Poštnina platan« v gotovini.
'JOl... fen—rrrr
4- j,	j
Cena Din 1*—
Izhaja vsak dan zjutraj razven
v ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1'—, lanskoletne 2’—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 30’—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71
Jugoslovan
Kf TKp ko pJ s a« ;n • vračamo. Oglasi po tarifi in dogovoru. Uprava
v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, tel. 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.: Ljubljana 15.621.
St. 17 a
Ljubljana, četrtek, dne 22. januarja 1931
Leto II.
Zasedanje banskega sveta Dravske banovine
ZeSje banskih svetnikov - Pojasnila gg. bana in pomočnika bana vzel banski svet z odobravanjem na znanje - Proračuna o centralnem uradu in kmetijstvu rešena
Novi ban Zetske banovine dr. Uroš Krulj
Nemško priznanje o napredku Jugoslavije
Švicarski list o jugoslovanskem šolstvu, kulturi in gospodarstvu
Haidcn, 21. januarja. 1. »Apenzeller An-zeiger« prinaša daljši uvodnik, v katerem pravi, da so nazori tujcev o Jugoslaviji cesto netočni, deloma celo napačni. Nato list nadaljuje:
»Mi se zelo malo trudimo, da proučimo literaturo tujih narodov. Zadovoljujemo se k večjem s kakim potopisom in potem menimo, da že dovolj poznamo deželo, njene običaje in njeno ljudstvo.
Najbolje pa spoznamo kulturo države tedaj, če proučimo šolski pouk, ki je za kulturo vsake države najbolj merodajno merilo.
Te dni nam je neki naš prijatelj poslal 112 strani debelo in bogato ilustrovano posebno prilogo dunajskega lista »Neue Freie Presse«. Ta priloga ima naslov »Kraljevina Jugoslavija. — Gospodarstvo, uprava in kulturne prilike«. Poleg te priloge nam je poslal pismo z opazko »Mesto zemljepisne učne knjige«. Z vedno jačjim zanimanjem smo prebirali strani te »čas-niške knjige« o Jugoslaviji. V tej prilogi ni politike, njene strani so posvečene izključno kulturnim in gospodarskim ustanovam te države, ter njeni upravni organizaciji. Kdor bi se kdaj zanimal za gospodarske prilike v Jugoslaviji, mora seči po tej posebni prilogi ter bo našel v njej dovolj nasvetov in avtentičnih poročil.
Nato poroča list o šolskem pouku v Jugoslaviji na podlagi poročila priloge omenjenega dunajskega lista. Nato zaključuje: »Iz vseh strani te priloge je videti, kako se Jugoslavija trudi da dvigne šolsko vzgojo in narodno izobrazbo sploh. V tej državi je opažati ogromen napredek na vseli poljili, posebno železniškem prometu, v napredovanju industrije, eksporta, umetnosti, znanosti, literature. Jugoslovansko poljedelstvo in sadjarstvo odlično napreduje. Tudi bankarstvo je dobro organizirano. Ukrenili so vse potrebno, da dvignejo narodno zdravje. Zgradili so moderna kopališča. Tudi rečni in morski promet naglo napreduje. Velike reke Donava, Sava, Tisa in Drava tečejo po najbolj bogatih krajih. Poštna hranilnica igra v gospodarskem življenju države zelo važno vlogo. Tudi poštni telegrafski in telefonski promet so dobro organizirani Pravosodje se vedno bolj bliža novim pravnim nazorom. Upravo so temeljito popra-
,.K^	država se Jugoslavija tru-
di da bi ojačila svoj prestiž med d?ugimi državami ter da bi ž njimi konkurirala v plemeniti tekmi.
Če smo z današnjim našim uvodnikom podrli stare predsodke, ki že od nekdaj vladajo med ljudmi o Jugoslaviji, ali če smo jih vsaj ublažili, nismo nikomur napravili nikake škode. Vsekakor je dobro znamenje, da ta Benjamin med evropskimi državami obrača svojo glavno skrb na šolo. Šolski pouk v Jugoslaviji bi mogel zadovoljit tudi druge države.
Ljubljana, 21. januarja. AA. Na včerajšnji seji banskega sveta se je najprej razpravljalo o banovinskem proračunu in sicer o prvem poglavju izdatkov »Banska uprava, centralni urad«. V debati se je najprej oglasil član banskega sveta Steblovnik Martin, ki je izjavil, da je po njegovem mnenju proračun osebnih izdatkov prevelik in da ima Dravska banovina v primeri z drugimi banovinami nesorazmerno večji odstotek uradništva.
Član banskega sveta dr. Sajovic Ivan je zahteval nekatera pojasnila glede osebnih izdatkov kmetijskega oddelka.
Član banskega sveta dr. Roš Fran je priporočal štednjo pri osebnih izdatkih.
Član banskega sveta Lebinger Hinko, je priporočal, naj se število praznih in novih mest reducira na polovico. Zavzel se pa je za to, da se zasedejo vsa mesta sreskih kmetijskih referentov.
Član banskega sveta Robič Srečko je izrazil željo, da bi se poleg sreskih kmetijskih referentov nastavili še specijelno izobraženi kmetijski strokovni referenti.
Clan banskega sveta Mihelčič se je pridružil predlogu Robiča ter prosil za nastavitev hmeljarskega strokovnjaka.
Na vsa ta izvajanja je pojasnil ban, da je uvedba novih uradniških mest, posebno v kmetijskem in tehničnem oddelku potrebna iz razloga, ker morajo ti uradniki stalno sodelovati z ljudstvom in vršiti svoje posle zunaj med narodom in da štednja ni na mestu tam, kjer so izdatki potrebni.
O.	pomočnik bana dr. Pirkmajer je najprej reagiral na izvajanja g. Steblovnika ter na podlagi avtentičnih podatkov doka-
zal ,da ima Dravska banovina v primeri z drugimi banovinami sorazmerno malo število uradništva. Glede specijalizacije kmetijskih referentov je poudarjal pomočnik bana, da ta način ureditve ni našel mesta v zakonu o pospeševanju kmetijstva, ker je treba v skladu z našimi kmetijskimi prilikami pospeševati vse panoge kmetijstva, ki se druga drugo izpopolnjujejo. Specijal-na kmetijska pospeševalna služba se vodi iz banske uprave in od te se tudi vodijo strokovna predavanja, zaradi česar zadostujejo pri srezih referenti s splošno kmetijsko naobrazbo.
G. pomočnik bana je opozoril na ogromen obseg poslov (dnevno prihaja na ban. upravo približno 1500 spisov) in živo ini-cijativo, ki se izraža v raznih predlogih občin in raznih cestnih odborov na ban. upravo, katerih reševanje pa je odvisno od uradniškega aparata. Opozoril je nadalje na ogromen porast tehnične službe v ban. upravi, ki bi sama zahtevala še daljno povečanje osobja, ako se ne najde načina, po katerem se bodo vsaj posli tehnično-ko-mercijelnega značaja prenesli na nameravano posebno ustanovo za gradbene posle.
Izvajanja g. bana in g. pomočnika bana so vzeli člani banskega sveta odobruje na znanje.
Nato se je razpravljalo o stvarnih izdatkih za ccntralni urad.
Na predlog dr. Koritnika Bogdana je odredil g. ban, da se ne razpravlja o po-sameznikh pozicijah, temveč o celi partiji.
Člana ban. sveta dr. Obcrsncl Maks in Lebinger Hinko sta prosila pojasnila glede pozicije 4. »Izdajanje in založništvo Službenega lista«.
Referent g. Božič je pojasnil, da je ta znesek namenjen za plačljive službene uradne razglase in objave v službenem delu Službenega lista.
G. ban je izjavil, da bo to postavko, ako bodo to dopustile dejanske razmere, znižal.
Glede postavk za reprezentacijo za na-cijonalno prosveto in za izdatke po pravilniku z dne 2. decembra 1929. je izjavil član ban. sveta Steblovnik, da so ti zneski preveliki.
G. ban je pojasnil, da so te postavke nasproti tekočemu proračunu že itak v izdatni meri znižane, da se bodo ti zneski uporabili res samo za stvarne potrebe in da so potrebne iz državnih in narodnih ozirov.
Temu sta se pridružila člana ban. sveta dr. Ju/an Alojz in dr. Senčar Matej, ki sta poudarjala, da se je treba izogibati malenkostnemu stališču in da je treba omogočiti s potrebnimi sredstvi ban. upravi, da bo kos svoji veliki nalogi.
Seja je bila nato zaključena.
Večerna soju
Ljubljana, 21. januarja. AA. Banski svet je danes pod predsedstvom g. bana dr. Marušiča od 9. do 1. ure in od 16. do 19. ure in pol nadaljeval razpravo o proračunu. Na dnevnem redu je bil proračun kmetijskega oddelka, in sicer o naslednjih pozicijah: kmetij? 'a izobrazba, poljedelstvo in hmeljarstvo, živinoreja, vinarstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo, zadružništvo in kmetijske organizacije, dotacije za ban. kmetijske zavode, veterinarstvo in šumarstvo, Razprava o proračunu kmetijskega oddelka je bila danes končana. Prihodnja seja bo jutri ob 9. uri dopoldne.
Nova akcija proti rabi našega jezika v cerkvi
Preganjanja našega jezika so dosegla le to, da ves svet ve za obstoj naše narodne
Trst, 21. januarja, n. Fašistovski režim je začel že pred leti s sistematično akcijo proti jugoslovanskemu in nemškemu prebivalstvu v Italiji. Zapiranje slovenskih in nemških šol ter drugih institucij je bilo postopoma izvedeno v poslednjih letih. Sedaj so že vse šole italijanizirane, ukinjena vsa slovenska, hrvatska in nemška društva, ustanove, listi, likvidirane so vse gospodarske organizacije. Toda fašizem je spoznal, da tudi s tem ne more iztrebiti avtohtonega prebivalstva in da so preganjanja, procesi in streljanje le prepričali civilizirani svet, da obstoja v Italiji močna narodna manjšina, kateri so odvzete tudi najbolj elementarne pravice. Fašistovska vlada, ki se v zadnjem času zavzema za revizijo mirovnih pogodb in ki hoče, da se v Evropi ostranijo teritorijalni absurdi, se trudi, da bi nove pokrajine docela organizirala, še preden bi kdaj prišlo res do revizije mirovnih pogodb, da ji ne bi kdo očital, da prebiva tudi na njenem ozemlju neitali-janski živelj.
Akcije za uničenje vsega tujerodnega prebivalstva no vodijo samo fašistovske organizacije, nego tudi vse državne oblasti. Prefekti novih pokrajin odkrito stremijo za tem, da uveljavijo načelo, da prebivajo v Italiji sami Italijani. Sedaj so začeli kratiti Slovencem in Hrvatom v tržaški, go-riški, polski, reški in zadrski pokrajini še poslednji privilegj, da namreč v cerkvi pridigajo in molijo po slovensko, odnosno hrvatsko Da bi iztrgale slovenski duhovščini še zadnji forum slovenske besede, so se z vso silo vsi vprek vrgli na cerkev. Napadali so goriškega škofa dr. Sedeja in tržaško-koprskega škofa Fogarja. Ceio v parlamentu so poslanci, predvse a že znani Arpinati, nastopali proti slovenščini in hrvaščini v cerkvi. V parlamentu so nagla-šali, da bode oblasti, če ne dosežejo sporazuma z Vatikanom, same na svojo pest uredile to vprašanje. Duhovnike v Julijski krajini so skušali zamenjati z italijanskimi duhovniki, toda tud to fašistov ni pomirilo, k jr je narod še daljt ostal zvest
manjšine
svoji besedi in molil Boga v svojem jeziku. Tako je moral n. pr. v kraju Krkav-cu italijanski luhoven na pritisk fašistov zapreti cerkev in se vrniti v Trst, ker je kljub njegovim pridigam v italijanščini ljudstvo molilo v svojem lastnem jeziku. Te dni je prispel v Trst neki prelat iz Vatikana, ki ima nalogo, da prouči položaj cerkve na Tržaškem. Spričo tega je pri-č ' ves fašistovski tisk s strahoivto propagando proti cerkvenim oblastem in fašisti so neprestano prirejali demonstracije v cerkvah.
Današnji »Piccolo« pravi v zvezi z včerajšnjim govorom generalnega državnega tožilca Mandruzzata ob priliki otvoritve novega juridičnega leta, da so besHe ge-
neralnega državnega tožilca, ki je napadat slovensko duhovščino, zelo značilne, ker je govoril kot pravi katolik in ker se ju ravnal po tradicijah rimske 3ikve. »Piccolo«, ki ga, kakor znnao, izdajajo italijanski Židje, pravi, da je zadržanje kato-1 iških cerkvenih oblasti v Julijski krajini sila škodljivo katoliški cerkvi. Italijanske katolike zt: stavljajo in med njin.i se je začel širiti proselitizem. Skrajni čas bi bil, pravi ta židovski list, da bi „orišk. in tržaške cerkvene oblasti spremenile svoje postopanje, ker njihova politika postavlja cerkev vse bolj v slovensko in ne v rimsko luč. »Če ovca ni slovanska, se pa; 'r zanjo ne briga«, zaključuje list svoje opombe.
»Zedinjenja Balkana ne more nič zaustaviti«
Balkanski diplomati o razvoju balkanske misli
Atene, 21. januarja. AA. Vsi poslaniki balkanskih držav, ki so akreditirani v Atenah, so dali v obliki odgovora na zadano jim vprašanje svoj prispevek v januarski snopič revije »Les Balcans« o uspehu in možnosti uresničenja balkanske unije v tem letu.
Ni* izjav otvarja znani ideolog balkanske unije Aleksander Papanastaziju, ki poudarja, da je pokret za zedinjenje balkanskih narodov v bujnem razvoju, kar je tudi prirod.no, in ga zato nič ne more zavirati. Bodoči carigrajski kongres bo zato zabeležil samo novo etapo v razvoju te ideje. Delo se bo vsekakor nadaljevalo na temelju onih linij, ki jih je začrtala prva atenska seja. Politično zbližanje balkanskih narodov bo tem narodom šele vrnilo svobodo. Novo leto 1991 bo torej po vsej verjetnosti prineslo pomembne momente.
Za teni slede članki po abecednem redu imen držav, ki so zastopane po poslanikih v Atenah. Albanski poslanik Ali Aslani se nadeja, da bo leta 1931 znatno napredovala misel zbližanja med balkanskimi narodi. Bolgarski poslanik Ivanov veli, da
mora karakteriziirati balkanske konference duh pomiritve in sporazuma; tako bo moči zabeležiti važen korak naprej v zbliža-nju balkanskih narodov. Balkanska unija r' mora uresničiti s solidarnostjo balkanskih narodov. Romunski poslanik Langa Rascanu naglasa:	Gospodarska	kriza	in
druge hude razmere naravnost silijo poglavarje balkanskih držav, da čimprej ustanovo unijo balkanskih držav, ki jo je treba pripravljati postopoma. Turški poslanik Mohmed Enidbej naglaša, da ni dvoma, da bo bodoča konferenca v Carigradu pomenila odločno etapo v uresničevanju plemenitili namenov, ki jih predstavlja balkanska unija.
Jugoslovanski poslanik Vučkovič pravi: V vseh balkanskih narodih se vidi težnja po uresničenju balkanske unije. To je smoter, za katerim mora težiti vsak človek, ki ima dobro voljo in ki je iskreno vdan interesom tega kosa rnučeniške zemlje, ki se imenuj Balkan. Edino balkanska unija mora vrniti balkanskim narodom ono, icar se je izgubilo na ugledu in slovesu v dobi žalostne prošlosti.
Pozitiven poračun
Kvaliteta vsake vlade se najjasnejše pokaže v njenem proračunu. Zato vlada za proračun vedno največje zanimanje javnosti, zato je tudi prebivalstvo Dravske ba-n<mne z največjo pazljivostjo prečitalo poročilo o prvi seji banskega sveta, na kateri je bil po široko zasnovanem in izčrpnem govoru bana dr. Marušiča podan proračun Dravske banovine. In brez vsega moremo ugotoviti, da je vsakdo prebral poročilo s priznanjem in zadoščenjem, ker je videl, da ima pred seboj v vsakem pogledu pozitiven proračun.
Pozitiven je vsled načel, na katerih je zgrajen in ki jih je jasno in podrobno opisal ban dr. Marušič v svojem otvoritvenem govoru. Delo, varčnost in gospodarnost so ona tri velika načela, na katerih mora sloneti vse delo. Vse sile naroda treba zaposliti, kar je sedaj, ko je doba prepirov za rfhmi, tudi mogoče. Veliko razvojno možnost, ki jo je dal nam vsem Nj. Vel. kralj s 6. januarjem, treba do konca izkoristiti in zato ne sme biti nobenih gledalcev ob strani, še manj pa ljudi, ki bi s svojo apolitičnostjo, brezbrižnostjo in skepticizmom samo Škodovali. Vsak patriot mora tem besedam g. bana pritrditi le z navdušenjem.
In nato drugo načelo: štednja. V času gospodarske krize je neobhodna nujnost, da se pas malo zadrgne, da se izda denar samo za to, kar je v resnici nujno in neizogibno potrebno. Vsak posameznik mora varčevati, varčevati pa mora tudi vsak javen zastop, ker vsako nepotrebno zapravljanje mora poostriti gospodarsko krizo.
A tudi varčevanje ne sme biti pretirano, tudi štednja ne sme zaiti v ekstrem. In zato mora veljati še tretje načelo: gospodarnost. Na prvem mestu so ona dela, lci povečajo produktivnost zemlje in v ta namen se ne sme vršiti nobeno napačno sledenje. Prva skrb je in mora biti, da se poveča donos zemlje in vseh podjetij in v ta namen so vsi izdatki upravičeni.
Ta tri glavna načela pa se bodo izvajala v prvi vrsti zato, da se čim bolje izvrta tri aktualne glavne naloge, ki jih ima banovina in te tri naloge so: zboljšanje cest in prometnih sredstev, elektrifikacija dežele in dvig tujskega prometa. Kakor so bile že preje te tri naloge glavne naloge banovine, tako ostanejo tudi za naprej in je s tem varovana prepotrebna kontinuiteta dela. Iz teh treh glavnih nalog pa izhajajo vse ostale, ki se bodo tem lažje izvrševale, čim bolj bodo te tri glavne dosežene. Dobre ceste in trgovina, obrt in industrija morajo oživeti, izvedena elektrifikacija in zopet je omogočen napredek vsega gospodarstva, ker je vsaki panogi gospodarstva na razpolago cenejša gonilna sila. Razvit tujski promet in vsa naša kultura bo lažje napredev a!.*, ker bo v deželi blagostanje, ki je pogoj kulturnega napredka. Ena naloga izppoolnuje drugo, omogočen je tako Harmoničen razvoj.
Iz temeljev treba pričeti dobro delo in zato tudi ni pozabljena druga temeljna resnica, da je kmetski stan steber narodnega gospodarstva. Nujno je, da se ta resnica vedno znova povdari, ker je z njo zvezano tudi pravilno naziranje na narod kot celoto. Ne samo vsled materielnih ozirov se treba brigati za kmeta, temveč predvsem tudi iz kulturnih, ker vsa naša nacijonalna tradicija izvira iz vasi in dobiva v vasi svojo moč. Ostati sebi zvest, se pravi zato, skrbeti za podeželje, ki je in ostane vir naše nacijonalne sile.
Na teh velikih smernicah in načelih je sestavljen proračun in zato je tudi njegov rezultat dober. Kljub temu, da so znatno povečani izdatki za vse produktivne namene, je vendar proračun nižji in davkoplačevalci so mogli čitati tudi to razveseljivo vest, da so banovinske doklade na neposredne davke znižane od 40 na 35 %. To je dokaz, da je banska uprava docela upo števala sedanjo krizo in zato znižala davčno breme.
Ena največjih težkoč, ki jih zlasti preživlja podeželje, so velike dajatve za šolstvo. Tudi v tem pogledu je proračun pozitiven in določenih je v njem 6 milijonov kot pomoč za zgradbo novih šol, da bodo tako vsaj najrevnejše občine razbremenjene v svoji veliki dolžnosti.
Z veseljem je sprejelo prebivalstvo banovine tudi sporočilo, da so investicije izločene iz rednega proračuna in da se bodo krile s posojili. Je to edino pravična rešitev, ker ne more sedanja generacija nositi vseh stroškov za stvari, ki jih bodo uživale poznejše generacije.
Tako je v vsakem pogledu novi prora-Žun pozitiven in to kljub gospodarski krizi
Nemška protipoljska pritožba pred Svetom D. N.
Velik govor nemškega zunanjega ministra - Močan odgovor poljskega zunanjega ministra Zaleskega - ZaBeski sprejema nemške zahteve - Poljska se ne boji nobene preiskave
Ženeva, 21. januarja, d. V Svetu Društva narodov so se danes dopoldne na javni seji začele razprave o znanih nemških pritožbah zaradi nasilnih činov med volitvami v poljski Zgornji Šleziji.
Prvi je govoril nemški zunanji minister d:- Curtius, ki je med drugim izvajal: »Nem ška vlada si je bila svesta dalekosežnosti svojega koraka, ko je prvič sama od sebe poklicala na pomoč Svet Društva narodov za varstvo nemških manjšin. Da ni počakala na pritožbe manjšin samih, je bil vzrok prav poseben pomen in poseben značaj dogodkov, ki so so novembra 1. 1. od igrali v Zgornji Šleziji, kakor tudi v Poz-nanjskem in v Pomereliji. Čeprav je nemška manjšina že v preteklosti dostikrat trpela zaradi tlačenja, je vendar vse preseglo trpljenje nemškega prebivalstva na Poljskem med poljskimi volitvami. Vsa slilca dogodkov je jasno kazala, da so sile, ki so stale za volilnim terorjem, gotovo mislile, da sedaj lahko odločilno politično oslabe nemštvo na Poljskem. Z vsem poudarkom prosim, naj Svet Društva narodov neglede na deželo, ki je to stvar započela, po svojih garancijskih obeveznostih poskrbi za izvajanje manjšinskih pravic. Bati se je nam-reč, da bo zaupanje manjšin do Društva narodov kot zaščitnika pravic za vedno izgubljeno, če se Društvu narodov ne posreči v bodoče slične dogodke preprečiti in za preteklost preskrbeti polno zadoščenje za to, kar se je zgodilo. Žalosten seznam nasilnih aktov v manjšinski pritožbi kaže, da so se vporabila vsa sredstva, od telesnega ogrožanja do pokončavanja lastnine, kakor tudi vsake vrste moraličnega pritiska, da bi se Nemci oropali svojih političnih pravic.«
Minister je nato omenil sistematično akcijo nekaterih napol vojaških združenj. Zavaroval se je tudi proti očitkom nelojalnosti nemškega prebivalstva na Poljskem in je izjavil dalje: »Iz note nemške vlade od 27. novembra 1. 1. izhaja, da so hoteli Nemcem z nečednimi sredstvi zabraniti, da bi ■izivolili svoje voditelje v poljski parlament. Z nasiljem, z volilno propagando in z raznimi šikanami so hoteli omejiti manjšinam njih najvažnejše politične pravice. Ze pretirano visoko število neutemeljenih ugovorov, ki jih je bilo napravljenih na stotine z mehaničnim pritiskom, sistematično in deloma po samih uradnikih, je moralo manjšino ostrašiti. Sioer pa poljska vlada sama priznava, da je bilo črtanih 5000 vo-liloev. Ce je Poljski na tem, da se primerja položaj nemške manjšine na Poljskem in poljske manjšine v Nemčiji, potem mi ni nič bolj dobrodošlo kot to. Mislim, da zasluži plemenita, prostovoljna in na nobene pogodbe vezana velikopotezna manjšinska politika pruske vlade posebno na polju šolstva nekaj drugega, kakor da jo sumničijo zaradi kakršnihkoli posameznih dogodkov.« Minister je povdarjal, da uživa poljski tisk v Nemčiji popolno in neomejeno svobodo in da se poljske manjšine in njih društva popolnoma neovirano giblie-jo. (Poljski krogi tega ne potrjujejo. Op. uredn.) Poljska vlada je sporočila, kaj je ukrenila zaradi dogodkov v Zgornji Sleziji. Svet Društva narodov bo moral proučiti
ali je la zagotovila smatrati za zadostna, da se storjena krivica deloma popravi. Svet mora poskrbeti za vse garancije, da se poprava krivic tudi praktično izvede. Toda Svet Društva narodov ne sme pri tem ostati. Poskrbeli smo tudi za to, da se podobni dogodki v prihodnjosti ne ponove.
Odgovor ministra Zaleskega
Na ta izvajanja dr. Curtiusa je odgovarjal poljski zunanji minister Zaleski, ki ~e je skliceval na to, da smatra poljska v’ada za svojo dolžnost, ščititi pravice manjšin. Izrazil je oje obžalovanje, da je Curtius od>braval nekatere nemške govore, ki so bil* naperjeni proti integriteti poljske države. Utegnilo bi se misliti, da je na svetu samo nemi a manjšina. Obstoji pa tudi poljska manjšina v nemškem delu Šlezije. O sistematičnem zatiranju nemškega elementa ne more biti govora. Da se je zgodilo več obžalovanja vrednih dogodkov, poljska vlada nikakor ne zanikava; toda ona je, ne da bi čakal na razpravo v Društvu narodov, takoj sama vse potrebno ukrenila, da varuje pravice manjšin. S posebnim povdarkom je naglašal Zaleski, da so -e zadevni dogoa. 5 odigrali v doli najhujšega volilnega boja, ki ga je Poljska kedaj videla. Taki volilni incidenti se dogajajo vendar tudi , Nemčiji. Pretežna večina slučajev, ki jih omenja peticija, se nanaša na ne-pomemtn dogodke. Bili pa so tudi težji slučaii, toda niso bili Nemci, ki so pri tem zgubili živ^enie. temveč Poliaki. V snloš-nem pa ti dogodki niso šli preko okvira
lokalnih konfliktov. Na koncu je Zaleski pojasnil pomen združenja takozvanih vstašev. Gre za združenja oseb, ki so se borile za neodvisnost poljske integritete. Ta udruženja so mogoče v svojem vročem patrijotizmu zagrešila kaka nepremišljena dejanja, a tudi Nemčija ni imela vedno boljših izkušenj s svojimi organizacijami >StahlheIma«. Kakor ne moremo predsednika Nemčije Hindenburga napravljati odgovornega za prestopke »Stahlhelma«, katerega častni predsednik je Hindenburg, prav tako malo je odgovoren prefekt v Zgornji Šleziji, ki je častni predsednik vstaškega društva. Sicer pa bo imela nemška manjšina priložnost vse svoje obdol-žitve dokazati pred sodiščem, ker so bile vložene tožbe zaradi obrekovanja. Zaleski načelno pristaja na vse te v peticiji formulirane zaključke, in sicer:
1. vsi dogodki, ki predstavljajo kršitev člena 75. in 83. ženevske konvencije, se morajo po poljskih zakonih zasledovati in kaznovati;
2. proti poljskim uradnikom, ki bi utegnili biti odgovorni za take dogodke, se mora strogo kazensko postopati; v vseh slučajih morajo oškodovanci dobiti odškodnino;
3. kar se tiče tretje točke, je samo ob sebi umljivo, da vstaškemu udruženju v Zgornji Šleziji ne morejo biti priznane nobene posebne pravice.
Z besedami, da Poljska želi. da bi vsi prebivalci Poljske, kateremu plemenu ali veri tudi pripadajo, mirno sodelovali, je Zaleski zaključil svoj ekspoze.
Indija na poti k samoupravi
Pozitiven uspeh indijske konference — Mac Donald o konferenci Obljube kralja in angleških državnikov se izpolnjujejo
London, 21. januarja. AA. Indijska konferenca je končala in indijski delegati se vračajo v domovino, kjer bodo nadaljevali delo za indijsko ustavo in skušali doseči sporazum v komunalnem vprašanju. Za zaključek indijske konference vlada v Indiji veliko zanimanje in indijski ustavni problem je v ospredju političnih razgovo-rov.
Vlada bo objavila v nekaj dneh o indijski konferenci belo knjigo. Debata o indijski ustavi bo v angleškem parlamentu že prihodnji teden.
Po spravljivem govoru lorda Peela na zadnji plenarni seji indijske konference pričakujejo politični krogi z zanimanjem izjavo konservativnega voditelja Baldwina.
Snoči je imel ministrski predsednik Mac-Donald po radiju važen govor o indijski konferenci, o kateri je dejal, da se bo delo na indijski ustavi nadaljevalo.
Macdonald je dalje poudaril, da se je indijska konferenca vršila kljub nemirom v Indiji, kar nikakor ne pomenja slabosti angleških oblasti.
Indijska konferenca je bila posledica obljube angleške kraljeve dvojice, podkra lja in angleških državnikov, da bo Indiji postopoma priznana samouprava.
Člani konference se vračajo v Indijo ne
Imenovanja
Beograd, 21. januarja. AA. S sklepom ministra za trgovino in industrijo je odrejen na osnovi čl. 152. zakona o obratih za komisarja industrijske zbornice v Beogradu Dragiša Sto-jadinovič, načelnik oddelka, namestu g. Saviča, načelnika v pokoju.	.
Beograd, 21. januarja. 1. Po odredbi pravosodnega ministrstva je bil potrjen za stalnega državnega uslužbenca 1/9 in pomaknjen v 1/8 Pureber Emil, sodniški pripravnik 1/9 pri okrožnem sodišču v Novem mestu.
Silen mraz v južni Srbiji
Boograd, 21. januarja. 1. Po dolgotrajnem deževju in sneženju je v vsej Južni Srbiji nastopil' hud mraz Ker je mraz zelo nevaren za makova polja, ki so bila letos že tako zmanjšana za več ko polovico uapram lanskim, so proizvajalci opija v velikih skrbeh zaradi vladajočega mraza.
Skupni davek na poslovni promet
Beograd, 21. januarja. Oddelek za davke ministrstva za finance je v svrho določitve skupnega davka na poslovni promet sklical že prej določeno konferenco, ki bo poslovala po skupinah. Določijo se sledeče skupine: živinoreja, gozdarstvo, poljedelska iudubtrija iu ostale panoge, navedene v prvem delu davčne tarifo. Ta seja bo v petek 2» t. m. Seja o oshlih tarifah skupnega davka na poslovni promet bo sklicana keanejo.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 21. januarja, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Na zapadu Avstrije splošno oblačno. Morebiti se za kratek čas zjasni in zapilia gorak veter. Na Štajerskem in Koroškem ec najbrž nebo zopet pooblači; padavine. Nižje Avstrijsko: Dež, ki preide v »neg. Temperatura bo precej padla.
samo s političnimi predlogi, temveč tudi s prepričanjem, da Anglija priznava Indijo kot samoupravo in da se bavi edinole z vprašanjem, kako naj se uspešno doseže ta cilj.
Liberalci za, konservativci proti sklepom indijske konference
London, 21. januarja. AA. Na kosilu na
čast indijskim delegatom je voditelj liberalne stranke Lloyd George naglasil, da se vsa liberalna stranka strinja z izjavo lorda Readinga o indijski ustavi. Llovd George je tudi poudaril, da je prepričan, da bo javno mnenje popolnoma odobrilo sklepe konference.
Snoči je Winston Curchill, bivši angleški zakladni minister, ostro kritiziral potek indijske konference. Povdaril je, da indijska konferenca ni predstavljala večine angleškega in indijskega javnega mnenja in da bo priznanje samouprave v Indiji povzročilo v tej deželi krvave boje in nemire ter uničilo vse, kar je Anglija storila v dobrobit milijonov Indijcev, ki so nepolitični in žele živeti srečno, mirno in varno.
Bombay, 21. januarja. AA. »Times of Indian< priobčuje poročilo o zaključku Indijske konference in pravi, da je Macdo-naldov ekspoze popolnoma izpolnil Gandhi-jevo zahtevo po >bistvu neodvisnosti«.
Podrobnosti o novem zdravstvenem zakonu
Beograd, 21. januarja. AA. O novem zakonu o zdravnikih smo dobili na merodajnem mestu lole pojasnilo:
Zakon o zdravnikih zamenja dosedanjo uredbo
o	zdravniških zbornicah. Zakon se razlikuje od uredbe v toliko, da je v njem nova odredba glede zdravniške pripravljalne službe, ki traja po novem zakonu leto dni in sicer pol leta v kurativni, pol leta v preventivni medicini. Zakon predpisuje hitrejše postopanje zborničnih odborov in disciplinarnih svetov, daje čim večjo kompetenco in izvršno oblast. Sklepi zborničnih odborov in disciplinskih svetov postanejo za upravne oblasli izvršeni. Predvideno je tudi obvezno zavarovanje zdravnikov za primer starosti, onemoglosti in smrti, to pa samo za one, ki po nobenih .irugih predpisih v tem pogledu niso zavarovani. Zdravniških zbornic bo 10. Združene bodo v zvezi zdravniških zbornic. Novi zakon pooblašča ministra za socijalno politiko in narodno zdravje, da predpiše maksimalne takse na zdravniške usluge, tako da ne bo več dosedanjih minimalnih taks.
Gozdarska konferenca bo sklicana
Beograd, 21. januarja. AA. Po obvestilu, ki so ga dobile gospodarske organizacije, bo anketa o gozdarski krizi sklicana koncem tega ali začetkom prihodnjega meketa v ministrstvu za gozdove in rudnike.
Dinamitni atentati na argentinskih železnicah
Buenos Aires, 21. januarja. AA. Na treh postajah argentinskih železnic so bili izvršeni atentati z dinamitom. Eksplozije so zahtevale več človeških žrtev. Redarstvo je uvedlo obsežno preiskavo, da dožene atentatorje. Sodijo, da gre za komunista
Roman avtorja ,Dfa xajpadu nič novega* fieznarque-ov roman
»Pol naza#“
prične izhajati v nedelje v Jugoslovanu.
žrebanje obveznic za vojno škodo
Beograd, 21. januarja. AA. 16. januarja t. 1. je bilo v oddelku za državne dolgove in državne kredite finančnega ministrstva sedmo žrebanje dobitkov obveznic 2 in pol odstotne vojne škode. Pri tein so bile izžrebane te-le serije: 94, 734, 854, 1034, 114G, 1241, 1318, 1352, 1749, 1823, 2036, 2191, 2339, 2342, 2368, 2618, 31OG, 3175, 3189, 3219, 3471, 3760, 3981, 4005, 4227, 4355, 4413, 4491, 4652, 4660.
Ker ne bo naknadnega žrebanja, je ta lista izžrebanih serij definitivna. Izmed amortiziranih serij se počenši a 1. marcem t. 1. vsaka obveznica plača po 1000 Din, kupon št, 7 počenši s 1. februarjem, enako tudi kupon št. 7 za ostale neamortizirane obveznice 2 odstotnega posojila vojne škode.
Nedvignjene vsote zastarajo v roku 5 let, neplačane obresti pa v roku 1 leta. Po Čl. 4. zakona o Izplačilu >ojne Škode zastara kupon 27 4ne fl. 'anuarja 1932, amortizirane obveznice 7. žrebanja pa prvi dan meseca februarja 193? Pravica izplačila obveznic amortiziranih 192. zastara 1. marca t. 1. Te obveznice so teh le serij: 32, 84. 404, 407, 633. 796. 816, 1654, 1753, 1858, 1868, 2295, 2408, 2635. 2676. 2882, 3180 3215, 3301. 3486, 3636, 3685, 3761 0875. 4143, 4212, 4342
Sokolski dom na Taboru rešen
Glavna skupščina Sokola I. — Zanimiva poročila funkcijonarjev Sokol I. časti spomin brata Maleja
Ljubljana, 21. januarja, vadnih oddelkov, gojitev lahke atletike in iz-
Snoči se je vršila v mali dvorani na Taboru XXIII. glavna skupščina Sokola I. ob polnoštevilni udeležbi članstva. Točno ob 20. je otvoril skupščino starosta brat inž. Bevc, ki je po uvodnih formalnostih pozdravil načelnika SKJ br. Bajžlja, župna delegata brata Vrhovca in Flegarja in zastopnike ljublj. sokol, društev.
V	svojem programatičnem s sokolsko idejo prežetem govoru se je brat starosta spominjal najprej Nj. Vel. kralja, ki je proglasil 6okolsko idejo za bistveni in nerazdružni del državne politike s tem, da je postavil svojega prvorojenca prestolonaslednika Petra za starosto SKJ. Država in Sokolstvo sta organizaciji, ki se medsebojno izpopolnjujeta, kajti vsaka je vsenarodna. V svojem govoru je nato br. starosta izrekel zahvalo savezu SKJ in župi Ljubljana za njihovo ogromno in vzorno delovanje v korist naroda in Sokolstya. Z današnjo glavno skupščino stopa Sokol I. v svjo 25-letnico, ki se bo drugo leto zelo svečano proslavila. S pijeteto se je brat starosta spominjal vseh umrlih bratov in sester, zlasti pa nepozabnega in nenadomestljivega brata Toneta Maleja, ki je v Luksemburgu na mednarodni tekmi žrtvoval svoje mlado življenje za veliko sokolsko idejo. V trajen spomin na brata Maleja je društvena uprava krstila leto telovadnico v »Malejevo telovadnico«. Osnoval se je tudi poseben odbor z nalogo postaviti bratu Maleju v Bohinju nagrobni spomenik. Spomin umrlih bratov so zborovalci počastili s trikratnimi »slava* klici. Zgodovinsko važen dogodek v letu 1930 je bil obisk predsednika vlade generala Živko-vica 10. novembra na Taboru. Njegov obisk je dvignil pomen Tabora in opozoril kr. vlado s posebno spomenico na težko finančno stanje sokolskega Tabora. Sanacija Tabora se je popolnoma posrečila, zakar gre zahvala savezu SKJ, ČOS, in pa Mestni hranilnici ljubljanski za delen odpis dolga. Skratka, sokolski Tabor je — rešen. Sokolski dom na Taboru je odprl vsakemu dobro mislečemu, saj je Tabor == tabor Sokolstva, tabor državne, narodne in sokolske misli. Ko je brat starosta prečital še spomenico saveza SKJ je med burnim pritrjevanjem zaključil svoj govor.
Obširno in izčrpno poročilo je nato podal tajnik br. Tratar. Društvena uprava je v minulem letti izvršila ogromno delo, ki je bilo posvečeno predvsem sunaciji doma. Iz društvene uprave je izstopil prosvetar br. Marolt, ki ga je zamenjal br. Iskra. Bratu Maleju je Sokol I. priredil uprav kraljevski pogreb. Na njegovi zudnji poti v Ljubljani in v Bohinju ga je društvo spremilo korporativno. Tudi na pokojnega brata llabeta društvo ni pozabilo ter mu je ob lepi udeležbi članstva odkrilo v triglavski steni spominsko ploščo. Vsako leto 1. novembra pa se vrši na Taboru spominska žalna svečanost za vsemi umrlimi člani in članicami Sokola I. Koncem julija je bit iz vrst našega Sokola menovan od kr. vlade za sa-veznega načelnika brat Ivan Bajželj. Xse domače prireditve so uspele zelo povoljno. V minulem letu se je preuredila čitalnica, letno telovadišče in kopališče, za kar gre največja zahvala požrtvovalnemu bratu gospodarju Vrečarju. Zelo obširno je nato sledilo poročilo o sanaciji sokolskega doma, kar so zborovalci sprejeli z velikim zadovoljstvom. Knjižnica na Vidovdanski cesti, ki jo oskrbuje brat Ljubo Dermelj, ne kaže preveč razveseljivega rezultata. Članstvo jo premalo poseča. Društvo je imelo sledeče odseke: gospodarski, prireditveni, godbeni, lutkovni in knjižnični. Vsi odseki so, kolikor je bito v njih moči, storiti svojo sokolsko dolžnost. Poročilo matri-karja izkazuje 1375 članov in članic, 110 moškega naraščaja, 75 ženskega naraščaja, 108 moške in 90 ženske deee, tedaj skupaj 1755 pripadnikov.
Društveni načelnik brat Dušan Podgornik je podal sledeče zanimivo poročilo: Prva in poglavitna naloga načelništva je bila reorganizacija in ojačanje vaditeljskega zbora, zvišanje vseh telo-
vedba društvenega vaditeljskega tečaja. Vse to se je načelništvu v polni meri posrečilo, zakar gre zahvala vsemu vaditeljskemu zboru. Vaditeljski .zbor je štel 22 bratov. Telovadili so vsi moški oddelki redno, po zletu pa se je uvedla telovadba starejših bratov. Skupno je telovadilo v letu 1930 18.000 moških oseb. Javni nastop 1. junija je povoljno uspel. Župnega zleta in vseso-kolskega zleta v Beogradu so se udeležili vsi telovadni oddelki v zelo lepem številu, tako pri tekmah kakor pri javni telovadbi. V Beogradu sta se udeležila tekme za prvenstvo SSZ in SKJ brata Malej in Porenta. Malej je dosegel pri tekmi za slovansko prvenstvo VII. mesto, pri tekmi za prvenstvo SKJ pa III. Mednarodne tekme v Luksemburgu se je udeležil samo brat Malej, ki je na tako tragičen način končal svoje mlado življenje. V septembru so bile lahkoatletične tekme članov in naraščaja, ki so pokazale prav lepe uspehe. V oktobru sc je vršil društveni vaditeljski tečaj, ki se ga je udeležilo 77 oseb, med temi 56 iz Sokola I. Izpit je položilo v decembru s povoljniin uspehom 9 bratov. Smučarski odsek, pod vodstvom brata Česna šteje 45 oseb. Za zlet v Prago se je pokrcnila slednja in je zletni fond narastel do danes za 5030 Din. Končno se je brat načelnik zahvalil vsem za njihov trud v telovadnici, nakar je sledilo poročilo načelnice sestre Jugove. Ženska telovadba kaže lep razmah in napredek. Ženski vaditeljski zbor je štel 10 članic, ki so vodile posamezne oddelke. Društvenih lalikoatletičnih tekem se je udeležilo le 6 članic, med katerimi je dosegla prvo mesto sestra Marta Podpacova. Društveni vaditeljski tečaj je obiskovalo 17 članic. Pred vrstami so se vršili nagovori o vseh važnejših dogodkih, ki jih je Oskrbel prosvetni odbor. Končno je sestra načelnica pozivala mladino v sokolsko telovadnico in z zahvalo sestram vaditeljicam zaključila med splošnim odobravanjem svoje poročilo.
O prosvetnem delu je obširno poročal prosvetar br. Iskra. Sokolsko prosvetno delo mora vzgojiti ves naš narod, da bo prežet jugoslovanske državne in sokolske ideje. Med letom se je vršilo več predavanj in proslav, ki so bile zadovoljivo obiskane. Najvažnejša naloga prosvetnega odbora v letu 1931 pa bo prosvetna šola za naraščaj, kajti Sokol hoče pomagati staršem pri vzgoji mladine, zlasti pa bo posvečal vso pažnjo obrtniškemu naraščaju. Vršili se bodo po šoli končni izpiti ter bodo najboljši naraščajniki dobili denarne nagrade, da se jim na ta način omogoči udeležba na vsesokolskem zletu v Pragi. Zelo agilen je bil lutkovni odsek pod vodstvom brata Zidariča, ki je uprizoril 8 iger (24 predstav). Velik napredek izkazuje godbeni odsek, ki ga vodi brat Švujgar. Godbeni odsek šteje 62 članov. V mesecu marcu bo koncert na Taboru pihalne godbe in orkestra. Simona Gregorčiča in Ignacija Gruntarja knjižnico je upravljal br. Ljubo Dermelj. S pozivom na članstvo, da bi se v čim večjem številu udeleževalo dela v odsekih je zaključil brat Iskra svoje poročilo.
Računovodja brat Lozej je podal obširno in skrbno sestavljeno blagajniško poročilo. Proračun za leto 1931 je bil v celoti in soglasno odobren.
V	imenu revizijskega odbora je nato poročal revizor brat dr. Kunc., ki je izvedel med letom več revizij ter našel vse v največjem in najlepšem redu. Predlagal je občnemu zboru, da se izreče vsemu odboru absolutorij, kar so zborovalci soglasno odobrili. Pri predlogih društvene uprave je bilo soglasno sklenjeno da bo znašala članarina za leto 1931 Din 51. Nato prečitana lista društvene uprave, ki bo predložena župi v potrditev, je bila soglasno sprejeta ter bodo društvo vodili v letu 1931 starosta br. inž. Lado Bevc, I. podstarosta br. Josip Turk, II. br. Nande Marolt, III. br. Fran Medic, načelnik br. Stanc Vidmar, I. podnačelnik br. Lojze Lubej, II. br.
Iz pogovora z mojstrom juliienn Betferfona
Naš priljubljeni operni pevec g. Julij Betetti) je prispel v Ljubljano na trikratni nastop v ljubljanski operi. Gostoval bo v torek zvečer v eni svojih najboljših vlog, pel bo Lotharia V Thomasovi operi »Mignon« in tekom prihodnjih dni v vlogi Alfonza v Mozartovi operi »Cosi fan tutte«.
Obiskal sem prijatelja Betetta in ga prosti, da ;ai pove, zakaj je odšel iz Ljubljane, kako je ž njim v Miinchenu, kakšno je gledališče, na katerem deluje in kakšne utise je dobil v Nemčiji. Iz najinega pogovora posnemam najvažnejše podatke, ki utegnejo slovensko javnost zanimati.
Betetto je pel 15 let na dunajski dvorni operi, srce ga je vleklo v domovino in na povabilo Hubada se je rad odzval, zapustil svoje sijajno mesto, gotovo v finančnem oziru lepše kot v domovini in prišel v Ljubljano v opero.
Po lanski, večmesečni bolezni v grlu se je deloma zaradi nezadovoljstva raziuer, največ pa zato, da vidi in sliši kaj novega v svetu, odločil za ponudeni enoletni angažma na državni operi v Munchenu. Lepo so ga sprejeli
iz kurtoazije, vendar hladno, rezervirano. ______
Toda po prvem njegovem nastopu dne 17. septembra 1930 v Mozartovi operi »Čarobna piščal« (Sarasro) ste bili publika in kritika — obe ste v takem velemestu rigorozni — ž njim zadovoljni. Že pri angažmaju je uprava miinchenške državne opere Betetta opozorila, da je navada tam taka, da vsakega novodošle-ga pevca kritika strga in da naj si tega ne jemlje preveč k srcu. v njegovem slučaju je bilo narobe:	Kritika je enodušno pohvalila
njegov glas, njegovo muzikaličnost in njegovo umerjeno igro.
Državno gledišče v Miinchenu (poslopje) je staro nad 100 let, ni moderno zidano, pač ima oder enako velik kot dunajska dvorna opera, v avditoriju sijajno akustiko, 80 članov zbora, do 90 članov prvovrstnega orkestra, tako da morajo pri polnih zasedbah orkestra odstraniti prve _ vrste parternih sedeže V. Intendant gledišča je baron Frankenetein, generalni
glasbeni direktor opere, slavni dirigent Ktiap-perstbusch.
V	ansamblu so protninentne pevske kapacitete: soprani Feuge, Schellenberg, Offermanti, Kappel (po možu jugoslovanska državljanka, pristojna v Split, sedaj v Ameriki), Helsing (koloraturka), alti VViller, Fichtmuller, Jokel, tenoristi Kraus, dr. Polžer. Seidl (izvrsten te-nor-buzzo), baritonisti R<5de, Hami, Riihr, basisti sloviti Bender, Sterneck in Betetto (za prve partije). Dirigenti: generalni glasbeni direktor opere Knappertsbusch. Umendorff, eden prvih nemških vvagnerskili in bayerutskih dirigentov, Itohr in Schmitz. Opera ima dalje 3 režiserje in 7 v svoji stroki izvrstno izvežba-nih korepetitorjev. Opera goji predvsem nemški reportoar, izmed slovanskih oper uprizarja Weinbergerja »Švando dudaka« in Smetanovo »Prodano nevesto«.
_ Betetto je nastopil tekom štirih mesecev 45 krat in je pel 26 različnih vlog v sledečih operah:
Wagner (Siegfried, Meistersinger, Hollandor, Rheingold, Walktire, Loliengrin, Tannhiiuser), Beethoven (Fidelio), VVeber (Freischiitz), Mozart (Don Juan, Čarobna piščal), Offenbach (Hoffmanove pripovesti), Verdi (Aida, Rigo-letto), Puccini (Boheme), d’ Albert (Nižava), Puccini (Tosca), Rossini (Angelina), Boieldieu (Bela dama), R. Strauss (Saloma). Pel je dalje v novitetah: E. Wolf Ferrari (Sly), Pfitzner (Palestrina, Christoflein opera za otroke), Weismann (Gespenstersonate na Strindbergov dobesedni tekst. Noviteta je imela pri premi-jeri mlačen uspeh, zanjo pa raste interes publike od predstave do prestave). Posebno lep uspeh je dosegel Betetto k kreacijo Kecala v Prodani nevesti« ki jo dajejo v Miinchenu v originalnih čeških narodnih nošah. Mlinchen-ska publika je silno kritična, kritika stroga, neprizanesljiva in kdor hoče tam nastopati, mora res kaj znati. Značilno, da je kritika celo Batistinija neusmiljeno raztrgala. Tembolj razveseljivo, da si je naš Betetto v štirih mesecih svojega delovanja v Munchenu priboril častno tn zavidljivo pozicijo poleg basista Ben-derja In Stermecka, ki uživata v Nemčiji veliko popularnost. Dosegel je to sam, brez pro-tekcije, prepuščen samemu /sebi in svojemu
Dušan Podgornik, načelnica sestra Jugova, I. pod-načclnica sestra Mica Kržetova, II. Marta Podpacova, prosvetar br. Iskra, tajnik br. Tratar in odborniki in častno razsodišče ter revizijski odbor.
Končno je pozdravil v imenu župnega starešinstva skupščino brat Stane Flegar, nakar je brat starosta zaključil lepo uspelo zborovanje. Zdravo!
Seja novomeške občinske uprave
Pereče vprašanje mestne elektrarne
V	ponedeljek 19. t. m. se je ob petih popoldne prvič v novem letu zbral mestni občinski zastop v mestni posvetovalnici. Zapisnik zadnje seje se je brez ugovora sprejel, na kar je podal župan dr. Režek svoje poročilo.
Opozoril je na novo institucijo občinskega blagajnika ter prečital pojasnila o gospodarskem stanju naše države, publicirano z izredno ministrsko sejo dne 11. decembra lani. Nadaljno njegovo poročilo se je tikalo mestne elektrarne.
Kapaciteta sedanje elektrarne v Luknji ne zadošča niti za Novo mesto, pozimi komaj za razsvetljavo, na kak industrijski napredek pa ni misliti, dokler mesto ne dobi svoje elektrarne z dovoljnim tokom. Vse predpogoje ima mesto za razvoj, to pa mu je veliki zadržek, ki ni na škodo le Novemu mestu in okolici, temveč sploš-nosti. Radi tega je naslovilo obrtno društvo v zvezi z obrtno zadrugo in hišnimi posestniki na občinski odbor interpelacijo. Povečajno električno silo in razvoj obrti ter pritegnitev industrije sta nam zagotovljena, kot nam je, če se to ne zgodi, gotova gospodarska propast. Naša Krka ima več kot dovolj sile, prilike so nad vse ugodne, zgradimo na Dvoru pod Žužemberkom lastno električno centralo, ki se po potrebi zveže s centralo v bližnjem Zagradcu in vsemu bo pomagano Pretekli mesec je župan dr. Režek sklenil z lastnikom knezom Auerspergom pogodbo, ki je za lastnika obvezna do 1. aprila in po kateri odstopi glede na javni interes Novemu mestu in okolici v eksploatiranje vse vodne sile kot tudi vse pro-sedanje Javornikove žage na Dvoru za pol milijona dinarjev. Tudi ostala dva vodna upravičenca gg. Dular in Javornik, 6ta pripravljena odstopiti svoje pravice, ako se jima zajamči dosedanja višina uporabljanega toka. Mesto se bo skušalo tozadevno čimprej osamosvojiti, posebno ker je na koncu tudi pogodba z družbo »Novo-bor«. Razsvetljava je pri nas jako draga in zdaj zahteva »Novobor«, ki je po pogodbi obvezan brezplačno dobavljati pogonski električni tok za mestno vodovodno črpalko, za prekomerno porabo tega toka za več let nazaj 768.722 Din. Mestni obe. zastop te terjatve ne more priznati in je pooblastil župana, da zastopa mestno občino pred tozadevnim razsodiščem v Ljubljani. Glede na-daljne pogodbe pa je kompetenten le osebni sporazum in nikako razsodišče.
Novo mesto se udeleži na velesejmu tujsko-pro• metne razstave v Ljubljani in se s tozadevnim aranžmanom poveri obč. odbornik mestni učitelj Viktor Pirnat.
Kot samostojna zdravstvena občina mora Novo mesto nastaviti svojega obč. zdravnika. Sklene se storiti to v sporazumu s sosednjimi zdravstvenimi občinami.
Vedno bolj je pereče vprašanje preložitve sejmišča. Društvo hišnih posestnikov ugovarja proti preložitvi, istočasno pa zahteva sresko načelstvo, da se zadeva v enem mesecu uredi, sicer bo stavljen predlog, da se sejmi ustavijo. Mestna občina bo tako prisiljena vgrizniti v kislo jabolko.
Lastninska pravica ge« Antonije Picek za zemljišče na Florjanovem trgu se prenese na Prosvetno zadrugo v Novem mestu. Na zemljišču je v surovem stanju že dograjen Prosvetni dom.
Ob več stotisoč dinarjev je prišla mestna občina, ker 8e ji pred letom dni ni dovolilo prodati iz mestnega gozda preko 2000 kubičnih metrov lesa, ki jih je dal v to svrho tedaj župan že odmeriti. Med tem je bil les napaden po lubadarju in zdaj je dovoljena sečnja 1000 m3, za
kar ima občina 110.000 Din na ponudbo. Zdaj pride m * na 95 Din, dočim je bil lani po 175 Din. Po daljšem razmotrivanju so sklenili ponuditi prodajo po časopisju in jo oddati najboljšemu ponudniku; ako pa ne dobe več od že ponu-dene cene, prevzame za isto svoto les obč. odbornik g. Anton Petrič.
Od Usmiljenih bratov v Kandiji se odkupi zemljišče bivšega šol. kuratorija pod Kapitljem za 150.000 Din, ki se jim odšteje 29.571 Din, katere je mestna občina v teku let že vložila v poslopje., Na kupljenem prostoru se spomladi zgradi mestna hiralnica, ki jo dol. metropola žc dolgo pogreša. In tam je zanjo najidealnejši prostor. Vse priznanje gre za to konventu Usmiljenih bratov kot tudi mestnemu obč. zastopu.
S Sokolskim društvom v Novem mestu se sklene najemna pogodba glede telovadnice v novem šolskem poslopju do leta 1949.
V požarno-policijsko komisijo sta imenovana obč. odbornika gg. Bernard in Hočevar, ki naj k delu pritegneta še požarno društvo v Novem mestu.
_S pregledom računskega zaključka mestne občine za leto 1930 se poverita obč. odbornika gg. Matko in Pui.
V sledeči tajni seji se sklene nastaviti še četrtega mestnega stražnika. Odbije se prošnja obč. stražnikov in drugih uslužbencev za 13. plačo, ker zanjo ni nobenega kritja in ni vnesena v proračun.
Pristane se na podelitev koncesije avtotaksa Janezu Udoviču, kot tudi podelitev koncesije za avtobusni promet na progi Novo mesto—Mokronog Martinu Štrumblju iz Valte vasi.
Enako se ugodi prošnji županstva občine St. Janž za sprejem Kopar Matije v obč. zvezo.
Odbijeta se prošnji Al. Valantiča za oprostitev pasjega davka in Barbari Saje za znižanje predpisane vodarine. Josipu Zurcu se zniža račun za izvršena monterska dela na 250 Din.
Nedoletnemu Pavlu Kastelicu v Giissingu, Avstrija, se po nalogu kr. banske uprave dodeli mesečna podpora v znesku 240 Din tako dolgo, dokler se ne najde zanj primerno zavetišče v Jugo* slaviji.
Prošnja Fr. Matzeleta in lov. za razsirirnje električnega omrežja in nekaj prošenj za podporo se zavrne in seja ob pol osmih zvečer zaključi.
Pismo iz Dravinjske doline
Športniki na dva kraja.
Še ni teden, ko smo poročali o nesrečnem padcu deklice pri sankanju, ki je zadobila take poškodbe, da še zdaj ne more v šolo, že bi se skoro pri tem športu po neprevidnosti nekaj hujšega pripetilo. Otroci so se Sankali tik nad Dravinjo. Kar se na sanke spravijo štirje korajžni in se zakade v dolino. Zdrveli pa so v mrzlo reko. K sreči voda tam ni pregloboka in so se paglavčki samo nehote okopali.
Sumljiv ptič pod ključem.
Razveseljiva je vest, da so te dni prijeli in spravili na varno 341etnega brezposelnega delavca V. Rudolfa. Doma je iz Braslovč. Osumljen je, da je pred dnevi vlomil v Zbelovem pri Poljčanah v Salamonovo trgovino, kjer je tedaj zmanjkalo raznovrstnega blaga, vrednega precej nad 3000 Din. Ker so tatvine in vlomi po naši dolini na dnevnem redu, bo to gotovo pomirljivo vplivalo na ljudstvo.
Med dopustom okraden.
Ko smo že pri tatvini, naj omenimo še to, da «3 bil kaplan g. Kodrič, ki se je mudil v Studenicah na dopustu, med tem časom okraden. Tat, ki je gotovo znal za njegovo odsotnost, je po sobi vse razmetal ter mu odnesel nekaj dolarjev in precej srebrnih kron.
Gasilska veselica.
Iz Loč pri Poljčanah nas vabijo na gasilsko veselico, ki bo 1. februarja pri Alojziju Kračun v prid nabave gasilnih potrebščin.	_an.
znanju. — Žalostno pač, da so nekateri ljudje po vseh gostilnah in kavarnah govorili o njegovih neuspehih na novem mestu. Naj se obrnejo ti ljudje v svoji pristni kranjski zavid-ljivosti do glasbenega referenta zagrebškega »Morgenblatta« g. Stotterja, ki jim lahko pove mnenje priznanega basista miinchenške opere Stermecka o Betettu. Kot njegov »Stimm-kolega« se je izrazil o njem najlaskavejše. — Naj poskusijo ti malenkostni ljudje malo v tujino, pa bodo veseli, Če pridejo na petje vsaj za poizkušnjo. Na vprašanje Betetta pri vodstvu državne opere v Miinchenu, če se niso v prognozi o njegovih zmožnostih zmotili, mn je direktor Bankner izjavil: »Wir sind glticklieh, duss wir Sle haben«.
O	kolegijalnosti na operi v MUnchenu pa pravi Betetto, da se jo počutil tam kot v nebesih. Nikoli ni slišal iz ust pevca zabavljanja na svojega kolego, doživel ni niti male intri-gice, vsak dan stori vse po svojih močeh v korist zavoda in umetnosti.
Bodi ljubi naš Betetto iskreno pozdravljen v domovini z željo, da se čimprej stalno vrne med nas.	%	P.
Mignon
(Julij Betteto kot gost, Gavellova v naslovni vlogi.)
V	torek je nastopil po daljšem času na domačem odru zopet naš priljubljeni Beteto, ki je sedaj član opere v Monakovem. Kot Lotha-rio v Thomasovi operi »Mignon« je pokazal svoje velike pevske in igralske sposobnosti, ki so nam vsem znane. V dinamičnih odtenkih je Beteto še napredoval, glasovno je ostal prav tako svež in sočen, kakor je bil. Igra mu je odtehtana, nobena gesta pri njem ni odveč, no bena šablonska. Prav veselim se njegovega ponovnega nastopa v Mozartu. Gavellova je postavila na oder čudovito Mignon — za oko in za uho. In še le tri dni je pri nas angažirana, pa je nekatere dialoge in du^t z Beletom podala slovenski. Poje tako naravno in z lahkoto, da lahko svojo pozornost osredotoči na vlogo samo. V vsaki novi vlogi nam poda novi tip. Mislim, da je Gavellova najboljša teaterska sopranistka Jugoslavije. Vičar je s svojim pri-kupljivitn, kultiviranim organom žel zasluženo
priznanje, čeprav ima manjši materijah Adle-šičeva je sedaj pri nas edina nastopajoča kolo-raturna sopranistka in je svojo nelahko vlogo odpela zadovoljivo. Španova, Janko in Simončič so v manjših vlogah bili prav na mestu. Opero so v prid celoti znaino krajšali, mogoče smo čutili radi tega na nekaterih mestih labilnost. Predstavo je vodil dirigent Neffat, ki ni imel težkega posla ter je orkester vedno pravilno podredil pevcem. Takrat moram pohvaliti tudi zbore. Gledališče je bilo razprodano, odobravanje po vsakem dejanju in tudi med dejanji obilno. Adlešičeva in Beteto sta od svojih častilcev dobila tudi cvetja. — Slavko Osterc.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠKA V LJUBLJANI Drama.
Začetek ob 20. url zvečer.
Cetrlek, 22. januarja: Zaprto.
Petek, 23. januarja: »Mercadet«. Red O. Sobota, 24. januarja: »Trije vaški svetniki!:. lav. Nedelja, 25. januarja: ob 15. uri: »Princeaka in pastirček«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv “•n. — Ob 20. uri: »Gospa ministrica«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 26. januarja: »Razbojniki«. Rod A. Opera.
Četrtek, 22. januarja: »Gosi fan tutte«. Gosto-vanje Julija Betetta. Red C.
Petek, 23. januarja: Zaprlo.
Sobota, 24. jan.: »Madame Butterflv. Red E Nedelja, 25. januarja: ob 15. uri: »Nina'nana punčka moja*; Figurine. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20 uri: »Gasi fan tutte«. Gostovanje Julija Betetta. Ljtidska predstava po znižanih cenah. Izv. Ponedeljek, 26. januarja: Zaprto.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Četrtek, 22. januarja ob 20 uri: »Grof Luksen-burg« ab. C. Kuponi.
Petek, 23. januarja; Zaprlo.
Sobota, 24. januarja ob 20. uri: »Duh zemlje«, ab. A. Kuponi. Zadnjič.
Nedelja, 25. januarja ob 15. uri: »Girof Luksemburški«. Kuponi. — Ob 20. uri »Odgodena noč«. Kuponi.
SumomoT ofrolza
Ko »o listi te-le drui zabeležili vest, da so tam nekje pri Blokah enajstletnega šolarčka potegnili mrtvega iz vodnjaka, so jo zabeležili na zelo različne načine: eni so se previdno izognili besedi samomor, drugi so jo zapisali e tistim starodavnim, dobrodušnim pristavkom, ki yedno pomiri duhove, kadarkoli se zgodi kaj narobe: vzrok neznan, tretji pa so dejali: enajstleten otrok je poiskal smrt iz strahu pred Solo. Ta zgodba je na vsak način malo težjega pomena, kakor da bi jo bilo vredno zapisati samo v bežno kroniko.
Kadar gre odrasel človek na svojo pest v »mrt, takrat ni, da bi se svet vsakokrat posebej razburjal — odrasel človek lahko včasih napravi samomor, ki je samo zadaja, najbolj logična črta pod njegov življenski račun; da se ubij e špekulant, ki se mu je vse izmuznilo iz rok, da se morda ubije človek, ki je vse avoje življenje prizadajal samo zlo okrog sebe in nazadnje njegovi vesti ni več obstanka od nezaslišanih pez — vse to ne more biti nič čudnega, to je samo red svetal
Toda če se ubije llleten otrok, mora biti »tvar čusto drugačna. Enajstleten otrok se ne more ubiti zavoljo svoje krivde, enajstleten otrok ne more nikoli zagrešiti tako strašnih •tvari, da bi mu vest položila roko na samega sebe. Res je, enajstleten otrok, ki se je šel ubijat sam, ni mogel biti čisto tak, kakor so otroci po navadi, ni mogel biti, kakor se reče povsem normalen — toda njegova nenavadnost je mogla biti samo v mehkobi in čezmerni plašnosti srca, njegova nenavadnost je mogla bita samo v občutku strahotne, od vsega sveta izolirane in nerazumljene samote in na sam obup obsojene nemoči. To ni mogel biti tisto, čemur pravijo pedagogi in moralisti »slab otrok« — tak otrok bi bil vrgel kamen za kom, potepel bi se bil za nekaj dni, pobegnil bi bil od doma
—	otrok pa, ki si upa dvigniti roko samo zoper samega sebe, mora biti sam v sebi lep in plemenit. S smrtjo tega šolarčka pri Blokah je ugonobljeno dragoceno življenje, dragoceno, kakor je dragoceno in sveto življenje slehernega otroka pod solncem.
Ni nam do tega, da bi s prsom kazali za kom — drugim je naloženo, da poiščejo osebnega krivca, če je. Radi bi opomnili samo, da je že zelo pozen čas, da se razmerje med odraslimi, takozvanimi velikimi ljudmi in otrokom dom«, v šoli in povsod vsaj malo prilagodi spoznanjem in načinom, ki jih daje in terja sodoben čas. Zakaj življenje tega šolarčka je čisto gotovo pogoltnil tisti brezdanji, tradicionalni prepad, ki zeva med starimi in najmlajšo generacijo in ki se mu pogostoma pravi vzgoja. Fri.
Jz Dravske banovine
Vesli
— Žc/lo za patrijarha Varnavo. Predstavniki ruskih emigrantov z metropolitom Antonijem v Beogradu so izročili patrijarhu Vannaivi žezlo v znak hvaležnosti za pomoč, ki jo je palrijarh prožil ruskim emigrantom. Žezlo je srebrno in pozlačeno ter je okrašeno z ruskim državnim grbom in z dragimi kamni.
— Minister republike Argentine v Zagrebu. V torek je prispel iz Beograda v Zagreb minister Argentinske republike g. Alberto Candioti. Spremljal ga je generalni konzul Argentine v Beogradu g. Celso de Barios. Gost je posetil med drugim tudi bana Savske banovine dr. Peroviča. Minister potuje po Jugoslaviji službeno. Spoznal je naše gospodarske predstavnike in dela na tem, da postanejo trgovske zveze med našo državo in Argentino tesnejše.
— Smrt uglednega istrskega narodnjaka. V Tutovljah v Istri je v soboto umrl dr. Sime Cer-var. Pokojnik je bil poslanec in ai je kot narodni delavec v Istri stekel velike zasluge.
_ Velik železniški most če* Savo. Nedavno je bil dograjen velik železniški most, ki služi pa tudi za vozovni promet, med Kilenkom in ta boem. Most je dolg 680 m. To je edina vez med Sremom in Mačvo. Z njim je Šabec zvezan e normalno progo s Klenkom do Rum e. Za gradnjo te proge je predvidenih 5 milijonov Din.
_ Predor na Ivan planini dograjen. Začetkom februarja bodo na svečan način izročili Javnemu prometu železniški prodor na Ivan planini na progi Sarajevo Mostar. Predor je dograjen in ga je že tudi pregledala strokovna komisija in ga odobrila.
— Velik ples Jadranske straže v slovanskih narodnih nošah bo 24. januarja 1931 t Unionski dvorani v Ljubljani.	3bo
— Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	166
— Redukcija naših delavcev v Nemčiji. Izseljeniški zastopnik iz Diisseldorfa se je obrnil na ministrstvo za sooijailno politiko v Beogradu s prošnjo, naj preskrbi delo okoli 1000 našim rudarjem,. ki so bili reducirani. Zaradi krize v domači rudarski industriji pa najbrž ne bo mogoče zaposliti vseh teh naših v Nemčiji odpuščenih delavcev.
— Doktor Aljehin zopet v Zagrebu. Včeraj zjutraj je dospel iz Beograda v Zagreb svetovni šahovski mojster dr. Aljehin. Zvečer je odigral v šahovskem klubu brzoturner s 15 najboljšimi sagrebškimi šahisti.
— Načrt letaka ra Zagrebački zbor. Uprava ZagrebaČkega zbora prosi vse umetnike in reklamne strokovnjake, ki bi želeli sodelovati za načrt letaka letnega velikega sejma v Zagrebu, naj pošljejo osnutke * označbo cene najkasneje do 10. februarja ravnateljstvu ZagrebaČkega ■bora.
— Slušatelji Aleksandrove univerte v Ljubljani prirede »voj V. reprezentančni ples pod pokroviteljstvom Nj. V. kralja, dne 81. januarja v Unionu. Vabila bodo v tem tednu razposlali. Kdor bi vabila ne prejel, naj nam to blagohotno oprosti, ker je pri tako velikem številu mogoče, da smo koga prezrli. Reklamacije pošljite na odbor V. reprezentančnega plesa na univerzo, ali pa se vpišite pri vratarju univerze g. Jeranu. Pripravljalni odbor.
— Plenum vrhovnega zakonodajnega sveta začne svoje zasedanje 29. t. m. ob 16. Na dnevnem • redu seje je projekt zakona o »aščiti narodnega pomladka. Sekcije vrhovnega zakonodajnega eveta začnejo svoje delo 16. t. m. ob 9. Sekcija za proučavanje zakonskih predlogov iz rezora ministrstva za prosveto bo delala v zgradbi ministrstva za prosveto, sekcija za pro-učavanje zakonskih predlogov iz resora ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje pa v zgradbi ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje.
— Tečaj za višje strojnike v Ljubljani. Kr. banska uprava, referat za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg št. 10/1 namerava prirediti v sporazumu z osrednjim društvom strojnikov in kurjačev v Ljubljani tečaj za višje strojnike, ki se bo pričel v sredo 4. februarja 1931. ob 18. uri zvečer v prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani in ga bo vodil g. inž. Gvidon Gulič, referent za inšpekcijo parnih kotlov v Ljubljani. Interesenti, ki še niso prejeli tozadevnih obvestil, se vabijo, da se takoj priglase.
— Zavod za pospeševanje zunanje trgovine so zaprosile za informacije inozemske tvrdke, ki se zanimajo za železniške prage in dalmatinski buhač. Podrobne informacije daje Informa-tivno-ikomereijalni oddelek zavoda za pospeševanje zunanje trgovine pod št. 10.002.
— »Preporodovci«, zgodovinski oris jugoslovanskega pokreta med slovensko omladino v 1. 1912-1914., napisal Ivan J. Kolar. Knjiga je našla prijazen odziv tudi med naročniki. Le še malo naklade je na razpolago v knjigarnah in pri založniku Slatnarju v Kamniku. Kdor pa je knjigo že prejel, a naročnine še ni poravnal, naj to Hm prej stori. Pišite po položnice na na-slov Masarykova c. 12/11. v Ljubljani.
Obleke in klobuke kemično čisti, ple-sira In barva tovarna Jos. Reich.
— Licitacija za nabavo gradbenega lesa. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu javlja, da bo 2. februarja t. 1. v Tirani v Albaniji v vojni intendanturi javna licitacija za nabavko gradbenega lesa. Materija! je treba ponuditi trnnko imiefnjeirskt magacin Tirana i najkrajšem roku 30 dni, računajoč od dneva izvršenega naročila. Podrobne informacije daje Informativno komercijalno odelenje zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu pod
št. 1884. —- 81. (januarja bo v Tirani v vojaški intendaiuii javna licitacija ca nabavo en tisoč kvintaiov cementa. Materijal je treba ponuditi y ■roku 45 dni od dneva Izvršenega naročila. Ponudbe je treba staviti tranko skladišče Tirana. Podrobne informacije daje InformaUvno-komer-ci jalni oddelek zavoda na pospeševanje zunanje | trgovine v Beogradu pod št. 1888.
— Naval krvi, tesnoba srca, zasopljenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje odpravimo kmalu t uporabo naravne »Frani Josefovec grenčice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Frani Josetova« voda pri zagaten ju vseh vrst z najboljšim uspehom.
>Frani Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 417
— Vreme. Včeraj zjutraj ob 7. uri je kazal barometer ▼ Ljubljani 769-8, termometer —2, pihal je vzhodnik. Oblačnost je znašala 10. V Mariboru je kazal barometer 759, termometer
—	6. Bilo je mirno, oblačnost 10. Deževalo je samo v Beogradu (0-2 mm). Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 5, najnižja 1. V Mariboru — 6, v Mostam — 1, v Zagrebu 2, v Beogradu — 2, v Sarajevu, v Skoplju —2.
Cjubljana.
Četrtek, 22. januarja 1981, Vincencij. Pravoslavni: 9. januarja: Polijevkto.
Nočno službo imajo danes lekarne Kmet na Dunajski cesti, Levstek na Resljevi cesti in Bohinjec na Rimski cesti.
*
■	Svetosavska beseda v Ljubljani. Svetosav-ska beseda, ki bo 27. t. m. ob 20. uri na Taboru ima naslednji spored: 1. Alegorične slike iz zgodovine Jugoslavije, insceniral g. Rudolf Ryška, besedilo spisal g. dr. Ivan Lah; 2. Himna sv. Save; 8. Zabučale gore, poje mešani zbor učiteljišča; 4. Slovenske narodne pesmi, poje gdč. Jana Moserjeva, gojenka V. razreda drž. učiteljišča; 5. Prstan in Na begu, poje ženski zbor učiteljišča; 6. Na Adrijo in Adrijansko morje, poje moški zbor učiteljišča; 7. Smešno čudo, Kozar in Kolo, poje mešani zbor učiteljišča. Vse pevske točke dirigira pevovodja pevskega zbora drž. učiteljišč g. prof. Emil Adamič. Na prireditvi sodeluje orkester narodnega železničarskega glasbenega društva »Sloga«. Opozarjamo, da je pristop k svetosavski besedi dovoljen vsakomur brez posebnega vabila. Cisti dobiček prireditve je namenjen zgradbi pravoslavne cerkve v Ljubljani in zato toplo priporočamo obisk te tradicionelne nacionalne proslave.
■ Prireditev Jadranske Straže t slovanskih
narodnih našah dne 24. t. m. v Ljubljani v Unionski dvorani bo letos nekaj izrednega v vsakem oziru. Z mrzlično naglico se dela že delj časa na dekoracijah dvorane, ki bodo posebnost
Jz djp‘vs.®fi'h banovin
Krvnik Hardt je opravil svojo dolžnost
Prva justif ikaci j a v Kumanovem
Iz Kumanova poročajo o justifikaciji zakrknjenega zločinca Arnavta Čerina Isenoviča iz Kumanova, ki je bival pred leti v preševskem srezu kot odmetnik. Meseca oktobra lani ga je sodišče v Kumanovu obsodilo na smrt zaradi razbojništva in dvojnega umora. Ker je to bila prva justifikacija v Kumanovu, je vzbudila med prebivalstvom, zlasti pa med muslimani, veliko senzacijo.
Ljudstvo se je zelo zanimalo za dan justifi-kacije. V ponedeljek ob pol 7. uri je sarajevski krvnik Hardt prišel s svojim pomočnikom v Ku-manovo. Cim je dospel, se je v mestu razširila vest o njegovem prihodu bliskoma. Nastanil st' je v hotelu »Kumanovo«, pred katerim se je zbrala množica ljudstva, da bi videla krvnika in njegovega pomočnika. Isti dan so zločincu sporočili, da bo obešen v torek zjutraj ob 7. uri. V ponedeljek je razbojnika obiskala še mati in hči, učenka ljudske šole. Obsojenec je či-
tal ves dan koran in molil do jutra In ko so ga skozi okno vprašali, če poje, je odgovoril: »Ne pojem, temveč se priporočam Bogu.«
Ljudstvo se je zbralo že ob 5. zjutraj na mestu, kjer so bile postavljene vislice. Prostor pred orožniško vojašnico je bil natrpan. Okoliški zidovi in okna so bila zasedena. Ob 7. uri so pripeljali obsojenca iz zapora pod vešala. Sreski pisar mu je še enkrat prečital smrtno obsodbo, katero je obsojenec mirno poslušal in katera ga očividno ni razburila. Po prečitanju obsodbe je pristopil k razbojniku še muslimanski duhovnik in prečital kratko molitev. Tudi obsojenec je molil v arabskem jeziku. Nato je sam stopil na stolček pod vislicami in krvnik je izvršil smrtno kazen. Zdravnik je kmalu nato ugotovil smrt obsojenca. Krvnik je slekel rokavice, jih vrgel pred noge obešenca in rekel komaj slišno, obrnjen proti sodnikom: »Gospod predsednik, pravici je zadoščeno.«
Okovanega Mediča stražijo 4 orožniki
Že včeraj smo poročali, da se je orožnikom posrečilo prijeti zloglasnega razbojnika Mediča. Iz Šibenika poročajo, da je aretacija Todora Mediča vzbudila po vsej severni Dalmaciji pravcato senzacijo. Ljudje se čudijo, da je razbojnik tako žalostno končal svojo zločinsko karjero, vsi so mislili, da se bo po begu iz kaznilnice, ko je bil obsojen na smrt, sodil sam. V močnem spremstvu orožnikov so ga ponoči po aretaciji izročili v zapore šibeniškega okrožnega sodišča. Pri vhodu v sodišče se je razbojnik nasmehnil in rekel: >To-le bajto pa dobro poznam!« O aretaciji Medičevi so obvestili vse višje uradnike. V prisotnosti predsednika sodišča, državnega pravnika in sreskega načelnika je Mediča preiskal zdravnik, mu zašil runo in ga cepil proti tetanusu. Zdravnik je izjavil, da rane niso nevarne. Na vprašanje, kako mu je uspelo pred letom dni pobegniti iz šibeniške temnice in kdo mu je pomagal, je Medič odgovoril: »Nisem nikak podlež, ki bi mogel izdati tistega, ki mu dolgujem hvaležnost!«
Medič je okovan v 15 kg teške okove, ki so nalašč za njega napravljene in kakršnih nima nobena druga temnica v državi. Stražita ga 2
orožnika pred vrati celice, 2 pa na dvorišču pod oknom. V torek je Medič slavil svojo krstno slavo sv. Jovana in je zahteval vina in ra-kije.
Razprava proti razbojniku se bo sltoro pričela. Medič mora odgovarjati za razne zločine, ki jih je izvršil po begu iz kaznilnice; med tem je ubil tudi nekega orožnika.
b Ponarejene potnice. Francoske obmejne oblasti so ugotovile, da prihajajo naši brezposelni delavci v Francijo za zaslužkom s ponarejenimi potnicami. Nedavno so oblasti zavrnile zaradi tega okoli 100 naših delavcev. Oblasti so ugotovile, da sta potnice ponarejala neki Vidakovič in Praštalov iz Bosanske Dubice. Bila sta takoj aretirana. Posrečilo se jima je spraviti na ta način dokaj naših delavcev v Francijo.
b Tolpa mladoletnih zlikovcev. Iz novega Sada poročajo, da je tamošnja policija izsledila tolpo 15 mladoletnih zlikovcev, ki so kradli po mestu kakor srake. Najprvo je policija prijela nekega dečka, kateremu je neki šofer izročil pismo s 3000 Din. Deček pisma seveda n* izročil naslovljencu, temveč ga odprl in obdržal denar zase. Stražnik ga je naslednji dan aretiral, nakar je mladi lopov izdal le ostalih svojih 14 tovarišev.
za Ljubljano. Vojna mornarnica je že poslala krasno izdelane male hidroplane, ki bodo brneli s pomočjo posebnih priprav po dvorani, dvorana sama pa ne bo brez umetniških okraskov, spominjajočih na naše morje in našo mornamico. Vrše se že vaje za nastop najrazličnejših slo- • vanskih skupin, ki bodo izvajale samo nacijonal-ne slovanske plese. Občinstvu se bo tudi zopet nudila prilika, da si izbere tri najleše izmed narodnih noš, ki bodo dobile posebno priznanje. Toda tudi drugi plesi pridejo na vrsto. Spodaj se bo lahko vsak izkazal v najmodernejši plesni umetnosti, v srebrni dvorani pa bodo imeli prednost valjček in polka ob zvokih domačih harmonik. Skrbljeno je, da se bo vsak počutil domače in prijetno, zato naj nihče ne zamudi prilike In naj si pride ogledat to prireditev.
■ Vseuč. prof. dr. A. Gosar bo danes ob 18. uri v zbornični dvorani univerze nadaljeval svoj ciklus javnih predavanj o »socioloških in ' ekonomskih osnovah moderne družabne reforme«.
■ Tretji prosvetno-glasbeni veter Nar. žel. glasb, društva Sloge. V ponedeljek 26. t. m. ob
20. uri bo priredila naša klavirska virtuozinja gdč. Jadviga Poženelova v glasbeni dvorani »Sloge« v Ljubljanskem dvoru (Pražakova ulica) klavirski koncert z zelo izbranim sporedom, na kar že danes opozarjamo članstvo in glasbo ljubeče občinstvo.
■ Družabni večer Trgovskega društva »Merkur« ▼ Ljubljani bo drevi ob pol 21. uri v restavracijskih prostorih »Zvezda«. V ciklu predavanj »Ljudska univerza« pride na vrsto predavanje o zanimivem predmetu »Socialne in gospodarske razmere v rimski državi ob času apostola Pavla«. O tem bo izpregovoril monsignore prof. dr. Josip A. Ujčič. Gospod predavatelj je znan govornik, ki zna hitro pridobiti poslušalce z zgovorno besedo in duhovitim obravnavanjem predmeta. Vstop je brezplačen. Gostje so dobrodošli.
■ Vsem civilnim in vojaškim upokojencem!
V	izogib nepotrebnih reklamacij javlja dravska finančna direkcija v Ljubljani civilnim in vojaškim upokojencem svojega področja, da so jim bo odkupnina za osebno delo za leto 1931 (kuluk) odtegnila od februarske pokojnine. Ku-luk znaša tridnevno pokojnino, to je eno desetino mesečnih pokojninskih prejemkov brez draginjskih doklad.
■ Prvi učiteljski zabavni večer s plesom. V nedeljo 1. februarja priredi Učiteljski pevski zbor UJU svoj prvi zabavni večer s plesom v vseh prostorih Trgovskega doma (Simon Gregorčičeva ulica). Na sporedu so pevske točke zbor?, sol" točke in pa Jazz-Odeon in ples. Predprodaja vstopnic je v knjigarni Učiteljske
tiskarne.
Sadjarska in vrtnarska podružnica na Vi-žii priredi drevi ob 19. uri v risalnici osnovne šole na Viču svoje 6. predavanje.
■ Dijaška proslava Sv. Save bo 27. t. m. ob 9. uri na Taboru. Po cerkvenih obredih in sekanju kolača bo govoril domačin g. Živko Lukič o zaslugah sv. Save za naš narod in za ustvarjanje Jugoslavije. Sledi še pester spored. Vstop je prost.
■ Redni letni občni zbor Glasbene Matice ljubljanske bo v soboto 7. februarja ob 20. uri v pevski dvorani Glasbene Matice ljubljanske v Vegovi ulici. Dnevni red običajen: Poročila funkcijonarjev in slučajnosti.
■ II. Simfonični koncert letošnje sezone bo v petek 6. februarja t. 1. Pod vodstvom dirigenta L. M. Škerjanca bosta izvajala združena orkestra: operni orkester tn orkester orkestralnega društva izredno lep, interesanten program.
■ »Ekskurzijski Fond Akademskega Kluba Elekrotehnikov« v Ljubljani ima svoj redni občni zbor dne 26. januarja 1931. ob 16. uri v posvetovalnici mestnega magistrata. K udeležbi se vabijo vsi člani Nadzorstvenega Sveta E. F. A. K. E., ustanovni, podporni in redni Člani. Upravni odbor E. F. A. K. E.
■ Šipe so mu pobili. Ivan Škraba, stanujoč v Breštu št. 48 pri Igu, je prijavil policiji, da eo mu neznani storilci pobili na njegovi nedograjeni hiši na Ižanski cesti pri Iškem mostu štiri šipe in mu povzročili 182 Din škode.
■ Košara z električnimi žicami najdena. Našla se je košara z električnimi žioatmi in orodjem. Košaro dobi lastnik pri najdeninskem uradu št. 1 na policijski upravi.
■ Tatvina v šolskih prostorih. Stanku Do-bo-vičniku, dijaku realne gimnazije v Vegovi ulici, je bila ukradena med 12-80 iu 18 30 uro iz nezaklenjene šolske sobe violina, vredna 450 Din.
■ Tatvina ročne torbice. Uradnica tehničnega odelka kr. banske uprave Adela Golobova, stanujoča na Resljevi cesti St. 3, je prijavila policiji, da ji je neznan storilec ukradel iss nezaklenjene prednje sobe raz kredence usnjato ročno torbico, vredno 50 Din, z okoli 60 Din gotovine, železniško legitimacijo za polovično vožnjo, več potrdil, pismo, žepni robec z njenim monogramom in denarnico v skupni vrednosti 150 Din. Tatvine je osumljen neki lSletni mladenič, ki je prosil jesti in mu je mati ukradene ga. Angela Golobova postregla s skodelico kave.
Trebnje
i	Izseljevanje. Pred nekaj dnevi se je odpeljalo iz našega kraja več mladeničev ▼ Argentino, da si zaslužijo kruh, katerega pri nas niso mogli dobiti. Opazovali smo jih, ko so odhajali. Močni, mladi, polni življenjske sile! Domovina jim ni nudila zaslužka, odšli »o v tujino, kjer bodo vložili vse svoje moči, da bodo prišli lahko nazaj izčrpani in izmučeni umirat, še večji reveži kot bo odšli!
‘M.ol vibcv
m Zborovanje Okrajnega kmetijskega odbora. I
V	torek je na »rezkem poglavarstvu zboroval I mariborski Okrajni cestni odbor pod vodstvom I predsednika g. Jakoba Florjančiča in ob nav- I zočnosti erezkega poglavarja g. dr. Hacina. Od- I bor je rešil vse tekoče posle in sprejel tudi j proračun za leto 1931. ki znaša 170.69690 Din I dohodkov in 170.606-90 Din izdatkov, tako da je popolnoma uravnovešen. Vse debate na zbo- I rovanju so bile stvarne in mame.
m Smrtna kosa. V nedeljo so v Mirno pri Gorici položili k večnemu počitku vzorno primorsko mater ga. Alojzijo Faganelijevo, posestnico, trgovko in gostilničarko. Pokojnica, ki je do- I živela 76 let, je bila mati tukajšnjega učitelja j g. Faganelija. Vzorni ženi večni mir, preostalim I pa naše globoko sožalje!
m Modernizacija prodajalne Bat’a. Maribor- I sko prodajabio Bafinih čevljev na Aleksandrovi I cesti so pričeli ta teden temeljito preurejati I in modernizirati. Dela bodo trajala nekaj dni.
m Usodno naraščanje brezposelnosti. V te- I kočem mesecu narašča število brezposelnih v Ma- I riboru do višine, kakršne doslej od osvobojenja I še ni bilo. Pred Borzo dela je bil včeraj tak naval, da je bil prehod z Glavnega trga preko I Rotovžkega na Slomškovega silno oviran in je policija morala delati red. Uradništvo posredovalnice sploh ne zmaguje več dela.
m Novi športni klub »Maraton«. V torek zvečer je bil v lovski sobi hotela »Orel« ustanovni občni zbor novega športnega kluba »Maraton«. Obisk je bil izredno velik in šteje novo društvo že krog 150 članov. Za predsednika je bil izvoljen zdravnik g. dr. Alfonz Wankmiil-ler, za podpredsednika pa časnikar g. dr. Fran Vatovec. Novi klub bo gojil vse športne panoge in bo takoj pričel z delom.
m Honigmaunovo udejstvovanje na Sušaku. Predstojnlštvo mestne policije na Sušaku je ugotovilo, da je bil zloglasni mariborski, v Leobnu v Avstriji aretirani vlomilec Josip Ho-nigniann koncem decembra tudi na Sušaku in Je najbrže izvršil vlom v stanovanje prof. Grahovca in odnesei zimsko suknjo vredno 2800 Din; dva para čeviljev, vrednih 500 Din, razno perilo, vredno 500 Din, samokres, vreden 500
1) in ter aparat za britje, vreden 150 Din, skupno tedaj predmetov v vrednosti 4450 Din. Nadalje je ugotovila, da je bil tudi v pisarni odvetnika dr. Bonetiča, kjer se je predstavil pod imenom Hochmiiller.
ni Aretacija dveh tihotapcev. V torek zvečer je policija aretirala 321etnega Franca Vebra, ker je prodajal vtihotapljene kamenčke za vžigalnike, včeraj zjutraj pa je na Glavnem trgu izsledila vdovo Marijo Pongračičevo iz Rač s saharinom.
m Tatvina orodja. Pretekli teden so neznani tatovi ukradli iz prostorov neke nove, še neobljudene hiše v Stritar j e vi ulici več kosov različnega instalacijskega orodja v skupni vrednosti 1150 Din last instalacijskega mojstra Riche. Tatvino so opazili šele v torek, za tatovi pa ni sledu.
Gelfe
* Svetosavsku proslava. V torek 27., na dan sv. Savu ho v telovadnici mestne narodne Sole proslava za Šolsko mladino. Po cerkvcnem obredu blagoslovitve kolaža nastopijo učenci s petjem in deklamacijami. Proslava se prične ob 10. Občinstvo je k proslavi vljudno vabljeno.
* Svetosavska zabava. Tradicijonclna vsakoletna prireditev pravoslavne cerkvene občine bo letos v soboto 7. februarja s pričetkom ob 20’30 v veliki dvorani Celjskega doma. Vabila se že razpošiljajo, če pa bi ga kdo pomotama ne prejel, naj ga zahteva od funkcijonarjev cerkvene občine.
* Velik izlet na Celjsko kočo. V nedeljo 1. ter na Svečnico 2. februarja bodo priredili celjski smučarji in planinci velik izlet na Celjsko kočo. Oskrbnik koče bo za ta dva dni pripravil dobro pogostitev ter bo kosilo stalo samo 10 Din.
* Imenovanje v sodni službi. Sodnik sreskega sodišča v Šoštanju g. Lesjak Jurij je imenovan kot namestnik državnega tožilca v Celju.
Obrtnike, ki se bavijo s predelovanjem in prodajanjem življenskih potrebščin, opozarja mest-no načelstvo na določila zakona o nadzorstvu nnd življrnskimi potrebščinami z dne 8. II. 1930. Proti kršilcem teh določb se bo postopalo po zakonu.
* Predavanje. V ponedeljek 26. t. m. ob 20. bo predaval na Ljudskem vseučilišču v meščanski šoli profesor g. dr. Zgeč Fran o temi »Ali je spolna vzgoja potrebna«. Na to velevažno vzgojno predavanje opozarjamo zlasti starše. Mladini pod 17. letom je dostop prepovedan. Ljudsko vseučilišče si je nabavilo nov moderen skiop-tični aparat in bo v bodoče prirejalo več predavanj s skioptičnimi slikami. — V Prosvetnem društvu v Ljudskem domu bo predaval v ponedeljek 26. t. m. ob 20. tajnik ljubljanskega aerokluba g. dr. Rape Stane o doživljajih v zračnem morju.
*	kosa. 21. t. m. je umrla ga. Petrič Marija, 73 let stara zasebnica iz Gosposke ulice št. 24.
* Zglusitev za ljudsko delo. Mestno načelstvo opozarja vse osebe, ki so zavezane ljudskemu delu za nedržavne ceste (vsi v mestni občini stanujoči za delo sposobni moški od 18 do 60 let ki plačujejo katerikoli neposredni davek) in vse davčne zavezance neglede na spol, starost in delovno sposobnost, ki ne spadajo pod obveznost obveznega dela ter plačujejo nad 100 Din ne-posrednega davka, da se od 22. do 26. t. m. zglase na mestnem načelstvu v sobi št. 6 po sledečem vrstnem redu. Osebe, ki imajo rodbinska imena od A do E četrtek 22., F do L petek 23., M do Š sobota 24., T do 2 ponedeljek 26.
* Najdba. V torek so našli v mestu rjavo usnjeno, moško rokavico za levo roko. Lastnik jo dobi na policiji.
Premijera Treh vaških svetnikov
Ljubljana, 21. januarja.
Nocoj se je pred polnim gledališčem vršila v drami premijera ljudske veseloigre »Trije vaški svetniki«, ki je svoj čas že po gostovanju Tegernseerjev doživela pri našem občinstvu zelo topel sprejem. Pri nas je delo zrežiral Lipah in igra je žela mnogo priznanja in ponovnega aplavza pri odprtih scenah. Glavno vlogo je sijajno podal Cesar, tretjega svetnika je zelo uspelo kreiral Smerkolj, ki Je s tem večerom obenem praznoval dvanajstletnico svojega dela pri naši drami in je prejel košaro cvetja. Izmed ostalih, ki so uprizoritvi pomagali do spontanega uspeha, je prejela cvetja tudi gdč. Boltarjeva. S »Tremi vaškimi svetniki« je prišla na repertoar igra, ki bo lahko polnila hišo in bo občinstvu tudi nudila dovolj dostojne zabave.
Kranj
Kranjska grla in želodci. Lansko leto smo popili v našem mestu 111 hi 30 1 vinskega mošta, 2639 lil 18 1 vina in 1437 hi piva. Zaklanih je bilo v mestu 772 goved, 460 telet in 1022 prašičev, vpeljanih pa je bilo 586 telet, 118 prašičev, 51 drobnice in 55 kozličev. Skupno se je prodalo v Kranju 1. 1930 80.851 kg mesa in slanine.
Lov občine Predvor. Dne 2. marca ob 9. uri dopoldne se bo oddajal pri sreskem načelstvu lov občine Predvor.
Obrtno keglanje. Vsak ponedeljek, sredo in soboto se vrši na zimskem keglišču »pri Petrčku« obrtno keglanje na dobitke.
Registracija vseh motornih vozil. Vsi tovorni in osebni avtomobili, avtobusi in motorna kolesa morajo biti tudi v 1. 1931. na novo registrirana.
V	svrho izdaje novih evidenčnih tablic mora vsak lastnik motornih vozil predložiti prošnjo in prijavo. Mestno županstvo v Kranju bo razdelilo tozadevne tiskovine na posamezne lastnike, ki naj oddajo izpolnjene prijave pri tukajšnjem sreskem načelstvu.
Pospeševanje kokošjereje. Banska uprava v Ljubljani priporoča vsem perutninarjem in drugim interesentom v rejo rjavo štajersko kokoš. Valilna jajca in enodnevna piščeta te pasme se bodo prodajala po zelo znižani ceni po 1 oz. 3 Din.
Škofja Loka
Obrni zbor krajevnega odbora Rdečega križa je v četrtek 22. t. m. ob 20. uri v mestni posvetovalnici v Škofji Loki. Dnevni red običajen. Članstvo vabljeno I
Okrajni cestni odbor škofjeloški se je sestal v ponedeljek k seji pri načelniku Matevžu Ziherlu na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Ob polnoštevilni udeležbi so člani vzeli v pretres obračun in proračun za škofjeloški okraj s posebnim tolmačenjem želj in potreb krajevnega cestnega parka, ki prehaja z novim zakonom v skupni delokrog sreza kranjskega. Definitivna likvidacija cest. okraja se izvrši v januarju.
Nova trgovina, škofjeloška elektrarna je o-tvorila poleg svojih uradnih prostorov na Spodnjem trgu v Škofji Loki pripravno urejeno trgovino za prodajo elektriških in radijskih potrebščin vseh vrst.
Premestitve. Politično upravni uradnik Vincenc Vidmar je v istem položaju premeščen stalno k sreskemu načelstvu v Litijo. Kot pisarniška moč je prideljen pisarni sreskega prosv. ref. v Škofji Loki nčitel' g. M i k u š.
Bled
Poroka. Te dni sta bila poročena g. Valentin Kristan, oblastno koncesijonirani tesarski mojster na Selu pri Bledu in gdč. Katarina Cengle, posestnikova hčerka iz Ribnega pri Bledu. Obilo
sreče!
Smuški odsek Sokola je napravil preteklo nedeljo pod vodstvom br. Ulčarja smuški izlet na Pokljuko s sestopom preko Koprivnika na Bohinj. Udeležilo se je izleta 14 članov. Imeli so krasno vreme. — Smuški odsek je napravil zvečer v dvorani Sokolskega doma družaben večer, h kateremu je prišlo okoli 60 članov. Zabava je bila zelo animirana ter je trajala pozno v noč.
Šmartno pri Litiji
Društvo »Narodni dom« v Šmartnem priredi 25. t. m. ob 15. uri v Sokolski telovadnici igro-kaz »Skok v zakonski jarem«.
Kmetijsko nadaljevalna šola začne danes z rednim poukom. Šolo bodo vodili priznani strokovnjaki pod vodstvom upravitelja Maksa Kovačiča.
Pretep. V nedeljo 18. t. m. je prišlo v gostilni »Železnik« do hudega pretepa. Spor, ki je nastal med grajščinskim hlapcem iz Grmač in hlapcem g. Izgoršeka iz Šmartna, bo poravnal g. sodnik v Litiji.
Vodstvo tak, reševalnega odseka pri prost, gasilnem društvu je prevzel g. Janez L u b i č, fotograf in posestnik na Ustju.
Izumiranje. Ne mine teden, da ne bi potrkala na vrata bela žena. Tako je v najlepši moški dobi 48 let v Jablanci podlegel dober posestnik in vnet gasilec g. Anton Lavriha. Pokopali smo ga v nedeljo 18. t. m. Ganljiv je bil prizor, ko so ga tovariši gasilci prinesli pred gasilni dom, kjer je dekan g. Gornik krsto blagoslovil. Pogreba se je udeležilo 5 gasilskih društev, med temi Šmartno in Litija z zastavami in z gasilsko godbo iz Litije na čelu. Zapušča ženo s tremi nepreskrbljenimi otroci. Slava mu! Žalujočim naše sožalje I Imenovanje. Mesto v prednjaški sokolski tečaj odišlega učitelja srbohrvatskega jezika na tukajšnji osnovni šoli je postavljen g. Jože Tav-žeij iz Litije.
Priljubljeni šmarski igralec g. Janko Trelc se nahaja že več tednov radi rahlega zdravja v Egiptu. Vrne se, kakor poročajo, prihodnje dni. Kličemo mu: dobrodošel!
Občni zbor. Tukajšnje prostovoljno gasilno in reševalno društvo je imelo svoj 46. letni občni zbor. Potrdil.se je star odbor, le blagajnikom je bil sedaj izvoljen g. M. A d a n i č i č. Burna je bila debata glede Samopomoči.
»Jugoslovan«. G. Jože Gruden bo odslej ob nedeljah kolportiral »Jugoslovana«. Segajte pridno po njem!
Sv. Avguštin in ustvarjenje sveta v šestih dneh
V torek 20. januarja se je vršilo v »Alojzije-višču« (Poljanska ccsta 4) zelo zanimivo predavanje. Univ. prof. dr. Matija Slavič je predaval
o	Avguštinovi razlagi svetopisemskega šestero-dnevja. Najprej je prebral odlomek iz sv. pisma, kjer je govor o stvarjenju sveta v šestih dneh. Nato pa je začel svoje zanimivo predavanje.
Problem stvarjenja sveta zanima vsakega človeka, posebno pa učenjake, tudi sv. Avguštin se je veliko let bavil s tem problemom.
Da pokaže težkoče pri razlaganju svetega pisma, je g. predavatelj podal nekaj naravoslovnih in bogoslovnih teorij o postanku sveta.
V Kozmogoniji (nauk o postanku vesoljstva) je omenil Kant — La Place-ovo teorijo. V začetku je bila plinasta prasnov, ki se je radi težnosti in odbojnosti začela vrteti. Nastalo je neko jedro, okrog katerega se je zbirala plinasta masa. Krogle so se začele ohlajati — nekatere preje, druge pozneje — in to ohlajanje je trajalo milijone in milijarde let in traja še danes.
Prav tako je z geogonijo (nauk o postanku zemlje). Zemlja je bila v začetku žareča plinasta masa, ki se je radi temperature v vsemirju in pa radi padavin začela ohlajati. Okoli nje se je naredila skorja in pramorje.
Paleontologija se bavi v staroiitnostimi naše zemlje.
Tu pridejo v poštev okamenine rastlin in živali. Po raziskavanjih ločimo več dob. V prvi dobi ni bilo nikakega življenja. Tej sledi prvotna doba, kjer se pojavijo prva bitja in gozdovi. Potem je drugotna doba, kjer nahajamo iglasta drevesa in plazilce. V tcrcieru imamo že sesalce. Koncem diluvija (del kvarterne dobe) pa se prikaže človek.
Tudi razvoj zvezd je trajal več milijonov let in solnčni sestav se še sedaj razvija.
To so izsledki znanosti, ki sc ne zadovolji z odgovorom, da je bil svet ustvarjen v šestih dneh.
Razlagalci sv. pisma so v različnih dobah različno tolmačili to šesterodnevje.
Školastiki so razlagati dobesedno, to se pravi, da je svet nastal v šestih dneh. Ko je naravoslovje napredovalo, so se eksegeti skušali zavarovati z vesoljnim potopom, da so namreč z njim vsi sledovi prejšnjega sveta zabrisani.
Restitucijsko teorijo so zagovarjali posebno protestanti. Trdili so, da je Bog v teh šestih dneh svet samo popravil, ker je bil porušen po neki prejšnji katastrofi. Toda o tej katastrofi ne vemo ničesar.
Konkordatna teorija uči, da pomenijo ti šesti dnevi le šest poljubno dolgih dob. Idealizem pravi, da jo to le šest momentov božjega stvarjenja. Vizijska teorija: Bog je Adamu razodel postanek sveta v viziji, ki je trajala šest dni.
Vse te teorije pa imajo svojo dobro misel, pa tudi svoje nedostatke, tako da popolne teorije ni.
Poglejmo, kako si je sv. Avguštin razlagal šesterodnevje. V prvi knjigi o postanku sveta proti Manihejcem ima dobesedno razlago, kakor so to do tedaj vsi, razen Origena, razlagali. Vendar je pa Avguštin sam čutil nedostatke te razlage in si ni dal miru, dokler ni tega naslednji knjigi popravil. Tu pravi: »Kako bi se mogle živali v enem dnevu spočeti, roditi, sc razmnoževati in napolniti zemljo in morje. Pa tudi ta knjiga ni končana, ostala je nepopolna. Sv. Avguštin pa je razmišljal dalje in je po petnajst letih spisal 12 knjig proti Manihejcem. Tu se je odločil za misel, da je Bog ustvaril brezoblično snov hkrati, potem pa se je ta snov po danih zakonih razvijala dalje. To se sliši kakor razlaga učenjaka iz 20. stoletja. Tudi v zadnjih treh knjigah svojih izpovedi razlaga 6v. Avguštin šesterodnevje. »Toda naš razum je slab,« pravi, »in kdo more spoznati, kaj je Mojzes mislil.«
Samomor občinske reve
Obesila se jo v gospodarskem poslopju.
Slovenske Konjice, 20. januarja.
Pred dnevi se je zatekla k županu občine Tepanje pri Konjicah g. Štefanu Pauliču občinska reva Valant, stara 60 let.
Ženica že dalje časa ni imela nobenega pravega doma in tudi ne bližnjih sorodnikov. Gostoljubni in dobrosrčni župan jo je vzel rade volje pod streho in ji dajal tudi hrano. Ko so jo pa v ponedeljek 19. t. m. zjutraj klicali k zajutreku je ni bilo od nikoder. Naposled so jo šli iskat še po bližnjem gospodarskem poslopju, kjer so jo našli visečo ob tramu. Bila je že mrtva.
Nesrečnica se je za svojo smrt pač gotovo pripravila, kajti odrezala je vrv od brane, ki pa ji je bila prekratka in jo je morala najprvo razplesti in zvezati, da je dobila dovolj dolgo vrv, s katero se je nato obesila.
Trgovski potnik, ki je znal prodajati gramofone . . .
Ljubljana, 21. januarja.
Včeraj je stal pred sodnikom poedincem Primož, rojen leta 1880. v BoStetni vasi pri Kočevju, pristojen v Rob, vdovec, trgovski potnik v Novi vaisi. Obtožnica mu je očitala, da je izučen žagar, ker mu pa delo ne diši, se bavi s sumljivimi posli in je bil radi tega že 1. 1920 pred porotnimi sodiščem v Novem mestu obsojen na 3 leta težke ječe. Meseca aprila lanskega leta se je potepal po Štajerskem in je prišel tudi k Antonu Gabršku v Sv. Pongracu. Ta je kupil februarja od zastopnika neznane tvrdke Josipa Reharja iz Zabukovca gramofon za 2300 dinarjev. Obtoženec se mu je nalagal, da je zastopnik tvrdke, pri kateri je Gabršek kupil gramofon, da ga bo zamenjal za manjšega, razliko pa mu bo tvrdka vpisala v dobro na račun obročnih plačil. Na ta način mu je izvabil gramofon m ga "zastavil v Ljubljani za 150 Din.
Pr' znani ljubljanski tvrdki Franc Bar je ob-doiženec prodajal gramofone in plošče proti proviziji. Samo da pride do denarja, si je preskrbel take odjemalce, o katerih je vedel, da gramofonov nikdar ne bodo mogli plačati in je
tako spravil v promet 12 gramofonov. Kupci , o gramofone takoj prodali ali zastavili, obtožencu pa plačati prvi obrok, ld mu je šel kot provizija. Pri takih kupcih, ki mu pa i.iti prvega obroka niso mogli plačati, pa je v svrho fin-giranja topne pogodbe prodal gramofone, potem pa jih odvzel in jih zastavil za majhen denar v ljubljanski zastavljalnici.
Obtoženec je svojo krivdo priznal, zagovarjal pa se je, da je šikoda večinoma že poravnana. Obsojen je bil na tri mesece strogega zapora, na 2 leti izgube državljanskih pravic in na povračilo stroškov.
Tatinski ljudje v škofjeloški okolici
Škofja Loka, 21. januarja. Dočim je imela Škofja Loka do zadnjih mesecev mir pred raznimi sumljivimi tipi, so se te dneve prikradli zopet v okraj ljudje, ki jim je malo mari do poštenega dela.
Doslej še ne izsleden tatič se Je prikradel v domovanje mizarskega mojstra Hafnerja Fr. na Trnju pri Škofji Loki. Neznanec je skušal priti preko gospodarskega poslopja v podstrešje, kar pa je preprečila čuječnost domačih ljudi. Okoli ene ure zjutraj je gospodarja zbudilo nenavadno ropotanje pri hiši. V slutnji, da nekaj ne more biti v redu, je mojster poklical domače, sam pa se je odpravil gledat z lučjo v roki. Cim je Hafner prestopil prag šupe je v medli luči zagledal pri vratih stiskajočega se moškega, ki se je hip nato pognal v tmino, ne da bi ga bilo mogoče spoznati. Ožgane, raztresene vžigalice so najbolje pričale, da si je neznanec iskal poti v stanovanjsko poslopje.
»Nehvaležnost je plačilo sveta« bi lahko dejal dobri kmet s Križne gore, ld je dobrovolj-no prenočil dva popotna človeka in jima dal vrhu tega še toplo odejo za ležišče. V jutranji zori sta neznanca izginila. S seboj pa sta odnesla odejo in več parov čevljev.
Vlom v Kmetijsko zadrugo na HoEu pri Hrastniku
V	nedeljo zjutraj so opazili v dolski zadrugi, da je pometel ponoči neznan tat blagajno ter odnesel okoli 3500 Din gotovine. Blaga se ni dotaknil.
Ker ni bilo opaziti nikjer ulomljene ključavnice, se sklepa, da se je nepridiprav skril v mraku v klet. Od tam se je splazil v trgovske prostore, kjer je našel na mizi ključe blagajne.
V	blagajni ni bilo dosti trgovskega denarja, pač pa več naročnine za »Slovenca«, »Gospodarja« i. dr. liste. Ko je lopov pobasal tisočake, je mirno odprl okno ter se splazil skozi mrežt, na prosto.
Hrastniško orožništvo je na delu z vso vnemo in upanje je, da bo tat v nekaj dneh na varnem, kajt' vse kaže, da so mu že za petami.
\ Savo je skočila
Voznik jo je rešil — Obup brezposelne natakarice
Trbovlje, 21. januarja.
Včeraj popoldne si je v samomorilnem namenu hotela vzeti življenje 26-lctna brezposelna natakarica Marica R. Že^v zgodnjih popoldanskih urah so jo ljudje opazili, ko je jokajoč begala v dolini gor in dol, vendar pa nihče 111 slutil, da je samomorilna kandidatinja. Kmalu nato je krenila na kolodvor in k Savi, kjer je na neki pečini odložila plašč in čevlje, nato pa se pognala v mrzle volove. Opazil jo je rudniški voznik Prečnik, ki je takoj prinesel daljši drog, katerega je nesrečnica takoj prijela, nakar jo je rešil. Rešilni avto gasilskega reševalnega oddelka je obupanko odpeljal domov.
Šoštanj
Sokolsko društvo v Šoštanju ima svoj redni občni zbor v ponedeljek 26. t. m. ob 20. v svojem domu. Spored običajen. Udeležba za članstvo obvezna, somišljeniki vabljeni.
Likvidacija vrtnarstva. Tukajšnji vrtnar Koko-šinek Konrad je likvidiral svoje vrtnarsko podjetje, ki si ga je lani uredil na vrtu trgovca Antona Kosija in preneha z obratom 5. februarja. Upamo, da se naseli tu nov vrtnar.
Redukcije. Tovarna usnja Fr. Wosehnagg in sinovi d. d. v Šoštanju je poleg večjega števila delavcev odpustila tudi nekaj uradništva in mojstrov. Po praznikih je tovarna nekaj časa stala, ker so montirali nove stroje.
Koncert sok. orkestra. Za koncert sok. orkestra, ki bo prvič nastopil to soboto 24. jan. ob 20. uri v dvorani Sok. doma, pod vodstvom banč. ravnatelja g. Luceta Koritzkega, vlada že veliko zanimanje.
Novo mesto
Pod deske je prišel. 2■Metni Anton Cigič, delavec pri tvrdki »Jugoles« v Črnomlju, je prelagal deske iz kupa na kup, kar se je zrušil nanj stolp zloženih desk in mu zlomil desno nogo v stegnu. Na njegov krik so prihiteli sodelavci in ga rešili ter prepeljali k Usmiljenim bratom v Kandiji.
Sreča v nesreči. Znani sentjernejski gostilničar Anton Majzelj je vozil iz gorjanske soteske Pen-dirjevke les domov. Pa se mu je na razdrapani poti prevrnil težko nuloženi voz 111 potegnil proti potoku oba konja in voznika. Trikrat bo se prekopicnili in vendar ni bilo večje nesreče.
Jubilej. Sentjernejski župnik, duhovni svetnik g. Anton Lesjak, ki že skoro tri desetletja vodi tamošnje dušno pastirstvo in tudi sicer lelo uspešno skrbi za prospeh fare in občine, je čil in krepak slavil te dni svojo 74-Ietnico. Na tnnogn leta!
Pomlad. Med tem ko so imeli na Gorenjskem zimo brez snega, ga je bilo pri nas dosti; zdaj je pa tudi tu izginil in imamo pravo pomladansko vreme. Šolarček Jože Florjančič je prinesel v torek svojemu učitelju popolnoma razcvelo mačeho.
Stran 6
JUGOSLOVAN
celi;.'::, vi. .1
aiju LUiil.
Zakonski načrt o socijalnevn zavarovanju in Bratovske skladnice
Dne 15. in 16. januarja se je vršila pri ministrstvu za Sume in rudnike konferenca zastopnikov rudarskih oblasti Beograd, Ljubljana, Zagreb, Sarajevo in Split. Udeležili so se konference nadalje zastopniki vseh bratovskih skladnic, in to delegati delodajalcev in delavcev ter zastopniki Udruženja rudarskih podjetnikov kraljevine Jugoslavije, zastopnik Rudarske sekcije pokrajinske zveze industrijcev v Zagrebu, zastopniki rudarskih delavskih organizacij in sicer: Rudarska zadruga II. skupina, Savez rudniških delavcev Beograda, Bosne, Slovenije in narodni delavski savez v Bosni.
Konferenca je imela namen, da izrazi svoje mnenje k osnutku zakona o socijalnem zavarovanju.
Po vsestranski diskusiji o tem važnem vprašanju je bila enoglasno sprejeta naslednja resolucija:
Rudarske bratovske skladnice morajo ostati
i	nadalje samostojne in ločene od splošnega zavarovanja delavcev pod nadzorstvom ministrstva za šume in rudnike, in sicer iz sledečih razlogov:
Skupno delo v rudnikih, njegova nevarnost, kakor tudi velika dolgotrajna bolehanja rudarjev, ki so v zvezi s tem delom, vse to je pripomoglo, da so si rudarji že v davnini vposta-vili svojo organizacijo samopomoči, ki se je stalno spopolnjevala in dosegla odgovarjajočo dovršenost. Te organizacije so se razvijale v ta-kozvanih bratovskih skladnicah, ki so svojo nalogo tako častno reševale, da so posamezne države in tudi naša pri stvarjanju rudarskih zakonov sankcijonirale to ustanovo. Zato je potrebno, da se ta preizkušena in dobrotvorna institucija tudi v nadalje obdrži v svoji sedanji obliki.
Te institucije so v neokrnjeni obliki obdržale vse moderne države. Anglija, Belgija, Francija, Nemčija, Češkoslovaška, Avstrija, Madjarska, Italija itd.
Nameravan spoj bratovskih skladnic s splošnim socijalniin zavarovanjem pod nadzorstvom ministrstva socijalne politike se protivi obstoječi zakonodaji.
Poslovanje bratovskih skladnic je enostavno in vzorno organizirano.
V	okrajnih in glavnih upravah bratovskih skladnic so pri vsakem podjetju zastopani delojemalci in delodajalci, ki vzajemno in skladno sodelujejo.
Gospodarske vesti
X Obrtni zakon pred sankcijo. V ministrstvu trgovine in industrije se je zaključila končna redakcija novega obrtuega zakoskega načrta. Kakor se zatrjuje na merodajnih mestih, bo zakon že v doglednem času sankcijoniran.
X Likvidacija »Terma« zdraviliška d. d. v Zagrebu. »Terma« zdraviliška d. d. v Zagrebu, ki je prodala svoje zdravilišče v Laškem okrož. uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani za ceno Din 3,330.000, je po odplačilu dolga v znesku Din 3,210.881-46 razdelila preostanek 1500 delničarjem na vsako delnico Din 45-24. Delnice se glasijo po Din 100-— nominalne vrednosti..
X Za novo zvezno tarifo 8 Češkoslovaško. Gospodarske organizacije so poslale vloge, naj se dosedanja jugoslovansko-češkoslovaška zvezna tarifa za blago spremeni in izpopolni z novo ugodnejšo tarifo. Radi tega so začeli pri generalni direkciji državnih železnic zbirati ma-terijal, na osnovi katerega bodo še tekom tega leta začeli pogajanja s češkoslovaškimi državnimi železnicami.
X Oddaja državne pšenice v mletje. Dne 28. januarja t. 1. se bo vršila pri provijantskem odseku ekonomskega oddelka Ministrstva vojsk« in inornar.ee v Beogradu licitacija glede oddaje 1,400.000 kg državne pšenice v mletje. 'Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljuoljani, pogoji pa pri omenjenem odseku.)
X Oddaja del za adaptacijo vojašnice »Kralja Petra I.< v Karlovcu se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 4. februarja t. 1. pri Inženjeriji Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi.)
X Zopet odgodena licitacija kabla. Kakor je že svoječasno v tarifnem odboru in tudi ob drugih prilikah pravilno povdaril tajnik Zbornice za TOI g. Ivan Mohorič, je velika pomanjkljivost v našem prometu baš vprašanje vpo-stavljenja kablov, ki naj bi spopolnili na našem ozemlju srednjeevropsko kabelsko omrežje. Pred leti je bilo to vprašanje iznešeno od raznih strokovnjakov in tudi država je kazala obilo zanimanja. Proračunski stroški pa so pokazali tako višino, da ni bilo mogoče misliti na redno kritje teh investicij. V tem je tudi vsa zadeva za nekaj časa tudi zaspala. Vendar pa je naša vlada v zadnjem času pokazala mnogo volje, da se to vprašanje postopoma reši in tudi razpisala delno licitacijo gradbe kabla. Ta licitacija bi se imela vršiti dne 23. t. m. Po odredbi ministrstva pa je bila odgodena na nedoločen čas.
Delovni vitezi v Italiji. L’ Italia d’ Oggi poroča, da je bilo z ministrskim dekretom imenovanih večje število takozvanih »vitezov dela«. To novo italijansko plemstvo Se podeljuje vsem onim, ki so si pridobili na polju narodnega gospodarstva večje zasluge.
X Čcškoslovaško-inadjarska trgovinska pogajanja. Praški listi poročajo, da se bodo češko-slovaško-madjarska trgovinska pogajanja na novo pričela dne 1. februarja. Kakor izgleda, se namerava vpostaviti stanje, ki je vladalo pred 15. decembrom 1930. Pogajanja se bodo vršila v Pragi.
Bratovske skladnice nudijo svojemu Članstvu več in raznovrstnih ugodnosti, ki so podzemeljskemu delu potrebne.
Bratovske skladnice posedujejo dovoljno število članstva, da lahko nudijo članom potrebno pomoč, kar so v svojem dolgoletnem delovanju tudi dokazale.
Imetje vseh bratovskih skladnic je znašalo v letu 1929 skupno Din 114,062.764, ki je v 1. 1930 poraslo za 10°/o.
Uprava bratovskih skladnic je nadalje znatno cenejša, kar je samo v korist zavarovancev. U-pravni stroški so znašali v 1. 1929 jedva 4-7°/o vseh prihodov. Pri uspešnem socijalnem zavarovanju so znašali ti stroški 16°/o vseh prihodov
Delavstvo, oziroma zavarovanci smatrajo bra tovske skladnice za svoje najvažnejše socijalne ustanove, ki skrbijo za njih in ki so v dosedanji obliki prinašale rudarjem velike koristi, česar rudarji ne morejo pričakovati od splošnega zavarovanja.
Vpogled v poslovanje bratovskih skladnic je svoboden tudi delodajalcem, ki vidi potrebe rudarjev in jim mnogokrat nudi pomoč tudi izven svojih obveznosti. Tega pa delodajalec ne bo storil, če ve, da s tem podpira tudi druge gospodarske panoge, ki ne spadajo v njegov interesni delokrog.
Kakor je rudarjevo zdravje in sigurnost v veliki meri odvisna od dela v jami in topilnici, tako tudi njegovo zavarovanje zahteva strokovno nadzorstvo. To nadzorstvo pa lahko vršijo samo strok' vni organi rudniških oblasti, ki poznajo posebne prilike posameznega rudnika. Zato je • eobhodno potrebno, da ostaja rudarsko zavarovanje tudi v nadalje v njihovih bratovskih skladnicah in pod nadzorstvom rudniških oblasti.
S teh razlogov se jasno vidi, da tvori rudarstvo posebno vrsto zavarovanja in je vsled tega nujno potrebno, da se ohranijo v vsem našem socijalnem in gospodarskem življenju ustanove, ki so pokazale s svojo dovršenostjo, s svojo humanitarno misijo in končno tudi s svojim čistim gospodarskim efektom, da so za nadaljni obstoj neobhodno potrebne. Omenimo naj še, da so posamezna ministrstva tej zamisli naklonje-na in zato tudi ni razloga, da se na tem vprašanju kaj spremeni. Želeti je, da kompetentni krogi upoštevajo te upravičene želje in zahtevke naših rudarjev, katerih življenjske prilike so že itak v premnogih slučajih izvanredno otežkočene.
Borzna poročila
dne 21. januarja 1931.
Devizna tržišča Ljubljana, 21. januarja. Amsterdam 22-76 do 22-82, Berlin 13-4575, Bruselj 7-8932, Budimpešta 9-8904, Curih 1095-90, Dunaj 7-9644, London 274-95, Newyork 56-545, Pariz 221‘96, Praga 167-33—168 13, Trst 295-55—297-55.
Zagreb, 21. januarja. Amsterdam 22-79 bi., Dunaj 794-94-797-94, Berlin 13-4425-13-4725, Bruselj 789-32 bi., Budimpešta 989"04 bi., London 274-55-275-35, Milan 295-45-297-45, New-york ček 56-445—56-645, Pariz 220-96—222-96, Praga 167-33—108-13. Curih 1094-40—1097-40.
Dunaj, 21. januarja. Amsterdam 286-ll, Beograd 12-557, Berlin 168"92, Bruselj 99"08, Budimpešta 124-15, Bukarešta 4-2275, Kopenha-gen 189-99, London 34-521, Madrid 75-20, Milan 37-225, Newyork 711-20, Pariz 27-865, Praga 21-05, Sofija 5-1540, Stockholm 190-35, Varšava 79-66, Curih 137-61.
Curih, 21. januarja. Beograd 9"125, Pariz 20-2525, London 25-0875, Newyork 316’90, Bruselj 72-025, Milan 27-06, Madrid 54-15, Amsterdam 207-975, Berlin 122-78, Dunaj 72-65, Sofija 3-7425, Praga 15'30, Varšava 57-70, Budimpešta 90-25.
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 21. januarja. Državni papirji: 7% inv. pos. 86—87-50, vojna škoda 418 do 420, kasa 418—420, februar, marec 416—417-50, 4% agr. obv. 49-50—51, 7% Bler. 79-50 do 79-75 (80, 80-25), 8% Bler. 91-75—92-50, 7% pos. hipot. 79-625—79-75 (79-75). — Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 970—980, Udruže-na 191—193, Ljublj. kred. 125 d., Medjunarod-na 67-50 d. — Industrije: Šečerana Osijek 300 bi., Trboveljska 330—335, Slavonija 200 d., Vevče 128 d.
Beograd, 21. januarja. 7% inv. pos. 87, 4% agr. obv. 50—51-50, 7% pos. drž. hip. b. 79, 7% Blaire 79-50—80, 8% Blaire —, 6% be-gluške obv. 68—67, vojna škoda 417-25—417-50. uit. februar 415-75; Narodna b. 8150.
Dunaj, 21. januarja. Bankverein 16-45, Kreditni zavod 46-75, Dunav-Sava-Adria 13-65, Prioritete 89'60, Trbovlje 40. Leykain 2"75.
Žitna tržišča
Na ljubljanskem tržišču tendenca neizpre-menjeno stalna, promet 1 vagon pšenice.
Novi Sad, 21. januarja. Moka: baška štev. 7. 130—140. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 10 vagonov, oves 1 vagon. Ječmen 1 in pol vagona, koruza 60 vagonov, moka 18 vagonov, otrobi 14 vagonov. Tendenca neiz-preinenjena.
Budimpešta, 21. januarja. Tendenca težka, za rž ustaljena. Promet miren. Pšenica: marec 14-27-14-28 (14-27-14-28), maj 14-63-14-65 (14-63—14-64). Rž: marec 10-36-10-42 (10-36 do 10-37. Koruza: maj 12-20—12-35 (12-24 do 12-26), trans, maj 979 (9-75-9-80).
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca neizpremenjeno mlačna, brez prometa.
Agitirajte za »Jugoslovana«!
Športno pismo iz Norveške
Kongsberg, 16. januarja. Poleg velikega talenta in velike požrtvovalnosti norveških tekmovalcev samih, doprinesejo mnogo k uspehu tudi mnogoštevilni športni meceni, ki se zavedajo, da gre tudi ljubi šport »rakom žvižgat«, ako ne priskočijo klubom na pomoč s primernimi vsotami. Tekmovalcem je treba nekaj nuditi, da imajo uspeh
—	potrebujejo smuči, maže in zlasti smučarsko^ zavetišče, ki leži v takem kraju, kjer so snežne razmere najbolj ugodne, v katerem se odpočijejo od napornega treninga. To vse vedo na Norveškem. Vsak klub ima svojo smučarsko kočo, v katerih se v začetku sezone vrše kurzi za začetnike in za že izvežbane smučarje. Ob vsaki koči je tudi skakalnica. — loda kje dobivajo ti klubi sredstva za zgradbo koč, ko se vendar pri nobeni tekmi ne pobira vstopnina? Poleg države same in smučarskega saveza pomagajo »športni meceni«. Naj navedem le en prirner, ki se je zgodil baš te dni tu v Kongsbergu. Vkljub temu, da ima tukajšnji klub KIF (Kongsberg Idretts fore-ning) svojo lastno, veliko in nadvse moderno smučarsko kočo z imenom Knuttja-Ilutta, je dobil od nekega tukajšnjega industrijalca v svrlio razširjenja iste Nkr 20.000 (to je 300 tisoč dinarjev)!! In koliko enakih primerov bi lahko navedel. In ker šport nima mecenov, zato tudi vidno nazaduje — in bo na^dovai, dokler se mu ne bo s te strani priskočilo na pomoč.
S skakalnim treningom gre zadovoljivo naprej. Vsak dan sva bolj sigurna. Vsled vsakdanjega treninga je pa postala skakalnica že tako trda in zmrznjena, da imava vsako jutro precej opraviti ž njo, da jo spraviva zopet v odgovarjajoče stanje. Mnogo snega sva že nametala na njo — toda še vedno se nama dozdeva pretrda. Jasno vreme, ki traja sedaj že 10 dni, je prineslo s seboj tak mraz. da nama je trening vsled tega precej oviran. Med skokom naju mrzli veter tako premrazi, da se nama dela ivje po obrazu in na obleki, čevlji in vezave na smučkah so pa od mraza tako trde, da se človeku zd0 kot iz železa. Največje preglavice pa nama delajo smuči. Preskrbljena sva sicer vsak z dvema paroma skakalnih smuči; sta pa oba vedno v delu. Od velikega mraza (—20° C) se pač kaj hitro pripeti, da ti pri doskoku odleti precejšnji del smuči. — Znano je, da postane »hikory« les, iz katerega so izdelane smuči, pri inrazu na —10° C precej krhek in da takoj poči. Ponavadi nama je že pri prvem skoku doletela taka nesreča. — Posebno jaz imamo smolo in moje smuči so skoraj vsak dan v popravilu. Popravljati smuči pa znajo tu gori, da je veselje. Prineseš v popravilo čisto zbite »smuči« zvečer, že lahko dobiš popravljene, da so kot nove. — Znajo namreč tako lepo popraviti, dn sploh he spoznaš, kje je bila smučka zlomljena; močna pa je tako, da se zlomi raje višje oziroma nižje, toda na istem mestu ne več.
Po navadi napraviva vsak četrti dan — za skakanje odmor. Tedaj se podava višje v hribe, in sicer na vrh Knutten (1020 m), pod katerim je ona znana smučarska koča Knuttja-htttta, kjer se vsaj malo zopet spomniva na naše terene pri Sedmerih triglavskih jezerih. Tu je namreč nad 700 m že vse golo — odpira si ti krasen razgled — daleč proti jugu zagledaš zmrznjeni »Oslo-Fjord«; toda najlepši pogled je proti zapadu in severu. Na zapa-du zagledaš veliko planoto, ki meri 100 km", imenovana »Telemarken«, tu je prava domovina smučarstva — kot pri nas Bloke. Proti severu pa zagledaš debelo zasnežene gorske velikane Norveške:	Galdhopiggen (2468 m)
in Glittertind (2462 m).
V	strmem smuku sva že pri imenovani koči — od pršiča, ki se je med vožnjo dvigal z naših »dilc« sva čisto bela, tako da imava mnogo opraviti, predno lahko vstopiva v to impozantno smučarsko zavetišče. Ko vstopiva, se je ne moreva dovoljno ogledati, tako je simpatično, okusno in obenem praktično urejena za udobno bivanje izmučenih smučarjev. Proti 4. popoldne se pa morava vrniti, ako hočeva biti v Kongsberg vsaj v mraku — čaka naju namreč vedno vsak dan ob 4. popoldne obed (tu se obeduje šele med 4. in 6. uro popoldne). In ta smuka do mesta — to je nekaj božanskega. Je namreč smučina izpeljana tako lepo med smrečjem v lokih in strmih poborij, da je treba precej urnosti in precejšnje hladnokrvnosti, da ne obtičiš kje v grmovju, Tu ne pridejo v poštev nikake kristjanije./ nikaki prečni skoki, ampak le urnost in hitro razumevanje položaja — tu se dela največ s palicami in s hitrim prestopanjem iz ene noge na drugo. Ta smučina se imenuje po očetu Rundu »Keinner-Coipa*. In ravno vsled takih prog so Norvežani, ko pridejo v inozemstvo na tekme, tako močni, da jim ne pride blizu noben tujec.
Teknm. nja so tu prešla v tako fazo, da se ne prirejajo ve? tekme na kratke proge, ampak samo na 18 do 30 km dolge. Povsod so razpisana kombinirana tekmovanja. Pripravljajo se zelo intenzivno na bodoča internacionalna tekmovanja, ki se bodo vršila večinoma v februarju. Vrše se propagandni izleti najboljših norveških skakačev in tekmovalcev v daljavo po vsej Norveški v svrho dvigujenja športnih uspehov tudi v bolj zakotnih krajih Norveške. Glavna junaka sta dandanes Rustad-stuen in J. Grotnusbratten. ki vsako nedeljo zaporedoma povsod zmagujeta. Zaman čakajo radovedni »kibici« na dan, ko se bosta bojevala na isti progi.
Kakor sem že poročal, se misli udeležiti Norveška evropskega prvenstva v Oberhofu, za to tekmo je norveški smučarski savez razpisal za 1. in 2. februar izbirne tekme, vkljub temu, da so že nekateri določeni, kot na primer že znani: Rustadstuen, Grotunsbratten, Vinjaren gen, Tr.vgve Br »dahi. Kristjan Hovde, brata Bunda ter diugi.
Pre I kratkim je ,-ieje1 N^F (Noiveški smučarski savez) prošnje od francoskega In polj-
ter-trenerje za 3 mesece. Norveški savez je določil za Francijo dva zelo dobra komb. tekmovalca: Tom Tidemanna in Sven Simonsena, ki bosta imela v režiji Francoskega smučarskega saveza kurze po vsej Franciji. Za Poljsko je pa NSF določil Carla Elaruma tudi zelo dobrega komb. tekmovalca. Kakor mi je znano, se je tudi naš savez obrnil na Norveško — toda privatno — in nekoliko pozno. Boljši ljudje so -t vsi na svojih mestih — kot trenerji.
KRMARSKE VOŽNJE NA POHORJU
Zimskošportni odsek SPD Maribor priredi v nedeljo dne 25. januarja krmarsko vožnjo iz Klopnega vrha na Pesek, Roglo, Vitanjsko planino in po Volovci v Mislinje;
dne 7. februarja pa krmarsko vožnjo iz Klopnega vrha čez Roglo, Jezerski vrh v Ribnico.
Zbirališče v soboto zvečer na Klopnem vrhu. Smučarji naj vzamejo s seboj planinske legitimacije, potrjene za leto 1931. radi polovične vožnje.
Vsi prijatelji zimskega športa so vabljeni, da se po možnosti udeležijo teh izletov.
Plavalna sekcija SK Ilirijo. Za vse članstvo strogo obvezni sestanek se vrši v četrtek dne 22. t. m. ob 18. uri v prostorih Ping-pong sekcije (pri Levu). Na dnevnem redu je volitev sekcijskega načelstva in določitev smernic za delovanje v letošnji sezoni. Pozivam vse članstvo plavalne sekcije, da se sestanka sigurno udeleži. — Načelnik.
Prvenstvo Amerike v smuških skokih se je vršilo te dni v Cary v državi Illinois na slabem snegu. Prvenstvo si je ponovno priboril dolgoletni prvak Casper Dimep (Canton) s skoki 438 in 44-8 m. Drugi je bil v Newyorku živeči Norvežan Harold Sorensen s 42 in 41 m.
VREMENSKO POROČILO .TZSS PO STANJU Z DNE 21). JANUARJA
Planica: temp. —5, suh pršič, višina snega 35 cm na stari podlagi, smuka idealna.
Bohinj: + 1, v hribih pršiča na stari podlagi 30 cm, v dolini 10 cm, smuka dobra.
Mojstrana: temp. — 3, smuka dobra, v Krmi idealna, skakalnica pripravljena za petek.
Nova vas-Bloke: temp. —3, sneg poledenel, višina^ snoga 10 cm, smuka neugodna. JZSS.
Poziv! Vse smučarje tekmovalce opozarjamo ponovno na obvezni zdravniški pregled, ki bo danes v četrtek 22. jan. od 17. do 20. ure v šolski polikliniki na Reslovi cesti. Prosimo vse, da pridejo po možnosti zgodaj. Klubi naj oskrbe sigurno prijavo tekmovalcev.	JZSS.
Ljubljana, četrtek, 22. januarja: 12.15 Pio šče (slovenska in plesna glasba). 12.45 Dnevne
vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Otroška ura, Manca Komanova. 18.00 Plošče. 18.00 Plošče. 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 19.30 Preuo« iz Brna: Gotovac: »Morana«, opera. 22.00 časovna napoved in poročila. 22.15 Radio orkester. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, petek, 23. januarja: 12.15 Plošče (arije jugoslovanskih umetnikov, serenade). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza.
17.30 Radi« orkester: Flavta solo. 18.30 P. dr. R. Lovro Tominec: Umetnost v vsakdanjem življenju. 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina.
19.30 Gospodinjska ura (Krekova gospodinjska šoto: Novodobna prehrana). 20.00 Šah. 20.30 Pevski solistična večer. 21.30 Plošče. 22.00 časovna napoved in porofila, napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, četrtek, 22. januarja: 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Koncert ruskih balalajk. 20.30 Ljubljana (koncert), 22.30 Novice. 23.40 Lahka glasba.
Zagreb, petek, 23. januarja: 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Glasba. 18.30 Novice. 20.30 Beograd (koncert). 22.30 Novice, vreme in sneg. 22.40 Plesna šola.
Oglasi socijalne iti posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10— (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priloiite znamko.
Notarski pripravnik
z Izpitom se sprejme takoj ali pozneje. Ponudbe i navodbo pogojev na upravo „Ju-goslovana“ pod pripravnik*.	469
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463
najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg
Oglašujta
v
Jugoslovanu !<
telefon 2059
Premog suha drva
Poga£nili, Bohori?e>a ulica J
Tročlanska
družina
išče za maj udobno trisobno stanovanje. Ponudbe pod „Vrba“ na „Jugoslovana“. 483
Železnafo vino
lekarnarja dr. G. PICCOLl-ja
v Ljubljani krepča oslabele, malokrvnc, odrasle in otroke. 324