- . •:

---r " "------ ---—TT-——

GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
TSLXFON: 2876 CORTLAND T.
Entered u Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York. N. Yn neder the Act of Cohgrest of March 3, 187V.
TELEFON: 4687 OOSTLANDT
NO 80. —1 &TEV 80.
NEW YORK, FRIDAY. APRIL 5, 1918. — PETEK, 5. APRILA, 1918.
VOLUME XXVL — LETNIK XXVI
Černinov govor
-ooo-
V CERNINOVEM GOVORU VIDI WASHINGTON | SKA VLADA NOVO MIROVNO GIBANJE. — MIR HOČE IZSILITI. — NOČE PROSITI ZA MIR, TEM j VEC VPORABITI HOČE FIZIČNO MOČ. — NAPA |pA SOVRAŽNIKE DOMA. — ZAGOVARJA MIROV P*0 POGODBO Z RUMUNSKO. — NADALJEVANJE
. -OOO——
True translation fIW**1 with the t*** *•»;> v»«r N»w York. N Y. ««*: AI »ril j a;« teqnirted by the Act of October ft. 11*17.
Amsterdam, 4. aprila. — T« kom svojega nagovora Uit <l«-|>utarijo dniiajskej^a oh«*inskega sveta je včeraj ro- J k» l grof i Vrnin:
Z lttimun*ko sklenjeni mir !>o začetek prijatelj-! škili «»«h »^ajev. Majhna prememba meje, katero smo do-J ^ segli, t i i aneksi ja. Popolnoma neobljudene pokrajine lio-«lo služili* samo v vojaško varnost. Onim, ki trdijo, da ta pivtnemha meje spada v kategorijo aneksi j in so me obsodili n« doslrdnost i. odgovarjam, da sem javno protesti- j ral proti temu, da bi se na&im sovražnikom nudila prili-j ka. ki jih zavarovala proti nevarnosti nadaljnih spe-kula«ij.
<M Rusije nisem zahteval uiti enega metra, t.«la Rii-j rnunska je zamudila pripravni trenutek.
I>o višin pri Turn-Severimi raztegnjena meja zava-j ruje trgovsko parohrodstvo dolenje Donave s tem, da se vzame za 30 let v najem zelo važen pomol blizu tega mesta skupno s pasom zemlje ob reki proti plači 1000 levov; na leto; da smo dobili tudi najemno pravico do otoka O-s t rova, Mnrecorbu in Simearu ter da smo pomaknili mejo 7fi nekaj kilometrov proti jugu v okolic*' premogovnika JVtrosenymkar, bolj zavaruje naše posesti v premogovni kotlini v prelazu Szurdok. ^ Xagy-Szebtn in Fogaras bodeta dobila novo varno mejo v j>ovpreeni razdalji od 15 do 18 kilometrov ob vseli | za nas važnih prelazih, kakor: Predel, Bodz. Gvimes, Be-! k.is in Tolgves. Nova ineja se je v Rumunsko takodaleej )>otisnila, kolikor zahtevajo vojaške j>otrebe.
Nova nuja vzhodno <Vnn»vie varuje mesto pred bodočimi napadi.
\* tem trenutku. k«» n>pe>iit> prizadevamo kot sose-' tli obnoviti prijateljske oilnošaje z Rumunsko, potem ne hotno odkrivali starih ran, t<*ia vsako ]>ozna zgodovino, kako je Humttuska ^'a v vojuo in vsako l>o priznal, da je bila moja dolžnost, zavarovati monarhijo pred slienim bothx'-im presenečenjem.	i
Za najveej«* jamstvo za l>odoeiiosi smatram mednarodni sporazum, da se prepreči vojna. V takem sporazumu, ako je oerinii v v« zljivi obliki, vidim močno jamstvo pro-h presenetilnim napadom, toda d»* s«*daj, izv<*z»'inši preti sednika Wilsona, še nisem mogel med našimi sovražniki odkriti nikogar, ki bi bil resno naklonjen sprejeti to idejo. Mislim pa, da se bo ideja, navzlic temu, da je prejela le malo odobravanja * suičila.
Ako premišljujem bremena, s katerimi l»odo države obložene vojni, zastonj vprašujem samega sebe. kako bodo }n»krilf svoje vojaške izdatki*, ako ostanejo zahteve obor«'»zevanja luizpremenjene. Ne vrjamem. ako bodo mogle države jhi tej vojni zadostiti narastiim zahtevam, katere je |x»yzrtW'ila vojna.
Nasprotno ]»a mislim, da botlo finančne razmere prisilile države, da h<»do sklenile kompromise glede omejitve * »l>oroževaiija.
Te moje kalkulacije niso uiti idealistične, niti fantastične, temveč se naslanjajo na najbolj realistično politiko v pravem pomenu besede. Za mojo osebo bo velika nesreča, ako se koneeno ne bo posrečilo doseči sporazu-1 ma glede ^manjšanja oboroževanja.
Ko smo sklepali mir z Rumunsko in I "krajino, je bil moj namen, preskrbeti za monarhijo živeža in surovin. Rusija v tem oziru zaradi tamošnjih zmešnjav ni prišla v |x>štev.
Z r krajino smo se pogodili. da se odpošlje v centralne države najmanj en miljon ton žita. 30 vagonov žita in fižola ji- zdaj na potu, 600 voz je pripravljenih za odhod in ta prevoz se bo nadaljeval do časa. ko bo prevoz urejen in si' mora redno pričeti. Mnogo večji previa se lahko zagotovi z mirom z Rumunsko; blago se more poslati iz Odese pristaniščem ob Donavi.
Upam, da bomo *ekom maja dobili pni večji transport iz Ukrajine, Medtem ko priznavam, da je import iz Ukrajine še vedno majhen in se mora povečati, bi vendar naša živilska situacija bila mnogo slabša, ako se ta pogodba ne bi bila sklenila.
Iz Ukrajine smo dobili še mnogo žita iz prejšnjega leta. Okoli 4O0 tisoč ton se mora poslati žita. fižola, graha in krme po Donavi. Rumunska nam mora takoj dati HM tis»w ov»e in prašičev, kar bo izboljšalo naše zaloge mesa.
Iz t»>ga je razvidno, tla se bo storilo vse, da se dobi iz dežel, ki so nam odprle vrata miru. vse, kar je mogoče pobiti. Iz Ukrajine se še vedno težko dobiva blago, ker tamosnje razmere še vedno zamotane. Toda z dobro vin jo ukrajinske vlade in našo organizacijo bomo preina-
GEJt EICCIOTTI GARIBALDI POZDKAVLA AMERIŠKE VOJAKE V ITALIJI.
Černinov govoi in Nemci
Danes je bila važna konferenca " nemškem glavnem stanu. — Prisc stvovali so cesar, feldmaršal Hj. denburg, general Lttdendorff i zunanji minister.
True translation filed with the posi - ma>t«T at New York. N". Y. on April 5 1!*1S. as required by the Act of October 6, 1917.
Ams*9."dam, Nizozemsko, 4. ap-Xa važni današnji konferenci nemškem glavnem s;anu. kat -ri > prisostvovali cesar, fell marši Hindcnburg, general Ludendorf in n m.Šk i zunanji minister dr. K chai i Kuehlmann s-* ii razpravi j. !o o govoru grofa Cernina. Gov« ri >.• da bo prej ko mogoče hr-dr. Kuehlmann zelo xa~/.- n gov« V z;t»"»*tku prihodnjega tedr prieakii'vjo crrofa Cernina v ne skt m glavnem stanu.
Rarprave nemškega časopisja Cern iiovem govoru si nasprotuj* jo. —
Berlinski "Boersen Courier* pravi, da grof Cernin najbrže n mi>li, da zaradi ofenzive na za padci fronti ne more dobro ral umeti.
"Deutsche Tag?sze:tung" nape da avstrijskega zunanjega mini >tra zaradi "njegove omaijiv hladnosti".
''Lokalanzeiger"' pa pravi: — "Berlin bo zelo vesel, ako bo ^li šal, na kak način je grof Černii zavrnil Clemenceauovo mirovni ponudbo.''
Xekdanji drža*.~ni kerneler dr Jurij Michaelis je pri svojem od hodu na mesto pomeraiiskega pre* sednika v Berlinu imel govor, 1 katerem je rekel:
"Ako bi bil še kdaj odgovore) za vlado, ne bi hotel zahtevati voj ne odškodnine. Rajše. kot da b videl, da se je naš narod vrgel 1 prepad materjalizma, kar se b< zgodilo, ako naše vojne izdatk plačajo naši sovražniki, morami učiti naš narod, da bo priprosl zmeren in ekonomičen.
Čas za naše poskušnje ne b končan, ako vojna preneha. Naš mizerija se bo nadaljevala. Prena šati pa jo bomo morali brez mi mranja. Revščina bo naša kuliari ca. Priznati moramo, da smo tud mi krivi te vojne, ne v političner , smislu. — kajti cesar se je do zad nje minute trudil obdržati mir — toda okoliščine so prinesle posku šnjo, ki nam grozi, da postavi df nar za gospodarja dneva. Rešit pa moramo deželo, da se ne vd mat^rjalizmu '*.
laza pa do švicarske meje. '
General Diaz, na katerega s smemo zanesti, z bistrim očesom n pazil je te prrprave in v tem ča«, inora biti popolnoma pripravljen da se spopade s svojim sovražni kom. .	._
Položaj na zap? dni fronti
-ooo-
SOVRAŽNIK JE ZOPET ZAČEL Z OFENZIVO IN j SICER NA FRONTI MED SOMMO IN A VRE. — BO j JI V TEM OZEMLJU SE NADALJUJEJO. — SEVER : NO OD SOMME SE NI ZGODILO NIČESAR POSEB NEGA. — PRI LUCE SO NEMCI NEKOLIKO NAPRE ! DO VALI IN ZAVZELI NEKAJ OZEMLJA. — ARTI LERIJSKI SPOPADI SEVERNO OD MONTDIDIERA.
-ooo-
Triu- rrnn-iiprlr.n filed w'th the postmaster at New York, N. Y. on April 5. lftib- as required by the Act of October 6, 1917.
{ ■*
j Angleško oficielno poročilo.
London, 4. nprila. — Nocojšnje poročilo feldmaršala Haiga iz ^lavnecra stana angleške armade v Franciji se ijlasi:
—	Po težkih artilerijski pripravah je vprizoril so-vražnik to jutro močan napad na celi fronti med rekama Somme in A vre.
Xa desni strani od centnuna angleških ?et se je ino-•a]a nemška infanterija umakniti, dočim so Nemci na levi strani uspeli ter pognali nekoliko nazaj naše čete v bližini Hamela na južnem bregu reke Somme.
V tem ozemlju se boji nadaljujejo.
Zgodaj popoldne je sovražnik tudi napadel našo čr-lo zapadno od Alberta. Napad smo uspešno odbili.
Tekom zadnjih par dni so se vršili vroči boji južno >d reke Luee.
Popoldansko poročilo vojnega urada se glasi:
—	Severno od Somme se položaj ni nič izpremenjl.
Južno od Somme je sovražnik to jutro vprizoril te-
'^ke napade na angleške in francoske čete ter na angleški Voliti napredoval v smeri proti ITameln in Vaire gozdu. Va ostali angleški fronti so bili vsi nemški napadi odbi-i z velikimi izgubami. Boj se še vedno nadaljuje, ^eko prejšnje poročilo vojnega urada se glasi:
—	Tekom noči smo napadli neko nemško pozi< ijo trojnih pušk v bližini Hebuterne ter zaplenili eno stroj-•o puško. Na ostalih delih fronte smo vjeli par nemških ojakov.
Razen delavnosti sovražne artilerije na raznih točkah 'route pri Menin železniški progi in pri Pasehendaele sek-orjih. se ne poroča ničesar drugega.
Severozapadno od Rheimsa v Kampanji in na levem regu reke Meuse so francoske čete vdrle na par *o."kr,h ■ nemške zakope ter privedle seboj trideset nemških voja-ov in dve strojni puški.
Nemci niso imeli nobenega uspeha s svojimi poleti zhodno od Rheimsa, v gozdu Avocourt in severno od St i >ie. —
Temsko uradno poročilo:
Berlin, 4. aprila. — Nocojšnje poročilo iz glavnega tana se glasi:
—	Tekom ul laljevanja naših napadov južno od Soin-ne smo si priborih' nekaj novih uspehov.
Ker so Francozi obstreljevali naše šotore v Laon za-Injih deset dni, smo mi v zanienu bombardovali Rheims.
Neko prejšnje po/očilo iz glavnega stana pravi:
—	Južno od Somme se je bojevanje obnovilo.
Po težkih artilerijskih pripravah je poskušal sovražnik danes zjutraj in danes popoldne štirikrat zavzeti policije jugozapadno od Moreuila, katere smo mu bili odvzeli. Vsi napadi so se izjalovili z velikimi izgubami za sovražnika.	• t r
Pred Verdunom in pri gozdu Parrov se je obnovilo živahno obstreljevanje. Buletin.
Pariz, 4. aprila. — Nemške čete, ki so štele nad stoti->oč mož, so danes silovito napadle Francoze na skoraj de-'et milj dolgi fronti med Grivesnes ter severno od Aniens Rove železniške proge.
Francoski topovi so sprejeli sovražnika z groznim ogljem. Čeravno je ponovij napad trikrat ali štirikrat, se mu ;e posrečilo osvojiti zelo malo ozemlja. Francozi so ostaU v Grivesnes, toda Nemci so zavzeli vasi Maillv, Raineval in Morise.
Nocojšnje poročilo vojnega urada o tej ofenzivi pristavlja, da so Francozi po vročem napadu napredovali ned Montididierom in Lassingnv.
London, 4. aprila. — Po tridnevnem počitku so Nem danes zjutraj obnovili svojo veliko ofenzivo proti A-miensu.	*
Ves dan se je vršil vroč boj na petnajst milj dolgi fronti med reko Sommo in južno od Avre.
Bitka se še vedno nadaljuje.
Feldmaršal Haig je priznal v svojem nocojšnjem poročilu, da so se Angleži nekoliko umaknili pri Hamelti, na važnem sektorju vzhodno od Amiensa.
Nemško večerno poročilo pravi, da so priborili Nem-<*i nekaj novih uspehov.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA' 7EČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
NAJ
i
Avstrijci v Italiji
ooo-
- AVSTRIJA BO V KRATKEM VDAEILA NA ITALIJO — AV-_ STRIJCEM NE BO TREBA VEČ POMAGATI NA FRANCOSKI FRONTI. — ZAVEZNIKI HOČEJO KAZNOVATI BOLGARE, K3 " SO OD ZALEJ VDARIU NA SRBE. — AVSTRIJA IMA PRIPRAVLJENIH 60 DIVIZIJ. — AKO SE PONESREČI NEMŽKA 0-i FENZIVA. AVSTRIJA NE BO VDARILA NA ITALIJO. — PIŠE i I POLKOVNIK REPINGTON. _ i	-OOO-
\; True translation filed with the posi rnR^tfr at New York. X Y r.r. April 5. mfi. &» required by the Act of »Htnr^T e, 1917.
London, An»Iija. 4. prila. — Za-Ja eas^o premirje v operacijah Franciji in zanimivo poročilo, dajtj fran<- "^kimi letalci h »r.' tu li j p ilalijauski pvijatiki. mi daje pri- I> ložnirst. da n kolik » Lzpr**^ovorim n o položaji! v Italiji, k.i'-r ka- it if. J«	ne 1'» «>>Tali tak-
nevažni kot -o iaj.	v
Zrlo zanimivo vprašanje je. za 1; kaj \ewei let>^ v.Šarili v Fran- k «-:ji v času. ko -t* ni ra«*«fIo priča kovati avstrij-Ke p«.moei \ obliki ! napada na Italijo.	n
Xe vrjamem, «la bodeta A v.str i v ;a n BoljraHja p«» a!i š« k:>j vrf i vojaštva v Franeijo. sli da b< de- i ta imeli več akti'Tiega deleža ^ -l"raneo>ki kampanji.
To ;a nemška roka je težka. — ^ liolparija si hooe zagotoviti Do j brudžo in Macedonijo; t< A v- i -Trijii !u<->ra v puvraoii,. plačati pu- -rnoe generala Bel »*ra v lanski je -«.eni. Zapadni zavezniki bodo zelo * veseli, ako se b.nio >reeaii z av--tri.i-kiiiii in bolgarskimi četami v j orožju, da se iztrebijo in prihod c teh bankanskih roparjev, ki s* \ vdarili od zadej na \ bo za nas r v>p dobrodošel.	r
plašnem pa ostane avsirii ko c laiko nasprotstvo nedotaknjeno in r avstrijsko in laško orožje si stoji- . Ta nasproti." Zadnja laška poroeHa • irovore o 80 avstrij-kih divizijah ^ na laški fronti. Ako odštejemo -Xemee, je stalo v It a * i j t na koneu r jesenskih operacij 49 avstrijskih l ■ divizij in ako so laška poročila i pravilna, mora biti tam še 11 no- > vih divizij, ki so prišle z ru>ke front**.	t
Ostanek avstrijskih divizij mora p šteti približno 16 divizij, ki so raz- ^ dcijene na Francijo. Italijo in So- i lun, tako da število v Franciji na- -. hajajočih se čet ne more biti po-jmembno in cilj Avstrije mora biti i Ida loči vse svoje divizije nemške i okolice in da jih zbere za popol- i ii4» avstrijsko kampanjo,	r
j Tri in pol leta nemške surovost' |in ošabnosti gotovo avstrijskemu t erlavnemu stanu zadostuje in je t srečen, ako za vsako ceno more i rešiti nemške kontrole. Fe'dmar I ^al Conrad von Hootzendorf j«? i obdržal poveljstvo pod mlad m e£- |
^apiam in mav.J*... cn A a t:.. I1H H3 ia X
a Tirolskem. Ttikaj ima na razpc *' ajro 13 divizij prejšnje tirolske in rentin-ke oorambe in 11. armad« »olt-z Kr batinove rrma ! •. ki j" >ila prej v julijskih Alpah ter ar aasio z ru>ke fr nie p wl genera om Koevesom.
Ob Pijavi pa stoji armada 'Si d:-' zij d poveljstvom feldmarša-a Horocviča. 4 avstrijske divizije ti ^o bile prej i poveljstvom ge-it-ra a li o\va >o se najbrže »>ri-Iružile jreneralu Krc»batinu. Feld-naršal Iloetzcn lorf pozna b >j:š<* - srverni Italiji boljše kot kdorkoli, kajti v, č let in celo še dolgo >re4 vojno je i I v svojem na-■rtu to vojno.
V maju 1916 se mu ie dovolilo la je pokazal svojo spretnost ie doseg -i uspehe, toda Cad> rna !e naglo zbral svoje rezerve in Ku->i >o uničujoče vdarili v Galiciji n njegovo podjetje se j»- moralo naviti.
Tukaj je tudi m!«< ii cesar pre-iel red pour le merit in ravno še ) pravem ča-u malo prej ko se je jričelo umikanje. Ako bo velika lemška ofenziva uspešna, potem no raj o Avstrijci iti nad Italijo la se drže dogovora s svojimi aemškiuii mojstri; ako se pa ponesreči — in mora uspeti, ali pa pa-^ti. predno pride čas, da Avstrijci ivlarijo — zakaj naj bi potem Avstrija žrtvovala svoje moštvo, sa-no da v streže Nemčiji, katere sila, potem ko na Rusijo ni treba ieč računati, je njena največja nasprotnica ?
Od tega, ako nemška ofenziva ispe. ali r,a se ponesreči bo odvisen znar-aj avstrijskih operacij. Ako se v resnici prično. potem se ne sme tajiti, da je Avstrija v štrategičnem pogledu na boljšem. Toda sunek iz Trent ina po pot j h in železnicah, ki vodijo v Italijo in pos-Taviti avstrijske kolone, Ja podpirajo ena drugo, ni najlažje podjetje na svetu.
O avstrijskih vojakih se poroča la so v najboljšem stanju in se Jobro hranijo. Hoetzendorff bo najbrže pričel bitko s težko arti-ierijo. kakor je storil tudi že prej v zadnjem času je bilo zelo zaposlen v tem. da raztegne s-vojo napadalno fronto od Tonale pre-
Splošni mir nam ne bo dal takojšnje koristi, kajti vsej Evropi primanjkuje hrane. Zaradi pmanjkanja prevoznih k sredstev drugi narodi ne morejo zalagati same sebe; centralnim državam pa so odprte žitnice Rumunske in Ukrajine.
Epfffftčji alovenaki dnevnik	i i
R t 2 edin jenih drža rah >	J
Velja za vse leto ... $3.50	C|fl
Za pol leta......$2.00	|!j
I	The largest Slovenian daily	0
i|L	-s in the United States	III
ffj	Issued every day except Sunday?	jV
l|P	and Legal Holidays.	I|
0	SO,OOO Readers	£
"GLAS NARODA"
*	—| [■»■>» pum	• **
UOVIVIO PUBLISHING OOMPAI7
i« *ar»«raa«a.)
mfcAWM liim.	LOPIB BimMDlK. Treasarjg.
m O—O—flt PU—t. »nrugt Miatotm. Noor Tort CUj, M. I.__
•» M* vol* UM m lalfa	MMCO KM* Ti>rk 9L00
bi (^»XU________________HJi Za pol Mt n bmCo Ne« Tort- »-00
ftl pri Mi	LM Z« (Mit Ictt « MKo N«« Idt| LfiO
t> ***rt >>f>	LW !ga laiiai—no ■ oio	iuBO
_1 iJla N iflODA" isfaaja tw> dan UtuM nedelj la praznika«._
D Lil N A K O D A-("YaLea off tbo Pw»ploM> l—l« »tuj daj souses* Saidari ud BaUdtri
_botootrlpOcM P*rly »3.60.
DafJri brw podpla ta oMtmoatl M ne prtobčujejo. Umu mJ m biajovoU poflUjAtl po — Money Ordor.
_ rnmmtmml. do hltr*Je aajdesao naslovnik*._
iUM<— 1m p«illjstv—i naredite ta autor; "S L A I NII0D1'
9» gurnan^t Bi,__Wow Tmtt Ctfy.
Telrfoa: 287« Oortlsodt.
Preko Dunaja
-ooo-
*I tt < -. a	with the post	r :»t X.-w Y..rk. N T >n April 5,11
a» rt^qulwd by ti** Act »K tober ti 1S*!7
m	#
Urr.f < Vrnin jo zvita lisiea.
trm ("asu i»a se je dobro poznalo, da je njegova zvi-r ro>t — zvitost Berlina.
<'e bi mogel avstroocrski minister za zunanje zade-i napraviti ii*«»gLiiije in zmešnjave med zavezniki z itn mi::.« van jem, da w je Francija resno poteza la za mir. I« in da .j«- njena trdovratnošt ^lede Alzaeije in Lotarinške m-virore i dina ovira na poti k srečnemu zbran ju kro<? zelene mirovne mize, — se laliko vendar na prvi pogled razvidi. da bi smatral Berlin tak položaj kot nudee razločno vidne elemente upanja po izjalovljenju velike nemške ofenzive na zapadu.
To bi ne bilo prvikrat, da je grof Černin izvršil deli-katen posel — poizvedovanja.
Ob tej priliki j*a se mu je zdelo bolj varno ustaviti se ali i vsaj prikriti gotove razvoje misli v dvojni monarhiji j tom iz jave nesmrtne vdanosti Avstroogrske na-j pram nje obupnemu tovarišu:
Mi se borimo zaeno za obrambo Avstroogrske in Nemeije.
Naj pride karkoli hoče, mi ne bomo se nadalje žrtvovali interesov Nemeije vee kot nam bo ona sama dovolila.
< < kajzer in njegovi svetovalci računajo z nadalj-nun iii-mskim mirovnim predlogom, sledeči izjavam lt< f.i < \ mina, potem ne smejo računati na pas francoske zemlje, opustošene od vojne, da jih bo podpiral pri zavzetju pruskega tona.
Odločitev še zdavnaj ni padla.
Tretje vojno posojilo
-ooo	1
dutri bo velepomemben dan za vsakega Ainerikan- I ea m za vsakega človeka, ki uživa gostoljubnost te gosto-ljubne dežele.
Jutri bo obletnica vstopa Amerike v vojno.
J utri bo obletnica onega dne, ko je bila nemška avto-kracija spoznana lažjim na svetovni tehtnici.
Nemčija je bila že pred letom deloma izčrpana. Izčrpala je samo sebe in izčrpali so jo zavezniki.	i
Amerika pa bo zadala zadnji udarec in bo največ pripomogla k popolnemu izčrpanju.
Jutri bo razpisano tudi tretje vojno posojilo.
Naloga Amerike je ogromna, naloga ameriških vojakov je velika.	t -
Da bo uspešno rešena, mora }>omagati vsakdo.
— Denar ali življenje... Kaj je več?
lYvi in resnični junak je tisti, ki prelije kri za cilje svoje domovine. Naši vojaki prelivajo kri v Franciji. — Prelivajo jo, ne da bi imeli sami od tega kak dobiček. — pač pa za osvobojenje vsega zatiranega in trpečega Človeštva.
Del naroda torej žrtvuje svojo srčno kri.
Ali bo ostali del naroda apatičen, brezbrižen in živeč t javendan ?
Kljub temu. da je ameriška armada izborna. da je amerkška mornarica skoraj nepremagljiva, bo končni uspeh vseeno nepopolen ali pa celo ničev. če ne bomo ostali vsi kot en mož, navdani od istih ciljev in istih želja.
Proti Nemcem se ne bojujejo samo francoski, angleški ni drugi zavezniški vojaki.pač pa vsi zavezniški narodi, ženske, otroci in starei.
Hoj prvih je neposreden. ostalih pa posreden, pa kljub temu največjega vpoštevanja vreden boj.
Ameriški narod menda ne bo pustil svojih vojakov na fronti brez — pomoči.
Ameriški narod je vajen žrtev, kajti že od svojega račetka naprej, se bori za svobodo. In ko se mu je enkrat posrečilo izvojevau svobodo, si je nadel višji, vzvišenej-m cilji: vea svet mora biti prost, svoboden!
Rojaki« podpisujte tretje posojilo svobode!
Svoje hiše in &roja okna označite z znamenji lojalnost, pužrtvovalooeti in nesebičnosti.
1 n ko bosta Šli mimo vaših hiš pravica in razsodnost, i videli, da ste vredni sinovi svoje nove domovine!
Dopisi
Farrell, Pa. | *
Delavske razmere so >e precej 1 dobre in s*- l*la vsak dan. Plača i je po uri ut ■ lu kaJkni slišim.'j bodo sc<]:r i plačo /\ koli za 1."» od- > Ntfltkov. Pa to bi bili 2e Jaliko prej,) storili, kajti ^roeerji m mesarji so i po*fcoči 1 i v svojimi cenami /,e pred -dvema ted» orna. lies je, kar nravi ] prwrovor: 1 ar naia Hoe d;«, pa an-1 ireki vzamejo.	, j
Lueii auo lepe velikonočne' praznike. Gospodinje so napekle * cele k lipe poti«* ia šarkljev. Pirni-' he smo sv kali. da je kar Kadilo.;.
Xeka ««rspodinja ic nesla v ina-j džarsko cerkev žegnsL Ko je du-j, hovnik opravil blagoslov, je hote-( = la iti iz cerkve, duhovnik pa jo. vstavi in kar za-'iie nekaj madžar-,1 sko covoriti. Ker ara ni zastopila.' ji je začel anfrleško pripovedovati, da mora plačati za blagoslov. Rekla mu je. da jc dala 2V v na-j biralnik in da ni še nikdar dala posetiroetra plaeHa za blagv^siov . Duhovnik jo je pri-el zmerjati in jo slednjič vpraša, kake narodno-;
je Pove mu. da je Slovenka.1 |i»a!:ar ji pravi dub<»vnik: "Sram' j vas b- nii, ko pridete v drugo cer-; . k«»\" in ho»V"te. -la bi vam zastonj | blagoslovil Neka dnwra žena j mu je dala •'»'V, j>i jih je vrgel' j kar po tleh in rekei, da ne vt^ame.j ako sf mo ne plača za \ <ik zavitek ali košjirieo $1.
Zadnji čas siho imeli več krst Lnj I In morebiti bi kdo vprašal, v ka-I tero cerkev nosimo ki"v.rit. Eni se ivlržijo nemške, diik^ri irske, neka-' iteri pit slovaške. Tam, kjer se najbolj razumemo, jih je še najmanj.' Cenjeni farrellski. Slovenci. dovo-t lite mi, da še nekaj napišem o tej stvari, ko sem že začel. Med nami kaj takega govoriti je zeio težav-| no. ker smo različnega mišljenja.' Ko že sem pa tem. kdo gre v eer-' kev, bi vseeno rad videl, da bi v Tem ozim malo bolj skupaj držali m bi v-si hodili v eno cerkev, ker nas je mal<>. Tudi naj bi hodili \ ija, kjer >e najlažje razunmino. j kjer lahko vse <nlpravimo brez tolmača. Veste, ko smo nekoliko-krat dobili duiiovna \l drugega mesta, ni šel drugam kot tja, kj«*r je najbolj domače, k slovaškemu župniku. Slovaški jezik je našemu pod obe a ter ga je laliko razumeti. Slovaški župnik tudi ni tak kakor madžarski. -laz sem ime /. njim že večkrat opraviti in sem bil ž njim vedno zadovoljen: tako bodpte tudi dru«ri. Torej ne bodimo tako zmešani.
Kakor znano, milimo v tej naselbini postaviti Slovenski Dom. Prodali smo že nekaj delnie. V začetku se je tako agitiralo. da je človek mislil, da bo Dom v enem mesecu že ni al. Zdaj pa je vse nekam potihnilo. Ne vera, kaj to pomeni ; ali so se kake babe v .strašili, ali kaj ? V januarju se je na seji sklenilo, da se bodo seje vršile v.sako 4. nedeljo v mesecu. Pa še odbor ni redno prihajal. To je vendar žalostno, ko smo že nekateri delničarji dali nekatera predplačila. Zdaj na se sramujemo govoriti o Domu, lei nam je fialco po-trvben. kajti naselljina rajste. Mladine je vedno vee in tudi kak star rojak vedno pride, ker je kraj res prijazen.
Ker smo že pričeli, izpeljimo tudi do konca. Kot tajnik vas vabim vse, ki ste se vpisali kol delničarji. da pridete 14. aprila na sejo o pol dveh popoldne. Pri tej i seji se bodo pobrali <met>ečni prispevki na delnice, kakor sklenjeno. po siri na mese«\ Razpravljali bomo še o več drugih stvareh, ki
| se tičejo Doma. Xa izadnji seji je ; bilo sklenjen t. d»: borao nekaj u- , teami-I. da se kupi prostor, kadar j jias ho delničarjev. To število se oii-.a in želel hi. da Id na pri-,hodnji seji pristopilo toliko čla- 1 m.v. koJikor jih še manjka. Prosim. da pride vsak dt Lničar. da se-pogovorimo.
i Vabiiu ti«<!i rojake iz najbližje j | naselbine Sharon, da nam prisko-i •ijo na pomoč ter kupijo vsaj po eno ali dve delnici, ki <o po i Ne more jih pa nikdo kuj>iti več i kot za	Tudi rojaki iz
I Wheatlanda s«, zelo blizu in ne ' pozabite priti na sejo. da se vpi-^ št ie kot deiniča rj i. . Nikomur se ni treba bati. da bi denar iagubil. Dokler ni Doma. je j ' ilcnar naložen na banki in v slu- I čaju. da se Dom ne bo delal, bo ' v^tk dobil denar nazaj. Ako pa se [Dom zida. pa bo denar naložen v stavbi i:i vsak delničar bo njen .lastnik, ki bo imel trojne obresti: na .delnici, na pouku in napredku : slovcii-skega naroda. Bodimo tedaj ifioz-heseda in delujmo naprej. J	A. Valentinčič.
I
Hostctter, Pa.
Ker že dolgo ni bilo dopisa iz 'tukajšnje naselbine, zat rej sem j se jaz namenil ^poročiti rojakom, i kako nam tukaj časi ugajajo.
lvar »e dela tir-e, je b^lj alabo. ker voz primanjkuje; radi dragi ( n je pa tudi ni vredno pisati, ker
•	je vsakemu zuana.
| Poročati pa imam žalostno vest. da je neizprosna smrt. pristrisrla nit življenja rojaku, oziroma so-' (sedu Ivanu Kckrevarju v najlepši; moški doH 3S let. Pokojni je bili i doma iz Velike vasi. fara Lesko-1 ' vee pri Krškem na Dolenjskem. V .'starem kraju zapušča ženo, štiri1 ■jotročiee ter priletno mater, ako; ■ >e kateri živi. Pokojni je pripadal: i dmštA :i Zma-ga štev. SXPJ. v j
•	Lnz'-rnc Miaiesi, Pa. Obenem pa jt-i «il tu<ii član nekega kluba. Dru-. -tvo mu jevkupilo dva venca na : krsto in s.»drugi tudi en«-ga ter ga
-	skupno spremili na pokopališče.' i Kat pa je največje važnosti, je
•	to, da je bil pokopan civilno in ne, i po katoliških obredih, kakor se i katoličanu spodobi. Torej, ko so
. „se vse to-čkft odbrale, kar so tače r društva in kluba, potem je sledil ' tudi nagovor za pokojnim, ali j i žalibog ga ni bilo mogo-'-e ru'iime-i ti. ker *_Ti "ni govoiil Slovenec. ) ampak Poljak.
j Pozdrav vsem zavednim Sloven-. eem širom Združennih držav.
Naročnik.
r
s	Cleveland, Ohio.
1 V nedeljo 24. marca se je vršila'
-	lepa veselica z igro "Mutasti mu-:
•	zikant"*. katero je priredilo slov.
•	podporno društvo Cleveland štev. 1 23 ZSZ. Najprej de deklamirala et Lucija Petrovčič. V>akdo je obcu-e do v al to malo dekletce, ki je tako
izvrstno izpeljalo svojo ulogo. •j Nato sta peli Marija in Ana Pe--1 trovčič pesem "Na. tujih tleh";
1 ljudstvo je burno ploskalo kras-•"i neiuu petju. Izvrstna pevka Ana
-	Petrovčič je še zapela krasno an-! r glesko pesem. Potem se je začela; s smešna igra. Opekarja Tomaža
j I ešnika je ig.ral Mr. Anton Gale, o ki je svojo ulogo iz\Tstno pogo--' diL Mara. njegova žena, je bila l-.Mis's Frances Veber. Bil je to si-a cer njen prvi nastop, toda v zado-j voljnost vseh. Zatem je nas-toprla i- nju služkinja Katriea, Miss Mar}' s' Potrovčič. Kar se tiče nje. morali mo dati priznanje, da zr?a pogodi dit i SA ojo ulogo. in sicer tako, da
:ar najbolj ugaja gledalcem. Potem je nastopil mutast muzikarct Tone LL>iea. katerega je predstav-' Ijal Mr. Anton Mehle, To je bil
■	njegov prvi na'stap. pa je izvrstno izpeljal svojo idogo. da ga je ob-
j člnstvo kr»r občudovalo. In zatem i je prikorakal veselega siva Peter Ozebek, katerega je igral Mr. Maks Kljun, ki je tudi prvikrat n; stopil. je izvrsten igralec in «ra jior:imo ix»livaliti. Po končanem v^poredu je biL ples in prosta zabava, ki je prinesla dmštv.i lep dobiček. > a kar se lepo zahvaljujemo občinstvu za tako obilno vdeležbo.
S pozdravom
John Kadune, tajnik.
Prihotlnjič pilite samo na eno stran lista. — Opomba uredn.)
Bannock, Ohio.
K* r ra\"no pošiljam naročnino /a nam priljubljeni list Glas Na-I roda. hočem malo popisati tukajšnje razmere.
Z delom gre še precej dobro, j kakor povsod: zaslužek je pa od-jvisen od delavca in prostora. Pa J kaj nam v<e to pomaga, da se še j kaj zasluži, ko je taka neznosna draginja. Slovencev ni v tej naselbini. razun mene in še ene družine; največ je pa Poljakov in Itatjanov. Sedaj je pošel postni '"-as. zatorej na noge, da se bomo otresli pečlarskega stanu, j Pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike.
Andrej Habe.
Sheboygan, Wis.
Poročati moram žalerstno novi-' eo, da so dne 19. marca potegnili iz tukajšnje reke rojaka Ignacija ' SlatinŠek. podomače Grahot iz n Ročne na Sp. štajerskem. Kaj ga Ljje gnalo v smrt. se ne ve; skoraj gotovo je vzrok nesrečna pijača, I ki tolikim ljudem krajša ž i vi j e-
■	llje. Zdravniška preiskava je do-i gnala, da se je ookojni nahajal v
vodi ze en teden, pa skoaraj gotovo je bil v vodi dalj časa.
Pokojnik je bil v Združenih državah okrog osem let, in sieer največ v Graftonu in Port "Washing-tonu ter pred leti tudi par mesecev v Sheboyganu. Pokojnik zapušča v starem kraju ženo in sedem otrok, mater in .sestro ter, če se ne motim, enega brata v Združenih državah.
Pogreb se je vi šil <Lne 21. marca iz slovenske cerkve na Nort.li Side katoliško pokopališče. Počivaj v miru in !; ka naj *i bo svoboxlna zemlja.	R.
Pismo slov. vojaka.
Camp Hancock, Ga.
1 Ze dolgo isc pripravljam napisati par vrstic za naš priljubljeni list "Glas Naroda". Ravno danes. 25. marca, sem se pa resnično pri-pra,-d pisati, da uresničim svoj sklep.
Kakor vidim v Glasu Naroda, so dopisi slovenskih vojakov bolj pojenjali; le tupatam se kateri oglasi.
Tukaj je sedaj prav lepo. Vse se raze vita in zeleni, tako da je kar veselje orledati. Zadnji teden smo bili na '"hike" 6 dni in je nam tudi več konj onemoglo. Po treh dneh smo prišli v ^ mesto Aiken v South Carolini, kjer nas 1 je ljudstvo prav z veseljem sprejelo. Nam so tam dali dobro ko-Isilo in smo bili na Main Street od ! poldne do n. ure popoldne. Res nam je ljudstvo naneslo toliko jedil, da sam nisem vedel, kaj bi vrael, da bi bilo boljše: vsega je .bilo zadosti.
I Ob 3. uri smo jo na zopet odri-| urili naprej za 2 milji. Tam smo si i postavili carnpo. da smo prenočili, i Skoro vsak vojak pa je popihal nazaj proti mestu Aiken, kjer smo se po svoje zabavali.
Drugo jutro smo morali že podreti campo ob štirih. Ob petih smo bili zopet na cesti in tisti dan
smo šli kar naprej. Nismo imeli nikjer veliko počitka. Skozi kate ro mesto smo se peljali, nas je ljudstvo pozdravljalo; dajali so nam jabolka in drugo. V mestu Rath, S. C., je nek branjevec imel poln voz jabolk, katero je vse med nas vojake raz met al in razdttL
Že sem dve leti pri vojakih, pa še nikjer nisem videl tako dobrih ljudi kakor v South Carolini.
Tukaj v carapi nas včasih obišče velik orkan. Pred štirinajstim* dnevi nam je skoro vso campo po drl in raznesel, da smo drugi dan imeli dela v izobilju, da smo zopet postavili šotore v red.
Zdi se m i. da sem popisal vse, kar se srne napisati; pa se naj še kateri drugi kaj oglasi. Pozdrav vsoin znancem in prijateljem širom Amerike.
Louis Za gore. Bat. F, 109 l\ S. Field Artillery, Camp Hancock, Ga.
I I
l Listnica uredništva.
J. B., Thomas, W. Va. — A kol
je rojak driavljau, potem vse nične pomaga. Ako pa ima samo vi dravljanski papir, ali pa eelo še tega ne. potem pa se z glasit^ pri isti naborni komisiji, ki ga je vzela k vojakom in ji povejte svoje želje. Prošnja lahko pomaga; jK>stavc pa ni nobene, da bi se mo gli nanjo sklicevati.
K. P., Enumclaw, Wash. — Vojna je, gospa, vojna. Potrpi te nekoliko. Naši rojaki v stari do m o vini bi šli po cele kihametre jk> golih kolenih, samo da bi mogli vsak teden dobiti desetino takih jedil, kot jih imate Vi vsak dan. Tudi nam se ne godi boljše.
K. d., Koehler, N. Mex. — Žal nam je. tla niti Vašega prvega dopisa ne moremo priobčiti, kajti ta jed je bila že stokrat pogreta. Veselilo nas bo. ako nam bodete še kaj pisali in poročali, potem pa bomo izročili ne\vyor6ki kuharici-
WAR SAVINGS STAMPS 1
ISSUED BY THE	1
UNITED STATES GOVERNMENT
m
Rojaki!	1
Kupujte vojno-varčevaluo znamke! Nikjer na svetu ne morete boljše, bolj varno in bolj obrestonosno naložiti svojega denarja kot v tom vladnem podjetju. Če ste slučajno v denarni zadregi, lahko vojno-varčevalno znamko vsak hip izmenjate. S kupovanjem teh znamk pomagate j sebi, pomagate vladi Združenih držav ter vsem zatiranim narodom k prostosti.
Vojno varčevalna znamka stane za mesec april šLir». Leta 1923 ho vredna $5.00. Kupite jih lahko na vsaki pošti ter pri glavnih in podrejenih agentih.
Oe se vam zdi bolj primerno, pa lahko tudi nam pi->t-te. in mi Vam jih bomo preskrbeli.
UREDNIŠTVO "GLAS NARODA".
■ • M- ■	-1
Dr. B. F. MULLIN
Zdravnik'Specljallst zet Slovence.
411-4th Ave., Pittsburgh, Pa.
_(uasproti jx^te, 4. j^-lopjt- od Smitlifleld St. >
21	j Najstarejši Specialist t Pitts-
Ifga^-.	j zdramik. OnlravU jc <l««edaj na
Kp	more tudi vas. Ha»»l najbolje
B^^fflMBljKS	ostalih delov sveta. Zdravi ik
^MillrHljliffllRfeil	bolezni moških in 2«>«kih uspe-
»WJInii^aff	fin° in hitro- E1«ktriCni pregled
UHn H Nn	* X-iarkl, a katerimi vidi va5e
^m "nMUSJkr lM toio kot Da dUnu- PrMite k te
H /gT^HBg	wa ataremn izkiuntean xdrmv-
^I^^SP^® jSL "Um — on r» bo gotovo ozdro-L	^ »U. NIZKE CENE, ZNANST\'E-
^	NA PRE1SK.WA ZASTONJ.
GOVORI SE SLOVENSKO. Irsdne ure m: od 0. rjutraj do 5 zveCer. Ob aedeiiab nuno od 10. do Z ur* popoldne.
Pri meni ae sdrmvi veliko fiterilo SLovencev in Slovenk. Oadravioi vsako bolezen, ki Jo prevzamem za zdraviti. Tmnm veliko izkustvo r
Ujufrt^tBT UflJ^.a |-1L ^ TV-r^r ff |im7gH| |1JU|	t^j
AMBIltel VOJAMB V FSAM008KSM liKOPO.
___________! H&
Opravite sami svoje b^
pomladansko šivanje T ^	H
Nori, prenosljivi šivalni	^ ! ^ -tro^j zelo olajša 4*lo.
M večji kot pisalni siroi in	cD^ j k
.m lahko rabit*. kj»-r ^ vate	jo
Ni treba 7 no{ro pritiskati, kajti 10 delo opravlja ekkrrični motor.
In
Kupiu- «ra še d&n*s, predno se pri ene se/ija. Vpra-	1
ka«i'-jra Edisonovepa uslu/.b«-nca.
The X
\\T V ork Edison G.ompany j
Ar Y::-.r > n;c< ,	1	• ^ 1 i\ ;' i. an.I 15: is Street
»r t'	■	« >n.entente ot the Public^	li
:: H: v	s: 14^ stre«*	*
z-i, Delanje. S-	i I . »>i ^ >t.-c*-.	All Show Rooms	\
!r -» P	14 I.i "	; open unril midnight	^
T«> se je zgodilo v prvi polovici V ILL. stoletja. Ko si (.- poziifje Kar«4 Veliki podvrgel bavarsko vojvodino in l^aiigtiharde ter uničil Obre, so prišli vsi Slovenci okrog eta ^»0. naravnost pod frankovsko oblast: tako zv. ka-tiiiTanski (to je oni, ki so bivali po danešnjem Koroškem. Kranjskem, zapadnem štajerskem, vzhodnem Ti-olskcm, južnem Solnograškern in južni Dolnji Avstriji), panonski( to je oni po vzhodnm Štajerskem, zapadnem Osrrskem in severozapadnem Hrvaškem), kakor tudi Slo-renei po Benečiji, Goriški, Gradišeanski in Istri.
Karol Veliki je izpočetka pustil Slovencem njih do-maee kneze in vojvode, da bi se ljudstvo tem laže priva-lilo tuje vlade in vere. Ko so se pa združeni Slovem i. Hrvati in Srbi pod vodstvom panonskega vojvode Ljudevi-ia. ki je vladal na ozemlju med Dravo in Savo. uprli frankovski oblasti in bili poraženi, tedaj so Slovenci izgubili domače kneze, a namesto njih so prišli nemški — grofje.
Frankovsko gospodstvo je za vedno uničilo slovensko samostojnost v začetku IX. stoletja.	;
• • •
ft. — Prvi poizkusi pokristjanjevanja Slovencev spa- j iajo v VII. stoletje, ko je vladal Samo. .	j
Sv. Amand, škof utrechtski. je hotel doseči med Slo- ! venci muČeniško krono. Njegovo prizadevanje ni imelo trajnega uspeha, niti mučeništva ni dosegel. Ko so prišli Slovenci za vlade Boruta pod bavarsko-frankovsko oblast. tedaj se je zaeelo uspešno pokristjanjevanje in s?cer na severu iz Solnograda (škof Virgilij), na jugu iz Ogleja (patrijarh Pavlin II.).
Karol Veliki je leta 811. določil, da bodi reka Drava d svojega izvira pa do izliva v Donavo meja med obema lekmecema: pokrajine severno od Drave so bile izročene nemškemu SolnoerradiL, dežele južno od Drave italjanskc-itiU Ogleju. —
Pokristjanjevanje po nemškem duhovništvu je škodovalo slovenski narodni in politični individualnosti. — S krščanskim križem se je družil nemški mee. Slovenci so plačevali novo verstvo z izgubljanjem svoje narodne in politične svobode. Oznanjevavcem novega verstva je bila bolj pri srcu desetina nego — Kristusov nauk: učeni Alcuin je moral svariti pred takim počenjanjem solnograškega nadškofa Ama in opominjati oglejskega patrijarha Pavlina. --naj odlaga z desetino.
Slovenci so se upirali krščanstvu, ki jim je donašalo desetino in uničevalo stare šege in navade, narodno in politično svobodo.
Nemški vladarji so dobro vedeli, da si ne podvržejo Slovencev, dokler jim ne uničijo poganstva, ki je bilo steber njih neodvisnosti. Pohlepnost po bogastvu in nenasitna lakomnost sta bili najkrepkejši oviri razširjevanju
krščanstva.
Plačevanje cerkvene desetine je bilo izmed glavnih zaprek. Končno je zmagal — meč...
Zato se pa tudi prav nič ne čudimo, da krščanstvo v n j obliki ni prinašalo sadu višjega duševnega, kulturnega življenja.
Vse drugačne nego pri karantanskili, so bile iz poči tka razmere panonskih Slovencev. Solunska brata sv. < iril in Metod sta učila krščanstvo v duhu in resnici v slovanskem jeziku; zato sta prinašala kulturo.
Položila sta temelj višjemu duševnemu življenju: —■ figurativna pisava se je umaknila fonetični, tradicijonal-no slovstvo se je izpopolnilo z umetnim. Žal. da si je zo-pet krščanstvo sile podjarmilo krščanstvo duha: slovanski knez Svatopluk je s svojo samopašnostjo, omejenostjo in nezmožnostjo pomagal Nemcem, da so uničili delo solunskih bratov, ki je ostalo za Slovence brez trajnega in ) »lodnega vpliva.
Panonski, kakor karantanski Slovenci so zapadli le-targiji, iz katere jih je zbudilo še le XYI. stoletje — doba reformacije.
-000--
OTROCI GRIZEJO ČLOVEŠKO MESO V AVSTRIJI
Tm# translation mat vini t|» p"*t master at New York, N. T ou April 5.
101S ft- retjoird by Act ©t October ft, 1017.
Slovenski držav i 1 poslaaee, dr. Ravnikar, je na ljudskem s-liodu v Ljubljani, ki -e j** vršil 13. jauarja, letos, povedal sledeč slučaj ^traiuejr« pr.-»ranjanja Jnpoakvanov v Avstriji od strani avstrijske viade. Slučaj j*- bil prin«*šen v javnost tudi v dunajskem parlamen-11, da zv»> s\Vt o pekknskrb jrr*»zovit«»stih. ki jih počenja Ai'strija nad *vojim narodom.
Or. Ravnikar je govoril»
I>r n^ina Lalovič je živela pred vojno v urejenih razmerah v Za-
■ra socijalne zgodovine Slovencev '
1.	— Slovenci so najzapadnejši del južnih Slovanov, J Ki so s«- v svoji sedanji domovini naselili v istem redn. k?.- • fkor so bivali^ poprej v pradomovini za Kaipati. Kdaj so' fprišli Slovenci prvič v sedanje kraje, ne moremo pove-i
dati. —	I
Teorija o avtohtonizmu Slovanov ob Donavi in na j Balkanu izzvala odpor med najodličnejšimi slovanski-; mi 1:1 n«*slovanskiini jezikoslovci in zgodovinarji. Nekak! mejnk v 1 a>elitvi Slovencev je leto «Vi8., ko Langobar-j bunli zapustili Panonijo in odšli v Italijo. V družbi z; Obri in A vari >0 začeli Slovenci prodirati proti zapadu in I jujajvi: pritisk sovražnih narodov ali pa nepremagljivo hrc-.j jM-iH-njf jk> osvojitvi novih dežel vsled ntnlostatiie hrane J je gnalo )m) zgledu germanskih plemen tudi naše pradede! na jug in zaf»ad.	!
Slovenci »o si morali z mečem v roki priboriti danc-njc svoje ozemlje, kjer je bivalo prej staro keltsko-rim ^ko prebivalstvo, ki je bilo katoliške ven*. To prebival-' 1 tvo mi premagali in si tako ohranili svojo narodnost. L Dr. F Kos meni, da s*> Slovenci najbrže ravnali s: prvotnim prebivalstvom l>r>lj kruto nego germanska ph'-, mctitt. To se «la sklepati iz tega. ker so bili Germani že —; knstjajii-ari.janej. Slovenci pa pogani: Germani so pu-l stili rimskemu prebivalstvu večinoma življenje, a so se Kami porimljanili in tako so nastali romanski narodi Ita-j Ijanov, Krancozov itd.
Slovenci so pa večinoma ohranili svojo narodnost,) ker so iztrebili prvotne, na višji stopinji omike stoječe] pre biva vre. Staro, rimsko prebivalstvo se je ohranilo do| danes v primorskih mestih.
Slovenci so prevzeli od prvotnega prebivalstva mno-j go imen za reke, mesta, in gore, na pr. Sava, Drava. Mu-j
rti, Soča. * VIje. Ptuj, Alpe. Ture, Kras itd.
• • •
Slovetii svet visi proti vzhodu, kamor teče večina rek, zato -o Slovenci od te strani prodirali ob rekah navzgor proti 1/.virom. Polagoma so zasedli sedanjo Kranjsko, Koroško, štajersko. Goriško, Gradiščansko in vzhodno Benečijo < Furlanijo), dalje vzhodno Tirolsko in sol-nograski Lumrau. njih naselbine so se nahajale po sedanji Dolnji in Gornji Avstriji ter po zapadnem delu Pa-
ZaluHlna meja slovenske zemlje je bila v XII. iti VIII. stoletju «xl izvira reke Drave proti severu do gore Dreiherrenspitz, nato proti vzhodu ob grebenu Visokih Tur do izvira Mure. odtod proti severu ob razvodju med Salico, Muro in Anižo do gore Daclistein, dalje proti Totes Gebirge in ob razvodju med Trauno in Anižo k Donavi, kjer so se dotikali C ehov.
Oh severni periferiji so jim zastavljali pot Nemci (Bavarci*, ob južni pa I^angorbardi (Furlani/.
čeprav so se Slovenci razprostirali od izvira reke Drave tlo Panonije in od Donave do Jadranskega morja, vendar njih skupno število ni bilo veliko. Bili so splošno redk«» naseljeni in pomešani s tujerodnim življem. - -1 Navajeni t/za svoje pradomovine ravnin ali nizkih brd. so se tudi v novi domovini najrajši naseljevali i>o takem j zemljišču, dokler je bilo pa mogoče, Kjer pa so se doline polagoma vzdigale, na pr ob Dravi in Savi, tam <o| prodrli daleč v nje.
Teorijo o. Kactnmela in VI. Levca. jk> kateri bi se bili Slt»venci ogibali nižin in dolin ter se naseljevali poj 1 »rskih )H»hočjih. jt* že tieloiiui izpodbil Krt>nes, š<» hn»lj fy .1 Dopsch. Ako bi m- bili SloveiK'i gostejše naseljevali po goratih krajih, bi se ne bili mogli tako kmalu — ponem-eiti. Sicer nasprotuje tej teoriji tudi krajevna nomenklatura. —
Slovenska zemlja ni celota, namesto skupne enote se je razvilo več manjših ozemlj, kar je utemeljeno v zemljepisni legi. V nekaterih stoletjih smo izgubili polovico svojega ozemlja:
Slovence so zadele večje teritorijalne nego jezikov nt a gube.
• •
2.	— Slovenci in Obri nastopajo iz počet ka združeni, j Bili so si vojni zavezniki, ker jim je tako kazala medsebojna korist. Obri so bili izključno roparsko ljudstvo. — Slovenci pa so bili obdelovatelji in oskrbo vatel j i njih zemlje, zato pa so imeli v njih krepke zaveznike v boju. Obr-ska nadoblast nad Slovenci ni mogla biti velika, kajti Slovenci so dostikrat na svojo roko udarili na kakega sovražnika brez obrskih poveljnikov in brez obrsketra nadzorstva.
Pozneje se je zavezniško razmerje med Slovenci in Obri izpremenilo.
Obri so hoteli popolnoma gospodovati nad Slovenci, ki so se morali s »>vražniki sami bojevati, dočiin sr. Obri ostajali doma in si prilaščali plen. Ob zimskem času so hodili med SJovenoe in živeli na njih stroške, s silo jim jemajoč žene in htVre ter nakladajoč jim razne davke.
Seveda si ob nekega gospodiava ne smemo misliti — pravno urejenega, s^alnega in povsod enakega: bilo marveč le faktično, v kolikor iu kadar močnejši obvlada slabejšega. Obrske oblasti, ki je trajala kakih -V> let, je režil Slovence Saiuo (G23—658% združivši severne in južne Slovane v zavezniško državo, ki je bila kos Ohrom.
Frankom in Langobardom.
Zato vidimo, da so takrat inieli Slovenci, ko so jim vladali domači vojvodi, mir pred sovražniki. Toda po Sa-movi smrti je razpadla njegova država in začeli so se novi boji z Langobardi, Bavarci in ObrL Slovenski vojvoda Borut je bil sam preslab, da bi bil odgnal Obre: prosil je pomoči pri svojih sosedih Bavarcih, ki jo je drago plačal: Bavarci so pomagali prej^nati Obre, zato pa so morali W^ovenci priznati oblast Bavarcev, ki so bili j>odložni —
rrankom. _ . ui . at , a . . . . • > .	_	___
prisiljena obrniti se ua ministrstvo za pomoč. Vlado prosi, naj odredi vse potrebno za varstvo posestva ter nakloni sedaj 73-letni udavi Leva Nikolajevič-a nekaj kruha, neoziraje se na ceno.
Pismo grofice Tolstoj je takoj spravilo na. noge ministrstvo. Takoj je brzojavilo »nUernijNkemu komisarju v Tuli. naj »±redi ne-Imudoma v<;e potrebno, da zavaru-I je zgodovinsko posestvo proti vsem nasilnostim kmetov. Istočasno je sklenilo odpo^lati na li«*e mesta vladnega zastopnika, ki je znan kmetom, ki pa je tudi dobro poznal Tolstoja, da z njegovo po-uiočja organizira varstveno službo tnod kmeti, ki št> vedno n<-giijf*jo .čaKteu spomin na veilkega vzgojitelja ruskih miu; in svetovno jiu-ga pisatelja. KomUar v Tuli j«1 osebno odgovoren ?.a usp<-Kiiosi vseh i '-h vladnih odredb v prid Iai»rti 1'oljaui in nje prebivalcem.
l, komaj dorastlega, 17-Ietnega sins so pa vzel med vijake. Njo »mo m otroke so pognal iz Hiše v okolico Monastirja, kjer so ostali koro leto dnij. Ko se je ndova z otroci vrnila, ni našla ničesar v©5: je bila pcžgnra :n do tal porušena. Stanovali so v neki zapužče-■ bajti in živeli od korenja in zelišč. Kmalu so otroci zaceli umirato ■len za drugim. Nohtov: na. rokah in nograh so jim odpadli, plazli
0	se po Vseh Štirih okoli in iskali peska, blata, odpadkov, da si uto r.žijo lačne že .vlee. Ako je otrok dotaknil otroka, mu je začel a Loj grizti r. »k^ in noge icr mt so po eelein telesn od neizrečne Icu
1	jte. Bratje in -ostre ><» grizli me*l seboj, da bi utolaiili glad. Pet itn k je umrlo Milic: I.alovič zimo, in poleg lakote, je mati mo-:;la preirji^ti najhujše duš^vn^ muke, več kot jih je kiaj prestala
mati. In ko *o nesrečno mat>r \*prašali, zakaj se ne obrne na »blastl. se je prestrašila in ni hotela ničesar slišati o tem: "Ne. ne a lJogit sv^Trga in pet ran božjih, se zaprli me bodo povem, dn em lačna 1"
Miilea Lalovie je simbol naš»-ga trpečega naroda \ Avstriji....
Udova Tolstoja.	fsroijnbnem p »-«'sivu. Jasni Polja
--*ii. izpreuK*nile. I>el pr«-jsnih po
T'dova Tolstoja s. je morala se-t.-v Tolsn»ja so zaplenili krnel j < krniti na rusko min isi rs r v/a i/ sosednih vasi in \ •I'k' rrarge zadeve s prošnjo za —- kruh. njak • s,, razdejali. V* >vojl prošnji opisuje grofrea. ka- Pomanjkanje živil j«* /avzelo lio -«> ~e razmere ita prej tako g'"1- daj take oblik--, d.j jt- bila groii.-.
Pomlad it tukai iQ ž ,ljo !>ri,i4'ki I Bolečine v hrbtu ^nzrora
■ vuiiiiu JV tl,nM3 vH-ša kri potn-buj^ popolnega eisee-	nered v
nja in sistema dohrih mazil. Polretvujete »lobrih krvnih zdravil za	loUl^h in potrebuje zdravil, ki bo-
to d«»lo in zaradi	no bodite nikdar obžalurali. ako i*o>kn<i;.'	do »»zdravila prvotno bolezen, ki
S.	vpliva ua or>;an iu s tein exist runi
g^ VT	msm	* a	bolečine.
W V	i €X 9	Several Kidney
Blood Purifier
1 Severovo zdravilo za oblstl In Je- I tra» f»o se v takih Blu<!ajih pokazali <Severov KriCistllec). I»ohite ga. v lekarni. Je izboruo pomladanl B	reijavo tako pogosto, da ga
sk«. Pravilo za va^o kri. Njegov učin»-k Je hiter iu dobrodelen. vatu \)rez odlaSanja priporočamo zn Poskusite ga pri člSčenju nečLste krvi. oteklin, Upu.V-a>v, ules in zdravljenje led le in bolezni nt me l«»lezui. katere povzročuje nečista krt Vsakdo bi moral rabiti hurjn In takili simptomov, ki se po--pomladl to zdravilo. Cena $1.25.	nayftdi	C«ua 75C. in »1.20.
Srbeči izpu Ščaj f z,laj dne™ prikazen m]o proti izpu^ajem mora biti autlsejv
In ro r-oznanl zaradi tega.	r * 1	J n^uo Cisto ln mora
ker zelo pečejo. Take bolečine se odpravijo, ako	vsebovati taka zdravila, ki hodo služIla v to, da
f^ zuravijo s	prtorečijo srlK^če bolečine in to bo tudi ozdravilo
Several Skill Ointment	bolezen. Iz tega vzroka priporočamo
I (Severovlm zdravilom za kožne bolezni). Odleglo
Severa's Medicated Skin Soap
I	bo kmalu, kajti mazilo je znano kot zanesljivo ln	(Severovo zdravilno milo za kož«), kajti vemo, da
j	takoj vstavi srbenje ter pomaga naravi pri zdra-	to zdravilo odgovarja zahtevam. To je milo, ki
I	vilnem procesu. BoleClae preneliajo v zelo krat-	mora imeti svoj prontor v vsaki družini, Neobhod-
I	kem Času. Ona 50 centov.	no potrehno v umivalnl sobi. Cena 2&\
Severova zdravila prodajajo lekarnarji vsepovsod. Ako vam jih kak lekarnar ue more dati. nikar ne I vz»mire nadomestkov. Pošljite pravo svoto nam iu mi lx»mo i?reskr»>eii, da bodete prov pt^ireženl
j	W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA,
Iz zakladniškega urada.1
W.S.S.
I
HBANI iN POSOJAJ SY0JB ! PRIHRANKE
STBIOU S A MU.
On jih potrebuje sedaj \ ;Vi jih boste potrebovali po vojni
KUPUJTE VOJNO VARČEVALNE ZNAMKE OBVEZNICE VLADE ZDEUŽB NIH DRŽAV.
I
Nosijo Štiri odstotne obresti, plač ljive na četrt leto.
Lahko pričnete
! S PETINDT AJSETDll CENTI,
če kupite varčevalno znamko Združenih držav.^ , Vas poštar, vaš bankir, vaa časopi» |m številno drugih prodajalnih a-tsrenlur vam bo povedalo vse gled* ! teh saamk. Oglejte si Jih!
TO JE VAŠA DOLŽNOST.
TO BO OHRANILO ŽIVLJENJE.
j TO BO IZBOJEVALO VOJNO.
Vojno-varcevalne znamke in Slovenci. |
Zelo ugodna in redka prilika se nam nudi ravno-sedaj z nakupovanjem vojno-varčevalnih znamk prihranjeni denar nadvse varno in z dobrimi obrestmi naložiti, zaeno pa tudi pokazati vladi in podanikom Združenih držav, da smo vredni zaupanja, ker nas vsled napovedi vojne Avstroogrski ne smatrajo s za sovražnike. S tem smo obvarovani ogromne škode ^ ter rešeni iz zadrege, katera bi bila prinesla nedržav- i Ijanoin mnogo skrbi, neprilik in razočaranj.	J
Za nas Slovence bo najpripravnejše, da kupujemo znamke, katere bo mogoče dobiti skozi meaee £ januar po $4.12, vsak prihodnji mesec do konca S decembral918, bodo stale po en cent več; iste bomo jj prilepovali na takozvani vojno-varčevalni certifikat, C ki je načrtan in ima prostora za 20 takih znamk. Po preteku pet let, to je dno 1. januarja 1923, bo izpla~ čala zakladnica v Washingtonu, ali pa katerakoli pošta v Združenih državah znesek $5.00 za vsako, ns certifikatu prilepljeno znamko, ali pa za ves polepljo ni certifikat z 20 znamkami znesek $100.00.
Pri dvajset znamkah, katere stanejo tekom meseca januarja 1918 $82.40, bomo pridobili $17.60, ali pri eni znamki 88 centov. V slučaju, da bi bil kdo kdaj pozneje, ko bode kupil znamke v denarnih potrebah, ali pa bi jih hotel zamenjati v gotovi denar, ga bo zanje dobil lahko nazaj vsak čas, na odpoved. po preteku desetih dni s približno 3</c obresti najsibode na katerikoli pošti v Združenih državah.
Omenjene znamko prodajajo vse pošto in banke 2 sirom Združenih držav. Priporočati bi pa bilo, da se jih Slovenci kolikor mogoče nabavijo pri naši tvrdki, da potem lahko pokažemo s skupnim zneskom, kaj smo vsi skupaj storili za deželo, katera nas je sprejela v svoje naročje, nam dala kruha in winln/ka, kakor bi ga ne bili našli nikjer na svetu.
Ako se bodo rojaki odzvali našemu kiieu v polni meri, v korist samim sebi in slovenlkemu narodu za ugled, bomo imeli obilo dela in skrbi brez zaslužka, toda t veseljem smo pripravljeni za velevažno stvar storiti vse, kar je v naši moči
Na celem svetu se dandanes ne more denarja bolj varno in obrestonosno naložiti, kakor v vojno-varčevalnih znamkah Združenih držav. Vsak jih zamore dobiti v vrednosti en tisoč dolarjev, in ne več. Sezite po njih brez odloka, vsak po svoji moči
Kadar nam pošljete denar, priložite 16 centov v znamkah za poštnino registriranega pisma, v katerem vam bomo poslali znamke.
Pripravljeni smo tndi vojno-varčevalne znamke hraniti pri nas, In v takem slučaju se nam naj posije poleg denarja za znamke le 3 cente za poštnino pisma, v katerem bomo poslali potrdilo.
Vsako naročilo nsj bode podpisano' a lastnoročnim podpvom istega, H bode kupil znamka
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY TVRDKA FRANK SAKSER
■S OOBTLAHDT STREET,	HEW TOBK, N. T
R o s a n a
Spi-.-\l Jottp BVntfcr
* Bog ve, odkod jja jemlje, ali ga »»am rt« ia. ali mu ura pa pima i.u«k»r**ti duh. Za tinto »t aro podrtijo na <kali je dal toliko denarja. da bi bil laliko zanj kupil v %o na»u van. in koliko jc potMn j wtn»iii /a popravlj*nje! Naredil si j«* grad. ki j«? že bolj 'rdnjava. kak«»r «1» b» m- bal Turka. In v i.j- n yi\i um m »vojim hlapcem. i* i kuj je. vrt /i* mu in kuha in v ju j veo». Vaj *e. fn p* s tistim čr-
Pravij«. *ia B'koouir upn v« I t !»t /je. jtakaj. -In/ b* <*>iil, da
it ra ta mo/ imeti zalotene izkušnja, Morebiti pa ni a«m ob sebi Tnko hiatubm, kakor •»* jtploh frrv vori; rmoH «■, rta ga je	uar»-
dll limlol'ihfi
Jaz aamo toliko vem, da bi ne i. "tel zn v«** *vet prenašati nje^po-\ ih koati. V eerkvi g* tudi tir živa duša ni videla. Kni pravijo, da 1jo»1 i \ 'i »-Mo k %1'l/bi božji; V rue»-sto r»*s hodi, toda Ftog ve, |»o kaj. VnjT Vi Me bodo čakali njegove dt»>e. k»»	na smrtni po-tfe-
lji.
•Vi.li«. <.»:arak, najaeiretaejttt ■ •!«i\ * k v* udar nisi še na svetu. Ce s«' ti Tukaj slabo g**ii, bo «%e ti
n» imeui .svetu bolje."
.i
"Ti4o pa 7.»i>et prav pravite; vnaj upam da bo taru (f»ri bolje;
al i r.rtaifio pekel že r.a t »-m »vetu; zatv menitn, da se nam pa tii bati na onem. Kje bi pa bila pot« pra\i<?«? ^ tem Skalarjem bi rt* ue menjal. Sam ll«»g ve, kaj ga je prineslo \ na*e kraje in odkod jt» prišel. Nit' dobrega nam ni prinesel; odkar je on Tukaj tri leta bo v jeseni, nam je vsako 4e«o pobila toča."
"T- rej meniji, da jo sam dela?"
"THfreca ravno ne pravim. V šoli s«- nam je pravilo, da se toča sama d«*la, riramd nisem, kako; d ihovnikj nas pa ufe, da je tnC-a božja kasen, tor*»j bi jo moral llog ►am d*4ati. kar «e m t za zopeT zdi •udno. AH to pa Tudi ni samo ob < se'ii, da. kakor pravijo, tiči ves i bo£j i dun v t i-M i h knjigah. Tudi Jh» ir<»zdu ae ventil. Lrj«cehaja z ' mk \ imi v roki in	mrmra
sam <	I
" Ali so t.*»te bukve črne!"
" INVffj ne vem; a.i pisane m> v taken« je/tkti, da nihče ne more < o ran iti. v katerem."	|<
"Ali jib %aui videl?"
Jaz ne, Adamov FVmer, ki j«-ii meet a v latinskih šolah. jih je Hit iaid «-*ikrat, ko jih je bil Skal r pii/atil na kamenu. Pogle- i «lal je bil rauje, ali raruzneJ ni i
U,t' .	» •• t	-»	»	»
1 <» 01 oe tnio itr nu' posebne- i ua : \daiuov K rane ni prifc-1 daleč s *m»jii u-**m*Mtj4i, do pete, kali.'
"Kar pa tuft* kar priporedu-jejo, da ima n -k«» skrivno «diram- i I«., \ k.itern M- *tit** živa	vso
p<4n«> «• tdniV -T-klenih pnwnd. ka- «
j rti ti nikjer vid*^i v p<«it*nt Vr- an«i i hrti. V ti*ii %hn«m*>i ti^i po \ »s ur u a dan. preide ja, zli\a iu prek uhnje neke t*-koeitie ter «iruw» »ivari: ofenj, pri katerem k<i<ia ni nave len oc**t\j; zdaj ima \unjvv plamen, zdaj nlee. to mora biti pravi p^'kletifiki o^penj, tu-•ii «1 tako einluo! Kaj mislite*, kaj kuiia ta el«»vek i Jaz pravim, da zlat«i ali pa kak«- «atnipo*e, kaj laenite. Jetetiko?"
"Jaz nif ue menim, ker na ui-iwtn * nie' kaj	M«reb:»i pn
kak »taki napravlje irlra-vila.
"1'ivitobno ni. da bi kaj dobrega \ niil tako hmh^ ii «*»iovek Veste, ja/ i i■!» nim «ki »e kak hndortet-(ii k - I i. k ve. kai je irtori!. prrtetn K pa (*oSe«nH hi a* priklatil v uaae kraje aii j*i»i je pa eelo tiwei iz jeee. Čudno se mi zdi. da frn »Icelwka ^.»»p..»ka pusti tako > miru. Ta naj ima uUii kuict kje v kosti jrredieo tobaka, če je Se tako »krit. pp«s»ej (ra »n-ohajo. pa plavaj ali pa kravi« h hleva!*'
"Hudobe« •"•lovek, pravit, da je Skalar: ali si {»a žr aliifed. odkar j>~ tukaj. «ia je konru itrori! kaj ia-
leraV	#
"Tega ae• aii m uiu ue more oČttati. delavee dobro plačuje, jaz *am aem mu k* delal ua polju, do- j v olj jedi je bilo in pijaee. Skalar nikomur ne oetane dolžan; Skoda samo. da ti je p rili rami tako malo polja, lep zaaluiek bi bil prx agezr in ne t*žak. Rokodelci, ki delajo zanj. fm ne morejo prehvaliti, to gre u roke v roko. nemo da je delo dobro in p« o pravem čmra co-• toro. O, tako neumen ni, da bi tod I>o okraj«t počenjal kaj hndobne g%; saj tudi tat ne krade po vasi, v kateri prebira; Se laki, pravi-
. .. Am mi lov. kaknK KH*n
i li«-i zato je tudi lisiea."
"Torej je dobro imeti tfatu ki ILsieo bliža, ne .samo, da wma ne kra-!eta, če ata pametna, še dru-l gih ne puatita blizu, da nai^ju ne i leti auru. (e ae kaj zgodi. Zato se 1 nam tudi SkaLarj« ni bati, tega hudobnega človeka. Nič ti naj ne skrbi, kar m imx dolžan »vstal. Le , ri/uno p<»jdi domov. Somrak, tei-i k«> te "uvtebiti čakajo žejia iti o-troci. tilej. vhice je za^lo; tudi ui'-ni Im» dobro M opati. pridem pred mrakom domov."
Tako sta se razšla .Telenko iu Somrak, vsak na svojo »trmi. Je-lenko ni bil že dolgo čase r. niko-:nur <rovoril toliko rttoie^a. kakor /•laj s Somrakom ; «tarček imel dobro sree. smilil se mu je ubogi S*uuntk. ki so gst težile navadite K«»spodarskc skrbi. Morebiti bi bil .lelenko, ki je poznal kraj in ljudi kakor malokdo, vedel več pripovedovati o Skalarju, ali po«lui»al je rajM bodisi, da ga je mikalo slišati, kar se govori o tem čudnem, >krivnostuem človeku po o-kraju, :ili je pa hotel Somraku ilati priliko, da si z razgovorom olajša srve
j
Takega sejma ni>o pomnili naj-| starej-ii ljudje v Zalesju. Ne da bi si- ne bilo še nikoli raztržilo toliko h Liga in živine; mnogi kmotič je gnal jfozno zvečer s potrtim sree ru svojo kravieo neproda:io do-mov. Ln po eesti se je \TStil vci& za vozom z blagom, ki ni dobilo kup-'•a. Vendar takega življenja, tako veselega gibanja ni bilo lnorebarti še nikdar prej na zaleškem sejmi; kaki.r danes. Zadovoljni s kupčijo ^o bi!: posebno oni, ki so! to«'-^! vino m drugo pijačo, prodajalni raznih sladkarij za nepo- ■ k varjena kmečka grla in drobnega blaira, ki se kupuje po nizki een i j?a ' odp<**t ke'Sveta se je i bilo sešlo, zlasti na ve«'-««-, toliko, da sv je vse trlo. Potrebnik, po-, št eni sluga deželske gosposke, ka-J tt'rt-niu je bila izročena skrb za r**d po sejmu, sam ni vedeL kam bi s.- «iejal: f*>v*od ga je bilo tt*4-iba. in jHiVsod človek vendar ne • j :iiorv biti. ZaJesje, kjer je vendar v.-«h*l za wako j»r«š£i«ifno številko.
da bi jo lahko našel z m<7anirai .	I
j «•-* tii, kj« r je poznal po imenu. j«(i i
! aimt.i gla>u vsakega človeka, *fe|<
.mi ni še nikoli zdelo tako aeiz- <
memo dolgo in široko; zdaj je j
bilo slikati liru] na tem ko*K-u va-J
si. rdaj kričanje, pr*^pir na *im-
gem; ni čudo, da je bil stari m«*z
t skoraj z uma: cei *am je bil za vse <
udeo\oren. Ke**, dobro oko je imel':
in utio. ali kaj to. ker noge ne mev''
r.-jo biri tu in tam ob Istem času,l
in posebno roke. katerih bi bilo
morebiti najbolj po*rvi*a. |>a bi i
;»ilo le /e kdaj tega nesrečnega
dneva konce! Kaj je bilo pač, kar
je 'ako razburilo mirne Zale^/e-'
ne. kar je prizadejalo toliko pre-'
glavW '»oštenemu P'trebniku! <
< ko bi l«ilo šio po »jegovi volji.
»ik«>li bi ne bilo t»* nadloge v vas.: <
ali gos^vn! "komisar" so <l*-!a!i ■
tx» s\oji glari, poslušali nis«> de^-
brih svetov izkušenrgj .MV<»iHave-
ga služabnika.	(
Že prej ta večer je bila pričla med drugimi sej mar ji iz daJjnin krajev "-udna tlnzžba, kakoršn^ Zaletščani še nikoli niao \-r«leli j-rej, ne mladi, ne stari. Bog vedi, odkod, ^e najbulj podobni mo bili ti ljudje eiganom. vendar eigani mm bili. Imrti veHk voz, ki je bil skoraj htši«i podoben« vrata je imel in okna. eelo majhen aim-tiik v ra«inje*n koneu. Dobivši pri-voljenje od gt»^i>oske. kr«*nejo t vozom s reste v stran in se itsta-vijo ua trati kone«* vasL Voznik izpreže dvoje starih, suhih kijuset ter ju izpusti, pač brez posebnega privoljenja oa pašo; vrata se od-pro in iz v< 7a uaoje kakor skozi ub.ro h-ehi .'-miua druhal, iuo-^ki ir. žeiiake. mlado in staro vse \ pr«-k. Zadn ii med njimi izstopu mit jo.	pravi velikan, za
glavo večji « imo ostalih, mož krepkib udm, ^.nikiii pleč. Laaje : <10 mu bili zadaj dolgi nad čelom j kratko pristrumi; bistre, črne oči je imel, dolg. kljukast nos, skrbno obrita, nekotiko upala.
>	bleda ilea. Kdor ga je vidri, ni mu , bilo t reba^popraaevau, kdo je po-
>	veijnik tej družbi; saj tudi taki
>	ljudje ne morejo biti bra? poveljnika.
Videti vi biki tem ljudem, da »e 1 jim godi posebno dobro; rej enega, • okrogloličnega človeka al bilo , med njeni - njih obleka je bila za-■ nemarjena in teiko da kateremu - umerjena po životu. Vendar dobre
*» —ip ■ 11« !■■(»> ii	»TiiiaMw■**"***"." iIi-Ttt * " 1
volje so biti vsi. Eden izmed njihi' v ir*+fr->rvf\ iz vom, pelo takoj;' p »stavil :,a rlavn, drugi je pre-J1 vračal kozolca In tretji je kolo za- 1 točil od kouea do konca po trati. J menila iz samega veselja, da je < konce dolgočasne vožnje. Aii strogi poveljnik jim ni dal mnogo od- s loga. v>ak je moral na svoje delo. • Za "-no se čudne priprave. Dva 1 krepka, visoka streh ra /obijejo v(> tin. pod k rep i vsi ju od vseh strani; 1 potem potegnejo debelo vrv od f kcia do kola, tako da je bila naj- 1 mani za p«, t semnje v «xl tal. Drugi < postavljajo iu pripravljajo druga < skrivnostna ort»djc..	|i
Stralu»:na se približuje vaška ' mladina, mert njo pač tudi odraKt- ^ !i 1 judjt-. neznani druhali; strmeč < ?k-tlajo to nt-doumuo početje. Vsi * vprek uiribljejo in ukrepljejo. kaj J ■io neki ti ljudje, kaj bodo počeli. 1 kaj pc-:neoi to in ono orodje*. Naj-'-i UTiiiiej^i izmed njih sr je za.st«wtij ? belil glavo.
Ko je bilo delo dokončano, nil?- { ne gospodar, vsi vro zopet mtzaj ; v voz. t ez nekaj časa se povrnejo ' udovito iz.premenjeni. To so bili 1 "isto drugi ljudje, vsi so bili tako ! lepi! Zlasti ženske so imele oblič- 1 ia kakor mleko m kri, stare ni 1 lilo /daj več med ijimi, in v*e so J bile tako lepo oblečene! To je bila.' rse sama svila ali kdo ve, kako < lrugo blago, vse zgolj bl^eče ' dato in srebro, to so morali biti ] « udar bogati ljudje!	i1
Približalo se je bilo ž* več va- * ikih mladeniče v. Kako so gledali f sale ženske; nikoli prej niso videli ' ko e^-etočih lie, tako drobnih iv> 1 •ic in 11 ožic! In kaj je bilo še vi- 1 leti! Imeli so pse, navadne živali, 1 jrej se ni nihče zmenil zanje, a A ulaj so bili po človeško opravlje-li, za moške in ženske, in pokon-•u so hodili, nekoliko časa vsaj, >otem pa zopet po vaeh štirih, ka-tor je ps«>m spodcVbno.	i j
Ko so bih vsi pripravljeni, jih I t vrati glavar kakor procesijo in j ako eredo v vas; .spredaj sta <ha' | lečka Isrbnala in tretji je trobil.i \adar je utihnila gr^ba. se oglasi slen izme<l družbe, posebno smeš- • I 10 opravljen, ter oznanja s krep-' j dm doneči m e-la.som. kake nove. || lezaslišane reči bodo gle<lali Za-; eš"*ani jutri. Tako so prHiodifiu .so vaa po dolgem od konea do i tonea in potem zopet nazaj. Pač j Tncmo reči, da ni bilo hiše v Za- i fiju. v kateri bi se ne bili pogo- 1 • arjali pri večerji o novi prikaz | ti. Poveljnik je imel izkušeno j »ko; v svesti si je bil, da se sme j ladejati prihodnji dan obileia za-li ;!užka, sa-no da bi bilo vreme ti ! rodno.
Veselo se je kadilo iz dimnika1 ia vozu. ko se je vrnili družba. I ^agio se preohlečejo, potem poso-| lejo po travi Ni ga bilo pač medl] ijimi. da bi mu ne biLa šla v -last! kn«mna večerja.
Mine noč, napoči dan Zalešča-\tHu 11a \ cselje, na pregiavieo ubo-temu Potrebniku. Vr«n^ je bilo, epr«, mnogo ljudstvi je bilo pri-j > re-io od vseh strani. Poveljnik Irii/rs* je bil zadovoljt?n. Zjutraj ie so se pričele predstave; stoli »koli igrališča so bili skoraj pose- j i**ni, r«-s. da sedeži niso bili pre-1 Iragi. Naj ve«" občinstva seveda jo ■talo bli/e in dalje okoli. A tudi tii jLso bili j-ami zastonjiki. Ženska 1 t o rilec m v roki je hodila okrog n tako prijalzuo je prosila, »n pni- j fovarjala Ijude-m, da jo vendar ta I u oni, četudi nerodiko, posegfsl v I uošnjo ter položil svoj dar v to- I rike; in vsakemu se je tako lju->e^nivo zah^-alila, da je bilo že s a- I no to nekaj vredno.	|
Ali tudi šaleško občinstvo bili lahko zadovoljno 2 vem. kar je bilo videti, iu razvajeni niso bili ^aleš«:-axiL Zdaj se je eden čudo- j rito z\ racal, znak z usti pobiral ' lermr s tal, po samih rokah hodil ( in delal druge take Čudeže; zdaj « je ti rug za njim požiral goreče : [»redivo, potem nastopi sam glavar ter izkazuje stnnečemu občin-st\ a svojo silno moč. Znak ležeče- ( mu i*olož:ta dva na prsi velik kamen ter mu ga razdrobita s težk:- 1 mi kladivi na drobne kosce. Z z<»baii je držal železo, ki bi ga bil drug, krepak človek težko pri- , vzdignil t obema rokama. Največ 1 voselja pa je delal, zlasti mladini, norčav človek, smešno opravljen, 1 t različnimi šalami in burkami, ki | mu niso nikdar pošle. Na poseb- ; nem mesta je sedela starka, ki je ' vsakemu, kdor je hotel, prerokovala iz rok ter za mfaio denarja radodarno delila obilo sreče.. Celo 1 stari Jelenko se je bil dal pre go- j variti da je stopil pred njo ter ji 1 roko podal. Ali pri njem starka ni \ imela sreče. Menda ker je sfišala, da mo prtvijo: oče, je rašdila, da ( jo mož oče njen. in prerokovala um je. da bo imei mnogo sreče z , otroci. Ko se mož žareči ter vpra-
I- -	,'
ijsa. s vagavmii otiwei. tedaj sel t j|spo7nia prerokinja, da ni na pra-j .'vera sl^iu : sploh je bilo videli, da !
ni ženica prebrisanega moža prav, J nič vesela:* pametnim ljudem je
*	težko prerokovati'
Ali vse ro, Kar je bilo videti do
-	sedaj, dasi silno zanimivo, ni bilo . še senca proti temu. kar je še ča-1 kalo slavnega zaleškega obein-,-pStva. Kaj bo 7. vrvjo, ki je nateg-: njena e»d stebra do stebra tako vi-1 st.ko (»d tal i Nekoliko časa je bilo
-	\>e mirno - videti je bilo iz vsega, i da sedaj pride kaj posebnega. 1 Glavar sam .se približa ter poiyku-
jša s krepko roko steber za ate-j broni, ali sta dovolj tnlno zabita. . in nategne vrv. ki bila neke«!iko <Hljenja!a. Xat«.« pa >e prikaže mla-; da deklica, nihče ni vielel. odkopi j je prii'a. kar stala je pix«l njimi-nihče se ni niogcl spomniti, da bi .ijo bil viilel poprej. Lepa je bila j ta deklica. Zaleščimi niso nlk-jdar ^-ideli nič enakega; kakor an-. srel se jim je zdela. sajn<» brez pe-j r»iti. ^e to jih ni motilo, di 111 ^ imela rde" ill lic, brc7. e-t-s-jr si j Vrrct ne more misliti prave lepo-t te: orjavela je bila, kolikor je bilo . videti šibkega život ka. Lahka, j tanka obleka brez rokavov ji je , sedala samo do kolen, (losre. črne t lase ji je oklepal zlat ali poplačan J obroč«-!; okr«li glave. Ali nad vse , lepe so bile njene velike črne oči, I ki so se ji jako skrivnostno žarfle
j izpod tenimih obr\*i -z <lol«rimi veji-. cami: te vejice so se ji čudno le-[ sketale. kakor bilke v jutranji ro-
•	si. Z veseljem je gledalo le^io d *-klii'o vse občinstvo: ali to veselje
. ni bilo pravo, čisto veselje; de-, klica ni bPia vesela, otožna je bila 1 videti, tako otožna!
t
(Dalje prihodnjič).
Pevskim društvom j
Hitro beži čas. pomlad je tu,' prišlo l>o pc»letje z vročimi dnevi in pevske vaje bodo bolj slabo obiskovane. K.-ir moremo narediti za prihodnji koncert, je najlepša priložnost ravno sedaj ob pomladanskih večerih. Zato sem še o j pravem času nipozoril pevska društva. da zgodaj prično vaditi se v J petju iu dovolj zgodaj sem omenil j pesmi, katere se bmlo skupno pele < na koncertu. Navedel sem imena ' in pozval društva, da naj se naglo prijavijo, katerih izmed določenih ] nesnii nimajo, da jim jih pošljem. Do sedaj sem prejel naznanila samo od treh društev in sem jim tudi poslal zahtevane ]>esmi.
Neko društvo me pa vpraša, kdaj bom po«la! vse pesmi za kcm-j( eert. Mislilo je namo-oc, da bom', vseh 11 pesmi, ki so določene za j skupni nastop, poslal v posamcz-L nih glasovih, ki bi zadostovali za', celo društvo. Oprostite, gospodje, da mi to ni mogoče. Pisau note' najmanj 200 pevcev in do 80 pevk. to je d»-la za več mesecev. Kje si naj vzamem toliko časa? Zato pa sem opomnil društva, da naj mi pišejo, kaj jim manjka in poslal jim bom partiture za vsako pe«eru. Pač bi bilo nespametno pošiljati nekaterim društvom pesmi. : katere imajo. Gotovo lažje vsak pervovodja napiše note za svoje društvo kot pa en saon človek za vseh 1 t društev. Poleg tega pa tudi društvo, ki se ne misH vdele-žhi koneerta, ne potrebuje pesmi, ki se bodo pele na koncertu. Zato pa poživljam vsa društva še en-' krat, da mi nemudoma naznanijo, katere pesmi potrebujejo, da jim kttkorhitro mogoče pošljem.
i Mnogo ljudi je bolnih.	I
J Dr. S. R. MAN^HIP |
S pove resnico in zdravi tako, kot bolezen zahteva. S
K H^bwk«,«.	C*^	» idravljcBj« ji
"i 1!^.™	^	-	20-Utu tka- S
i	|	VTa U	sj /flff s ikktiiki ia wit- ji
Govorimo vaš nn A r f|Q y 1 y Oil IH Nasproti Kaufman {j
jezik rnUli UII« IflAnonir Baers trgovine 1!
naslednik prof. dr. SLOAN-A	j
i 408 sixth avenue, specialist	pittsburgh, pa. 8
' I_ntE: anevuo od 9. do f. rve^er; t asdeUo od 9.50 do 1. popoL	9
I MzragEiiiiafBieiBiBiei^^
1______
Zelo koristne stvari, — ned njimi boste našli več takih, ki
^ ^ -	jih ujno potrebujete.
^L^p	V zalogi imam, poslerbujem ter raz-
*\ %AHBm * pošiljam Hrom Združenih držav zelo koristna naravna sredstva In pripo jB^fflKilV^^r močke, kakor: aladno ječmenovo kavo, 1	V'	arnika, brinjevo olje, encljan, grSko
•eno, hvoSC, tipov cvet, lapuh, tavŽenroSe, vinska m ta. ter dru^e enake stvari ki so obširno opisane v knjigi "Domači zdravnik" in se vporabljajo eelo vapedno po celem svetu.
Potem imam tudi raznovrstne difiave, ki se priporočajo v knjigah "Dobra kuharica" in "Slovenska kuharica", in se potrebujejo za
I pripravo okrasnih jedil, na primer majaron. Sat raj, muškatov cvet, paprika (prašek), lorbarjeva peresca, iajbelj, iefran Ltd.
r ostreči vam zamorem tudi z raznimi semeni, kakor: seme za salato, peterSilj, fižol, peso, korenje, eeleno, L t. d. PiSlte po cenik.
MATH P E Z DIR
P. C. BoxNew York, N. Y.
Posebno naenanilo.
—a—*tfcwtt^bUtea !Sa a »^rltojtrMhiii 1 «1 10« m* aaHa afliaillsaji kakar ga fa opor«M|ai ? —Jt»ot|Si> >wal*ok * nwtvm- pou-M ntai al« oa wmU ln praU&o mko bolno ooobo a Z-Saikl ar—slaSo-ako as jood ppt— frt ata^rlravttt vosctmp la^kOo tt toto Tm »jlrtTa. »
An imate	(fTf Pril0fc,08t-
OVtlsT milili krt, H	I	I	Scfb^S/IIlC.
1	p ^^^	i	I	•oalwllomo, Oo mm
; ZA $1«N.N X-ZAKK0V SE RAN ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJI
_ A KO STE BO LN I .___
Is VHMtetaaS jirfaOan la ofisalk oitri, fcaMk ee'peshdhije v nilio , taja. WJmn ntfU Stroju katro j« nabral o vosa libi svota. tvorilo
• M lAyir!? —«■ ko fM drnao a ijS"roi|il«. jo"ts«sbo. kaka
' TSj'tjjr^SJlS >■■??■	stetvla aeravatt MU>
;	DOCTOR^WO^kT Specialist
IZ URADA 11
Z, T, Xs, P,^
JOHNSTOWN, PEN NA.
glavni odborniki z. j: p. d.	|
Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ. 3fH)4 St. Qair Ave., Cleveland, Ohio. I Podpredsednik: J. A- MATIJAŠlO, c.|of Woodlawn Trust Co., Wood- I lawn, Pa.	J
SL tajnik: JOS- DUPIN, 615 Bradley Alley, Johnstown, Pa.	1
Tajnik za slov. oddelek: PETEK SRNOVBŠNIK, P. 0. Box 279 Forest City, Pa.
Blagajnik: ŠTEFAN HORVATlC, c.|of First National Bank Alliquip- | pa, Pa.	k
Vrhovni pevovodja in arhivar: IGN. HUDE, 82 Cortlandt &U New | York, N. Y.
NADZORNI ODBOR:	j
za slovenski oddelek: iJa. AGNES ZALOK.VR, Cleveland, O. JOSIP REMS, New York, N. Y.
za hrvaški oddelek: J URA J NORŠIČ, Cleveland, O.	A
JURAJ BRAfilČ, Johnstown, Pa.	M
l>a pa bodo veilcli, kaj imajo in štva kake prednost:
••".I J"'.* l " "J'	Muimiiii o1 rii-
krat, katere pesjni t»e bodo skup-no j>«-le na koneertu Določene so sledeče:	„
Mtiški zbor:
^tar Spangled Banner-. Slovanski brod. Fr. Gerbič; Na dan. Jakob Aljaž; Hrvatskoj, Vilko Novak; Morje Adrijansko. A. Hajd-rih: Cicani, F. Voirel.
Mešani zbor:
Nazaj v planinski raj, A. Ned-ved; Opomin k p«^tju. P. H. Satt-1 tier; Ljudmila, II. Volarič; 0j, 7. P.oproni, ti planinski svet ,T. Aljaž.
Ženski zbor: J Kaj ne bila bi vesela. Ignacij i Hladnik.
Da se more vse še o pravem času pripraviti za koncert, bi bilo želeti, da se društva hitro odločijo. ako se v deleži jo koncerta.. Preskrbeti je treba prostore za različne prireditve in zgoditi sc mora takoj, kajti v New York a je na stotine društev, ki prirejajo v poletju razne zabave. Katero društvo se je že odločilo, da pride, naj mi to tudi takoj natmarii. Ako ■ katero Še ni gotovo, naj mi to tudi sporoči in tudi omeni, do katerega časa mi Tiiore za gotovo naznanit-:.
1. marca sem pozval društva, tla mii naj naznanijo pesmi, s katerimi mislijo posamezno nastopiti. vsaj do 1. aprila. Do zdaj mi je liaziumilo s.imo šo eno društvo ; Ker se oziram na druga društva, pri svojih društvih še nisem določil pesmi, da jim bo izbira tent lažja, kajti dvoje društev ne mor.> peti ene in iste pesmi. Kdor prej 1 določi, kaj rnlsli peti, ta bo tudi j pel; iu ako pozneje pride drngrn društvo z isto pesmijo, si mora izbrati drugo. Zato Vas prosim, da «e hitro odločite, kajti »'as je kratek m prihodnji teden bom svojim društvom določil vse, kar potrebujemo pri našem -nastopu. To o-iiienim zato, da ne bo mogel kdo trditi, da zahtevam za svoja dru-
V sedanjem času je pač težko I izbirati pevski materija!, kajti imamo le majhno izbiro. Da se pa j društvom v tem oziru pomore. I , sem pred kratkim izd;il pesmaric*. I ki vsebuje 12 7cl». primernih prsmi, ki se v naši novi ddmovmi še 'niso mnogo pele. V-« bina te zibir-ke je sledeča :	>
1. V sladkih sanja ii, A. Ilajd- , rili; 2. Večerna pesem. dr. Anton Schwab; Pastirček. Fr. Gerbič; 4, Lahko noč, n. 0. Vogrič; 5. Naša zvezda, Ludv. Hudovernik; 6. Napitnica, Ivan Ocvirk; T. Ji.z j bi rad rudečih rož. Zv. Prelovec I in Ignacij Iludč-. S. Tihi veter od i morja, Oskar Dev: 0. Savska, dr. ,0. Ipavec: 10. Vabilo. Fr. Gerbič; 11. Planinska roža, dr. G. Ipavec; 12. Potrkali na okno, Anton Foerster.
i Razpeča! sem jih že mnogo in izšla je že ditiga izdaja, od katere jih imam le še m ilo. Komur primanjkuje pesmi, naj km a hi naroči. da mu morem še postreei. ^ S pevskim pozdravom	j
;i	Ignacij Hude. - '
i
Za reveže.
-
1
■ J Za bedne med b. Iniiui j^ daro-«• val Martin Knst«*lie.
.;	OPOMIN.
. I	—--
i Tem potom opominjam vse one, » kateri mi dolguj'-jo iui hrani ter i i-^tcH'n «erni posodil v grrtovini. i nekaterim 1" pre<l petimi leti, pa 1 %c nobeden ne domisli, da bi mi
-	povrnil. Vse opomnim, da mi do 1 1. maja povrnejo ali se vsaj zgla-
-	sijo, če ue. jih bonu objavil s pof-\
1 nim imenom v Hstu Glas Naroda.* I
Tony M o liar. Rox ST.	Lewis Run. Pa.
(5-6—4)
Nove Slovenske Columbia plošče. i
E 3739 (Odpri dekle kamrico, Slov. pevsko
( društvo "Slavec"	7C«
(Srečna mladost, valček, Fina	' "
( harmonika
E 3740 (Sinoči sem na vasi bil. Pevsko
( društvo "Slavec"	7 K a
(Veseli godec, Columbia. Kranjska ( kapela,
E 3741 (Na planincah solnce sije, dvospev
( Dan. in Pol.	7Kn
(Vesela poskočnica. Polka. Harmo-( nika dvojna
E 3742 Otok bleski, dvospev Dan. in Po. (Na plesu. Harmonika dvojna.
A 2466 Columbia gramofon marš. Prince«
( Band	7K«
(Manhattan Beach Marš Prince	uu
( Band.
• Dance Music. 12 inch. A 6017 (I'm going to follow the boys.
( Prince's Band.	$1,25
(Cleopatra Had a Jazz Band. ( Prince'« Band.
Vaeh sest rekordov Vas stane ravno $5jOO. Pišite po nje in ne pozabite dati točni naslov od Vaše Expressne postaje.
Ivan Pajk,
Columbia Graphophona Dept. j 466 CHESTNUT ST„	CONEMAUGH, PA.
—mr------1 m mm --	.................i n—
Najbolj presentljive stvari iz vojne
w	--
Piše D. Thomas Curtin.
v	-
True tr*m»UtW«j filed with the po«master at Nnr York. \. T on Aprili mjuirv*] by tL.- Act of fW-toher K
NAPETO PRIČAKOVANJE AMERIKE. — New York
▼ novembru 1915.
Po n i »Vsa r drugem kot prizorih na vojno ter vojno atmosfero som bil skozi nekaj dni v New Yorku kot zaeu-den in preaene^en. Vsaka stvar je bila videti nerealna in trivialna. Kmalu sem našel, da se je pretežna večina mo-| jili s«»rojakov vzgojila v mnenju, da je — nevtralnost naj-j večja eednoet človeštva.
Šolskim učiteljem je bilo prepovedano omenjati ime 1 vojne, kajti celo najbolj nedolžna opazka bi lahko m z za-1 lila O'Mahonv-je, Smithe ali Sehniidte...
\ idel sem, kako raste nova generacija navzgor v — ignorant'i brez dna celo tikajoči se svetovne vojne, ki je določena, da jo čutiti sedaj in za vedno krog zemeljske oble.
^ Večkrat sem ponoči v Nemčiji nemirno hodil po svoji sobi gorindol, kajti čutil sem. da se bomo nekega dne mi borili proti Nemčiji, a večina ni niti — sanjala o teto. Vedel sem, da bi tudi jaz ne sanjal o t*'in. če bi bil ostal t ri do šest milj proč. —
Svoje bojazni sem našel upravičene v kolikor so se tikale navadnega naroda, a našel sem tudi, da je bilo par visokih mu/, v Washingtonu zelo pozornih. Dočim sem st* nahajal doma, je odpotoval nd naših obal Duinba. avstrij-
/ po>lanik. in Nemčija se je kljub Tirpitzu ponižala t«»r —i **dala jamstva" glede "Arabiea**.
Možje, kojih naloga je bila biti v stiku z javnim raz-j položenjem, pa so mi zagotavljali, da je kljub vsem dejanjem Nemčije 1*0 odstotkov našega naroda absolutno' ► proti vojni. Bernstorff sam je imel iste informacije ter. postopal temu primemo.
V	Evropi pa sem videl prvič, da j«* vojna v glavnem
/ vprašanje strojev na fronti ter organizacije celih narodov za fronto samo. Na vse to sem mislil, ko sem potoval naokrog v domači deželi.
Naši navidez brezkončni viri in produkti industrije so se mi pokazali v novi luči. Potencijalno bi lahko spravili na dan več vojnega materjala kot kateri drugi narod. Kaj pa gled«- — organizacije? V številnih individualnih napravah smo brez tekmeca.	j:
V	Nemčiji j>a sem videl narodno organizacijo in v na-j, rodu, ki je petnajstkrat večji od Nemčije, sem se vpra-j
% Aeval, v kolikem obsegu bo individualna stvar postala — narodna, to je splošna. Tako je bila še pred vojno napri- ] mer |M>litiku nemškega vojnega ministrstva, da je imelo1 jM>s»'ben urad, kojega naloga je bila imeti v evidenei — , zadnji železniški voz ter potom koordinacije posameznih) glavnih držav organizirati ves ta transportni materija! v! teku osemi n štiridesetih ur.
Ali je bila ameriška demokracija pripravljena izvr~: šiti nekaj sličnega ?
Pomanjkanje priprave ima za posledico težke pozne j-; Še bojo, a ameriška vlada se leta lf*l"> ni mogla dosti pripravljati na vojno, ne da bi se je dolžilo namena, da se ho-i če iz lastne volje odpovedati nevtralnosti.
PREHRANA V NEMČIJI. — Berlin, v oktobru 1916.
l*rvo pozorišče: — Budimpešta-Bukarešt ekspresni vlak. f'as: januar 1913. Visok uradnik Nemške banke:
*	— Absolutno sem prepričan, da bomo premagali vse i
*	svoj«4 sovražnike v treh mesecih. Prav posebno bomo An-' irlijo naučili pameti. Plačati bo morala in nas bo to veselilo. (Nato je imenoval svoto, katero bodo morala plačati| angleška mesta ter vzel za temelj kalkulacije Bruselj.) —j Ko bomo enkrat zmagali v Evropi, bomo prisilili Ameriko, da plača za svoje nenevtralno izdelovanje municije za na-j: še sovražnike.
Drugo pozorišče: — Urad v Nemški banki v Berlinu. |. (''as: september, 1916. — Isti uradnik:
Kedaj se bo ta strašna vojna končala? Mi želimo, i kar smo si vedno želeli, da namreč živimo v miru ter pu-f stimo druge narode živeti v miru. Slaba stvar bo za svet, j če bo nemška civilizacija doživela poraz iz rok takih so- j vražnikov kot jih imamo mi. To je zlata priiika Amerike.! da skuša prinesti mir temu nesrečnemu kontinentu.
To je verna reprodukcija dejanskih konverzaeij. Večina njegovih sorojakov je govorila na isti način.
Spomniti bi hotel svoje eitatelje na dejstvo, da ena skupina dežel ne dobi vseh oblakov, druga pa vse solnčne luči v tej vojni. Danes se vrti naše zanimanje krog živ-1 je tiskih vprašanj ter primer s sovražnikom.
Hočem ugotoviti namreč to, kar poznam kot golo dejstvo in to je, da ni bilo skozi eelo leto 1915 opaziti v Nem-
AI i ste bolni? I
▲ko laatr kako bokwa. *t*«l« b« t«>. kako d olj: o iu im? "/trnje Ml H m* da to, kateri wtfmmtk rmn al BK*rt oadrarttl. prMMe k mmL Vrnil |B
fc. f	-| 0.1 la*jeo«tt ali i* pumaLjknnje denarja naj	JH
I v a« n« cadrtujA. V*e »lrarim eoakn: bogate la	rt
j-vvn«-. Jas hrtu r ritt*t«Jnsliu najboljši fcpecljaliat	jfi
i nm »nO* in naMaAjra W iuno«to Imam	N
I	m*	n nrad. tudi »troj xa X-tarfce.	N
]<i katerimi morem videti »kod va«, kak<»r Mkod	jC V Ltik'.o. imam »rojo lastno lekarno, ▼ km tort ae je
jaatoajajo rTft« domačih ln Unortiraslb adrariL	L
^JgPfr^^lk«dite baje^i la pridite k meni kot k prijatelju.	J
v v&Aeia J*-siku. En uMsk »as bo preprl-	P
H bal, kaj aonai »m va» atoriii.	K
JHHHEhHHIHj Iomuu KrUeilOT alorlti 60C aa krvne boleanl to	K
m ozdravim 1-otrti.i v nekaj dne tu Ozdravil sem ti-	*
M mrntm +mfm)» i mlakal «tt, kotne botecni. 11 iBitim, »elod^ne la	15
M Jetrne butezuU arbaaje, aaoaoie in raa kronične h Jrxnl.	'V
1 Prof. Dr .T?! *G. BAER, S
^ m uiHviua IT,	_ r %.
'i j i nobene zadrege radi živil. Leta 191ti pa je pričela črta ekonomskega pomanjkanja padati s tako stalnostjo in na Ejliro. da so bili vznemirjeni vsi krogi. Nemška vlada ni le koncentrirala produkcije in razdelitve, temveč je tudi sistematično skušala napolniti narod z voljo do vstrajanja n prenašanja vsake stvari. V večini je bila nemška vlada ►ri tem uspešna.
Za manjšino pa je skrbela — policija.. .
Sitnosti glede dobave živil, poraz pred Verdtuiom in kombinirani napadi na iztoku in zapadu so pretresali Nem 'ijo skozi celo poletje 1916. Pesimizem je bil zelo nalez-jiv. Nihče se ni javno smejal.
Nato sta prišla Rumunska in Rusija in na nemški 'Vaterland" je zopet zasijalo osvežujoče solnce upanja.
Upanje pa je največja opora človeškega rodu.
Ce bi ekonomska črta stalno padala tekom leta 1917 z laglico prejšnjega leta, bi bila Nemčija dodelana, ne da bi 3ilo treba z naše strani sprožiti strel. To se pa ni zgodilo.
Najboljše vesti iz Nemčije me potrjujejo v prepričanju. da je postala ta črta ravna, — seveda zelo neprijetna, r pričetku tega leta in da je tekla v isti smeri naprej od — »nega časa.
Nemška vlada si je pomagala skozi tedne pred novo setvijo v preteklem letu s tem, da je zmanjšala krušno ra-•ijo ter podvojila mesno racijo od pol funta na funt vsaki eden. To je imelo dvojen učinek, da se je namreč varčevalo z žitom ter tudi pobilo živino, za katero ni bilo dosti iinie na razpolago.
S sličnim problemom se bo morala pečati Nemčija tuli tekom letošnjega leta.
NAUKI ZA ŽIVLJENJE V ANGLIJI. — London, v no
vembru 1917.
Tekom zadnjega in najdaljšega izmed mojih šestih o->iskov v Nemčiji izza časa vojne sem se naučil dosti ko-•istnega. Bil sem priča naraščanja socijalnega nemira celo r tej deželi, ki je najmanj izmed vseh usposobljena za kačo revolucijo. Glavni vzrok za ta n^mir je bilo — pomanjkanje hrane, vsled čegar so naprtili, kot vedno, manj sre-;ni vso krivdo na rame bolj srečnih.
•'Černin laže".	|
transla.tiuii filetl with tlie po.-u	I
iiasttT at New York. N. Y. on April 3.	I
ns required by the Act »»f 0»-tobc-r	I
G. 1S*17.	I
Pariz, Francija, 3. aprila. —	I
'Cerain laže".	I
To jp	kar j*1 rekel »ianes	I
Memencean. ko se ura je poveda-	I
o izjavo prafa CVrnina, ki je re-	I
tri, da }*y Clemoneeau vprašLal Av-	J
itro-Ogrsko, ako s>e ho^'-e popa jati	I a mir in na kaki podlapi.
Rusko žito.
rnie translation filed with the post naster at New York, X. Y. on April 5. •U v required t>j the Act < •( October I 6, 1917.
London, Anplija. 4. aprila. — ''Ceko poroeHo pravi, da no Nemci .* Poka vi zaplenili 51 tiso.- ton ži-i a. katerega Izvažajo sedaj v Nem-!
Dr. Koler
OS Pc^A^T3 finAwili. P»
t Dr. Kakrja^u^ -
■j'^tWwaSi. ki tat H-Mat srmkao v aflmrif*
krrt JntTTST
.rtom Hi U » Ji In nI «r. m* C* imU amat» aH mmtomr km po lil—, v srla. laeadaale la* MIm » rm>«ti. prURa la UM «■ bMi Hm	kir a*
uJTmmioči Kakor Mtra ovaalt«, fli
nrn« vMtto la Jaa va» aa b*a :
•vt pofnu
wVk'i« anMni	i
bmmi Btbva. m K*«mu» a* i
? W«a la hrtulo T<Mtt tUi
••H
^••ni atin^s itaajab iMi^AlA^ # wutrw. II ■HIBI. «kr«rt* trn *mm dM »»I—nI. U mtnntn nM aa ■t* krvi Mlima w	«am
OnlM m«: i—Mim v« • w» m*
«r I mumtmr. • »illll •• • M»
•J de ft. !«Mm: «1 nlOI a« •
«mj mm % t »ii—
--------- .i,,,,,.,,—n i..|„ i,|.	^ j,,, n iaci u ■—umi ■■ in i i i diijjgoifcijEia^j^	^ ^^uw^dSy^
Važno za vsakega.
KADAR telite izroditi sa naslov svojih sorodnikov, KADAR želite dobiti .delavce ali pomoč v gospodinj prijateljev ali znancev,	itvn itd,
KADAR želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, po KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega pri ja hištvo, trgovino itd.	telja ali
KADAR želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd. KADAR želite objaviti družtvena
rabite VSELEJ "GLAS NARODA"
"GLAS NARODA" dobita v vsaki slovenski na selbini; v vsakem mestu, v vsakem trga in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"GLAS NARODA" je najpriljubljenejii in najboll razžirjeni slovenski list na svesm
"GLAS NARODA" je razposlan na leto v žtirih in pol miljona (4,600.000) ixtisih in je torej najbolj** credstvo za oglaševanje.
CENE 80 SLZDSOl:
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 | Enkratno iskanje dela stane............$0J0
Enkratna objava prodaje posestva, hiže, lota	! Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke
itd. stane.............................$1,00 j ali kaj enakega stane..............$L00 |
Enkratno iskanje delavcev stane............$1.00 I Enkratno društveno naznanilo stane_____$(60
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar.
"GLAS NARODA"
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y:
Rojaki, vpožtevajte naše geslo, da ne sprejmemo Rojakom svetujemo, kadar k^j kupujejo ali pa oglasov, ako Jih spoznamo sa dvomljive in s tem va uročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu
miMaa alii itftr^t W	ra«.in,4 .Uinarti Iratank fal akO ga US OpazijO, naj Vprašajo prodajalca, Zakaj
rujcsDO naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih ga ni PoMbno velike važnosti je za vsakega pri na-f vsepovsod dovolj.	^C^HE ročfllh po poštL	<-^WBB
i Hil jo u Priueetona, ta sla\-ni n-n:j>ki špijon. Njegovo ime se je 'glasilo Timothy Webster. Imel je | prav čudovit naravni dar, da je .inojrtd izpr^meniti «\'ojo osebnost |v vsakem trenutku. Tako je bil | lahko naprimer navaden dninar |s».-daj. čez m-kuj časa dobrostoječ mož. sedaj zopet robat delavec n« farmi in zopet pozneje častnik kot i >i človek prestavlja človeka pod (tem imenom.
j \Yebster je bil uni.iski spijon. j Njegova identiteta pa je bila zna-iua tako maloštevilnim ljudem, da | je bil skoro prav tako v nevarno jsti. da se <ra obesi od strani unij-I skih oblasti ko^ je bil v nevarnosti za slučaj, da pade v roke kon-federiranim.
^vojo karijero v Državljanski vojni je pričel s tem. da j** nastopil v ulogi ei vil ista iz južnih držav. V tej preobleki s? jo v Nash-jville. Tetin, seznanil s .številnimi i častniki konfederacije, ki so ?ra ' vzeli s sfboj v svojo taborišča kot gosta. Zagotovil si je celo povabilo, da gre s svojkni no\imi prijatelji na inšpekcijsko jK»tovanjt sko2i vse utrdbe južnih držav. Na Item potovanju je i/vedel za št«-vil-iue stvari, ki so bile zanimive za njegovo vlado in vse, kar je videl in čul je verno sporočil oblastim ko se je vrnil v Washington.
Njegova naslednja pot je bila v
____ «t»	•	' .	1
one. ki so sinipatiziraii > stvarje juga. Pritlobil si je zaupanje tet ljudi in poverilo se nm je pisma da jih odnese v Richmond. V ela vnem mestu konfederacije je žf dejstvo samo. da se nnt je pove irlo tako važne in zaupne listine zadostovalo k<>t potrdilo n j etrov, lojalnosti do stvari juga.
Sprejelo se ea je z odprtimi ro kam i ter mu dovolilo zbirati dra goeene informacije erlede števil? konfederiranili čet. glede tajnil poti ladij, ki so skušale izogniti severni blokadi in irlede ženijalnih obrambnih črt krojr mesta.
Potpm ko je ponesel vse te vest: v Washington, je riskintl >inrt f svojim drugim obiskom v Riehmon du. Tam se mu je dalo službo v Tajn; službi konfederacije. Z dru gimi besedami rečeno se «ra je ua jrdo od strani ju«:a kot Apijona. V tej svoji lastnosti prenašal pi sma. nasiovljejia na konfederirauf agente v severnih državah ter ve dno sporočal svojim unijskhn dc-lodajleem imena teh agentov ter tudi vsebino poslanih sporočil.
Vrnivši se v Richmond po eneir takih potovanj. je ustavil Web ster v Washingtonu zap ar dni ter privedei s sebf»j v Richmond neko ' Mrs. Hat tie Lawton, — eno najbolj prebrisanih špijonk Pixikerxo-na. Webster jo je predstavil svo Jim znancem ko* svojo sestro.
Ta dvojica je vršila izvrstno d»*-
Poznal sem angleško naravo individualnosti ter pomanjkanje zadružnega čustvovanja ter se vsled tega vpraševal. ee ne bo to dajalo prednost Nemčiji v slueaju. da bi izbruhnili v Angliji nemiri radi pomanjkanja hrano. Iz tega vzroka sem tudi skrbno tabuliral eeli nemški prehranjevalni sistem, z vsemi njegovimi" dobrotami in napakami ter sa izročil angleški vladi koncem leta 1916.
Danes vidim iti Anglijo skozi iste prvotne stadije — nemških težkoe glede živilske preskrbe. Kljub temu pa ni niti v Angliji, niti v Franciji najti ničesar, kar bi bilo od daleč slično nizkemu stanju prehranjevanja, kateremu jc bilo izpostavljeno eelo nemško civilno prebivalstvo tekom zadnjih dveh let.
Nadalje pa stavlja ^se bližnje v življenju pogosto v j temo ono, kar je bolj oddaljeno. Prezirati je moža do bogatejšega razreda pred njim ali pa njegov strah možneg? ! nespametnega vodstva mas, če bi hitro zrasle do sile. ga , dovede lahko do tega, da stavi v nevarnost bodočnost svoje ' dežele, ko preveč skuša urediti stvari doma. mesto da bi vs j razredi stali skupaj, rame ob ramenu, dokler se ne odstrani , tuje nevarnosti.
-OOO-
Povesti o špijonih
i_ _
TIMONY WEBSTER, — KI JE RISKIRAL SMRT NA OBEI
STRANEH.
-
> —cr
PUZZLE-FIND THE: SLACnea
š
la ra kratelc fas in sicer v srcu sc-važniške dežele. Konečno pa je Webster j a zapasila njegova sreča, ki mu je bila toliko časa verna.
V nekem hotvlu v Rk-hmondu je zbolel na akutnem revmatiaiiu. Mrs. Lawton mu je verno stregla ter bi v nobenem slučaju ne hotela zapustiti mesta brez njega. O-blasti v Washington u, ki skozi dol-gro časa niso ničesar slišale o tem paru. so poalale dva ayenta Tajne službe v Richmond z naročilom, naj izvesta, kaj se je zgodilo z obema. — Ta dva agenta sta se imenovala Lewis in Scullv.
Posestnika nista imela nikaklh sitnosti pri iskanju ter kmalu zasledila Websterju v njegovem hotelu. Oglasila sta se pri njem 'er ga našla ležečega v postelji, v pogovoru s kapitanom MeCnbbin, krajevnega urada glavnega pro-fosa. Drugi uslužbenci konfederi-rane tajne službe so oglasili p.i zneje pri Websterju in njegovih dveh prijteljih. Webster, s čudovitim instinktom špijona, takoz\a-nim ''šestim čutom", je videl, tla sta Lewis in JScullv v gotovi m ri vzbudila sum. Vsled tega jima je zašepetal, naj sp takoj odstranita iz sobe.
Predno pa >:a mogla odstraniti, je stopilo v ^obo še par na daljnih ljudi, me^i -njimi Ohas.-Morton, kojega očeta hišo v Wash-ingtonu «ta nekoč pregledala Lewis in Scully. Mladi Morton je v trenutku spoznal oba človeka. Kmalu nato se ju je stavilo pre l vojno sodišče ter obsodilo na smrt kot špijona.
Med tem časom so se pričele ki.ii-federirane oblasti vpraševati, kako razmerje je in o g oče obstajalo m< d Websterjem in obema jetnikoma Pričele o se tozadevne preiskave Seulh* ja se je potom okrutepa trika privedlo do priznanja, da je Webster unijski špijon.
Xato je obvestilo Lewisa, da je Seuilv vse priznal in pod pritiskom te vesti je priznal tudi Lewis resnico izpovedi prijatelja. Za to izpoved se j«» obema prizaneslo ter '" ohranilo pri življenju.
Pred vojno sodišče pa se je stavilo Webster ja kot uiiijskega špijona.
Xa podlagi izpovedi obeh njegovih tovarišev se ga je apoznalo krivim ter obsodilo na smrt. Poroča se, da je bil on prvi špijon, ki je bil obeš<*n v l>ržavljanski vojm. Dvakrat ni hotela delovati padal-uiea pri vešalih, predno se jc moglo izvršiti usmrčenje. V tem čakanju so oslabeli celo železni živci Websierja in baie je zakričal na
— Pustite me umirati dvojne smrti'
SLOV. DELAVSKA SB^ PODPORNA ZVEZA
........... ____
""•utTijroi ^n« It tvfgiu ^WjlHC^r Inkarporamna 22. april« 1909
^^	v drfari P can.
Sedež: Johnstown, Pa*
(•lavni uradniki: : IVAN PBOSTOR, 109P Norwood R'd, Cleveland, Obla Pod predanim* : JOSIP MHKO. B. F. D. 2, Box 113, Went Newton. Pa
r.larul t»:nik: BLAŽ NOVAK, 634 Main St., J >bn*tofrn, Pa.
1.	Pom. tajali: FRANK P VVI.OV^IČ. Main St^ Johnstotrn, Pa.
2.	Pom tajala: A M »KIJ V1DRICH. 20 Main Street, Coonnaiieh. Pa Hiasalalk: JOSIP ŽELE. «&W2 Ht. Oalr Ave.. Cleveland. Ohio. Pmm. blagajnik: ANTON HOČEVAR, R F. U 2. Bo* 27. Brldffeport
OUa
NADZORNI ODBOR:
Predoodalk aadanr. odbora: JOSIP PETEKNEU Box 88, Wllloek, Pa L ud t*rnlk: NIKOLAJ POVftE, 1 tirab SL, Nuarey Hill, N. 8. Pitta lurfU, Pa.
2 aadaortrik: IVAN OROftF.LJ. R85 E. 137m St.. Cievi land. Obla
POROTNI ODBOR :
Predoedalk i>orat o.H>ora: MARTIN OBEBŽ-VN, Boi 72, East Mineral Kana
I porotnik: FRANC TEROPC1!^, R. F. D. n Box 141», Fort Snlta, Ark
L porotnik: JOSIP GOLOB, 1M6 So, Utk St„ Springfield. I1L
vrhovni zdravniki
Dr /-OSIP T. ORAHEK, f*41i E. Oblo St, rtcsbufk Pa
r>lsml urad: «H4 Main S4., Mn<KMa Pa
IRADNO GLASILO: •NILAS NARODA". 82 Cortland t Streit. NVw Tork C5ty
Cenjena druAtva. < ziroiaa njih nr».\..kl, se uljadno profent poWJatl v%o doptae rararnoet na gtaraeco tajnika in nlkrear drnrega. Denar aaj w poAi.e eillno i*.»r"ta PoStnih, E*r»rwul'i ali Ran?nlli denaralb nakarnc, nikakor pa ne potom privatnih Čekov. Nakaznic« naj ae oasl vrljajo: Blal Novak, Ooemaogfc Deposit Bank, Cooanaugh, Pa.. In tako naalorljerte potil Ja Jo z meacOulm izročilom na naalor gL tajnika V aloCaJu, 'la cpaaljo društveni tajniki pri porodili} glavnega taj uika kaka poenanjkijlvoatl, naj to nemtuloma naznanijo oradu glavnega cajulka, da m v prihodnje popravi.
Greengbnrjf, Carbon, Pa.
Za dolž ini zimskimi dnevi prišli zopet lepi in veseli pomla-da »'-a*.. Kako lepo ^e vzbuja pomlad. Tako lepo »e tudi mi Slovene: w.ujaino za napredek v naii naselbini. Dne 3. marca L L srno
i	1 ili tukajaiii dve št. S. V. Dr. Sv. Barbare, at. 54 in Dr. Gorjan-- Ilrib, fct. 91 S. D. P. Z. v eno številko. Po mojem mnenju deluj-
ii	Ih pridejo v«c slovanske organizacije do združenja in pod okri-1.« naše - 1». P. Zv«re, To je najlepie ime, kar jib imajo naie slovenske orjjan zaije.
Naš.m Slovencem je prišla dobra m»el. <la bi si ustanovili tu-; kaj ivoj narodni društveni dom. To je vse hvale vredno, Kaj brez dmaii smo kakor piiceta bre/ kokli<\ in s* potikamo okroc kakor izgubljene ovee. Saj nas ui tako malo Slovencev tukaj in ko bi bili bolj	bi r zdavnaj lahko imeli svoj dom, pa bij ho^eš, k-r je
vsak
< ital >> it, v	Naroda " e.anek o zdruienjn dne 14. loarea.
Vpraš«m go-poda zapuniaarja, št. 50 J. S. K. J. v Brooklynu. N. Y kaj vendar miali o naši S. 1). P. Z. ko pravi, da ko bi se združili :n puatii:	* K" da bi bili pleve. Ali milite. <la .>ui«» mi v naši
organizaciji : udi p!ev» ? Kaki.r vidim. m^no motite, ker po mo-^.h m.-l ti. - .i» »n. pri iiaro.hiih j«ln<dah b«»lj prosti, kako? vi pod črno sukujo. Mi verujemo kar hoeerao. pa zalo ni Treba misliti, da »mo pl«*ve.
i'. »> r • *caj L»" v;«-. vpraša:, »t* i za)»snikar, ko pravite da " ■< da ' d< ia "ka J(- i: :u »k'»nij nepotrebna f Prosim, pr«-mi»lrtj mid.i. /tli t	ven, delavei »k\t;>aj. ali lie l«>dpira«io tlelavei <*ele-
l;. ta K !, bo po Ipiral svet, ako ue delave«*? M- xebiti bogatini a; c«Harji a u^t. r;a li!ap»i vaši! X»'! Pravite, «la bogatini ne b<V d<» jrl«- lali i» iiMH-. organtzaeijo^ — to tudi jaz vem. .la ne. ako nt-b-«do	ih deiavfi. Mi	^ramujeino Sm -m- **delavske", in vi,
ee je t»«i<o liojit-. imejte r>a *'K .
\-r \»di:u da >«• bojwe. delavskega imeua, va-» vprašam, na ka-temrn prid« » ak« prt%šnja kakšno podporo? Ali ue na nas delav-ko ii* :iiij ve>	To naj za dane«.
Moram otioniti. da novega ni kaj veliko v naši nnseibinL !>«■-lamo toliko, da pošteno pre&ivitao. Lepih evetoeih soln^nih rož imamo tu<ii dhkh', viaw ne veni. kd«» ho to!ik»» srečen, da pride v vrt in vlrga .-vet,
J' /dr.t\ v» :u ta' jem <il.:> N'aro la" iu vvm e^tnom D.
P Zvc*.>	,
*	^^Hf	Čitatelj.
Detroit, Mich.
P - » /»»pet juha -poml&ti. ;n iiastopili -^o lepi gori dnevi. T i n to i<i/. s s.' pridno oglašaš) teb nam naznanjajo, da je ko-in-e t# hu«l /'me. Da. vsaki stvari je enkrat konee, in kmalu bode jiriš. dan. ko bode konee tudi "j*čmenoveain sploh vse alkohoi-Le pjja*5* bodo vzele slovo za koliko ea-n. — se ne ve.
Torej še nekaj tednov, m nastopili bo 1«. tetnperen.-ni i-«<;i v drŽavi Michigan. JS čim si bodr-š t»a j»ot.-ui	ž<-jo v vroeih poletnih dnevih, dragi trpin! Da se n*- poslovi dh-; ta ljubi jeemenovee, kar tebi ni^ — m meni nie. ji- sklenila, postaja društva Sv. Barbare, št v. 76 zadujikrat pod tem baenom. k;«kor .»» znano, da se j« zdru-ziia z Delav. Zvezom — prirediti vt -».»lico. da -e še enkrat zberemo pri tail pive iu tako vzamemo od ni- slovo. — mogoče za vedno.
Tem potom sc vljudno vabi vsa slovenska ia hrvaška društva, kakor tudi posamezne Slovence, «'a se muogobrojui udeleže vest-lice. ki bo nudila vsakemu dovolj <inievnefra užitka in dovolj zabave. Veselica »e vri v nedeljo, dne 7. aprila, ročno ob 2. uri popoldne v Delavski dvorani na Ferry Ave.
Slišale bodo krasue slovenske in hrvatske pesmi od vrlih pevcev raznih slavnih pevskih društev, slišalo >e bode tudi lepe deklama«: i je, in pozdravil na« bode vrli mladeč s par iep'mi komadi na giaaovir.
V&topnina 25c moži, dame »o proste vstopa. Tudi kuhinja bo! bogato obložena in v?ak bo točno p>snežen. Torej vsi na dan 7. aprila!
Odbor.
Farrell, Pa.
rem potom opozarjam vse sob rate in sestre društva sv. Barba-; re, štv. 82, d« s«' udeleže seje dne 7. aprila popoldne oh 2. uri v Do-j mu. Prosim, da vsak pr:uese svoj eertitikat, da ste iste j^wlje tia glavni uriul S. D. I*. '/.. Prosim, ne pozabite tega.
Y*ak brat rudi Inhko /viša. bolniško |>«Ki|>4»ro od .^1.00 na <2.00 dnevno. Vsi ti»ti, ki ho« » jo zvišati >onrtnino, tudi laliko storijo. Vsak, ki hoče zvišati, se mora dati zdravniško preiskati rn plačati $1 v upravni sklad Torej bratje, zapomnite si, da bodo uradniki dr. ar. Barbare na delu v nedeljo dne 7. aprila od 10. ure dopoldne ter do večera. Delali bomo prošnje za zvišanje Mnrtnine in bolniške podpor«. Kdor je izgubil svoj eertifikat, mora izpolniti prošnjo zanj. Kdor hoče oporoko spremeniti, naj pride, prej ko je mog*»ee. ker med aejo ae ne bode delalo prošenj, irvzemši novih kandidatov, m oddaljeni člani bodo imeli m »d »ejo prednost.
Zato proaim vse član, ki so v bližini, da pridejo poprej, ki bo prestopil v	razred in oddelek, mora biti um seji. Za to i>ridiu
prej. da txMta imeli do seje vse potrebno napravljeno.
\	.	L-' V •	■
Bratje, druStro d bo moralo na seji zvolrti groje ime, zato pridite vsi, da ne bodete oporekali, potem ko bo že prepozno. Torej ne| pozabite na 7. aprila, da je to društvena nedelja.
Obenem prosim vse tiste člane, ki 90 bili prisiljeni it: v vojake j ter so se sedaj vrnili domov, da se naznanijo ter pri lokalnem adrav-' niku dajo preiskati. Ako so zdravi, se jih sprejme nazaj, nc- da h M kaj plačali, izvzemši asesment za april. Kdor je pa pasivnih članov! morda bolan od vojakov prišel, mora pa čakati, da okreva t.?r sej sprejme nazaj v druaivo.
Prosim tudi oddaljene člane, da vrnejo do sej»- >rvoje e.ertrfikate f^r plačajo vso j dolg.	.1
V "Prosveti"' sem ei4il zadnji dopis iz Farrel, ki g;, pič i nek opazovalec. .Taz mu rečem strahopetec, ker se ne podpiše.
Dotični piše, da naj bi malo manj debatirali v svojih domovih
•	. društvenih rečeh. Jaz mu pa povem, da tudi ni v pravilih nikjer zap -. no, da bi se društvene brate in uradnike zmerjalo in'govorilo o i n;:h. kr.Ko je kateri v društvo stopil. Kdor ui bil po pravilih -prejet, i na.i eovori na seji o tem, ne pa v tovarni.	i
Toliko v pojastiilo tistemu, k --- je zaletel ob zi I. Ppam. da 1 glave -i ni razbil.	i
Frank -J. Kramar, predsednik, ji
_________ . h
0 ZDRU ŽENJU.
prekoristna ideja se je sprožila ze leta 1912, pa še do danes -nič kLtri<*tnepa prinesla. Vršil" vo se razli."-ne konference Jt^dnot 'A\ -/. pa drfinitivnega s** mah. -.torilo razen dveh organizacij, i :amn • s. D. P. Z h: S. P. Dr. Sv. Barbare. Ti dve sta priši: do hk» čnetra zdru .-nja in sta storii: :r>eu korak. Kaj pa z drugim": o "-dimi slovenskimi orgnizacijami. namreč )»'>sebno tistimi, ki so bi- ■ !• za-'<T.an- na zdm/evalni ^-.nf« r v .Joti nKt own u. Pa. 19. okto-j i«ra 191 T. K'-r sem bn tudi jaz navzoč na združevalni konferenci, ae'.u i /a-ie«doval natančno, kako se je zborovalo.
Na talje imam pogled v zapisnik. S. S. P. Z. 15. seje po 1. redni j konvenciji. Dotični glavni o i':»or je p »giodbo za\Tuil, katera j. bi"a >prvjt-Ta ua združevalni konferenci dne 20. oktobra 1917. ker oni s^-držijo resolucije, katera je bila sprejeta na četrti re.lni konvenciji v «'levf land, Ohio.	1
Gospod »J. Fritz ni omenil na konferenei, .la ima njihova S. -->. I*. Z. sprej.-:o resolueljo, da le edino združi jn>tOT:i splošne k on ven ,
'•ije. ii">pcMl 1. Frirz Tega ni om^n:l pa 2bc»rovnn.iu.
Torej, to so le vzroki, katerih se oni držijo, via pogodba ne odgovarja bodočemu združevanju. Gotovi 'T.roki s,- vedno lahko nai-oejo. kateri jih hoče iskati.
Moram še omeniti, da sem Žital v zapisniku 15. seje po 4. red-! ni konvenciji poročilo društva štv. 1 S. S. P. Z., katero je sprejelo na svoji zadnji redni seji resolucijo, da se izključi iz S. S. P. Z. člana združevalnega odbora'brata Frank Somraka, ker je omenjeni član deloval za S. D. P. Z. ne pa za v prid članstva S. S. P. Z. Nadalje se želi, da se prekine vse naxialjne zvsze za združenje s S. D. P. Z., ker so člani iate tako nepravilno postopali pri zadnji konfereuei. Id orani pa povdarjati, da je ze Frank Somrak na četrti redni kou-
•	venci ji S. S. P. Z. v Clevtlandu, O. pokazal, da je bil vnet /a združuje v splošnosti z vs^mi naprednimi organizacijami. Dele ga t je in •flavni odbor četrte rednt konvencije S. S. P. '/.. vam j»- dobro znano,! *a je prva resolucija, ki jo je o lst-k **-stavii. veliko bolj umevna!
kot pa druga, kir prvr je odgovarjata skoraj p*-g«>dbi zadnje kou-1 fr-rence.
Daije se mu tudi očka, d? je on deloval na konferenei zc S. D. i P. Z. ne pa v prid Članstvu S. S. P. Z. Moram zopet toliko povdar-.»ttti, da je Frank H.,mj-ak deloval na konferenci V splošno korist slo- j ••^u>k»-ga naroda v Ameriki. Pred seboj pa imamo vpogled da se » e- j kaj lahko naredi, ako ho^e, Vzemimo gl. odbor S. P. D. Sv. Bar-i bare in gl. odbor s. I). P. Z. Ta odbora sta stopila v akcijo v mesecu i juiiju. iu sestanek -- j«* vršil 20. .julijtt v Forest City. Takoj ob za-j četku s« staul".'' gl. oJliorov je bilo opazovati čut stremljenja po /druženju. K< so za'.li razmeri vat i, kako naj združimo v naj-i krajšem času sestavili po<;odU». katero naj članstvo dveh orga-j :iizacij fflobri. To se je Tudi izvršilo in due 7. januarja 19^ je bilo j proglašeno postavno dovoljenje za združenje obeh organizacij p»xl! v-arter S. D. P. Z. '/. istim dnem so bili izvoljeni potom splošnega gla -oranja obeti organizacij gl. odbori za združeno organizacijo S. I>. 1'. Z. Potom izvolitve sem bil izvoljen od skupnega članstva bodočim p« '.predsednikom s. D. P. Z.
Apeliram v splošnem na članstvo v se h organizacij kakor tudi j iia posamezne glavne odbore, da o združenju kaj več raztnotrivaj*» v javnosti, da bi> j>rej oo* zglaj^tia do zdntženja v splošnem kar želi j t i s. *»ero "*lan.s t vo.
Joseph Zorko,
gl. podpreilsednik S. D. P. Z. I
ZAHVALA.
Muskegon Heights, Mich.
Tukaj se zahvaljujem darovalecem od društev zdolaj omenjenih zvez kakor tudi posameznikom:
Z. S. Z., Denver, Colo.
Stev. 1 ............................$ 3.45
Ste v. 20 ............................ $ 2.50
At v. 19 ............................$ 1.50
Štev. 14 ............................ * 5.00
fStev. 19 ............................$ 1.75
Štv. 21 ............................$ 2.45
S. H. Z., Calumet. Mieh.
Stv. 19 ............................ $ 6.00	j
Štv. 23 ............................$ 5.00
Siv. 13 ............................$ 4.00
Stv. 7 ..............................$ 2.50
Samostojno Bolniško Podporno Drušctvo za Greater New York, X. T. $9.51.
Frank Rahne.,
New TTra^ec. N. Dak. il.flfl	i
John Može ........................$15.00
Ignac Lipar ........................ $ 1.00
Pavel Zagodnik ....................2.00
•John Fifolt ........................ $ 3.00
Vsi štirje v Muskegon, Mich.
Ropak Frank Galičnik, Box 794, Panama, IU. je nabral okoli tarn ošnjih rojakov $16.50.
Vsem tukaj omenjenim plemenitim darovalcem se najprisrenojše zahvaljujem za darove. Vsem prisrčna hvala! Bog vam stotero povrni :
__John Schneider, P. O., Box 13.
Na znanje.
Položaj je tak, da ne moremo sedaj nič več pošilja n denarja vojnim ujetnikom in beguncem.
Po novi postavi samore z malimi zneski podpirati WKtrijske, nemške, bolgarske in turške vojne ujetnike, Vgunce in podanike le tak človek, ki je ameriški držav-'jan, in mora v to avrho dobiti dovoljenje od War Trade { Board is Washington* Ttnlb FBJUK iAtm ']
VABILO
na
PLESNO VESELICO,
katero priredi DRUŠTVO VESELIH SRC
r 103 SSPZ. v Homer City, Pa., v soboto 33. aprila 1918
v prostorih g. Frarfka Krivca na Bell St. Začetek ob 6. uri zvečet 'stopn in a za moš ke $1.50, žene in
dekleta vstopnine proste. Igrala nam bo izvrstna godba Biguš Company. Tem potom vljudno vabimo lane omenjenega društva, kakor udi v-e člane sosednih društev er vse rojake iu rojakinje u ko k'e Homer City, da s»- kolikor nozoče v obilnem številu vdt-.ežf laše vi ><:Iiee in n&ni tako prip< Borejo do večje zabave in uspeha Z»> vsestransko zabavo ih dobre »ostrežbo bo skrbel odbor.
John J era s. t.ijui::
ia i bi izvedel za naslov srojesga oč t;» JOHNA ZKRKO On iu ;
F!, mirigu Kansas, svojo hišo Prosim cenjene rojake, če kd( ve. d i:i! blagovoli naznaniti l't""i-rko. Yukon. Pa i \
POZIV NA SEJO.
Pre>n.i. slovensko podponv l. uštvo sv. Barbare postaja št. 5; : Pittsburghu. Pa., sedaj društvi SDPZ. s-. 150 poživlja v«ie član-:a redno mesečno sejo v nedelj< ine 7. ;.prila t. 1.
Ta seja bo važna . ato, ke • sc 1»< •rtzprav!ja;o glede združil ve . truštvom " Skala i-i Balkan ' št V> SDPZ. Tfirej vsi na sejo!
F.mil Markieh, tajnik, (4-5-4)
Iščem sledeče: FRANKA in MA TTJO JANEŽ1Č, doma iz Ka mene pri Novem mestu: NEŽ< PANČEIC roj. Janežic in AN< JANEŽIC. Pred tremi leti s bili v Milwaukee, Wis. Iščei tudi nečaka IVANA JANEŽ K nahajal jie je uekje v Minnesc ti. Ako i:do rojakov ve za nji! naslov, prosim, da mi bi a gov oi naznaniti, za kar bom zelo hva ležna. če pa sami to berejo, na se oglasijo &voji sefe-tri: ^llrs Man- Javi- roj. Janežič), 150 iiudsou St.. X. S. Pittsburs-l Pa.	(4-6—4
Iščem brata ANTONA KUVAl doma i/ vasi ^landli, občin Piešce. Nahajal se je nekje Alabami. Prosim gozdarje, č kdo ve za njegov naslov, da g nii naznani, ali uaj se pa san oglasi. — John Kovač, 11 Clay St., Joliet, 111. (3-5—4
mmmmmmmmmmmmmrnv*
IOMOREN?.
laa aa adlmi doitui. ic«v -M. tparlailat Mtli >»i—' • (»offt«, Fa
' Urada« art? tem *a • *»
->Vi»« Ae I ara rate f pat •r ». inillai <to a
mS 10 4op č» 1 »«»*'
nt Loma,
t4 Twmm «m n mmtrt. mm mMmt
niMBii, N.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v državi lili aois naznanjamo, da jih bo v krat kem obiskal nai zaatonik
w
Mr. Janko Pleiko,
ti je pooblaščen sprejemati naročimo za "Qlai Naroda" in izdajati ozadevna potrdila. On je pred leti 'e večkrat prepotoval države, v raterih so naši rojaki naaeljeni ir e povaod dobro poznan. Upati je. la mn bodo rojaki ? vseh ozirih »omagali, posebno ie, kar ima po
f
NAZNANILO.
Turnim srcem naznanjam ža osmo vest zxu.ueem in sorodni ;omi. da je
MATIJA MIKLAVČIČ
ine 30. mar.*« ob 1»>. uri predpol ln« mirt o v Gospodu zaspal.
Pokojni je bil doma iz Veiikegf Vr:t ua Biokan na Noj ran j ikoui. V starem kraju ^ipus«"-a že tio ia šina. o-eta. dve sestri tea >r:r v Ameriki pa več sorodni kov. V Ameriki je bil v tretjič Pripada1 j«- društvu "Slovensk Kiidar" 110 SXPJ. v fbishol : iu. >ltni:.
'■••kopali viio dne 2. aprii: t b- 'žj«» službo v eerkvi Materi P.o>.i« katoliškem ]tokopa:M*i v »Mifvilie. X. V.
Dominik Intihar.
«Ue»vi,V„ P. o. B"X 'J ' 5 6—4
IMAMO V ZALOGI
še nekaj importirmih priiloili
BERGANO brusilnih kamnov
40c. komad
s požtnino vred.
FRANK SAKSER, 82 Cortlandt Street,
New York, N. Y. ^--^
Isčetn svojega brata MATIJO SPAR.MBLEK, doma iz Dolenje vasi pri Cerknici na Notrinj-skem. Prosim, da se mi oglasi, ali pa če kateri izmed rojakov ve za njegov naslov, da mi g-i blagovoli naznaniti. Nahfijfim I se pri vojakih. Moj naslov je: j Mechanic Tony Sparmblc-k, Tlst Company, 62nd Infantry, Camp j ^Fremont, Cat.	;4-6—4)
1 _________
Iščem svojcu brata FRANKA PLES IV AC, ki se nahaja nekje v Pennsvlvaniji. Doma je iz vasi Starad, P-xlgrad na Pruuor-skem. Oe kdo ve za njegov naslov, prosim, da gA mi naznani. , ali naj se pa sam javi svojemu tJ'-aTu. J«e Pleši vac, liox 5J, DeJagun, < olo.	(3.5-4)
i»-em JollN'A lAKSA. s katerim sva bila skupaj pr»-d 1 in pol Mom v Vancouver, B. <ia 1 pttiein v s»-itt!e. Wash. V Sj/i I j Franeis. u ima brata. Prosim ga. i da mi p<»*lje njegov naslov, ali ) pa če kdo drugi ve. da ga mi javi. s. Svegelj. Port Alice. j lvi;t Vic toria. Ii. C., (Kanada.
Ki_
i ■■ -——--------- —
IŠČE SE GOZDARJE
;za delati v gozdu; plača $4 za 11- ^ {urno delo. Dela se sprusova drva. j Ako j mož dela eno karo drv* na J dan, j.- plača š4.50, Board stane lvr>c ?ia dan.
Frank J urea, j Box SIJ.	Rk'hwood, W. Va.
(3-5—\)
rojaki naročajte sb na j-glas naroda". največji slo venski dnevnik S jok dr2
oruuAv \joi ein«iz>ni awaai in Kujaaiaja,
•	lateri imajo v rokah na*a potrdila, ca denarne poiHjatve, s fctevilka -	ml, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej->	»omogočo evoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera irno ) jim poalali. ao ae nam povrnila.
0	i	_ _
Tvzdka Fnak Bakser.
OrgoritBUi	8«mlde Frank
So. 32963»	N.. 260573	No. J3OT21
liBartol J.	'fubert Giuseppe	.. ... , .
i! QQA7Q«	.. _____Stnčič John
, No. 330738	^^o 32308^	No 8W7CT
j Rear Dan.	KaateUc Johi	.	. „
No. 260638	..	^pameek Ho.
L u ii
•	H«-aena Mary Ilia*	u ___a cv..k
So 33006*	Z ^Z	HUi^Jofcin«
Bobi? Vajo	No 331070
No 260583	Merkuii Anton	»Vhler Ann«
' Božičkovič D ju rt	No 33135?	Mo
J No 260581	Mikolicb Johr	? uHr rharle#
e BraT,D Mar7	No 32325?	tf03V
, No. 260643	^ „ ,	_ ' ,
, Dolar Valentin
1	No. 330086	Vo 280821 V.r
) Hllender Vineene	Ptntar ^nrk Jernej
Vo 206241	No y, <21T74l
!	■ n I . j. . i.M - • ^
| Cena vojno-varčevalniii znamk za mesec april.
j APRIL:
Ena znamka (4.15, poln certifikat * dvajsetimi znamkami	S83.M
jMt jlb lahka Irapl kolikor mo dram. nikakor pa	kaka* ŠwmU
Citajte pazljivo * tem Ustn ogtaa %ojao-varčevalne cnaatke bi Skrend*. Poleg denarja ki ga nam poAljete ta v njno-varčevalne rnamke. prflofit#
*	li eeaUv ta jc'Wnt registrirmaero ptsmm. v katere« Vam Jib koma ooalall
TVRDKA FBANK SAKSER «2 Cortl&ndt Street,	Hew Tork, W. Ta
M 8 M	» g 9 8» » 8 » » B
1	Veliki vojni atlas |
2	vojskujoah se evropskih držav in pa ko. jt z lonijskih posestev vseh velesil 9
S Obsega 11 raznih zemljevidov«
1	CENA SAMO 25 CENTOV.
S STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00.	S
#	VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE- 9 | f DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUOI PA CELI 8VET, 9
m CENA $3.00.	» . S
J	ZEMLJEVID PRIMORSKE. KRANJSKE IN DAL- $
2	MACXrg Z MEJO AVSTRO OGRSKE Z ITALIJO. — g J CENA JE 25 CENTOV.	#
T Naročila in denar poiljlto na:
I Slovenic Publishing Company I
\ 12 Cortlandt Stra«,	New Tork, N. T. |
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ. A VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.	f