[INFORMATOR KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE INI ^ Aurvucm, uudnjuinjoru Hrnunii, numHHJH urhtm, urnt lQQf©ll}^ RAZVOJ, FINANCE, MALI GOSPODINJSKI APARATI, NARAVNO ZDRAVILIŠČE Velenje, 13. februarja 1991 Leto XXV. Številka 6 Gorenje na Domotechnici ’91 19. do 22. februarja bo v Kblnu na j več j a svetovna raz-sfava izdelkov bele tehnike in drugih aparatov za dom, Do-ruotechnica ’91, na kateri bo sodelovalo tudi Gorenje. Med novostmi, ki jih bo predst; Gorenje, velja omeniti na p< ar°č|u pralne tehnike nov diza; i Polnih strojev in nove ozirom 'dopolnjene programatorje, P zagotavljajo zmanjšanje porab l0c*e- energije in pralnih sredste' v ^ostoječi program hladilne o Zarnrzovalnih aparatov je tet u n'cdo in tehnološko izpopolnjet ;i Pohodnje leto pa bo prišla na tr 3 nova generacija teh aparate’ ^ , shnično in tehnološko izpopolr L |6ne hladilno-zamrzovalne apt c ^ bodo razstavljeni v Kolne e odlikuje manjša poraba elektrie ne energije ter izboljšana izolacija. Predstavljeni pa bodo tudi hladilno-zamrzovalni aparati širine 550 mm, saj je v svetu vse več družin z manj člani oziroma samskih stanovalcev. Na področju kuhalne tehnike pa velja med novostmi omeniti vsadne plošče z nizkimi prelivnimi obroči ter pečice s srebrno sivo oziroma nerjavno fasado. Poudariti pa je treba, da se je Gorenje z novo generacijo pečic, ki je že v redni proizvodnji, postavilo ob bok konkurenčnim proizvajalcem, tako kar zadeva funkcije, dizajn, servisiranje in prijaznost do okolja. Kot smo že pisali, pa bo Gorenje na Domotechnici predstavilo model integriranega hišnega sistema, ki nastaja v okviru projekta Slovenski dom. * Dobro, lahko bi bilo boljše *' I Prefeklem prvem poslovnem ,i S u rntadega podjetja Gorenje s ! °Pjotne črpalke so se zapos-t en' prizadevali kar najbolje < uresničevati cilje začrtane ob ustanovitvi. li 2 (f z er|ako vnemo so se lotili proda-e od ustanovitelja prevzetih za-,a 9 toplotnih črpalk kot tudi pro-J aJe tekoče proizvodnje, ob tem ' da še razvoja novih modelov in Ja9anj v lastna delovna sredst-Pomembne napore so us-:6 Jperiali v celovito tržno uveljaviti ®* * * * v svojega proizvodnega prog-Iji ama. Ugotavljajo, da so bili pri m uspešni, saj jim bo to, kot je J ^lal direktor Franc Šacer, po-h ^^en poslovni kapital za pri-°dnje poslovanje. Obvladujejo t_arnreč proizvodnjo petih skupin y Plotnih črpalk, v katerih tržišču d°hujajo skoraj 40 različnih mo-siov. Široka paleta izdelkov jim va9°tavlja kar najbolje približe->•, anie potrebam, zahtevam in inči r,KSOm kupcev. Pestra izbira iz-®kov in načrtov ter premišljen arketinški nastop na tržišču, v . kviru najrazličnejših poslovnih komercialnih prireditev, so ob dbilnosti zaposlenih zagotovili ustaven prodor na tržišče in mi-•^la alne zal°9e ob koncu leta. V Hskoletni prodaji toplotnih 5ičrPalk so bile najbolj iskane I<' delujejo po sistemu 'Voda za ogrevanje sanitarne k°de' v zadnjem četrtletju pa d bolj črpalke sistema voda-vo-a za ogrevanje individualnih hiš in naprave za sušenje lesa. Očitajo si le, da so pri uresničevanju poslovne politike uveljavljali nespremenjene cene izdelkov, čeprav so tržne okoliščine dovoljevale njihov dvig. To se jim bo zanesljivo maščevalo z nižjo dohodkovno učinkovitostjo, a to je "davek', ki so ga morali žrtvovati v prvih tržnih korakih. Zaposlene v Gorenju Toplotne črpalke trenutno najbolj skrbi nov zvezni zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa izdelkov m storitev, ki razveljavlja določbe prejšnjega, po katerem so bili izdelki, ki koristijo energijo okolja, oproščeni davka, in posredno uvaja 13 % davek na katerega bo avtomatično sledil dodatni, posebni republiški 13.5 % davek. To bo pomenilo drastično obremenitev cen toplotnih črpalk in velike bojazni za prihodnost tovrstnih proizvajalcev. Kaj nam mar za družbena prizadevanja za uveljavljanje alternativnih virov energije, za racionalno porabo energije in varovanje okolja!? D. Z. Poslovni in proizvodni prostori Gorenja Toplotne črpalke so sedaj na Partizanski cesti št. 4, nasproti trgovine Avto Celje. Zaenkrat jih lahko pokličemo na di- rektno telefonsko številko 854-867, v kratkem naj bi aktivirali še načrtovano direktno 856-796. Lahko jih pokličemo tudi znotraj Gorenjeve telefonije na interno 474 ATC II. Boljše pranje s sistemom prhe V Gorenju Gospodinjski aparati namenjajo stalno pozornost izboljševanju funkcij posameznih gospodinjskih aparatov in prav je, da se z novostmi seznanjamo tudi delavci Gorenja. Na tak način bomo lahko marsikdaj odgovorili, zakaj so naši aparati včasih tudi dražji. Tako so ob razvoju novih pralnih strojev in pralnih programov poskrbeli za izboljšave pri obstoječih modelih. Ze nekaj časa vgrajujejo v vse pralne stroje Gorenja takoimenovani EKO-si-stem, ki omogoča popolno izrabo pralnih sredstev in zato so takšni pralni stroji prijaznejši za naše okolje. Hkrati pa odpirajo tudi pot na tuje trge. "Naslednja izboljšava, ki smo jo vpeljali prav tako v vse pralne stroje, pa je sistem prhe, s pomočjo katere smo še povečali učinkovitost pranja,” je povedala Nadja Rebec, vodja laboratorija za funkcionalnost pralnih strojev v razvojnem programu Pralno-pomivalne tehnike Gorenja Gospodinjski aparati. Novost pri tem pranju so preluknjana rebra v bobnu. Na ta način je omogočeno, da rebro z zunanje strani zajame vodo z dna kadi, nato jo dvigne in v zgornjem položaju voda izteče skozi luknje na perilo. Voda izteka v curkih po vsej širini bobna kot iz prhe. Perilo tako ni samo na dnu bobna v stiku s pralno raztopino, temveč se omaka tudi z zgornje strani. Na ta način se lahko, kljub manjši količini vode v kadi in bobnu, perilo hitro omoči, zato je zelo dobra prepojenost perila in povečan pretok pralne raztopine ali vode skozi perilo. Tako so dosegli enakomernejše in hkrati intenzivnejše pranje. V pralnem stroju PS 808/1008 so zaradi tega lahko zmanjšali količino vode v fazi pranja, ki se sedaj uravnava avtomatsko glede na količino in vrsto perila. Tako so dosegli prihranek pri porabi elektrike in vode. Nadja Rebec je še povedala, da so vsi stroji s temi bobni označeni s posebno nalepko na stroju. Takšen sistem poznajo tudi proizvajalci v Evropi in v Gorenju Gospodinjski aparati pač sledijo vsem novostim, ki se pojavljajo v tujini. H. j. Nalepka za označevanje pralnega stroja s sistemom prhe Razpis izobraževalnih oblik za pomlad 1991 Naziv tečaja Namenjen Trajanje Termin Osnove računalništva in informatike - MS-DOS Uporabnikom PC 4 ure opreme 28.2.. 10. 4.' Informacijska orodja Za vključitev v naslednje programe je potrebno znanje osnov operacijskega sistema (MS-DOS) - Framevvork III Za pisarniške delavce predvsem kreativne 20 ur začetni tečaj delavce 4 3 - Ouattro Vsem, ki pri delu preračunavajo, delajo 20 ur razna periodična poročila 25. 3. - DBase IIP Uporabnikom PC opreme 20 ur 18. 3. - VVordperfect 5.0 Vsem, ki pri svojem delu sestavljajo besedila 20 ur za različne namene 1,4. - VVordstar 5.5 Vsem, ki se želijo naučiti urejati najrazličnejše 20 ur tekste (dopise, dokumente, zapisnike, prevode 11.3. itd.) s pomočjo računalnika - Harvard Graphics Uporabnikom PC opreme 20 ur 22. 4. - Corel draw Vsem, ki se ukvarjajo z grafičnim 8 ur oblikovanjem 26,2. - Ventura Vsem, ki oblikujejo publikacije za izpis na 16 ur (začetni) laserskih tiskalnikih po dogo- __________________ voru Tečaji za delavce, ki se z računalništvom profesionalno ukvarjajo - Flow charting IP Vsem, ki pri svojem delu rišejo diagrame 10 ur pretoka, org. sheme ipd. 8. 4. - Metodologija načrtovalcem - sistemskim analitikom 20 ur razvoja aplikacij 13 5. - Baze podatkov Vsem, ki s pomočjo rač. orodij kreirajo baze 20 ur podatkov za nadaljnjo uporabo 6. 5. - Clipper Programerjem 20 ur 15. 4. - Programski virusi Vsem, ki pri svojem delu uporabljajo 12 ur računalniško tehnologijo 20. 5. Ostala področja Informacijski sistem Predstaviti problematiko informacijskega 8 ur za poslovodneže sistema, prikazati rešitve inf. sistema 21.3. poslovodnežev Strateški Predstaviti problematiko in sodobno prakso 8 ur management in s področja strateškega managementa ter vlogo 18 4 projekti projektov in način njihovega vodenja Vodenje projektov in Predstaviti problematiko projektnega vodenja, 21 ur uporaba rač. metod in tehnik, ki se pri tem uporabljajo in po dogo- paketa SP-E sodobna orodja voru Teorija in uporaba Usposobitev posameznikov za uporabo matematične statističnih metod pri razvojno-raziskovalnem statistike delu - začetni 24 ur 25 3 - nadaljevalni 20 ur Kontrola kakovosti v procesu proizvodnje Osnove upravljanja kakovosti na področju trženja Zanesljivost proizvodov Celovito obvladovanje kakovosti v podjetju Vodenje funkcije kakovosti v podjetju Avtokontrola Standardizacija in učinkovitost poslovanja Vodenje proizvodnih procesov Razvoj človeških potencialov -trening za vodje Poslovodna šola Gorenje Metode in tehnike pogajanj Usposobitev operativne kontrole za praktično 16 ur uporabo v procesu proizvodnje 8. 4 Usposobitev pogajalcev pri definiranju pogojev 16 ur v tržnih razmerah 22.4. Usposobitev ustreznih strokovnjakov za plani- 30 ur ranje, vgrajevanje in spremljanje zanesljivosti 4. 3. proizvodov Informacija o sodobnem vodenju kakovosti 4 ure po usmeritvah mednarodnih in evropskih 11,3. standardov Usposobitev sodelavcev za strokovno vodenje 40 ur področja kakovesti v podjetju 1.4, Vloga in pomen avtokontrole v procesu 30 ur proizvodnje 13.3. Seznanitev s pomenom standardizacije za 5 ur učinkovitost poslovanja podjetja in njegovo 8. 5. vključevanje v mednarodno delitev dela - izboljšanje org. dela, vodenja in strokovnega 40 ur znanja po izbira ustreznih metod dela dogovo- - izboljšanje delovnega vzdušja ru - boljši pretok informacij in varnejše delo Usposobitev vodij za spremljanje jin razvijanje 8 ur karier sodelavcev Pridobitev znanj za uspešno vodenje v Gorenja Prikaz dejavnikov, ki so pogoj za uspešnost pogajanj ter metode in tehnike za uspešno izvedbo 20. 3. 27.3. 3. 4 42 ur 18. 19 20. 4 9. 10.. 11.5. 16 ur junij Tajnica v Razvijanja znanja in sposobnosti za vlogo 16 ur managemenskem tajnice v poslovodnem teamu 28.. teamu 29.3 Uspešno komunici- Pridobitev znanj za višjo kulturo komuniciranja 16 ur ranje pri vhodu v 14 podjetje 15 6 Naziv tečaja Namenjen Trajanji Termin Izobraževanje Razviti znanja in sposobnosti udeležencev, 20 ur predavateljev da sami usmerjajo svoje učenje in poučevanje 30., 31.5., 6. 6. Projekt Kako globoko je projekt prodrl v proizvodnjo 5 ur internacionalizacije in poslovno življenje podjetja april Gorenje Iz tradicionalnega Spoznavanje novih načinov vodenja 5 ur v novi način vodenja septern. Gorenje v luči Seznanitev z mednarodnimi tržnimi kriteriji 5 ur mednarodnih tržnih oktober kriterijev Lastninjenje in nove Strategija Gorenja pri lastninski preobrazbi 8 ur lastninske oblike marec Strategija designa Informiranje o sodobnih trendih pri 5 ur v luči koncepcij industrijskem oblikovanju svetovnega kongresa oblikovalcev Koliko in kakšnih Panelna razprava o mednarodnem sejmu 5 ur korakov še do bele tehnike v Kolnu marec najboljšega jih strokovnjaki iz različnih področij dela. Poleg razpisanih oblik bomo za speč fične skupine po potrebi organizirali tečaje po posebnih programih. Vsi. ki se želite prijaviti za katero izmed izobraževalnih oblik, izpolnite prijavnic* in jo oddajte v Izobraževalnem centru koncerna Gorenje, najkasneje do 22.2 1991. Prijavnico mora predhodno odobriti predpostavljeni, izobraževalna služb* vašega podjetja pa evidentirati. Podrobnejše vsebine razpisanih oblik, lahko preberete v katalogu izobraževali11* programov, ki ga dobite v Izobraževalnem centru, vse dodatne informacije pa n* tel. 270 ali 319 ATC II, oziroma 855 461. Uresničevanje operativnega delovnega načrta za januar 1991 GORENJE GOSPODINJSKI APARATI _ * 103 102 Sleditmki . :i 1 ’04 1 1107 Pralno-pomivalna tehnika 1 104 Zamrzovalne omare — * LJ9 1 97 Zamrzovalne skiroje ....: < ' ? 101 9fl Hladilniki i 107 105 GORENJE NOTRANJA OPREMA s .. . 97 95 obral Pohištvo | 90 85 obrat Oolopol i 1 109 obrat Keramika tešili 128 GORENJE ELEKTRONIKA 9 GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI ' ji GORENJE SERVIS .________________ LEGENDA Proizvodnja skupaj Proizvodnja za Izvoz Izdelano v januarju Po poročilu, ki ga mesečn1 ' pripravlja Centralna pripra^ proizvodnje v Gorenju Gospo j dinjski aparati je bilo 159.331 prejšnji mesec izdd anih gospodinjskih a paralo' za prodajo na tuje trge namef jenih kar 116.625 ali 2 % ve[ kot so za ta mesec načrtoval1 _ Tako je bilo izdelanih 49.406 štedi|rir j kov, od tega 37.218 za izvoz. Tub pralni stroji, ki so jih januarja nared'1 ~ 32.590, so bili namenjeni predvseb izvozu. j: Od 26.261 zamrzovalnih omar so j'* i kar 21.614 izdelali za tuje, le 4.648 p| j, za domače kupce. Naj še povemo * so v tej proizvodnji imeli zaradi ele*' trične okvare januarja 60 ur zastoj* vendar so mesečni plan skoraj v celff 5 ti izpolnili. Domačemu kujicu je Oj* V< namenjenih nekaj več zamrzovali* h skrinj in sicer 14.317 kar je več č polovica januarja izdelanih. $ . 24.403 hladilnikov, proizvedenih janb ^ arja pa je bilo za izvoz namenjen'* “ kar 20.497. V Gorenju Gospodinjski aparati sl s tako januarsko proizvodnjo v celb* izpolnili letni izvozni načrt, skupneg1 pa celo nekoliko presegli. b.g Podatki so v pogojnih enota' in jih za Gorenje Gospodinjsk ,0 aparati posreduje njihova ceč tn tralna priprava proizvodnje, z< n; ostale pa planske službe. — ----- i; 13. 2. 1991 - številka č > o. co ^ C > O. t o: S ) Znanje je razvojna in tržna vrednota Ob slovenskem kulturnem prazniku ustanovitve, leta 1984, je zobraževalni center Gorenja, Mjub številnim spremembam v norenju, ki so vplivale in se oorazale na njegovi dejav-osti, uveljavil poslanstvo skupne izobraževalne institute podjetij Koncerna Goren- eprav so bile naloge na po-°r°C|u funkcionalnega izobraže-'ania prenesene v podjetja, nje-pova strateška vloga ni bila okrnil 'If' ^v°ie programe dela je ne-troh do9rajeval in prilagajal po-Pam in zahtevam podjetij po i’ ,em znanju s področja voden-ni iezikov, računalništva in ormatike, kakovosti, marketin-'n drugih. Delavci, ki v Gorenju Gospodinjski aparati, Gorenju I . rPmerce in Gorenju Servis de-le na izobraževanju, so po-'embna trdna vez med Izobra-jl vain'rn centrom in temi podjet- lanskem letu so delavci Izo- —'"-m iciu su ueiavci izo-GnZevalne9a centra Koncerna m| ,ranie pripravili, podjetjem po-. aMl 'n zanje izvedli 75 izobra- l ja a n|h Programov. Pri sestavili ' i u ,eh programov so upošte-2n' tal,nost’ predvsem pa ka-*0V°Sti vaših i^Helknu ki en ,1 ds,užnc 1 Drn°sy vaših izdelkov, ki so, . PrIČan SR m meri naihnliši- , rpi Tj 'can sem, med najboljši-; g v Evropi. Sam imam doma k /^n^° izdelke vaše proizvodn- n’ so mi nenadomestljivi’ 'j .ušeno piše Desimir Opa-c 'z Banja Luke. r Goro'1'0 navdušenje je "izzvalo" tudi Servis v Banja Luki, ki je ■C pro,,° is' 'n najhitrejši med servisi j servi a,a,cev v vaši branži. Vaš ,1 trai ;S v Banja Luki pokličem zju-nas/irf„fe ne Pridejo že isti dan, v/cn anlega pa gotovo. Druge ser- ^i^Opač'^ SV°ie zaclovolis,vo Des'~ stranke čakajo nekaj dni", '' ^neniv?3" Gorenia je, po njegovem ‘J iomJ čJlenimo' Pralni s,roi superav-I' trudni,664 8/0 s' t« mu že 20 lel neu-i nap ■■£ere' včasih celo v treh izme- ueprav je že dotrajan, je zah- braževalni center, kot samostojna ekonomska enota v Gorenju Koncern, tudi v prihodnje uresničeval izobraževalno poslanstvo. Izobraževalni center koncerna bo za podjetja opravljal naloge v okviru pogodbeno dogovorjenega skupnega programa dela kot tudi po posameznih naročilih podjetij. Proste zmogljivosti bo prodajal na tržišču. Izobraževalne programe bodo na predlog strokovnega sveta potrdili upravni odbori podjetij. Izobraževalni center Koncerna Gorenje, kot samostojna ekonomska enota, bo udejanjal sistem izobraževanja delavcev in uveljavljal številne prednosti, kot so racionalna poraba finančnih sredstev, uporaba opreme, prostorov in znanja. Pestrost strok, znanja in izkušenj v Gorenju pa omogoča organizirano trženje kvalitetnega znanja, prispeva k uresničevanju planiranja karier sodelavcev, načrtnemu in nenehnemu izobraževanju in izpopolnjevanju v vseh podjetij koncerna in drugod. Z načrtovano vsebino dela Izobraževalni center ne bo segal v načrtovanje kadrovskih potreb in štipendiranja, v spremljanje študentov in delavcev, ki se šolajo ob delu in iz dela kot tudi v pripravo in organizacijo specifičnim in proizvodnim zahtevam naravnanih izobraževalnih programov v podjetjih. Nekatere izobraževalne programe bo Izobraževalni center uresničil skupaj z Gorenjem Naravno zdravilišče Topolšica, ki se je že uveljavilo s svojimi prostorskimi zmogljivostmi in zdravstveno-medicinskimi, šport-no-rekreativnimi in kulturno-um-etniškimi vsebinami. D. Z. valjujoč vašemu servisu še vedno brezhiben in deloven in ga ne želim odpisati", priznava Desimir Opačič in še navaja začudenje svojih sosedov glede takšne irpežnosti pralnega stroja. Na koncu pisma Desimir Opačič piše. da bi ta lip stroja rad ponovno kupil, če bi jih Gorenje izdelovalo. D. Z. "Spet bomo rekli besedo, dve o slovenstvu, o koreninah, o ljubeči zemlji, ki naj bi jo ljubili kot svojo mater, o kriznih časih, nenaklonjenih kulturi, in še in še. Spet se bomo jezili nad usodo majhnih v velikem svetu. Pa vendar, majhen si tako, kot se majhnega kažeš drugim. Tvoja veličina pa se črpa iz veličine ljudi, posameznikov, iz veličine dejanj, iz sposobnosti sprejemati drugačnost, iz odprtosti, iz morale..." S temi besedami je Stanislava Pangeršič, organizatorka v sektorju kulture Gorenja Družbeni standard, začela proslavo ob letošnjem kulturnem prazniku Slovencev, hkrati z otvoritvijo likovne razstave v galeriji Gorenja v prostorih Gorenja Servis. V nadaljevanju je spregovorila o odnosu do kulturne dejavnosti, predvsem pa poudarila, da moramo poiskati nove motive in najti smisel svojega početja. Za 8. marec malo drugače Organizatorka kulture in kulturni animatorji pripravljajo za soboto, 9. marca 1991, obisk operne predstave Giussepa Verdija Aida v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prevoz je za ženske zastonj, sicer pa se čimprej prijavite pri svojih kulturnih animatorjih ali na telefon Stanislave Pangeršič, 448 II ATC, kjer boste o predstavi izvedeli še kaj več. R „ Popravek! Gibanje zaposlenih v januarju 1991 Pri podatkih o gibanju zaposlenih v Gorenju Notranja oprema je bilo napačno zapisano, da za Embalažnico ni posebnih podatkov o številu zaposlenih. Moralo bi pisati, da v programu Kuhinj dela 291 delavcev, od tega 36 v obratu Embalažnica. V tabeli pa je bilo pri prihodih v podjetje Gorenja Procesna oprema napačno napisana stopnja izobrazbe. Prav je VI. in ne V. stopnja izobrazbe. B. G. Podpisana kolektivna pogodba V četrtek. 31. januarja 1991 so kolektivno pogodbo podpisali v Gorenju Elektronika. Potem ko je vodstvo s sindikatoma (v Gorenju Elektronika sta močno zastopana tako Svobodni kot sindikat Neodvisnosti) uskladilo pripombe in jih večinoma sprejelo ter upoštevalo, so kolektivno pogodbo obravnavali na upravnem odboru. Ta je za podpis pogodbe pooblastil predsednika upravnega odbora Mitjo Jenka. V imenu Svobodnega sindikata je ko-letivno pogodbo podpisal Anton Mermal, v imenu sindikata Neodvisnosti Gorenja Elektronika pa Danilo Lah. Kolektivno pogodbo so podpisali tudi v Gorenju Mali gospodinjski apa- rati. Upravni odbor podjetja je za podpis kolektivne pogodbe pooblastil predsednika upravnega odbora Mitjo Jenka, ki jo je v četrtek, 7. februarja 1991, podpisal skupaj s predsednikom organizacije Svobodnih sindikatov v Gorenju Mali gospodinjski aparati Antonom Hohnjecom. Čeprav niso prvi, ki so v Gorenju opravili to pomembno in potrebno spremembo, jih je treba pohvaliti. Za pripravo in izpeljavo celotnega postopka so namreč imeli bistveno manj časa, kot ostali, saj jim je lani delo pri pripravi kolektivne pogodbe za nekaj časa preprečila poplava. D. R. Detajl ene od razstavljenih slik O kulturnem utripu je spregovoril tudi Bernard Krajnc, z nekaj pesmimi pa je proslavo sklenil komorni pevski zbor Gorenja. H.J. Nova davčna zakonodaja vplivala tudi na obračun sindikalne članarine Skupščina Republike Slovenije je konec leta 1990 uvedla nov davčni sistem, s katerim so ukinjeni prispevki, razen za pokojninsko invalidsko zavarovanje, zdravstvo in prispevek oz. zaposlovanje. Ukinjen je neto princip obračuna osebnih dohodkov in uveden bruto princip. Zato bo za marsikaterega delavca najtežji miselni preskok iz neto na bruto princip obračuna osebnih dohodkov. Zakon o dohodnini torej uvaja obdavčevanje vseh prejemkov (bruto plača) iz različnih virov na letni osnovi. Uvedba bruto principa obračuna osebnih dohodkov, od katerega se plačujejo davki in prispevki ter uveljavljajo davčne olajšave, vpliva tudi na spremembo obračuna sindikalne članarine. Nov obračun dejansko pomeni povišanje članarine, in sicer to povišanje znaša pri 7 grupi dela približno 14 din. pri 15 GD 18 din in pri 22 GD 26 din. To povišanje je izključno posledica uvedbe novega principa obračuna osebnih dohodkov, saj stopnja za plačevanje članarine še vedno ostaja 0,6 % in je ena izmed najnižjih članarin v Evropi. Se naprej ostaja tudi že uveljavljen princip razdelitve članarine. Pri tem je potrebno še posebej opozoriti. da povečana članarina ne pomeni samo izboljšanje materialne osnove za delovanje sindikata, ampak pomeni tudi davčno olajšavo. Za plačano članarino namreč ne bomo plačevali davek od dohodnine, ampak se bo osnova za toliko znižala. Na posvetu s predsedniki ZSSS podjetij Gorenja Koncern s sedežem v Velenju smo v zvezi z novim načinom plačevanja članarine oblikovali zahtevo. da se celotni delež povečane članarine kot posledice spremenjenega obračunan osebnih dohodkov, nameni za oblikovanje rizičnega oz. solidarnostnega sklada. Ta sklad bomo uporabljali za reševanje najbolj perečih delavskih problemov v podjetjih. Konferenca ZSSS Gorenje Koncern Prvomajske počitnice v Punti Verudeli Čeprav je zunaj še prava zima, v Sektorju turizma Gorenja Družbeni standard že pripravljamo spomladanske in poletne turistične programe. Tradicijo prvomajskih počitnic nadaljujemo tudi letos, ko smo vam skupaj z našim dolgoletnim partnerjem Slovenijaturistom pripravili 4, 5 in 7-dnevne počitnice v vrhunskih objektih Punte Verudele pri Puli. Izbirali boste lahko med apartmaji za 2, 3, 4. 5 in celo 6 oseb, lahko se boste odločili samo za najem apartmaja ali pa boste koristili tudi penzionske storitve tega turističnega centra, ki vam ponuja v prijetnem okolju številne trgovine, butike, kavarnice, slaščičarne, teniška igrišča, zimski bazen, kegljišče, igrišča za nogomet, košarko, odbojko... Vaše bivanje v tem centru bomo še posebej popestrili z našo klubsko ponudbo, ki bo vsebovala organizirane rekreativne aktivnosti, otroški vrtec in otroško likovno kolonijo, plesni tečaj za otroke in odrasle, vsakodnevni družabni večer z glasbo in družabnimi aktivnostmi, fakultativni izlet... Koliko bo vse to razkošje veljalo? Cene v DEM Odhodi Najem apartmaja pp na osebo 1/2 1/3 1/4 1/5 1/6 27.4 1.5. 30.4. - 4.5. 326 435 546 650 763 205 27.4. 2.5. 375 492 615 728 854 240 27.4. - 4.5. 473 607 753 885 1035 305 Otroci do 7. leta starosti imajo 30 % popusta. Poskrbeli smo tudi za avtobusni prevoz, pri katerem velja povratna karta 42 DEM. Prevoz pa bo organiziran, če bo zanj prijavljenih najmanj 35 oseb. Kakšni so plačilni pogoji? Aranžma je seveda možno poravnati v dinarski protivrednosti, ki se obračuna na dan plačila. Aranžmaje je možno poravnati tudi obročno, vendar do odhoda. Priporočamo plačilo v okviru namenskega varčevanja, ki vam omogoča tudi kreditiranje aranžmaja in s tem plačilo v več obrokih. Vsi, ki ste bili lani z nami za 1. maj v Monseni, imate 5 % popusta! NASVIDENJE V PULI! Tajski večer -15. februar Samo 260 dinarjev odštejte, pa boste lahko pobliže spoznali Tajsko, eksotično deželico številnih presenečenj. Toliko velja prijeten večer v hotelu v Preboldu, ki ga bo ob diapozitivih in predavanju o Tajski pripravila popotnica Alenka Čas, po predavanju pa vam bodo s specialitetami tajske kuhinje postregli tajski kuharji. V ceno je vštet tudi avtobusni prevoz. Odhod avtobusa je ob 17.00 izpred slovenjegraške bolnišnice in ob 17.30 izpred avtobusne postaje v Velenju. Večer pripravlja Izletnik Velenje! Smučarski raj: Koralpe - Golica Nadmorska višina 1500 do 2100 m, brez nevarnosti plazov, 10 vlečnic, čudovito pripravljene in vzdrževane smučarske proge, tekaške proge, sankališča, drsališče, pokrito kopališče, kegljanje na ledu, družinska zabava na snegu, izposoja smučarske opreme, posebno pripravljena tekmovalna proga za skupine... Avstrijski standardi turistične zime ob sobotah in nedeljah, v februarju in marcu. Odhodi: 16., 17., 23., 24. februar 2., 3., 9., 10., 16., 17., 23., 24. in 30. marec Cena prevoza: 120,00 din iz Velenja, 140,00 din iz Celja. Cena dnevne smučarske vozovnice: 100 ATS (ali 15 DEM) - plačilo v avtobusu. Odhodi avtobusov: 6.00 izpred hotela Celeia v Celju in ob 6.45 s parkirnega prostora ob Rdeči dvorani v Velenju. Povratek: ob 16.00 s Koralp s prihodom v Celju ob 20.00. Sektor turizma Gorenja Družbeni standard skupaj z Montenegro expressom Celje! Prijave in informacije! Prijavite se lahko v Sektorju turizma vsak dan od 8. do 15. ure. kjer boste dobili tudi vse potrebne informacije, ki pa jih lahko zahtevate tudi po telefonu 854 676 in internem telefonu 452 (ate 2). INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 7220 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri pošti Velenje. Je treba znanja, veselja... Zdaj je minilo že kar nekaj dni, kar so najbližji sodelavci in tudi tisti, ki jih je varno prevažal po domovini in tujini, pripravili Cvetu Glojeku slovesnost ob upokojitvi. Ob tem pomembnem življenjskem dogodku se spodobi, da ob zahvali napišemo še kakšno be- koli povezano s konji; pa so gl zategadelj sodelavci zares pf* senetili z izbranim darilom. B* kratna podoba Pečkovih konje1 ga bo pač trajno spominjala el prevožene tisoče in tisoče kile metrov. Ne le doma, povsod P1 Evropi je vselej našel pravo if varno smer. sedo več, saj Cveto Glojek sodi v generacijo delavcev Gorenja, ki so svojo mladost namenili delu v Okrajnem kovinskem podjetju v vasi Gorenje, polni upanja in hotenja. Leta 1956 je začel delati kot voznik tovornjaka, z njim je vozil tudi delavce iz Šempetra v Gorenje, po šestih letih pa je postal prvi pravi serviser v Gorenju. In tako so mu sodelavci ob sl< vesu med drugim namenili tul pesem s posvetilom, ki se konci je takole: Upokojitev je pričakal kot osebni voznik, kar je postal leta 1969. Že v mladosti je rad stikal po motorjih in vsem, kar je bilo kakor- "Ponosni smo nate, preljubi naš Cveto. Opravljal naloge si skrbno, zavzeto. Koliko prevoženih cest in prečutih noči. O, prelepo se šoferju res ne godi. Je treba znanja, veselja, šoferskih strasti.” H. J l Socialnovarstvene pomoči Čeprav so se tudi na področju socialnovarstvenih pomoči (družbena pomoč otrokom in delna nadomestitev stanarine) z letošnjim letom obetale precejšnje spremembe, bo zaenkrat uveljavljanje teklo še po starem. pomoči vsi dohodki, ki jih je družit prejela v letu 1990. Če so se stvarne* cialne razmere v posamezni druž* bistveno spremenile (zajamči osebni dohodek, izguba zaposlit^ upokojitev), pa lahko vlagatelji vpišs tekoče dohodke. Vsi. ki te pomoči že prejemajo in tisti, ki menijo, da so zaradi spremenjenih socialnih razmer upravičeni do prejemanja, morajo izpolnjene vloge vrniti najkasneje do 1. marca 1991. Poleg same vloge za uveljavljanje pomoči morajo letos vsi vlagatelji izpolniti še posebno izjavo, s katero dovoljujejo uporabo osebnih podatkov. Ta se nanaša na lani sprejet Zakon o varstvu osebnih podatkov. Na tej izjavi je tudi posebej označena rubrika, v katero je treba vpisati številko tekočega računa ali hranilne knjižice, ki morata biti izstavljena pri Ljubljanski banki Temeljnegi banki Velenje. Od 1. maja letos bodo namreč te pomoči iz Centra za socialno delo nakazovali neposredno na tekoče račune ali hranilne knjižice upravičencev. Podrobnejša obvestila o tem, kje I8” ko delavci dobijo potrebne obraze kako jih izpolnijo in kje oddajo, so * oglasnih deskah oz. v kadrovsK* službah podjetij. D p 3. zimski pohod ni Peco Kot že doslej bodo osnova za presojo upravičenosti do socialnovarstvenih Planinska sekcija Gorenja ^ vse, ki so fizično dobro pripravlja in imajo popolno planinsko opr mo za visokogorje, na Tretji zim* pohod na 2126 m visoko Peco. Za osnovno varnost bodo poskrD* člani GRS Prevalje. Vsakdo pa se' vzpon odloča seveda na lastno odg* vernost. Prijave z vplačilom prispevka za P1' voz sprejema Rezka Vocovnik, in*' na 142 II ATC. Malica Redna Dietna Četrtek Goveji golaž, polenta, Telečja obara, ajdovi sadje žganci, sadje Petek Pečen puran, mlinci. Pečen puran, mlinci. solata solata Ponedeljek Segedinar, slan krompir, sadje Skutni štruklji, čežana Torek Rižota, solata, puding Rižota, solata, puding Sreda Piščančji paprikaš, testenine, Piščančja obara, jogurt fogurt Četrtek Dušena govedina, svaljki. Dušena govedina, svaljki, solata solata 13. 2. 1991 - številka J