Št. 54.	Mai*ibox>, dne 21. novembpa I0O7»
ToSisj XLI.
lakaja Tsaz Sstrtek io t po&tnteo »red ta ▼ Maribora >	na doli m. eeia isrto 4 Z, »al bte 9 K is «a A*fcrt kte 1 K	«.	* v -. . _ ,_ , ^ . ... „ _ __
Hat brea pc.«,«ima «B^sisa. — Pe»«s«nt Msd gtM^« 10 rta. — CresLsiitr«:	«ata tonr. 4 — R»k«wi8i s« ne vr^io — V*-A*nHm	«171	^.Jcr^LJ Ti*^uT^St*
- & !««»* s. plrt* cd	p^rrt. » «k«t lfiT», k Imkfet K » t^ttVa^^^ SpriL^U^^S^oT^.	i-»—¿T
List ljudstvu v pouk m zabavo.
Kaj je z avstro-ogrsko pogodbo?
Za pogodbo z Ogrsko se gre. Kam naj, se nagnejo naši poslanci? Liberalni celjski listi trobijo v-enomer: S pogodbo proč in kriče, da so poslanci slovenskega Stajerja dolžni, glasovat proti nji. Ploj, Roblek in Ježovnik so tudi, kakor zdaj kaže, pri-pravljieni, da bodo oddali svoje glasove proti nji. Pojasnimo to vprašanje!
1. Najprej moramo povedati, da so liberalni slovenski poslanci s Hribarjem vred osebno za pogodbo. Med svojimi hrvaškimi tovariši so z gorečo vnemo govorili za to, naj se glasuje zanjo. Zlasti Ploju se pozna, da nastopa popolno proti svojemu prepričanju. Zato pa tudi danes še ne moremo trditi, ali bodo ostali pri tem, kar danes zastopajo. Danes so res s svojim klubom vred proti pogodbi, toda že zdaj se cujčjo glasovi, da bi se jugoslovanska zveza udala, ko bi vlada v Dalmaciji uvedla hrvatski službeni jezik in zagotovila gospodarske podpore Hrvatom v Istri. Klub, ki so v njem naši liberalni poslanci, pravi sicer, da se hoče bojevati vzajemno s Hrvati v ogrskem državnem zboru, in da je načelno proti pogodbi, ker se ž njo dualizem okrepi.
Ta dva razloga sta pa jalova. Hrvatje v Pošti stoje na stališču dualizma in hočejo močno, od Avstrije neodvisno Ogrsko in ž njo zvezano Hrvaško. To so velikokrat že odkrito povedali. Proti pogodbi nastopajo, (pa ne zavoljo dualizma, marveč zato ker pravijo, da bi jim bda v gospodarsko škodo,. Oni hočejo gospodarsko samostojnost in s tem i okrepljeni dualizem. Zato pa tudi vidimo, da pri vsem svojem boju proti' ogrski vladi ne zastopajo načel, marveč samo strankarske koristi. Rešiti hočejo svojo stranko propada, ker se jim ljudstvo odtujuje. Radi bi prisilili vlado, da bi se ž njimi pogajala in jim vsaj nekaj dala, s čimer bi mogli pred volilci v bližni volilni dobi dokazovati, da je politika reške resolucije vendar le koristna.
Mi stojimo na stališču, da je bila reška resolucija škodljiva za Hrvate in za nas, na katere se vsa politika v njenem smislu prav nič d ozira. Mi nastopamo načelo, da se mora edinost med Slovenci in Hrvati doseči brez Ogrov, v stiku z našo državno polovico; in zato si ne moremo razložiti, kako morajo zastopniki slovenskih Štajercev podpirati v
lastno škodo politiko bankrotnih rezolucionašev. Taka politika ni vredna piškavega oreha in posebno v sedanjem slučaju prav nič ne pomaga. Kar delajo gospodje na čelu, se pravi riti z glavo skozi zid, samo s tem dostavkom, da pri tem ne trpe toliko glave Ploja, Robleka in .Ježovnika, kakor gmotne koristi njihovih volicev.
2. Gmotne koristi našega ljudstva zahtevajo namreč z vso odločnostjo, da naši poslanci glasujejo za pogodbo. Kmečki zastopnik iz alpskih dežel bi padel na glavo, če ne bi izprevidel, da bi bila gospodarska ločitev z Ogrsko za našega kmeta v veliko pogubo. Ne prezrimo namreč, da so kmečke koristi v naših alpskih deželah popolnoma različne od sudetskih kmečkih zahtev. Tam imate uu^uta polja, dežele, kjer se v prvi vrsti prideluje žito. Pri nas pa igra živinoreja, vinarstvo in les prvo ulogo. Živinoreja bi bila silno oškodovana, ko bi se zdaj z Ogri ločili. Mi še nimamo tako razvite živinoreje, da bi mogli sami preskrbeti svoje trge; navezani smo na Ogre,
..... Treba bo silnega gospodarskega dela, da se v
tem oziru izpopolnimo. Ce se zdaj zapro ogrske meje za živino, se bodo kmalu izpraznili naši hlevi in meje bomo morali vendar-le( odpreti če ne na Ogrsko, kjer imamo po novi pogodbi zelo strogo varstvo proti živinskim boleznim, pa na Srbsko ali Romunijo, Rusijo in Bolgarijo, od koder nam bo z živino prišla tudi kuga v deželo.
Vinarstvo je tudi po novi pogodbi na boljem. Ogri se zavežejo v nji, da v enem letu sklenejo zakon proti ponarejenemu vinu. Ta rana nas sedaj najbolj boli. Dokler imajo Sterni in drugi judovski vinski trgovci pri nas svoje odjemalce, ne more domače vino do tiste cene in veljave, ki mu pripada. Po novi pogodbi ponarejeno vino tudi z Ogrskega ne bo moglo delati konkurence našemu. S tem je za naše vinogradnike združen velik dobiček*
Za vino, les in živino je pa neizmerne važnosti, da Ogri po novi pogodbi ne bodo imeli več prir ložnosti določevati prevoznih cen po naših železnicah, marveč bo v tem oziru naša država popolnoma samostojna. Tudi naši veliki mlinarski industri-alci bodo na boljem. Oger ni konkuriral z nami samo s svojim cenejšim blagom, marveč tudi s svojimi, nalašč za ogrske proizvajalce preračunjenimi železniškimi tariii. Slep mora biti, kdor tu ne vidi veli-
kanskega napredka in mi bi le radi vedeli, ne kaj pravi naš kmet, marveč kaj pravi n. pr. celjski Maj-dič o Ploflevem predlogu, ki zahteva od vlade, naj ostanejo razmere, če pade pogodba, kakor so bde zdaj. Pri nas seveda liberalni politiki nimajo nobenega zmisla za gospodarska vprašanja. Zato je pa umljivo, da z pozivom na strankarske strasti hočejo zaslepiti naše ljudstvo*
Se nekaj, kar se tiče zlasti Savinjske doline! Ce se zapre ogrska meja, se;bo zaprla tudi za naše pivo. Vprašamo: Kaj bo z našim hmeljem? Produkcija piva se že zdaj bori za trge; potem bo še neprimerno hujše. Cena hmelju bo naenkrat silno padla in vso gospodarsko življenje v naših hmeljarskih okrajih se bo moralo preurediti na izredno škodo ta-mošnjega ljudstva. Iz strankarskih ozirov nam je to prav» Hmelj, ki je spravil Robleka v državni zbor ga bo vrgel že prvo leto. O tem smemo biti namreč gotovi, da ga Ploj z Ježovnikom vred ne bo pokupil. Toda nam se smili ljudstvo in zato svarimo v; zadnji uri, naj se naši poslanci nO igrajo na slepo z ljudskim blagostanjem.
3. Rado se poudarja pri nas: pogodba prinese Kranjcem belokrajinsko železnico, Štajercem pa niči Zato imajo štajerski poslanci drugo stališče, nego Kranjci. Kratkovidna je taka trditev. Vsa Savinjska dolina in ž njo več nego polovica slovenskega Stajerja hrepeni z vsemi silami, da se zveže velenjska železnica s Kamnikom in tako dobi ožjo zvezo s Kranjsko in po nji z morjem. Ali ne bo v tem slučaju zveza z Dalmacijo, ki potrebuje razen olja in vina vseh pridelkov, tudi nam na izrecno koristi Ali se ne odpre po nji tudi Balkan za pridelke na* Šega kmeta? In če se, kakor upamo, uredi tudi zveza Štajerske z Novim mestom, bo potem naša domovina ravno tako v trgovskem oziru interesirana za novo progo kakor Kranjska.
Zato sklepamo: Poslanci kmečke zveze naj si bodo vedno v svesti, da jih narod ni poslal delat igračic na Dunaj, da jih ni izvolil za to, da bi iz osebnega koristolovstva, magari tudi za kak mini-strski sedež, izdajali ljudsko reč, marveč da jim je poveril svojo zastopstvo zato, da bi delali zanj. In v pogodbenem vprašanju zahteva to delo,, da naši poslanci omogočijo njeno uveljavljenje.
Podlistek. Stabat Mater dolorosa.
(Žalostna Je fflaii stala.)
'ianhaiv poietek kraane cerkvene pesmi „Stabat Mater doloroea".
¿Bilo je v umbrijskem mestu Todi na Laškem.
|Na zidu samostana je sedel po kosilu v času počitka frančiškanski pater. Zamišljen je zrl v daljavo, ma obrazu se mu je pa brala žalost. Iz otožnih misli ga vzbudi pater, ki je med tem prišel mimo.
Brat Janez, zakaj si tako otožen?
Lahka rudečica se je pokazala na bledem, izrazitem obrazu brata Janeza. Molčal je nekaj trenutkov, potem pa je rekel:
Brat Marko, dozdevna modrost človeška je ne»-omnost; le volja božja sama je dobra.
Kaj pa si želel,Ida se ti m izpolnilo? je vpra-fal aopet Marko.
Čuden se ti bo morda zdel povod moje otož-nosfi. Žalosten sem že dalje časa, ker se ni še noben pesnik spomnil Marije, ko je stoje pod križem, trpela v svojem srcu bolečine svojega Sina in ko je videla umirati svojo ljubezen. Pesem, ki bi opevala Marijino žalost, bi morala biti taka, da bi pretresla nebo in zemljo, spreobrnila vse grešnike, pesem, ki bi ovenčala pesnika z neminljivo slavo.
Kdo zamore izliti neizmerno morje v malo jamico? odgovori brat Marko, kdo naj izrazi v borni pesmici vso neizmerno bol preblažene Device?
Jaz misilim, da se to par- zaradi tega do sedaj Se ni zgodilo, ker ni bil nihče tega vreden, odgovori brat Janez. O ko bi se mogel dobiti vsaj med
brati sv. Frančiška eden, ki bi bil vreden, opevati žalost Matere božje.
Kadar bo volja božja, bodo kamni govorili! je bil miren odgovor patra Marka.
¡Tedaj pa je zapel zvon, naznanjajoč, da je minul čas počitka. Konec je bil njiju pogovoru; hitro
sta šla brata vsak na svoje opravilo.
* •
Iz mesta pa je prihajal do samostanskih zidov šum in hrup. Veliko in malo, staro in mlado je hitelo na slavnostni prostor, kjer se je imela začeti pravkar velika ljudska veselica s petjem, godbo, de-klamacijami in plesom. Izmed množice pa se je vef-dno vzdigoval glas, poln navdušenja: Evviva Jaco-po de Benedettil
In po pravioi so izgovarjala vsa usta todijskih meščanov to ime s ponosom in hvaležnostjo; kajti Jaeopo Je bd prireditelj in duša te sijajne zabave, kakor je bil on sploh že prej priredil mnogo takih ljudskih veselic.
Jaeopo je lahko prirejal take dragooene zar bare. Bil je namreč imeniten zagovornik. Glas o njegovih govorniških zmožnostih je šel daleč okrog; zato pa si je prislužil ogromnega premoženja. Se celo v Rimu in Florenci so izgovarjali njegovo ime s spoštovanjem.
Izkazovali so mu skoro kraljevsko čast, a bali so se ga pa tudi, ker on je imel jezik oster kakor nož.
Skop pa ni bil, tudi Stedil ni s svojim denarjem; živel je in pustil živeti; užival je življenje v polni meri; kar razsipal je denar. Kjer je bil on, tam je bilo vesolje, smeh.
Veselice, ki jih je on prirejal ljudstvu in meščanstvu ¡v zabavo, so se kar vrstile ena za drugo. , Ni čuda, da so ga Todijci tako slavili in častilL
Zato pa tudi ni čuda, da se je Jaeopo imenoval samega sebe s samozavestnim ponosom prvaka todijskega in da se je večkrat šaljivo izraziL, da bo ž njim tudi umrlo mesto Todi, ker je on njegova duša.
Pa dasi je bd ponosen in je samega sebe poveličeval, so ga vendar vsi radi imeli, ker je bil zelo prijazen in ljudomil.
Pa če bi ga ne bili ljubili zaradi njega, bi ga bdi ljubih radi njegove žene. To vam je bila gospa! V celi umbrijski deželi ji gotovo ni bilo paraš Sama dobrota, ljubeznivost in nedolžnost je odsevala iz njenega krasnega obraza. S svojo lepoto je očarala vse, s plemenitostjo pa si je pridobila srca
vsehv
Vsaki dan je Šla v cerkev, pogosto je obisko* vala bolnišnico, šla je od posteljte do postelje; tu tolažila, tam pomagala. Ko je stopala po mestnih ulicah ob strani svojega soproga, odeta v dragoceno svilo, so ljudje kar obstajali in jo občudovali. In če bi se prikazala na ulici v kraljevi obleki s kraljevo krono na glavi, nihče je ne bi nevošljivo pogledal, ker ljubili so jo vsi prebivalci, od prvega pa do zadnjega, kot najdragocenejši zaklad svojega mesta.
Kako pa jo je še.le ljubil njen soprog! Ce je imenoval Jaeopo svojo ženo zvezdo in solnce svojega življenja, tedaj je govoril resnico. Ce tudi je bil ponosen na sebe in na svoje prednosti, vendar je bil tisočkrat ponosnejši na svojo pobožno, zvesto, dobro ženo Katarino.
In čeprav on ni bil pobožen in je skoraj pozabil na Boga in mu ni bilo dosti mar za cerkev, je vendar Katarina smela delati, kar je hotela. Vi cerkev je lahko šla, kadar je hotela, svo o pobož-nost je lahko opravljala, kakor in kadar je hotela,-
Vseavstrijski katoliški'shod na Dunaju. *
Dunaj, 20. novembra 1907.
Zastopniki vseb avstrijskih narodov so prihiteli na cesarski Dunaj, da se skupno z živo besedo in medsebojnim posvetovanjem navdušijo za skupne vzore ter storijo jasne načrte za delo bližnje prihodnosti. Najbolj so seveda zastopani Nemci, na tisoče in tisoče jih je prišlo. Med zastopniki drugih narodov so-se posebno odlikovali Slovenci. V imenu Slovencev je v slovenskem jeziku shod pozdravil prvi večer g. dr. Lampe iz Ljubljane. Izvajal je, da se katoliška slovenska« organizacija drži načela, da je treba več delati kakor govoriti. Zato izvaja na vseh poljih društveno delovanje v praktičnem smislu ubogemu ljudstvu v pomoč. Posojilnice, gospodarska društva, splošno koristne naprave so delokrog, v katerem se kaže katoliška misel socialnih reform. In ljudstvo to delo razume in z veseljem sodeluje, tako da se misel krščanske dejanske vzajemnosti vedno lepše kaže v svojih uspehih.
Na zborovanju za mladeniško organizacijo je govoril v imenu Slovenske krščansko-socialne zveze za Štajersko g. dr. Hohnjec, njen podpredsednik. Slavil je krepko razvito mladeniško gibanje na Slovenskem, kjer že imamo vse to v dejanju, kar si nemški mladeniči še le snujejo, omenjal navdušenost in požrtvovalnost za dobro stvar, ki se opaža pri naših organiziranih mladeničih. Shod je sklenil ustanoviti državno zvezo madeničev, mladeniško (posredovalno) pisarno ter mladeniški list.
Na velikem shodu mladeničev je zopet Slove-neo dr. Krek iz Ljubljane imel slavnostni govor. rTa organizator in vodja krščansko demokratskega gibanja na Slovenskem je s svojo znano spretnostjo govoril o tem, kako mesto naj zavzema mladeniška organizacija v delavskem gibanju. Ta naj prinaša v vse socialno gibanje vedno plamteč ogenj upanja, poguma in duha požrtvovalnosti.
V pondeljek zvečer je v slavnostni dvorani ob velikanskem navdušenju govoril dr. Sušteršič, vodja Ljudske stranke na Kranjskem ter načelnik Slovenskega kluba, pri katerem so tudi naši poslanci Slov. kmečke zveze, o predmetu vera in javno življenje. Občinstvo je prirejalo burne ovacije govorniku za njegove iskrene, možate in neustrašene besede.
Slovenci so imeli svojo zastopstvo tudi v pred-sedništvu katoliškega shoda v osebi g. državnega poslanca Povšeta iz Ljubljane, ki je kot podpredsednik tu in tam vodil zborovanja.
Na katoliškem shodu na Dunaju se je posebno temeljito razpravljalo kmečko, zadružniško in delavsko vprašanje. Velik korak naprej se je storil v mladeniški organizaciji ter skrbi za dobre časnike.
Poseben sijaj temu shodu je dala udeležitev vseh avstrijskih škofov, ki so zdaj na Dunaju, slavnega župana dunajskega Karla Luegerja, deželnega maršala princa Lichtensteina ter dveh katoliških ministrov dr, Ebenhocha in dr. Gessmana.
Naši shodi.
Brezole pri Račah.
V nedeljo dne 17. t. m. imeli smo imeniten shod. Državni poslanec P i š e k poročal nam je o delovanju državnega zbora in zelo nas je razvese-
lilo njegovo poročilo, da je Slovenski klub v vseh odsekih tako častno zastopan in da je Slovenski klub v tem kratkem času mnogo dosegel, in posebna zasluga je, da je klub, oziroma dr, Korošec dosegel, da se slovenski govori štenografirajo. Državni poslanec nam je tudi na srce govoril, naj se pridno poslužujemo bralnega in izobraževalnega društva v Slivnici, katero ima več sto različnih knjig razne podučne, kratkočasne in zabavne vsebine, ter mnogo raznih časnikov na razpolago. Govoril je tudi o gospodarstvu, priporočal je, naj pristopimo k hočki mlekarni, in da si moramo ustanoviti podružnico kmetijske družbe- Zelo občutimo pomanjkanje živinozdravnika, ker mariborski okraj je zelo obširen in je le samo eden živinozdravnik, kateri ne more niti eno tretjino dela opraviti in se redko doma najde.
Zato nas je močno zanimalo, da je državni poslanec povedal, da je že in še bo zahteval, da dobimo še drugega živinozdravnika. Zelo hvaležni smo tudi Slovenskemu klubu, da se za nas živinorejce poteguje ter se zabrani, da se srbska meja ne odpre, Naša iskrena želja je, naj bi se naše ljudstvo shodov in zborovanj z večjo vnemo udeleževalo, se vrnil spet ljubi mir ter si, kakor je državni poslanec želel, vsi podali roke v spravo k skupnemu delovanju za svoj in blagor občine. ¡Žie danes smo sklenili, da po novem letu želimo spet zborovanje, in takrat ustanovimo kmetijsko podružnico itd.
Gospod Franc Mlakar nam je govoril o pomenu in koristi Kmečke zveze tako prepričevalno in razločno, da smo sklenili pristopiti kot člani h Kmečki zvezi ter njemu kakor tudi Slovenskemu klubu in našemu državnemu poslancu izrekli popolno zaupanje in zahvalo.
Pri zadnji občinski volitvi smo sijajno zmagali, pa proti volitvi je nekdo vložil priziv na na-mestnijo, pa zvedeli bodOmo za spletke in o tem poročamo pozneje.
Shod v Trbovljah.
¡Zadnjo nedeljo je priredil državni poslanec g. dr. B e n k o v i č shod delavcev v Trbovljah. Dr. Benkovič je ožigosal ruvanj(e sociaLdemokratične stranke proti zadnjim, delavcu prijaznim, nujnim predlogom v državnem zboru, čemur so navzoči socialdemokrati burno ugovarjali. Govornik je razpravljal temeljito o nagodbi in pobijal nedoslednost opozicije Jugoslovanskega kluba zoper to državno potrebo v trenutku, ko klub skuša doseči jugoslovanskega ministra-rojaka. Zborovalci so izvajanja državnega poslanca dr. Benkoviča burno odobravali in konečno storili važne sklepe glede krščansko-so-ciaine organizacije v Trbovljah in v Hrastniku. Krščansko-socialna misel si pridobiva vedno trdnejša tla v naši delavski občini.
Državni zbor.
Predzadnji torek dne 12. t. m, je bila končana razprava o Steinerjevem predlogu, da se dajejo rezerviste vskim družinam podpore, ako so družinski očetje poklicani k orožnim vajam in so njihove družine podpore potrebne. Ta predlog je bil enoglasno sprejet. Sedaj je naloga vlade, da izdela zakonski predlog, s katerim se sklep zbornice uresniči.
Dr. Korošec in dr. Benkovič sta stavila predlog, da se prestavijo poštni uradniki na slovenska tla, ker manjkajo pri nas uradniki, s ka-
terimi bi se ljudstvo lahko razumelo. Mnogo slovenskih poštnih uradnikov je sedaj na Srednjem in na Gornjem Štajerskem, a pri nas so nemški uradniki-ki ne znajo uradovati slovenski.
Zadnji torek dne 19. novembra se je nadaljevala že pretekli torek pričeta razprava o podražsnju živil. Predloge so stavili socialdemokrati ter zahtevali, da se sme uvažati prekomorsko meso ter da se morajo odpreti meje za živino proti Srbiji, Rumuniji in Rusiji. V imenu Slovenskega kluba je govoril poslanec Demšar ter zagovarjal stališče slovenskih kmetov. Njegov govor je vzbudil občno pozornost v zbornici, ker je tako spretno zagovarjal kmečke koristi. Izborno je branil kmečko stališče tudi poljedelski minister dr. Ebenhoch in med njegovim govorom so nastali večkrat hudi in burni spori med poslanci kmetov in socialdemokrati.
Politični ogled.
—	Naš cesar prične s splošnimi ardijencami šele prihodnji mesec. V Schonbrunu priredijo zato posebno dvorano.
—	Posvetovanje škofov cele Avstrije j» bilo minoli teden na Dunaju. Predsedoval je kardinal iru-scha. Škofje so sklenili, da se udeleže katoliškega shoda, ki se je začel minolo soboto.
—	Hrvatska. Kakor se poroča iz Zagreba, so banovanju Rakodczaja šteti dnevi. Pri ljudstvu nima nikakega zaupanja. Posrečilo se mu je sicer pridobiti nekatere stare Mudžarone. iz dobe Khuen He-dervaryja, za uradnike, toda to je ljudstvo še bolj razljutilo«
—	Naše oboroževanje. Namesto revolverjev
uvedejo v armadi in v obeh deželnih brambah repe-tirne samokrese. V proračunu ministrstva za deželno brambo je za to 80.000 K. — Tudi naša mornarica dobi več novih vojnih ladij. V tržaškem Stabi-limento te,chnicu hitro grade novi 14.600tonski vojni ladiji I. in II, Vojna ladija I. je že malone dovršena, tudi pri vojni ladiji II. so dela napredovala. Kakor hitro izpuste v morje vojno ladijo I., prično graditi vojno ladijo III. V Pulju so malone že dovršene priprave, da izpuste v morje novo hitro križar rico nove vrste v naši mornarici, ki je izdelana iz popolnoma novega materijala. V Reki grade zdaj 10 torpednih čolnov in šest torpedovk, ki morajo biti dovršene do jeseni leta 1908. Pri Kruppu v Kielu je pa naročila naša mornarica tri podmorske čolne, ki se morajo pričeti graditi takoj.
—	Mažarsko nasilje. Na Slovaškem se sedaj vršijo volitve v okrajne zastope. Kako se to volitve vršijo, pripoveduje neki dopisnik slovaških „Lud, Novin" iz Hruština. Dopisnik piše: V Hruštinu ni volilo ljudstvo, ampak nasilje in goljufija. Da bi slovaško ljudstvo ne zmagalo, poslali so mažarski uradi np volišče orožnikov in dva obmejna stražnika pod poveljstvom nekega pisarja Meška, ki je bil tudi predsednik volilne komisije. Ta pisar je imenoval svojevoljno Štiri svoje zaupne može. Volilci niso smeli ziniti niti besedice. Ko je kaplan Tomanek zoper to nepostavno ravnanje protestiral, imel je na povelje predsednika Meška takoj orožniško bodalo na prsih. Izmed Slovakov noben ni smel biti v volilni sobi. Ko je kaplan Tomanek tudi zoper to protestiral, so ga orožniki prijeli in zaprli v hlev, kjer je bil za-tvorjen od 9. ure zjutraj do 5. ure popoldne. Urne
S tem svojemu možu ni bila nič nadležna in on ja zaradi tega ni kar nič zaničeval.
Ce je pa on želel, se je pa tudi napravila po knežje in se udeleževala raznovrstnih zabav. S svojo navzočnostjo je le še poveličevala njenega moža ugled.
Pri prirejevanju ljudskih veselic je Jacopo gledal le na sebe in na svojo čast — ona pa ni mislila nič na se. Prisostovala je zabavam le iz pokorščine do moža, a njene misli so bile v nebesih. Koliko je pa ona molila vsaki dan za svojega ljubega soproga, čegar dušno stanje je ona bolje poznala kot vsi drugi, koliko je ona zanj žrtvovala, to je bila njena skrivnost, za katero pa ni nihče vedeL
s	•
*
V velikih trumah j« prihajalo ljudstvo na slavnostni prostor. Jacopo je hitel domov po svojo ženo. Ko jo je zagledal, oblečeno v najlepšo obleko in okrašeno z biseri in diamanti, j« aafiuden obstal in vzkliknil:
Katarina, kako si ti krasna!
Katarina je pri tah besedah aarudelai Smehljajo se mu je rekla:
Le počakaj Jacopo, ko pride smrt, ne boš reč takih ljubeznivih besed.
Kako moreš sedaj, ko se gre9 veselit, govoriti o smrti? jo pokara ljubeznjivo Jacopo. Glej, da mi ne govoriš več o tem.
Oprosti, dragi Jacopo; nisem mogla zamol-čati te misli.
» * »
Veselica se je začela. Za gospodo je bil pripravljen velik oder, pogrnjen z dragocenim blagom. Na sredi med gospemi je sedela kot kraljica na častnem mestu Katarina. Jacopo je imel kot prireditelj mnogo opravila na odru.
Za prizori so se vrstile deklamacije, petje, in
godba. Vse je bilo zadovoljno, veselo, navdušeno. Najbolj zadovoljen, vesel, pa tudi ponosen na uspeh jo bil seveda Jacopo.
Ravno je odigrala godba veselo, poskočno pesem, in še je odmevalo ozračje od navdušenega ploskanja — tu se zaslišijo naenkrat strašni, obupni vzkliki, prihajajoči iz stoterih grl, ki so pretresli mozek in kosti. Nastala je strašna zmešnjava. Tu pridrvi Jacopo, ves bled in prepaden.
Kaj pa se je zgodilo?
Za božjo voljo? Kje so gospe, kje je oder?
Velik oblak prahu je zakrival mesto, kjer je prej stal oder, izpod katerega je prihajalo srce pre-tresujoče zdihovanje. Oder se je podrl in pokopal pod svojimi rušami vse gospe.
Kot blazen je tekel Jacopo k podrtini in začel klicati: Katarina, Katarina, kje si?
Pa ni bilo mogoče, najti je. Z valiko težavo in previdnostjo so začeli odstranjevati tramove, in kmalu so potegnili izpod podrtega odra tu mrtvo, tam težko ranjeno gospo. Sto in sto rok je pomagalo pri rešitvi.
Tu zasliši Jacopo svoje ime. In na onem mestu, odkoder je prihajal ta glas, so vzdignili ranjeno gospo. Jacopo je spoznal hitro obleko; bila je njegova Katarina.
Takotj je bil pri nji, pa tudi nekaj milosrčnih gospa je že priskočilo, ki so pomagale mrtvaško bledi gospej Katarini. Bila je smrtno ranjena. Kot malo dete je jokal ob umirajoči soprogi Jacopo.
Tu je za trenutek odprla oči in z velikim naporom rekla:
Zraka želim.
Hitro ji je prerezal Jacopo krasno obleko, toda kot omamljen je obstal. Pod krasno obleko Ka-1 tarinino se je pokazala spokorna obleka, ki jo je I nosila na svojem životu žena tega življenje in ve-
selje vživajočega moža; zelo grobo je bila tkana ta spokorna obleka.
V	taki obleki je prisostovala Jacopova soproga veselici!
Katarina! To je bila edina beseda, ki jo je mogel izreči Jacopo v tem trenutku, pri tem pogledu. Oči so mu bile polne solz.
Ona ga je pa pogledala prav ljubeznjivo in je
rekla:
Moj Jacopo, z veseljem trpim za te!
Kmalu na to je prišel k umirajoči Katarini duhovnik s sv. oljem. Potem, ko ji ja dal »t. odvezo in jo pomazilil s sv. oljem, ga je pogledala s hvaležnim očesom, obrnila pogled še enkrat na moža — in bila je mrtva.
Izdihnila je najplemenitejša gospa todijska,
zvemela je najlepša cvetka umbrijska.
• *
•
Leta so minula. Lepo telo Katarin» je ap*»-menilo v prah, odkoder jo prišlo.
V	Jacopovi palači stanujejo tuji ljudje, letuje obraze srečavaš po ulicah todijskega mesteca; otroci so že zrastli, starčki so pomrli. Le lidovje samostana je isto kakor pred dvajsetimi leti, toda brata Janez in Marko sta že osivela in sta »e možno postarala.
In želja brata Janeza se je izpolnila. V tem času je namreč dobilo krščanstvo ono vzvišeno pesem, ki opisuje žalost Matere božje pod križem; in oče te lepe pesmi je bil eden izmed bratov svetega Frančiška.
V	todijski frančiškanski cerkvi so vdolbene pod postajo križevega pota posamezne kitice prekrasne pesmi: „Stabat mater dolorosa", (Žalostna je mati stala), pesni, polne žalosti in bridkosti.
Zložil pa je to pesem — brat Jacopo Bene-detti iz Todija, imenovan Jacopus.

sploh pri tej volitvi ni bilo; volilni listki so bili razmetani po mizi in predsednik volitve Meško si je vsak listek natančno pregledal. Slovaški volici so se jokali, škripali z zobmi, stiskali pesti od jeze, ali orožniki so imeli povelje, pri najmanjšem nemiru streljati. 180 volilcev je volilo slovaškega kandidata (kar morejo vsi s prisego potrditi) in vendar je volilna komisija naštela za slovaškega kandidata samo 88 glasov, za mažarskega pa 129 glasov, dočim v Hrušliiiu nimajo vsi mažaroni z zidovi vred niti 16
glasov.	,	,	.
— Črnagora. V Cmigori so prišli na sled veliki zaloti proti knezu. Zarotniki se največ skrivajo v Srbiji. Zaradi tega je med obema državama zelo napeto razmerje. Mnogo zarotnikov so prijeli, nekaterim se je pa posrečilo zbežati.
—	Rusija. Minoli četrtek ob 11. uri predpoldne jo bila na slovesen način otvorjena tretja duma. V mestu in okolici palače, v katero so se zbirali ljudski zastopniki, je vladal najlepši red in mir. Pred otvoritvijo je bila cerkvena slovesnost. Po cerkveni slovesnosti je nagovoril metropolit Anton poslance, poživljajoč jih, naj vši složno in v sporazumu z velikim carjem delajo za blagor ljudstva in države.
V	imenu carjevem je otvoril dumo tajni sv,etnik Go-lubeli s primernim in kratkim nagovorom, katerega jo končal s trikratnimi slavaklici na carja, katere so poslanci navdušeno ponovili. Ko so bili poslanci zapriseženi, vršila se je izvolitev predsednika dume. Izbran jo bil s 371 proti 9 glasovom oktobrist (zmerna stranka) Nikolaj Aleksejevič Comiacoif. Njegova izvolitev bila je z velikim navdušenjem vsprejeta. Prihodnja seja bode še-le potem« ko bode Comiacoif sprejet od carja v avdijenci. Občno je mnenje, da bodo sedanja duma bolj srečna od dveh minulih, in je utemfcljena nada, da bode tudi mirno in uspešno delovala.
—	Rusija in Turška. Rusija je v zadnjem času, posebno odkar se je sporazumela z Angleško, začela vedno bolj energično posegati v balkanske razmere. Sklenila je z Bolgarsko in Rumunsko zveze, katere se niso objavile, in sicer z Bolgarsko vojno zvezo, po katelri bi Rusija za slučaj, da bi prišlo do vojne med Bolgarsko in Turčijo, pomnožila bolgarsko vojsko z 12 polki in varovala bolgarska pristanišča v Črnem morju. Bolgarska pa se je zavezala, svojo torpedno mornarico v slučaju potrebe dati na razpolago Rusiji. Veliki knez Vladimir je že ogledal bolgarski luki v Varni in Burgasu. Z Rumunsko se je sklenila medsebojna podpora v slučaju vojne.
—	Portugalska. Položaj na Portugalskem postaja vsak dan resnejši. Stranke se kar kosajo, katera bo bolj napadala vlado, ki je s svojim slabim gospodarjenjem prišla ob ves kredit. Celo vojaštvo je zielo nagnjeno, da se pridruži revolucionarjem. Voditelj konservativne stranke se je kar naravnost izrazil, da mora boj končati s padcem ali odstavljenem kralja Karlosa.
Mala politična naznanila.
Dne 15. nov. Poslanci nemažarskih narodnosti na Ogrskem so sklenili glasovati proti pogodbi z Avstrijo. — Zaradi povišanja častniških plač in zaradi ogrskih grbov na vojaških zastavah se vrše sedaj pogajanja med našo in ogrsko vlado.
Dne 1 7. n o v. Danes je obiskal saški kralj na potu iz Trbiža našega cesarja v Schonbrunu. —
V	Milanu so hoteli italijanski dijaki demonstrirati proti Avstriji, a jih je policija razgnala. — V Maroku so zopet nemiri. Okolu Časablance se vsak dan ponavljajo ropi. Sumi se, da to dela novi sultan, da bi prisilil Francoze, da bi se žnjim pogajali.
Dne 1 6. nov. Slovanski dijaki na dunajskem vseučilišču so sklenili, ta teden prirediti velik shod, da nastopijo proti terorizmu nemških dijakov. — Na Češkem so demonstrirali socialdemokrati proti po-draženju živil. Dolžijo kmete, da so krivi draginje. — V skopeljskem vilajetu (okraju) na Turškem je prišlo zopet do spopadov med bolgarskimi četami. Vojaki so je napodili, — Na otoku Formozi se je Japoncem uprla stotnija vojakov, ki so zbežali v gore.
Dne 19. nov. Danes je vlada predložila predlogo, po kateri bi smeli veterani pri slavnostnih nastopih nositi puško. — Danes je dospel na Dunaj grški kralj Jurij«
Razne novice.
*	Duhovske vesti. Župnija Kozje je podeljena č. g. duh. svetovalcu Marku Tomažič, .župniku v Pilštanju. Župnija Pištanj je razpisana do 7. decembra. Župnija Zg. Sv. Kungota je podeljena č. g. Matiju Bferl, kaplanu pri Sv. Marjeti niže Ptujia.
*	Odlikovanje. Potovalnemu učitelju za živinorejo g. Martinu Jelovšek je podarila štajerska kmetijska družba srebrno družbino kolajno z diplomo vred.
*	Osebne vesti. Svetnik pri graškem nadso-dišču dr. Alojzij Fohn je dobil naslov dvornega svetnika. — Sodnim kancelistom v Postojni je imenovan naš rojak iz Slov. gor. g. Jurij Silec, računski podčastnik pri III. top. polku.
* Shod izobraževalnih druStev v Ptuju. Občni zb?r S. K. S. Z. «i vrši v četrtek dna 28. t, m. v Ptuju v Na-
rodnem domu. Vsa društva in vsi društveniki ter prijatelji krsčanske izobrazbe so iskreno vabljeni. Govor o bodoči nalogi naše nepolitične orgauizac.je bo imel slavnoznani naš organizator g. Fr. (iomiisek. Posebno vauuno tudi mladeniče, da se udeležijo shoda. Začetek ob 1U. uri prod-poldan. Na vescio svidenje!
*	Za deželnozborske volitve po dr. Dečku dela Slov. kmečka zveza pridno priprave ter je njen povoijen uspeh brezdvomen.
*	Socijaini kurz v Trbovljah se vrši početkoui leta 1908. Tedaj se poioži temelj za trajno krscansko-s^cijaiuo organizacijo!
*	Zadružni tečaj v Mariboru, katerega priredi Zadružna zveza v Ljubljani, se začne meseca januarja in sicer prvi torek po sv. Treh Kraljih. Vsi oni, kateri se mislijo tečaja udeležiti, naj pošljejo do kon,ca tega meseca svoje prijave Zadružni zvezi v Ljubljani, da more 011,a vse potrebno glede i prostorov, učnih pripomočkov itd. ukreniti. Vse dru- j go se bo pravočasno v listih, kakor tudi posameznim udeležencem objavilo.
*	„Edinost" — izobčena, tako trobijo v svet liberalni listi in za njimi caplja seveda tudi celjski „Narodni List." Cela vest je zlagana, in „Edinost" sama naznanja, da to ni res. Sploh pa se listov ne izobčujie, kar ve vsak naobražen človek. Takih ljudi pa pri celjskih listih manjka.
*	Proti družbi sv. Mohorja so na komando voditeljev Narodne stranke začeli rovati vsi njihovi privrženci po deželi. Jasno dokazujejo s tem, da so sovražniki zdrave ljudske izobrazbe, da so neprija-telji našega ljudstva. Do tako grde hujskarije proti Mohorjevi družbi se niso niti nemškutarji povspeli. Ker so nasprotniki na delu, ne mirujmo tudi mi, ampak tembolj agitirajmo za družbo ter ji pridobi-vajmo novih udov!
*	Nemški dvorni svetnik. Nekateri listi pišejo, da se je pridelil nemškemu ministru rojaku kot dvorni svetnik poslanec Dobernig, da bo nadzoroval imenovanja uradnikov v južnih naših deželah. Izvemo iz verodostojnega vira, da to ni res, in da se kaj takega niti ne namerava.
*	Socialni kurz v Celju. Takoj po novem letu bo socialen kurz za mladeniče in može v Celju. Dan se še določi. Ker bo meseca februarja tudi enak socialen kurz v Mariboru, za to se naj oglasijo za celjski ti čaj le oni, ko-jim je zveza s Celjem ugodnejša. Oglasi se naj pošiljajo na tajnika S. K. S. Z.: Ferdo Leskovar, ureduik, Maribor.
*	Tudi značilno. Z ozirom na našo notico pod tem naslovom nam poroča gosp. Jvan Vesenjak, da ga društvo „Tabor" ni pozvalo, da izstopi in vrne društveni trak, ker za časa cele volilne borbe ni bil niti član tega društva, društvenega traka pa sploh nikdar imel ni; nadalje nam poroča, da ni urednik, ampak le glavni sotrudnik „N. SI Štajerca".
*	Gospodinjska šola v Celju. Kakor poročajo nemški listi, je pobral stari nasprotnik Slovencev ptujski Ornig našo misel ter tudi hoče ustanoviti gospodinjsko šolo, v kateri bi se naj naša dekleta bolj ponemčevala kakor pa izobraževala za gospodinjstvo. Dolžnost Slovencev je, da se sedaj s tem večjim ognjem oprimejo ustanovitve slovenske gospodinjsko šole v Celju. Ta misel se je sprožita v Celju, povsod je našla priznanje, toda najti bi morala tudi odprto roke. Darujmo torej letos, kjerkoli se poda prilika, za gospodinjsko šolo v Celju! Denar se pošilja na: Katoliško podporno društvo v Celju.
*	O celjski Zadružni zvezi. Bolj v zabavo našim čitateljem kot iz katerega drugega vzroka bomo prijavili danes nek takozvani „popravek" Zadružne zveze v Celju. Vsak, kdor je količkaj imel opraviti z junstarijo, bode iz popravka samega razvidel, da nismo primorani po zakonu objaviti to, kar celjski gospodje imenujejo „popravek." Glasi se pa. ta dopis Celjanov tako-le: Sklicuje se na par. 19 tiskovnega zakona prosimo, da priobčite «lede notice „O celjski Zadružni zvezi", priobčeno v št. 51 „Slovenskega Gospodarja" od 31. m. m. pod rubriko „Razne novice" v zakonitem roku naslednji popravek: Ni res, da je ravnatelj gospod Franjo Jošt eden glavnih agitatorjev Narodne stranke in sploh agitator iste in ni res, da nagovarja g. Jošt ali uradniki ob priliki ustanavljanja posojilnic ljudi zoper duhovnike. Res pa je, da gospod Jošt ni nikak agitator in je tudi res, da slednji pri ustanavljanju zadrug od nekdaj rad deluje osobito tudi z duhovniki. Ni res, da je celjska Zadružna zveza dovolila „Narodnemu Listu" 10.000 K podpore. Res pa je, da Zadružna zveza ni dovolila niti „Narodnemu Listu" niti komu drugemu še nikdar v strankarske ali politične namene niti vinarja. Tudi ni res, da je „Domovina" nekako poloficijozno glasilo celjske Zadružne zveze. S spoštovanjem: Zadružna zveza v Celju."
Mi seveda ostanemo pri tem, da je vse to, kar smo trdili, od prve do zadnje besede resnično edino spremembo, da se je naklonila podpora „Narodnemu Listu" od Zveze slovenskih posojilnic. Popravku pa v eni točki prav radi verjamemo, namreč v tem, ko trdijo, da „Domovina" ni poloficijozno glasilo Celjanov. To popravimo tudi mi in trdimo, da je „Domovina" pravo, .celooficijozno glasilo cefljskih zadružnikov. Sumljivo je pa vendar-Ie, zakaij se gospodje okoli Zadružne zveze v Celju bojijo priznati „Domovino" kot svoje glasilo. Je morala že vendar kaj zgrešiti, kar jim danes n.i prav!
Gospodje, pri „Domovini" popravljajte, ne pri nas! Seveda s papirnatimi popravki tudi pn „Do-
movini" ne boste nič opravili in tudi nič popravili. Edino sredstvo tamkaj je poštena — metla. Verjamemo, da dela Jošt s svojo liberalno politiko gospodom mnogo preglavic, a če se hočejo poboljšati,, naj povedo Joštu, kar mu gre, ne pa od nas zahtevati, da bi popravljali golo in čisto resnico. Ce bo šlo s popravki tako naprej, potem bomo danes ali jutri dobili še dopis, kjer se bo glasilo: „Ni res, da '¡e gospod ravnatelj Jošt še Jošt, ampak res je, da g. Jošt ni Jošt." Seveda tudi tega špasa ne bomo svojim bralcem prikrili!
1 Liberalni učitelji vedno bolj očitno stopajo iia dan s svojimi nameni. Nedavno je njihov časopis „Učiteljski Tovariš" zahteval, da se prepode šolske sestre iz Ciril-Metodove šole v Trstu, češ, da učenke preveč navajajo k molitvi in pobožnosti. To je edini vzrok, katerega imajo ti vzgojitelji krščanske mladine zoper šolske sestre. — Toda v svojih brezverskih namenah gredo še dalje. Posnemati so začeli framasonske učitelje na Francoskem. V nekem kraju na Notranjskem je ondotni učitelj prepovedal nositi otrokom križce in svetinje okrog vratu, ker se to ne strinja s paragrafom 78 nove šolske postave. Istega mnenja je bil tudi okrajni šolski svet v Postojni. Toda o tem se bo še govorilo. Ce mislijo liberalni učitelji s takimi nastopi povečati svoj itak že mali vpliv pri našem ljudstvu, se silno motijo. Liberalnim učiteljem kličemo: ne žalite krščanskega čuti, našega ljudstva. Vsaka stvar le samo do gotove meje.
* Rogaški okraj. Na prizadevanja držav, poslanca dr. Korošca je dobil rogaški okraj 14.000 K podpore zaradi nesreče po različnih uimah.
* Tržno vesti. Ako vpoštevamo velikansko draginjo, ki vlada na žitnih tržiščih, se pač morar mo vprašati, kaj je vzrok visokim cenam. Počasi ali trajno je lezla pšenica na to višino, koje najbrže v ti letni dobi ne bo več zapustila. Ne da se tajiti, da, so višje cene posledice visoke carine, ki zapira avstrijske meje tujemu blagu. Avstro-Ogrska je v stanu izvažati le, ako je imela jako dobro letino, drugače pa se porabi pridelek doma. Vsled tega bolo visoke cene stalna prikazen, ker naše cene si? r.o-rajo prilagoditi svetovnim tržnim cenam le tedaj, kadar se pridela v Avstro-Ogrski toliko blaga, da ga je treba izvažati. V ti dobi pa sodeluje v viša? ju cen tudi dejstvo, da se je splošno manj bla0^ pridelalo. Glavni delež pa ima špekulacija. Bud' ška borza trži že 14 dni s pšenico prihodnje j ,1 in sicer se je premikala cena med 11,— do 11.00 ter je padla to sredo na 10.90, drugi dan pa zopet poskočila za 30. Tržiti z blagom, kojega materno seme je začelo komaj cimiti, je nevarno, in noben pošten trgovec, mlinar ali producent se ne bo za leto dni naprej zavezal, ker za tako dolgi rok so pač ne more zanimati. Le špekulacija je privlekla na trg to blago, kojega kupci so bili — ogrski producenti, prikazen v ogrski terminski kupčiji. Da bi producent kupoval in potreboval budimpeško usančno pšenico, ako malo pridela, je nenaravno. V tem slučaju zamore le manj prodati, nikakor pa ne rabiti or. hijeno pšeni,ce. Da špekulantje še bolj kalijo vodo, raztresajo govorice, da bo trebalo na Ogrsko uva-žati pšenico, S tem se le vznemirjajo duhovi po nepotrebnem, ker Ogre tišči pšenica in moka v velikih množinah. Uvažala bi le avstrijska, polovica,, ali pri nas je pšenica relativno še vedno ceneja ko na Ogrskem, Avstrija se tedaj ne boji potrebe uvoza. Kakor smo poročali, je bilo na Ogrskem vreme neugodno in je suša ovirala sejanje ozimine. Prve dni tega tedna je deževalo po celi Ogrski in tudi je postalo jako južno vreme, tako, da so zamujeno delo lahko opravili. Ali cena zato ni izgubila tega, kar si je prej na račun suše pridobila,, ker sedaj se je pomirila zopet Amerika, ki je javila stalnejše in višje cene. Argentinija danes poroča, da bo letina jako dobra, obilna, torej so bila poročila o slabem položaju pred nekafi časom neresnična. Amerika še vedno spravlja velikjo blaga na pot v Evropo. Vsled poloma na denarnem trgu je Amerikancem zlezlo v kosti veliko strahu. Pšenica: Visoka cena sili konzum, da si nabavlja sproti le najpotrebnejše. Že danes se trdi, da je primankljaj letošnje letine vsled dosedanjega jako skrčenega konzuma že poravnan. Vse laži, ki se delajo in trosijo na budimpeški borzi, so brezuspešne ter ne morejo konzuma zvabiti iz rezerve. Vsled ugodnega vretaena se je mnenje pomirilo, cena se je tekom tedna za približno 10 zvišala. Promet je ostal neizpremenjeno majhen, ponudbe skromne, konzum brez življenja, — Rž ima živahen promet, cena jako visoka, tako da se je na praški borzi že pojavila poznanjska rž. — Oves sledi drugim ter se drži cene. — Turščica. Konzum živahno sega po blagu, ker je koruza primeroma še najcenejša. Staro blago je skoro popolnoma izginilo s trga in je tudi v ceni visoko. Vsled tega igra važno vlogo nova turšica, ki je že jako pripravna za trg. — Moka. Stara pesem. Fina moka leži v skladiščih mlinov, ne gre nikamor in ugodnejše vreme je prineslo še večji počitek. Temne vrste gredo in še od teh se odpokliče le najpotrebnejše. Ržena moka gre po najvišjih cenah. Otrobi in klajna moka dosežejo najvišje cene, ker blaga primanjkuje. — Hmelj. Promet je postal manjši, mnenje mirno. Slabije in srednje vrste so dosegale K 120.— do 130.— v Žalcu. Prve vrste, ki so brez zanimanja, stanejo nekaj kron več. — Živina (Dunaj): Prignalo se je z ozi-
rom na prejšnji teden za 70 glav manj goveje živine na trg, pitane za 408 glav manj, druge pa za 337 glav več. Avstrijski kraji so bili močno zastopani, ogrski manj. Lepo blago je bilo nekaj dražje od prejšnjega tedna, za slabeje je bila tendenca mlačna. Pitana živina se je prodala z izgubo v ceni. V splošnem je bil trg jako mrtev ter cene slabe. Tudi na svinjskem trgu je bil isti položaj. Posebno hrvatskega blaga se je prignalo veliko. Cene nestalne, mnenje mlačno. Pitana živina je šla srednje, druga slabo. Povdarjati je treba, da se konzum iz-ogiblje svinjske masti in je ta v ceni padla. Produkcija presega konzum. — Meso. Promet v govedini se je popolnoma ustavil, cene nižje, teletina isto-tako, svinjina se proda le s popustom v ceni. Pripeljalo se je mnogo mesa. Govedina, sprednje, 64 v do KI.60, zadnje 76 v do K 1.80, teletina 92 v do K 1.80, svinjina K 1.12 do 1.60, teleta I K do K 1.40, svinje 1 K do K 1.44 kg.
* V odgovor! Pod naslovom „Državna poslanca dr, Korošec in Roškar za Gornjo Radgono" piše neki dopisnik v „Domovini", podpisan s „Kmet izpod Vrha", v takem tonu, da je prvi hip razvidno, da to ni pisal kmet, ampak neki izprijeni gospod. Neznani dopisnik kritikuje, zakaj goraj imenovana poslanca nista prihitela k neizmerno težavnim volitvam v gornjeradgonski okrajni zastop na pomoč. Milostno pa pristavlja, da ne zahteva pri temu denarne pomoči od mene, ker potrebujem denar sam za nakupovanje težke zlate verižice in klobuka za mojo „iravo." Nato odgovarjam dopisniku, da dosedaj naši rodoljubi niso zahtevali od svojih poslancev udeležbe pri volitvah, pri katerih nimajo volilne pravice, ker kakor znano, se na dan volitve le malo doseže, ako se ni prej poskrbelo za potrebne priprave. Gornjeradgonski rojaki so tudi brez tuje pomoči prav vrlo izvršili to volitev; dvomim pa, da bi tudi ta dopisnik „Domovine" kaj pripomogel. V kolikor se dotika ta dopis moje žene, pa povem nesramnemu dopisniku, da se ni meni, niti moji ženi sanjalo o kakem klobuku, ker ona je in ostane poštena kmetica, katere pa v našem kraju klobukov ne nosijo. Verižico za uro, katera pa ni težka niti zlata, temveč srebrna, ji je podaril njen brat že pred mnogimi l^ti; ako jo imeti ali nositi sme, to pač tebe, lažnjivi dopisnik, nikdo ne bo vprašal. Nadalje pravi dopisnik: zdaj pa je vlada hotela Gornjo Radgono v trg spremeniti, in sicer v prid Vračka, a Korošec in Roškar se nista brigala za nas. Nato mu povem, da sva z g. dr. Korošcem takoj po otvoritvi državnega zbora tega leta bila v posebni avdi-jenci pri ministrskemu predsedniku in notranjem ministru, in sicer zato, da izposlujeva takojšni razpis okrafinih volitev gornjeradgonskih in da bi preprečila imenovanje Gornje Radgone trgom. Kakor znano, se je prvo izvršilo, drugo pa je bilo po besedah ministrov že takrat neizpremenljivo določena stvar, za katero pa gotovo nisva odgovorna midva, ampak od lažnjivega dopisnika hvaEsani dr. Ploj, kateri se je pečal s to zadevo mnogo prej, predno sem jaz postal državni poslane,c. Med drugim tudi trdi lažnjivi dopisnik, da jaz namesto potrebnega javnega dela hodim drugam psovat dr. Ploja, Nato odgovarjam, da še nikjer na nobenem shodu nisem besedice govoril o njem, še manj ga psoval; še niti resničnih dejstev, katere je on zgrešil, nisem nikjer omenjal. Ako pa že ravno po sili hočete, vam pa nekatere povem: Takrat, ko sem v dežplni zbornici stavi] predlog proti uvažanju tuje živine, je bil on edini slovenski poslanec, ki je rekel, da ta predlog ni umesten, ker je živina predraga, cena živini mora pasti in tudi bode padla. Tako je rekfel Ploj kot kmečki zastopnik. Dopisnik „Kmet iz pod Vrha" zar hteva tudi, da mora biti poslanec pri vsaki sodnij-ski obravnavi, kadar se ima soditi kak zastarani naš nasprotnik, tudi navzoč, da bi takorekoč moralne uplival na sodnika, da ga ta dovolj trdo obsodi. Ako, dopisnik, res hočeš, da se tudi to stori, tedaj pa le laži in obrekuj naprej, imej pa vsaj toliko značaja, da se podpišeš s svojim polnim imenomj, ne skrivaj so pod haljo „kmeta iz pod Vrha", potem se lahko poskusi ta tvoja zahteva najprej nad teboj. Toliko za clanes, ako pa silite naprej, pa drugikrat več, akoravno nimam ne volje, ne časa, na vsako neumnost, hudobnost in laž odgovarjati. J. Roškar.
*	Slovensko dunajsko društvo „Straža" je priredilo dne 18. nov. slovenskim udeležnikom katoliškega shoda zabavni večer, katerega so se udeležili tudi vsi štajerski poslanci Slovenskega kluba. V njih imenu je govoril poslanec Roškar
♦	Koledar drnžbe sv. Cirila in Metoda. „¡Slovenec* piše: Koledar družbo sv. Cirila in Metoda so začeli razpošiljati iz Ljubljane. Ne bodemo se bavili mnogo ž njim. Iz poročila o glavni skupščini v Bohinjski Bistrici, zlasti o volitvah, se pozna, kako dela vodstvo dražbino r strankarske namene. Človeka, ki je bil navzoč in opazoval burne prizore, mora popasti sveta jeza, če čita to enostransko sestavljeno poročilo. Navajajo se venomer zastopniki, ki stoje na krščanskem stališču, češ, da so ti povzročili nemir na skupščini. Največji rodoljub ne more imeti zaupanja do takega vodstva, ki si upa sprejeti tako zavito poročilo v svoje izventje. Popolnoma nemogoče jo, da bi še kak neliberalec vztrajal r takem odboru in dovoljeval take brezvestne, enostranske spise, ki imajo le namen oško-difc Uifled krščanskim strankam. Če so ti gospodje tako resnicoljubni in hočejo skrbeti, da se ohrani zgodovin.-ki razvoj drnžbe, zakaj pa n;so ovekovečili drznih nastopov slovenskih liberalnih vseučiliščnikov, ki so z največjo brez-
obzirnostjo žalili duhovne m terorizirali celo skupščino? j Zakaj niso omenili v svojem vestnem poročilu grožuje akademikov, da morajo povsod iz družbinih šol „nune" ? Za-i kaj ni to ugledno in resnicoljubno vodstvo označilo vsaj ! v nekoliko besedah oliko in omiko razgrajajočih liberalnih dijakov, katere je moral celo poslanec Grafenauer, mož naj-mirnejšega značaja, poučiti, da je tako vedenje za višje izobražence nedostojno? Vse te dogodke so izpustili, ne vemo, ali iz prevelike resnicoljubnosti ali namenoma. Le delajte tako, pa še pridite enkrat rotit, da mora vsak Slovenec neoziraje se na politično naziranje podpirati tako dražbo.
Mariborski okraj.
m Sv. Lenart v Slov. gor. Nisem mislil nadaljevati časnikarskega boja s tukajšno gospodo okoli Narodne stranke. Resnici na ljubo pa moram pojasniti svoječasne zdravniške razmere pri Sv. Lenartu.
Res je, da je prišel dr. Gorišek k meni ter me vprašal, kaj da jaz mislim glede prihodnjega zdravnika pri Sv. Lenartu. Jaz sem mu na to odgovoril, da tudi jaz skrbim za, — v narodnem oziru — ugodno rešitev tega vprašanja ter sem mu tozadevno pokazal pismo od g. dr. Jankoviča — ne dr. Ben-koviča — in ob enem tudi pismo od g. dr. Kraigherja. Jaz sem se že štirinajst dni poprej obrnil v tej zadevi do dr. Jankoviča ter sem ga prosil, naj mi odpiše, <če morebiti on zna za kakega slovenskega zdravnika, ki bi prišel po smrti dr. Benescha k Sv. Lenartu. Pripomnil sem takrat ob enem, da bi mi bil posebno ljub kolega — somišljenik v nazi-ranju političnih strank. Da sem dr. Krajgherju na njegovo pismo prijazno odgovoril, ne vedoč, da je on ob enem v tej zadevi tudi z g. notarjem stal v korespondenci, — in mu o tukajšnih zdravniških razmerah samo golo resnico poročal, bode mi moral dr. Krajgher sam priznati. Ko sem pokazal dr. Goriše-ku pismo od dr. Krajgherja, mi je on sledeče odgovoril: „Jaz (dr. Gorišek) nisem posebno za dr, Krajgherja vnet; za njega se sicer močno poteguje g. notar. Jaz (dr. Gorišek) sem sicer prijatelj notarja, pa vendar povsod ne odobravam njegove politike. Dr. Krajgher je Kiranjc, ter naj, ostane na Kranjskem, mi pa si iščimo slovenskega zdravnika iz Štajerske. Jaz sem tega mnenja, da je boljše za nas, če ne prihaja preveč Kranjcev sem na Štajersko,"
G. dr, Gorišeka, katerega poznam, da si upa kot mož vsako svoje izjavljeno mnenje moško zastopati, pozivljem tukaj javno, naj mi reče, da ii so zgoraj omenjene besede resnica — ali laž! Jaz sem sq takrat čudil tej odkritosrčni izjavi, katera se popolnoma strinja z mojimi nazori. Ugibala sva potem še sem in tje, kateremu slovenskemu zdravniku bi se še naj pisalo. Slednjič sva še določila, da jaz pišem dr. Cehu, zdravniku pri Zg. Kungoti. Ker še je takrat dr. Benesch živil, se ni dalo nič več konkretnega storiti in tako sva se razšla.
Pa prišlo je vse drugače. Sedaj, ko so gospoda okoli tukajšne Narodne stranke zvedeli, da si jaz iščem slovenskega zdravnikai-somišljenika in ker mi je dr, Jankovič pisal, da bi se morebiti dal pridobiti neki dr. Hubad, so rekli: Ne boš* Jaka! In da to preprečijo, poklicali so na svojo roko, — ne da bi jaz kaj za vse te spletkarije vedel, — zdravnika k Sv. Lenartu, In tako je prišel že drugega dne, ko so odnesli pokojnega dr. Benescha k večnemu počitku, od tukajšnih naprednih gospodov brzojavno poklican dr. Krajgher. To je cela in gola resnica. Jaz samo vprašam, da li je tako obnašanje odkritosrčno ali zavratno?
To še pa ni vse. Bilo je namreč tukaj v trgu splošno znano, da se tukajšnim naprednim gospodom pri iskanju slovenskega zdravnika ni šilo v prvi vrsti za narodni motiv, ampak za zadoščenje njihove mržnje proti meni. Kolikokrat sem moral slišati, da so tukajšni napredni Slovenci med seboj določili, meni kolikor mogoče gmotno škodovati in me spraviti ob zaslužek. Ker se tukajšnim gospodom okoli Narodne stranke ne upogntem, tako da bi isti mogli milostno reči: „laudabiliter se subiecit", so začeli iz političnega boja proti meni boj za obstanek — boj za vsakdanji kruh.
Osupnila me pa je predrznost, da si gospoda tukajšne Narodne stranke prisvajajo kake zasluge glede moje distriktne zadeve. Ko se je od tukajšne nemške strani pred kakimi šestimi leti proti meni kot distriktnemu zdravniku inscenirala prva in najhujša gonja, takrat še smo bili vsi šentlenarski Slovenci v političnih zadevah enakega mišljenja; takrat še tukaj ni bilo t. zv. naprednjakov, še manj pa species Narodna stranka. Daj še imam do danes distriktno službo, se imam v prvi vrsti in največ zahvaliti deželnemu odborniku g. Robiču, potem pa mojemu distriktnemu odboru. Kdo od vas pa mi je v omenjeni borbi toliko pomagal. Saj še vas sploh tukaj ni bilo. Ali morebiti g. notar?
Ce me je kdo kot zdravnika vprašal o položaju dr, Benescha, sem mu tudi odkrito povedal in tako tudi ne tajim, da sem g. županu Sedmineku na njegovo vprašanje svoje mnenje o bolezni svojega kolege izrazil; vsako daljno očitanje v tej zadevi je celo navadno obrekovanje, katero ima namen, napraviti razpor med menoj in tukajšnim županom. Mimogrede rečeno, ravno v tej točki tukajšni na-
prednjaki iz humanega stališča niso pokazali pose-uno nežnega takta. Moj pokojni kolega še se namreč ni vlegel prav v postelj in že se je — če se ne motim v „Domovini" — razglasilo mesto tukajšnega okrožnega, zdravnika. Tako še je pokojnemu dr. Be-neschu bila dana prilika, iz časopisa brati svojo — smrtno obsodbo.
Proti koncu še pripomnim, da gospoda okoli tukajšne Narodne stranke na moja očitanja v „Slov. Gospodarju" glede njihovega „narodnega" delovanja zelo modro molčijo. Jaz sem navedel precej točk, iz katerih se zrcali to narodno delovanje. Zakaj si pa ne upate trditi, da bi bila moja očitanja neresnična? Kaj ne, je veliko prijetneje, osebe napadati, kakor pa se sam opravičevati!
Oprostite, napredna gospoda, da sem še se enr krat — „osmelil"^ vam na vaše napade odgovoriti — če morebiti tudi ne v tako izbranih izrazih, kakor se jih vi poslužujete v „Narodnem Listu." Ob-žaljujem pa, da se pri tem časnikarskem; boju spravljajo na dan privatna mnenja, — privatni pogovori. Jaz tega boja nisem izzival, ampak se je izzivalo mene na ne posebno dostojen način.
S tefa končam vsako daljšo časnikarsko polemiko z gospodo od lenarške Narodne stranke ter jim na daljše napade ne bom odgovarjal. Dr. Tiplič.
m Šavnica pri Sv. Ani na Krimbergu. Dni 15. t. m. je padla 7 letna deklica Genofefa Kondrat v Šavnico. K sreči je zraven prišel Jožef Šneider, kateri jo je rešil gotove smrti. To je že drug slučaj, ki se je pri Marku-šovi brvi zgodil. Pred dvema mesecema je na tistem mesta padel v potok Janez Perko, katerega so rešili na bližnjem travniku se nahajajoči delavci.
m Sv. Anton v Slov. gor. Ministrstvo za notranje zadeve je dovolilo, da se občina Cerkevnjak imenuje Sv. Anton v Slov. gor.
m Poljudna predavanja v Mariboru. Slovenska krščansko-socialna zveza bode začela s poljudnimi predavanji v Mariboru in' se bodo ista vršila vsako nedeljo točno ob 9: uri dopoldne v društvenih prostorih Katoliškega delavskega društva v Mariboru, FloCiergasse št. 4, to je blizu glavnega trga. Dne 1. decembra bo prvo predavanje. Predmet naznanimo prihodnjič. Kmetje in delavci, pridite!
m Osebna dohodninska cenilna komisija. Volitev t to komisijo smo že zadnjič natnanili. Prosimo dotičoe gg. mariborskega okraja, da legitimacijo s podpisanimi volilnimi listki p< šljt-jo vsaj do 27. t. m. na uredništvo „Slovenskega Gospodarja".
m Kmečko bralno društvo v Jarenini ima v nedeljo d«e 24. novembra i>o večernicah s m j re-jni občni zhor z navadnem vsporedom. Obenem bo srečolov m kratek govor. Prijatelje društva in pa vse, ki hočejo kaj dobiti pri sreeolovu, uljudno vabi odbor.
Ptujski okraj.
p Kog. Dne 15. t. m. je bil pokopan F. Herg, kmet na Kogu. Pokojni je rojen Središčan in brat pokojnega prošta Lovrenca Herga. Bil je skoz in skoz krščanski mož, zato tudi ponižen in poštenjak od pet do glave. Naj mu sveti večna luč!
p Koračice. Ministrstvo je dovolilo, da se občina Koračice imenuje Sv. Tomaž.
p Zgodovinsko društvo za Slovenski Stajer ima svoj redni občni zbor v Ptuju dne 24. novembra t. I. v Narodnem domu. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2. Predavanje: Ptuj v zgodovini Slov. Štajerske. 3. Poročilo o društvenem delovanju. 4. Poljubni nasveti in predlogi.
p Ptuj. Kakor slišimo, je tudi naš poslanec in politični Uskok dr. Ploj proti pogodbi z Ogrsko. Kakor pa smo čitali v listih, je v nagodbi tudi določilo, da se na Ogrskem sprejme enak zakon proti pančanju vina kakor na Avsriiiskem. Če se pogodba ne Rprejme, se tudi ta postava na Ogrskem ne bo sprejela in na mejah bo zrastlo vse polno fabrik, ki bodo utihotapile narejeno vino na Ogrsko. S tem bodo posebno škodovala naš m domačim vinom. Ploj nam torej le škodnje, če proti pogodbi glasuje.
p Z Vnrberga se n»m poroča, da je novi lastnik ta-mošnjega grada grof Herberstein dal odpeljati iz grada vse zgodovinske znamenitosti kot stare podobe, nmetno izrezljano pohištvo, staro orožje, orodje itd. Nekaj tega se je odpeljalo na Češko zlasti v Libohovice. drugo bo ostalo v ptujskem gradu. Prejšnji odstavljeni oskrbnik g Adametz se je preselil v Maribor, novi g. oskrbnik Franc Hiltscher
je iz Moravskega.
p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo dne '¿4. nov. ob treh popoldie priredi bralao druSt o v Sv. Lovrencu pa Dra skem polju prvi poučni shod z zanimivim predavanjem, govorniškimi vajami in deklaracijami. Vsi prijatelji braln-g» druJt a so povabljeni.
Ljutomerski okraj.
i Grdo obrekovanje. Dobili smo sledeči dopis: Izvej, svet, kako laže dopisnik v „Nar. Listu"! Čemu? Zgolj zato, da spet namenoma oblati .blagega križevskega g. župnika. V št. 48. z dne 31. oktobra 1907. v dopisu „Križevci pri Ljutomeru" stavi nek naduti lažnjivec 1. javno vprašanje, po katerem merilu je vzel g- župnik med reveže tudi Julijano Zar niuda, da uživa baš ona to (Mannerjevo ustanovo). 2. Dalje bi nek podlež rad zvedel, po kateri pravici jo dobila, ravno ta Julijana Zamuda podporo tudi od Vanpotičevega volila. V pomirjenje dopisnika in v dolžno brambo g. župnika pribijem javno to nesramno blatenje. 1. Kot obdarovanka odMannerjeve ubož-
no ustanove bi potemtakem morala dobivati vsakoletnih 48 K. No, prisežem lahko, kolikorkrat komu ljubo, da dozdaj še nisem dobila vinarja. 2. Kakor na to, prisežem tudi na drugo laganje, ter povem javno, da doslej še nisem dobila od Vaupotičevega volila ne enega vinarja. Sploh mi še dozdaj, hvala Bogu, ni bilo treba iskati takih podpor. Z dokazi na dan, obrekovalci! Samo zlagati se z namenom, g. župnika oblatiti in laž nepodpisano (so to možki?) odposlati v tisk, ni težka reč! Dokler se to ne zgodi, imenujem dopisuna s Studom javnega lažnivca. Dokler se ne dokaže nasprotno, ostane nedotakiji\. nepristranost in katoliška vest g. župnika Josipa Weixl-a. Vransko, dne 11. novembra 1907. Julijana i Zamuda.
1 Wratschko obsojen. Minoli petek dne 15. t.
m. se je vršila pred mariborskim okrožnim sodiščem obravnava proti nekdanjemu načeiniku gornje-radgonskega okrajnega zastopa in voditelju Stajer-čijancev in nemčurjev Francu Wratschkotu ter njegovemu prijatelju Alojzu Koller, občinskemu predstojniku v Hrastji. Prvikrat je prizivni obravnavi predsedoval predsednik okrožnega sodišča Perko, Obtoženca sta se zagovarjala nemški, priče so govorile slovenski, razun Zorzinija in Slaviča. Smilil se nam je s svojo nemščino Koller. Lomil jo je tako, da je groza. Hotel se je pač postaviti kot Nemec. Obtožba se je glasila sledeče: Wratschko je naročil občinskemu predstojniku Jož. Veberič, da naj pride dne 27. julija zvečer ob 6. uri k njemu v Orehovce po neki sirotinski denar. Ko sta to stvar aredila, ga je Wratschko povabil, naj gre ž njim v njegove gorice, kjer mu ima nekaj posebnega povedati, česar ne sme nikdo drugi slišati. Tam je začel Wratschko obdelovati Veberiča, naj pri bližajoči volitvi v okrajni zastop voli z njegovo stranko, drugače je žnjim „fertig." Vse druge kandidate se sme voliti, samo popa ne, Hanzeka ne, in Skrleca ne. Ce bode žnjim voiil, obljubil mu je 50 gld. Veberič mu seveda ni Šel na lim, ampak je to takoj drugo jutro povedal g. Jakobu Zemljič.
Alojz Koller, občinski predstojnik v Hrastji, šel si je dne 15. julija rogoze režat v mlako Franca Kegl, občinskega predstojnika v Murščaku. (Pripomnimo, da rogoza dozori in je za pospraviti zrela meseca septembra.) Od tam je šel h g. Keglni in menda po \Vrafcschkovi metodi tudi njega povabil v svojo klet. Tam mu je začel prigovarjati, danajivoli z Wratschkovo stranko. Zato dobi 20 gld., katere mu bo dal g. Zorzini. Pristavil je: „Saj bode Veberič tudi z nami volil; njemu pa bodo Wratschko 50 gld. dali." G. Kegl je to povedal g. Veberiču in drugim.
Oba obtoženca sta bila obsojena. Wratschko je dobil pet dni strogega zapora, Kolier pa tri dni. S tem pa tudi zgubita volilno pravico za šest let. Stroške obravnave plačata obsojenca. Pri obravnavi se je izkazalo, da je bil Wratschko že trikrat prej obsojen. Enkrat tri mesece zapora, drugič tri dni zapora, oziroma 15 gld. kazni, in tretjič 25 gld., oziroma 5 dni zapora.
Tako je torej dobil svoje plačilo ta dolgoletni tlačitelj slovenskega kmeta. V gornjeradgonskem okraju je povzročil neizmerno gorja. Sedaj je politično mrtev.
1 Ljutomer. Leto 1907 bo ostalo pri nas v dobrem spominu. Bilo je splošno dobro leto. Vinska kapljica je izborna. Žal, da sta mraz in toča tako zelo zmanjšala njen pridelek. — Pa tudi v duhovnem oziru je to leto bilo prav odlično, kakor še menda nobeno. Nikdar se še ni v naši župniji blagoslovilo toliko sv. znamenj, kakor letos. Dne 25. avgusta se,je blagoslovila kapela v Stročji vasi, ki jo je prav čedno prenovil domači slikar Tone Ceh. — Po kratkem presledku se je 13. oktobra blagoslovil križ v Rinčetovi grabi. Podobo je lepo izdelal domači po-dobar Jakob Golobič. — Dne 20. oktobra se je blagoslovila sicer majhna pa lična Bobnarjeva kapelica. Jakob Golobič je izdelal krasno podobo: Marijino obiskovanje. Tone Ceh je naredil krasne stenske slike. Kapelica dela čast domačima umetnikoma! — Dne 27. oktobra se je na Moti blagoslovil prenovljen križ in dve prenovljeni kapelici. Slike so prav lepe. Posebno se odlikuje sv. Jožef z Jezuščkom v manjši kapelici. Kaj takega ne najdeš hitro na kmetih. — Vrli gospodar Rakovec iz Podgradja je postavil ljubko kapelico ob poti v Slamnjak. Slikal jo je mladenič Zadravec iz Podgradja. Ker je to njegovo prvo delo, se lahko reče, da se mu je precej dobro obneslo. Naj se le pridno vadi in napreduje v svoji stroki. Blagoslovila se je 3. novembra. — Tudi čedna vasica Branoslavci tik grada Branekai si je omislila krasno kapelo. Zidana je v gotiškem slogu. Slike je izdelal slikar Horvat iz Gornje Radgone. Podobe sv. Družine je naredil Golobič. — Našteta dela prav posebno priporočujejo vrle domače umetnike: Jakoba Golobiča, Antona Ceha, Horvata, Za-dravca.
1 Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru ima v soboto dne 28. no^enitra 907 ot. 7. uri zve er v gostilni g Se-šeo-a svoj redn) občni zbor s sledečim vseoredom: 1. Predsednikov poz rav, 2. t-jni-kovo piročil , 8 blagajnikov« poročilo, 4. poročilo p«vovodje in arhi varja, 5 volite' novfg» odbor», 6 s!uč»jnosti. Opomba: Ak > ob 7. zbor ni skVpčei, s* ' rži i-«ti b 8. uri pri «nkem Številu udov.
1 Bralno drnštvo pri Sv. Juriju ob Ščavnicl priredi dne 24 t m. v uti tiospe Trs'eiii*ki>ve veselic •, pri kateri «e predstavlja i*ra „Prtvjra se te ir. az»la" ( d-eh d*janj<h). Petje in t»mburanje. Zt-č tek ob politi ih. Pred predstavo bo v istih prostorih shod jurjevlke m'ad»n ške in dekliške zveze; vodja bo por 6tl o svojem letošnjem potovanju. Ako bi pa v nedeljo imeli že sneg, izostane veselica, ter b )
v Citalniških prostorih le shod mUdeniSk« zveze. — Odbor najuljud-neje vabi, da te zadrge gledališke predstave v tem letu vdeležite v naj-obilnejšem številu. Posebnih vabil in lepakov tokrat ne razpošiljamo.
1 Gornja Radgona. Kmet. bral. društvo priredi d e 24. t m. v prostorih g. Skrlec» tombolo ter uljudno vabi na mnogobrojno udeležbo.
Slovenjgraski okraj.
s Šmartno pri Slovenjgradcu. Od konca do kraja je vse laž, kar neki nesramneži, ki so pri nas mir skalili, v ptujskem „Štajercu"' v imenu nas fa-ranov pišejo o našem spoštovanem g. nadžupniku. Kvasijo laž, da so pridigovali, da liberalci, ki niso Robiča volili, nimajo sreče in rada strela v tako hišo vdari. Tako neumnost more le bacek za backe pisati. Druga grda laž je, da je prišel nekdo g. nadžupnika vprašat, če sme otroka h krstu prinesti, in da se je g. nadžupnik zadri: Jaz ne bom krstil itd. G. nadžupnik so pa bili takrat v toplicah, ko je neka deklina k nam prišla in je tukaj porodila, Za občino Legen: Jos. Rotovnik^ Občinski urad Golavabuka: M. Hribernik. Potem sledi več podpisov uglednih mož iare.
s Šoštanjska narodna godba priredi v nedeljo dne 21, listopada 1907 v veliki dvorani hotela „Avstrija" (Rajšter) veliki koncert na lok.
Celjski okraj.
c Kmečka Zveza za laški okraj ima v nedeljo po večernicah t. j. 24. nov. v gostilni g. Franc Šnhel v Laš-kemtrgu shod. Govorilo se bo o važnosti volitev za kmečki stan in o nekterih važnih gospodarskih vprašanjih. Določili se bojo možje za pregledovanje imenikov za deželno-zborske volitve.
c Sv. Vid — Grobelno: V Št. Vidu se vrši prih. nedeljo dne 24. t. m. ob treh popoldan v prostorih gostilne Fl. Goleš ustanovni občni zbor našega km. bralnega društva. Povabljeni so vsi v obilnem številu.
c V Zibiki se vrši prihodnjo nedeljo ob 2. uri pop. po večeruicah v župnišču ustanovni občni zbor katol. slov. izobraževalnega društva. Namen in pomen izobraževalnih društev bo pojasnil župnik Gomdšek od Sv. Petra na Medvedovem selu. Zibičani, stari in mladi pridite na zbor polnoštevilno! Pokažimo svetu, da se je tudi Zibika vzbudila.
c Dobrna. V torek predpoldnei je priredila kmetijska podružnica na Dobrni dobro obiskan podučili shod, na katerem je govoril potovalni učitelj g. F. Goričan o umetnem gnojenju in perutninarstvu» Daljše poročilo prihodnjič.
c Smartin v Rožnem dolu. Narodni napred-njaki se pa razumejo na — naglico. Zadnji četrtek je „Slovenski Gospodar" prinesel novico o neorg-ljanju organista Kvaca. V petek pa ima že „Domovina" odgovor iz Smartina v Rožni dolini!! Računajmo malo. „Slovenski Gospodar*" pride v Smartin šele v petek popoldne. Takrat se pa „Domovina" brez dvoma že tiska, če hoče tisti večer iziti. Kako je torej odgovor prišel v „Domovino" že v petek? Morebiti nam g. uradnik Ivan Prekoršek, ki sedi sedaj v glavnem odboru Narodne stranke, ve kaj več povedati o tem. Stvar je najbrž ta: v petek jutro so brali v Celju „Slov. Gosp.", našli novico iz Smartina, in nek prijatelj Kvačev se je vsedel in v naglici napisal odgovor, da je izšel že lahko v petkovi številki „Domovine." K čemu pa lažejo, da je dopis iz Smartna v Rožni dolini, ne vemo. „Domovina" mora imeti presneto zabite čitatelje, če ji tako iarbanje verjamejo. To je sicer stvar „Domovine" in, njenih prijateljev, da pa po nepotrebnem vlači v to zadevo našega g. kaplana, je skrajna predrznost. Smo še tudi drugi v Sinartinu, ki smo zmožni stopiti na prste takim narodnjakom, kakoršni so okrog „Domovine" in „Narodnega Lista". Zuganje g. kaplanu ne bo vstrašilo ne njega, ne nas. O maslu govorite le drugod. Naš odgovor je kratko ta: Ce ne bosta pustila celjska liberalna lista svojih neumnih napadov na našega g. kaplana, razkrili bodemo reči, ki bodo neijube marsikateremu pristašu Narodno stranke v Smartinu, v Celju in v Vojniku. Zgodovina ve povedati veliko o nekih napisih, o nekem številu, o neki pali,ci, o nekem kamenju itd. Sedaj pa le nadaljujte, če imate pogum. Ne mislite, da gremo brez orožja v boj!	Več faranov.
c Prijatelja flosarjev Sta državna poslanca Rublek in Ježovnik, ki sta podpisala nujni predlog poslanca Markova, s katerim se zahteva ločitev Avstrije od Ogerske, to se pravi, med Avstrijo in Ogrsko se mora upeljati carina. Ako se uresniči želja Robleka in Ježovnika, potem smo flosarji ubiti, kajti voziti bom* smeli samo do Brežic. Živela torei naša prijatel a Roblek in Ježovnik!
c Celje. Naš hmrljski poročevalec nam piše: Poslanec Roble*., ljubljenec Savinjske doline, še ima skoro ves hmelj na skladišču. Brezdvomno je dobro vedel, da se bo cena hmelju zvišala, ker so bila prva poročila o hmeljski žetvi na svetovnem trgu nalašč kriva ter na korist hmelj-skim trgovcem. Zakaj Roblek ni tudi hmeljarjem povedal, naj počakajo, da se vzdigne cena hmelju? Ali je to prijatelj ljudstva?
o Dobrna. Brali smo v zadnjem „Slovenskem Gospodarju", da je bil trgovec Avguštin Hazenpilil hud, ko je prišel glasovat proti temu, da bi občin,a prosila višjega dovoljenja za prodajo svoje zemlje v korist kmetijski podružnici na Dobrni. Sedaj je pa znano, kaj je g. Avguština tako razjezilo. Zahteval
je od občinskega tajnika, naj mu piše nemški zapisnik. Tajnik pa se mu je bojda „v k'sicht smefiau." Veš, ljubi Avguštin, ta pa ne bo! Dokler bo občina Dobrna slovenska, tako dolgo ne bo občinski tajnik Hazenpihlom, Kirbischem, Wrekom in Spanerjem pisal nemških zapisnikov. Avguštin nam ne bo zameril, da ga bomo o njegovih pravicah in o tajniških dolžnostih še podučili, saj mu tudi mi ne zamerimo, da postave slabo pozna. Zato se pu na druge reči boljše razume. Cisto po nepotrebnem se pa zaradi te prodaje tako vznemirja in trudi. Avguštin, le spoznaj), da so dnevi tvoje slave že zdavnej minili, in da je tvoja zvezda blizu zatona. Občinske zemlje pa nič ne ponujaj drugim, da bi jo kupili; to pravico imajo čisto drugi ljudje, kakor Avguštin Hazenpilil. Tvojega hajJanja pa ti sedaj več ne vzamemo v zlo, in tudi to nas ne vstraši, če se Sobirgl in Blažič in drugi tvoji prijatelji zraven tega dobro počutijo. Hazenpihlu in vsem tistim, ki so se zagrizli v misel, da bodo občino Dobrno prisilili, da bi plesala po njihovih harmonikah, kličemo: Roke proč! Zemlja je naša! Preskrbelo se bo, da bo svet zvedel, kdo so bili na Dobrni leta 1907 tisti, ki so hoteli braniti, da bi kmetijska družba ne prišla do prostora, kjer bi lahko shranjevala svoje stvari. Kdor more, naj se o pravem času umakne z bojnega polja, zakaj šale ne bodemo poznali nobene več. Upamo, da se razumemo!
c Gotovje. Prostovoljna požarna bramba v Goto-ljati si je usta novila s*«i tamburaški zbor, ki prvikrat nastopi v nedeljo dne 2i. novembra 1907 točno ob 5. uri popoldne v dvorani gogp. Franc Malgaj v Gotovljah. Zatoraj se ob tej priliki priredi veselica s prijaznim sodelovanjem domačih djletantov in pevcev. Predstavljala se b de v«-s»!oigra v 8 deianiih „Čevljar". Udarjali bodo t»mburaši razne mičie komade. Pevci, nržki zbor pa b^de pel venec nrrodn'h pesmi. Veselica bode torai nudila poštene zabave; gostilničar pa bode postregel z izvrstno letoš'jo in staro kapljico zatoraj: Le pridi v goste k nam, Boš dobre volje tam! Vstopnina: sedeži prve vrste po 1 K, zadnje vrste po ^0 v, stojišča po 40 v.
c Za nagrobni križ 6. g. Jurju sumru se je nabralo d sl-j do 100 K. P' i»tel)i i" znanci, spomnite se ga še! Kaplanija T bovlje.
c Mozirje. Naše tiat. slov iz braž. društvo ponovi v nedeljo 24. t. m. po v ternicah igri „Sv. Cita" in „Dobro došli".
Brežiški okraj.
b Na lovu je ustrelil nek gospod Josipa Man-koč, lesnega trgovca in nekdanjega lastnika graščine v Planinskem trgu.
b Kozje. Gospodarsko bralno društvo je praznovalo dne 3. listopada slovesno desetletnico svojega obstanka v prostorih g. Gučeka. Ljudij je prišlo od vseh strani toliko, da je bila prava gneča. Prišli so pelo mladeniči iz daljnega St. Petra na Medvedovem Selu. Vsa čast njim, da se niso ustrašili dolgega pota. Vse je bilo židane volje, posebno takrat, ko so naši mladi igralci stopili na oder, ter igrali prav izvrstno burko „Pravica se je izkazala. Živeli naši mladi igralci! Le tako naprej v II. desetletju. Potem sta fant Hrovat in deklica 'Maček krasno deklamirala. Slavnostni govornik g. Gomilšek nam je v lepih in jedrnatih besedah orisal življenje in delovanje v pre-tečenem desetletju. Navduševal je našo mladino za mladeniške in dekliške zveze in za zimska poučna zborovanja. Naj se trdno oklene bralnega društva, da bode društvo v drugem desetletju šle bolj rodovitno in veličastnejše drevo, kakor v prvem desetletju. Da bi le govornikove besede padle na rodovitna tla! Njemu pa najsrčnejša zahvala, Po govoru je bilo tpetje naših pevcev in zatem srečolov z nad 80 dobitki. Nazadnjei je bila prosta zabava s šaljivo pošto, ki je povzročila mnogo smeha in veselja.1 Tako smo praznovali desetletnico res na prav sijajen način. Čast in hvala vsem trškim gospodom in gospem, ki so k naši desetletnici na kak si bodi način pripomogli, igralcem, pevcem in sploh vsem,' ki so so udeležili te desetletne redke slovesnosti.
b Veliko vina najboljše kakovosti je še letos na prodaj v brežiškem okraju. Prodaja se po primerni ceni. Kupci, pridite!
b Okrajni zastop Brežice. Volitve v okrajni zastop bodo kmalu razpisane. Vsi ugovori Nemcev so odklonjeni.
Drobtinice.
d Nenavadna odpustnica. Ko se je Norveška pred dvemi leti odcepila od Švedske, izdal je parlament sledečo zaničljivo odpustnico. Oskar Bernadotte
je bil od 18. septembra 1872 do današnfiefa dne v naši službi kot — kralj. Med tem časom se je kazal vedno poštenega, marljivega in privrženega narodu. Z njegovim delom smo bili zadovoljni; opažalo se je le,pri njem čestokrat, da se nagiba k samovolji. Zato ga z današnjim dnem odpuščamo. V Kristjaniji dne 7. julija 1905. Michfelsen, predsednik parlamenta.
d Adamova kazen. Katehet je vprašal v Šoli nekega dečka: Kako je Adam grešil v paradižu? Odgovor: S tem, da je jedel od Boga prepovedan sad. — Vprašanje: Kdo je Adama zapeljal k temu grehu? — Odgovor: Eva. Eva pravzaprav ne, pač ne, temuč kača. — In kako je Bog kaznoval Adama ? — Odgovor: Bog je Adama kaznoval s tem, da — dalje ni deček znal. Tedaj pa vzdigne roko osemletna deklica. Katehet: No, pa nam ti povej, kakšno kazen je izrekel pravični Bog nad neposlušnim Adamom? — Evo je moral vzeti za ženo, je bil odgovor.	;
d Hitrost rib. O hitrosti rib se je doslej moglo le lualo točnega pisati in trditi, ker je znano, da se riba prav redko pregiba v ravni črti. Zdaj je profesor Metzger izračunal, koliko pot preplavajo lo-sovi. V reki Weseri je napravil poskuse in dognal, da so te vrste rib v 82 urah preplavale reko navzgor 139 kilometrov.
Živila
100 kg
Pšenica . . rž ... . ječmen . . . oves . . . koruza . . . proso . . . ajda .... seno .... slama . . .
fižol» . .	.
grah . .	.
leča . .	.
krompir .	.
sir ...	. surovo msaio
maslo . .	. špeh, »vež
zelje, kislo	. ,
repa, kisla	. .
mleko . . . . smetana, sladka n kisla ,
selje . . . . jajce . . . .
od
K h
Ikg
1 lit.
100 glav
1 kom.
23 Ü2 19 18 16 17 19 7 6
60
do
K t>
4 —
Stolpne ure,
najnovejše in najboljše konstrukcije z večletno garancijo priporoča I. Berthold v Ernovžu (Ehrenhausen), tovarna za stolpne ure z električno strojno močjo. Dose-daj izdelal 300 ur!
780 10—1
Na Muti
se proda trgovska hiša s trafiko in tri orale zemlje za 14000 kron. Ponudbe naj se pošiljajo Alojzu Knez v Vo-rau.	75. 3—3
Is!
l3l!
ignacij jagodic,
stavbeni in umetni ključavničar pri Sv. Petru na Medvedove selu, izdeluje štedilnike, vrtne ograje, strelo* de, napeljuje vodovode itd. 776 12-1
imtmmmm eh k k» h s?? -vm iimiMi
ra
Izjava
a
Ustnica uredništva.
S'. Jurij ob juž. žel.: Konjice, Ptuj, Sv. Marko,v RoSni dolini, Kozje, Sv. Tomaž pri Ormožu in dragim do isnikom: Žal nam ni bilo mogoče priobčiti v tej Številki. — Dramlje: Ali je til res list „Svoboda"?—Celje: V zadnji številki smo menili pruvuika Miloša Stfblerja!
Loterijske številke.
Dne 16. novembra 1907. Gradec ... 21 20 66 35 17 Dunaj ... 3 65 31 47 9
Tržne cen©
v Maribora od 16. novembra 1907.
Podpisani obžalujem, da sem nepremišljeno in krivično obdolžil Jožefa Zorko, Ivana Matek in Antona Ftirst iz Rečice ob Savinji, da so kot udi načelstva hranilnice in posojilnice v Rečici dmštvenike ciganih s tem, da so po nepotrebnem zadolžnice obnavljali, ter se jim zahvalim za odstop od tožbe.
GORNJIGRAD, dne 7 septembra 1907.
prane Zavoiovšek,
777 1—1	posestnik na Homcu.
1- • v fe - T «j® >mmimmxw
iMIHIHIHIHIHiHI
f Vinograniki, pozor! I
Naznanjam, da imam veliko število na suho	!P
J^ cepljenih amer. trt in sicer: Šipon. Laški	J®
rizling, zmešane sorte in izabelo, cepljene	m
T na Rip.-portalis. Trte so dobro zarašene	^
in lepo vkereničene ter neizkopane v trs-	J^
H niči zagrnjene. Cena L vrsti 1000 koma-	g||
v dov 160 kron. Pri naroČilu je treba po-	v
X slati 10 odstotkov are. Oglasiti se je pi-	A
BI smeno ali osebno pri Janezu Toplak pos. in	§§
J trtnarju naKukovip. Juršincivia Ptuj. 7853-1	Y
m*<m>*m>-<m>*im>*<m>*<m>*<m
					
y	... « » II'' ■ ••••.: .j. ■•,.- > X-.'.,		s? j® iht		
JZSaJate-vsuj te
«astonj, da se Vm pošlje ilustrovusi z nad 1000 eilkatsl.
"TBB8 Št. 365. Srebrna damiV.a «h.p a rmoBtoa»- gr» yld <3
	Št. 822. 3rebras reatou-t!>ar «r» sa g<M|»tíf»	3 60
-»i	Št. 337. »rehraa anKer «ra, 15 kaweBov, gld. 5, dvojni pokro»	8' 50
	Št. 841. Srebrna aifcer trs,, dt ojsl pokra t, 15 bawc»»>» trío w<>»'<!	7-9-60
ORpauoija veó let.
Blago, ki ne ugaja, vzame s« proti polni «?otf ü'itaj
Anton Kiffiiiíiün,
Slik, l pomar, velikost,. ^l^^^'^»*9 !M!SLri"teor	Štajersko

Brzojavka iz Tirolskega!!
Slavni v. č. duhovščini vljudno naznanjam, da pridem na mojem potovanju začetka decembra na slovensko Štajersko, in brezplačno obiščem vsak kraj, kjer bi mojoga sveta o cerkveni umetnosti potrebovali, ali kakšno cerkveno delo* naročili. Dopisnica zadostuie do 15. t. m., naslov St. Ulrick Groden Tirol, potem: Poste re<tante Ljubljana, Zagreb, Celje, Maribor. Tudi proaira, za sv. Božič. Jezus lce in božične jaslice id 50 K naprej pravočasno naročiti, ker imam letos posebno veliko naroČil.
Z največjim spoštovanjem vdani KOIKctd Ska^č),
delavnica za c>rk\e«o umetnost 767 (2—2)	St. Ulrich Groden Tirni.
^alivaiji.
Ganjena obilih izrazov iskrenega sožalja, došla nama povodom bolezni in smrti najinega soproga rziroroa očeta
Franca Peklar,
žu na i. t. d.
izrekava tem potom najsrčnejšo zahvalo. V prvi vrsti se zahvaljujeva preč. gg. duhovnikom, si. gasil, društvom iz Trbovelj, Hrastnika in Dola, gg. pevcem, vsem darovateljem prelepih vencev in slednjič vsem, ki so pokojnika spremljali k zadnjemu počitku. Posebno pa se še zahvaljujeva preč. g. A. Veterniku za ganljiv nagrobni govor. — Dol pri Hrastniku, dne 14. nov. 1907. Berta in Franc Peklar.
Hiša v lenem trem žts-|'erskem ns prodaj i obsega: 2 večji,
*	o4 manjše, zračee in prijazne sobe, ku-
hinjo z dvema štedilnikama, vež* z vt dovod m, dve kleti, drvarnica 3 potrebnimi hlevi, prostran vrt in njiva. Solilo bi najbolje upokojen im č. g. duhovniki m, ker je v bližini dveh cerkva in raznim pensionistom ali /a letavišfe, zadosti gozdov nsokoli. Naslov; Fran. Lipner, Sv. Lovrenc nad Mariborcm.
M m' ¡st iséipéi 'M 1 ■
T ■
I
JU
jiitomerča
■	zajamčeno pristno vino le iz ®
■	ormoškega okraja, raznih let- @ ; n?kov, ima veliko množino ■
h po nizkih cenah na prodaj g
Kletar, društvo v Ormožu

Pristnega Ljiitomerča-a
lastnega pridelka letnika 1906 in 1907 prodaje od 6< .*ov naprej liter po 52 do 64 vinarjev
Ivan Kočevar v Središču.
Pošta in železn. postaja Središče. 756 10—3


akademični slikar in učitelj risarstva 7«8 sedaj Gradec Muchapgasse 33.
se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih slikarij, v različni, proti vremenu stanovitni tehniki, kakor: Al fresko, tempera, Kasein itd. Prevzamem tudi slikarijo na platno z oljnatimi barvami, kakor altarne slike, križeve pote in tudi slikanj© portretov, popravljanje vsakovrstnih slik. Zagotavljam natančno in umetniško izdelovanje.
@ M ® Mt B MM
in posojilnici! y Celju
registrovana zadruga z i e o mej eno zavezo poslnje od 1. septembra 1907 y svoji uvadn ci
Glairnem	IhoLsls« ssrfc. X. ML^&ciLsibJt»
flrailllne vlo^e se sprejemajo od vsakega če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo s 41/2"/o obrestmi. Cbreáti se pripišejo h kapitalu koncem vsakega leta iu sa obrestujejo potem enako glavnici. Rentni davek plača zadruga sam" in gr\ ne zaračuni | vložnikom tako da ti dobijo od vsakih vloženih 100 K glavnice polnih 4 K 50 v obre ti. ZQfiHg* Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se na obrestih kaj zgnbilo.
Posodila se dajejo le članom, ki pristopijo k zadrugi z deležom po 2 k, kateri je njihova last, in sicer na vknjižbo pri posestvih proti 5%, in 572% in na osebni kredit proti 6% obrekovanju. Naddje se izposojoje denar na zastavo vrednostnih papirjev, zlatnine, srebrnine itd. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame zadruga v svojo last in jih prenese na svoje ime
(konvertira) proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo zneska 8 K. V pisarni se sprejemajo vse tozadevne prošnje In se brezplačno fin hitro rešujejo. Uradni dan Je tsali torek in petek od H. do 12. ure d«»poldne. Pojasnili p.lede posojil in drugih denarnih operacij pa se dajejo vsak dan razun nedelje med navadnimi uradnimi urami, t. j. od 8. do 12. dopoldna in od B. do M 6. popoldne. Za pismena pojasnila naj se priloži v znamkah 20 v za navadno, ozir. 45 v zi priporočeno pismo. Postne hranilnice ček«vno št.	položnice xa poštno hranilnico so tu razpolago.
Naoelat o: Anton Cestnik, profesor v Celju, na'- lnik; Ivan Pon, profesor v Celju, prvi načelnikov na- estiik; Franc Samec, posetu k in goüti'nii-ar Ložnid pri Celin, d ugi načelnikov namestuik, Jožef Kač, vcirposestnik v Bukovemžlaku št. 34; Ivan Karba, posest, v Uaborju pri -elju, Franc Kmecl, hišni poiesmik v Celju, Peter Kostlč, trgo/ec v Celju, fUrol Koželj, posestnik v Mukiivcmziaku At. 2. Franc Lipovsek, veleposestnik v Medlouru št 2 Jožef Rebov, posestnik v C etu št. i», pri Teha jah odborniki.
Nadücratvo: HS1. gosp. Franc Ogradi, opat v Olju, gg. dr. Ivan denkovič odvetnik v Brežicah, dr. Lavoslav Gregorec, kan mik pri Novicerkvi, dr. Mdovik Filipič, oJvetnik v Celju, Matevž GlinšeSt, veleposestnik in župan na Gornji Hudiiyi, Franc Nldorfer, v Vrliju pri Žalcu, Franc Zdolšek, župnik pri Sv. Juriju ob Taboru.
S
AriBfirtM posestvo v Jarenini s gospodarskim poslopjem vse s opeko krito, njiva, lep sadonosnik in studenec. Na zelo prijaznem kraju, 5 minmt od cerkve. Več se lavo pri Imtomu Pavalec mizarju ? Jaraoua___
Šta*plljs
la kavčuka, modele sa predtiskarije, iadel^e po oani Karol Karner, tla-tar in graver v Mariboru, fWposka ulica itev. 16. Vhod: Wehergasse 8. _
iopo, dobro obdelano posestvo se da na več let v najem. Kje, se izve pri Frane Cukala, trgovcu na Gomilskem.	681 (8—6)
Star srebra denar kakor n. pr. tolarje Marije Terezije, križnike i. t d. kupojo A. Kiflman v Maribora. _689
Driala sa daseslse priporoča sL družitvam v vseh vtlikosti P. Ko-stič v Celju.	848
Hlapec za govejo živino se takoj sprejme v žu^nišču Stoprce. P. Bogateč. Plača po dogovoru.
688 (5-5)
Organist in cerkovnik se takoj sprejme. Prednost ima samičen eecilijanec, kateri se mora osebno predstaviti. Župnijstvo Stoprce p. Bogateč.	687 (6—6)
30.000 oe pleni k trt na prodaj v T sledečih »rstah. Laiki-rilček. Ze-lončič, žlahtnina belk in ruaeča, Šipon rameni, Traminec, Portugi-ser ia Vrbovec, vse na Rip. portalis oepleno, prav dobro zaraščene is vkoreninjene. Trte se smejo samo v okužene občine izvažati. Cena 10« kom. I. vrst« 16 kron Looo, za vjesen od zet« ceplenke se nekaj cena zniža, ako se jih vzame črez 50 kom., na razpolago jih ima od 3. novembra tega leta. Antoa Smeh, posestnik in trtnar, Sv. Barbara pošta Šmarje pri Jelša a.	726 (5-8)
Iiopo posestvo v lepi legi, 10 minut od Št. Pavla, četrt ure od tovarne, hiša in gospodarsko poslopje novo postavljeno, 10 oralov njiv, travnikov in g zda, kakor tudi par minut oddaljena novozi-dana hiša s sadonosnik m se proda ali skupno ali na drobno. Vse j« v najboljšem stanju in tudi pripravno za gostilno ali d rtu o obrt. Popraša se naj pri posestniku Mihaela Cestniku v Št Lovrencu pri Št. Pavlu pri Preboldu h. št 56.
73i (6—8)
Pekarija se da v najem pri Sv. Tomizu bi. Ormoža. Več se ponve pri lastniku Jožef Loči.
735 (8—8)
Proda se dobro obraten, malo rabljen harmonij (tot. Lenarčič) po nizki ceni. Kupci ntj se oglasijo 14 aevembra pri županu So-rqu na Poleniaku pri Ptuju.
745	(S—3)
Hiša v Mariboru, Melijska cesta itev. 66. se proda po ceni. Na mesec da najemnine 40 glcL, zraven j« lop vrt in stavbišče.
740 (8-3)
Sala trgevlaa v malem mestu na Soduj. Štajerskem s« d« v najem, > d no e*a lera. 763 2-2
Proda se prostoročno dobro idoča gistiloa, lipo zidana hiša z gospodarskim poslopjem, z opeko kri'a, z z »mlj i&em vred na lepem kraju na Temi pri M»ribtxu številka 104. Primerna csaa s« iev« tamkaj	768 2-2
■a]or s t> delivtkmi močmi se sprijme za dobro plačo. Predstaviti se je Weinbaugasse številka 11«. Maribor.	766 S-2
Stolaio, pripravne za vsako obrt, se prodajo po aelo nizki ceni. Stel 4e so še n«ve, rabile so se samo dve leti Franjo BnreJ, arar v Maribora, Tsgettkoftjva cesta a 83.	7S4 8-2
Lopo posestvo se da v najem na priazneiu gr,ču fctrt nro od župnijske eerkve. Več se poisvo pri Neti Gk.de« posestni« Kaneno pri Sv. Jnrja ob jut. žel. 772 2-2
Kamnesoikl pomočnik, mlad dobro uujea t a grobne spomimk« se sprejme v delo ,a «ne leto, naslov Badoslav Golobi*, kipar Ljutomer.	7H
Lepo posestvo, a mlinom, zraven
je gostil«» s tabaktraiko ia bra-njariju, 10 oralo/ iamitne zemlje, velik sadonosnik se takoj proda ali za kakšen mlin s obst j«čo vodo samo ¡i. Položit je 2800 gld. Anton Verbač, občinski Ujnitc v Dobrenju it. 90. pošto Pernica.
746	(3-8)
Hiša s štirimi stanovanji in malo jgivo v Zgomjib Pob. eijah 280 pri Mariboru ob ra-ti nt Brezje se po eeni proda. Praša se pri lastniku ravnotam.	727 (8—8)
Pridna prodajalka v konfekcijsko trgovino za gospode, zmožna slovenskega in nemškega jezika in šivanja na stroj, se sprejme s 1. januarjem 1908. Ponudbe pod: L. K. Maribor, poste restanto.
732 (6-8)
Pozor, kmetice in dekleti!
V snoji lekarniški praksi, katero iavržqjf«n ie čes 26 let, posrečilo se ¡ni je iznajti najboljše sredstvo za rast las, t. j.
Kapilor it. II.
Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj (lnabine) na glavi Cena (franko na vsako pošto) je: aden lon&Č 8 K 60 T, dva lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Proaim, da se naroči samo od meae pod naalovom: P. Juri&ič, lekarnar, Pakrao, Sla-vontja Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
Priden učenec se sprejme v pokanj« g. Rothwein-a. Pobersch-strasse 126. p. Maribor. 774 1—1
Posestvo se proda na Tesni pri Mariboru št. 101, pol ura iz Maribora, pol ora!a zembs, hiša ima 6 sob, 3 kupuje, pralnico in le^o klet za pet strank in nese na mesec 22 gld najemnine, potem 1 hlev za par živine, svinjski hlev in uta, vse je lepo novo zidano, zraven lep vri za zelenjavo, ki donaša na leto 800 400 gld. če ! se ga izkorišča, in stavbi-če Cena 3600 gld. posojilnice je itoOO gld, ostalo se lahko plača v obrokih pod ugodnimi po^o i Natančneje pove Janez Schevrede, gostilničar Tezno 99.	778 2—1
Učenec, dečko 15 let star, ki bi imel veselje d> kamnoklesarske obrti in je bil v ljudski šoli dober risar, se takoj pod zelo ugodnimi pogoji sprqnin pri Radoslavu Gulobič, kiparju Ljutomer.
779 6—1
Učenca iz bolji« hita sprejme Al. Zoratti, pozlatar v Mariboru.
7t»7 2-1
Vinogradniki! Cepljene trto na pr. daj. W Riesling na Portalis 800 , Mosler na P rtalis 6000, Burgunder W. n* Portalis 6< 00, Sylvaner na Portalis 60( 0, trte so vss dobro zaraičeie in vkoreninjene. Potem sUne 10(10 komadov 140 K in k -renjaki su tudi Bip.-Portalis stane 100 komadov 8 K. Ivan Verb-jak, posestnik, Spodni Breg, Ptuj.
788 1—1
Dve veliki liyl proda občii a Laporje, spokobm za deske oziroma , izdelovanje lesenih podob. Kupci se naj javijo pri županu v Laporju.	784 2—1
Kozolee je na prodaj, nov, tri leta t rabljen, aa mrvo i a za vozove. Več ! pove Blaž Košar v Goričici, pošta ! 8v. Junj ob juž. žel. 788 1—1
Išče se
urednika
M list ,MIR'.
Pogoji po dogovoru; nastop čimprej. Ponudbe: „Katol.-
Sollt. in gospodarskemu ruštru ia Slovence na Koroškem v Celovca".
781	1-1
KNJIGE, duhovniške mnogovrstne slovenske in nemške (n. pr. .Slovenski prijatelj* vsi letniki, „Dahovski past r", „Drobtinice*, leksikon „Welt u. Wetzer* itd. so na prodaj. Vse dobro ohranjene. Selnica ob Dravi h. it. 23.
782	1—1
Cerkveno predstojnifctvo v
Slov. Bistrici naznani, da se po licitaciji prodajo trije po-lovnjaki letošnjega Ritters-bergerja pri podružnici Sv. Marjete v torek, 26. nov. 1 1. ob 10. uri predpoldne.
I
Karol Kocijančič
kamnoseški mojster
MARIBOR, samo Schillerstrasse 25.
izdeluje altarje, prižnice, podobe in vsa druga stav-binska dela iz kamna, žrfi, spomenike itd.
Zaloga Ugotovljenih nagrobnih spo-456	menikov.
koti
Ptnj, Poštna tiiiora. mm» in MARIBOR, Knserngasse št. 13
priporoča spoštovanim kmetovalcem kotle in najboljša brlsgalnlce, pri katerih jamči sa dobro in trpežno delo. Popraviti viafee vrste »eno In laltro. Kupujem atari biker, «lok In sieslngpo »ajboljil eeni-
Kdo gnoji s Tomaževo žlindro 1 Milostiva gospa,
mora gnojiti tudi
S
ali
Ta gnojila prodaja po najnižji ceni na debelo in drobno m IS a trgovina z železnino in poljedeljskimi stroji K H H
P. IVIajdič („Merkur« Cel]r%
MT Poučni spisi i 11 ceniki zastonj.
m Vinogradniki
I štajerska trsničarska zadruga
pošta Juršlnci pri Ptuju
ima za nasadno dobo 1907/8 čez 250 tisoč suho cepljenih trt, različnih dobrih vrst na prodaj. — Obširni ceniki se pošiljajo na zahtevanje zastonj. — Nekateri udje imajo tudi lepa sadna drevesca (iabbne) na prodaj.	720 (1)
V v **

Pozor!	fiitaj!	Pozor!
Pakraške želodčne
kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih i. t. d. Nedosežno sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja.
Delovanj»» iz v rstno, vspeh siguren. Cena. je za 1 vi steklenic (1 dvanojsto-ric-ft) Si K frnnko na vsako pošto po povzetju ali fce se pofelje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Jurišiča,
656	lekarnarja v Pakracu št 201. (Slavonija.)

Svoji k svojim!
I
|iova fráovina
arar, ofcalar in zlatar
v Mariboru, Tegetthoffoiia cesta štev. 33,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlat h srebrnih in niklastih ur, oc&L, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in srebrn'ne po najnižjih cenah. Garancija več let Vsi popravki se točno h a n in hitro izvršijo, a ¡s ¡s
Karol Sinkovič,
ključavničar in izdelovatelj motorjev in strojev
9Mrtfibor, fH/Tfftiaae ».
Ker postsja bencin vedno dražji so najboljii za industrijo i« poljedelstvo
Climase Bohsel-moforji
pri katerih stane era konjska moč za eno uro 1'/, do 2'/» vinarja. Ti motorji se lahko ogledajo v teku pri meni.
Karol Sinkovič, 76	zastopnik Climase Bohael-motorje*
ali vtiti, zakaj morata pri nakupovanju sladn« kav« tzre^no poudarjati lm« »Kathratnar«?
ffor so Varn s/eor utegne primeriti, da dob/te manj vreden posnemok brez vseh vrl/n, s katerimi se odlikuje Kathrelnerjeva kava.
Zakaj Ia
Hathrelner/eva Hnelppova sfadna kava
lota «prid« posebnega nadtya avojega proizvajanja vonj In okus zrnate kave.
gfomjuts «l torej gstanke, ndla-rtlra gospa, da dobivate prietno Kathralnerjeve kave igol^v aa^rtUi t»Tlrmt> »arojtt a p»pteom: »Katkral-aaijoTa Ksetopova sdadba» kav
w .........h' m|.......................iii» ,|ll.,
g. eflko «upnika ^aedppa m T6
▼ego gpfcmko.
znanilo.
705 9—
Naznanjam posestnikom vinogradov, da imam nad 30.000 na suho cepljenih trt na projdaj, vse cepljene na Rip. portalis in sicer: šipon 10.000, laški rizling 9.000, žlahtnina bela in rudeža 6.000, silva-ner 3.000, muškat in trunta 2.000; vse .vrste so dobro zaraščene in dobro vkoreninjene.
Cena je vrsta za v jesen, odvzete trta 1000 kom. 150 K, za na spomlad pa 1'60 K. Kupci se blagovolijo oglasiti za v jesen odvzete trte do 15. novembra, za na spomlad pa dolder "4>o kaj v zalogi. Franc Muršlč, trtnar in posestnik y Senčaku, p.
Juršinci pri Ptuju.

m

Ob prebndki izgubi naše iskreno ljubljene matere oziroma babice in sestre
Hary« Košar
se zahvaljujemo prečast. duhovščini jurjevški za vse dobrote in tolažbe za časa bolezni in smrti; slavnim pevcem št.-jurškim za ganljivo slovo ob grobu; posebno pa sosedom za izraze sočutja žalosti, kakor tudi si. občinstvu, ki je v tako mnogobrojnem Številu spremilo našo nepozabljivo mater k večnemu počitku.—St. Jnrij ob Ščavnici 17. nor 1907.
Žalnjoči otroci, vnnk in sestra.
Prostovoljna prodaja
lepo ležečih vinogradov, s v dobrem etanu stoječim hramom, s prešo, dve kleti, brez ali z vinom vred; nadal e se nahaja tudi blizo vinogradov, s prav ori-mernim hišnim in gospodarskim poslopjem z obfirno nasajen m sadonosnikom, dobro obdržana kmečka puša. ki se zraven proda. Vsa posestva merijo približno 23 oralov in ležijo na Kuseniku, dd ma v Jakobskem dolu. Cena zaradi smrti je nizka in se lahko, kakor tudi druge kupne pogodbe zvedo pri g. Špriceju, oadučit. pri Sv. Marjeti o i Pesnici ali pri laslniku Tomažu Reisman v Mariboru.
Maribor, dne 8. novembra 1907.
Tomaž Reisman,
76"i 2—1	lastnik imenovanih pns«»4ij iu mesar.
Stran 8.
21. novembra 1807^
Za zimske obleke,
priporočam savnemu občinstva največjo zalogo ravno na novo došle volne za ženske obleke, kakor tudi veliko izbiro snknja za možke.
Razveu tega tudi največja izbira iz goto vlj enih oblek za moške in fante, svilenih in volnenih robcev, predpasnikov, ter perila za ženske in moške, kravate itd. po aajnižji ceni.
Postrežba točna in strogo solidna.
M. E. ŠEPEC,
trgovina z mannfaktnrnim in konfekcijskim blagom.
MARIBOR,
| BurgplatZ 2.	Grajski tpg 2.
Maribor fffi, BGrddjS Sofijin trg
trgovina s špecerijskim blagom in semeni priporoča:
la Barthelnovo apno za poftlaji, l>rusue tn mlinske kamne vsake velikosti.
Kupnj e lepo pšenico po najvišji ceni.

4
cTUojz Sket t
poslatar Maribor, Stolni trg £
se ¡jriporoia imtiti dmkooiSim m slavnemu ibtuufj* v i»-vrtevemfa vseh • to stroka dajotth M M potf* »vu
Restavracija »Narodni dom'
v Maribora
Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem od gospoda Talenta, Melje št. 12 prevzel
trgovino s premogom • in raznimi drvami o


za kurjavo, ter bodem vodil isto pod mojim iiuenom naprej.
Potrudil se bodem, cenjenim odjemalcem vedno le najboljše postreči, ter se priporočam k obilnemu obiska. S spoštovanjem
lwan Kova5F£f
trgovina s premogom in drvami, Melje 12. (Mellingerstr. 12.)
Priporočam tudi razne vrste vina na malo in veliko posebno rudečega in belega Bizeljčana po najnižji ceni. Prodaja: Augasse št. 15.
pripoioža MrtSrausi vina dr. Tamarja, osobttc čisti aaškat v »tsklenlsaB, Zadravčev Ijatantržan, dr.Stnheöev haložan i. dr. = Piva: bndljevllke in ob veselicah tudi akeljsko laiko. = Kabinja same s sveži«! jedili. 0 pstklb in postnih daeh merske ribe.
Trgovina z železnim
Jos.
Maribor, Tržaiki ntto t
priporoča svojo veliko aalogo m* tovrstnega orodja «a rekwäcfss, vse vrste felemia*, travem, k» »eil, vodovoda« lapravehiL Pm laad in Ronan eetteat, apno iti. Vse po najuiijl eenii

l%l£a.x*il»ox»i*, Tegatkofova ©seta 21.
priporoŽ» svojo veliko in najnovejšo eatogo it»B«fafetaPa«?a blaga, kak«; velika isber volnene obleke za jesen in zimo po jako nizki ceni, kakor tudi velika raka «»loga v spletenih in drugih raznovrstnih robcev. Dalje priporoma tudi jak o dobro modno taka s sa moške obleke. Vsako-vffBtiie preprog«, »dsje in rjahtv platno sa p«riie, moške in ionske «■raje* ter sploh m jugraalifaejie perilo. — V»e po »Mateji eeni!
Vsied ugodnega nakupa blaga mi je mogoče prodajati blago 10% cenejše kakor drugod.
— "t --i.
I
„Pri s».
Tovarna za glinske izdelke
= V Račja	-
izdeluje s parnimi stroji is najboljše, večkrat premlete gline primat najboljše izdelke, kakor: pateaiovano ispesn« in vsakovrstno druc« «trešae opeko, opeko xa rid, za obake, dimnike, rekentra-eptkft,
plošče za tlak, lončeae eevi itd. po Kajni!j i eeai. ® Zaloga tudi r Mariboru, Cesarska oesta, pri kamenarjtt A. Qt:v>r-ju O
Bon trgovina i lesom in premogom 7 a | n „ « „ni, ¡T* „"7
IYAN LÄMPRECHT j ^ ¡¡^
j Mojim cenjenim odjemalce» \ naznanjam, da se preselim t ! Koroško ulico št. 10 in pro-j sim tudi na novem mestu « cenjeno zaupanje.
MARIBOR, Karčovina 138
•klavni eeeti sa gostilno Taferne.
PrcdUJa faSh vrst le«*, drv in premoga.
Gene zmerne, postrežba točna.
Sl/ecertjtika trgovina ,
Verinik j
Maribor, Koroška oesta it. 9
;rip<rro/-u ¡mojo v>Uko taloge ¡pe-. trifikepa llagu ter ratliSnega m piva, iganja itd. Veüka «o%* premoga m
združenih pivovarn Žalec in Laški tr,
T
ga vina ; t
1L
v Ljubljani «-¿v—
priporoča avoje
bopiso pitro v sodcih in steklenicah.
«wiF"
t
Nova trgovina
| Mahorič & Šeligi
• Ptuj •
; nasproti poite bi r»tHee VraSfc«!
! priporočata slav. občinstvu svoje i najnovejšo aaioffo MiRifakte-nega blaga ter vabita k obltarcaa obiska.
POSOJILNICA "V MARIBORU
- ustanovljena i. 1882. -
♦ ❖ ♦
e>

Šteje 3000 zadražnlkov z 120.000 K vplafiaaib deležev. — Stanje hranilnik vlog: tri En pel ni-Hjeaa kron. — Stanje posojil: tri »Hijene krni, — Stanje rezervnih fondov in za dobrodelne namene: 325.000 kron. — Obrestna mera za hranilna vloge: 4 7, in 41 V/,. — Obrestna
mera za posojila: 5%, 5'/»% a bipetekaral, 6"/, za giebal kredit Rentni davek pladnje posojllnha zs vlagatelje. — Obresti braaiir.!b vlog pripisuje!« s« glavalsS poluletno brez posebnega naročita.
Pisarim je v „Narodnem doma"
Uradujt se v torkih, sredah, četrtkih in s botah dopolndne, iavzemil praznike.
FELIKS ROP
mamufakturii« trgovina v Maribor»
Grajski trg št. 5.
priporoča svojo veliko zalogo manafaktorciega blaga zst moške In ženske »bfeke, vsal:svr«tH9ga finega perila, predpasnikov, žepnlb robcev, naglavnih rnt, nogavk) itd.
Zalega sobnih preprog, potna tu posteljna ogrinjala. Hajnižje Rana!	Postrežba točna i
ANTON VIHER
stavbeni in umetni mizar
Heagass* 4 PiioBPillOS'® Hengasse i
(r lastni h i S i)
prevzame vsa v njegovo stroko »padajoča dela, katet a isnrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah.
Priporoča oe tudi v izdelovanje Šolskih in cerkvenih oprav, pisarniškega in umetnega pohištva ter vseh 9 trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov.
Delavnica: Heu Kasse 4.
Prodaja pohištva:
Na novem trgu, Freuhausgasse t.
Kapljice za želodčni hi
Stane ena steklenica 50 vinarjev.
sMejd] Fmter
trgevtna pri farni oerkvi v Slov. Biatrloi (podrvžnioa na 8or. Blstriel)
priporoča celemu okno a raslifina seeeaa: dete^jno, travno itd., galico, iičj« Urake a gumija, lopate, kose, brtsgilnice, Tom. žlindro, Žele«o tar vsakovrst. druge reči po najnižji ceni.
Žganje proti trganja.
Prav dobro mazilo pri prehlajen ja v zglobih in udih. Cona t K.
f. prilH, mestna lekarna pri c. kr. orlu
XARIB0R, Slavni trg št IS.
■ — fii ž ■	S
Svoji k svojimi
j Svarim vsakega v lastno korist, kateri bi šel xa ] letošnjo jesen kam drogam blago kupovat predno j si naroči vzorce ali si zalogo osebno ogleda v Trgovski hiši manulaktomega in modnega bi&ga na drobno in na debelo
R Stermecki,
Celje,
založnik c.kr. d. uradnikov. Zaloga velikanska. Cene čudovito nizke. Postrežba strogo solidna. Nakup neprisiljen Vzorci proti vrnitvi na vse strani zastonj.
«D
Ti
O P4
PJ m ti x_>
a
<u
M
««
M
S»
a> tn
H
«ri
O 2 ti
ti
O -p
(S N rti ^
^ a	o
o
s g	ti
<0 .n	,
M	.H
> &	iB
gs ■
ti >0
o h
j ip?ueo m^Sjuj^Aoi od 98A
,CROATIA< 2
■ LMlMlIllllieiMBIMIISei.M««^»««!^	kr
edina brvaška zavarovalnica , osnovana od eb&lae svebednega la glav. aeata Zagreba.
,CB0AT1A', osnovana iia temelja vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti poiara in vpepelitvi po bliiku nepremičnine rsaJi« vrste: hiSe, gospodarska poslopja, tvoroice, mline itd. ter pi-emitnine, kukor: kiino opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, titi, blago v trgovinah itd. p« jako agednih pogo|iii in nizkih oenak. Vsa poja«niU daje: Ptlrulnis» ,C80Afir v Trsta, Ceru H. L
MffiPOtfn» gj<u>«ttln«
,Pp1 poŠti*
Mar ibor, Tenet belo?« (»»Is lv
priporoča vedno svsžo (riri, is-vr«tna domača vtal ter mrzle in tople |lll, M ur. Meden.
P«»hi«tvo in po-steljske priprave
lastnega izdelovanja
Karl Wesiak
tapecirar Maribor, Prethansgasse t. S
Izdajatelj in uloznik: .Katoliško tiskovno društvo".
Odgovorni urednik: Ferdo Leskovar.
Tisk tiskarne sv Cirila v Mariboru.