki so znali posamezna področja dela povezati in voditi.
F. Ježovnik
Ljudska knjižnica na Vranskem ena najstarejših v Sloveniji
Naše drage bralce prosimo, da nam pomagajo odkrivati razne listine nekdanjih hranilnic, hranilne knjižice, letna poročila, slike upravnih odborov ali poslovnih prostorov in podobno. Hvaležni bomo za vsako obvestilo, ki ga bomo prejeli na uredništvo, nato bo poskrbel pisec zapisa za prevzem gradiva, ki ga bomo kasneje lastniku seveda vrnili. Pomagajte in sodelujte!
A. V.
Zgodovina ljudske knjižnice na Vranskem sega v leto 1869. Ohranjeno je vabilo k slovesni otvoritvi, ki je bila 31. januarja 1869. Program, ki so ga takrat tvegali, kaže na nacionalno zavednost tedanjih Vrančanov. Izvajali so na primer Ilirija oživljena in Srbine tužni. Program je bil tiskan pri Jeretinu v Celju.
Knjižnica je opravljala uspešno kulturno in narodnostno misijo v času, ko so tudi na Vranskem hoteli ustanoviti Schulverein. Bila je shajališče vseh zavednih vaščanov. Znana so silvestrovanja. v mah dvorani Smogavčeve gostilne. Prirejali so prireditve in novoletne alegorične slike, ki jih je v tistih časih dolgavleta pripravljala dr. Anica Šerkova.
Član knjižnice je bil tudi djakovski škof J. J. Stross-mayer. Knjižnica se je vzdrževala s članarino, izposoje-valnino in letnim prispevkom posojilnice na Vranskem. Na Stefanje so prirejali tudi tombole, ki pa jih je kraljeva banska uprava v Ljubljani v stari Jugoslaviji prepovedala.
Do okupacije je imela knjižnica že 1348 knjig. Zasluge za to imata poleg članov vodstva tudi knjižničarki Jakšetova in Kramaijeva.
Do leta 1931 je knjižnica uživala gostoljubje Šentako-vih dedičev. Ko so ti odpovedali, bi bila ustanova na »cesti«, če bi takratni župan Ot-tenschleger ne dovolil, da se nastani v občinski hiši. Pozneje je politični veter drugače zapihal in knjižnica bi se morala zopet seliti na cesto, če bi tajnik dr. Edvard Serko s pomočjo celotnega odbora ne dosegel s prote-
stom pristanka občinske uprave.
Okupator je skoraj vso knjižnico uničil. Ohranilo se je le nekaj knjig pri posameznih članih.
Po osvoboditvi je bila obnova knjižnice zelo težka. Veliko zaslug za ponovno ureditev imata obe knjižničarki. Leta 1952 je imela knjižnica 665 knjig, v letu prej pa si je 424 bralcev izposodilo 1181 knjig. Knjižnica se je tudi v tem času vzdrževala s članarino in izposoje-valnino, KLO, ki je bil lastnik knjižnice, pa je postavil v proračun za knjižnico 5000 din. Edini večji dohodek je sprejela knjižnica od KZ Vransko, ki je darovala 5000 din iz dobička.
Že v tistem času so menih, da bi bilo prav, da bi kultur-no-prosvetna ustanova na Vranskem dobila več podpore, da bi lahko dočakala 100-letnico svojega obstoja v drugačni luči. Skrbeti pa bi morah tudi za naraščaj knjižničarjev, pa tudi za uglednejše prostore, takrat so namreč gostovah v pisarni krajevnih podjetij.
POGOVOR V STISKI
ponedeljek in petek od 18. do 21 .ure
Čarobni ples bvtov
Vsesplošni vstop v svet računalniškega virusa se je pričel v letu 1988 kot virusna kriminalka - napad virusa v računalniško omrežje Internet (ZDA). Uporabniki sistema UNIX so po celotni državi doživeli pravi računalniški infarkt. Avtor virusa je bil podiplomski študent Robert Morris.
Pri nas se je zametek virusa pojavil v letu 1987 ter se začel širiti kot epidemija jeseni 1988. Tega leta bi se vam ljudje zagotovo smejali, če bi jim rekli, da imate virus v računalniku.
Kaj je virus?
Virus je kompleksna oblika računalniškega vsiljivca, hitro se širi ter hkrati moti delovanje. Ima dve pojavni obliki: neposredno in posredno. Neposredni se razmnoži takoj ob izvajanju virusne kode, posrendi pa se pripenja na pogoste uporabljene dele operacijskega sistema. Razmnoževanje se začne šele z izvajanjem rezident-nega programskega modula, kjer je naložena virusna koda.
Presenetljivo je, da so bile definicije virusa postavljene že pred 42 leti s temelji pravil igre Core Wars, uničujoče vojne programov, ki so z današnjo metodo virusov uničevali vse druge programe v sistemu. Virus je kasneje izdelal in laboratorijsko dodelal avtor Fred Cohen kot posebno obliko virusa izvršilne programske kode. Za praktično predstavo ponazarjam model delovanja (psevdo-koda) virusnega programa.
Pozicija 1: podpis virusa (niz ASCII znakov ali niz stoijnih instrukcij - nespremenljivo in vendo na istem mestu)
Pozicija 2: okuži program Pozicija 3: naredi škodo, če je izpolnjen pogoj
Pozicija 4: nadaljuj s pravim programom
Okuženje (pozicija 2) se vrši z izborom naključnega programa na disketnem mediju, če je že okužen, ga primerja s podpisom virusa in ponovna okužba ni potrebna. Naslednjo naključno žrtev išče virus na drugem programu. Okužba traja tako dolgo, da pred začetkom žrtve vrine svojo lastno kodo v celoti. Ko je ta pogoj izpolnjen v celoti, se nadaljuje s pozicijo 4.
Življenjsko okolje virusa je pogojeno z pojmom razmnoževanja. Virus je torej nevaren samo v primeru, da se izvaja, sicer pa je popolnoma neškodljiv.
Vrste virusov:
1.	virus startnega zapisa
2.	virus jedra in lupine operacijskega sistema
3.	virus izvršilne programske kode
pod 1) živijo v vitalnih delih računalniškega sistema. Končni uporabniki jih slabo poznajo ali pa sploh ne vedo zanje:
biti izpolnjen določen pogoj, da se aktivira (npr. petek, 13.).
5. Aktivni del - virusno poslanstvo po učinku delovanja (npr. nesmiselna opravila, žvižg, blokada tipkovnice, popolno uničenje diska ipd.).
Kako vršiti zaščito?
Preventiva je v bistvu sestavljena iz dveh delov:
-	zaščita pred okužbo kot temeljna faza,
-	zdravljenje okužbe. Temeljne faze izključevanja možnosti pred okužbo:
1.	zaščititi diskete pred pisanjem
2.	redno arhivirajte podatke (ne zadošča en arhiv)
3.	nalaganje operacijskega sistema z originalne DOS diskete
NERAZVITA
OBLIKA
VIRUSA
POL RAZVITA OBLIKA
RAZVITA
OBLIKA
ŠIFRIRNI	IŽfiAO ))000
ALGORITEM	_-ŽŽžžž+**9
DISK-
«ctonooo
-VLlllM 9
POMNILNIK -
OKUŽI IN IZ -Ul žž+**9
SE
PRIVESI
OKUŽI IN IZ VEDI KODO VIRUSA
OKUŽI
SLIKA 1: RAZVOJ VIRUSA
startni zapis in particijska tabela
Prenos: z vklopom računalnika preko diska in diskete
pod 2) virusi jedra in lupine so najsplošnejša oblika virusov ter najbolj prisotni pri vsakdanjem delu. Gre za vmesnik med uporabnikom in sistemom - v operacijskem sistemu je to standardni program (COMMAND.COM)
pod 3) Najnevarnejša in najbolj razvita oblika virusa.
Njihov življenjski prostor je lahko katerikoli program, ki ima sposobnost programsko datoteko povečati, da bo začela služiti njihovemu namenu. To je skupina virusov, ki napada datoteko tipa COM, EXE in BAT in se pojavljajo v vseh okoljih.
Zgradba virusa v sebi poleg podpisa vsebuje še:
1.	razvojno informacijo - sprememba virusa od okužbe do okužbe. Določeni virusi po določenem številu okužb v trenutku izbrišejo vsebino diska_, dodelitveno tabelo ipd.
2.	Šifrirani del - del instrukcij virusa na začetku spremeni, ostale dele pa spremeni v nesmiselni zapis.
3.	Razmnoževalni del - podvajanje celotne podobe virusa. Pri zahtevnejši zvrsti virusa se prenaša kot rezidenten program.
4.	Prožilni del - prikrito delovanje, kar pomeni da mora
PARTICIJSKA TABELA -PRAZEN PROSTOR
STARTNI ZAPIS
DODELITVENA TABELA — KORENSKI IMENIK
CIE
SISTEMSKI DEL
T
	
IBMBIO.COMjlBMDOS.COM	■ COMMAND.COM
	
	
TETRIS.COM H	1 ■"
PODATKOVNI DEL
4.	nalaganje orodja, ki zavarujejo dostop do operacijskega sistema
5.	previdno pri izmenjavi oziroma izposoji disket
6.	ne uporabljajte programske opreme iz nepreverjenih virov (prosta distribucija). Zlasti v zadnjem času je zelo uporabljen program za odkrivanje virusov (SCAN.EXE), ki pa v bistvu virus razmnožuje
7.	rezervirajmo računalnik za testiranje virusov
8.	omejitev dela v mrežnih sistemih - zlasti mreža je zaradi komunikacij izredno občutljiva za prenos virusa. Nosilci oziroma upravljalci mrež morajo upoštevati zakonitosti originalne programske opreme
9.	instalirajmo programsko opremo, ki omejuje virusom instalacijo ali pa vršijo stalno diagnostiko.
Preventiva po okužbi:
1)	okužen računalnik ugasnemo, ker je ugasnjen neškodljiv - zapremo vse odprte datoteke
2)	označimo vse medije (diskete, enote) kot potencialno okužene. Obvestimo tudi ostale uporabnike, da izolirajo morebiti posojeni medij oziroma kopiran
3)	naložimo sistem z originalne DOS diskete, ki jo obvezno zaščitimo pred pisanjem
4)	arhivirajmo vsebino diska, ker bo arhiv koristil za kasnejše odkrivanje virusa
5)	ugotavljanje in zdravljenje je zahtevno strokovno opravilo ter ga prepustite usposobljenemu strokovnjaku, ki ima programsko opremo za uničenje virusa. Zavedati se morate, da se nekateri virusi tudi maskirajo, drugi potujejo kot slepi potniki ipd. Računalnika ne koristite, razen če se niste odločili za brisanje virusa z formatiranjem diska.
Imi# ■■«■lil OfrOK ZB9019
Svetuje im odgovarja pediatrinja dr* Iva Dolničar
Ne posiljujte otrok s hrano
Človek naj bi sprejemal vse, ne da bi ločeval med dobrim in slabim. Dobro je enako minljivo kot zlo.
Zopet je prišla v deželo pomlad. Tiho in počasi. Njenega prihoda niso zaznali zvonovi, le ptice so živahneje zapele in na drevju že brstijo prvi popki. Sprehajam se po pomladni naravi in razmišljam: »Le kaj naj še pišem v tej moji rubriki? Ali starše še sploh kaj zanima? Nemara vsi preveč hitimo in pozabljamo, da tukaj poleg nas odraščajo generacije kratkohlačnikov, ki bodo kar prehitro postali ljudje!? Ljudje že, ampak kakšni? Debeli, suhi, žalostni, veseli, srečni, nesrečni...«
Zbode me pridevnik - debeli. Zelo pogosto prihajajo namreč k meni starši, da njihov otrok noče jesti, pri tem pa je najbolj smešno to, da ti otroci pravzaprav sploh niso suhi, temveč debeli. Otroci imajo svoje potrebe po hrani in jedo toliko, kolikor potrebujejo. Tako tudi dojenček pije, dokler nima dovolj, nakar spusti dojko. Če potem joče, običajno mamice dodajajo še mleko v steklenički, kar pa je povsem narobe, saj vsak dojenčkov jok ne pomeni, da je lačen. Dojenček pač joče, ker ne zna povedati, kaj ga teži. Morda ga ščipa po trebuščku ah pa si želi tople mamine roke.
V tretjem mesecu starosti pričnemo otroku dodajati sadne sokove, v četrtem sadne kašice, petem skuto in zelenjavo, v šestem meso. V začetku otroci pogosto odklanjajo vse, kar ni mleko (zlasti dojeni). Treba je biti potrpežljiv in otroka postopoma navajati na nove okuse. Kot je napačno prehitro pričeti z novo hrano, je napačno z njo tudi odlašati. Običajno otroci med šestim in osmim mesecem odklanjajo mleko. Poskusite mu dodati kakao, belo kavo. Če ga kljub temu odklanja, ga nadomestite z mlečnimi izdelki: jogurtom, skuto, pudingom.
Zelo napačno je otroka siliti s hrano. Debeli otroci niso ne lepi ne zdravi. Maščobne celice se tvorijo do enega leta, kasneje pa se povečujejo in debelijo.
Za otrokovo neješCnost je lahko več vzrokov. Lahko je bolan ali pa se bolezen najavlja, lahko mu rastejo zobje, zato enostavno ni lačen. Ne posiljujte otrok s hrano. Najslabše je pred njim uprizarjati gledališče in tekati za njim z žličko. Če ne bo pojedel enega obroka, bo pač drugega. Lakota se namreč uravnava tudi s količino sladkorja v krvi. Pri neješ-
čem otroku je dovolj, če poje sladkorček, pa že ne bo kosil. Kaj hitro pa otroci tudi ugotove, da nas s hrano lahko hecajo. Karanje in jeza pri tem prav nič ne pomagata, res pa je tudi, daje zelo neprijetno, če se vse dopoldne človek trudi s pripravo hrane, otrok pa potem po njej samo pobrska.
Otrok mora imeti tri obroke in dve malici. Zajtrk je obvezen! Zadostuje skodelica mleka in kos kruha. Malica: sadje, sadni jogurt, skuta.
Kosilo naj bo kompletno. Po večeiji pa obvezna skodelica mleka. Med obroki neješčemu otroku ni treba nuditi ničesar, tudi če se vam zasmili, ker pač ni ničesar pojedel. Najslabše mu je takrat ponuditi kos čokolade, kekse ah drugo sladkarijo. Tako največkrat grešijo babice, ker se jim vnučki smihjo. Otroci to hitro ugotove in začno izkoriščati. Verjemite, brez obroka otroci ne bodo umrh. Lani naj bodo do naslednjega obroka, ki naj bo okusno in lepo pripravljen in serviran, saj otroci bolj kot odrasli »jedo z očmi«.
Obroki naj bodo tudi družinski dogodek, saj otroci raje jedo v družbi kot sami. Vsaj enkrat dnevno naj se za mizo ob klepetu zbere vsa družina. Tudi dvojna vzgoja pri prehrambenih navadah je zelo škodljiva. Kaj pomaga, če se očka in mamica držita reda, dedek in babica pa dajeta otroku potuho. Kako narobe!
Običajno imajo starši občutek, da otroci premalo jedo, pri tem pa imajo celo za nekaj kilogramov preveliko telesno težo. Takšni otroci res ne jedo glavnih obrokov, pa zato več pojedo med obroki, in to redilne hrane.
Pri enem letu starosti naj bi otrok svojo rojstno težo potrojil (večinoma jo tudi štiri do petkrat povečajo). Debelost je škodljiva, saj je vzrok vrste bolezni. Na sistematskih pregledih predebele otroke okaramo, jim damo dietni list, na katerem je zapisano, katera hrana redi, katera ne. Občasno moramo otroka stehtati in ga spodbujati, da bo izgubil kakšen kilogram. Pri tem je pomoč staršev zelo pomembna. Debeli otroci naj se veliko ukvaijajo s športom. Čeprav so pri tem okornejši, jih je treba spodbujati, da se krog med hrano, okornostjo in izgubo volje ne zapre.
In ko poslušam žvrgolenje prvih pomladnih ptic in gledam prve cvetne popke, se zavem, da v tem svetu vsakdo išče svojo rajsko ptico, da bi mu zapela. Eni nespametno hitijo, drugi ob poti nabirajo cvetje, lovijo metulje. Na koncu pa oboji ugotove, da rajske ptice ni. Eni se s tem zadovolje in najdejo svoj mir. Iste stvari, ki so jim pripovedovale o kletki, so jih učile tudi o prostosti.
Predstavniki virusov
Najpogostejši predstavniki - virusi startnega zapisa in par-ticijske tabele: Brain, Alame-da, Stoned, Bouncing Bali, Disk Killer idr.
■ - virus lupine operacijskega sistema: lehigh - virus izvršilne programske kode
648 - Avstrijski 1 (neposredni)
1813 - Jeruzalemski (več verzij)
170 x - Avstrijski 2 dbase virus - ni porekla Zlasti slednji je izredno pomemben za programiranje in upravljalce podatkovnih baz. Izguba podatkov brez arhiva
ali porušenega arhiva je v pravem pomenu katastrofa.
Dbase virus deluje posredno in rezidentno, okuži programe *.EXE in *.COM ter kvari datoteke *DBF. Po 90 dneh uniči dodelitveno tabelo in korenski imenik.
Nasvet: programerji, vgradite v izvirno kodo rutino za odkrivanje dbase virusa
Namesto zaključka naj navedem dejstvo, da smo z razvojem programske opreme vzporedno zgradih tudi AIDS te opreme. Virusov je preko 400,
vsakodnevno se na tržišču formirajo novi - neznani. Ena od zaščit pred virusom je visoka strokovna usposobljenost, profesionalnost dela ter odgovornost v informacijskih pretokih. Sodeloval in srečeval sem se že z mnogimi primeri virusa ter vam lahko zagotavljam, da je edina zaščita pred virusom ugasnjen računalnik.
Virus prične z vlaganjem diskete nepooblaščenim osebam v disketni pogon čarobni ples by to v.
F. Breznikar
CONFIG.SYS
AUTOEXEC.BAT
GONILNIKI
*-POKVARJENE ENOTE
OZNAKA ZA VIRUS
SLIKA 2: LOKACIJE VIRUSA
(3Ž) Hmezad
STANOVANJSKA ZADRUGA
»NAŠ DOM« p.o.
ŽALEC
Pri gradnji, adaptaciji vašega doma vam nudimo:
-	organiziranje kompletne ponudbe projektiranja, izvajanja gradnje, adaptacije in gradbeni nadzor,
-	nabavo gradbenega materiala brez prometnega davka,
-	možnost nakupa na obroke.
Pokličite nas po telefonu 714-141
ali nas obiščite v Žalcu, Žalskega tabora 1, vsak dan.
O domovinski ljubezni
Bliža se prvi maj. Praznik dela. Nedelja delovnih ljudi. Govorili in pisali bomo o delavcu, kmetu, skratka bolj o fizičnem kot umskem državljanu. Kaj si delovni ljudje želimo? Ne veliko, toda po nekaterih stvareh koprnimo z vso silo in zanje nočemo biti prikrajšani. Skoraj vsak normalen odrasel delovni človek si želi: zdravja in dolgega življenja, dovolj hrane, spanja, denarja in vsega, kar se zanj dobi, vse dobro svojim otrokom, spolne užitke, onostransko življenje, občutek, da nekaj pomeni.
Da vse to dosežemo in da se nam zato ne zvrti v glavi, nam je potrebna tudi domovinska ljubezen. Vemo, daje več vrst ljubezni, a domovinska je močan in zdrav čut za dom in domovino, je zaklad, ki daje življenju neko trdnost; vse kar, delajo ljudje, ki čutijo domovinsko ljubezen, delajo zaradi vdanosti temu čustvu in vse njihove sile so koncentrirane na dom in domovino. Tam, kjer si vsi delovni državljani ali vsaj večina tako čuti in misli, tam mora država mogočno cveteti. Ljudje, pomislimo na odcepljeno svobodno Slovenijo! Mora se čutiti močno navzven, zahodno Evropo in sposobno zagotoviti vsakemu državljanu življenjsko srečo. Vzgoja te ljubezni je v rodbini. Samo v združenju rodbine, šole in vsestranske vzgoje more domovinska lju-
bezen zrasti v mogočno drevo, ki preživi stoletja.
Na ta veliki dan - 1. maj, se bomo spomnili, kako smo in še molimo Kajuhov očenaš: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh, hlapcev vernih se usmili!« smo še vsak dan Boga prosili, pa ni slišal, bil je gluh. Smo bili tudi mi gluhi, ko smo letos, v posvečenem letu, poslušali v televizijskem tedniku (4. aprila 1991), da smo taka država, mislim na Slovenijo, kjer fizični delavec v vseh vremenskih razmerah zasluži dva do tri tisoč dinarjev, njihovi najvišji pa v mehkih naslonjačih in v prijetnih sobanah 40 tisoč dinarjev. In še to. Trdijo, da je v skladu z zakoni, celo vlada ni proti. Zato bodimo letos še posebej glasni: »Proletarci vseh dežel, združimo se! Naj živi prvi maj, praznik dela!!!«
Drago Kumer
Ob 1. maju
Spoštovani predsednik, Milan Dobnik, dovolite mi, da vas toplo pozdravim in vam zaželim prijetne praznike. Začasno menim, da je dovolj političnega prepričevanja in pleteničenja, kajti ljudi najbrž zanima vse kaj drugega kot snov, o kateri si midva dopisujeva.
Gregor Vovk
Parkirišče Prežihove 5 -problem vrtca ali stanovalcev
Stanovalci bloka Prežihove ul. 5 v Žalcu, lastniki avtomobilov, se sprašujemo, kam sodi vprašanje parkirišča našega bloka. V neposredni bližini se namreč nahaja novozgrajeni vrtec. Starši otrok, ki so v vrtcu, ter tudi zaposleni v VVZ neusmiljeno parkirajo svoja vozila na parkirišču Prežihove 5. Da bi bila zmeda na parkirišču še večja, pridno skrbijo tudi stanovalci, lastniki avtomobilov, Kidričeve ulice, kateri zasedejo skoraj vseh osem novozgrajenih parkirnih prostorov, ki pa so bili zgrajeni verjetno na račun novega vrtca. Marsikateri lastnik avtomobila Prežihove 5 je že lahko opazil na svojem avtu
manjše odrgnine, pa tudi brez manjših trčenj ni šlo. Tako je prej mirno parkirišče le še strah in trepet pred novim povzročanjem materialne škode. Vprašujemo se, zakaj in kdo je načrtoval vhod v vrtec iz Prežihove ul., saj je na drugi strani popolnoma prazna ulica, ki služi prevozu le nekaj avtomobilov dnevno. Ah mislijo načrtovalci takšnih objektov še naprej tako »pametno« načrtovati objekte širšega pomena brez parkirišč? Omeniti velja tudi stanovalce bloka Prežihove 3, ki prav tako pripomorejo k večji gneči na omenjenem parkirišču. Tako morajo biti stanovalci Prežihove 5 doma že okoli 19. ure, saj pozneje zasedejo njihova parkirišča »turisti«, domači pa - kakor se kdo znajde.
Upamo, da bi se lahko žganih odgovorni v VVZ in še kdo, ter ugotovih, da potrebujemo večje parkirne prostore, sploh če ne mishjo imeti v VVZ svojih. Gre namreč za starše njihovih najmlajših, katere največkrat pripeljejo z avtomobili. Le-ti pa so po zaslugi pametnih načrtovalcev na žalost, s strani stanovalcev Prežihove 5, nezaželeni.
P. J.
Proslava ob dnevu mater v Trnavi
Namesto za dan žena, kot je to že stara navada, smo se letos krajani krajevne skupnosti Trnava zbrali v Hmeljarskem domu ob dnevu mater.
Proslavo s kratkim kulturnim programom so pripravili učenci podružnične šole Orla vas in naši najmlajši iz vrtca. Najprej so se nam predstavili otroci iz vrtca in zapeli pesmi, za svoj nastop pa so poželi buren aplavz vseh navzočih, saj so bili s svojo pristnostjo in igri-
vostjo prav gotovo najbolj prisrčni. Šolarji so nam pripravili nekaj pesmi, deklamacij, igrico, glasbeni nastop, manjkal pa ni niti plesni program. Po končanem kulturnem programu je vse navzoče v imenu krajevne skupnosti Trnava pozdravila Jožica Cilenšek.
Za dobro voljo vseh mater, žena in vseh navzočih je poskrbel ansambel Šaleški fantje.
...
kjer problemi niso le medsebojni, temveč gre tudi za pomanjkanje stanovanjske površine v stanovanjih, kjer živi več družin skupaj, menimo, da stanovanjski problem mlade družine Založnik še ni tako pereč, saj je v trisobnem stanovanju, ki meri več kot sto kvadratnih metrov, možno bivanje šestih družinskih članov.
Razumemo, da si vsak žeh ob ustvarjanju družine lastno stanovanje, kar bi bilo najidealneje, vendar pa to ni bilo možno niti v obdobju povečane stanovanjske izgradnje v letih 1975-90, še težje pa bo v letošnjem letu, ko zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni možno pričeti z gradnjo stanovanj, s tem pa tudi ni možnosti dodeljevanja, na prednostnem vrstnem redu pa je še več kot sto nerešenih upravičencev, ki so vložih prošnjo za dodehtev stanovanja ob razpisu XII. natečaja v letu 1990.
Ni nam znano, če gre v članku Jorge Jimeneza za popolno neinformiranost o poteku reševanja problema, kajti v večkratnih razgovorih z Miranom Založnikom in Aleksandro Naraglav smo poskušali obrazložiti možnosti reševanja in jima pomagali, da bi lahko do dodehtve stanovnaja bivala pri očetu v stanovanju v Gotovljah 105, katerega stanodajalec smo prav tako mi, ah pa je takšno pisanje namerno, da bi širšo javnost zapeljalo v napačno smer in zanetilo nezaupanje v delovanje služb, ki se ukvarjajo s tako pomembnim področjem, kot je stanovanjsko.
V koliko gre za drugo, si lahko te izjave razlagamo le kot zakasnelo maščevanje bivšega imetnika stanovanjske pravice stanovanja splošnega družbenega premoženja v občini Žalec, kajti v času njegovega bivanja je prihajalo do raznih zapletov na relaciji imetnik stanovanjske pravice - bivša stanovanjska skupnost, ki pa so s preselitvijo imetnika stanovanjske pravice v Celje prenehali.
Občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora
i in zelenice
ga trga, tako da se človek komaj prebije skozi proti pokopališču ali spodnji avtobusni postaji. Slika se ponovi na drugi strani od mesnice do Gramesa in naprej. Nekateri bi se pač najraje kar zapeljali v lokale. Pešcu ne ostane drugega, da se prebija mimo parkiranih avtomobilov in srečen je lahko, če jo odnese le z umazano obleko ah raztrganim krilom.
Nič bolje ni zunaj strogega centra. Pločnik pred cerkvijo je redno zaparkiran, enako pločnik v Kruševski ulici, kjer parkirajo celo tovornjaki in osebni avtomobili s prikolicami. V Cankaijevi ulici sta dopoldne pločnik in zelenica zaparkirana s tovornjaki. ki jih popoldne zamenja Izletnikov avtobus, kljub temu, da ima dovolj prostora na lepo urejeni avtobusni postaji. Sprašujemo se, kdaj bodo prišli odgovorni iz Savinjskega magazina in Izletnika, da sanirajo uničeno zelenico v Cankarjevi. V tem delu mesta sta tudi upokojenska bloka redno zaparkirana, tako da so stanovalci primorani uporabljati že tako ozko in prometno cestišče. Doklej tako?
Iz vsega naštetega je razvidno, da Žalec nujno potrebuje mestno stražo, ki bo imela vse pristojnosti ukrepanja proti takemu ravnanju, pa tudi za policijo je tu dovolj posla, s čimer bi si povečali že tako skopo odmerjena sredstva.
Res je, da je vsaka prisila neprijetna, toda če ne bo šlo drugače, bo treba ukrepati tudi tako proti tistim voznikom, ki nimajo osnovne prometne kulture. To pa bo ukrep za zaščito ne le pešcev, temveč tudi lepega in čistega okolja. Če tega ne bo, ne sodimo v Evropo, kamor bi radi prišli kar po bližnjici, a na tak način zagotovo ne bomo.
I. Jurhar
Ulica ali dirkališče
Prebivalci Velenjske ceste v Žalcu se vse bolj hudujejo nad vsakodnevnim vandalizmaom motoriziranih mladoletnikov. Zadnjo nedeljo je bil žrtev njihovega divjanja šestletni 'otrok, nadebudni mladoletnik pa je pobegnil z mesta nesreče, saj se je preganjal po »mavrici« brez čelade in z vso hitrostjo, tako da tudi zaviranje ni pomagalo.	.
Ne gre obsojati le mladoletnika, temveč najprej tistega, ki stoji za njim, to pa so starši. Z gotovostjo lahko trdim, da svojemu ljubljenčku s tem, ko so mu kupili moped, niso napravili ne vem kakšne usluge. Storili so mu veliko škodo, saj so ga s tem poslali na »morišče«. Morda zveni neokusno, žal pa je resnično. Nič koliko mladih življenj je tako ugasnilo, saj nesreče ne izbirajo. Lahko jo povzroče sami, ali pa postanejo žrtve. Takrat se starši hudujejo na drugega udeleženca, povzročitelja, pri tem pa pozabljajo, da so ga sami pahnili v to.
Vsako dopoldne paradira po Velenjski cesti, ne bom pretiraval, če rečem da dvajset mladih voznikov, brez čelad in dušnika, do Ložnice in nazaj. Pot se včasih konča tudi v parku, kjer na zelenici preizkušajo svoje sposobnosti. Pogosto pa z mopedi vlečejo kolesarje ah jih potiskajo ob, sebi.
Cesto je slišati: »Le kje je policija?« Ne zamerite, toda imajo dosti pametnejšega dela. To, dragi starši, da si vzgojite svoje nadebudneževe vaša skrb, ne pa da jim kupujete motorje, s katerimi ogrožajo sebe in druge, in to povsod po mestnih ulicah, kjer onesnažujejo zrak in povzročajo nepotreben hrup, ki presega vse dovoljene meje. Jezimo se na tovarne in druge, ki onesnažujejo zrak, otrokom pa dopuščamo, da to počenjajo. Kakšna dvoličnost!
Prebivalci Velenjske ceste smo že predlagali, da se cesta proti koncu pri Šilihovi ulici zapre in služi le za prebivalce in dostavo. Tako bi zaščitili tudi park, da mladi ne bi divjali po njem in se izživljali. Ogroženi pa ne bi bili tudi otroci obeh osnovnih šol. Kdaj bodo torej v KS in komisiji za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ukrepali? Bodo res potrebne najprej smrtne žrtve?
I. Jurhar
Ogroženi pese
Promet v Žalcu je iz dneva v dan bolj vreden obsojanja, saj pešce v mestu vedno bolj ogrožajo motorizirani someščani in naključni obiskovalci, ki se obnašajo vse prej kot kulturno. V ožjem mestnem jedru in bližnji okolici smo vsak dan priče nepravilnemu ravnanju, s katerim je ogroženo celo mesto. Izjema ni niti Ulica savinjske čete, v kateri so upravne službe občine, saj je tu pred občinsko zgradbo pravi skupek prekrškov in ogrožanja mimoidočih.
Če se sprehodimo od avtobusne postaje po levi, moramo že pri trgovini Kuriva voziti pravi slalom med vozili, da pridemo na pločnik, namenjen pešcem. Pred trgovino Kovinotehne, še bolj pa pred podhodom na Velenjsko cesto, mora pešec s pločnika na cestišče, če hoče mimo parkiranih vozil. Še slabše je pri prehodu za pešce proti mesnici, ki je vselej zaparkiran. Nič bolje ni vzdolž ulice proti tehnični trgovini Savinjskega magazina, saj mora biti pešec pravi umetnik, da pride mimo; če namreč ni parkiranih avtomobilov, pa je nastavljena krama trgovin. Tako je tudi v spodnjem delu Šlandrove-
		
		OPTIKA SALOBIR
	S^v	Šlandrov trg 23, ŽALEC Telefon: 063/713-250
	ROMANA SALOBIR	Odprto od 8. do 18. ure
•	vsak ponedeljek od 15. ure nasveti okulista •	velika izbira domačih in uvoženih korekcijskih okvirjev ter očal priznanih izdelovalcev •	uvožene dioptrijske plastične leče •	fotostekla •	aparat za avtomatsko določanje vida (refraktometer)		
Še o: Slovenija - nekdaj - sedaj
Skupščina občine Žalec, Občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, v okviru katerega od 1. 1. 1990 deluje bivša stanovanjska skupnost, dajemo, kot osvetlitev nekaterih zadev, odgovor na naš članek, ki je bil objavljen v Savinjčanu št. 3/91 pod naslovom Slovenija - nekdaj - sedaj, v katerem Jorge Jimenezi iz Celja obtožuje delovanje s področja reševanja stanovanjskih problemov, še posebno pristop k rešitvi problema Aleksandre Naraglav in Mirana Založnika, ki sta od 8. 1. 1991 dalje pri nas evidentirana kot iskalca stanovnaja.
S stanovanjskim problemom A. Naraglav in M. Založnika smo se prvič seznanili ob vložitvi prošnje za dodehtev stanovanja, in sicer 8. januarja 1991.
Nekaj dni po prejemu njune vloge, tj. 18. januarja 1991, nas je služba za vloge in pritožbe pri Republiki Slovenije obvestila, da sta prosilca vložila prošnjo za rešitev stanovanjskega problema tudi pri njih, vendar so nam vlogo odstopih, s tem, da jih obvestimo o možnosti rešitve tega problema.
Vloga mlade družine je bila obravnavana kot vse ostale po istih kriterijih, na 11. seji komisije za solidarnost, dne 8. 2. 1991. Komisija za solidarnost je bila vse od leta 1975 do 31. 3. 1991 pooblaščena za obravnavo vlog s področja solidarnosti in za dodeljevanje vseh solidarnostnih stanovanj in stanovanj splošnega družbenega premoženja v občini Žalec.
Glede na to, da mora komisija delovati po vnaprej določenih merilih, ki morajo veljati za vse pričakovalce solidarnostnih stanovanj, nastalega stanovanjskega problema ni možno rešiti takoj, kajti pravilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj, ki so ga sprejele vse organizacije v občini, dovoljuje izjemno dodehtev stanovanja le v pri-
meru elementarne nesreče (požar, poplava ipd.). Glede na to, da je zadnje bivališče Mirana Založnika z družino v stanovanju očeta Ivana Založnika, kateremu je bilo v letu 1983, kot 6-članski družini z nizkimi osebnimi dohodki v okviru stanovanj splošnega družbenega premoženja dodeljeno v Gotovljah 105 večje trisobno stanovanje, smo se poskušali z Ivanom Založnikom dogovoriti, da do rešitve stanovanjskega problema mlade družine dovoli sinu z družino uporabo ene sobe ter souporabo sanitarij. To je bila začasna rešitev, ki se je običajno poslužuje večina novo nastalih mladih družin, ki v glavnem nimajo možnosti za takojšnjo rešitev stanovanjskega problema.
V razgovoru z očetom smo ugotovih, da prihaja do medsebojnih nesporazumov, predvsem zaradi neupoštevanja dogovorov glede uporabe prostorov in plačila stroškov, ki jih Ivan Založnik kot edini skrbnik še dveh mladoletnih otrok, zaradi nizkih prejemkov, ne zmore plačevati v celoti.
Kljub temu, da se je družina preselila k Miranovi materi, ki ima večje stanovanje v Celju, je oče še vedno pripravljen sprejeti družino k sebi, seveda pod pogojem, da si bosta tudi Mi-dran in Aleksandra prizadevala izboljšati odnose.
Da gre v tem primeru za neodgovorno ravnanje obeh mladih se kaže v tem, da nista pripravljena rešiti enega izmed ključnih problemov, torej živeti v strpnih odnosih pri enem izmed staršev, tako pri Miranovih kot pri Aleksandrinih, ki razpolagajo z lastno zgradbo v Dolenji vasi, temveč z dojenčkom potujeta od matere k prijateljem ter s tem poskušata izsihti takojšno dodehtev stanovanja.
Ker poznamo problematiko prosilcev, ki živijo v dosti težjih razmerah,
Eva Lenko
Predsedniku skupščine občine Žalec
Spoštovani predsednik, dovolite da vas in vaše sodelavce v skupščini občine in izvršnem svetu s tem javnim pismom opozorim na zaskrbljujoče stanje v vzgoji in izobraževanju in sploh v družbenih dejavnostih v občini.
V času obstoja in delovanja samoupravnih interesnih skupnosti je bilo sicer vedno več formalnosti in nesamostojnega odločanja, vendar smo imeli izvajalci v posameznih družbenih dejavnostih le nekaj besede pri odločanju o vsebini in obsegu financiranja programov. Sedaj se ne sestajajo več niti regularno izvoljeni skupščinski odbori za posamezne družbene dejavnosti. Naših pobud, predlogov in zahtev se v glavnem ne upošteva, postavljeni smo pred gotova dejstva. Menimo, da takšni odnosi in metode ne bodo prispevali k večji demokratičnosti, temveč nasprotno, k pretirani eta-tizaciji, odločanju posameznikov ali ozkih krogov.
Delavci v družbenih dejavnostih se zavedamo težkega gospodarskega položaja v občini. Mnogi ob rednem poklicnem delu veliko časa in truda žrtvujemo za ljubiteljske dejavnosti v kulturi, športu in drugih organizacijah in društvih. Menimo, da ni pošteno in pravično, da so še vedno precejšnje razlike med občinami v Sloveniji. To se najbolj odraža prav na področju vzgoje in izobraževanja, kjer delamo dokaj strogo po enotnih programih. Upravičeno pričakujemo, da boste predstavniki občine in delegati - poslanci o teh zadevah povzdignili odločen glas v pristojnih telesih v Republiki Sloveniji. Ugotavljamo namreč, da delitev prihodkov iz davščin ni pravično razdeljena med občinami in republiko.
Razumeti nas morate, da ne moremo biti zadovoljni po sprejemu proračuna občine. Kako naj sestavimo finančne plane, kakor to zahteva odlok o proračunu občine, če se nam račun ne izide. Z odobrenimi sredstvi v proračunu občine programov vzgoje in izobraževanja ne bomo izvedli. Sredstev ne bo dovolj ne za osebne dohodke ne za materialne izdatke. Z blokado žiro računov imamo že sedaj dodatne stroške za zamudne obresti, nekateri pa že grozijo z ukinitvijo dobav materialov. Kaj naj ukinemo, kaj naj zmanjšamo? Pri obveznem programu v osnovnem šolstvu kaj takega niti ni v naši pristojnosti. Bojimo se prenašati še večja bremena na starše otrok in učencev, saj jih ne zmorejo več.
Resno se tudi bojimo, da bomo žal najprej in najbolj ponovno varčevali pri mladini. Naše prosvetne delavce je za-
bolela zahteva po zmanjševanju sredstev za decembrska praznovanja otrok in ukinitev delovnega mesta poklicne sekretarke Občinske zvezev društev prijateljev mladine Žalec. Delo za to zvezo in društva ne sodi v pristojnost upravnega organa, je pa tesno povezano z vrtci in šolami ter krajevnimi skupnostmi. Vseh opravil ni možno opraviti voluntersko. Ne ukinjajmo težko priboije-nih in pomembnih inštitucij, saj nam bo lahko že jutri žal ah pa bo prepozno. Gradilo se je na izkušnjah in potrebnosti, ruši in ukinja pa se lahko hitro in nepremišljeno.
Družbene dejavnosti so nujni sestavni del celotnega sistema, niso le neka poraba, kakor ste že sami večkrat naglasili. Vse te dejavnosti so tesno navezane na gospodarski in splošen družbeni razvoj. Zato pričakujemo, da bodo imele dostojno mesto v proračunu in vseh drugih planskih dokumentih občine.
Janez Meglič
Spoštovani gospod Janez Meglič,
Vse nas, na katere se obračate, zelo skrbi stanje v celotni družbi. Zaskrbljujoča razmere v šolstvu in v tako imenovanih družbenih dejavnostih so namreč samo posledica zaskrbljujočih razmer v naši občini, Sloveniji in Jugoslaviji. Bodimo veseli, da samoupravnih interesnih skupnosti ni več. Če bi delegati tisti čas, ki so ga presedeli na zasedanjih skupščin SIS, in uradniki v SIS, delali, bi bile razmere danes manj zaskrbljujoče. Da s proračunom skoraj nihče ni zadovoljen, je normalno. Tisti, ki iz njega dobivamo, se nam zdi, da dobimo premalo, tisti, ki v njega plačujejo, pa se jim zdi, da dajo preveč. Ugotavljamo pa, da so sredstva za osnovno izobraževanje v republiki neustrezno razporejena, ker so izračunali indekse na osnovi lanske porabe. Tisti, ki je bil lani bolj gospodaren, je zato letos
oškodovan. Na pobudo predsednikov izvršnih svetov občin je bil sprejet amandma, po katerem bodo do polletja 1991 izdelani novi kriteriji za financiranje izobraževanja po občinah, s čimer bi se razmere v naši občini izboljšale. Likvidnostne težave pozna gospodarstvo že dalj časa. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bodo prenesle tudi na porabnike proračuna.
Strah, da bomo varčevali najprej in najbolj pri mladini, je odveč. Kot veste, smo racionalizirali delo pri DPM tako, da dejavnosti veijetno ne bodo prizadete. Z uvedbo demokracije in pluralizma je za otroško veselje v decembru še bolj poskrbljeno, saj se ustaljenim oblikam praznovanja pridružujejo še nove.
Tako imenovane družbene dejavnosti so nujni sestavni del celotnega sistema. Z njim so tako povezane, da se nikakor ne morejo izogniti težavam, s katerimi se vsi srečujemo.	PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC Milan Dobnik
Nagrada, ali kdo izkorišča našo naivnost?
Pred kratkim sem po dolgem času spet vzela v roke Vo-rančeve Solzice in se ustavila ob pretresljivi socialni črtici Nagrada. Ugotovila sem, da po dolgih letih, odkar je nastala, še ni izgubila svoje aktualnosti. Nasprotno, odkar Slovenci z odločnimi koraki stopamo v fazo družbenega razvoja, ki smo jo po vojni tako samozavestno preskočili, namreč v zgodnji kapitalizem, bodo podobne zgodbe vsakdanjost. Ce se kdo ne spominja več-gre za žalostno pripoved o dveh bajtarskih otrocih, ki sta z veliko zagnanostjo, misleč, da si bosta nekaj prislužila, pomagala očetu pri spravilu lesa. Toda po trdem garanju je sledilo razočaranje: lastnik gozda jima ni dal obljubljene nagrade, s tem pa je podrl vse njune otroške sanje in vero v pravičnost sveta. Morda boste rekli, da primerjava, ki jo bom opisala, ne vzdrži, toda priznati boste morali, da je poanta vendarle podobna.
Ob napornem početju, kakršno je vzgoja otrok, si zadnje čase starši prizadevamo, da bi svoje naslednike tudi ekološko vzgojili. Čeprav smo z rezultati še zelo daleč za razvitim svetom, se vendarle trudimo, da bi se vsaj čez leta pokazali učinki. Tudi v naši družini, kjer se čez leto nabere precejšnja količina starih časopisov, revij in drugega papirja. Da bi motivirali našo sedemletno hčer za osveščeno ekološko vedenje, smo ji razložili vse, kar mora vedeti o onesnaževanju,
o odpadkih in o tem, kako lahko odpadke ponovno uporabimo. Sklenila je, da odslej papirja ne bomo več kurili in ga odmetavali, ampak ga bo vse leto zbirala, ko ga bo dovolj, pa ga bo odpeljala v zbirališče. Za izkupiček si bo kaj malega kupila ali pa povabila družino na sladoled.
Odločitev je bila resna, dosledna in trdna, kakor je lahko-le pri otroku, ki še verjame v urejenost sveta. Vsak časopis, revija, ovojni papir in celo papirček od bombonov je skrbno romal v kartonske škatle v kleti, ki so se počasi polnile. Sčasoma nam je začelo zmanjkovati prostora, saj se je nabralo deset polnih škatel in odločili smo se, da jih odpeljemo na zbirališče starega papirja.
Oče in hči sta slavnostno naložila sadove naše ekološke osveščenosti na avtomobilsko prikolico, da bi končno videla, kakšni bodo finančni učinki tega početja. Hči se je že prej odločila, da nas bo za izkupiček povabila na sladoled. »Iz teh kupov papirja lahko gotovo izdelajo sto zvezkov,« je pripomnila. »Če smo s tem ohranili kakšno drevo, smo si zares zaslužili sladoled, kajne?«
Pa se je uštela. Na zbirališču so natehtali 210 kg papirja in nam zanj potem, ko smo morali plačati še davek (najbrž na našo naivnost), odšteli točno 86 dinarjev. Hči nas je res povabila na sladoled, vendar je bilo treba vsoti (skrivaj) še nekaj primakniti. Pa sploh ni šlo
za denar. Šlo je za otroško pričakovanje (ki smo ga diplomatsko izpolnili) in kar je naj-slabše, šlo je za občutek, da nekdo dela iz odraslih ljudi bedake. Odrasli namreč vemo, da stane v trgovini zavojček najslabšega toaletnega papirja 5,5 din.
V Vorančevi črtici je kapita-list-veleposestnik izkoriščal ekonomsko odvisnost bajtarjev. Kot kaže, izkoriščajo danes našo naivnost in predvsem naivnost mnogih šolarjev, ki zbirajo star papir. Zanima me le, kdo je ZDAJ tisti kapitalist.
P.S.: Mislim, da smo vsi, tudi zeleni, storili še veliko premalo za ekološko vzgojo otrok. Kajti začeti moramo pri majhnih stvareh. Od nas veliko bogatejši Nemci že otroke v osnovni šoli vzgajajo tako, da se na vsakem koraku izogibajo plastični embalaži, da ločujejo odpadke glede na njihovo razgradljivost, da zbirajo stara zdravila, baterijske vložke, pločevino (konzervne škatle obvezno sploščijo, preden jih odvržejo, da v smetnjaku zavzamejo manj prostora, steklo. Glavni čistilni sredstvi v stanovanju postajata kis in limona. Da bi obvarovali okolje pred škodljivo embalažo, že marsikje točijo mleko, detergente za perilo in posodo ter mehčalec za perilo v embalažo, ki jo prinesemo s seboj. Seveda so izdelki zaradi tega tudi cenejši. Tako ravnanje na vseh področjih tudi krepko podpira država. Nam, kot kaže, vsega tega še ni treba. Se bo morda le kdo zganil?
Nada Mulej
Hora legalis
Zadnji mesec se veliko govori o ,uklenjeni mladini1 ali o spremembi, ki vnaša v družinsko življenje in življenje mladostnika nova pravila vedenja.
Ob teh polemikah sem se spomnil na obujanja spominov, na svoje otroško življenje, Henrika Tume in Janeza Trdine, ki sta z zelo kritičnimi besedami opisovala mladostne frustracije in teror sistema nad mladimi ljudmi na začetku tega stoletja. Res je, da norme v vsakdanjem življenju prinašajo sladkost, ko jih kršimo, vendar je zadeva lahko precej bolj resna. Prvič je najbrž neizpodbitno, daje predlog izraz neke konzervativne logike in bati se je, da bodo nekateri kar preveč resno vzeli takšne predloge. Sodim, da je vpeljevanje hore legalisa izraz nezaupanja v otroke, vmešavanja v red in odnose v družini in kar je najbolj bistveno, gre za neustrezno reševanje deviacij mladostniških vedenj, kajti s prepovedjo določene stvari se vračamo v pravilnike dvajset let in stoletje nazaj.
Škodljivi in nemoralni vplivi ulice so danes zgoščeni v kulturno razvrednotenem in socialno nezdravem svetu. Poplava videokaset, pornografske literature, nekritični odnos do nizke bralne kulture (tako številčno kot vsebinsko) ljudi, težke
socialne razmere, ki imajo globok vpliv v razvrednotenju družine kot osnovne celice otrokove primarne socializacije, in še bi lahko naštevali, se nikakor ne morejo izkoreniniti s prepovedjo izhoda na ulico , v disko ali kino pov določeni uri.
Še posebno me moti uporaba pojma NESPODOBNOST v kakršnikoli zvezi s pravnim sistemom in edu-kativno nomenklaturo, kajti svoj čas (sto let nazaj) je res veljalo, da je nespodobno, če človek ponoči hodi po svetu. PODOBNO ŠE zdaj v mnogih patriarhalnih okoljih velja za samotno sprehajalko ali obiskovalko nekega lokala, da je nespodobna in ,DA NEKAJ IŠČE*. Takšni vsakdanji inserti našega življenja me še bolj prepričajo, da religija sodi v domeno osebne človekove svobode in tako, kot je ne smemo prepovedovati in razvrednotiti, tako je ne smemo vsiljevati in prevrednotiti. Torej nisem hotel, da bi govoril naokoli: vprašanje HORA LEGALIS, DA ali NE, je vprašanje, ki daje odgovor dveh ljudi z različnim konceptualnim dojemanjem sveta. Jaz pa nikakor ne mislim, da bi mi eden ali drugi vsiljevala njegov pogled na življenje kot vzorec, kako se naj vedem JAZ ah MOJI OTROCI.
Gregor Vovk
Braslovčani najboljši
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Žalec je pripravil 23. občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Udeležilo se ga je 75 učencev iz devetih šol, pomerili pa so se v dveh skupinah, in sicer v spretnostni vožnji, v vožnji po prometni površini in v testiranju.
V mlajši skupini je zmagal Gregor Račnik iz Braslovč pred -Robijem Bizjakom s Polzele in Janezom Božičem iz Braslovč.
V starejši skupini pa je bil prvi Janko Marovt pred Boštjanom Čulkom (oba Braslovče) in Sebastjanom Pehardo s Polzele.
Ekipno je bil v mlajši in starejši skupini vrstni red naslednji: 1. Braslovče, 2. Šempeter in 3. Polzela.
T. Tavčar
SERVIS
GOSPODINJSKIH APARATOV
• Gorenje • Elma • Iskra • Tiki
•	popravilo gospodinjskih aparatov
•	popravilo in čiščenje bojlerjev (3-mes. garancija)
DUŠAN ZAJC, ŠEMPETER 152
telefon: 063/701-038
Sprejem strank od 10. do 16. ure
Pika Nogavička med Polzelani
Na Polzeli smo si minuli teden lahko ogledali zanimivo odrsko uprizoritev Pike Nogavičke, ki sojo pripravili učenci Osnovne šole Vere Šlander Polzela z mentorico Olgo Hočevar. Dobra režija in kostumi, zanimivi plesni in pevski vložki, predvsem pa originalna glavna igralka Pika so navdušili staro in mlado. Skupaj jih je nastopilo 25, z navdušenim petjem in ploskanjem pa so sodelovali tudi gledalci, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička. V teh časih nam je bila vedra uprizoritev več kot dobrodošla. Na sliki: Mladi igralci z mentorico - režiserko Olgo Hočevar
T. T.
Pozdrav pomladi
V Žalskih enotah vzgojno-varstvenega zavoda so te dni pripravili zanimivo prireditev, ki so jo poimenovali Pozdrav pomladi. K sodelovanju so povabili starše, ki so skupaj z malčki izdelovali igrače, pripravili pa so tudi modno revijo. Prijetno dopoldne sta popestrila še citrar Božo in frizerka Julija, malčki pa so bili veseli, da so se lahko ves dopoldan igrali s svojimi starši. Breda Rovan, vodja enote, nam je povedala, da bodo pripravili podobno srečanje tudi maja. Pričakujejo, da se bo srečanja udeležilo še več staršev.
jk
Alan Ford band - od leve proti desni: Drumko - bas, harmonika, Matjaž - kitara, Flok - vokal, Sandi - klaviature, saksafon, Levin - bobni.
Postavi se v svoje čevlje
Zadnje čase ima človek, ki obišče kakšen maturantski ples, družabno srečanje smučarskega kluba Gozdnik ali pač zaide v kakšen hotel ali klub, priložnost, da posluša ali se zabava ob glasbi skupine ALAN FORD BAND.
„ Mladi glasbeniki so pretežno Žalčani in Celjani, stalno veseli in polni energije. Odziv publike je prav neverjeten, kajti sprejemajo jih tako sedanje kot generacije njihovih starejših bratov in tudi staršev. Ljudje se v tej krizi hočejo zabavati in sprostiti, in to jim daje ALAN FORD BAND v najboj rudimentarni obliki. Ko oni igrajo, se mora plesati, melodije in ritmi te vzdignejo in volja do zabave kmalu prispe do svojega viška. Ko ob koncu igrajo še nekatere svoje komade, stroj teče dalje, ritem ZABAVE IN TRUŠČA neusmiljeno melje naprej.
Skupina v zadnjem času pripravlja PRVE POSNETKE, zato smo povprašali dežurnega operativca banda Sandija Plasirana o načrtih skupine:
Vaši načrti za prihodnost?
Izdaja glasbene edicije (kaseta, plošča, CD), delo na lastni glasbi in potem promocijski nastopi, koncerti. Seveda pa ne mislimo prenehati z igra-
njem na plesih, kajti tam najlažje preverimo odziv publike, naš nastop in naše skladbe. Nedolgo tega smo igrali v razširjeni skupini The Blues Connection, kije imela izreden odziv v širšem, ne le lokalnem prostoru. Sploh ugotavljamo, daje vključevanje pihalne sekcije izredno poživljajoče za glasbo in tudi to nameravamo vkjučiti v svoje skladbe, ko bomo izdajali kaseto ali ploščo. Mi se bomo trudili dati publiki ritmično glasbo, glasbo, ki pade v uho in ki te sili k plesu.
Odnos banda do glasbe nasploh?
Fantje gojimo prepričanje, da je dobro in zahtevno glasbo težko odigrati z majhno zasedbo. V slovenski glasbeni produkciji manjka ritmike več tol-kalistov, pihalne sekcije, back vokalov. To - nameravamo vključiti v svoje skladbe in posneti solidne glasbene proizvode. Poplava komercialnih skladb tega ali onega ženskega imena nas ne bo zavedla, igrati hočemo dobro in biti ljudem všeč.
Govorite o novi zvrsti glasbe?
Ne, sploh ne. To je glasba, ki prodira v svetu proti vrhu (samo poglejte si MTV vse te back vokale, ritem in pihalne
Drage ljubiteljice dobrih jedi in okusnosnedneži, prejmite vroče pozdrave v pomladnih dneh. Danes smo vam pripravili dve jedi. Prva se imenuje BOGRAČ; tradicionalna balkanska jed. Kot drugo pa vam ponujamo praktičen nasvet o sadežu, ki se pojavlja pri nas v trgovini, AVOKADU.
Za bograč potrebujemo: 20 dkg govejega bočnika (mlado govedino), 20 dkg svinjine (hrbet), 2 glavici čebule, 8 dkg suhe slanine, 2 papriki (zelena in rdeča; če ni svežih, so lahko vložene), 1/2 melancana (ni nujno), 3 dkg suhih gob, 50 dkg krompirja, 1 do 2 korenčka, 5 žlic olja, piment (amlo), lovorov list, materino dušico, 3 stroke česna, horgoško papriko, sol, 1 feferon, 2 dl suhega belega vina.
Meso zrežemo na koščke kot za golaž. Drobno nasekljamo čebulo in slanino, papriko očistimo in narežemo na rezance, korenček na kolobarčke, jajčevec na kockice. Gobe namočimo v toplo vodo. Krompir olupimo in zrežemo na polmesece.
Najprej meso le za kratek čas popražimo v vročem olju, nato dodamo čebulo in slanino. Posolimo in počasi dušimo, tako da dolivamo malo vode ali mesne juhe. Ko se meso napol omehča, dodamo papriko, jajčevec, korenček, pimet, materino dušico, lovorjev list, česen, gobe in horgoško rdečo papriko (sladko ali ostro). Vse dobro premešamo in na vrhu zložimo krompir. Potem posolimo, dodamo razdrobljen feferon in vino.
sekcije), v ameriškem glasbenem svetu že vrsto let vleče celotno glasbeno produkcijo naprej.
Ali lahko svoji zvesti publiki obljubite kaj posebnega? _
Za vse, ki še niste pozabili The Blues Connection, naj povem, da pripravljamo še obsežnejši in udarnejši program, ki bo v kombinaciji z našimi lastnimi skladbami (podobno prirejenimi, aranžiranimi) enkraten in nepozaben glasbeni oz. koncertni dogodek.
V. G.
Nasveti v zvezi z darovanjem
•	Mladoporočencema lahko izjemoma podarimo dražje predmete, ki jima bodo prišli prav v gospodinjstvu.
•	Mladinca zakoncema smemo podariti tudi denar, vendar samo, če ju dobro poznamo.
•	Preden kaj podarimo, skušajmo več izvedeti o nagnjenjih, potrebah in konjičkih svojih znancev in prijateljev.
•	Kadar nam kdo naredi uslugo, jo ne poplačujmo z dragimi darili, temveč izkažimo pozornost in hvaležnost z ustreznim darilom.
•	V dar ne dajajmo starih in že podarjenih stvari.
•	Včasih velja od srca izrečena beseda »hvala« več kot neprimerno darilo.
•	Svojih bližnjih ne navajajmo na pogosta darila, saj to jemlje vrednost temu dejanju in nalaga nepotrebne obveznosti.
•	Poskusimo zadeti pravo darilo, s katerim bomo res razveselili.
•	Darila ne kupujmo zase, temveč za druge!
•	V šopku mora biti vedno neparno število cvetov (3, 5, 7, 9).
•	Knjiga je univerzalno darilo, enako primerna za moške in ženske.
•	Kadar prvič obiščemo znance na domu, sploh kadar prvič stopimo v tujo hi-
šo, prinesemo gostiteljici šopek cvetja.
•	Vljudnost ne zahteva, da poleg šopka gostiteljici prinesemo darila tudi za druge člane družine.
•	Kadar pridemo v tujo hišo uradno, ne prinašamo
• cvetja.
•	Družinskim članom, znancem in prijateljem prinesemo cvetje tudi takrat, kadar jih dalj časa nismo videli.
•	Za osmi marec darujmo samo cvetje in malo več pozornosti.
Na ulici
•	Ni olikano jesti med hojo po ulici. Edina izjema je sladoled, vendar je treba paziti, da z njim ne popackate drugih.
•	Odpadkov ne mečite po tleh, temveč v košare za smeti.
•	Kadar mimoidočemu pade kak predmet iz rok, ga poberite in mu ga izročite.
•	Psa vodite na kratki vrvici, po mestnih ulicah tudi z nagobčnikom.
V lokalu
•	V lokal zmeraj vstopi moški pred žensko.
•	Moški poskrbi tudi za mizo.
•	Ne sedajte za mizo znancev ali prijateljev, če vas ne povabijo.
•	Pri mizi moški odstopi boljši sedež ženski, odma-
kne in primakne ji stol in šele nato sam sede.
Izbira pijače je izključno pristojnost moškega, ravno tako natakanje, ženska izbere jed.
•	Natakarja pokliče moški, in to s pogledom, rahlim naklonom glave ah podobnimi nevsiljivimi gibi, nikakor pa ne z mahanjem in vsiljivimi klici.
•	Račun poravna moški.
•	Kadar ženska želi plačati del računa, moški ne ugovarja, vendar sprejme denar od nje šele, ko sam poravna ves račun.
•	V mešanih družbah, ki so večkrat skupaj, moški in ženske enakopravno poravnavajo stroške za hrano in pijačo.
•	Ob povabilu na pijačo ali kavo poravna račun praviloma moški spremljevalec.
•	V družbi dveh ah več moških ah v mešani družbi poravna račun tisti, kije prvi povabil na pijačo, vendar ne zmeraj isti, temveč vsakokrat drug.
•	Če vam pribor pade na tla, vam bo natakar prinesel drugega.
•	Kadar v družbi seda za mizo ženska ali starejša oseba, moški vstanejo, ji odstopijo prostor in poiščejo zase drug stol.
•	Za mizo se ne smemo glasno pogovarjati, vsebina naj se ne nanaša na intimne probleme ah na tretje osebe.
•	Ko moški in ženska zapuščata lokal, gre ženska naprej, moški pa za njo in ji pri tem pomaga odpreti vrata.
Iz zdravnikove popotne torbe
Ko naročaš za bolnika spet dežurnega zdravnika, poleg tega kje se gre, važno je domače ime.
»Halo, prosim za dežurnega zdravnika, gre pa se skozi gozd in prva hiša levo.«
Zdravnik hitro najde hišo in v njej starejšo bolnico. Ko jo pregleda, napiše recept, bolnilca pa: »O, samo da ste prišli! A ste od Rdečega križa?«
»Ne, jaz sem dežurni zdravnik, ah niste vi khcali, saj se pišete Bregar?«
»Nisem klicala, je pa še en Bregar, sosed, čez drugo hosto in prva hiša levo.«
No, tako je zdravnik odpravil dve muhi na en mah, eno za Rdeči križ, drugo za dežurno službo.
Tatjana KORUN iz Pondoija in Darko PUNGARTNIK iz Tabora; Martina LAZNIK iz Miklavža in Milan PUSTO-SLEMŠEK iz Kaple; Marija NOVAK in Marko LAVRIČ, oba iz Kaplje vasi; Simona SELIČ iz Hude jame in Darko KOTNIK iz Doberteše vasi; Alojzija MELANŠEK iz Pra-preč in Alojz GREŠAK iz Za-lož ter Majda HRASTNIK iz Zg. Roj in Matjaž JELEN z Go-milskega.
102
Marija STOKLAS - 89 let, Bogomir PLASKAN - 76 let iz Šentruperta, Bernard GLOBOČNIK - 60 let, Terezija KOZO VINC - 52 let iz Pernovega, Adolf SKOK - 46 let iz Marija Reke, Ivan DOBNIK - 57 let iz Dobrovelj, Avgust SEDELJ-ŠAK - 85 let iz Vologe, Marija ZABUKOVNIK - 87 let iz Andraža, Apolonija DOLER - 75 let iz Miklavža, Fihp Jakob SVET - 83 let iz Ločice ob Savinji, Jožef KROPIVŠEK - 79 let z Vranskega in Štefanija VI-DEMŠEK - 52 let iz Lipja.
Pokrijemo in dušimo na majhni temperaturi IN NE DVIGUJEMO POKROVA. Medtem KO SE BOGRAČ KUHA, LAHKO POSODO VEČKRAT STRESEMO, tako da ostane krompir cel. Bograč je okusen in boljši, če ga skuhamo iz več različnih vrst mesa (kunec, divjačina, ovca).
Druga zadeva, na katero vas opozarjamo, je AVOKADO. To je precej hranljiv srednjeameriški sadež (v Mehiki ga imenujejo jed revnih slojev). Ima ogromno vitaminov in visoko hranljivo vrednost. Avokado mora biti za uporabo dovolj zrel. To preverimo tako, da ugotovimo njegovo mehkobo s pritiskom na lupino. Primerjajte ga z breskvijo, če s prstom pritisnete nanjo, ostane na njej odtis. Z avokada odstranimo lupino (z lahkoto). Avokado je lepe zelene barve in mastnega mesa. V svoji sredici hrani večjo koščico, ki jo lahko posušite in posadite. Avokado se lahko je surov, najbolje v solati, kot nadomestek fižola ah krompirja v vseh vrstah zelenih solat in radiča. Da ne bi avokado na zraku potemnel, ga pokapate z nekaj kapljciami limone. Priporočamo tudi pripravo GUACAMOLE omake iz avokada. Priprava je enostavna: Z limono nakapane koščke avokada damo v multipraktik. Dodamo gorčico po okusu, česen (previdno z njim), kislo smetano, majonezo, začimbe po okusu. Vse skupaj zmiksamo in dobimo hranilno omako, ki jo priporočamo ob čipsu ah slanemu pomfriju
Dober tek!	A. G.
Živ - žav na kolesih
Prijetni, toph in sončni dnevi so pred nami. Živ - žav na kolesih se je prebudil iz zimskega spanja in tudi letos nas bo popeljal na odkrivanje skrivnosti in čudes.
Na obljubo v jeseni nismo pozabili. Ogled živalskega vrta plazilcev in Minimundusa ob Vrbskem jezeru vasje tako navdušil, da bo naš prvi izlet v tem letu ravno tja. Vabljeni ste vsi, otroci, starši, mladi po srcu, skratka vsi, ki želite z nami preživeti prijeten sobotni dan.
Dobimo se v soboto, II. maja 1991 ob 7.00 uri pred hotelom v Žalcu. Pot nas bo vodila v sosednjo Avstrijo, kjer si bomo najprej ogledali vojvodski prestol, pot nadaljevali do Vrbskega jezera, si ogledali živalski vrt in Minimundus, preživeli prijetno in zabavno popoldne ob Vrbskem jezeru, na poti proti domu pa se bomo ustavili še na letališču Brnik. Cena za otroka do 15 let je 410,00 din, za odrasle pa 540,00 din. V ceno so zajeti avtobusni prevoz, vse vstopnine in spremstvo. Prijave bomo sprejemali na Občinski zvezi DPM Žalec, Ivanke Uranjek 6, tel. 713-182 do 7. 5. 1991 vsak dan med 8. in 13. uro.
KOZMETIČNI
SALON
»EVELINA«
Evelina Lovrenčič Šlandrov trg 36, Žalec telefon: 711-589, salon 713-965, privat
-	nega obraza in telesa
-	odstranjevanje dlak
-	ročna masaža telesa
-	medicinska masaža z aparatom
-	odstranjevanje celulita
-	solarij
(§) Hmezad
KMETIJSTVO-RIBOGOJNICA
Že od nekdaj velja, da ribolov pomiri duha.
Zato vam HMEZAD KMETIJSTVO skupaj z njihovo RIBOGOJNICO omogoča športni ribolov na rečici Lava - od Ribje restavracije Črnooke do mostu v Kasazah.
KARTO ZA ŠPORTNI RIBOLOV lahko kupite v RIBOGOJNICI.
Če boste ostali brez ribiške sreče, lahko operete svojo čast v RIBOGOJNICI, kjer ponujajo vedno sveže postrvi in krape.
Obiščite tudi obnovljeno Ribjo restavracijo ČRNOOKO, kjer okusno pripravljajo ribje specialitete.
MLADE ŽALSKE ROKOMETAŠICE PRVE V REPUBLIKI
Za uspeh je potrebno mnogo truda
Že v prejšnji številki ste lahko prebrali vest, da so rokometašice Partizana Žalec, ekipa letnik 1976, postale republiške prvakinje.
Obiskali smo jih na treningu v telovadnici osnovne šole v Žalcu, pofotografirali nekaj rokometnih utrinkov in se pogovorili s treneijem, igralkami in s predstavnikom upravnega odbora kluba, ki ga v glavnem sestavljajo starši uspešnih rokometašic. Trener rokometnega kluba Partizan Žalec, točneje trener republiških prvakinj, Aleš Filipčič, je o svojem delu povedal naslednje: »Z deklicami, ki so iz cele občine, treniramo od začetka leta kar štirikrat na teden, ponavadi pa imamo konec tedna še kakšno tekmo, saj nastopamo tudi v članski konkurenci Slovenije. Na finalu v Kranju smo bili najuspešnejši med klubi Olimpija, klubom iz Velenja in domačinkami. Seveda v svoji konkurenci, to pa so starejše pionirke. Zelo sem zadovoljen, da smo uspeli na republiškem prvenstvu, saj se lahko pohvalimo-z najboljšo vratarko finala Tanjo Pilih, naša najboljša strelka v ekipi Vanja Dolar pa je le dva gola zaostajala za najboljšo strelko finala.«
Seveda smo morali za mnenje povprašati tudi rokometašice, republiške prvakinje.
Sergeja Klinc, kapetan ekipe, drugače pa iz Petrovč, je dejala: »Za rokomet meje navdušil oče, ko meje pripeljal na trening, da bi si pobliže ogledala igro. Rokomet me zelo veseli, saj treniram že tri leta. Z rezultati naše igre sem zelo zadovoljna in upam, da bodo še naprej takšni. Rokomet nameravam trenirati še naprej,
tudi po zaključku osnovne šole. Šola mi ni bila pri treningih nikoli ovira.«
Vanja Dolar, najboljša strel* ka ekipe na finalu, doma je iz Žalca: »Tovariš za telovadbo me je navdušil za rokomet, tako da treniram že štiri leta. Rokomet jemljem resno, čeprav si nisem nikoli mislila, da bom kdaj trenirala, sploh pa ne rokometa. Trenirati mislim tudi v prihodnje, saj mi je rokomet postal že navada in življepja brez rokometa si kar ne morem predstavljati.«
Tanja Pilih, na finalnem srečanju u Kranju je bila najboljša vratarka, doma je iz Žalca, o rokometu pa pravi: »Za rokomet me je navdušil tovariš za telovadbo, tako da sedaj treniram rokomet že četrto leto. Treniranje mi ne jemlje veliko časa in me zelo veseli, pa tudi svoj prosti čas dobro zapolnim. Doseženih rezultatov sem zelo vesela in rokomet nameravam trenirati tudi v prihodnje.«
V ozadju ekipe starejših pionirk Partizana Žalec, torej republiških prvakinj, je skritega mnogo truda in vloženega veliko dela, predvsem staršev igralk. V delo rokometnega kluba se vključujejo preko upravnega odbora, ocenjujejo doseženo delo, organizirajo prevoze na tekme in treninge, v začetku pa so prispevali tudi večino sredstev. Sedaj se vključuje tudi ZTKO, pa še nekatera druga podjetja, ki vsak po svojih močeh pomagajo igralkam.
Vlado Klinc, član upravnega odbora kluba in tudi eden izmed staršev igralk, je o delu upravnega odbora povedal na-
slednje: »Pred časom smo zamenjali strokovno vodstvo rokometašic in rezultati so bili kmalu zelo dobri. Res je, da se starši aktivno vključujemo v treninge, v organizacijo, urejamo prevoz in pomagamo, kjer se le da. Na začetku je bila podpora v večini naša, sedaj pa se vključuje še ZTKO in nekatera podjetja. Upravno odbor kluba v glavnem sestavljamo starši igralk, sestajamo pa se enkrat tedensko, ocenjujemo treninge in tekme in načrtujemo prihodnje delo. Spoznali smo, da le namensko in načrtno delo rodi rezultate. Ti pa so še potrdili našo pravilno pot.«
Jasna Rode
Strelstvo
/O ljubljanska banka
Splošna banka Celje d. d., Celje
NOVE OBRESTNE MERE
veljavne od 10. aprila 1991 dalje
-	vpogledna sredstva
za hranilne vloge za tekoče račune za žiro račune
-	dovoljeni negativni saldo na tekočem računu
-	depoziti nad 1 mesec
-	depoziti nad 3 mesece
zneski do vključno 10.000,00 din
zneski nad 10.000,00 din do vključno 50.000,00 din
zneski nad 50.000,00 din
-	depoziti nad 6 mesecev
zneski do vključno 10.000,00 din
zneski nad 10.000,00 din do vključno 50.000,00 din
zneski nad 50.000,00 din
-	depoziti nad 12 mesecev
*
-	depoziti nad 24 mesecev
-	depoziti nad 36 mesecev
Čestitamo za praznik OF in L maj
20%
18%
18%
60%
40%
43%
45%
48%
50%
52%
55%
55%
60%
65%
Regijski turnir v Šempetru
_ Prizadevni člani SD Slavko Šlander iz Šempetra posebej g. Tkavc, so pripravili regijski turnir v streljanju za pionirje. Tekmovali so s serijsko zračno puško. Turnirja so se udeležili strelci ekip Šempetra, Laškega, Celja in dve ekipi Žalca. Pri pionirjih _ so zmagali pionirji Juteksa Žalec s 505 krogi v sestavi: Simon Seibert, Kristijan Pukmajster in Matej Krašovic. Drugo mesto je zasedla ekipa SD Celja s 490 krogi.Tretji so bili pionirji ekipe Šempetra s 483 krogi. Rezultati deklet: 1. Polona Cižič 158, 2. Mateja Derstvenšek 153, 3. Tanja Fi-deršek 152 krogov. Pionirji posamezno: 1. Matej Kraševic Ju-teks, 172 kr., 2. Mijatovič, Celje, 170 kr., 3. Braniša, S.Š. Šempeter, 170 krogov.
Turnir v Laškem
Strelskega turnirja v Laškem, na strelišču v Rečici, so se udeležile ekipe Celja, Laškega in dve ekipi Žalca. Ponovno je zmagala ekipa pionirjev Juteksa Žalec s 485 krogi, pred ekipo Laškega, ki je na-streljala 483 krogov. Tretja je bila ekipa SD Celja s 481 krogi pred četrto uvrščeno ekipo deklet Juteksa. Najboljša posamezno sta bila pri pionirjih Kristijan Pukmajster, Juteks Žalec, s 175 krogi in pri dekletih Mateja Derstvenšek s 165 krogi.
Steklena kaplja
V Hrastniku so na strelišču SD Steklar pripravili letošnje veliko tekmovanje pionirjev za tradicionalni pokal Steklena kaplja. Tekmovanja se je letos udeležilo kar 20 ekip. Žmago-valec tekmovanja je to leto postala ekipa strelcev pionirjev SD ABC Pomurka iz Murske Sobote z odličnim rezultatom 528 krogov. Izkazala se je tudi ekipa Juteksa v sestavi: Mateja Derstvenšek 168 kr., Matej Krašovic 169 kr. in Kristijan Pukmajster s 175 krogi, saj je s skupno 512 krogi zasedla v močni konkurenci odlično tretje mesto ekipno. Posamezno je bronasto medaljo in z njo tretje mesto osvojil Pukmajster, medtem ko je bila Der-stvenškova s 168 krogi posamezno peta.
Tekmovanje za stekleno kapljo je bilo zadnje v sklopu več tekem, katere rezultati so šteli po posebnem pravilniku SZS za skupen pokal prijateljstva. To leto je ta pokal zasluženo osvojila ekipa Pomurke
iz Murske Sobote z zbranimi 163 točkami. Juteks Žalec pa je zasedel četrto mesto s 113 točkami. Posamezno se je ponovno izkazal Kristijan Pukmajster, ki je zbral skupno 108 točk in zasedel tudi v pokalu odlično tretje mesto posamezno.
Republiško
prvenstvo
Na novem strelišču za zračno orožje v Ljubljani so izvedli letošnje republiško prvenstvo za vse kategorije. Udeležila se ga je tudi ekipa Juteksa Žalec v konkurenci pionirjev, mladink, mladincev in članov. Normo za nastop na državnem prvenstvu pa so dosegli: pri mladincih Dušan Novak in Simon Vošnjak, mladinke Lucija Klovar, Janja Habjan in Renata Flego. Pri pionirjih je dosegel normo Kristijan Pukmajster, medtem ko člani norme niso dosegli. Republiškega prvenstva v konkurenci članov se je udeležilo 49 ekip. Republiški prvaki so postali strelci SD Kamnika s 1119 krogi. Ekipa Juteksa Žalec je zasedla 17. mesto s 1093 krogi, ekipa S. Š iz Šempetra pa je pristala na
26.	mestu s 1085 krogi.
Turnir v Žalcu
V Žalcu so člani vodstva SD Juteksa izvedli zaključno tekmo regijskega turnirja za pionirje. Tekmovanja so se udeležile ekipe Laškega, Celja, Žalca in izven konkurence ekipa SD iz Slovenjskih Konjic. Ekipa SD Slavko Šlander iz Šempetra se je turnirja udeležila le dvakrat (ni se udeležila zadnjega tekmovanja). Rezultati celotnega turnirja: prvo mesto je več kot zasluženo osvojila ekipa pionirjev Juteksa Žalec v sestavi Kristijan Pukmajster, Simon Seibert in Matej Krašovic, saj so zbrali skupaj 2006 krogov. Na zadnjem tekmovanju so nastreljali rekordnih 521 krogov, kar je rekord ekipe v tej sestavi (Krašovic 173 kr., Seibert 173 kr. in Pukmajster 175 krogov.) Drugo mesto je osvojila ekipa pionirjev SD Celja s skupno 1920 krogi. Tretje mesto - ekipa SD Laško s 1905 krogi. Posamezno je zmagovalec regijskega turnirja postal Kristijan Pukmajster s skupno 673 krogi, pred Krašovicem, 669 krogov, in pred tretjim Mijatovičem, SD Celje, s 659 krogi. Prvi trije posamezniki so prejeli lepe medalje, katere je podelil g. Marjan Dobovičnik, dolgoletni strelski strokovnjak.
Jani Pukmajster
Planince
pestijo
finančne
težave
Za nami so trije, štirje meseci dela v Planinskem društvu Zabukovica. Kaj lahko povemo o življenju v društvu v tem obdobju? Lahko rečemo, daje za nami uspešna letna konferenca, na kateri so imeli pionirji prisrčen kulturni program. Obudili so spomin na lanski tabor, najmlajši pa so zapeli himno tabora. Sama letna konferenca je bila takšna, kot so običajno letne konference; tu so poročila, razprave. Poročila so bila kritična, saj je društvo lani preživljalo določeno krizo: padlo je število članov, nekatere akcije niso bile izvedene. Največ kritike je bilo, ker ni bilo že tradicionalnega pohoda ob spomenikih NOB. Navzoči člani društva in ravnatelj šole so se spraševali: se mar bojimo obujati tradicije NOB?
Splošen vtis pa je bil, daje bilo tudi lani delo zelo lepo zastavljeno, da je marsikaj uspelo, da so uspeli mladinski tabori, udeležba na marsikaterem pohodu itd.
Pa letos? Začelo se je slabo: premalo prijav za pohod na Osankarico, za pohod po poteh XIV. divizije. Kako popestriti planinsko dejavnost? Vendar pa je bilo tudi marsikaj uspešnega: pohod žena na Hom je lepo uspel, na pohodu na Snežnik je bilo 25 udeležencev, a na Porezen, kamor smo zahajali več kot 10 let, nas letos ni bilo.
Poželi smo uspeh s predavanjem »Po Jugoslaviji«, ki se ga je udeležilo 100 ljudi, uspelo pa je tudi komemorativno srečanje na postojanki za umrlim bivšim oskrbnikom Jožetom Balom. Dela ne zmanjka, upravni odbor pod vodstvom Srečka Čulka išče nove oblike dela. Tabor, ki bo letos v Kamniški Bistrici, bo zagotovo uspel, drugje bo potrebna večja animacija članstva. Vse skupaj bo lažje, ker bo odstranjena vsakodnevna skrb za postojanko. Postojanko je prevzel Drago Kumer, ki ima izkušnje že z Mrzlice, želimo, da bi mu zelo ambiciozen načrt, kako poživiti planinstvo na postojanki, uspel.
Marsikaj bo potrebno postoriti. Nekaj uspe s prostovoljnim delom, kot je uspela ureditev društvene sobe v Domu upokojencev Griže. Drugje v društvu pričakujejo pomoč. Tako se sprašujejo, kako bodo urejali cesto proti postojanki, ki ima tudi širši pomen in ni zanimiva le za društvo. Sprašujejo se, kako bodo vzgajali kader, ki dela z mladino, kako organizirali tabor za najmlajše na Gozdniku in starejše v Kamniški Bistrici. Tabora imata tudi vzgojni pomen; jih bo moralo financirati samo društvo iz članarine in starši s prispevkom?
Kako vzdrževati postojanko? Ni bilo odveč postavljeno vprašanje: od ZTKO se zahteva, da javno pove, koliko sredstev je namenjeno za vzdrževanje športnih objektov v proračunu in za katere objekte so sredstva namenjena?
Cela kopica vprašanj se odpira. Glavno vprašanje pa je: bo amatersko, brezplačno delo kos vsem težavam, ki se porajajo? Bojijo se krize vodenja, čeprav so planinci znani po trmi in ne odnehajo, dokler ne ' pfidejo na vrh! Vodstvo v društvu so prevzeli mlajši. Ali bodo ti kos težavam in ne bodo začeli omahovati? To je bilo eno glavnih vprašanj, postavljenih na letni konferenci in kasneje na sejah upravnega odbora. Uspehi, neuspehi se vrstijo, prepričani pa smo, da bodo ob koncu leta prevladali prvi.	-fj
Oglašujte v Savinjčanu
tel. 711-433
• koles in motorjev
Otvoritev bo v petek,
26. aprila 1991, ob 17. uri.
Odprto vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
Občni zbor PD Polzela
V	planinskem domu na Gori Oljki so imeli v soboto, 23. 3., svoj redni občni zbor polzelski planinci. Po uvodnem delu in poročilu predsednika o delu društva, članstvu in postojanki, na kateri so opravili člani 2168 ur dela, je sledil razgovor. Marsikatera tehtna pripomba je padla v prid boljšega dela in organizacije. Resne težave bodo nastopile, če bo potrebno uvesti za planinske pohode štartnine. Delo za pohode smo vedno opravili zastonj, izkaznice pohoda in čaj smo pohodnikom ponudili brezplačno. V letošnjem letu smo opravili pohod Zdravju naproti, v aprilu (nedelja, 14.) pa bo pohod na Dobrovlje. Naslednje leto bo Savinjska planinska pot praznovala dvajsetletnico in prav zato bi morali za njo vsi nekaj resno postoriti. Izvolili so nov upravni odbor enajstih članov, na čelu katerega je dosedanji predsednik Vili Vybihal. Predsednik NO je Berti Vasle, častnega razsodišča pa prejšnji predsednik društva Stane Štorman. Na zboru sta bili podeljeni dve Knafelčevi diplomi, načelniku markacijskega odseka Milanu Orešniku in Stanetu Štormanu. Slednji je povedal vzpodbudne podatke o akciji Štirje letni časi na Gori Oljki. Po tem delu je naš član Alojz Palir pokazal diapozitive z naših gora. Za konec so si še enkrat ogledali kaseto o slovenski transverzali od Maribora do Kopra.
B.J.
4. rod
planinskih
vodnikov
Savinjski MDO že izvaja četrti tečni za planinske vodnike (PLV). Prvi tečaj za gorske vodnike je organiziralo Slovensko planinsko društvo pred 85 leti, prvi tečaj za PLV je bil pred 15 leti, prvi v Savinjskem MDO je bil 1978., drugi 1984. (Žalec) in tretji 1986. leta.
V	soboto, 23. 3., so se kljub slabemu vremenu zbrali kandidati (24) v Zabukovici, da opravijo preizkusno turo na Kamnik čez Mali vrh. Pozdravil jih je član komisije za vzgojo in izobraževanje pri PZS in član odbora za PLV ter predstavil našo planinsko okolico. Na pot so jih popeljali Irena Brložnik, Srečko Čulk in Milan Kretič. Od bivaka na vrhu so sestopili čez Podhom v planinski dom na Homu. Tu so popoldan imeli predavanje o planinskih poteh, hoji v mejnem pasu, prehodu čez državno mejo na planinskih prehodih. V Savinjskih Alpah imamo krožno pot iz Logarske doline čez Savinjsko sedlo po dolini Bele na avstrijski strani in čez Pavličevo sedlo v Logarsko.
V	naši občini imamo Savinjsko pot in pot po Vinski gori, ki obkrožita našo dolino in ponujata izredne razglede. Pa še cela vrsta označenih poti in nekaj planinskih postojank (Čre-ta, Zajčeva koča, Marija Reka, Hom, Bukovica, Šentjungert, Gora Oljka). V zadnji številki Savinjčana piše Srečko Meh o zboru turističnih vodnikov in med njimi omenja tudi planinske. Naši planinski vodniki se lahko vktjučijo v turistično ponudbo in vodijo po naših hribih. V prvi letošnji številki TURISTIČNIH OBJAV piše, da bi morali vodniki najprej dobro poznati naše domače območje. Planinski vodniki se vsako leto po opravljenem delu in vodenju lahko le ob izpolnitvi pogojev registrirajo za tekoče leto. Zapisati velja, da imamo tudi nekaj gorskih vodnikov, ki lahko vodijo po plezalnih smereh v naših visokogorskih stenah. V stenicah Ko-tečnika so plezalne smeri za prosto plezanje in za njih obstoja ustrezen plezalni vodnik. Vse to moramo le znati in želeti turistično iztržiti.
B.J.
Bron Branka Cimpermana na državnem
Lansko in letošnje leto sta pri Karate klubu Žalec leti debelih krav. Dolgotrajno vestno delo daje rezultate. Ob koncu lanskeg leta je Damir Vrbanič postal republiški kadetski prvak, letos pa je uspeh mladega tekmovalca nadgradil še Branko Cimperman. Cimperman, sicer trener žalskih karateistov, je na republiškem prvenstvu zasedel tretje mesto in si s tem pridobil pravico zastopati Republiko Slovenijo na državnem prvenstvu. Glavno makedonsko mesto je tako v sredini meseca aprila gostilo najboljše tekmovalce v borbah modernega športnega karateja. Presenečenj in preobratov na prvenstvu ni manjkalo. Cimperman je svojo prvo borbo gladko izgubil in bil s tem izločen iz nadaljnjega tekmovanja. Imel je samo eno možnost: da borec, ki ga je premagal, postane državni prvak in mu s tem omogoči borbe v repasažu. In zgodilo se je. V re-pasažnih borbah je Branko Cimperman trikrat zmagal. V borbi za tretje mesto je premagal vicešampiona Evrope po tem, ko je ta že vodil z 2,5:0, do konca borbe pa je ostalo le še slabe pol minute časa. Z uspešno izvedenimi akcija-
Market »ENI«
Žalec, Ul. Bačke palanke 9 Telefon: 063/714-676
Pri nas dobite skoraj vse za vaše gospodinjstvo
UGODNOSTI:
Pri prodaji na čeke nudimo 10% popust. Dostava na dom!
Pri nakupu nad 200 din kartica 3x3.
Delovni čas: od 8. do 20. ure,
nedelja od 8. do 12. ure
Cimperman uspešno izvaja tudi atraktivne udarce, kot je na primer ushire tobi geri, ki ga vidite na sliki Branka Kobala.
mi je Cimperman najprej izenačil in čisto na koncu tudi zmagal s 3:2,5.
Kolegi v klubu so se njegove medalje močno razveselili, da pa ima bron še poseben sijaj, priča dejstvo, da zadnjih pet let slovenski karateisti na državnih prvenstvih niso dobili nobene medalje in je prav
Cimperman prekinil že kronično sušo. Zvezni selektor Dušan Dačič pa je Cimpermana povabil na priprave državne reprezentance, ki se bo kaj kmalu udeležila evropskega prvenstva v Hannovru. Cimpermanu in žalskim karateistom pa želimo še veliko športnih uspehov.	L. B.
Sautes
Na Polzeli:
prodajalna s pohištvom »Sanles«
•	široka ponudba pohištva
•	čudovite italijanske kuhinje
Ugodni 6-mesečni kreditni pogoji in nakupi na čeke!	Telefon: 063/721-087
V Žaltu:
darilni boutique »NINA« (nasproti tržnice)
•	velika izbira artiklov iz uvoza
•	najceneje vse, kar ste včasih dobili v free-
sh°P'h	Telefon: 063/711-312
Mladi Grižani osvojili ulice Celja
V petek, 12. aprila 1991 sta Novi tednik & Radio Celje pripravila II. tek po ulicah Celja, na katerem so se med šolskimi ekipami najbolje odrezali tekači Osnovne šole Nade Cilenšek iz Griž, drugi so bili Žalčani in tretji Velenjčani. Grižani in Žalčani se bodo sedaj udeležili republiškega prvenstva v krosu v Domžalah, na posnetku pa so mladi griški tekači.	F. Ž.
Saj ni res, pa je; vam povem, da je v Preboldu
nova trgovina s čevlji
■Rešaj-
in komisijska prodaja (starinarna)
•	kmetijske mehanizacije
•	tehničnega blaga
•	tekstila
•	športne opreme
12.
Na rednem mesečnem hitropoteznem šahovskem turnirju SK Savinjčan je zmagal Stane Skok z 10,5 točkami pred Brankom Setnikarjem z 8,5 in Jožetom Štormanom z 8. točkami.
V prostorih društva upokojencev v Grižah je na ekipnem šahovskem turnirju nastopilo devet ekip. Presenetilo je Društvo upokojencev Žalec, ki je osvojilo 28,5 točk pred Obrtniki Žalec s 25,5 točkami in Sip Šempeter z 19 točkami.
Za DU Žalec so igrali: Stane
Skok, Martin Štorman, Ivan Pevnik in Jože Grobelnik.
Šahovski klub Žalec uspešno vzgaja podmladek. Odločili so se organizirati šahovsko šolo, ki bo trajala nekaj let. Delo v klubu poteka po načrtu, nadzor nad nio pa opravlja poleg kluba še Šahovska zveza Slovenije. Največ začetnikov je iz pionirskih vrst. Skrb za mlade šahiste je prevzel nekdanji odlični šahist iz Maribora, mojstrski kandidat Dani Vombek, inštruktorja pa sta Mitja Urisek in Branko Pipal. V kratek se bodo mladi šahisti pomerili na klubskem prvenstvu, nekaj simultank pa bo odigral Fide mojster Marjan Črepan iz Petrovč.
J. G.
NOVO • NOVO • NOVO
Moško frizerstvo
»Slavica«
Tel.: 063/711-288, int. 6
V Žalcu (v prostorih bivše MONTANE, nasproti železniške postaje)
•	modne moške frizure
•	konkurenčne cene
Pripravljeni smo modno oblikovati tudi pričesko vašemu dekletu ali ženi.
Odprto: vsak dan od 9. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure
Se priporočamo!
_ (M) Hmezad.
	*		¡"v
	sj	_D_	M
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA AGRINE V ŽALCU
NOVE OBRESTNE MERE
- veljavne od 1. maja dalje
vloge na vpogled vezave nad 1 mesec vezave nad 3 mesece vezave nad 6 mesecev zneski nad 30.000 din
45% letna obrestna mera 50% letna obrestna mera 55% letna obrestna mera
57% letna obrestna mera
Varčevalci, dobri gospodarji, vabljeni v Blagovnico Agrine v Žalcu!
Ko poslovni stik in nakup postaneta harmonija izpolnjenih želja.
Iz policijske beležnice
dom in okolje
Anton Vesolak, sekretar za LO, je izročil Občinski zvezi priznanje za pomoč v poplavah.
Ohranimo
V dorani gasilnega doma so se na letni konferenci zbrali delegati Občinske gasilske zveze, predstavniki sosednjih zvez in pobratenih Križevcev. Predsednik Občinske zveze Rudi Herman je v uvodnem govoru opozoril na finančne težave, s katerimi se ubadajo društva in tudi zveza. »Zato moramo gospodariti racionalno, zveza pa bo tudi v bodoče upoštevala predvsem dejavnosti društev pri dodeljevanju sredstev. Poleg opreme, ki jo moramo posodabljati, moramo skrbeti za izobraževanje in usposabljanje članstva, da bomo v primeru naravnih nesreč lahko pomagali ljudem najbolj učinkovito. S preventivnimi akcijami moramo ohranjati naš dom in okolje. V lanskih poplavah smo dokazali, da smo sposobni pomagati in reševati,« je med drugim dejal Rudi Herman. Branko Verk, poveljnik štaba operative, je dejal, da so lani zabeležili kar 45 požarov, pri katerih je bil najpogostejši vzrok malomarnost občanov. Skoda je bila precejšnja, zato bi morali povzročitelje požarov ostreje kaznovati.
Podpredsednik republiške gasilske zveze je delegate seznanil z reorganizacijo, ki je nujna v novih razmerah. »Operativne gasilske enote ne bodo v sestavu civilne zaščite. Zakon predvideva, da bodo te enote še naprej v gasilski organizaciji, skrbele pa bodo za zaščito in reševanje. Gasilstvo je si-
cer resorsko opredeljeno v ljudski obrambi, ko pa bo sprejet zakon o varstvu pred požarom, bodo stvari jasne. Pripadniki gasilskih društev, ki bodo izvajali program obrambe in zaščite, se bodo izenačili s pripadniki civilne zaščite in tako ne bo treba posebej urejati odsotnosti z dela. Predvidena je tudi
šola za požarno varnost. Vedno več je tehnično zahtevnejših reševanj, zato je nujno usposabljanje članstva. Predvidena je tudi ustanovitev uprave za civilno zaščito in reševanje,« je dejal Tone Koren in izrekel priznanje gasilcem žalske občine za uspešno delo.
jk
V boj za zdrave lisice
Človek bi mislil, da bo povečanje kazni za prekrške v cestnem prometu kaj vplivalo na vedenje voznikov na cesti, pa je stanje podobno kot v starih dobrih časih. Nekateri imajo še vedno preveč denarja, pa razbijajo svoje jeklene konjičke, spet drugi še vedno vozijo omamljeni od alkoholnih hlapov, da o parkiranju sploh ne govorimo. Ker je torej v cestnem prometu vse po starem, poglejmo, kdo je komu kaj ukradel.
15.	3. je neznanec vlomil v predelan čebelnjak, last Blaža Potočnika, ki domuje v Celju. Slednji je ostal brez samokolnice, električnega motorja in različnega orodja, neznanec pa se bo potil, ko bo to orodje uporabljal, potil pa se bo tudi, ko bo svoje dejanje zagovarjal pred možmi postave.
Bližnji sosed delovne organizacije Ferralit o njej verjetno nima pretirano dobrega mišljenja, zato je z večjim kamnom 15. 3. razbil steklo na vhodnih vratih. Okno bo plačal, policisti pa bodo zoper njega napisali kazensko ovadbo o kaznivem dejanju poškodovanja tuje stvari.
H. D. iz Prebolda rad pretirava. Omehčan z alkoholom se je zvečer v gostilni Vedenik močno prepiral, pri tem pa mu je iz ust padla proteza. Ker ni imel v oblasti svojega ravnanja, je sveto mislil, da ga je nekdo udaril in takoj prijavil pretep na policijsko postajo. Šele kasneje so mu razložili razliko med nerodnostjo in pretepom. Upamo, da jo je razumel.
16.	3. so Antonu Čretniku iz avtomobila izmaknili prenosno UKW radijsko postajo znamke Rudi Čajevec, ki je bila last Elektra iz Celja. Neznanega zmikavta še iščejo.
Avgust Livk iz Pondorja se je močno razjezil, ko je ugotovil, da mu je G. V. iz Gornje vasi v njegovem gozdu podrl pet hrastov, s čimer gaje oškodoval za pet tisočakov. Ljudje na vasi bodo sedaj imeli kaj govoriti, G. V. pa se bo moral zagovarjati pred sodnikom.
Tudi v sorodstvu ne teče vse gladko. Martin Matjaško iz Šempetra se je močno hudoval, ker mu je nekdo posekal smreko. Izkazalo seje, da je bil gozdar P. F., ki pa je poleg tega tudi brat Martinove žene. Martina so napotili na zasebno tožbo, P. F. pa si verjetno ne prepeva več... sekaj, sekaj, smrečico...
Daje les draga stvar, pričajo pogoste gozdne tatvine. Tale je že tretja v tej mini seriji. Alojz Pogladič iz Železnega je pred kratkim ugotovil, da je R. F. iz Galicije že pred časom podrl in odpeljal iz njegovega gozda tri bore. Izkazalo se je, da ga je Alojzova žena R. F. zaradi takega vedenja opozorila, pa jo je ta fizično napadel, tako da so mir v hiši naredili šele možje v modrem.
V sredini meseca so klicali iz žalske avtobusne postaje, kjer je v nezavesti obležala Zdenka Krivec iz Velenja. Odpeljali so jo na urgenco, kjer so ugotovili, da si je nezavest povzročila kar sama, saj je na močne tablete zlila tudi mnogo močnega alkohola. Izpiranje želodca pa ni nič kaj prijetna zadeva.
18. 3. je Danilu Kovaču iz G. Radgone prekipelo. Ker mu v Zarji iz Petrovč niso poravnali obveznosti, je njihovega direktorja Jernejška gladko zaklenil v njegovo lastno pisarno.
Sedaj pa se bo moral zagovarjati zaradi protipravnega odvzema prostosti. Pri nas pravna država funkcionira tedaj, ko v pisarne zaklepajo direktorje, ne pa funkcionira, ko ti direktorji ne izplačujejo že narejenega dela. Bog
pomagaj takemu pravnemu redu!
19. 3. je neznanec vlomil v kurnik Marice Prevoršek iz Petrovč. Odnesel ji je šest kokoši, sedaj pa se ne more odločiti, ali so nesnice ali za zakol. Svetujemo, naj se oglasi k Marici, mu bo izdala skrivnost, pa še kaj drugega 'mu bo šepnila na uho.
21. 3. je neznanec vlomil v avtomobil Boža Radeča, od koder mu je odvzel poslovni kovček. Naslednji dan pa je bilo vlomljeno v R4. last Tomaža Marovta iz Rakovelj, ki je tako ostal brez dveh tisočakov, ki sp bili v denarnici v vozilu.
Še četrti in zadnji primer gozdne tatvine v tem času. Franc Lešnik iz Hramš je ob obisku gozda ugotovil, da mu je nekdo odpeljal dva ku-bika smrekovine. Še pa je to zgodilo že pred dobrim mesecem, zato je smreko vina verjetno medtem že pohištvo postala.
Manja Herodež iz Gornje vasi je ostala brez denarnice in bunde, ki jo je pustila v svojem avtomobilu, ko se je ustavila pred gostilno Rus v Lukovici. Pa še v gostilni je morala plačati.
Dragutin Jakovljebič pa je v bifeju Šansa v Libojah močno razbijal, kar ni bilo všeč policistom in lastniku. Ker se ni hotel pomiriti, so ga pridržali do iztreznitve, čaka pa ga še obisk pri sodniku.
Peter Ropaš: »Na em strani je po moje kar dobro, da so se kazni zvišale, saj se drugače na cesti sploh ne upošteva cestnoprometnih predpisov, po drugi strani pa se včasih zgodi, da prekrška nisi storil, pa moraš vseeno veliko plačati. Po zvišanju kazni pa se bodo ljudje vedli veliko bolj odgovorno, kadar bodo za volanom.«
Maks Veniger: »Povišanje kazni se mi zdi pravilno, ker bo veijetno samo visoka denarna kazen spametovala voznike. Sama prometna kultura in ponavljanje istovrstnih prekrškov, kot sta prekoračena najvišja dovoljena hitrost in vožnja pod vplivom alkohola, nam pričajo o slabem stanju na naših cestah.«
Oglašujte v Savinjčanu
tel. 711-433
Rafko Pražnikar: »Zvišanje kazni bo mogoče izboljšalo tudi naše ravnanje v prometu. Vendar se mi povišanje kazni ne zdi najbolj posrečena odločitev, saj bi se morali vozniki sami zavedati, kako se morajo vesti v prometu. Osebno ne verjamem, da bo samo zvišanje kazni pripomoglo k boljši prometni varnosti.«
Darinka Dolič: »Z zvišanjem kazni bo verjetno malo več reda na cestah, so pa kazni malo previsoke. Vendar samo višoke kazni za prekrške niso dovolj, vozniki sami bi morali imeti toliko zavesti, da do kršitev ne bi prihajalo. Sicer pa bi poleg voznikov morali »popraviti« tudi še kaj drugega, ceste na primer.«	B. Lobnikar
Že dalj časa pripravlja Lovska zveza Slovenije obsežno akcijo »peroralne vakcinacije lisic proti steklini«, ki bo med drugim zajela večji del osrednje Slovenije s celotnim celjskim področjem. To pa pomeni, da se bodo v akcijo vključile vse lovske družine žalske občine; Žalec, Griže, Vransko, Polzela, Braslovče in Prebold. Spominjamo se še, kako smo se v Sloveniji spopadali s steklimi lisicami, zdaj pa so lovci temu problemu napovedali odločno vojno. S prvim delom slovenske akcije so začeli že pred dvema letoma, na enem območju pa jo je treba ponoviti trikrat, tako da poteka spomladi, jeseni in se konča spomladi. V Sloveniji so začeli z zahodnim delom, zdaj pa se širijo skozi centralni del na vzhod. Gre za akcijo, ki je vključena v evropsko širino, zanimivo pa je, da je v Jugoslaviji, v ta varovalni projekt zdravih lisic zajeta samo Slovenija, vključno s hrvaško Istro.
Pred dvema letoma so v Sloveniji odkrili kar 846 živali, ki so imele steklino, med njimi je bilo največ lisic, 772, ostali pa so bili v manjšini, npr. osem psov, trinajst mačk, en konj, tri goveda, okuženih pa je bilo kar 52 različnih vrst živali. Zanimivo je, da so v Sloveniji proti steklini najprej čepih pse, nato pa se je ta virus prilagodil lisicam, kjer pa seveda cepljenje ni mogoče. Danes je kar 90 odstotkov primerov, ko je lisica preno-sitelj stekline.
Dan polaganja vab proti steklini bo letos v osrednjem delu Slovenije predvidoma 11. maja. Kompletno akcijo je treba izpeljati v enem dnevu, ob tem pa mora biti vreme suho, da ne prizadene vabe. Vabe bodo lovci polagali
na vsem ozemlju, izvzeta so samo področja naselij, cest, industrijski objekti, poligoni, večje obdelovalne kmetijske površine, primestni predeli in vinogradi ter ozemlje na višini nad 900 metrov, kamor lisica ne zaide.
Vaba, imenovana kolač, je velika 5x5x1 cm, sestavljena pa je iz govejega loja, ribje moke in parafina za vezavo (močno smrdi), v sredini pa je vsebina. Te vabe izdelujejo v Nemčiji, do polaganja pa jih hranijo v hladilnicah.
Našo akcijo imenujejo »slovenski model«, ker polagajo vabe na tla. V osrednji Sloveniji bodo letos položili 110 tisoč vab, v akciji pa bo sodelovalo šest do sedem tisoč lovcev, ki bodo morali delo opraviti v štirih urah, kar znese 24 tisoč ur. V akcijo bodo vključeni tudi občin-
ski in republiški inšpektorji ter veterinarji. Ena vaba stane dve marki, zato lovci prosijo občane, ki bodo vabe videli, naj jih ne uničujejo, ker bi tako zmanjšali pomen akcije. Prav tako naj bi v času akcije imeli privezane pse, kajti lovci bodo neusmiljeni in bodo živali v gibanju streljani. Na kvadraten kilometer pride 16 vab, saj je med
eno in drugo razdalja 250 metrov.
Glavni vodja za slovensko akcijo je dr. Armin Tomažič: »Lovci so dobri gospodarji in prepričani smo, da bojo tudi to akcijo zadovoljivo izpeljali. Kontrola bo trikrat, in sicer četrti, osmi in štirinajsti dan. Lisica položeni kolaček poje, sredinska vsebina pa pripomore, da postane imuna na steklino.«
Lovci morajo vabe polagati obvezno z rokavicami, pri tem pa je treba paziti na oči in sluznico. O akciji bodo obveščali s plakati ter preko milice, vojske in zdravstva.
Lovci bodo prevzeli vabe na dan akcije med 7. in 8. uro. Že prej bodo določili skupine po pet ljudi in vodjo. Vabo je treba položiti na senčno stran in jo pokriti s travo in listjem, da je ne bi
pojedle vrane. Z zemljo je ni dobro pokriti, ker je potem lisice ne bi našle. Vabe se ne sme ponovno zmrzovati. Po opravljenem polaganju se bodo lovci LD zbrali v lovskem domu ali na določenem mestu in poročali o akciji. Vabe ostanejo obstojne na dnevni temperaturi do 22 stopinj C dva do tri tedne. Vaba ni primerna za vakci-nancijo drugih živali, ker le te rabijo 100 do 1000 krat večje doze vakcine. Šest tednov po polaganju vab mora vsaka lovska družina odstreliti eno do dve lisici za kontrolo imunitete in jih nemudoma dostaviti Veterinarskemu zavodu.
Tudi na celjskem območju, vključno z žalsko občino, bodo akcijo ponovili jeseni in prihodnjo pomlad, da bo res učinkovita.
TONE VRABL
ŽALEC,
ŠLANDROV TRG 2
Telefon: 063/712-303
•	hitra izdelava očal
•	kontaktne leče
•	elektronsko merjenje vida
•	nasveti okulista
'TJlCf
'rman
Anketo
Udeleženci v cestnem prometu so v zadnjem času doživeli pravi šok, ki pa se še najbolj pozna v denarnicah kršiteljev cestnoprometnih predpisov. Kazni za prekrške v cestnem prometu so se namreč vrtoglavo zvišale, mi pa smo se odpravili na ulico in povprašali, kaj o zvišanju cen menijo vozniki motornih vozil.
•	Občinske štabe sestavljajo veterinarski inšpektor, veterinar in predstavnik LD, regijski štab pa Lamut, Hus in Kovač. Zraven je tudi dr. Armin Tomažič, ki je tudi član evropske koordinacije.
•	Slovenci so posodobili pet tisoč vab Hrvatom v Bujah. Za večjo učinkovitost bi to akcijo morali izvesti tudi v sosednji republiki.
•	Slovenska akcija je vključena v evropsko strategijo zatiranja stekline, z njo pa so začeli že v bivši DDR, Poljski, Čehoslovaški in Madžarski.
•	Včasih so zdravilne ampule vlagali v kurje glave pa se to ni obneslo, zato so se odločili za sedanje vabe.
•	Finci so kočake »sejali« kar iz avionov pa tudi ni bilo uspešno, ker ni bila enakomerno zajeta vsa površina.
•	Osnovno načelo je, da so vse vabe položene v enem dnevu in da jim lisice kasneje najdejo.
Spet je pomlad cvetoča prišla, prišla in čakala je tebe.
Sedla na rosna, cvetoča je tla in jokala je, ker te ni našla.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
JOŽETA ZAJCA
iz Rakovelj pri Braslovčah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, tolažilne besede, darovano cvetje in za številno, spremstvo na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala PGD Braslovče.sodelavcem,HmezadPE Bra-slovče-Žovnek za pomoč, g. župniku za opravljen obred in pevskemu zboru za odpete žalostinke. Žalujoči:
žena Marija, sin Marko ter sin Jože in hči Majda z družinama
KOMUNALNO PODJETJE p o
63310 ŽALEC, Nade Cilenšek 5 telefon: 063/712-131, 712-149
Za popravilo okvar na glavnem vodovodnem omrežju v občini Žalec so dežurni:
od 29. 4. do 6. 5. 1991
Radovan ČREMOŽNIK, Gotovlje 105
od 6. 5. do 13. 5. 1991
Anton JAGER, Prebold 62/a telefon: 723-097
od 13. 5. do 20.5. 1991
Marko DOLINAR, Griže 35, telefon: 712-844
od 20. 5. do 27. 5. 1991
Jakob OLIP, Pongrac 21, telefon: 711-629
od 27. 5. do 3. 6. 1991
Vlado ŠUPER, Vel. Pirešica 5/e, Žalec
Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurni monter dežuren od 12. do 12.30 na sedežu podjetja, ostale dni pa ga lahko poiščete doma ali ga pokličete po telefonu. Pisna sporočila lahko oddate v poštni nabiralnik na sedežu podjetja.
Krvodajalstvo
V	maju bodo krvodajalske akcije pripravile krajevne organizacije RK, in sicer
v GRIŽAH - 8. maja od 7. do 11. ure, v prostorih Doma Svobode v ŽALCU - 10. MAJA OD 7. DO 13. URE,
v prostorih K S Žalec;
v PETROVČAH -11. maja od 7. do 11. ure; v prostorih OŠ Petrovče: v ŠEMPETRU - 17. maja od 6.30 do 13. ure, v prostorih OŠ Šempeter; na VRANSKEM - 22. maja od 7. do 12. ure, v prostorih Zdravstvene postaje Vransko; v LIBOJAH - 29. maja od 7. do 11. ure, v prostorih Zdravstvene postaje Liboje.
V	mesecu marcu je bila krvodajalska akcija na Polzeli, ki se je je udeležilo 228 krvodajalcev, od katerih sta največkrat darovala kri Marjan Žagar (69-krat) in Miroslav Ulaga (52-krat).
avtokleparstvo
TURNŠEK VOJKO Zabukovica 3 a © 063/713-814
Oglašujte v Savinjčanu
tel. 711-433
Kmetovalcu damo v najem cca. 50 arov zemlje (njiva) v Žalcu.
Zaradi obnove hiše prodamo stara balkonska vrata, okna, pomivalni stroj v okvari in nov mešalec betona.
Telefon: 063/713-359
MARJAN AMON IZDELOVANJE SPOMENIKOV
Slatina 9/A
Šmartno v Rožni dolini Telefon: 063/38-672
Plačilo na dva obroka
( POGREBNE STORITVE
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, sina in brata
KARLIJA
PINTERJA
iz Matk
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
MIHAELA PILIHA
iz Levca
Sonce prihaja in odhaja,
Ti st odšel, nazaj nisi prišel.
Pri 48. letih nam je nenadna smrt vzela pridnega in skrbnega
ADOLFA SKOKA
iz Marija Reke
Ob boleči izgubi moža in očeta
BORISA STAMOLA
iz Ponikve 6 pri Žalcu
Težko je najti besede zahvale vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, posebno družini Staneta Dražnika in njemu osebno. Hvala tudi za pomoč sodelavcem in kolektivu Ferralita Žalec in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, za maše ter izrazili sožalje. Hvala obema g. župnikoma za obred, govornikom za besede slovesa, GD za častno stražo in spremstvo, pevskemu zboru.
za žalostinke ter pogrebcem in zastavonošem. Posebna hvala naj velja družinam: Dražnik, Jelen, Rak, Volk in Sredenšek.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi! Žalujoči:
žena Jožefa in hčerka Bojana
HITRO IN SOLIDNO
•	dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žare)
•	postavitev mrtvaškega odra na domu
•	vse vrste prevozov, tudi na upepelitev v Ljubljano
•	dobava in montaža betonskih žarnih niš za žarni pokop
•	ureditev kompletne dokumentacije
IVAN STEBLOVNIK, BRASLOVČE, PARIŽLJE 11,
telefon: 721-667, 721-395
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za vsestransko pomoč, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči:
žena Milči, otroci Simona, Sandi in Karli ter ostalo sorodstvo
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili ua njegovi zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje.
Hvala tudi govornikom za tolažilne besede ob slovesu.
Žalujoči:
žena Marija, sin Jelko in hči Bernarda z družino
Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala sosedom Bokrovim za pomoč in prevoze, sorodnikom, družini Hribar in Dobriha ter g. župniku za opravljen obred in g. Hermanu za poslovilne besede.
Žalujoči:
Silva, Romana, Vlado, Joži in hčerka Monika
Nihče ne more reči, od kod priveje veter, nihče ne sme vprašali, kam spel odveje... Prihajam iz neskončnosti in odhajam v večnost.
ZAHVALA
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsa leta hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice
BARBARE ŠEŠKO
roj. Mejavšek iz Zagrebena
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovane vence, cvetje in svete maše. Prisrčna hvala cerkvenim pevcem iz Petrovč, g. župniku ter Krajevnima skupnostima Griže in Liboje.
Žalujoči:
mož Ivan, hčerka Dragica, sinova Janko in Bojan z družinami
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek
FILIP SVET
iz Ločice pri Polzeli
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in maše ter za tako številčno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala družini Arh, dr. Cukjatiju, govornikom, duhovniku za opravljen obred, godbi na pihala in pevcem.
Žalujoči:
žena Ana, hčerki Irma in Marta z družinama ter vsi, ki so ga imeli radi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in deda
ALOJZA PIŽORNA
iz Andraža
se iskreno zahvaljujemo dr. Janezu Cukjatiju, osebju bolnišnice Topolšica, Lovski družini Polzela, ostalim lovskim družinam, pevcem iz Vinske gore, borcem NOB, govornikom, praporščakom, župniku, sosedom in vsem, ki ste nas tolažili, nam pomagali v težkih trenutkih in ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter njegov grob zasuli s cvetjem.
Žalujoči:
žena Slavka, otroci Emil, Slavko, Marija, Magda in Martina z družinami ter vnuki in vnukinje
Ostaja nam kruta resnica, da te ni in le nikoli več ne bo med nami, a v naših srcih živiš in boš živela, dokler bomo živeli mi.
V SPOMIN
30. aprila bo minilo leto žalosti, odkar se je ustavilo plemenito srce naše ljube mame
MARIJE KOTNIK
iz Pongraca
Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate svečke, ali vam korak zastane ob njenem grobu.
Vsi njeni
JOŽE STRAHOVNIK ŽALEC, VREČARJEVA 3
telefon: 063/712-261
POGREBNE STORITVE
Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah:
-	veliko izbiro krst in opreme
-	prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev)
-	dekoracijo sobe, postavitev odra na domu
-	izkop grobnih jam in ureditev grobov
-	postavitev žarnih niš
-	ureditev kompletne dokumentacije
-	nudimo tudi vence in cvetje
NA USLUGO SMO VAM OB VSAKEM ČASU Hvala za zaupanje
Oljčna vejica je padla na plodna tla
Pomagalo je; zasedanja občinske skupščine so pogostejša, krajša: in več se pogovorimo. 29. marca smo sprejeli proračun, 4. aprila bi morali spet sedeti, pa nismo bili sklepčni, sedeli bomo spet 15. aprila, da »spravimo noter« tisto, kar nam je ostalo od 4. aprila, ker pa sem vezan na rok oddaje članka, poglejmo, kaj smo do sedaj že dogovorili.
Pojdimo po vrsti: 29. marec.
Zapisnik sprejemamo po običajni proceduri - že opisani, manjka poročevalec z zasedanja republiškega parlamenta, kajti le-ta tudi zaseda in mora sedeti tam in ne tu, kjer je napisan na dnevnem redu. Vseeno smo imeli kaj početi, saj je bila na vrsti točka o predlogu občinskega proračuna. V imenu predlagatelja je predlog proračuna obrazložil vam že znani vseved, ki je posebej izpostavil mukotrpno delo, katerega je imel predlagatelj, daje prepričal tiste, ki bi želeli več, in tiste, ki nočejo dati več, ker po občutku že tako preveč dajejo. Čela so se nam pričela mračiti, temno je bilo tudi v Babjem kotu, kazalo je na nevihto, nek poslanec je še pobral zadnje podpise za do-
polnila k proračunu, predlagatelj je nekaj mrmral, da so se že zmenili; no, pa naj bo! Pričela se je proceduralna poslastica, katere niti poslanci, niti spredaj sedeči nismo bili vajeni. IS se je umaknil, da bi sprejel mnenje o dopolnilih, mi pa smo soglasno sprejeli program našega nadaljnjega dela, ki vsebuje veliko zanimivega branja. Sprejeli pa smo tudi predlog, da bomo letošnji občinski praznik praznovali malo v Taboru malo v Žalcu, da pa za nobeno praznovanje ni denarja.
Po krajšem odmoru se je IS vrnil, opremljen z mnenjem, ki pa je bilo do vseh dopolnil tako, ali drugače negativno. Podobno smo roke dvignili tudi poslanci, dopolnila niso bila sprejeta, proračun pa tudi ne.
Zdaj je bil zaplet pri vrhu.
Z glasovi predlagatelja dopolnil bi bil proračun sprejet. Potem nekaj časa nismo vedeli kaj storiti, predsednik IS je celo ponudil odstop vlade in prvič smo shšali v poslanskih klopeh, da je kaj takega mogoče. Predlagatelji dopolnil so morali posebej proučiti nastali smešen položaj, spomnili so se na Salomona in reklo, da pametnejši po-
pušča, nato pa smo na splošno olajšanje proračun le sprejeh. Vsa kolobocija je trajala kar nekaj ur. Kamenje, ki se nam je odvalilo s src, bi kazalo zmetati proti Ljubljani, morda bi le kakšen kamen odbil čep na sodu, kjer je republiški denar. Zato pa bomo še velikokrat sedeli v poslanskih klopeh, v želji, da bi posejali veter v tej smeri.
Kazalo bi, da bi se Štajerci skupaj zbrali in »krucifiks«, udarili po Kranjcih, Dolenjcih in Gorenjcih, drugi so si stvari že uredili. Malo me je zaneslo v svetlo prihodnost. Pojdimo nazaj na sejo, 4. aprila, ki je ni bilo, ker, kot smo že rekh, nismo bili sklepčni. Sklepčni pa nismo bih zato, ker imajo ljudje delo in morajo spraviti skupaj tisto, kar potem razdelimo na skupščini. Dnevni red je bil sestavljen iz samih poročil, ki ne prinašajo ničesar pretresljivo novega in boljšega, sicer je pa težko pripraviti kaj novega, saj, kot pravimo, še starega ni kaj prida. Verjetno bomo sprejeh vsa poročila, malce bomo pojamrali pri rezultatih gospodarjenja v letu 1990, morda bo kdo povprašal za kakšen denar iz proračuna pri sprejemanju zaključnega računa za lani. Verjetno pa bo to tudi vse, tako da lahko pisemje mimo končam.
Oljčna vejica iz naslova bo zaradi spomladanskih del, katere imamo Savinjčani zaradi hmelja, lepo uspevala, če pa bo z njo kaj narobe, vam bom pa sporočil prihodnjič.
Zdaj pa res, časopis proč, pa hajd na polje...
Poslanec 61
Vsemogočni, prosim vas za pomoč. Najprej premisli, potem pa reci.
Kdor molči, stotim odgovori.
Počakajte malo, tudi jaz bi rad nekaj Joj, kaj smo zopet sprejeli, povedal.
Pisalo naj bo primerno ošiljeno

Hvala, tisočkrat hvala
S temi besedami seje ganjena in s solzami v očeh zahvalila Marija_ Vanguš iz Letuša predsedniku slovenskega kluba Oton Župančič iz Salzburga za denarno pomoč. Posledice vodne ujme so na Vanguševi domačiji opazne še danes, za odpravljanje škode, ki ni majhna, bo prispevek delavcev na začasnem delu v Salzburgu še kako dobrodošel. Marija bo povabila predstavnike tega društva na obisk takoj, ko bo objekt obnovljen.
jk
■mniiHiMi k I 1 i M f 1

NAMA za vas, Id nosite oblačila, izdelana po meri.
ODDELEK METRAŽE V NAMI ŽALEC STORITVE
KROJAŠKE DELAVNICE
»ROKAVČEK«
Dopoldne: ponedeljek, torek, sreda, petek, sobota
Popoldne: četrtek
In ne vpeljite me v skušnjave
Nekateri za amandmaje, drugi proti
Foto: Ljubo Korber
telefon:
063/713-186
TURISTIČNA AGENCIJA 63310 ŽALEC - Šlandrov trg 34
CENEJŠE • PRIJETNEJŠE • ZANIMIVEJŠE
Sprejmite naše vabilo!
•	počitnice na Jadranu in v zdraviliščih
•	počitnice v tujini, »KJER SE POLETJE ZAČNE BOLJ ZGODAJ« - Španija, Grčija. Tunis, Ciper, Malta
•	eno in večdnevni sindikalni izleti po domovini in tujini
•	potovanja - EVROPSKE PRESTOLNICE: PARIZ, LONDON, RIM, DUNAJ, AMSTERDAM, ISTAM-BUL...
EKSKLUZIVNA PONUDBA
Jadranje po Jadranu in Sredozemlju - najem jadrnic tipa BAVARIA
- izredna kvaliteta po ugodnih cenah.
VESELIMO SE SREČANJA Z VAMI!