11. štev
V Ljubljani, dne 18. marca 1922
Lelo IH.
Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gradišče 7, levo. — Teiefcns št. 77. — Naročnina 2 din. na mesec. — Posamezna $tc„.
po dogovoru. — Rokopisov ne vračamo. — Poštnina plačana v gotovini.
STRANKIN ZBOR NSS
se bo vršil v soboto dne 25. in v netieilo 26. marca v večiki dvorani »Narodne&a doma“ v Ljubljani.
DNEVNI RED: 1. Poročilo predsedstva (posl. Deržič); 2. Volitev odsekov; 3. Poročilo članov načelstva: a) tajnika, b) blagajnika, i.) nadzorstva (Fakin, Verbič, Zupančič); 4. Zunanje političen položaj (dr. Otokar Ryba'r); 5. Notranja politika (posl. Deržič, Brandner); 6. Komunalna politika (Tavčar, Roglič); 7. Načela narodnega socijalizma (Leitgeb); 8. Naša proklamacija (Fakin); 9. Organizacija in tisk (Rupnik); 10. Sprememba organizacijskega reda (Juvan); 11. Poročila referentov; 12. Poročila okrožnih referentov (dr. Politeo, Jarh, Dobovišek, Juvan); 13. Volitev: a) načelstva, b) nadzorstva, c) izvrševalnega odbora, d) širšega izvršev. odbora; 14. Slučajnosti. Zborovanje prične točno ob 10. uri dopoldne in se oba dneva ob 2. uri popoldne nadaljuje. Točnost in neprekinjena udeležba dolžnost. Dne 25. ob 8 uri zvečer se vrši v veliki dvorani Narodnega doma drulakfftfi ¥ežefi\ Tovariši! Strankina dolžnost Vas veže, da se vsi glavnega zborovanja zanesljivo in točno udeležite.
V Ljubljani, dne 6. marca 1922.
Za načelstvo narodno - socijalistične stranke:
Ivan Deržič, i r.	Zorko Fakin, 1. r.
načelnik.	načelstveni	tajnik.
Ljubljana.
Kakor je našim čitateljem že znano, je obdoižil bivši ministrski predsednik Stojan Protic, sedanjega ministra prosvete Svetozarja Pribičevica, da je Pribičevic zakrivil umor ministra Draškoviča ter da je Pribičevid tudi delal na to, da se spravi s te pri sveta tudi Radič.
To so gotovo hude obdolžitve. Najmanje kar bi moral Pribičevic storiti je bilo, da bi tožil Protiča. Toda Pribičevid tega ni napravil. On je sklical samo demokratske poslance ter jim rekel, da njega Protičeve klevete ne dosežejo, da ostaja proti vsem obdolžit vam hladen.
Toda Protič ni ostal samo pri ob-dolžitvali, dan za dnevom je prinašal v svojem listu nova razkritja, dan za dnevom hujše napadal Pribičevica. Pa Pribičevic še ni hotel tožiti. Kakor je preje sklical demokratske poslance, ter jim povedal, da ostaja hladen, in zahteva samo zaupnico, tako je pozneje dal demokratskim študentom ukaz, da napravijo javen shod in da naj oni protestirajo proti Protiču, V Beogradu pa niso vsi študenti demokrati in tako so hoteli demonstrirati tudi vsi drugi dijaki proti Pribičcvicu, kakor so demonstrirali demokratski študenti za Pribičevica.
I	ukaj pa je posegel Pribičevic vmes in prepovedal shod onih dijakov, ki so hoteli demonstrirati proti njemu. Ker pa je Pribičevic prosvetni minister, ni imel pravice prepovedati
Zbudite H
Že se čujfjo vesti o gladu v Dalmaciji. Sramota je to za vlado, kajti ljudje, ki prodajajo živila svojim zakletim sovražnikom za naravnost slepo ceno v takozvani »zdravi valuti«, bi morali vsaj v toliko skrbeti za lastne državljane, da ne bi umirali gladu!
Špekulacija beograjske porcdice in njenih priveskov, ki segajo do skrajnih mej države, je ubila našo dobro krono, ki je bila enako vredna ne samo dinarju, ampak tudi »zdravi valu-* '*.'v scdai "bi ja, oziroma je že deloma uničila še vrednost dinarja.
To ji pa še ni dovolj! Sita vsega dobrega, kar je iztrgala iz ust ubogemu ljudstvu, hoče pasti svoje oči gladu°e'eC'U Ua u^°£° Paro, ki umira
V	Dalmaciji vam je to že uspelo, vam, ki se nazivate demokrate!
Od nas, k. smo res narod, od nas vseh, ki si sluzimo s telesnim ali duševnim naporom svoj pičli vsakdanji
dne 16. marca 1922.
shoda, — to pravico ima le minister za notranje zadeve, — je prišel v konflikt z notranjim ministrom, ki je sicer tudi demokrat, toda svojih vajeti le ne da kar tako iz rok. In prišlo je radi tega do hudega spora med demokrati. Shod je bil zopet dovoljen toda ni se vršil, ker se dijaki niso mogli sporazumeti na enotno resolucijo. Vršil pa se bo shod pozneje.
Ker shoda ni mogel zabraniti, je hotel Pribičevic intrigirati na drug- način. Dal J je sklicati na isti datn oh istem času velik protestni shod proti
—	laškim fašistom. I11 tako se je zgodilo, da je protestiral Beograd proti Lahom.
Pod pritiskom lastnih pristašev in po silno hudem sporu v demokratski stranki sami, je moral Pribičevic vložiti tožbo proti Protiču.
Kako silno težko je bilo spraviti Pribičeviča v sodno dvorano. Ni hotel, pa ni hotel, vedno in vedno je zatr jeval, da ostaja nasproti vsem napadom hladen .
Cisto gotovo bo to eden najbolj zanimivih procesov, kar jih je bilo ke-daj na svetu. Stvar je dobila v roke sodnija in v kratkem bomo vedeli, ali je res Pribičevic kriv, da je bil umorjen Draškovič. Zvedeli bomo seveda /tudi ;1rc mnogo drugih interesantnih stvari. Mogoče nam bode postalo marsikaj jasno, kar smo do sedaj le slutili, ali o čemer se nam niti sanjalo ni.
kruli, od nas je odvisno, če se boste veselili našega gladu ali ne!
Tovariši! Cas ni daleč, ko bo trkal glad na naša vrata! 2e trka! loda mi ga nečemo slišati, ker nas je oglušilo trdno prepričanje, da nas naša plodna zemlja ne more pustiti stradati'
Vsi, ki spite, zdramite se’
Poglejte k bratom Dalmatincem, vprašajte jih, Če jih jc pustila umirati gladu zatiralka nas vseh, stara Avstrija! Cesar ni delala mačeha, to dela sedaj — ne mislite: rodna mati Jugoslavija — ampak peščica ljudi, ki se psuje demokrate in si je slučajno osvojila vlado!
Najbrže nam za enkrat ne bo mogoče odvrniti pretečega pomanjkanja, vendar nas mora navdajati trdno prepričanje, da je to za nas zadnja preizkušnja.
Ce misli gospoda, ki si domneva, da je rojena edino le za vladanje, se nadalje zatirati narod, ji lahko zagotovimo, da so ji šteti dnevi!
Rusijo je gospodarsko uničil boljševizem, Jugoslavijo poskuša ubiti —-laži-demokratizem!
Toda narod se probuja! Vsa zavijanja po vladnem časopisju ne pomagajo prav nič, saj govore dejstva dovolj razločno. In čim slabše pojde ljudstvu, tem prej bo uvidelo, kje tiči vzrok.
Torej le naprej, gospodje »demokrat i-radikali«, ki sedite na zlatih stolčkih, le še naprej pospešujte draginjo! Cim hitreje boste navili cene do nesmiselnosti, tem preje ho vzel vrag — vas in vaše banke!
Politične vesti.
Nove železnice. Pretečeni teden so prinesli listi vest, da sc je vršila v Beogradu interparlamentarna konferenca, na kateri se je razpravljalo o gradbi nove železnice Beograd—Jadran. Srbom je najbolj simpatična ona proga, ki bi tekla po povsem srbski zemlji do Kotora. Kakor so Srbijanci do sedaj neovržno dokazali, da niso kos obratovanju že obstoječih železnic, tako so si dali tudi pri izberi nove proge spričevalo, da o gradbi in potrebi železnic nimajo pojma. Nova železnica naj gre po povsem zaostalih krajih, neobljudenih dolinah, samo da gre le po srbski zemlji. Kaj bo železnica v teh krajih vozila, je vprašanje. Tovor Beograd—Jadran je premajhen, da bi mogel vzdrževati glavno železnico. Ali bi ne bilo bolje spojiti glavna mesta in industrijske kraje z novo železnico? P>ilo bi to mogoče in za železnico edino dobro, toda taka železnica bi ne šla izključno po srbski zemlji. Ali ima železnica za Srbe še sploh pomen, ako služi tudi Hrvatom in Slovencem! Taki ljudje so v Beogradu.
Jugoslovanska demokratska stranka bije v svojih vrstah hud boj, ki ga je povzročila v prvi vrsti Pribičeviče-va afera. V stranki so nastale tri struje, ki se med seboj hudo kregajo. Eno strujo vodi dr. Marinkovič, ta je najmočnejša, drugo vodi Pribičevic in tretjo dr. Kumanudi. Dr. Marinkovič in Pribičevic se bijeta za prvenstvo v stranki. V tem boju je ostal Kumanudi kot voditelj socijalistične levice v demokratski stranki nevtralen. To pa ne ugaja ne Marinkoviču, ne Pribiče-viču, ker vsaki bi rad imel Kumanu-dijeve pristaše na svoji strani. Radi tega zahtevata tako Marinkovič kakor Pri-bičevič, da mora Kumanudi odložiti ministrstvo financ.
Vladna kriza. Dalje časa že pišejo listi, da je Pašič bolan, da bo moral iti na dopust itd. Mož je star, more-
biti jc res bolan. Toda vzroka morebitnega Pašičevega dopusta ni iskati v njegovi telesni bolezni, temveč v prihajajoči politični krizi. Radikali in demokrati, ki tvorijo današnjo vlado, se gledajo že dolgo časa po strani. Med obema strankama ni prav za prav nobene razlike. Kar jih razlikuje, so le osebne ambicije poedincev. Poedinci pridejo namreč prej do vplivnih mest, če so v posebni stranki, kakoi pa da bi bili vsi v eni stranki. In tako bi radi imeli demokrati glavno besedo v državi, pa tudi radikali hi radi bili ti st 1, ki bi imeli najmerodajnejšo besedo. Ker pa dva ne moreta imeti prve besede, je umevno, da se tepeta zato, kateri bo obvladal drugega. Tisti, ki bo dobil prvo besedo, jo bo dobil na račun drugega. In tisti drugi se brani z nogami in rokami, da bi ne podlegel. Tako se bije hud boj med demokrati in radikali in eden hoče od drugega proč. Dokler sta ti dve sttail-ki skupaj ne more nobena dobiti prvenstva. Ker pa hočeta obe prvenstvo, se morata ločiti. In ta ločitev bo prišla kmalu! Kakor hitro bo prišlo do ločitve, bo padla sedanja vlada. Tedaj bodo skušali vpostaviti tako radikali, kakor demokrati svojo vlado. Obe stranki bosta iskali zaveznikov. Najbrž jih nobena ne bo našla v zadostnem številu. Da pa bo mogoče priti iz krize, bodo morali izvesti nove voj litve.
Vsemogočni demokrati — ali laž ima kratke noge. Kakor znano, je hotela vlada zatvoriti bolnišnice. Ta vest je samoobsebi razumljivo silno razburila naše ljudstvo. Na energičen protest naših poslancev je vlada odstopila od te nakane. Kar naenkrat smo čitali v demokratskih listih predvsem seveda v »najboljšem« slovenskem listu -Jutru«, silno bombastično poročilo, da sta demokratska stranka oz. neizogibni dr. Kukovec, preprečila zatvoritev bolnic. Sedaj pa izvemo, da dr. Kukovca niti v Beogradu ni bilo. Mož se za
lo	prcvažno stvar niti najmanje brigal ni! Umevno, verižniki in bankirji ne rabijo bolnic, zakaj bi se potem pa dr. Kukovec vznemirjal. Za bolnice sta sc zavzela naš tovariš Brandner in dr. Hohnjec in le tema dvema se jc zahvaliti, da se bolnice niso zaprle. Čudno je le, kako hitro se hvalijo demokrati s tem, kar so drugi napravili. Sramote ti ljudje očividno ne poznajo nobene več.
Kako mislijo rešiti hrvatsko vprašanje. Dolgo časa so mogočneži v Beogradu premišljevali, kaj jim je napraviti v hrvatskem vprašanju. T3ni so hoteli, da sc reši v poštenem sporazumu,
drugi zopet so bili mnenja, da je treba nastopiti proti Hrvatom s silo. Kakor kažejo vsi znaki so zmagali zagovorniki sile. Že dalje časa sem. prinašajo različni listi vesti, da je dala vlada »Narodni obrani« v Zagvebu ogromne vsote denarja na razpolago. Čemu ta denar? »Narodna obrana« naj bi prevzela tisto nalogo, kakor jo izvršujejo fašisti v Italiji. Ona bi enostavno napadala in pobijala Hrvate pri vsaki priliki. Kakor se vidi, hočejo mogočneži v Beogradu voditi proti Hrvatom nekako vojsko. Da se Hrvati ne bodo pustili pobijati in pretepati, je pač umevno. In v resnici je izdal lir-vatski blok proglas, ki opozarja Hrvate na pretečo nevarnost, ter jih kliče na branik hrvatske stvari.
Ako se bodo razvijale stvari v tej smeri ^lapriej, bomo kmalu slišali o pravih bitkah med Srbi in Hrvati. Kako si mislijo naši državniki ustvariti na takih temeljih uedinjeno državo, je nam popolna uganka.
Svetovni pregled.
AVSTRIJA.
Radi zvišanja cene pšenici bo stal na Dunaju od 12. t. m. naprej kos kruha 524 kron. Od 26. t .m. pa se bo ccna zopet povišala. Tudi cene drugim življenskim potrebščinam so neznosne. Tako ie poskočila v sredo cena mesa od 100 na 200 kron kg. Jajca stanejo 140 kron komad. Krompir 180 kron kg. Kakor kuriozum moremo omeniti, da se na trgu zahteva za eno pomarančo 500 kron.
Komunisti v Avstriji morajo utihniti, tako je zapovedano^ iz Moskve. Radi tega neha izhajati na Dunaju list »Die rothe Fahne«. Vsem nameščencem je bila služba odpovedana. Vse to se je zgodilo na povelje Moskve. Odkar so povabljeni ruski boljševiki na genovsko konferenco, postajajo strašno fini in vse, kar bi jim moglo delati nepri-like mora izginiti. Tako tudi »Die rothe Fahne«.
NEMČIJA.
Misel, da se proda nemške državne železnice privatnim družbam postaja kljub socijalističnim protestom, vedno bolj popularna. Pogovori o tem se vodijo že dalje časa. V konzorciju bi sodelovale razen privatnih družb tudi strokovne organizacije. Delnice konzorcija, ki bi prevzel nemške državne železnice bi bile samo v domačih rokah.
Bivši cesar Viljem misli izdati knjigo, v kateri bi v prvi vrsti opisal utise na otoku Krfu. Misli' sc pa tudi zopet oženiti z vdovo po padlem polkovniku Rochcll.
Kakor piše list »Soir« obstoja v Nemčiji še vedno organizacija, ki šteje milijon ljudi in vzgaja mlade Nemce za boj. Njih mobilizacija je mogoča v 24. urah.
Nemška industrija priredi poleti t. 1. v Moskvi razstavo poljedelskih strojev 1n železniškega materijala.
EGIPT.
Egipt je bil do sedaj v angleški posesti. Sedaj pa so dali Angleži Egipt-čanom samostojnost. Prvo ministrstvo samostojne egiptske države je bilo sestavljeno ta teden. Glavna naloga novega ministrstva neodvisnega Egipta bo, tako je rekel ministrski predsednik Sarvat paša, da dokaže Angleški, kako trdno more Anglija računati na lojalnost Egipta. Vlada hoče dati deželi ustavo na podlagi najmodernejših principov in vzorov. Pa menda v Egiptu beseda modem ja ne pomeni to, kar pomeni v Jugoslaviji.
GRŠKO-TURŠKA VOJSKA.
Na grško-turškem bojišču v Mali Aziji so bili ta teden hudi boji.
ANGLIJA.
Vlada je predložila parlamentu zakonski predlog, da se ji dovoli naknadni kredit v vojne svrlie v znesku 40 milijonov funtov šterlingov. To je^v našem denarju 52.000.000.000 kron. Sc bo tekla kri.
Albanci iščejo svojega kralja tokrat
v	Angliji. Snubili so znanega Angleža Roberta Cecil. Toda pametni Anglež se je zahvalil za ponujeno albansko krono.
POLJSKA.
Leta 1921 se je izselilo v Ameriko 25.781 Poljakov. Iz Amerike na Poljsko pa se je vrnilo 52.078 Poljakov.
JUŽNA AFRIKA.
V Južni Afriki so izbruhnili ta teden strahoviti nemiri. Delavstvo stavka in se vrše med delavstvom in policijo pra-
vi	boji. Stavka ima političen značaj. Stavkajoči so spustili v zrak železniški most. Johanesburg se je podal v roke delavstva. V pondeljek zvečer je bilo pri spopadu 32 mrtvih med njimi 29 policistov. Policija je napadla stavkujoče delavce z aeroplani. Stavkujoči radi tega grozijo, da bodo vpepelili vsa mesta.
INDIJA.
Angleži so zaprli voditelja indijskih nacionalistov Ghadia. Radi tega je izbruhnil generalni štrajk in započela se je vstaja. Angleški uradniki trumoma odstopajo. Ta indijska vstaja bo imela občutne posledice za cel svet. Mimogrede bodi omenjeno, da imajo svoje roke vmes tudi ruski boljševiki. ITALIJA.
Laški časopisi nam javljajo dan za dnevom, da postajajo fašisti za Italijo naravnost usodepolni. Ni ga skoraj kraja v Italiji, v katerem ne bi prišlo že do krvavih spopadov med laškim prebivalstvom in fašisti. V Genovi je izbruhnil generalni štrajk. Radi tega so napadli fašisti delavce, in prišlo je do prave bitke med njimi. Dne 10. t. m. so bili spopadi v Trstu, pri katerih je bil ustreljen fašist Mario Trevisan, drugi fašist Oskar' Lausecker (ime pristno laško) pa je bil težko ranjen. V Moreni je ubil neki socijalist fašista. Res lep red vlada v solnčni Italiji.
ROMUNIJA.
Romunija je kakor Jugoslavija silno bogata država. Kljub temu pa je v ravno tako slabem gospodarskem položaju, kakor Jugoslavija. Vzroke slabega romunskega gospodarstva pa je treba iskati ravno tam, kakor v Jugoslaviji. Slaba vlada, strankarsko politični ministri, ki ne poznajo razlike med lastnim in državnim interesom. Romunija išče, kakor Jugoslavija, z vso vnemo posojila. Toda nihče ji noče ničesar posoditi. In to je tudi umevno. Kdo bo zaupal denar ljudem, ki so pokazali, da ne znajo gospodariti.
ANGLIJA.
Velikanski delavski boji v Angliji. Vsi poskusi, da bi se delodajalci in zveza strojnih delavcev pobotali, so ostali brezuspešni. Stavka je postala neizogibna in bo zaenkrat stopilo v stavko okoli 400.000 delavcev. Najbrž se bodo stavki pridružili tudi drugi delavci, tako se je treba bati, da stopi v stavko do 1 milijon delavcev.
Brezposelnost v Trstu.
V	Trstu je nad 20.000 delavcev brez dela in kruha, med njimi je 200 kovinarjev, 1200 zidarjev, 8000 mornarjev in cele vrste različnih drugih kategorij delavstva.
Poročila z dežele.
(Dobrava pri Bledu.) Tukajšnji »so-ciji« se kaj resno trudijo, da bi popolnoma razdejali NSZ toda do sedaj je bil vsak tak poskus brezuspešen. Nasprotno se pa krhajo vrste »socijev« samih, ker so jim naložili zopet precej visok tedenski »obolus«. »Po sili-sociji« se kaj neradi drže svoje »edino zveličavne« organizacije, a se je drže vseeno — ker se drugače vrši nad njimi teror. Kdor ni »socij« mora imeti trdo kožo in jekleno voljo, da vzdrži v tej naši republiki. Kamor pogledaš sami rdeči petelini, ki te srepo gledajo in ki so pripravljeni na kavsanje. — Mi, kar nas je narodno-zavednih, se pa še vedno držimo trdno in mislimo, da je ni sile, ki bi nam omajala trdo priboreno stališče. Mi vstrajamo, ker vemo, da se bodo rdeči petelini razpočili in jih več ne bo. Mi pa ostanemo. Gospodje »so-ciji« naj se le pomirijo, da se od toliko butanja ne razbijejo glav. Mi smo trdna skala, ki se ne omaje tako kmalu. Toliko v vednost, gospodje rdeči petelini, (Shod NSS v Ptuju.) Javen shod NSS, ki se je vršil v nedeljo ob 10. uri v dvorani narodnega doma v Ptuju ter je bil sklican nenadoma kot odgovor na dr. Kukovčevo vabo »Koncentracija
naprednih sil«, je vspel nad vse pričakovanje. Shodu je predsedoval tov. Fr. Lenarčič. Uvodoma je povdarjal, da ni nikjer opaziti kakega ogroženja kultitr-no-naprednih interesov. Narodni soci-jalci in socijalisti sploh, bi se postaviti takoj v bran za te interese, ako bi bili količkaj v nevarnosti. Vidimo pa ravno nasprotno, da je J DS, ki ni narodna, ker favorizira in paktira z Nemci, najbolj in povsod v nevarnosti. Njeni mandatarji, bi radi po hrbtu drugih zopet splezali na omajane stolce. Na žalost moramo konštatirati, da je v nevarnosti eksistenca ogromne večine našega naroda, vsled brezvestnega poslovanja bankokratov. Povsod, kjer so prišli JDSarji do moči, bodi si v centralni vladi ali v njenih ekspoziturah, celo v malih občinah so to dovolj dokazali, da ne znajo vladati, še manj pa pravično vladati! Konečno predlaga: Kot odgovor na »koncentracijo naprednih sil« je zelo potrebna koncentracija vseh socijalističnih strank v Jugoslaviji. —
O notranjem političnem položaju je temeljito poročal narodni poslanec tov. Deržič. JDS štab, ki je bil zbran na shodu, ni mogel ugovarjati na suhe konstatacije mnogovrstnih javnih ko-rupcij, ki jih vrše njihovi politični mandatarji. Konstatacija, da nar. socijalisti vodijo seznam vseli svojih preganjalcev in da bomo izvajali v smislu programa posledice, ko se bo kolo sreče zasukalo nam v prid, je zadela vse JDSarje prav v živo. Boje se kazni za svoje barbarsko delo! Žel je velikansko pohvalo. — Dr. Senčar je odgovarjal tov. Lenarčiču na očitke velikih nerednosti, ki so se vršile posebno pod njegovim geretit-stvom rekoč, da z mirno vestjo čaka izida preiskave. Ta precej široka »mirna vest« pa-ne bo nadomestila »zafuranih« občinskih milijonov. Vedel se je nekvalificirano proti starčku, nadvse spoštovanemu stanovskemu tovarišu dr. B. Dr. Visenjak, ki nikakor ni stal na višini situacije s svojimi smešnimi nazori, je doživel splošen — zasmeh. Vrhu tega ga je tov. Deržič tudi temeljito podučil. Kdor situacije ne pozna, ta naj ostane doma. — V imenu socijal.-deino-kratov je govoril g. Henigman proti sedaj nepotrebni koncentraciji naprednih sil, pošteno oštel JDS in tudi priporočal koncentracijo vseh socijalističnih strank. — Koncem ogromno obiskanega in povsem pravilno uspelega shoda je predsednik prečital resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta in sicer:	Zborovalci
NSS zbrani dne 12. marca na javnem shodu v Ptuju: 1. izrekajo svojima poslancema za njih neumorno delovanje v dobrobit vsega duševnega in ročnega delavnega ljudstva zaupnico in zahvalo; 2. izražajo svoje ogorčenje nad tem, da je zdravstveni odsek za Slovenijo izdal odlok za ukinjenje ptujske bolnice, ker je s tem prizadeto v prvi vrsti ljudstvo nižjih slojev; 3. odklanjajo po demokratskem voditelju dr. Kukovcu izdani poziv za koncentracijo naprednih sil, pozdravljajo pa idejo za koncentracijo vseh socijalističnih strank; 4. Zahtevajo, da ostane Slovenija iz narodnih, ekonomskih in kulturnih ozirov nedeljena in celotna kakor je, pod upravo ene oblasti.
(Protidraginjski shod v Zagorju.) V nedeljo dne 12. t. m. dopoldne ob 10. uri so sklicale koalirane strokovne organizacije v Zagorju protestni shod proti draginji v kinodvorani. Veličastna udeležba in živo zanimanje za izvajanja posameznih govornikov so dokaz, da je bila akcija koalicije neobhodno potrebna. Shodu je predsedoval sodrug B. ter podal besedo, kot prvemu govorniku s. Sveteku, zastopniku strokovne komisije in kemičnih delavcev iz Ljubljane, ki je utemeljeval resolucijo koalicije sprejeto na javnem shodu dne 19. svečana 1922 v dvorani »Union«, v Ljubljani. Orisal je novo pot boja proti draginji v smereh, ki jo določa resolucija, poživljajoč navzoče, da se vsi strnejo v boju proti draginji na ta način, da ne ostane vse samo pri resoluciji in papirju, temveč, da gredo vsi na delo, da se v resoluciji izražene zahteve tudi izvedejo, ter, da odklanjamo vsako akcijo, ki draginje ne ruši pri korenini. — Nato dobi besedo tov. Sušnik, kot zastopnik Jugoslov. strokovne zveze, ki je na-glašal da draginjo po njegovem mnenju ne odpravijo strokovne organizacije, marveč politika, trdeč, da edino po-
litični zastopniki v Beogradu lahko nekaj store in da če nočejo tega storiti, da se jih naj odpokliče. Za njim dobi besedo tov. Rupnik, zastopnik Narodne socijalne zveze. Usmeril je svoj govor osobito na železnice, ki so, kot najvažnejša gospodarska institucija, podlaga narodnega gospodarstva, danes zbog svojega zavoženega in koruinpiranega sistema v prvi vrsti največ pripomogel k naraščanju draginje. Navedel je nekoliko konkretnih slučajev kot dokaz upravičenosti svojih trditev, med temi slučaje korupcije z vagoni posameznih postajnih načelnikov na Hrvatskem in brezbrižno evidenco vagonov ravnateljstva v Zagrebu. Dotaknil se je tudi splošnega prometnega zastoja na naših progah, ter tako dokazal, da vlada, ki v štirih letih ni znala spraviti naših železnic v normalno stanje ni zmožna in vredna da vedri in oblači nad pravičnostjo svojih državljanov, ter da naj napravi prostor onemu, ki bo imel več smisla za narodni dobrobit. — S pozivom na vse navzoče, da se strnejo vsi kot en mož v boju za pravico in poštenost, je končal med ploskanjem zborovalcev. — Za njim je dobil besedo s. Zupanc, kot zastopnik neodvisne rudarske Unije, ki je s pozivom na boj proti izkoriščevalcem naglašal, da je bolje če danes umremo, kot pa prenašamo še nadalje to revščino in bedo. Navedel je svoj lastni primer, da kot oče 7 otrok njegova plača niti za zadovoljivo prehrano ob samem krompirju ne zadostuje. — Sodr. Veinbcrger nato prečita resolucijo sestavljeno od 22 organizacij v Ljubljani, ki je bila tudi na tem zborovanju soglasno sprejeta. Ko so se dale zborovalcem na zahtevo razne informacije glede osebnega davka, je predsednik s primernim pozivom zaključil impozantni shod. Opazili smo na tem shodu, da ni bilo niti enega vzklika proti državi in da so vse gonje vlade proti takozvanim protidržavnim elementom samo sredstvo, da se še nadalje vzdrže na krmilu, ker so sc vsi medklici in izvajanja govornikov vršili v smeri ljubezni do lastne države, ki pa mora biti napram vsem stanovom enako pravična. Zahtevali so samo poštenosti in pravice. Vladajte s poštenostjo k in pravico Jugoslavijo, potem bo res na svoji zemlji vsak državljan — svoj gospod!
(Protidraginjski shod v Trbovljah.) Tudi ta protidraginjski shod so sklicale koalirane strokovne organizacije. —■ Predsednik shoda zastopnik neodvisne rudarske Unije je otvoril shod s kratkim nagovorom, ter podal besedo tov. Sušniku, zastopniku Jug. strok, zveze, ki je z utemeljevanjem resolucije prekoračil določeni govorniški čas. Izrabil je svoj govor prav po demagoško v agitacijo za svoje politične poslance, tako da so bila njegova izvajanja primerna kvečjem za kak političen shod, nikakor pa ne za kako protidraginjsko akcijo. Za njim je dobil besedo sodrug Svetek, zastopnik strokovne komisije, ki je v kratkih a jedrnatih besedah razložil pomen tega shoda. Nato je dobil besedo tov. Rupnik, zastopnik Nar. socijalne zveze, ki je v določenem 20 minutnem govoru pojasnil vzroke današnje draginje. Na medklic, da so narodni socijalisti glasovali za zakon za zaščito države je Rupnik odgovoril stvarno in učinkovito. Rekel je med drugim: priznamo javno to našo zmoto in ni nas sram, ker verovali in zaupali smo kot poštenjaki v poštenost vlade, a nasedli smo. Dobili smo s tem nagobčnik poleg drugih tudi mi. S pozivom, da gremo z zakonitimi sredstvi v boj proti onim, ki danes zakone izrabljajo v to, da pritiskajo delavno ljudstvo, ki stremi le po svobodi, pravici in poštenosti, ob tla, konča Rupnik svoj govor. — Zastopnik neodvisne rudarske unije je v temperamentnih besedah orisal položaj,
v	katerem se nahajamo, ter prebral neko resolucijo. Za njim povzame besedo še enkrat tov. Rupnik poživljajoč, da sprejmejo zborovalci resolucijo koalicije, ki je bila sprejeta dopoldne tudi v Zagorju, in ki je sad res vseh v koaliciji združenih strokovnih organizacij.
Za njim dobi besedo še enkrat tov, Sušnik, ki je pa s svojimi izvajanji spravil v zmedo vse zborovalce. Moramo reči, da niti eden govornikov ni prekoračil v seji določenih smeri razuu Sušnika, ki je z brezstidno demagogijo,
lastna samo klerikalcu, napravil zelo slab utis. Poslušalci so izjavili, da se jih vendar ne sme smatrati za tako neumne, da^ bi mogli prenašati tako zavijanje. Celi protidraginjski akciji je dal ta možakar pečat politično agitacijskega shoda, ki je zabeljen z zavijanji, da jih noben delavec ni mogel pogoltniti brez nevolje.
Reči moramo, da je bil predsednik shoda zelo objektiven. Skušal je dati shodu pravo smer, kar sc mu pa ni povsem posrečilo, ker je Sušnik napeljeval vodo na svoj politični mlin. — Koncem je bila sprejeta samo resolucija, ki jo je sestavila neodvisna rudarska unija, ki se smatra stoječo izven koalicije. Značilno je tudi to, da je Sušnik kot član koalicije sam govoril proti resoluciji koalicije zatrjujoč, da je ona druga boljša. Hotel si je tako pridobiti simpatije komunistov za bodoči skupni nastop pri volitvah. — Shod je izgubil na resnosti !e vsled demagogije klerikalca. - To si je treba zapomniti!
(Že zavet vcrižniki.) V zadnjem času so pričeli gospodje .IDSarji sami kazati na svoje ljudi t. j. na svoje ve-rlžnike in špekulante. Tako n. pr. prinaša zadnja »Domovina« sledeče vrstice: »Kje bi naša država že bila, ko bi nas Italijani in drugi narodi vedno z denarjem ne tlačili k tlom. Vsi bi radi od nas zastonj živeli! Sedaj je imel glavni dobiček itd izvoza živine italijanski in domači izvozničar. (Tako je! op. ured.) Pri prešičih niso nič manj zaslužili kot 30 kron pri 1 kg. (Oni že vedo! op. ur). Kmet za prešiče ni drugega dobil kot kup ničvrednega papirja.* 1 ako torej gospodje demokrati! Kaj pa poreče na to dični gospod Pre-dovič? Ali je res zaslužil toliko? Morda pa vam je ravno on poslužil z informacijo. Take .pijavke ste torej. 2e zadnjič smo omenili, du vas poznamo in da je brez potrebe, da se nam sami razkazujete. Ljudstvo vas pozna že od daleč in vas prezira. Kmet pa, vsaj »samostojni« kmet pa le ni tak revež kot ga slikate. On že ve zakaj koraka skupno z vami in zakaj trobi v vaš rog. Gospodje verižniki, povejte nam tudi o drugih stvareh, koliko in kako se da zaslužiti. Za enkrat vemo le za prešiče. — Kaj pa voli? Koliko se zasluži pri eni taki partiji? — Čakamo odgovora.
Tedenske novice.
Novo notranje posojilo?! — Listi prinašajo vest, da je sklenila skupina ministrov predlagati ministrskemu svetu razpis novega notranjega posojila v
znesku 200 milijonov dinarjev. Ta vsota naj bi se porabila izključno za zgradbo državnih poslopij. Značilno je, kako zaključuje »Slov. Narod« svojo notico. Pravi namreč: Dvomimo, da bi bilo oportuno razpisovati novo posojilo v trenotku, ko še niso plačani niti prvi kuponi zadnjega investicijskega posojila.
Velke goljufije z železniškimi pragi pri Južni železnici. Ne samo pri naših državnih železnicah »smrdi po trhlih pragih«, tudi pri generalnem ravnateljstvu Juž. železnice je več vodilnih uradnikov že nekaj let manipuliralo z železniškimi pragi. Družba je neki ogoljufana za bajne vsote, govori se o težkih milijonih. Seveda so ptičem takoj pristrigli peruti.
Izpred sodišča. Kakor vse kaže, bo imel krvnik Seifert dokaj posla, pretekli teden je izvršil svoje žalostno delo nad nesrečnim idealistom Aliagi-cem, sedaj ga pa že čakajo obsojenci spomladanskih porotnih obravnav v Sloveniji. V Ljubljani je bil od porotnikov obsojen na smrt na vešalih krojač in gostilničar 57 letni Anton Ja-len, ki je na bestijalen način zaklal s kuhinjskim nožem svojega hišnega gospodarja, računskega nadsvetnika Avguština Zajca.
Mariborska porota je obsodila na sinit kar troje hudodelcev na enkrat. Anton Hojnik, Maja Perša in Anton
uhič so umorili 1. avgusta 1921 v
FmncetthKošarjietnega ')reVŽi,karja
dni nrdikn^^k* Porotniki so imeli te dni priliko obsoditi na vešala vojaškega begunca Franca Varleca in ožeta Kostanjseka, ki sta umorila na Varle-čevem domu pri Pišecah orožnika Petra Mavra, ker je prišel službeno poizvedovat po pobeglem Varlectt
Pucljevi voli zopet razburjajo javnost. Ker se je posrečilo mešetarju Puclju pri prvi partiji živine, ki jo je dala Nemčija na račun vojne odškodnine, »rešiti državo pred pretečo izgubo«, je prodal že tudi drugo partijo
—	zaradi »slinovke in parkljevke« seveda — svoji »partiji«, ki se skriva za zagrebškim »Prometom«, še predno je došla živina v deželo. Ko so izvedeli Nemci, da se živina tako uporablja »za obnovo Srbije«, so se uprli plačevati vojno odškodnino v naravi, ker vole lahko tudi sami pokoljejo. Namesto živine ponujajo sedaj zlate marke. Tudi teh se Pucelj — to se pravi »Promet« — ne brani. Ker se mu, namreč »Prometu«, zgodi krivica, če Nemci ne pošljejo volov, ki bi jih kupil od države, namreč od Puclja, seveda radi »parkljevke in slinovke«, po 4 Din. 1 kg, prodal pa po 24 Din., je popolnoma v redu, da dobi konsorcij, to se pravi »Promet«, namesto volov zlate marke in plača državi toliko papirnatih dinarjev, kolikor bi jih plačal za živino. — O vsem tem je natančneje poučena beograjska »Politika«.
Aprovizacijska akcija za Slovenijo.
Pokrajinski namestnik Ivan Hribar se mudi v Beogradu, kjer skuša od dr. Žerjavovega namestnika, ministra Kr-stelja dobiti nekaj podpore za prehrano Slovenije. Hrvatska in Dalmacija imata baje tozadevni kredit že zasigu-ran. Mi bomo pač zopet gledati skozi prste.
S. S. D. U. in delavstvo, pred dne-
vi	sem opazoval krivega preroka gospoda Zupanca, kako je lazil okrog delavcev in najbrže obljubljal zopet zlate gradove. Ali ni tega človeka prav nič sram, da zapeljuje poštene delavce in jih hoče zasužnjiti najhujšim sovražnikom delavstva. Ali mar misli, da hočejo res že vsi hlapčevat*, če je on navajen tega? Kaj neki hoče Zupanc in njegova S. S. D. U. med delavci? Ali ne vidijo, da jim delavstvo ne zaupa in da se vsak z gnusom obrača od takih parasitov? S. S. D. D. naj se prelevi in naj spremeni ter jasno pove svojo pravo firmo. — Ali pa bomo to storili mi. — Sicer pa nase delavstvo takim skrahiranim Zupancem obrača hrbet.
Uradništvo naj si to zapomni! Te
dni je razpravljala tozadevna komisija v Beogradu o redukciji sodnega urad-ništva v Sloveniji. Redukcija se bo izvršila čisto gotovo tako, v kolikor naši srbijanski gospodje pojmujejo o razmerah pri nas. To pa zato, ker se g. dr. Kukovcu ni zdelo vredno priti k tej razpravi in pa ker tudi g. profesor Reisner kot predsednik »Zveze javnih nameščencev« ni smatral za oportuno, da bi bil posegel vmes. — To so vaši zastopniki in prijatelji!
»Z narodno socialističnega shoda v Ptuju«. Pod tem naslovom prinaša »Tabor« od 16. marca svoje poročilo o tem shodu. Ne bomo razn.otrivali kakšen je bil Deržičev govor in koliko je resnice na poročilu »Tabora«, ker to bo opravil Deržič sam. Pribijemo samo dejstvo, da je bil tudi ta narodno-socijalistični shod prav dobro obiskan, kar priznava »Tabor« sam, in pa da to naše demokratčke zelo, zelo boli. Je pač umevno! Saj slišijo na lastna ušesa sodbo ljudstva, ki jasno kaže, da je Jedeesarije konec. — Za na'3^ pristaše pa naj »Tabor« ne skrbi. Ti dobro vedo kam spadajo in komu lahko zaupajo.. Zato naj se gospodje de-mokratčki le pomirijo in naj jih naša taktika nikar ne skrbi. Je pravična in poštena, zato bo tudi imela uspeh, ki bo končno pokazal, da je demokratska strainka pokončana.
Politična morala pa taka! — »Straža« od 13. marca piše: »Kaj sc vse piše v Beogradu? — »Balkan« piše o zadevi Pribičevič—Hercigonja, kaže na Protičevo izjavo, ki imenuje Pribi-čeviča — kriminalni tip, ter poziva Pašiča, da napravi pregrajo med takim človekom in krono v interesu kralja,
11	roda, pravice in uprave. —	»B.
Dnevnik« pa prinaša iz Cicvaričevega peresa opis, kako je brat Miše Trifunoviča (tega smatra Cicvarič za au-torja vseh napadov na svojo osebo) — ubil in mrtvo posilil neko starko ter bil zato ustreljen. — Protičev »Radikal« pobija Pribičevičevo kampanjo s tem, da vse njene izjave in obrambe s celo afero vred natančno komentira
ter kliče Pribičeviča pred sodnijo in obljublja »nova razkritja«. — Zadnji čas je že, da pridejo volitve. S tem bo politično obzorje razčiščeno vsaj toliko, da bomo lahko pomedli z ljudmi Pri-bičevičevega kova, ki itak spadajo v norišnico ali pa v kako Petrovaradin-sko celico.
Kakšen bo konec, ako je to tako?
»Straža« od 13. marca 1922 piše: »Enkrat pameten poziv. — Odpor proti Pribičeviču radi Protičevih odkritij postaja vedno večji in za g. Svetozarja od dne do dne opasnejši. Celo »Balkan« se je zagnal v uvodniku v Pribičeviča s pozivom na Pašiča, naj vendar ne trpi pri ministrski mizi moža, katerega je ožigosal Protič javno kot kriminalni tip. Pribičevič je pod strašnimi obtožbami, ki niso niti najmanj ovržene ali izpodbite in Pašič ne sme pustiti, da vzdržuje tako težkih deliktov obdolženi minister službene zveze s kraljem. Listi javljajo, da Pašič zopet vsaj politično boleha in se v bolezenski oslabelosti gotovo ne bo lotil Pribičeviča, da bi ga posadil v sod-nijsko žehto. Vrane se med seboj navadno ne kljujejo.« — Mi pa dodajamo samo to: Dolžnost vse naše javnosti, zlasti pa naših politikov, poslancev in ministrov je, da zahtevajo v tej stvari temeljitega razčiščenja. Minister je uradnik in bi morala zato vlada sama od sebe storiti to, kar je potreba: Zadevo v preiskavo, ministra pa razrešiti dolžnosti.
Pesek v oči! — »Straža« od 13. lil. piše: »Vlada in borza. Naš finančni minister dr. Kumanudi je pred dnevi zagrozil zagrebški borzi, da jo bo zaradi nepokornosti dal zapreti. Dan po-
prej pa so bili vsi borzni funkcijonarji odlikovani z raznimi redovi sv. Save.«
—	Mislimo, da tu ni treba nobenega komentarja in da je čisto jasno v kaki zvezi so borzni funkcijonarji z raznimi ministri.
Skupščina proti draginji v Sarajevu. Iz Sarajeva poročajo: Tukajšnja ženska društva so dala skupno iniciativo za veliko skupščino proti draginji. Skupščina se je vršila v nedeljo in je bila izredno dobro obiskana in potekla brez incidentov.
Obsodba Nazarenea. Pred sarajevskim vojaškim sodiščem je bil zaradi nepokorščine obsojen na dve leti zapora nazarenec (posebna verska kasta) Božidar Milakovič, ker ni hotel priseči zvestobo kralju in domovini in ni hotel prijeti za puško.
Črne koze. Na podlagi poročil sanitetnih oblasti, da se pojavljajo v naši državi številni slučaji črnih koz, je izdalo ministrstvo za narodno zdravje naredbo, da sc izvrši čintpreje cepljenje šolske dece.
Za zopetno zvišanje poštnih pristojbin se pripravlja v ministrstvu nova na-redba, ki stopi v veljavo v najkrajšem času.
Za tiskovni skiad so darovali:
Podružnica NSS Zagorje ob Savi 25.— D. Tovariša Jelnikar Matevž in Arzišnik Anton, Zagorje pa 12.50 D, oziroma 7 D. Skupaj 44.50 dinara. Hvala! — Tovariši, posnemajte in spominjajte se »Nove Pravde« ob vsaki priliki!
Socijalno gibanje.
Neznosna draginja postaja od dne do dne opasnejša. Mnogo se goji kričanja in tarnanja zoper to nesrečo modernega časa, ter se išče njene povzročitelje zdaj med veleindustrijci, zdaj med agrarci, da celo med ubogimi parami »proletarci«.
Ako se v duhu povrnemo nazaj v dobo prvih mesecev po vojnem preobratu, se nam pokaže podoba mogočnega navijanja cen veleindustrijskili izdelkov. Tako si zamogel tik po preobratu kupiti n. pr. fin klobuk po 80 do 100 kron, dočim je iste vrste blago sta-
lo	po novem letu 1919 že 200—300 K in čez pol leta na to pa 300—400 kron. Cene so se dvigale stopnjema kar po 100—200 odstotkov. In gospodje, ki so zapustili dunajske poslanske fotelčke in zasedli beograjske, so na istih same srečne svobode ( ki jim je kar iz žepov gledala) padli v omotico. Videti jih je bilo kakor mrtvoudne individuje, ki pri najboljši volji niso bili v stanu, da bi prijeli za regulator špekulacijskih izkoriščevalcev, ter ga postavili na mesto pravice.
Agrarec, ki je ta strašni udarec draginje zelo močno občutil, je začel hudo besneti, češ, kam pa bo to šlo? in kam pa bom jaz prišel, če bo vse tako drago? Na shodih je kričal nad gospodo, nad vlado, nad industrijskim delavcem, da celo nad ubogo in nedolžno
odrešeno majko Jugoslavijo želeč, da jo naj vrag vzame! In prešlo je nekaj časa, ko smo prišli do zaželjenih volitev v ustavotvorno skupščino. In sreča v nesreči je pozvala našega z najpošte-nejšimi idejami preobloženega agrarca, ki je pod ogromnim bremenom dobrosrčnega usmiljenja in doslednje pravičnosti prirajžal na vladni tron, raz katerega je hotel deliti pravično dobrote na vse stanove v državi. Prva in najvažnejša zahteva samostojnega agranega dobrotnika na vladi je bila: uvesti svoboden izvoz svojih pridelkov, ter tozadevno, ker se je zagrozilo z eventualnim puntom, doseglo precej uspehov.
Da je pomenilo to ob enem »vodo na mlin draginje« je jasno. Tako je ta pravičnost (kakor si jo zamišljajo gospodje agrarci na vladi) prišla s svojo* dobrotljivo in pravično — reko* do drugega konca draginjskega vijaka ter ga navija v potu svojega obraza tako, da bo kmalu prekosila tistega, kojemu je poprej očitala najgrše lopovstvo oderuštva.
Da imamo danes na naših trgih tako veliko draginjo, se moramo zahvaliti
—	le naši vladni gospodi, ki je izšla iz veleindustrijskili špekulantov in agrarcev SKS. Ker ti očividno tega ne vidijo, zato si dovoljuje proletarec predočiti jim nekaj računov in sicer v cenah za neobhodne življenske potrebščine
%
%
suknn poprej	m	K	10—, 0-40,	danes	K	900 to	je	9000
platno	ti	K			K	60 „	n	15000
klobuk	n	K	6—,	n	K	500 „	t»	8333
črevlji	n	K	16-	n	K	1200 „	ti	7500
moka „ koruzni	kg K		0 30,	II	K	28 „	ti	9333
zdrob	M	K	016,	tl	K	20 „	1»	12000
jajca	H	K	0 07,	n	K	9 „	n	12877
mast „	M	K	1 60,	n	K	104 „	n	6500
krompir „ in tako dalje,	ti	K	008,	n	K	6 ,	ti	7500
Plače duševnega delavca pred vojno 80—200 kron na mesec, sedaj pa 2400—6000 kron na mesec, to je komaj eno tretjino odstotka od narastlih cen.
Plače manuelnega delavca pred vojno 3—8 kron dnevno, danes od 90 do 140 kron dnevno; 3000—1750 odstotkov več od poprej, in kmetijski delavec pred vojno 40 vin. do 1 krone na dan, danes pa 2—6 kron na dan, to je 500—600 odstotkov več, ali enostavno, od ene tretjine ene desetine enega dobička, ki ga imajo producentje.
Cisto naravno pa je dejstvo, da nam dokler bodo na vladi sedeli ljudje, ki
/o **
7
J? "
o 0	"
/o »
očividno računati ne znajo, ali pa nočejo, ni upati prav nobene pomoči. Toda, če človek naglaša, da si gospodje na vladi kedajsibodi zvišajo svoje dra-ginjske doklade, je s tem že nekako smatran kot protidržavni element, zato bodi tem javno in odkrito povedano »Dajte našemu ljudstvu iz vrst prole-tarijata iste pravice, kot jih prisvajate sebi, ali pa mu izdelajte tak recept, da bo zamogel pod vašim režimom zadovoljno živeti, kajti v obratnem slučaju bomo v stanu dokazati vam pregovor, ki pravi: kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.
Mariborski delavec.
Obupno stanje strežniškega osobja dobrodelnih zavodov v Ljubljani.
Pišejo nam: Skoraj neverjetne razmere vladajo v tukajšnji državni bolnici ter v drugih dobrodelnih zavodih. Strežniško osobje je že parkrat poslal« svojo deputacijo na zdravstveni odsek za Slovenijo, a vsakikrat brez uspeha. Vselej stari odgovor: nimamo denarja. Zatorej smo prisiljeni, da se obrnemo na širšo javnost, naj se izve enkrat, zakaj ni stalnega, dobrega in zanesljivega strežniškega osobja v bolnicah? Zakaj so postali dobrodelni zavodi nekaka menjalnica za uslužbence? Strežaj, kateri ima službo od 6. ure zjutraj brez odmora do pozne noči ter še ponoči nima miru, zasluži na mesec celih 312 kron 50 vin., strežnica pa 225 kron. Poleg tega je tudi hrana včasih slabo pripravljena. Ce pomislite tudi, v kakšnem smrdljivem zraku mora osobje vedno delati, potem mislimo, je za vsakega razumljivo, zakaj smo dali temu članku napis: »Obupno stanje«.
—	Obračamo se torej še enkrat s prošnjo na zdravstveni odsek, da pomore našemu obupnemu stanju, ker s to plačo nam ni mogoče kupiti niti pol metra blaga, kje so čevlji in druge potrebščine.	Bolniški	strežniki.
Najetje prostorov za mestne reveže v Goričanah.
Kakor čujemo, najame mestna občina en del poslopja v Goričanah, ki je last ljubljanskega škofa, za nastanitev 60—80 mestnih revežev, kjer bodo ime-
li	prehrano in stanovanje. V ta namen se bodo dotični prostori v kratkem uredili.
Inozemski delavci.
Zveza industrijcev je poslala vladi vlogo, s katero prosi, naj se inozemskemu delavstvu dovoli dohod v našo državo in naj se mu ne dela pri potovanju nobenih težkoč. Narodno-socija-listična Zveza vprašana za mnenje jc odgovorila sledeče: Zveza je principi-jelno proti dohodu nepotrebnega inozemskega delavstva, ker le s tem bo naša industrija in delavstvo stremilo za tem, da se vzgoji kvalificirano domače delavstvo. Zveza ni nasprotna, če se dovoli dohod le kvalificiranim dc-lavcem gotovih strok, za katere v naši zemlji ni dobiti strokovnjakov. Pa tudi v teh slučajih naj sc v prvi vrsti ozira na dohod državljanov slovanskih držav, predvsem češkoslovaških. Vsekakor je pa jasno, da stremi Zveza industrijcev tudi za tem, da pridobi čimveč tujih delavcev, ki bodo delali za vsako ceno in s tem izpodrivali kakor vedno našega delavca. Pri potnih dovoljenjih naj se vsekakor pazi, da ne bomo preplavljam na svoji zemlji s »Švabi« in mačkojedi. — Našemu bednemu proletariatu pa naj se enkrat odpro oči in
naj izpregleda, kako ga naš jugoslovan-sko-internacijonalni kapital (1DS) tlači zopet pod tujčevo peto!
V	zaščito domače obrti.
Našim pridnim Dolenjcem, posebno Ribničanom grozi velika nesreča. Nepričakovano je izdana prepoved kroš-njarstva za celo Jugoslavijo. Ako bi se prepoved nanašala le na krošnjarstvo s prekupljenimi predmeti, bi še ne bila tako kruta, čeravno je znano, da se polovica kočevskega prebivalstva preživlja s krošnjarstvom prekupljenega blaga ter so imeli Kočevarji pod Avstrijo za to posebne privilegije. Ne rečemo nič, ako bi se tem krošnjarske pravice revidirale, da bi imeli krošnja-riti le tisti, ki se doma ne morejo preživljati ali pa so za težje delo nesposobni. Kaj drugega pa je prepoved glede razpečavanja izdelkov domače obrti, kakor je ribniška »siha roba«. V ribniškem okraju se z domačo lesno obrtjo preživlja več tisoč rodbin, ki nimajo dovolj in zadostno rodovitne zemlje. Tem malim posestnikom je domača lesna obrt glavni vir preživljanja. Pozimi pripravijo razne lesne izdelke, ki jih spomladi in poleti moški razpečajo po svetu. Mala zemljišča doma pa obdelujejo žene in otroci. Tako se preživlja to dobro ljudstvo že 300 let. Vse to je najbolje znano ministru Puclju, ki bo gotovo poučil trgovinskega ministra, da kruto naredbo prekliče.
Državna podkovska šola v Ljubljani
naznanja, da sc prične obvezni polletni tečaj dne 1. aprila 1922. Za vstop v tečaj je treba vložiti pri vodstvu državne podkovske šole v Ljubljani do dne 10. marca 1922. prošnjo, ki ji, je priložiti nravstveno izpričevalo. Pouk v pod-
li	ovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državno podporo ter imajo prosto stanovanje v zavodu. Skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa.
dnevni red vclcvažen je dolžnost vseh tovarišev, da se ga udeležijo.
Pojasnilo. Zopet zo zagnali JDSar-ski listi neresnično vest, da je izstopil iz stranke tov. dr. Jenko, zdravnik v Ptuju. Proti mestnemu upravitelju je upeljana disciplinarna preiskava. Ker jc predsednik pravnega odseka dr. Senčar, bivši gerent, mu ni mestni svet iz popolnoma umljivega vzroka podelil pravice preiskave. Podpredsednik pravnega odseka je bil pa tov. dr. Jenko. Ker je tudi ta, kot bivši mestni fizik in osebni prijatelj obtoženca popolnoma pristransko vodil disciplinarno preiskavo, je odbor krajevne organizacije v svoji seji dne 26. februarja t. I. podal nezaupnico tovarišu dr. Jenku. Zastopniki, ki so to zadevo uredili že dne 27. februarja t. I., so se sklicevali na strankin reverz, kateri veleva, da mora vsak član vršiti svojo dolžnost v smislu strankinega programa. V pismu, ki ga jc poslal tov. dr. Jenko krajevni organizaciji dne 2. marca t. 1. odločno povidarja, da bo ostal navzlic temu še nadalje pristaš NSS, ker je že od nekdaj zastopal ta program. JDSarjem se zdi seveda vse to zelo čudno, ker niso vajeni nikake strankine discipline. Njih prvaki teptajo kar z obema nogama svoj program, pa jim nihče ne skrivi za to lasu. Pri NSS je to popolnoma drugače. Tu se ne oziramo na porodico, predizob-razbo, doktorske naslove. Strankina načela so za vse enako obvezna, za ročnega in za duševnega delavca!
Iz stranke.
Tajništvo Narodno socijalistične stranke poživlja vse krajevne organizacije, da čimprej skličejo občne zbore. Glavni strankin zbor je pred durmi, zato moramo vsi delati na to, da se pred strankinim zborom vrše povsod občni zbori krajevnih organizacij. Krajevne organizacije naj povsod poberejo strankin davek čimpreje in naj ga odpošljejo centralni blagajni. Sploh pa je dolžnost vseh kraj. org. da pred strankinim zborom urede delovanje v svojem delokrogu.
Krajevna organizacija N. S. S. za Dvorski okraj ima občni zbor v soboto 18. t. m. ob 8. uri zvečer v restavr. »Zlatorog«, Gosposka ulica. Ker je
Upam, da bo gospod ravnatelj zrtai poskrbeti, da dobi ljudstvo zopet po-verenje v pošto in da bo brezbrižno pošiljalo pakete.,
Vladimir Kravos.
Za vsebino tega dopisa je ured ništvo odgovorno le v toliko, kolikor določa zakon.
Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v 'Ljubljani.
Glavni in odgovorni urednik: Vladimir Kravos, uradnik. Ljubljana.
❖=
m O O
lojoojol o o
=❖
°o°
°o°
j. FON
L3UBL3ANA, Stari trg št. 6
špecsrijslia In delibotesna trgovina
priporoča svoje prvovrstne zaloge najfinejšega blaga. Razmeroma nizke cene. Solidna postrežba.
❖
❖
°oo:
„ o O . : ero 0:0: o o
:°o«
Poslan©*.
Gospodu poštnemu ravnatelju.
Gospod ravnatelj! Leta 1920 v septembru mi je bil poslan vi Beograd poštni zavitek v vrednosti 5000 kron.
V	Beograd ta paket ni nikoli dospel, v Ljubljano tudi ne. Ker so moje mnogoštevilne reklamacije ostale brez* uspešne, sem lansko leto v septembru malo zaropotal. Na pošti je bil takrat halo, vsi so bili užaljeni in vse pošteno — notri do Beog'rada. Klican sem bil parkrat na pošto in črno na belem se mi je dokazovalo, da je na pošti vse v redu. Dobro. Lojalno sem popravil in pisal, da je vse v redu in vse pošteno. Mojega paketa pa le ni! Takrat se mi je zatrjevalo, da so se pod-vzeli vsi koraki in da bo stvar čimprej rešena. Verjel sem. Danes pa, ko to pišem, je poteklo že zopet pol leta in paketa ter obvestila o storjenih korakih še ni. Kaj pa zopet to. Škandal je, da se na kraljevi pošti morejo zgubiti stvari, ki so ji poverjene. Ali naj ima ljudstvo potemtakem zaupanje v pošte? Ne! Gospod ravnatelj! Prosim Vas, da mojo zadevo zopet obudite in predramite tukajšnje ali beograjske či-novnike, ki so morda pri raziskavanju stvari — zaspali.
Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske ure, zlatnino in srebrnino kupite najceneje pri tvrdki
IV S H F n H! Ž, Ljubljana, Stari trg ZB. IVANA ZORKO, LJUBLJANA
Sv. Jakoba nabrežje 23 kupuje in prodaja
vsakovrstno starino
F. P. ZAJEC, »p««
zaloga očal. Sčlpalcev, ur, zlatnine, srebrnine. Itd.
JiHiOB VCSPEHHIG, Ljubljana
Stari trs štev. 34 '{nasproti M Jakobske m
[priporoča
nomnaii
Prav Miro Kava in taj! - Biljani!
Kdor hoče imeti res s pravimi pred-vojnimi barvami prepleskano hišo,, naj se obrne edino le na domačo tvrdko
Tone Malsaj
pleskar in ličar Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 6.
Zaloga čevljev
lastnega izdelka
IllllliOIIII IliUt Umiki testa 19. MARIBOR
komisijsko zalogo pri Bethi Lešnik. Gosposka ulico IV.
-
a _________-____________ -	-	  B
13
a
a
Delniška glavnica:
K 20,000.000 -
Slovenska eskomptna banka
LJUBLJANA. Šeienbursova ulica štev. 1.
Rezervni zakladi:
K 6,500.000* —
B
B
B
a PODRUŽNICE:	LJUDLJATOA*	DSBenPUrSOVCl utiua S*CV. I.	Telefoni	št. 146, 458 B
g Novo mesto. Rakek, Slovenjgradec Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantnejc, Brzojavke: eskomptna ®
annBnnnnnnnnnmnnnnnnonEEBfflnnnnnnnnnnnnnnnonnnnnfflBBKnncnnnnnnnnnnnoEBEE
Jadranska banka Beograd
DelnISka stavnica: Din 30,000.000’ — Rezerva:	.	.	.	Din	15,000.000’—
j- Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Podružnice:
Celje, Cavtat. Dubrovnik. Ercegnovi, Jelša, Korčula. Kotor, Kranj. LJUBLJANA, Maribor, MetkovIC. Sarajevo, Split. Šibenik, Zagreb.
DelnISka glavnica: Din 30,000.000 — Rezerva .... Din 15.000.000’—
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
ilfiliiri zavod: FHiltHi SHKSEB STATE BIH, !Z Marni Stat, flevg-Vorh Cilj.