Leto V., štev. 2S3 L'ubl?ana, sooota, 8. novemura raz* Poštnina pavšallrana cena 2 Din lgha(a ob 4 »Jutra}. Stane mesečno 20-— Dia ga Inozemstvo SO— a neobvezno Oglasi po tarifo, Uredništvot Miklošičeva cesta U. 16/1 Telefon h. 71 Dnevnik sa gospodarstvo prosveto in politiko Upravništro: Mobljana. Prešernova Bi. It 64. Telet it M. Podružnici« Maribor. Barvarska nL L Cel|e. AJekaandrora e. Račun pri po itn. čeko* aavodu iter. 11.842. r Ljubljana, 7. novembra Popoln polom politike klerikalne parlamentarne delegacije je vplival na pristaše SLS tako porazno, da je moral »Slovenec*, da vsaj nekoliko ohladi skeleče rane, izdati posebno izda nje. V njem priobčil je proglas klerikalnega parlamentarnega kluba in proglas ta-kozvanega širšega hloka, ki naj tvorita na eni 6trani opravičilo za polom, na dragi strani pa vzpodbudo za volitve. Doživeli in Pitali smo že mnogo manifestov ob takih prilikah, a reči moramo, da tako praznih prisiljenih ln dejanskemu položaju nasprotujočih poslanic še ni*mo videli. Iz obeh proglasov zvenijo fraze deklaracije, ki jo j« podala v narodni skupščini bloka ?ka vlada ob svojem nastopu, v obeh s* ponavljajo parole, pod katerimi se je pojavila pred javnostjo vlada *s]>ora zoma. zakonitosti in poštenia*. Pred tremi meseci so ta gesla upalila in tudi mi smo takrat, z rezervo stali v ©po ziciji. Če tudi trdno prepričani, da blo-kaška akcija ne bo uspela, smo v interesu države in konsolidacije naših notranjepolitičnih razmer vendarle želeli, da bi se Davidovičeva namera obnesla. Dogodki zadniih treh mesecev ter dejan-'a vlade in strank sporazmnnške-ga bloka niso le na celi črti dernan-tfrala njtfcovjh be-ed in deklaracij, tem več so tudi dokazala nepoštenost in brezvestnost cele blokaške akcije. AK fie ne reče znova varati javnost, žko govori proglas o cbratskem spora-zttmus tudi Se po vsem tem, kar ie Radič govoril na neštetih shodih? Kdc dragi kot radičevci in naši klerikalci so evangelisti »medsebojne mrrnje in borbe*, katero manifest podtika narodnim liudem? Ni ga v državi mislečega človeka, ki bi si ne želel sporazuma. vprašanje je le kako ga .je mogoče doseči, čisto gotovo je. da se ga po receptu blok a-še v ne da doseči: kajti, tak »sporazum*, kakor si cra g. Radič predstavlja, se da doseči le na razvalinah Jugoslavije. Cilj politike naših klerikalcev se tozadevno v bistvu prav nič ne razlikuje od stremlieni Stjepana Radiča in le taktika ie različna. Zato pa ni jezuitska zahrbtnoet dr. Korošca nič boli hvalevredna kot prevratna ši-rokogrudnost Radiča. Da so, kar se tiče destruktivnosti klerikalci z radičevci eno, potrjuje v ostalem tudi sam proglas poslancev SLS. ki povdariajo, da so bili «enakomislečij> z Radičem. Preznačilno v tem poelodu je tudi, da je proglas širšesra bloka »nriiatenem narodnega sporazuma* sopodnisal tisti dr. Maček, o katerem je dognano, da {e imel 12. septembra t. 1. na Dnnaiu ?estanek z emisarji sovjetske vlade, ki je za bol.iševiško propagando v Jugoslaviji namenila 32.000 dolarjev. Kako ?e e takimi elementi postopa v drnsih državah, nai gospodje pogledajo v Italijo, na Nemško, na Angleško in tudi v severoameriške Združene rlržare. pa bodo hitro ozdravljeni. Angleži in Ame-rikanci z drastičnimi kurami spravljajo k pameti prevratne elemente. Tn vendar niihove držav? niso v starin prvega razvoja, kakor je Jugoslavija! Drugo' glavno geslo, s katerim operirajo volilni proglasi blokašev je poudarjanje. da je blokaška vlada: »preganjala korupcijo*, da ji je sedaj •totežkneenn nadaljevati nspešno bor bo proti njej* ter da ji ie »onemago Čeno naidene krivce postaviti takoj pred sodišče.* Vprašamo le zakaj ni bloka*ka vlada tekrnn treh mesecev niti enega korurcionista prijela in zaprla. dasi bi to že no obstoječi' zakonih lahko storila? Na tisoče poštenih izvrstno kvalificiranih uradnikov in učiteljev, je znala vreči na cesto, a ko-rnpcionista ni mogla nobenega pregnati. In zakon proti kornpciii! Ne ozi raje se na skrpucalo, ki pra bVkaškn vlada predložila kot zakon proti kom p ciji in o knterem so c najodličnejš: strokovnjaki, izrazili. «* le »pliusek v vodo*, je treba le oriti, kako malo resno in pošteno okaškn vlada motrila to tako važno in perečo zadevo. Tndi tu sta potekla dva meseca in šele na predvečer krize je vlada zopet vihala rokave za svoi zakon. Toda najmanj pravice proglašati borbo proii korupciji hnnio zlasti naši klerikalci, ker so sami hfli žigosani za koruocio-ni?fs. Zakonolomsfvo jim je bilo doka 23ne, že od naivišjega. državnega so-upv.a, slavne njihove nezakonitosti pa prihajajo na dan šele sedai. ko so zapustili vladne pozicije. Radi korupcije je bila sestavljena obtožba proti dvema nniočfiičneišima predstavnikom:« v vladi blokašev. Če kdo. trotovo SL£ nima pravice očitati kontpci> drnrr'm in mi gospodi le svetujemo, da nai se rnjše ravna po izreku: kdor ima ma«Io r,a £rlavi. naj ne hodi na solnce. Po '-»nem reccpfu »primite tatu* misli r." rin bo zakrivala svoie ko- Skupščinske volitve 8.februarja Demisija avstrijske vlade __ __________. a n n * tn* nMA««f *T71 I Di ITC I/DI7C D * 7DTT A Df\C KER BLOKAŠKI VODITELJI ODKLANJAJO VSAKO PARLAMENTARNO DELO, BO PARLAMENT PRIHODNJE DNI RAZPUŠČEN. Beograd, 7. novembra, p. V vladi so se j poročamo na drugem mestu, ne bo ob-danes vršila živahna posvetovanja, kako , nesla. omogočiti parlamentarni sprejem invalid- S postopanjem blokalev pa je postavlje-skega zakona. Tozadevne korake so pre- \ na vlada neposredno pred vprašanje raz-kinfii voditelji bivšega režimskega bloka,: pusta parlamenta. Kakor so čuje, sa je ki so danes izdali proelas poln natolce- v današnji min. seji o tem razpravljalo vanj ia strupenega sovraštva pro!i vladi, j ter bodo definitivni ukrepi sledili v naj-Blokaški voditelji odklanjajo vsako par- j krajšem času. lamentarno delo v prid invalidskemu za-1 Kakor se čuje, bodo volitve za novo konu, češ naj ostane zakon nedovršen, da , Narodno skupščino razpisane z?. nedeljo bo vlada imela neprijetnosti. j 8. februarja 1025. Tudi ta njihova špekulacija se, kakor | -- Nova vkda prevzela državne posle BIVŠI REŽIM JE ZAPUSTIL V MINISTRSTVIH PRAVI KAOS. — GLAVNO DELO JIM JE BILO PREGANJANJE URADNIKOV. — PRVE SEJE MIN. SVETA. Beograd, 7. novembra, p. Danes zjutraj' in zunanjem političnem polož.-.ju ter so so novi ministri prevzemali svoje resor-i bili storjeni primerni ukrepi, te. G. Ljuba Davidovič je prišel zgodaj j Popoldan je imel svojo prvo sejo ukaz-v min. predsedstvo, kjer je ostal do ni komitet ministrov, v katerega je min. 8 in pol. Ob 9. je namestnik min. pred- j svet delegiral gg. Pribičevida, Trilkovi- * _ - _ ... « # r* •___i— T/—-.»#v (^nmilat RADI POOSTRITVE ŽELEZNIČAR3KE KRIZE. — RAZBITA POGAJA-NJA MED OSOBJEM IN ŽELEZNIŠKO UPRAVO. — SPLOŠNA STAVKA NA AVSTRIJSKIH ŽELEZNICAH. Duraj, 7. novembra, s. Kritična poostri- ] komo parolo, po kateri naj bi celokupno tev železničarskega konflikta je zelo otež- i osobje nocoj ponoči vstopilo v stav-ko. kočila položaj v parlamentu. Buletini j Dunaj, 7. novembra s. Pogajanja med upravne komisije so se glasili različno.: generalno direkcijo so se nadaljevla do Prvotno so vlada in stranke smatrale 10.30 zvečer. Ker je bil nov predlog dr. Stavko kot docela strokovno zadevo, ki bi se morala rešiti med generalno direk- Gfintberja v okvirju dosedanjih finančnih ______________w koncesij cdklonjbn, so se pogajanja konč- ciio in železničarskimi organizacijami. Ko no veljavno izjalovila. Z ozirom na to je pa je generalni direktor Gtinther vče dr. GUnther predložil zveznemu kancelar- ju prošnjo za odstop. Vlada se je i nova setala k seji ter nato podala zveznemu predsedniku Hainischo svojo demisijo. Vlada vodi posle dalje. Računa se, da izbruhne nocoj o polnoči stavka na vseh železnicah. Maribor, 8. novembra, ob 1. Kakor je bilo napovedano, je o polnoči izbruhnila •železničarska stavka v Avstriji. Vozijo le še mednarodni vlaki, ki so že na pota; raj ostal nepopustljiv ter stavil vprašanje, ali ostane na svojem mestu ali nc. se je Izrazila domneva, da znači nepo-pustljivost osooja ne samo afront proti generalnemu ravnatelju GUntherju, temveč tudi proti vladi sami. V večernih urah se je že govorilo, da ee vlada sklenila : podati ostavko. 1 Med tem so dobila vodstva stavke v provinci z Dunaja na ve,dila, da z ozirom na brezuspešna pogajanja zastopnikov ta';o je prisoel v Maribor še dunajsko-pra-treh železniških organizacij z generalno gki brzovlatt In bosta tudi tržaški in za> direkcijo zveznih železnic izdajo stav-' grebški brzovlak peljala še do Dunaja. sednika^g.^Marko Trifkovič prevzel posle ča, Gjuričiča in Krsto Miletiča. Komilet Ano.ljio na nriTnaVa 7PIlPVsl<5h TimtokoloV min. predsedništva. v katerem je bil za je sklenil predvsem restitucijo pri oblast- flll^ll|0 OC pfUndVd £CUCV»MII JJIUlUftUlUV šefa kabineta postavljen Zdravko Popovič. nih upravah. Dosedanji vodja pokr. na-mestništva v Zagrebu dr. Gojkovič Je Ob 11. dopoldne se je vršila prva mi- ■ penzijoniran, likvidacijo pokr. uprave bo nislrska seja. Ministri so najpreje poro-' izvršil kot šef notr. oddelka dr. Mojsilo-čali o pre vzet ju resortov. Ministri so vič. Spremembe v ostalih upravnih me- našli ministrstva v pravem kaosu. V toku treh mesecev se skoraj ni nič stvarnega storilo, ministri, zlasti klerikalci, so se po večini ukvarjali samo s perzo-nalno politiko in našlo se je še sedaj na stotine pripravljenih ukazov za premeščanja, upokojitve in pogajanja neljubega uradništva. V vseh drugih zadevah pa je vladal velik zastoj. Na to se je vršila debata o notranjem stih bodo sledile prihodnje dni. Od 18. do 20. se je min. seja nadaljevala. 2e na dopoldanski seji vlade se je vršila razprava, kako pomagati invalidom. Min. financ dr. Stojadinovič je po-; poldne predložil, da se invalidom do končne zakonske ureditve zvišajo prejemki na podlagi pooblastila finančnega zakona. Načrt dotične naredbe se v finančnem ministrstvu že izdeluje. Prve spremembe v upravi IMENOVANJE DRŽ. PODSEKRETARJEV. — RESTAVRACIJA V OBLASTNIH UPRAVAH. — NOVA PROSVETNA UPRAVA V SLOVENIJI. ZADOŠČENJE ENGELBERTU GANGLU Beograd, 7. novembra, p. Kralj je da nes podpisal ukaz, v katerem sta imenovana posl. V. TVilder (dem.) za drž. podsekretarja v notranjem ministrstvu in dr. Vlado Andrio (rad.) za drl podsekretarja v ministrstvu agrarne reforme. Beograd, 7. novembra, p. Ukazni komi bivšega režima postavljeni veliki župani so bili že včeraj brzojavnim potom razrešeni svojih dolžnosti. Beograd, 7. novembra, p. Minister pro-svete je brzojavno razrešil dolžnosti dosedanjega šefa prosvetnega oddelka c Ljubljani prof. Vadnjala ter referen- 0Cv laUj (• |n»» rinili - tet ministrov je danes popoldne pripra- ta istega oddelka Narta Vel ikon jo. ... . ,-, -, -______ 1 • AK iarlnan. io norrt^l. Ho nrP\-7.imfl nrtSlG vil imenovanje 24 velikih županov, ki so bili po večini od prejšnjega režima odstavljeni. Ministrski svet je na večerni seji odobril tozadevne ukaze, ki so bili nato predloženi kralju v podpis. Kakor je va« dopisnik že javil, sta imenovana za Ljubljano dr. Vilko Bal t i č, za Maribor dr. Otmar P i r k m a j e r. Dosedajni od Ob jed nem je naročil, da prevzame posle prosvetnega oddelka začasno kot vršilec dolžnosti svetnik Engelhcrt GangL Za viš. šol. nadzornika je zopet imenovan od bivSega režima odstavljeni viš. šol. nadzornik Engelbert Gangl. Viš. šolski nadzornik L u ž a r je vpokojen. Slovo od parlamenta POSLANCI PRIČAKUJEJO UKAZ O RAZPUSTU ZA DANES. — ZAKAJ JE DAVIDOVIČEV KLUB ODKLONIL VSTOP V VLADO. PRVI AKT NOVE KONSERVATIVNE VLADE. - NADOMESTILO FRAN* CIJI. i London, 7. novembra, s. Eden prvih j dalje se govori, da bosta poslaniški mest! innanje-politienih poslov nove angleške; v Berlinu in v Parizu na novo zasedenL i vlado bo izjava, da odklanja ženevski j Egipčanska vlada je predlagala Angliji, ■ protokol o Zvezi narodov. : naj odgodi rešitev egipčanskega vpraša-naznanja, da bo vlada stavila predloge, nja za eno leto in naj za to dobo ustvari ki bodo Franciji t nadomestilo za pakt j prorizoren modus vivendi. Zveze narodov t vprašanja jamstev. Ka-1 - Likvidaciia ameriških volitev REPUBLIKANSKA VEČINA V OBEH ZBORNICAH KONGRESA. — REKONSTRUKCIJA VLADE. — SMERNICE BODOČE ZUNANJE POLITIKE New York, 8. novembra, z. Izid volitev i katuri. Živahne komentarje je izzvala v senat še ni definitivno znan, računa se j vest. da je Daviš poslal Coolidgeu brzo-pa, da so pridobili republikanci 4 do 5 j javko. v kateri mu k zopetni izvolitvi mandatov na škodo demokratov. Doslej •je imel senat demokratsko večino in je bil tako stalno v opoziciji proti predsedniku Coolidgeu in njegovi vladi, kar jie vodilo do neprestanih konfliktov med legL slativo in eksekutivo. V poslanski (reprezentančni) zbornici imajo republikanci zanesljivo večino 20 do 23 glasov. Mnogo se ugiba o vprašanju, kakšno vlado si bo izbral novoizvoljeni predsednik Coolidge. Meni se, da bo obdržal na .dosedanjih mestih slovito »veliko četvo-jrico«: Mellon (trgovina), Hughes (zunanje), IHoover (finance) in Stone (justica). Pač pa b" odstopil državni tajnik za notranje zadeve Woork, na Cigar mesto bo prišel Rooseveft, sin slovitega predsednika. Roosevelt je kandidiral za guvernerja države New - York, a je pri volitvah propadel. Propadli demokratski predsedniški kandidat Daviš se hoče umakniti v privatno življenje ln se zopet posvetiti advo- Beograd, 7. novembra, p. V Narodni skupščini postaja prazno. Poslanci zapuščajo Beograd. V klubih se vršijo zaključne seje, v katerih se debatira o volilnih pripravah. Splošno prevladuje mnenje, da bo Narodna skupščina že jutri razpuščena. Danes se doznavajo nove posameznosti o burni seji Davidovičevega kluba. Posl. Sok i d je poročal v klubu, da ima informacije, da je bil Pašič-Pribičevičev mandat pogojen v tem smislu, da morajo v vlado vstopiti tudi davidovičevci ter da v primeru, ako davidovičevci to odklonijo, iskreno čestita. Washington, 7. novembra, r. V BeE hiši so izjavili novinarjem, da bo vlada vodila bodočo zunanjo politiko po nasled njih smernicah: 1.) vzdrže in izpolnijo naj se mednarodna razsodišča; 2.) ras* orožitev; 3.) zavezniški vojni dolgovi so ne črtajo: 4.) pomoč pri gospodarski ob« novi Nemči je; 5.) udeležba pri evropskih zadevah, čim so tangirani vitalni ame4 riški interesi. KONSERVATIVNI VAL PREKO VSE> GA SVETA. Washington, 7. novembra, s. Tukajšnji oficielni krogi vidijo v izidu ameriških volitev dokaz, da gre konservativni val preko vsega sveta. Volitve v Angliji ia politični razvoj v Avstriji, Madžarski Ita'iji, Španiji in v Chilc, kažeio enakO tendenco. Tudi nasprotniki Herriota so bodo najbrže ojunačili pri svojih poizkiM sih, da strmoglavijo sedanjo franoosk« vlado. I Id^UOV^UO. i--------' Iz vse države prihajajo vesti, da so mandat Pašič-Pribičevič propade. Zaman nacijonalni elementi imenovanje nove so trezni poslanci svarili pred to infor-vlade pozdravili z zadoščenjem in da bor-! macijo. Po ljuti debati so poslanci Miloš beni duh navdaja narodne kroge. ! Radosavljevič, dr. Kosta Kumanudi, Ti- Radikalni klub je imel svojo sejo do-1 metijevič, Savčič in Kujundžič demon-poldne in popoldne. Popoldne so dalj ča- j strativno zapustili sejo pred glasovanjem, sa konferirali s Pašičem Marko Trifko-, ker so se sami uverili, da so bili v klu-vič, Marko Gjuričič in dr. Slavko Miletič.; bu na h ga ni. potem pa Pašič s Pribičevičem. Nato je Nocoj se Je nadaljevala konferenca v bila seja klubovega odbora radikalne Davidovičevem klubu. Razpravljali so o stranke. Prvi je govoril Marko Trifkovič. volilni taktiki, o volilni kampanji in o o situaciji v novi vladi, nakar se je raz- volilnem proglasu. Posle kluba bo vršil vila daljša debata. Ob zaključim je bilo glavni sekretarijat. sklenjeno, da bo v času volilne kampa-' nje vodil vse posle glavni izvrševalni odbor. RaiHdev bev Beograd, 7. novembra, p. Po informa« ci;ah nekaterih listov Radič ni še pobeg« rupcicniste, ako bo kradla poštenje ; nil v inozemstvo, temveč sc ie skril ter drugim. Edina stranka, proti katere i čaka na priložnost, da uteče čez granico. funkcionarjem ni bila vložena nobena j Nasproti temu se glasijo s'užbena po. obtožba radi korupcl-e so bili pcslar,- . roč!Ta z-gre Viške in sušiške policije, da ci in ministri JDS. Ako bi rnosrli kleri- j ie bil Radič včeraj zjutraj šc v Za poto slovenskih volilcev. ki naj bi zo zenilek. Ker je ta scr'aj odpotoval v Pa-pet bolj verieli njihovim Iažnjivim bo- j riz v svrho študij je bil za njegovega na. sedam, kakor njihovim resničnim dejn- i mestnika imenovan zopet Francoz, in si. ! njem Če ima 'slovensko ljudstvo Še ; ccr general Rozcl. Ker je tudi drugi na« i kaj zdrave pameti, bo tO pot tudi ta i mestnik general > štabnega šefa general klerikalna špekulacija doživela evoj i Fcuchcr Francoz, jc vse vodstvo ceškoslo j žalostni Doloffl. vsškeas generatštaba - rokah Francozov Kontrolna komisija za Madžarsko Praga, 7. novembra, j. Kakor javlja »Prager Pressc« se jc vršila prva seja kontrolne komisije za Madžarsko, ki je j bila ustanovljena v svrho finančne rekon« strukcije Madžarske v smislu sklepov Zveze narodov. Kontrolna komisija ima nalogo nadzirati, da se pri izvršitvi mad» žarske sanacije ne ustvari kak prečen« i denčni slučaj. Kontrolna komisija ima j pravico zahtevati od generalnega komi« ' sarja pismene ali ustne informacije. Re« ' paracijska komisija je imenovala za to komisijo Cavacconija (Italija) za pred* sednika, Gjuriča (Jugoslavija) za pod« predsednika, nadalje Cooka (Anglija), Bouniolsa (Francija), dr. Pospišila (Če< škoslovaška) in Eculcca (Rumunska). Kovinarska stavka v Milanu Rim. 7. novembra, j. Vsled konflikta med kovinskimi delavci in industrijalci se je dmes popoldne v kovinskih tvornieah v Milanu ustavilo delo. Izvzete so le železne livarne in tvarnice vagonov, ki imajo speeiielno kolektivno posrodbo. Stavka približno 50 tisoč kovinskih delavcev. NOVA MADŽARSKA POSLANIKA. Budimpešta, 7. novembra, j. Državni upravnik jc poveril poslanika barona Iva ni Zichva z vodstvom poslaništva v Lon« donu in poslanika barona Julija Borncmi« cza z vodstvom poslaništva pri Vatikanu. SMRT NEMŠKEGA SLIKARJA. Berlin, 7. novembra, j. Danes opoldne je umrl slikar Hans Thoma, ki je bil v Nemčiji zelo popularen. Bil je star 85 let. JUTRI DINARSKI DAN JUGOSLOVENSXE MATICE. ZNIŽANJE ESKOMPTA V AVSTRIJI. Dnnaj, 7. novembra, z. Generalni svet Avstrijske narodne banke je v svoji sej! z večino glasov sklenil znizanje oficijelnO obrestne mere za menični eskompt od 15 na 13 odst. N0T1RANJE MARKE NA NEW-Y0RŠKI BOSZL New-York, 7. novembra, j. Ne\ryor5k* borza bo zopet ofieijelno notirala in trg©» vala z nemško zlato marko. Kurz je S6* daj 23-80 dolarjev za sto zlatih mark. 7. novembra: CUBIH: Beograd 7.50, New-York London 23.70, 'Pariz 27.20, Milan 22.4», Praga 15 45, Budimpešta 0.00675, Bukarešta 2 90, Sofija 3.75, Dunaj 0.00785. DUNAJ: Devize: Beograd 1025 do 1038 Berlin 16.860 do 16.960. Budimpešta 93.69 do 94.40, Bukarešta 397 do 399, Londoa 324.000 do 325.000, Milan 3064 do 307«, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 3728 do 3738, Praga 2114 do 2124. Varšava 13.600 do 13.700, Sofija 514 do 518, Curill 13.675 do 13.725. Valnte: dinarji 1019 da 1025, dolarji 70.460 do 70.800, lire 9040 do SC60. PRAGA: Beograd 49.21. Dunaj 4.695, Berlin 8.095. Rim 147.15. London 155.05, i New-York 33.95, Curih 655. BERLIN: Beograd 6.075, Milan 18.18» Praga 12.48, New-York 4.19, Curih 80.77. LOIJDON: Beograd 315. Berlin 18.918, Pariz 87.26. Milan 105.45. Curih 22.70, New-York 456 93. Dunaj 323.000, Bukarešta 812. Bhdimpešta 345, Praga 153.23» j Varšava 378 000. NEW-Y0RK: Beograd 148.25, Mila« 431. Pariz 524.25, Curih 1929, Dnnaj 1412, Bukarešta 56.50, London 458.50. Budi» pešta 0.1312. Kako je dr. Korošec gazil ustavo in zakone na gesla o človeeanstvu in mednarodnem pobratenju. Ostal bo tudi v zunanjem resortu strogo računalo?. finanČ ~ nik. Star je G1 let in v socijalnem oz'-Številni nepobitni dokazi korupcije, ki ru tako odločen demokrat, da je do-«o jo uvedli klerikalci, se vsak dan mno-; sledno odklanjal ponovno mu ponuja-zijo. Danes naj navedemo nov eklatanten ne plemiške naslove, primer, kako se je delalo v ministrstvu! Večina časopisja je ugodno sprejela prosvete, ki ga objavlja beograjska cReČJ. novo Baldtvinovo vlado. Listi pozdrav-Evo ga: iljajo zopetno njedinjenje konsorvativ- Minister dr. Korošec je s svojim odlo- ne stranke, ki sc izraža v sestavi ka-feom SNBr 23979 z dne 13. oktobra vštel bineta, ter povdarjajo. da je nova vla-svojemu šefu kabineta Josipu Ovsenkn da močnejša kot zadnja Bakbvinova (bivšemu profesorju ljubljanske realne vlada, gimnazije) v leta ukazne profesorske službe za položajno in temeljno plačo dobo od U. aprila 1916. do 6. septembra 1920; torej 4 leta, mesece in 25 dni. V tej dobi je Ovsenelt bil 2 leti, 6 mesecev in 23 dni kot štnden: rezervni oficir v avstrijski vojski, o&fali dve leti pa je kot dijak bil na univerzi! Dr. Koroščev odlok je povsem nezakonit, ker cUredba o reguliranju položaja nastavnika srednjih Skola. ratom omete-nih u polaganju državnih izpita* korigira samo odredbe srbijanskega srednješolskega zakona in priznava vračunavanje vojnih službenih let samo onim profesorjem, ki so pred letom 1914. diplomirali ali al>-solvirali filozofsko faknltefo. Ovsenek pa je 1914. bil šele študent IV. semestra. Priznanje vojnih let je torej docela ne-osnovano. A to še ni vse. Dr. Korošec je z novim odlokom SNBr 25099 z dne 22. oktobra prevedel Ovseneka iz pripravne (IX.) skupine s prvo stopnjo osnovne plače kar t VIL skupino, I. kategorijo s tretjo stopnjo osnovne plafe in je s tem po-gazil tudi čl. 18. in 24. Uradniškega zakona, ker je Ovsenku dal derinitivnost in ga prevedel v višjo skupino na lastno skazi 20 let med odličnejšimi politiki pest, brez komisije, ki bi to morala oce-1 konservativne stranke, ki ga je poslani« po zakonu. ! la parkrat tudi v vlado, vendar pa ga Tako delajo klerikalni antikorupcijoni- niso smatrali nikdar za izrazitega vr- ! noči je bivši cesar zapnstil z rodbino [JaRGS Zai!nj'krat mcnumentaini I 5tenc "Prave. Toda odstopiti smo morali j - - «- -- —— •-----=----■*■- ' 'od tega pota, čeprav smo imeli z enako« r.islcčitni Srhi in Hrvati v narodni skup« Osti 0!wa;da-iiim dvor in se preseli! k svojemu očetu šu-! nu. ki je nekdaj vodil retrentetvo. F'red j ' svojim odhodom se je mladi razcesar po- rf^ Jj^ "S. ' vežino' tcr Prcpusti!i usodo naših 'novno slovesno odrekel vs.-.ki pravici do ! J5fi~ Jtt. Jai. | rarojov trcm zgm duhovom: Pašiču, Pri. kitajskega prestola London, 6. novembra s. Prorizorična ' vlada v Pekingu je bivšega cesarja in njegovi dve ženi izgnala iz cesarske paia-; če. Kakor poročajo, je vlada storila ta novi akt nasilja po navodilu sovjetskega poslanca in z njim tesno zvezanega Su-njat-sena. Iztron cesarske rodbine se oznv : čire kot prvi korak za ustanovitev »rdeče ; kitajske republike«. Predstave ob pol 5 . pol 8. in 9. uri ; bičeviču in Žerjavu. Na ta način je zopet ' odprta pot nasilju in brezmejni korupciji Svobode, pravica in poštenost se jim mo, i rajo umakniti. Stranke, katerim je sedaj Kinu ljubljanski Dvor Ustanovitev MoMavske reTiufo^ke Koncem oktobra je v Harkovu pričel i zborovati izvršilni kongres komunistične muni. Kako naj jim služi nova Moldavija,: izročena vlada, nimajo niti večine med so tedaj pokazali dovolj odločno in temu 1 ljudstvom. Da bi si to večino pridobile, primerno bo njihova nadaljna politika v besarabskem vpraš.nju. Sedaj organizirajo sovjetske oblasti po vsej Ukrajini zborovanja za osvobojenje Besarabije. Politične beležke bodo pozvani narodi na voiUve. Vsa na, silna sredstva bodo uporabile, da dose« žejo svoj cilj ter za daljšo dobo zanro usta narodom,, ki si že'e miru, reda in sporazuma. Niti trenutek ne dvomimo, da slovenski narod svojih političnih ide> alov v novi državi tudi ob teh volitvah nc bo zapustil. Slovenska individualnost; naišir'2 svoboda in vsestranska pošte« nos: stov \ vrsti slovenskih idealov mei prvimi. Y>i či ideali se dajo doseči z r<> -j- Korošec se prepira. V četrtek do« po-dr.e, tako registrirajo beograjske novi« ! : ne, je med Korošcem in Predavcem pri« ' ___^^j v sovjetske republike ukrajinske Tu se je j šlo do Ijutega prepira na skupščinski te. »ustavc in z zalconom. Eno pa bo na eni prvih sej slovesno proglasila usta- rasi. Zanimivemu konfliktu je prisostvo« ! trei-,a Z2 ,, -0:cče volitve pred vsem novitev moldevske sovjetske republike., valo več poslancev, med njimi tudi gin« ; poudarU;: Sooštovanje ljudske volje 3 Predsednik sovjeta narodnih komisarjev j Ijivi pop Gjoka Popovič, ki je miril Pre«' mor3 jasno'v ^tavi zajamčiti! Tudi davca. Toda zatrjuje se, da Predavcc ni tcJ smeri sc mora ustava jasno Jn tcm^ bi! kriv, temveč jc Korošec nepadel Pre« i Ijito spremeniti. Ljudska volja mora bit •epublike Ukrajine, Čubar, je izvajal, da v nekateri'.! predelih na teritoriju odeske in podolske gubernija prevladuje prebivalstvo moldavskega jezika. Ti Moldavci so na mnogoštevilnih zborovanjih zahtevali, da se osnuje moldavska politična enota na načelu narodnega združenja, na temelju prijateljskega sodelovanja z os!a-lim narodi, nahnjajočimi se. v sestavu sovjetske Unije. Čubar je dejal, da znnša število teh ruskih Moldaveev do 400.000. STANLEY BALDVVIN novi angleški ministrski predsednik. Baldtvin je rojen 1. 1807. Bil je že sti, ki pravijo, da epreganjajo korupcijo*. Glavna kohtrola bo seveda to protizako-nitost razveljavila. Nova angleška vlada London, 8. novembra. Vodja zmagovite konservativne Stranke Stanlejr Baldwfai je včera.j jkv poldne sestavil listo nove vlade in jo predložil kralju v podpis. Kakor znano, šteje angleški kabinet največ, članov izmed vseh držav na svetu. Važnejša mesto so zasedena sledeče: predsednik: Stanley Baldw!n, zunanje zadeve: Austen Chamber-lain, finance: Wlnston Churchill, vojna: sir Laming Worth!ngton-Evans, notranje zadeve: sir James Jonson Hicks, zrakoplovstvo: sir Samuel Heare, kolonije: lord Amery, mornarica: Wil'inm Brldgeman, trgovina: sir Philipp Llovd Creame, zdravstvo: Neville Chamberlain, poljedelstvo: Eduard Wood, prosveta: lord Eustace Percy, socijalna politika: sir Artur Streel Maitland, Indija: lord Birkenhead. Najbolj preseneča angleško Javnost tmenovanje Churchilla za finance in Chamberlaina za zunanje zadeve. Sicer so konservativni listi že pred dnevi omenjali obe kombinaciji, vendar pa izven ožjega Baldtvinovega kroga nI nihče resno računal s to zasedbo portfeijev. Churchill je sicer eden najsposobnejših med vodilnimi angleškimi voditelji, udejstvova! pa se je doslej na vseh drugih poljih, samo ne v fi-nanci. Chamberlain nasprotno je veljal doslej za izrazitega finančnega strokovnjaka. Zakaj je Baldwin. ki je postopal pri sestavi vlade popolnoma av-tokratično, oba resorta naravnost zame njal, o tem se mnogo ugiblje, gotovega na ne ve nihče. Winston Churchill -je začel svojo sijajno politično karij^ro v konservativni stranki, iz katere pa je pred kakimi 20 leti izstopil in prešel k liberalcem, kjer je bil vodja desnega krila. Še le v zadnjem času se je vrnil h konservativcem. V obeh strankah jt igral vodilno vlogo in bil neštetokrat minister v najrazličnejših resortih; bil je sijajni mornariški minister, ki je vzbujal s svojimi ekspozeji pozornost po vsem svetu, vojni in zrakoplovni minister, upravljal je zrakoplovstvo, organiziral municijo, volil koloniialnt. politiko. Znana ponesrečena dardanel-ska akcija med svetovno vojno je nje govo delo; njen neust>efi ga je prisilil k odstopu. Poleg politika je tudi vojak, in to dober in drzen oficir; dosegel je č.in polkovnika. Churchill izhaja iz najvišjega angleškega plemstva mal-boruarh-ških vojvodov star je ravno 50 let. Njegovo imenovanje za finančnega ministra se razlaga kot vaba za liberalce, ker je Churchill nasprotnik zaščitno carine in se je baš radi tega vprašanja svoj čas ločil od konservativcev. Austen Chamberlain, novi zunanji minister je sin slovitega angleškega politika Joe Cbamberiaina je stnr in veren konservativec. Bil je tudi že ponovno minister, a vodno le v finač-no gospodarskih re«?ortih. V zunanji politiki je docela nepopisan papir in 'f bilo morda ba,? to dejstvo odločilno, da si ga je izbral Baldwin. ki si noče prejudicirati. obenem pa bi si rad sani ohranii odložilen vpliv na ta resort. Ljudje, ki ga poznajo, napovedujejo ditelja. Na površje je prišel še le preti leti po smrti Bonar Lawa, obnesel pa se .je tako dobro, da je danes splošno priznan konservativni leader. Ministrski predsednik je sedaj v drugič. Ako pa pogledamo rezultate sovjetskega uvodniku gorostasno fabulo o tajnosti uradnega štetja iz 1. 1920.. vidimo, da predsinočnjc noči. Imenovanje vlade bi znaša celokupno število vseh Romanov v bilo po njegovem moralo ostati tajno Ukrajini le 262 574 duš. k čemer nam Je vsaj toliko ur„ da bi novi notranji mini' prišteti še kakih 16.(X)0 raztresenih po ster odredil telefonično aretacijo Stjcpa« oslalih deželah Rusije, tako da znaša šte- na Radiča. Toda Radič jc vse izvohal vilo vseh Rumuuov ali Moldavaaov v šc isto noč in ni počakal, da postane p'cn vsej Rusiji samo 279158. i beograjske hajdučijc... Kako smešna S tem se je slovesno osnovala nova na- izmotavanja, ko menda v Beogradu ni rodna republika v okviru sovjetske LTni- človeka, ki Radiču nc bj želel srečno je. Faktično se je ruska Moldavij* stvo- pot. A Bog vedi, kam bo Radiča še gnal rila že pred meseci iu na letošnjem mo- strah pred P. P. Govori se po Zagrebu, da se bo s tamhurico pojavil v Ženevi. davca. A kaj se ie Predavcc zameril sr« ' prvi sl;vercn v vsaki državi! Svobode p ditcmu doktor Korošcu? Pravijo, da za= novih voiitvah ne bo ve!iko. Ljudstvo bo to, ker posebno vneto propagira vzajem* ! do hotcli prjEi.jti. da s pasjo ponižnostjo nost bloka, skupno volilno akcijo m dru» ; po!jub!ja ndhovo šibo in odobrava nji. ga :ju'iczniva sporazumaška vščipavania. l-r,r,,r.r;in t.*r „<>1 -i- Tajnost noči ali redičcv&ka izplc« tavanja. Strahopetno Radidevo dezerta« cijo ie treba kakorkoli opravičiti pred nevoljntmi masami, zato «Hrvat» piše v Preokret k boljšemu n? Kitajskem Ze pred dnevi so se pojavile vesti, da je v kitajski meščanski vojni nastopil odločilni preobrat Sedaj ga potrjuje tudi Reuterjevo poročilo, ki naznanja. da je Vu-pej-fu zapustil ostanke svoje armade, nahajajoče se m^d Pekingom in Tienteinom, se ukrcal :i3 ■ la^iio in pobegnil proti jugu. S tem : bi hili državljanska vojna med obema glavnima pretendentoma za premoč v Kini zaključena v korist Čang-tso-lina. Sodaj je tndi razviden razvoj hi potek dogodkov, ki so prinesli tako nenaden preokret v notranjih zmedah Kitarske. Pekinške vlad» niso strmoglavili pekinški nolitiku marveč en dfi pekinške armade pod poveljstvom Feng-ru-hsianga jo zapustil boiišče. ndaril na prestolico in jo v največji narrlici z,vedel, nato na enostavno raz-podil vlado pre'--eijo za p^mirjenie in konsolidacijo cel» K;ne. Peking, 6. rovembri. r. Henorri! Fen?- X*___ *_ ____ L !l FIMPAC-^S /lAt1«l'1 skovskem kongresu sovjetske Rusije so bili tudi moldavsld delegati že zastopani. Kak smisel ima ustanovitev nove mol-dovanske republike, si ni težko predstavljati Naglasili pa so to ustanovitelji sami r. vso jasnostjo in agresivnostjo. Istočasno ko se je vršila slovesna pro-klamacija nove republike, se je zbrala v Harkovu na trgu pred zborovninico ukra- da se bo ponovno vpisal v diplomatsko šolo v Parizu, da bo v Berlinu povodom nemških volitev proučeval nove metode mirotvorstva, in tako. V ostalem kamor« ko!i pojde, daleč lahko pride. Pasoš ime za leto dni in za večino evropskih držav, saj pa je tudi njegova republika vsemu svetu dika... HRSS in boljševiki plača« jinskega kongresa množira »delavcev in jo potne stroške in to Je glavno. Ako kmetov*, beguncev iz Besarabije, ter pri- bi novemu režimu količkaj bilo do Ra. čeli zborovati. Med njimi so imeli glavno besedo vodje onega upora, ki se je izvršil zoper rumunske oblasti v Besarabiji sredi septembra, s središčem v Tatar-Bu-naru. Ti begunci so popisovali nedavni upor ter grozotni način, • katerim so ga Runiuni udušili, nadalje pa so zlasti na-glašall, v kako težkem položaju se nahajajo Rusi v Besarabiji. kako so ruske dičeve osebe, ne bi slepo verjel poroči« lom o Radičevem begu, temveč navz'ic vsemu pogledal za njim okrog. Tako pa ima vesoljna jugoslov. policija mir in Radiču resnično nima nihče želeti dru« gegi k.3 — adijo! -f- Kaj počenjajo mirotvorcL Splitski «ŽivoS objavlja razna nečedna razkritja ' o Radičevem zaupniku za Dalmacijo, don šole zaprte, časopisi prepovedani, kako so; pctru Gjirliču. Ta dični mirotvorac je Ruse povsod zapodili iz služb in jih vse, bil te dni prijavljen splitskemu državne-obdolžujejo, da simpatizirajo z boljševiki. mu pravdništvu zbog goljufije, poneverb Nn te lamentacije so odgovorili predstav-! zlorah uradne oblasti in konkubinata. Si« niki ukrajinske sovjetske oblasti, med rom^j občani Icčcniške občine, kjer je njimi je dejal komisar Budenkov: da so obtožni spisi proti don Petru bili nedavno noč ukradeni iz sobe preiskovalnega sodnika. Vse dosedanje zasledovanje za spisi je ostalo brezuspeš* no, ker so gotovo bili uničeni. S tem šc seveda ni izključeno, da se iztaknejo in razpa!ijo vsega zmožni radičevski e!c« menti, ki sc drugače v javnosti gotovo gerirajo kot apostoli seljaških pravic in ogroženega hrvatstva. -f- Klerikalni manifest. Klcrikalci so včeraj izdali svoi »manifest«, kateremu sc vidi, da jc napisan še popolnoma pod vtisom prve konsternaci;e nad polomom klcrika'ne politike. Manifest se glasi: Ko« r&knli smo po potu do samostojne S!o» venije, do popolne ravnopravnosti in po> Pride! Kdo pride? Ona oride! hovo korupcijo ter nepoštenost. S'ovcn> ski narod se sili ne bo uklonil, nikdar, nikdar! Živela S'ovenija! Živela svoboda! Žive a poštenost! Za njo v volilni boj! -4- Proglas širšega bloka. Oglasil sc je tudi žc »širši bIok», v katerem zastopa pobegic-ga Radiča gospod .Maček, ki je na proglasu podpisan po'eg Davidovica, Ko« rošca, Spaha in — Nastasa. Proglas pru vi: Vlada narodnega sporazuma, ki je preganiala korupcijo in pospeševa a poi štenost. vlada zakonitosti in reda, ki jt razpolagala v narodni skupščini z ogronu no večino, jc bi'a na nepar!amcntarcq način primorana dati ostavko. Stranki narodne mržnje, stranki korupcije, nasi* !ja in nezakonitosti predstavlja v narod« ni skupščini manjšino. Da hi se dokopali do večine, mora ljudstvo zopet na voliti ve. V ta namen so že začeli organizirati in oboroževati svoie pristaše. Stranke narodnega sporazuma se obračajo vedre« ga čela na ljudstvo, nc boječ sc njegove sodbe. Prepričane so, da bo ljudstvo sa* mo vanie imelo zaupanje, da bodo brani« 'e z večjo odločnostjo parlamentarizem, čuvale suverenost ljudske volje, iz kate« rc prihajajo vsa ustavna prava, in pre« prečevale vmešavanje neodgovornih čini« teljev v svobodnem odločevanju naro« dov. Stranke narodnega sporazuma iz« javljajo z obžalovanjem, da jim je sedaj vsled sile otežkočeno nadaljevati uspešno borbo proti korupciji ter jc za sedaj one« mogočeno najdene krivce postaviti takoj pred sodišče. Korupcija je poklicana na vlado, da izvede volitve in z nasiljem prisili ljudstvo, d« bi odobrilo nadaline izkoriščanje in p'jačkanje. ki se vrši nad njim. Stranke narod, sporazuma prepu« ščajo z mirnim srcem ljudstvu, da izvoli ali poštenoast aH korupcijo, bratski spo« razum ali medsebojno mržnjo in borbo, ustavnost in parlamentarizem ali pa ab' solutizem in nasilje. Dx». Oetker-jev recivni prašek Dobiva se povsod ali pa pri | Josipu Re:chu Radičev napovedani nunt JNhjrf la bo vodil strogo aecrleško zunanjo I Jn-Siansr je pnstil sinoči zasesti carski poliul.o in da se bSo malo oziral na raz i del mesta in cesarsko palačo. Tekom Raaič; Korajža pa šnajt, pa beilt, ko je cajt,.« Iz Primorja p- Mačkovlje v Istri so po dolgih letib dobile lastno šolo, katere poslopje je bilo 5. t. m. slovesno blagoslovljeno. Lastno čolsko poslopje je bilo že dolgo telja vseh va&čanov. ki sedaj žele le še to. da bi njihova deca v novi zgradbi dobivala poduk v materinem jeziku. p— Samomorilni poskus Jetnika v tr-Jaških zaporih. V tržaški ječi v ul. Co-roneo je bil že delj časa zaprt 26 letni Vitellio Matanio iz južne Italije. Ječa pa mu je presedala, zato si je hotel pretrgati nit življenja in si je f te namen porezal s steklom pozapestjib in vratu. Jetmko-vo nakano pa je pravočasno opazil čuvaj in je poklical zdravnika, kateri je Matania obvezal in ga postavil pod nadzorstvo. p- Kaka vplivajo državni prazniki na delo. Zadnji prazniki v Italiji eo povzročili v tržaškem pristanišču neprijetne zmešnjave. V skladiščih se je namreč nakopičilo nad 1400 vago»iov zaostalega blaga. Dohajajoče ladje nimajo sedaj kje odložiti svojih tovorov in lastniki ladij tmo ugibajo, kako bi odpomogli temu zlu. p— Smrtna nesreča na železniški postaji pri Ležečah. V četrtek zjutraj je železničar Anton Grbec, nemeščenec le-žeške postaje, našel blizu proge na tira strašno mzmeearjeno človeško truplo. Ena noga je bila popolnoma odtrgana od telesa, život pa je bil prerezan na dvoje. Železničar si je ponesrečenca natančneje ogledal in je z grozo ugotovil, da j« mrlič njegov tovariš Ivan Hrovatič. ki j^e bil zaposlen na ležeški postaji kot čuvaj. Mož se je v sredo zvečer po službi napotil domov v Cepno. toda idoč po tira, je pridrvel za njim vlak. katerega brščas ni slišal ter ra povozil. Tragično pri tej smrti je to. da je pokojnik isti večer daroval za vdovo nekega ponesrečenega tovariša 2 Uri. Par ur kasneje pa je njega samega doletela enaka smrt. H tTk Ufe Novi ministri Večina norih ministrov so politiki, la so znani tndi širši javnosti ter so ?e opetovano bili na krmilu države. O Nikoli P a š i 6 u, Svetezarju Pri b i e e v i 6. u, Gregorju 2 e r j a v u govori danes vsa država. Ljubljansko klerikalno glasilo je krstilo vlado na fljonalnega bloka po teb treh imenih Pravoslavni sinod v Sremskih Karlovcih V četrtek je pričelo v Sremskih Karlovcih pod predsedstvom srbsko-pravo-slavnega patrijarha Dimitrija iz Beograda zborovanje pravoslavnega škofovskega sinoda, ki se ga udeležujejo vsi srbsko-pravoslavni škofi. Na dnev- Znan državnik je tudf podpredsednik nem redu Je več jakovažnih vprašanj, min. sveta Marko T r i f k o v i č. Bil je ?>ed drugim j tudi odločitev glede vpra npetovano minister in ministrski pred' tednik. Mož šestdesetih let. čil in živahen, trezen v svojih nazorih, pravi pro- je s svojim ljubeznjivim nastopom pridobil pri vseh slojih velik ugled in spoštovanje. Otvoritev progd Veies-Štip če se otvori. se ne otvori, če se ne otvori, p« se otvori Končno je železniška proga Veles-štip vendarle izročena prometu. Otvoritev sanja udeležbe na ekumenskem sv. si- sama pa je bila dokaj nenavadna. Pro- nodu. ki ga je sklical jeruzalemski pa- metni minister prof. Sušnik je namreč trijarh v Jeruzalem in katerega se nde- trikrat zaporedoma izdal naredbo, naj se i.:: u: ._ t u , proga otvori, potem zopet naj se ne otvo- 'otip simpatičnega ljubezn ji vetra Su- ^ patrijarhi m en,skopi vseh pravo-madinca. Novi minister pravde dr. Kdo 'davnih ver To bo nekak svetovni st-L u k i n i «5 je dobro znan tudi ca V jn0£ PjavoslavTie cerkve. nc Slovencem. V bližnjem Karlove« ima! Škofovski sinod v Sremskih Karlov-, ve _ ____- 4 m a . Mi n Kn — ^o t-1 to 1 on 1 in /\ . TVrv/1 TI /\ r-1 -t Lf Samo še danes in jutri si lahko ogledate prekrasni film (Švicarski Matija Gubee) Izven programa: Gaumont-tednik Vsled dolžine filma predstave ob 3., 5., 7. in 9. uri. ri, ln končno naj se vendarle otvori. Slav- S tem bi bila izločena špekulacija do- , SV. PAVEL PRI PREBOLDU. Čim je nostna otvoritev bi morala biti že 1. no- ba vi tel je v, mestna občina pa bi si pri i nastopilo hladnejše vreme, so zopet pri« ■embra, toda radi ministrove zmede je hranila znatne vsote. V svrho prevoza tisniii ljudje in to krepki, najboljših let, 1 - °---J -----J! *- 11---•l-,-e narodnosti, ki beračijo v naših pod pretvezo, da jim je povo« uničila vse. Kimajo pa nikakih do« za nabiranje podpor ter nadlegu« za dnevom ljudi po hišah. Naše siromakom, dela« Žabcem, odkoder se bo odprav- zmožnih, zdravih ljudi. Skrajni čas bi potem materijal iz kamnolomov po i žc bil, da se orožništvo po deželi zani« lireuseiiiiiK urvais-Koga saixrra. v jjivi ? .. - -— - ... ----- ...—. i^.. ... pufu ui »»<■ jngoslovenski vladi in pozneje' v dem. julijanskega m gregon.ianskega ^ kole | Med Veleeom in Stipom voziio sedaj mestna občina sama in bi se krili iz na- j jejo dan za dnevom ljudi po hišah. ] soc. kabinetu je bil dr. Lukinič mini- daria. Na dnevnem redu je tudi ime- redni vlaki in prevažajo ljudi in blago, meravanega velikega posojila. Nova ! ljudstvo je dobro napram siroma! ster pošte m brzojava, 1. 1922,/23 pa ' novanje več novih pravoslavnih ško- Preprosti narod v iužni Srbiji, ki poprej proga se bo s postranskim tirom spo- ni pa v redu, da je izkoriščano od < ____j _____i * _____ i->_ r.. fov Med dniirim ho fmr>nov»n nov eid- ni notn o 1 valovniubih nonrar ia nor« ntn a 6n K/tn*m ^ILa^a* k/v : 1 i url« oa v Beograd. Ker se nahajajo v čaju mladenič. Minister za izenace-1 v """" ^ «>«»>»- jntn« mi vsen suam wr je rauusmo :onzini kamnolomov tudi veliki gozdo- nje zakonov Marko Gjurčič je bil lovska dieceza. Škofovski sinod bo vzklik?lo prvemu vlaku Zaenkrat se vrtt; vt bi mogel dobivati Beograd od Um opetovano minister pravde in predsed- i potoval štiri dni in Izvršil tudi nove nik radikalskega poslaniškega kluba. ,ac,J° cerkvenih zakonov. Dr. Momčilo N i n č i č se stalno vrača v zunanji resort. Po poklicu je vseuči-liški profesor. Minister veT Miša T r i-f n n o v i č je profesor; kot prosvetni minister v homogeni radikalski vladi, ma za take sumljive brez dvoma ljud« skemu imetju nevarne elemente. VOJNIK. Podružnica Jugoslov. Mati« ce v Vojniku otvori dne 30. t. m. novi Naša vo?ska in siarod i Corknika, 7. novembra, j promet iz Velesa v 6tip in obratno po \ tudi kurivo, ki bi bilo veliko cenejše, enkrat na dan, sč.isoma se uvede več vla-• kakor je dobavljajo sedaj razni pod gledališki zastor v posojilnični dvorani, kov. Sedanja zveza ima glavno nalogo,' jetniki iz notranjosti dežele. Za vzdr- katerega je umetniško izgotovil učitelj oskrbovati redrn promet z glavno progo zevanje tlaka se ustanovi pri državni Drago Kilnc. Obenem se proslavi tudi Skopi je-Djevdjelija. j hipotekami banki poseben fond z na- narodni praznik ujedinjenja Jugoslo« i Ze'eznica se je gradila pod nadzorstvom slovom: fond za vzdrževanje cestn»-ga venov. Pretekli m^sec je imel IS. artillerij- posebnega avtonomnega odbora, ki je štel tlaka v področju beograjske občine. PTUJ. čebelarska podružnica za Ptuj si j? znal pridobiti spoštovanje in ugled ski nnlk m "d Begunjami in Bezuljakom tri člane in kateremu so bile roke glede V ta fond bi se stekal tudi del direkt- in okolico zboruje v nedeljo dne 9. t. m. zlasti med ueiteljstvom. Nikola Uzu- strelne vaje. Vojaštvo s častniki vred finansiranja popolnoma prosle Samo nih davkov. ob 14. uri v šoli na Ure ju. Predava po« novic (gradjevrne), Velja Vukiče- je bilo nastanjeno v Orknici. To so temu odboru se ie za'-v?llti. da se je pro- j Med prebivalstvom vlada za izved- tovalni učitelj g. Jurančič. Vabijo se vsi člani, posebno p?, še do danes nevčlanje« Odbor prvakov railikatsko stranke. m seuaji vcasin je ono oo ia !< i ti uri- ^^cev io sas-uci n.pne priz^oevnosti zmrai rorKove seje oncinsKega sveia, t i-inmuvn. »Učiteljski tovariš« je v Novi minister trgovine in industrije likah v prostih urah polno vojaštva in štedljivosti se je potrošilo dobrih pet ki bo pomenila nedvomno pričetek no- št. 43 objavil uvodnik, »Vprašanje naših dr. Prvislav Grisogono je vodja no cestah in grst.ilnah in ni bilo brez milijonov Din manj kakor je bilo predvi- ve dobe v raz vojn naše nrestolice, pri upokojencev*, v katerem opisuje tužni dalmatinskih hrvatskih demokratov incidentov, sedaj pa bi km.alu ne ved.-- deno v prvotnem pror-čunu. člani odbo- četfk modernizacije TVngrada po položaj »kronskih upokojencev*. Kon« mož globoke izobrazbe in širokega po- H da so vojaki pri nas. Nnb-mih nenri- ra trojice so bili: Pera Milenkovlfi, načel- vzgleda zapadnih evropskih mest. --- ' ~ gleda. V prošli vladi narodnega bloka lik niso povzročali in ljudstvo ni im<- nik ravnateljstva za pradnjo železnic; in-je bil minister pravde. lo nobenih pritožb. S svojim mirnim ženjer Zdravko Vaskovič ter inženjer Mi- -širšim krogom znan ie tu^i novi mi- vedenjem so znatno olajšali ljudstvu lutin Melka. Gradbena dela so nadz^ro-nister prometa Andra S t a ni č. Za ča breme nastanitve. 'vali inž-njerji Dr^omir Tvkovič. 2P-a sa mirovne konference je deloval kot i Častniški zbor « svoiim poveljnikom To-lnrovič. Svetozar Bo^ičevlč ter S>jfedin, ek=tiert v naši pariški delegaeiii. Leta g- polkovnikom Lazarjem Milovanovi- Muftič, musliman iz Bosne. Tem možem : vodah uprizori v soboto dne 8. t. m. ob stanu in del svoje celote*. Rcsnici na ' ' " ' ' ' ... . - _ ...... ljuho bodi omenjeno, di smo vsi v Ma« riboru stanujoči upokojeni učitelji, ima« i ioči svoi klub, redni člani društva jugo« vi c (pošte in brzojav), Krsta Mile bile po vojni prve voinškp vate v na- ga normalnega tira. dolga 52 km, dogra- bo teh načrtov izredno zanimanje in člani, posebno p?, še i ič (polj o pri vreda)' so znana imena ših krajih Kakšna razUka med nekdaj dila v razmeroma kratki dobi enajstih čaka zato vse z veliko napetostjo re-; ni Ptuičani. — Odi prvakov radikalske stranke. in sedaj! Včasih je bilo ob takih pri- mesecev Po zaslugi njene prizadevnosti zultat torkove seje občinskega sveta, i MARIBOR. «Uči cem uvodnika pa piše dobesedno: «Ne« --kaj krivde leži tudi na upokojencih sa« m-h, ker se sami izločijo iz organizacij« skih vrst aktivnega uredništva in nekaj tudi na aktivnemu uradništvu. ker ne f®pi§ a MEDVODE. Sokolsko društvo v Med« smatra več upokojencev kot del svojegi CS-lflTI V UČIM ' II. UT.LO f^- ['uini-iiiiniiiu uu/.nMi ni ............. i -----...............- ...............■ » iu , , .. v... 1022. je bil minister prometa. Minisf r čem fl je v teku svoioga kratkega bi se ima Juži? Srbita v prvi vrsti zahvaliti, j 8. uri zvečer in v nedeljo dne 9. t. ra. lj Stanič je eden izmed naijodličnejših van!a mrd nami pridobil vsestransko da je dobiTa zvero med Velesom ln Sti-j oh 4. uri por/o!('r.c ljudsko igro «Tri se«, ri mlatših voditeljev radikalske stranke slmnatiie Par dni pred odhodom so pom, ki je otvorila svetu lep in bogat kos stre*. Vstopnina prostovoljna. j jc Mo**ern*zxranje KRANJ. Kolo jugoslov. sester v Kra« slovenskih državnih uslužbencev in upo« nju namerava otvoriti šivalnico. Poučc« kojenccv v Mariboru, ki jc v naših po« va'o sc bo: kroino risanje za perilo in koininskih zadevah že ponosno na pri« ob'cke, izde'ovanje in predelavanje stojnem mestu ukrenilo potrebne kora« o Vek, vezenine za ob'e':e itd. Prijave ke, za kar smo mu dolžni vso zahvalo, sprejema društvena tsmica učitoliica J. Oba zgoraj navedeni očitka nista niti Biz;ak v punjerški šo'i od 1. do tričetrt utemeljena, niti umestna. Za izboljšanje na 2. popoldne do 12. novembra. — V našega položaja morajo po našem mne« K-i.n:u -e umrla v četrtek go*pn Marija nju v prvi vrsti skrbeti naši poslanci, Jri državi, kjer bi se toliko gradilo, ven S-ib-idolnik. mati sodnika pri upravnem naj od vlade odločno zahtevajo, da ne« dar pa se še vedno fjozraio v nrm sodišču v Ce':u, u. Fr. Suhadolnika ter mudoma predloži skupščini zakon, s k.1« Prrič sta v vladi minister vojne ir. priredili častniki tovariški večer, na ka naše zom'je. mornarice general Dušan T r i f k o • terena so povabili zastopnike vseh vii5 ter notranji minister Božo M a- uradov, duhovščine, društev in leno k=imovič. število ostalih tržanov z d^nžinnmi. Po Minister ge.neral Trifkovič je star 42 stregli so z mrzlim prinrrizkom in z do-tei in je izredno sposoben in ljubeznjiv bro vin«ko kapl;ico. ?virs! j« oildnlek človek, imnozantne r>ostave in prikup- godbe dravske divizije. V^čcr je otvo-fjivega nastona. Doslej je bil poveljnik ril z lw;m nagovorim er. polkovnik prve konjeniške divizije v Zagreba. Od Lazar Milovanovič. Izvaia.1 je. da je •leta 1919. do 1920. je bil kraPev ad- imel s tem večerom ramen, da se f jutpnt. Dnšan Trifunovid je bil eden svoMmi častniki spozna s civilnim pre- naših najboljših častnikov v svetovni bivn'stvom da so navežejo z rjlm nri- sledovi prestanih grozot. Zlasti ceste (tašča načc'n:ka sorenjske soko'ske župe terim sc odpravljajo ekronske pcnzije». vojni in je bil poveljnik št-iba juge- jateljski stiki in da dokaže, da vojn- ln ulice, ki so med vojno močno trprfe, j g. Frani Ašhn-na in t>. Jarka Ravnik Beograd je po svetovni vojni sic«T močno pnvredoval no številu prebivalstva in mer.da tudi ni mesta v nn"i slovenske vardarske divizije. Odliko- Stvo v naši državi ni kasta, lin-Mvn Ro v zelo sla •Tin ie s Karagjonriero zvezdo III. in tn?a ii sovražna, temveč da se čuti z , thV je močno zelo slabem stanju in posrbno razoran. V- a. Vsaj »o naše zahteve v očigled dejstvu, NOVO Ml"STO. Na-odna eit.Vnica v ria nimamo privatnega premoženja in Novem mestu priredi danes dne 8. t. m. drujih dohodkov, prav skromne. Našim jj rpfjn. i njim kot nedeljiva enota naše narodne I Sedanji občinski svet je izdelal ob- ob 8. uri zvečer v Narodnem domu v posinnrcm je gotovo dobro znano, da Novi minister za notranie no,-le Ma- ' jugoslovenske države. Domolhihni go- sežne načrte o nivelaciii in tlakovanju proslavo 25«'etn:cc smrti največ-eas pes« draginja narašča od dne do dne: vsaj fesimovič, je rojen leta 1886. v Kniču vor e. pelkovnifca je navdušil vse na-i cest in namerava najeti za izvršitev „-ka s'ovenskc moderne — Dra^otina so sami, ki so sicer dobro situirani, ra« mestni svptnik in je imel tudi sieer I Čez r.ar dni so se CerkUami revanži- | Tlakovanje in vzdrževanja tlaka v | pesnik preživel v idi'ičr.em Novem mc« poduradniki iinmJnc kontro e v Dob.ji razne funkciie Za vojne se je odele- 'raH. Priredili so častniškemu zboru v področiu mesta prevzame mestna ob- ; 8tu svole nailep?e dijaške dni, pesnil Lendavi 135 Din in poduradniki financ* zeval vseh bofev kot kapetan slovo leno odbodmVo. Odzval se je bH ^ina. stroške za tlakovanj? cest prer [ pesmi in sonete kot iih tc pred njim !c ne Kontrole v Pmcah 65 D:n Daroval* Maksimovič velia kot zelo zmožen mož ves oficirski zbor. Izmenjale so se zo- posameznimi poslopji pa plača'o delo-1 Prešeren in za njim Ie Župančič, tu tr« cem ss odaor najlepše zahvaljuje. Naj pel in P ubil z vso svojo bogato dušo. |bi se našlo se mnogo posncmalccv, da LITIJA. P'esne vite, katere priredi pripomorejo temu edinemu narodno * h je izredno energičen. oča slovo leno odbodniro. Odzval se je bil Cma. stroge za ttaKovanje cest nrer nož ves oficirski zbor. Izmenjale «o se zo- posameznimi poslopji pa plača'o delo- I pet obojestransko lepe in iskrene bo- ma tudi hišni lastniki. Materijal za tla- — i sede. Zabava je bih zopet jako ži kovanje se bo naba vljal iz vehkib 01 nedeiia 9. novembra dalje vabna iH neprieTliena.' Vsm, civ-iliitom kamnolomov v bližini zdravilišča Kr ! prednjački zbor Soko'a pod pokrovitelj« kulturnemu društvu v tem narodno ojro« I ySl d© Puttl ?0 "" rthrnT1' in fJfl to-iviljača. ki se nahajajo na d-žavnih tlei. i stvom častne Paul W©«;sner v krasni moderni flrsml „H solz" s. o. s Kino f,£jH&lj2!!$ki 8vor" Pravkar smo čitali v časopisu, da je g. polkovnik La?ar Milovanovič imenovan za povelinika jadran«ke artilierii-fike brigade in da odide v Mostar. Iskreno mu čestitamo, obenem na ob-^^^^ i žalujemo, da zapusti Slovenijo, kjer m prično v sredo dns 20. 12. t. m. točno ob je"bra!o na obrnzti iu očeb. da kc-1 viliača. ki se naba;ajo na d-žavnih tlel. |štvom častnega dim^ke^a komiteja, za ženema kraju do obstoja in uspešne^« maj sami «ebi verjamejo da ie mogoč in se bo naprosila vlada, da prepusti članstvo in po njih vab'jcne goste, se delovanja, tak preokret, posebno še. kdor je po-; občini njih eksploatacijo brezplačno mislil na še nedavno dobo, ko so se | šopirili pri nas po jeziku, rodn in mi- j šljenjii tuii nam oficirji, ki so bili vse prej, kakor prijazni našemu narodu. 0. uri v Sokolskem domu. Podrobnosti | j glede vstopnine. p'efnih ur in dn>??o. se razg'ase prvi večer. Plesali in pVsaTce ne zimudite prilike. — Litiiski družib« ni klub «Muha» priredi v pondeliek dne ; 10. t. m. oh 20. uri v «osti'ni Borišek »Martinov večer*. Vstopnine ni. Za za« | bavo in p!e< nrcsVrbljeno kot tudi <-neSe» ! na gosVa^.. (*:'ani in prijatelji kluba iskre« I no vabljeni. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Sobota, 8: »Šestero oseb išče avtorja.* .4. Nedelja, 9.: «Zora. dan, noč.* Izv. Pondeljek, 10.: «Pri Hrastovih*. B. Ljubljanska opera. Sobota. 8.: «CavaIleria rusticana*. «V vodnjaku*. C. Nedelja. 9..- »Trubadur*. Gostuje tenorist dr. M. Moric z Dunaja. Izv. Pondeljek. 10.: Zaprto. Šentjakobski oder v Ljubljani. Sobota, 8.: »Maks v škripcih*. Nedelja, 9.: »Kirkc*. Mariborsko gledališče. Sobota, 8.: »Ma.m'selle Nitouche*. D. Nedelja, 9.: »Liliom*. C. Gostovanje ge. Juvanove iz Ljubljane. Pondeljek. 10: Zaprto. Torek. U.: »Otrcci«. D. (Zadnjič v sezoni.) Sreda, 12.: »Kajn*. Izv. (Premijera.) ■ i_i— ■1— ......1 . -' - vlog bo nudila občinstvu prvovrsten uži-| Musorgnki s svojimi svetovnoznani-1 Irvirra flovenska noviteta v mari-tek. — V drami je prva repriz* ljubke mi pe«mieami »Iz otroške sobe* bo berskera piedališča. V sredo 12. t. in. ljubezenske igre 'Zora, dan, noč>. Obe zastopan s par na.-originalnejšimi iz- uprizori m riborsko gledcliščfe v režiji predstavi sta izven. med njih. V teh skladbah, katerim je g- Bratice izvirno slovensko noviteto Iva- --I besedilo nai^al sam komponist, je ta na Bevka skrbela slovenski prevod: »Poglej, poglej, o Timotej, Pribikove Žerjave zdej!» A ker so blokaški listi pozabili dti-ati vsaj še sledeča hrvatsko prevedo-ia stiha: O Pribikus, to dično ime, što kaže o vaj, što je s njime? — lodamo še mi svoje na kratko: Blok faliran Pa-Pri-ciran... ' _ - Skep-Sa. * * RazreSenje obeh velikih žnpanov. — Velika župana T. Šporn v Ljubljani in idr. Vodopivec v Mariboru sta bila včeraj brzojavno razrešena svojih dolžnosti ter pozvana, da predata svoje posle najstarejšemu uradniku. G. Sporn je izročil svoje agende načelniku g. Kremenšku. * NoTi francoski poslanik v Beogradu. Kakor smo že poročali, pride sedanji francoski poslanik de Billy iz Beograda v Bukarešto, na njegovo mesto pa pride g. Grenard. * Odlikovanje. Kralj Aleksander je biv-81 predsednici Ženske male antante kneginji fantacnzen podelil red sv. Save tretje vrste. * Imenovanje. Dr. Otmar Oblak je imenovan za začasnega sekundarija v splošni bolnici v Ljubljani. Oficijal Leopold Pu-har je od oddelka za soeijalno politiko jpremeščen k higijenskemu institutu ministrstva za narodno zdravje. * Kiparska dela za narodno skupščino demija. ki jo je otvoril podpredsednik slavnostnega odbora dr. Alaupovič (predsednik prof. dr. Cvijič se nahaja v Parizu); popoldne je bil matinč glumske šole j v narodnem gledališču, zvečer svečana i predstava v narodnem gledališču, po I predstavi pa komers pri Kolarču. Jubt-iar je prejel brzojavne pozdrave iz tu- in inozemstva. Kralj Aleksander je pri tej priliki odlikoval zaslužnega pisatelja z redom Karagjorgjeve zvezde četrte vrste. * Izj-r-memta občinskega imena. Ka-tastralna občina Javnišče — politična občina Brezno, srez Prevalje — se imenuje odslej «Javnik>. * Učiteljsko društvo za svetolenartski okraj zboruje dne 13. t. in. pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Predavanja: O šolskem obisku in o novih smernicah v ženski vzgoji. * Nova železnica Ormož-Ljnlomer-Mur-ska Sobota bo dne 22. t. m. na svečan način otvorjena ter izročena svojemu namenu. Za slavnostno otvoritev se delajo • Src a pedola ramesto dolarjev. Milan Hadžič v Djakovu je prejel le dni od svoje matere v Ameriki pismo, v katerem mu poroča, da prilaga pismu dvajset dolarjev. Namesto dolarjev pa je bila v pismu le majhna Marijina podobica, o kateri mu mati ni ničesar omenila. Brez dvoma je bilo pismo na dolgem potovanju odprto in oplenjeno, dolarji pa zamenjani s svelo podobico. • Teika nesreča. V ljubljansko bolnico so pripeljali sinoči iz Izlak pri Zagorju posest nikovega sin" Franca Groblerja. Udaril ga je konj s kopitom in tako nesrečno zadel, da mu je zdrobil spodnjo čeljust. • Pazite na otroke! Pri Cerkljah na Od nedelje 9. novembra dalje Lya de Putti Paul Wegener v krasni modami drami Jok solz" S. 0. S. JCino „f nbljanski dvor" Iz LjubKane u— Gerentski svet Mestne hranilnice odstavljen. Minister trgovine in industri« je je brzojavnim potom odstavil gerent* ski svet Mestne hranilnice, ki so ga po« stavili klerikalci ter je odredil, da se vzpostavi prejšnje stanje. u— Ljubljanska borza. Kakor poroča« jo iz Beograda, je finančni minister dr. Mehmcd Spaho pred odstopom Davido« I vičeve vlade podpisal dovoljenje ljub« Dolenjskem je prošli pondeljek na dveh ,janski horzj za t ino z va]utami in krajih izbruhnil požar. Posestniku Zarnu devizami je pogorel kozolec, Antonu Zorku pa če-, u_ Po b f A|berta gubica bo belnjnk. V obeh slučajih so zažgali dancs_ v °ohoto ob po| 4> Mri .j u— Za božičnieo za revne otroke je .„ , .. . , Y ZJ,U*i daroval 50 Ding. Josip Cotič, mesto ven« traj so našli kmetje nedaleč od izvirka; cg na gfob umr:cga rojaka Jancza gti. otroci. * Misterijoini samomor. reke Bosue, elegantno mlado ženo, ki se bilja. je zvijala v krčili Prepeljali so jo takoj, u_ Bo!ni5ki bIagajni ffiestnih ushlž, na orožni sko postajo, kjer so j. nudili bencev v LjubIjani M darovaH uradniki | orLS s? iprvo v rTri,nem ~ s med osmo in deveto uro iz Ormoža. Pro namenu steklenico lizola. Na potu v sa-_______ ______ „„ . - - ' ;a sz^s1 ^ Yr° !■■ umr,a- i IzT^ii^l^. tsrs ia novi progi bo vozni pn n,ej so našli fotografijo s podpisom: ■ ... gram slavnosti se de zveze vlakov na novi iiro^i uu vuuu |>rj njej red urejen tako. da bo imel jutranji oseb- Rezika Hladnik. ni vlak, ki odhaja ob 4.47 iz Maribor«, ob osmih v Ormožu direktno zvezo z novo progo. Ravnotako bo iinal popoldanski vlak, ki odhaja ob 15.25 ob 17.30 zvezo za Mucsko Soboto, h M"rske Sobote bosta vozila dva vlaka, ki bosta imela zvezo z vlakoma, ki prihaja v Maribor ob 10.13 in ob 18.34. * Požar v novi foTarni v Domžalah. Poročajo nam: Pred kratkem se je osnovala delniška družba Lindevit Mars, ki se je le dni konstituirala. Družba so bo pečala s fabrikacijo lakov. Ta družba je bila osnovana od splošno znane tovarne la- Gradbeno ministrstvo 6klicuje na dan j kov Mars pri Dunaju, ki je slične tovarne 17. novembra sestanek jurvja v svrho j osnovala tudi že v češkoslovaški republi-»cenitve skic za skulpturna dela na novi; kjt na Madžarskem in sedaj v Jugosla-zgradbi narodne skupščine. Naši kiparji: Viji; starejše tovarne iste tvrdke že obse opozarjajo, da vpošljejo skice do tega stojajo v Mainzu in v Pelrogradu. Pri to-časa gradbenemu ministrstvu v Beograd. varni v Domžalah je udeležen jugc je v svoji zadnji številki objavil program društva trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani, ki ga mora pač vsak pripadnik legalne trgovine iskreno pozdraviti. Razmere, ld vladajo dandanes v • Požar na Primskorem pri Kranju. V četrtek zvečer, okoli 9. ure, je zopet oznanjalo v Kranju cerkveno zvonenje požar. Gorelo je na Primskovem pri Kranju pri posestniku Košniku, p. d. pri Lampretu ter čevljarju Rozmanu. Prvemu je pogorel pod z vsem genom, slamo in orodjem, drugemu pa stanovanjska hiša. Ogenj je nastal na dosedaj Še nepojasnjen način na Košnikovem podu. trgovskih vrstah, so že res vnebovpijoče.' Mirnemu vremenu ter v najkrajšem ia-Mislite si samo: Vozim se iz Bakra v su na kraj nesreče došlim ognjema sceni Dalmacijo in srečam potnika z ženo. Pove \ okoliških požarnih bramb se je zahvaliti, mi, da je izučen — brivec, sedaj pa da se ogenj ni razširil na v neposredni trgovski potnik. Čast vsakemu stanu,1 bližini nahajajoča se sosednja poslopja, vendar, če trgovski potnik ne more po- j ki so po večini krila s slamo. Pogorelca stati brivec, ker ni izučen, zakaj bi bilo sta le malo zavarovana, mogoče narobe. Trgovina vendar ni pri- i * Zopet požar v celjskem okraju. Le-bežališče grešnikov, temveč je osnova' tošnia jesen je zaradi suhe-ra vremena vsakega naroda in posebno potnik mora izredno nevarna za požare. V celjskem biti strokovno in duševno dovolj izobra-; okra ju je zadnje tedne gorelo na raznih žen. Saj predstavlja v danih prilikah tun j krajih. V sredo, dne 5. t. m. proti večeru svoj narod! Iz vsega srca pozdravljamo ie pričelo goreti pri posestniku In gostil akcijo imenovanega društva in kakor! ničarju Martinu Pefriču v Libojah. Ocenj upamo, bomo pristopili k društvu vsi po-' ^e je bliskovito razširil ter ueepeli! ko klicni trgovski potniki in zastopniki, da j zolec, hlev in svinjak. Na lica teksta so »ščitimo svoja stanovske interese. Nadejamo pa se, da bodo uvideli tudi trgovci takoj doš!» požarne br: mbe iz Griž. Dre-sinje vasi in Celja, katerim se je posre- in industrije!, da je njihov spas edinole' čilo obvarovati pred požarom hišo, ki sloji komaj dva metra oddaljena od kraja nesreče. Požar je trajal skoro celo noč. Vzrok doslej še ni dognan. Skupna škoda znaša približno 100.000 Din. * Pc?ar v tfiTarni (anira r Belilu. — Predvčerajšnjim opoldne je začela goreti velika tovarna tanina S. H. Guttmann d. d. v Beliščn pri Osij°' stud" i"r-: ',rhi^*r mei Alberto, star okoli 28 let baje iz Surina Anton' stud- iur-: odborn'k Ko" Rima doma, zelo elegantno oblečen, "jflr Jone- canora- ~ °dbor -1"' «Sagmeister> v Mariboru in t; mkaj nekaj 8,av»». dni ložirala. Pred dvema dnevoma pa sta oba izginila, ne da bi plačala svoj račun Pozor! Pozo p ! 0tni Kino jKatica rodeči kino v Ljubljani. Vam prinaša vedno le najnovejše svetovne atrakriie Edini speč fal st v Stadiji v iznosu IGRO Din. Falle se je vedno izdajal za doktorja in direktorja tvrdke «The Comercial Constanlinople-Bukarest-Sofija>. Sumi se, da se oba bavita z goljufijami in da sla pobegnila, iskal srečo naprej proti Hrvatski. * Važnn ia one, ki potujejo t iaozem- u— Redni občni zbor J. n. a. d. «Jav stvo. Vidiranje potnih listov preskrbi dran» sc vrši danes v soboto ob pol 20. najhitreje in najkulantneje Touris»-O.'fi- uri v društvenih prostorih. Ude'cžba čla« ce, (sedaj palača Ljubljanske Kreditne nov strogo obvezna. Gg. starcjšinc uljud« Banke, v prejšnjem lokalu Intercontinen- no vabljeni. — Odbor. 3046 tala)- ®>48 | u_ pevski zbor Glasbene Matice Zbo« rova šola je v soboto dne 8. t. m. ob pol 8. uri zvečer, namesto v pondeljek (kon> cert ge. LovSetove). — Odbor. 3042 u— ljubljanski skavti! Poživljam vse brate, ki so se javili za sodelovanje pri «Dina-skem dnevu«, da se zglase v nc« deljo točno ob 8. uri v Jugoslov. Matici, Pred škofijo 21. I. Ob'cka civilna! — Mo« gočni hrast, stegovodja. 3041 u— Sokolski gledališki oder na Viču uprizori v nedeljo 9. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Sokolskcm domu na Viču bur« ko: «Pot v peke!.. 3034 u— Centralno akademsko podporno društvo ima svoj redni jesenski občni zbor v sredo dne 12. t. m. v areni Narod« nega do-na ob 20. uri. Dnevni red običa« jen. — Odbor. 3054 u— Goriški maroni (lepi) — se a— Izleta J. Č. Lige v Ptuj v nedeljo 9. t. m. (odhod iz Maribora ob 8.34) se lahko udeleži vsak Slovan, četudi ni član J. Č. Lige ali češkega kluba. Vsakdo ku« pi v Mariboru ce'o karto, ki velja tudi za nazaj. Povratek iz Ptuja je poljuben, popoldne ali zvečer. a— Mariborska kronika. V nedeljo dne 9. novembra bo v mestu električni tok od 7. do 14. ure prekinjen v vsem omrežju. — Sinočnja ^Straža« že resig« nirano poroča, da je bil od klerikalcev imenovani veliki župan dr. Vodopivec na vse zgodaj brzojavno odstavljen. — Premijere Bevkovega «Kajna» v sredo se udeleži tudi pisatelj Finžgar, ki bo pred predstavo predaval v gledališču o težnjah Jugoslovenov za ujedinjenje. Predstava sc namreč vrši v korist Jugo« slovenske Matice, katere podpredsednik je g. Finžgar. — V sredo so poslušali v mariborskem radio • klubu že prvi kon« cert z beograjske radio » postaje. Kon« cert se je le deloma dobro slišal a— Nezgoda na mariborskem kolo: dvoru. Dne 6. t m. je pri osebnem vlaku ki odhaja iz Maribora ob 8.34, neki pot« nik v vagonu III. razr. nedopustno ma« nipuliral s stranskimi vrati. Med postajo Orehova vas « Slivnica in Račje « Frane se je neka deklica naslonila na dotična vrata, ki so se v tem hipu odprla in je deklica padla iz diriajočega vlaka. K sreči se ni veliko poškodovala in se je po prvi zdravniški pomoči sama vrnila v Maribor. a— Odsek za zgradbo Sokolskega do> ma v Mariboru priredi o priliki otvorit= ve na novo preurejenih dvoran v Narod« nem domu danes, v soboto ob 20. uri družabni večer v veliki dvorani: Ples (svira polnoštevilna godba «Drava®) v malih dvoranah: koncert. Svira društven ni orkester. a— Vlom pri belem dnevu. Trgovcu Vrhuncu v Cankarjevi ulici je neznan lopov v četrtek opoldne, ko ie šel obe« dovat, vdrl v trgovino in ran iz nezapr« tega predala odnesel 10000 Din. O vlo» milcu še ni nobenega sledu. J. BB&JER ki »e je deisn«ko iz-jril zMio«ojila obrtnikom in privatnim osebam, ki jih dela in dobe evn. icmlje najin sin, visok.»Jolec Fran-po nizki ceni v delikatesni in špecerij« j ce flodnik. ski trfovini Anton Verbič, Ljubljana. I 2 a 1 e c, 5. novembra 19-.4. 3033 i 3047 Franc ln M3ri]a HodnDc. Pariško pismo Verne duše, 1924. Ogromno pokopališče P fc r e-L a c b a 1-s e, prostrani, kameniti poslednji dom življenskih uživačev — Parižanov, se je preko noči izpremenilo v pestrobojni gaj košato razcvelih krizantem in duhtečih nageljnov . . . Pohlevni dež rosi na milijonsko mesto, moreča megla se preliva nad visokimi Strehami, a kričavi bulvarji, šumne avenije in hrupne ulice utripajo v življenju in dirindaju . . Na vseh oglih in križiščih prodajajo podjetni popotni vrtnarji od francoske Riviere prekrasno sveže cvetje, ki govori o večni pomladi in dehti mladost in življensko silo . . . Avtomobili tramvaji, omnibusi, vozovi in podzemne železnice vozijo to kipeče cvetno bogastvo na pokopališča tistim, ki jih ni več . . . Tistim, ki so bili nekoč po srcu in duhu otroci tega velikega mesta, sužnji njegovih navad in razvad, graditelji njegove lepote in glasniki zaslužene slave njegove. Hodim med množico po kamnatih alejah na poslednjem domu med starodavnimi. že napol razpadlimi spomeniki, ob modernih grobnicah in zapuščenih gomilah — in prebiram napise ... Tisoči imen, tisoči naslovov, tisoči letnic, verzi, opombe in tisoči ljudi, ki so bili ... a krog mene tisoči ljudi, ki žive in se spominjajo ... Le jour des Morts . . . Iščem grobove mož, ki imajo večna imena in umetniške spomenike na gomilah .. . Pod ostarelim stebrom počiva slavni H o n o r 6 de Balzac in z njim njegova ljubica kontesa Hanska. Blizu njega je pokopan pisatelj C h. N o d i e r, v Napoleonovem času skriptor licealne knjižnice ljubljanske, avtor znanega gorenjskega romana •tjanez Zbogar*. Na grob slavne umetnice Sare Bera-h a r d t je nanosilo ljudstvo cela kupe rož . . . Poet Casimir Delavigne pa samuje, brez cvetja, brez obiskoval-sev. Ravno tako slavni slikar Delacro;x, Bzik Gay-Luss3C, komponist Rosšini in tenor Roger. In še več drugih, velikih, ki nihče več ne misli nanje v teh dneh. Adelina Patti ima grob ves v cvetju, ko-mediograf Scribe f<:Kozarec vode»), pisatelj About («Notarjev nos»), slikar Corot, pisatelj Souvestre in filozof-pozitivist Vic-tor Cousin pa imajo neokrašene, samotne gomile. Nagrobni kamen, včnsih star ln vegast, steber, ime in letnica, pa je konec ... A zgodovina gre po drugih potih in je že tehtala z drugačnimi ufežmi . . . Edini grob, ob katerem gore tri skromne svečke — sicer Francozi ne razsvetljujejo grobov — je Frčderica Chopina poslednji dom, z nežnim, vonjivim Jvetjem obsut. In lučke plapolajo in me-šiksjo v megli in pod dežjem . . . Bog ve, katera roka jih je prižgala? . . . Morda izvablja zdaj tista dobra roka kje v skriti mansardi v spomin na slovanskega mojstra klavirja njegove zamišljene valčke, sanjave nokturne ali genijalne etude. Morda ... A na pariško mesto rosi droben dež in od vsepovsod se rnzliva umetna luč preko bulvarjev in ponosnih avenij .. . Na pokopališču Montparnasse ima krasno grobnico poet Charles Banje 1 a i r e, avtor znane zbirke 6 pri Diisseldorfu najdenega neanderskega človeka. Morda isti čas — par tisočletij pri tem ne igra ulose — je živel človek, čigar ! lobanja je bila najdena v Rodeziji (Bro-j ken Hill). Izključen je pri tem na Javi izkopani Pitheeanthropos ereetus iz rodu človeških opic kasnejšega časa. Človek je takrat že poznal nerodno izdelane kresil-nike in drugo orodje. Okrcg 10.000 pr. Kr. se konča v Srednji Evropi najstarejši del kamenite dobe, takozvani palaolithicum. Tundre so se umaknile pragozdom, ki ga je naseljeval človek le ob robovih. Iz tega časa je človek iz Grimaldija, ki eo ga 1885 našli v jami ob Rivieri. V tej dobi se je že pojavila umetnost. Človek se je bavil z umetno obrtjo. Znak kulture je tudi način pokopava nja. Le 5000 1. kasneje so nastale po alpskih deželah zgradbe na koleh. V tem času že lahko govorimo o medsebojnih kulturnih odnošajih, dočim je po prejšnjih izkopi-nah človek osamljen in brez stika v svoji pokrajini Pojavila sta se poljedelstvo in lončarstvo, a še je trajalo 300 let, da se je človek v Srednji Evropi naučil obdelovati kovino. Takrat so bile že davno j zgrajene egiptske piramide Bronci je ! okoli 1000 pr. Kr. sledilo železo, znaco po krasnih najdbah v Hallstadtu in La Tene. Sedaj so se pojavili narodi, ki so ustvarili to kulturo: Kelti, Rimljani, Germani, za njimi slovanska plemena. Nastopila je doba preseljevanja narodov, ki jo v složnem delu proučujeta in razjasnujeta pra-zgodovinar in zgodovinar. Obnovitev procesa Kadivec Kakor bo še vsem v spominu. Je bila pred več meseci obsojena na Dunaju učiteljica tujih jezikov Edita Kadivec na pet let fežke ječe zaradi raznih nenravnih dejanj in sadističnih orgij. Nahaja se v zaporu v St. Poltnu na Nižje-Avstrijskem. Kadivčeva je poslala deželnemu sodi-i šču prošnjo za obnovitev kazenskega po-i stopanja. To svojo prošnjo utemeljuje s j tem. da pod pritiskom raznih okolnosti ni | izpovedali pri glavni razpravi resnice, da i pa je pripravljena sedaj povedati, kako se je stvar v resnici godila. Obsojena Kadivčeva trdi namreč, dn šliri osebe, ki so bile obtožene, na razpravi pa oproščene, niso bile le sokrive, ampak so jo naravnost nagovarjale k vsem kaznivim dejanjem, ki jih je zagrešila v svojem stanovanju nad otroci Sod-i nija bo najbrže ugodila prošnji Kadivče-ve in obnovila razpravo proti svoječasno oproščenim soobtožencem, med katerimi se nahajajo bivši baron CMumecky, docent dr. Bachstelz in trgovec s preprogami KotanvL |Kraljicasnžiijev?!| Zakonolorastva in otrokova izpoved Na Dunaju se je vršila pred sodiščem v torek zanimiva razprava zaradi ločitve zakona, pri kateri ni tvorila doknzana nezvestoba žene bistvenega momenta, ampak dejstvo, da je ogoljufani soprog zlorabil svojega 12Ietnega sina za to, da je opazoval mater in njenega ljubimca v kritičnih trenotkih. Sin, ki ga je moral oče očividno posvetiti v vse tajnosti zakonskega življenja, se je izkrzal kot dober opazovalec in poročevalec. Igralec P. se je povrnil po sedmih letih ujetništva v Rusiji domov. Žena, ki je tudi igralka, ga je presenetila z novico, da ima razmerje z drugim moškim, s ka- terim bo najbrže živela skupaj. Mož je na podlagi te naznanitve vložil tožbo za ločitev zakona. Kot kronske priče sc je pred sodiščem posluževal svojega sina. ki je po navodilih očeta opazoval mater pri vseh njenih intimnostih z ljub:mcem in pred sodnikom natančno in vestno povedal, kar je videl in slišal. Sodišče je izreklo ločitev zakona. Postavilo pa sa je na stališče, da sta oba zakonca kriva zakonolomstva. Dokazalo se je namreč, da je imel tudi mož za svojega vojnega ujetništva ljubico. V razsodbi je bilo rečeno, da izpovedbe 121etnega otroka nimajo pred sodiščem dokazilne moči. X Umoril mater in vendar oproščen. Te dni je sta] pred |>oroto v Bratislavi 301etni delavec Ltidovik NSmec, ki je ustrelil svojo 60 let staro mater, ker mu ni hotela dati stanovanja. Porotniki i« so zanikali krivdo, eeS, da jo po&topal v strašnem duševnem razburjenju. Nemec je dobil samo 14 dni zu-[..i.i ker ni imel dovoljenja za not-njo orožja, ki pa jo je že prestal s pre-iški valnim zavrom. X Draga rnamka. Na dražbi v Loo-donu so te dni prodali nerabljeno romunsko znamko po 81 par za 470 funtov (približno 150.000 dinarjev). X Štirinajst Židov je v novo irvolje-; ni angleški spodnji zbornici: 7 konser-i vativcev, 5 liberalcev in 2 lafcourista. X Potniško letalo ponesrečilo. Leta-i lo. ki prevaža potnike med Malborkom • in'G danskim, se je 4. t. m. razbilo. Zaradi hudega naliva je moralo pristali pred Gradskem. pri čemer se je prevrnilo in razdrobilo. Mrtev je pilot in vsi potniki, 2 gospoda in ena dama. M srčno si l da bi mi Miklavž pr n sel lepo in e'cjfantno zimsko suknio. tako, bakrtue izdeluje in dobavlja le tvrdka Drsna Štab, l\\\Wm. Koncert »Ljublj. Zvona v Mariboru Maribor, 6. nov. »Ljubljanski Zvon», eden najbolj kultuviranih in discipliniranih zbo rov, je imel pred par dnevi v .Mariboru pod vodstvom svojega vztrajnega in mara Ijivega pevovodje g. Prelovca lep voka« len koncert, ki je nedvomno zadovoljil oba tabora, nastopajoče pevce in poslušajoče občinstvo. Program prireditve je bil zelo pester. V prvem delu lepe Adamičeve pesmi »Kaj ti je, Mojca?« so bili nastavki pcvcev še dokaj ne« enaki, v drugem delu pa je skrajno koncentrirana sila priznanega pevovodje stvar srečno izpeljala ter nam pričarala na ušesa krasen kontrast med vpraša« njem in odgovorom, kakor si ga je pač zamis'ii skladatelj. 2e ta pesem nas jc potrdila v prepričanju, da imamo pred seboj zbor, ki se lahko ponaša s svojo pevsko kulturo in disciplino. O tem dejstvu smo se še bolj prepričali pri izvajanju Adamičevega »Zrelega žita*. Ritem valovunia ie hil v tej pesmi kras« no in dovršeno podan. Tehnično znanje pevskega zbora pa sc je najbolj pokazalo v Lajovičevi skladbi »Lan«. Ta kompozicija je bila docela precizno podana in zbor je do« segel v kromatični razvrstitvi akordov in posameznih glasov svoj višek. Rav« nikava »Ženica« se pevcem ni tako po« srečila. zato pa je bilo predavanje Pre« mrlove »V Korotan« naravnost brez* hibno,. Ugajala je tudi v ceioti Adami« čeva tZapuščena«. Solo-partije v tej pesmi nam je zapel dobro uglajen so« pran, ki si je mahoma osvojil srca na« vzočega občinstva. Nadalje treba ome» niti v Biničkcga težki skladbi »Cini, ne čini...» dobro disponirani drugi bas, ki je z lahkoto kos tudi težkemu partu. Po odmoru nam je moški zbor pred« stavil črnogorsko »Uspavanko®, katero je harmonizira! Dobronid. Ta lirična in težka kompozicija ima diven končni pianissimo. Istotako lepa se nam je zde« la Žgančeva harmonizirana »Ni mi vo« lia« v e'cgičnem medžimurskem molu. Krasno pa se nam je nato prilegla pre« tresujoča Prelovčcva pesmica »Oj Do« berdob«, za katero je žel skladatelj obilo priznanja in prejel venec Manj posrečen se je zdel začetek Devove »Vigred se povrne«. Nasprotno je dos«g!o imeniten efekt ponavljanje druge kitice v pp. Mešan zbor je odpel še novo Dcvovo harmonizsciio oročajo svojim članom v učenje. Tako postaja sčasoma Esperanto kot pomožni jezik v mednarodnem prometu neobhodno potrebno sredstvo. Mate Marn: Kuharica Marifančka (Beseda o roži mogoti.) I. Kuharica Marijančka je odlična hči odličnega očeta in odlične mamice Stara — pa kaj stara! — mlada, mlajša, najmlajša — dvajset let! Ne samo stila']. ko služi v ugledni rodbini Tam.ia-novi v eni najlepših ljubljanskih u'ie in hiš. temveč že od prve svete spovedi dalje je vzgojena po paragrafih desetih sina.iskih in petih rimskih postav, poučena v glavni in tudi v šestih stranskih resnicah, pa tudi utrjena v tr-li najbolj važnih čednostih, ki so: vera. upanje in ljubezen. Posebno pa v ljubezni: v ljubezni namreč do bližnieg;' v splošnem in do svojih otrok posebej. Pa Marijančka — saj ji lahko rečemo gospodična — ni omožena. V=e prej kot tol Njen rožmarin je celo vedno bolj zelen in vsak večer l*'lj iehteč. Toda ona ljubi, ljubi z nežno šensko ljubeznijo vse. kar spada v njen lopi poklic. In njen lepi peklie se suče po svetli kuhinji — pravo svetišče njeno — in tam se pozna njena ljubeča duša: 7.1 ioe, žličke in žlifiee — naj maniši otroci njeni — so lična deteta čista ! solnce. hčerke ponve in ponvici- - 't da jih ni obrisala z rokami. v.cr ..jiu.i sijajnimi očmi: lonci in T" .' -lici mnogobrojne njene dru- žine — so svetli, lični dečki, na kadrih se pozna pazljiva ljubezen njih lejte mlade mamice. In da je gospodična Marijančka lepa — kaj pa naj bo drugega! Lepa duša v lepem telesu: rdeča, ko roža, polna do izkušnjave, gibčna ko veverica — dika božjih stvari v beli Ljubljani. Vsa hvala in čast ii. toda srečna ni gospodična Marijančka, pa ne samo, da ni srečna, temveč celo zelo nesrečna je. Vest .ii namreč nekaj očita. n. Prelepo si, stolno mesto živozelene Slovenije! Prelepo zlasti za vse one. katerih Toa so zvezana tenkim tele fonom Ijnbezvi in rdeče rože. Pn- čni Mati;a! Od Viča do Sv. Petra, od Mina do Ježice. pomladi ali pozimi — I jiib-Ijana je lena, ker Matija ljubi i'i e — ljublicn. On l.iubi dobro, srčkano mehko, lepo Tini — in ona. Tini, ljubi njega! In on je srečen. Ljubi:ana je lepa. ves svet je lep — in od same sreče MntPa poredno hihita v ta (-re-lepi svetli svet in mu pošilja nebroj razposajenih pozdravov! Kako leno je, popoldne zapustiti pn-sto notarsko pisarno in iti malo pohajkovat po tei ali oni ulici tega a^onrgi slavnega imena! O. lepo je! Kaj pi sama in kaj iz- iti! Kot kanli l.it ima itak bodočnost, saj — etari ne žive večno, mladina pa rajši gre v trg<-vine in banke! Čemu bi se toda i cre-naue- ! njal za to, kar mu itak ne ul i.! Lepo !je. iti iz pisarne domov popoldne, še lepše pa je, dobiti prostost točr.o ob 'enajstih dopoldne in smukni'] tja. kjer je ob tej uri Tini sama dom-; kajti naj-! lepše je, kadar sta dva sama. I Mafiia si začne zvijati cigareto in da bi lože razmislil, kako naj prihodnjič šefa zonet opehari, da dobi 10 pr<*if?i 'ob enajstih, stopi pred knjig-um. K;.j je tam knjig! Kaj je v knjigah m-sli! I Ni vrag, da bi vsaj ena ne bila >rava! i Znanost, leposlovje, poljudno, strokovno, v e mu pleše pred očmi - op pa misli na Tini. Oči mu bega'o platnic do platnic, orl slike do slike — o, kaj pa to! Slika! čisto narolna! Nebošk'-! Matija sc zamakne ... Na sredi plajKila vi=ok plamen: vrh 'plamena kakor da sta vzrastla iz ognja, !sredi med rdečimi, pekočimi zublji — dva presrečna: fant in dekle. t*sno ob-Ijeta. v srečnem poljubu... O. poljub! .To je več ko požar! Gori ko tisoč mi-i: | in treneta ko tisoč burnih mlajih strasti. Požar! To-la ž? 'e tu tu;1' -ožarna bramba. Matija sp z?.«me:e. Z levp in de*n° vlačijo golide z vodo. nastavljajo ]ePtve. gase — vsi. moški in žpn^ke. stari in celo otroci. O, kako gase. 6 kako vremo! Ona dva. tam gori. t>a go rita t->ko mirno ' akor dve beli voščeni sveči pri maši. Matija se njezi: čemi r:h re nuste — cepci in copcrnice! "aj izgori:?.' K3j on! niso nikoii goreli? In če sani niso, ali tudi drugi zato jie smejo! Neumnost in zlobnost! Matija se vzdrami — sklep je bil storjen": Jutri mnra od enajstih do dvanajstih ravno tako goreti kakor je tu naslikano! Goreti morata on in — Tini... Na požarno brambo ee niti spomni! ni. m. Gospod Kokalj je bil strašno res« in trezen tisti dan. Dela! je ndmr-č bilanco in ta mu je kazala roge. Na boben ' pride s svojo manufakturo, m niti pedi blaga več na upanje! Vzame — potrm pn plačuje sto let! Čp sploh plačuje namreč. Marsikateri od zlobe rajši prej umrje in si misli: »Vrag te vzemi. bnržuj!« Kajpak! Trgovec .— pa buržtii! Revež, revež, da. s.e Bogu usmili! S takimi mislimi se nanoti opol Ine h kosilu, ki mu lovica! »Gospod Kokalj — veste — zaradi vas...» On je sramežljivo potemnel gori do frizure in čez obe ušesi prav do tilnika. Marijančka je nagnila zalo glavico in pritisnila belo ročico ria svojo t>ujno levo stran — gospod Kokalj je pritajeno začel težko sofisti in zmigovati 'čeljustmi kakor zajček, kadar zoblje sladko zelje. «... in zaradi svoje vesti — veste — moram povedati — morila se dela gret: ! morda se tudi ne dela — nič nisem rekla, da veste — ampak gospod Matija je z gospodično Tini vsak dan od enajste dopoldne sam gori pri vas, ko vas drugih ni doma. Ljudje se zgledujejo! Bodite previdni radi dobrega imc-na!» In lepa Marijančka je odjadrala k svoji deci, gospod Kokalj pa v drug« nadstropje v svoje stanovanje. Ko je pozvonil, bi bil kmalu zvonec utrga'.. Tini je ravno obračala na eni strani pečeno palačinko, pa .je obrat morali pustiti in iti odpirat. Oo«v>od Kokalj jo zadnhal sežgano palačinsko zaplato in še bolj je vzplamtel v sveti j^zi. »Zdaj pa že vemo. zokai je knsVo vselej tako zanič! Vsma bcm že pok?.-zal!» IV. Matija piše: »Draga, ljuba Tini!« lit prižge cigareto, da najde pravo pso- Tarifska konferenca v LisibFani Od 21. oktobra t. L do 7. t. m. so fmeli v Ljubljani pod predsedstvom načelnika Generalne direkcije državnih železnic g. dr. Dragoinira Marko-viča sestanek načelniki in strokovni referenti komereijalne službe državnih [ dva denarna trga pa sta fungirala le kot posrednika berlin. in pariških bank. Ko so nastopile posledice nesrečne Špekulacije avstrijskih finančnikov s francoskim frankom, so bile dunajske in madžarske banke prisiljene, da so odtegnile tudi te skromne kredite. Pomanjkljaj, ki je tako nastopil, se ni mogel zopet nadomestiti. Jugoslovenski industrijci so videli to možnost že naprej in so poskusili obnoviti železnic v svrho, da izvrže nov pravil- I kreditne odnošaje s Parizom in Londo-nik za prevoz potnikov in blaga (Be-:nom. Naše gospodarstvo potrebuje v se- triebsreglement), prilagoden za naš do roa-či promet. Rešili so tudi druga važna tarifska vprašanja v smislu izenačenja železniških tarifov v celi kraljevini. Konferenca je sodušno usvojila pred ložene načrte. Upati je, da jih bodo sprejele tudi pristojne oblasti, odnosno ministrstvo za promet. S tem ee v že-lezniškoprometne-m pogledu osvobodimo bivšega avstrijsko-madžarskega ta-rifskega režima. Jako važna sprememba bo v tem. da se bo kilometrsko kazalo (daljinar) izvršilo enotno za celo državo v eni knjigi in sicer tako, da se bodo neprekinjeni direktni tarifski stavki računali od predajne do oddajne postaje. Posebno važna sprememba je dalje v tem, da bo kilometrska oddaljenost za Ljubljano-gorenjski kolodvor izenačena z ono za Ljubljano-glavni kolodvor. Ta razdalja bo veljala za ohe relaciji. Isto bo veljalo tudi za Zagreb-glavni kolodvor in za Zagreb-Sava z izvzet kom, da se bo iz smeri Zidani most povišala oddaljenost za Zagreb-Sava za obe relaciji za 2 kilometra. Komisija predlaga nadalje, da se z izdelavo tarife, del II. za prevoz potnikov in tarife, del II. za prevoz blaga prične takoj in da se izdelava prve tarife poveri zagrebški direkciji, a izdelava druge ljubljanski. Pri obeh direkcijah se nahajajo že za to potrebni strokovnjaki. Vse nepotrebne podrobnosti kakor ves historični balast naj Be iz tarif izloči. Kar se tiče same klasifikacije blaga, Je potrebno, pridržati za sedaj dosedanjo klasifikacijo prečanskih krajev, s katero skoro popolnoma soglaša dosedanja srbska klasifikacija. Ta klasifikacija sicer ne odgovarja našim razmeram in današnjemu času, vendar ,ie potrebno, da se takoj izda, da bodo mogle postaje kakor gospodarski krogi vršiti pravilno kalkulacijo, pronča-vanje nove klasifikacije, za katero danes nimamo niti potrebnega statistič nega materiiala, bo namreč trajalo najmanj 4 — 5 let. K klasifikaciji se bodo izdelali trije fnrleksi (imeniki), in sicer eden v cirilici po cirilski azbuki, eden v latinici po latinskem alfabetu in eden v slovenskem jeziku. V vseh treh indeksih pa bo imelo blago Iste številke klasifikacije. f?i£osI©xTe!!gk© - šaleški gospodarska odnošaii Te dni se je vr?il v dvorani Jugoslovenske banke v Beogradu sestanek zastopnikov Trgovinske in Industrijske zbornice s Sir Ed. Bovle - m. predsednikom angleškega komiteja za Balkan. Na •setanku je imsl med drugim tajnik /'veze industrijcev ČurSn daljši referat o ju-gosSoi'ensko-angleških ednošajih, katerega vsebina je v kratkem nastopna: Jngoslovensko gospodarstvo in zlasti Industrija se je (ako močno razvila- da sa je narodni kapital izčrpal. Posledice so bile tem težja, ker je finančni minister podvze! gotove restriktivne mere za kredit. Ko jo finančni minister napravil I: one c inflaciji in je Narodna banka omejila gopodarske kredite za 10 odst., je poslala kriza toliko bolj občutljiva, ker js Jugoslavija vzdržavala kreditne odnoša-ja samo z Dunajem in Budimpešto. Ta danji krizi inozemske kredite ali plasiranje naših efektov v inozemstvu, dokler naša produkcija ne pokaže prebitka, ki bo prišel do izraza v aktivni trgovinski bilanci. Ko bo ta aktivnost dovršena. ne bomo več tako zelo potrebovali inozemskih kapitalij. Mi potrebujemo sedaj te kapi-talije. Mi se pri tem ne sklicujemo na sentimentalne vzroke, temveč na realne številke. Jugoslovenski uvoz je znašal v 1. 1921. okrog 4 milijarde Din, v 1. 1922. okrog 6 milijard 442 milijonov Din in v 1. 1923. 8 milijard 300 milijonov Din. Izvoz pa je znašal v letu 1921. 2 milijardi 460 milijonov Din, v 1. 1922. 3 milijarde 691 milijonov Din, v 1. 1923. 8 milijard 48 milijonov Din in v letošnjem letu bo izvoz po sedanji cenitvi presegal uvoz za 2 milijardi Din. To nam bo pripomoglo k tvorjenju narodnega kapitala v mnogo bližnji bodočnosti kakor pri naših sosedih, ki vživajo danes več kredita nego mi. Mi gotovo u vazi! jemo tradicijonelne financijelne zveze med Dunajem in Londonom. Toda moramo povdarjati potrebo, da naj se direktni stiki č;mprej navežejo, to tem bolj, ker se nemška indusrija in finančništvo z vsemi sredstvi prizadevata, da se prilagodita novemu položaju in ponudita naši produkciji potrebno pomoč. Jueoslovenski industrijci bodo v naj- Tržna poročila Novosadska blagovna borza (7. t. m.) Pšenica: baška, 1 vagon 365; 75 do 76 kg, 1 vagon 360. Oves: baški:, za de* cember, 5 vagonov 270. Fižol: beli, ba« ški, 1 vagon 440. Orehi: srbijanski, 3 vagoni 695. T u r i č i c a: za december,, 2 vagona 265; sremska, sušena, 2 vagona 235. Moka: baza «0ss», 1 vagon 565; «5», 435; «6», 1 vagon 375. Otrobi: ba» ški, 1 vagon 160, Tendenca nespreme« njena. Dunajski živinski sejem (6. t. m.) Go» veda: Dogon 969 glav. Povpraševanje jc bilo zelo majhno. Svinje: Dogon 2367 ko= madov. Cene nespremenjene. Notirajo za kg žive teže v tisočih aK: mesne svinje 17 — 23.5, debele 26.5 — 28.5 Dunajska borza za kmetijske produkte (6. t. m.) Poročila o nenadni čvrsti tcn» denci na terminskih tržiščih Zedinjenih držav so tu povzročila prijaznejše raz« položenje. Vendar je bila kupčija še ved' no v ozkih mejah. Notirajo za kg vkljui> no blagovnoprometni davek v aK: pseni« ca: domača 4250 — 4350, madžarska s Potisja 4650 — 4750, rž: domača 4200 do 4250; ječmen: domači 5200 — 5400: tur. ščica: 3700 — 3800; oves: 3800 — 3900; stisnjeno seno., avstrijsko, polsladko 1350 — 1450, sladko 1450 — 1500 aK. Svinjski sejem v Mariboru (7. t. m.). Dogon 410 svinj in 2 kozi. Povprečne cene: Prasci. 5 do 6 tedeor stari. 62.50 do 125 Din, 7 do 9 tednov, 150 do 125 Din, 3—4 mesece 300 do 400 Drn, 5 do 7 mesecev 700 do 750 Din, 8—10 mesecev. 857 do 1125 Din. 1 leto stari 1750 do 2500 Din. Mesne cene: 1 kg žive teže 15 do 17.50 Din. mrtve teže 21.25 do 25 Din. Koze 150 do 200 Din. Prodan 201 komad. Kupčija ie bila bolj slaba.. Pričaku- narodnega učvrščenja poskočil, je obdr-| deset etap. in sicer 1. Curih-Pi?a (okro žal svoj včerajšnji tečaj tudi danes. Na- glo 500 kilometrov), 2. Pisa-Napolj rodna banka je pokrila povpraševanje po f.lOO km). 3. Napolj-Brindisi (500 km), čeku na Švico. Največ prometa je bilo v 4. Brindisi-Atene preko Sredozemske-devizah na Dunaj, Italijo in Švico. .Voli- ga morja (700 km), 5. Atene-otok Kod Bag- GS.375 do 69.375, Pariz 360.5 do 365.0. i dad-Hamadan (500 km) in 10. H ima-Praga 205.25 do 208.25, Stockholm 18525 |dan-Teberan (300 krni. Pni dve eti.n do 1S675. Švica. 1330 do 1340. ček isto;]misli natiraviti letalec v enem dnevj, valute: dolar 67.5 do 6S5, Kč O do 205.5. j tako da bi trajal ves polet le devet dni. lire 2975 do 300.5; etekti: bančni: Es-komptna 109 do 111, Jugo 103 do 104, Ljubljanska kreditna 212.5 do 0, Praštediona 915 do 920, Slavenska 85 do 87, industrijski: Eksploatacija 93 do 92.5, Slavonija 73.5 do 74.5, Trbovlje 450 do 0. vedno v petnrnih etapah pri povprečij hitrosti 130 kilometrov na uro. V prvem dnevu namerava poleteti Mittelholzer 1000 kilometrov daleč. Med vožnjo hoče napraviti razne kinematografske |K>snetke, posebno pa v BEOGRAD. Tcndenca slabša. Deviz« j Perziji. Filmovati hoče pokrajine, ki padle. Notirajo: Italija 2995 do 299.75,1 iili doslej še niso videli v kinematogra-London 316.25 do 316.75, Nev,-York 68.8, fih in tudi no na slikah. V Perziji hoče do 69, Pariz 360 do 362. Praga 206.25 do 206.50. Švica 1334 do 1335. bližnjem času poselili Anglijo, da bolje Je se dal.mje pad*n;e cen proučijo ancrleško industrijsko produkcijo S bmebskega trzisč^ Miroberg, 6 in da sondirajo teren za industrijsko po- i novembra. Dovožemh 100 prodanih 180 so.iilo Jugoslaviji. ;bal- Cene stanovitne. Sir. Ed. Bovle ie odgovarjal v daljšem j . .. . , govora. Izjavil ie svojo zadovoljnost, da i = ** ?,nI5?nJ® "leznlške tarife pr, iz-mora odkrito odgovoriti, in se iskreno za- i sladkoria. Iz Beograoa poročajo da h valju ie za čast. ki sa mn ie izkazala s ! Je karte sladkornih tvornie prosil vlado tem, da je bil izvoljen za člana Trgovin- ^^benje izvoza »000 vagonov slad-, ske zbornice v Beogradu. Tz niegcvega kor-,a- 0benem *» f,ros,!- 9e transport ; govora omenjamo najvažnejše točke: Njemu je žal, da ne more pokazati Sokol Sokol I. Prosvetni odsek priredi v soboto 8. t. m. ob 20. v društvenih prostorih na Taboru predavanje. Predava g. Josip Zupančič. Predmet predavanja: »Vatikan in Strossmaver«. Bratje in sestre, udeležite se predavanja polno^te-vilno! " 3044 Sokolsko društvo v Celju priredi v nedeljo, dne 30. t. m. zvečer akademijo. Celjska društva se prosijo, da se pri svojih prireditvah na to ozirajo. Predavanie dr. Pivka v Zagrebu. Dr. Ljudevit Pivko so je odzval bratskemu pozivu Sokolskega društva I. v Zagrebu ter bo v nedeljo 30. t. m., na predvečer državnega prazni' o ljubezni napram nižjim slojem samo vara nje javnosti. Izvršila je pač regulacijo pri ministrih, generalih in višjih uradnikih, poduradništvu pa je prispevke še zmanjšala. To jc kulturni škandal prve vrste in dolž- v Zagrebu 75 milijonov Din: Slavonska hipotekama banka v Zagrebu 60 milijonov I>'r:: Ljubljanska kreditna fcanka v Ljubljani 50 milijonov Din: Slavenska banka v Zagrebu 50 milijonov Din: Jugoslovenska bnnka v Zagrebu 50 milijone»-Din: Srpska banka v Zacrrebu 40.5 milina Din; Iv.vozna banka v Beogradu 30 miliVina Din: Prva srp«ka zemljorsdni- eiško besedo. Kar nekdo potrka. «A, prijatelj Kokalj! Kakšna čast! Soliden mož, pa počasti z obiskom nesolidnega starega fanta !•-> Gospod Kokalj je gledal temno ko Faraon. Niti ne sede ne in tudi klobuk obdrži v roki. «2alibog — res nesolidnega! in tudi starega dosti, da bi bil že iahko pameten!® Kuharica Marijančka je zaobljubila v zahvalo sv. Antonu Padovanskemu pobožnost trinajstih torkov, ker ie zopet nafla srčni mir. Gosnirln Kokaijn =e ja pOT?r>lnoma posrečilo nredit: bilanco. ker so mu glavni dolžniki — ravno uradniki! — skoro vsi plačali. Kandidat Matija pa je vrgel zaljubljeno pero proč in odšel v Centralno klet. ! Očividci pravijo, da se je od tam pa čka banka v Beogradu 15 milijonov Din. — V zadružni register se je *'p:sa!a Nakupovalna in prodajna zadruga v Hrastniku, r. z. z c- z. Izbrisali sta se zadrug:: Gospo-l.nsk* zadrti ca v Ljubljani, r. 7. z o. z. rtcer ni pričela poslovati) in Strojna zadruga v Mednem, r. z. z o. z. v li-kvidac5;i n.-rr je PVvidaclja končana). = Likvidacija Hrvatske parobrodsr-ske d. d. v Senjn. Ker je ta družba potom ni z i je prešla v »Jadransko plovid^o«. pa-robrodarsko d. d. na SuSalcu, je direkcija sklenila njeno likvidacijo. rr Vinska letina v šlbeniTieni srezu je dala okrog 160.«00 hi rina dobre kakovosti. Iz sreza se je v notranjost države izvozilo že okrog 20.000 hI največ belega vina. Cene: črno vino 3 do 3.20 Din. belo 4.50 do 5 Din, opolo 3.25 do 4 Din za liter. — Dobava hakrenih peči za lokomotive. Dne 18. t. m. se bo rrsila pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani ofer-ta'na licitacija glade dobavo bakrenih \ lokomotive potom predelave sta-erega dostavi Direkcija ! državnih železnic v Ljubljani. Predmetni oglas ie v Trgocski in nbrtniš?e špekulacije z izvozom poiiskih pridelkov, ie bolgarski ministrski svet zabranil izvoz žita in moke. Zabrana ostane le začasno v veljavi. Ilirije z rezervo Slovana. s— Ze tekmi Hermes : Ilirija In Rapid : Jadran je določena skupna vstopnina. — Proste karte za člane udeleženih klubov so neveljavne. Otvoritev blagajne ob 13.15 nri. 9— Rapid (Maribor) : Jadran igrata jutri zadnjo jesensko prvenstveno tekmo L razreda LNP. .Jadran stoii med 7 klubi momentano na n., Rapid na ni. mestu. jeno krivico. Ko je prišlo pravo jedro naredbe o draginjskih dokladah za upokojence na dan. smo sr- začudeno spraševali, ali je mogoče, da dobe oni, ki so po 2o — 40 let opravljali težko državno službo in postali vsled tega nezmožni za vsak pridohitek. sedaj še manj pristojbin, kakor so jih imeli poprej. Zalibog, bilo je resnično. O tem nas je prepričal Ker ju loči le ena točka, pripade drugo 2 november. Podnradniki in sluge, ki mesto definitivno zmagovalcu v jutrišnji ■ „ bui hoiezn5 primorani iti v tekmi. Oba kluba sta v dobri formi. R p'd se je zadnje čase toliko popravil, da je napredoval iz zadnjega mesta na tretje ter pustil za seboj Primorj?. Hermes. Maribor in Celje. Tekma se prične ob 15. uri na igrišču Ilirije. s— JZSS. Skupna seja upr. odb. in zbora nastavnikov v ponedeljek 10. novembra ob 8 uri zvečer v kavarni Emona, damski salon. Udeleži se je tudi načelnik zbora nastavnikov iz Beograda, zato obvezna udeležba za vse. Tajnik 17. s— S. K. Printerje nogometna sekcija. Jutri, v nedeljo ob 15. trening I. moštva s Slovanom. Ob 13.80 trening rezerve in juniorjev Načelnik. 3051 e— Turistovs;. j Odgovorni urednik Fr. Brotovie. Tisk Helniške tiskarne, d. d. v Ljubljani Z Bogom 1» Gospod Kokalj je odšel kakor Napoleon. Gospod Matija je odložil pero. »Sapramont! Odkod pa ta burja N In ff; ie zamislil. «Tini ni povedala nikomur. Moral fern koga v hiši sreča vati. Saj res! M_a-rijančko! No.,pa kaj sem se ji zameril! Ali je mar nisem pozdravljal? Ali sem jo mogoče premalo pozdravljal?* Da bi jo bil pa mogoče preveč in preprijazno, tega si zaljubljeni Matija lii mocel izračuna-ti iz Mariiančka wei.-ovi cesti je te zgodovinske dogodke obranila v originalu in prepisu. — Lepa Tini pa rekla, da nima toliko grehov, da bi za pokoro morala prenašati clva taka dedca: tako sitnega svaka in pa tako pijanskega moža. Je že svr.k preveč! Dala si je zato operirati celo srce naenkrat. Operacija <=e je posrečila. Matija pa je nato sklenil stalno zvezo s Centralno kletjo. Obraz mu je začel cvesti. posebno nos. Nekateri pravijo, da od prekipevajočega zdravja. Drugi pa spet drugače. No. pa Kraj oprzovania skin papirjih minimalen. — Tudi v devizah je tendenca slaba. Ob zadostnem bla- v svetovnokultumih vnrašaniih so lili, S" bilo povprašev.-nje precej majhno, nazori itak vedno različni. London, ki je včeraj zaradi svojega med- Liuliliana Liubliana Ljnbijana Zagreli . Beograd Dunai . , 1 raca . Inomust ob Zrarn 1 tlak Zračna temoeratura ni«ta renska 0 do 80. Strojne 130 do 147. Tr-! ILTj^OlSti eSi-SsSiO Blei- bovlje 0 do 485. Vevče 100 do 120, Split L,n1l!;ana 7 DWmhr, 1416 do 1-180. Niha g 6S do 85, zastavni1 Kranjsko 0 do 175, zadoTžnlce Kraciske j 0 do 89. — Blago: Zakljucln' so bili:; bukova drva. obrobljenci, franko nekla- i dalna postaja, 5 vagonov, z-.ključek 19; j turščica nova, franko Milrovica, par., slov. | postaja, S vagoni, zaključek 170. Fonud-be in povpraševanja v glavnem ista ka- j kor včeraj. ZAGREB. V efektih je tendenca slab- j ša. Promet je bil v bančnih in induslrij- poročilo l inbliuni ?OH nad morien 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 771 1 7710 771 1 77?-7 7695 772 0 80 10 8 6 0 80 7-0 30 Veter vzh brezvetra zapad ser. zapad Oblačno 0—10 dež več. jasno pol oblač večin. obl. Patbtine mm 01 30 V LjubPtni bnrorr eter rišji temner. nižia Solnce rthaj» oh 6 62 taha a ob16 3.i Vremenska napoved -a soboto: Večinoma jasno, zjutrai megl«, v nekaterih krajih ponoči sla Sodišče § Lažniivo se je izdajal za agenta tvrd- fce Singer & Com p. brezposelni Karel Kini, krojaški pomočnik nestalnega bivališča. Na ta načia je izvabil raznim etrankam kot naplačilo večje vsote denarja. Ponujal jim je šivalne stroje, trdeč, da jih dobijo tekom 8 dni. Ko je prepotoval velik del ljubljanske oblasli, je prišel med drugim tudi v Slolovnik, kjer se je tiček koučno ujel v nastavljene mreže. Kirn je vrliutega še izvršil dve tatvini v Belovem in Tomaževem, kjer je izmaknil obleko, zlatnino ter druge stvari, ki jih je lahko vnovčil Okrožno sodišče v Celju je posadilo za enkrat nevarnega postopača za 13 mesecev na varno. § Veliko senzacijo Je povzročil meseca julija t 1. v Mladi Vini v sevniškem okraju umor Antona Flisa, ki je bil ustreljen pri prevozu z brodom preko Save. Tega umora je bil takoj osumljen njegov lastni t»rat Jožef Flis, ki se je moral tudi pri jesenski poroti zagovarjati pred porotnim sodiščem v Novem mestu. V tej kazenski zadevi je bila zaslišana dne 18. in M. junija pri okrajnem sodišču v Sevnici obdolženčeva žena Jožefa Flis, ki je takoj sumila, da je njen mož kriv, ker je vla- ! dalo med bratoma že delj časa sovraštvo. Skušala pa je dokazati alibi svojega moža na ta način, da je trdila, da je bil Jožef Flis v kritičnem času doma, da se je celo spodtaknil pred hišo ob črešnjevo korenino in da ga je spravila v sobo, kjer sta skupaj spala. Ker pa je obdot-ženka pri neki drugi priliki ar ma izpovedala, da je spala v isti noči, ko se je izvršil umor, na Skednju v krmi s svojimi otroci, jo je državno pravdništvo zasledovalo radi krivega pričevanja. Pred okrožnim sodiščem v Celju je Jožefa Flis trdila isto in se zapletla v protislovja, dasi je preje že priznala, da je krivo izpovedala. Ker je njen mož še v zaporu, a doma vsled obilice otrok velika revščina, je okrožno sodišče obsodilo Jožefo Flis samo na 6 tednov ječe. § Priporočljiv natakar je 46 letni Jožef Lah, nsležben nazadnje pri g. Milanu Martino viču, hotelirju v Rogaški Slatini. Brez vsakih sredstev je prišel dne 20. avgusta v Rogaško Slatino, kjer ga je imenovani hotelir iz usmiljenja vzel v službo. V zahvalo pa je imaknil od 15. na 26. avgusta svojima tovarišema in sostanovalcema med spanjem 1300 Din, gospodarju pa ustnik v vrednosti 540 Din. Ko ga je okradeni tovariš stavil na odgovor, mu je Lah še vihutega zagnal krožnik proti glavi ter ga lahko poškodoval na vratu. Okrožno sodišče v Celju je obso- | dilo Laha r.a 2 meseca težke ječe. Pred desetimi leti Na zapadnem bojišču se je v Flandriji ! nadaljevala velika bitka. Po neuspehih koncem oktobra so se Nemci pripravljali na odločilno ofenzivo, ki je imela pričeti j 9. novembra na črti Dixmude-Lnngen-marek-Ghehvvelt-Armenlieres. V ta namen so med 3. in 9. novembrom napadali na raznih točkah, da si izboljšajo pozicije ia jih usposobijo za odločilni naskok; toda pri tem niso mogli doseči nikjer uspehov. Pri tem so bili boji izredno srditi; po petkrat tekom enega dneva su posamezni kraji menjali posestnika. Dne 9. novembra je siloviti topovski ogenj naznanjal bližujoči se generalni napad; toda Francozi in Angleži niso odgovarjali nič manj srdito in uspešno. Na ostalih delih zapadne fronte so se vršili ves ta čas razmeroma manjši boji, ki so se sicer tu, tam slopnjevali do ko-losalne silovitosti, a so imeli kljub temu le lokalni značaj in za cilj — izboljšanje lokalnih pozicij. Tudi pred Verdunom Nemci niso mogli obnoviti svoje ofenzive. • • • Neuspehi nemškega vojevanja na zapa-du so bili v veliki meri posledica silne ruske ofenzive na \zhodu, kjer je pretil Nikolaj Nikoiajevič da stre centralne armade h si odpre pot na Dunaj in Berite. so morali jiošiijali vedno številnejše čete na vzhod proti Rusom. Položaj je postaja! za centralne sile vedno opas-nejši; neuspehi njihove ofenzive na zapa-du in ruske zmage na vzhodu so otvar-jali pričetkom novembra 1914 najlepše nade na skorajšnji za antanto ugodni zaključek vojne. Dne 6. novembra so se vse avstrijske in nemške armade v Galiciji in na Rusko-Poljskem umikale proli zapadu; za njimt so se valile silne ruske trume. Nemci so se umikali v šlezijo, a Avstrijci za Kar-patske grebene in v okolico krakovske trdnjave, kjer so se imeli pripraviti za novo obrambo na črti Užok-Dukla-Boh-nija-Krakov-OIkuš-Zarki 8. novembra so se nahajale bežeče čete že za Nido in Du-najcem, na zapadu pa so kozaško čete ta dan že prekoračile reko Varto med Ko-ninom in Sieradzem. Hindenburg, ki je prestavil svoj glavni stan v Poznanj, jo moral poklicati tudi iz Vzhodne Prusije čete na pomoč. Rennenkampfova armada pa je 8. novembra znova pričela ofenzivo ter udrla r Prusijo po isti poti kakor v avgustu. Bivšim oficirjem ujetnikom N-.:r.anja se vsem bivšim oficirjem, praporščakom, voj. činovnikom, ki sc bili za časa svetovne vojne v ujetništvu, da doprinesejo komandi Ljublj. vojnega, okrugj prošnjo za izplačevanje njihovih prinadlcžnosti zs časa ujetništva po pri« padajočemu činu. Prošnja se ima sesta« viti v 5 izvodih. V njej je navesti, kdaj in v katerem činu je bil ujet, za kateri mcsec jc zadnjikrat prejel pristojbine, predno je bil ujet, in pri kateri komandi. Koliko ie prejel na račun plače, oziroma na račun ličnega izdržavanja od države, kjer je bil v ujetništvu. Koliko je pre jela njegova rodbina za časa njegovega ujetništva na račun izdržavanja od av« stro»ogrske države in koliko on lično: koliko je prejel od poslaništva za se in za rodbino in od katerega. Kateri mescc in pri kateri blagajni je prejel plačo po povratku iz ujetništva. • Opomba: Za vse navedbe doprinesti je tudi dokaze. Zadevo je smatrati za nujno, ker se tozadevni računi zaključujejo dne 20. decembra 1924. — Komanda Ljubljanske ga vojnega okruga. Vaaka beseda 60 par Zi „D<»lsi>«»|i" li „2t«ll»t- tUHt Ktlfcih dei. kakor na steklo, pločevino, les. platno Itd. — Sprejemanja naročil za vso Jugoslavijo. 23841 Plesne vaje Gospodarsko društvo sa dvor-tki okraj sprejema prijave > z nedeljske plesne vaj« -sak dan od 5.-7. ure zve-irer v dvorski knjižnici ..Pred igriščem". — Odbor 3055 (dobe) Kuharico Uee epidemiološki zavod t NiSu, Srbija. — Biti mora vestaa v kuhanju In ne Izpod 35 let stara. Plača S00 Din mesečno, brezplačna brana in stanovanje. — Nastop ?!jžbe takoj. — Pismene ponudbe na: Epidemiološki za-Tcd, Niš, Srbija. 23809 Zanesljive monterje Veš;'e montaže za visoko In nizko napetost ter hlšDlh inštalacij, išče elektrotebn. podjetje. Ilaflektira se ie na prvovrstne moči. Pouudbe z življenjepiiiom pod „Mon-terji" na podružnico .Jutra' v Mariboru. 23915 1 Uradnik j z večletno prakso, Išče ' službe. Zmožen Je popolnoma slovenskega ln italijanskega donisovanja ter vseh pisarniških del. — Sprejme tudi mesto skladiščnika ali stalnega potnika. Cenj. ponudbe pod ..Uradnik 901" na po. druinlco ..Jutra" r Celju. 23778 vjfflrasfl Uradnik lesne stroke, neoženjen, Išče službo pri kaki lesni Industriji aH trgovini, v ali iz-\en Slovenije. Ponudbe pod „Les" ca upravo „Jutr»". 2375S Lep, nov kožuh se usodno proda. Naslov v upravi »Jutra". 23629 • Nova orehova oprava za spolno In Jedilno sobo ter kompl. kuhinjska opra-1 va. se proda. — Ogleda p« lahko vsaki dan od 1.—3. ur« Naslov nove uprava „Jutra" 23844 drva 19-0 šlezijsle rrikete dnbari a ..Ilirija" t«, Kralja Petra trg 8. Telefou >£20. Plačilo tu ti na obroke. Zemljišče na 4 vogale, pripravno za kako večj« podjetje ali par-cellranje, v najlepši legi Sp. Slike, ob Novi ulici, Žlberto vi In Lepodv orskl se poceni proda. Polzv« se pri iastnlku T JerneJevl ulici 59. 23163 Družabnik a kapitalom (sodelovanj, ali , brez), se išča za brezkonkd-! rin< uo piKi'etje. Velikanski dobiček. Ponudbe na upravo! ..Jutra" pod ..Varnost zajamčena 11963". 2366C Prvorazredni moderni brzopisa'ni stroj ST0EWER - RECORD Vrhuneo fine u j mehanik« Šelenburgova nI. 6,1. Motor 20 HP na surovo olj«, dobro ohranjen. lite gospodarska pisarna Josip Tri buč, Ljubljana, GUnce. 23709 Ekonom vešč vseh panog kmetijstva In knjigovodstva, samski — ] išče primernega mesta upra-' vitelja večjega posestva ali stično. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Ponudbe na upr. ..Jutra" pod ..Upravitelj". 23738 Kontoristinjo t trgovBko-industr. prakso, i * č e gospodarska pisarna Tribue. Ljubljana-Glince. Vajenec poštenih staršev, se -pre ime sa mizarsko obrt. Ponudbe '•* poslati na naslov: K"rin|f Majcen, Velenje. 23889 Delovodja avtomobi!ne sfcrokei. dolgoletnih Izkušenosti, dnber organizator ln kalkulant, jako zanesljiv. Išče primerno službo, event. tudi v kaki podobni stroki. Ponudi« pod ..Zaupno" na upr. ..Jutra". 23729 Knjigovodja bllanciet. korespondent. s trgovsko vlsokošol. naobrazbo ter daljšo prakso v vinsko-šplrituoznl etrokl. zmožea več jezikov, stenografije In strojepisja. Išče prln^erno Blužbn. Ponudbe pod ,,Strokovnjak" na upr. „Jutra". 23564 Po celi Sloveniji dobro vpeljan zastopnik, želi prevzeti zastopstvo do br0 tdočih predmetov vseh vrst. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod Slfro .Zastopnik 11868". 23507 Damskl kožuh fsealskln) od velike močne ] dame. dobro ohranjen, ki se : da popolnoma modernizirati, se poceni proda. — Vprašati jc pri Floi, Gosposka ul. 4. 23586 Steklenice Proda se okoli en vagon vinskih In š:uupunjBklh steklenic najboljšemu ponudniku. — Kavarna „Jadran", Turjaški trg 6. 23920 Stiskalnico (hldruallčno) 7a vsakovrstno olje, fino, malo rabljeno, z vodno pumpo na 2 cilindra, ki se naenkrat stiska, proda Konrad Vernik v Ormožu. — Cilindru Imata 350 mm širine. Proda se tudi valjka s porcelanastimi valji 400 x 350 mm in stroj za Izdeto-vnnje prosene kaše, po nizki ceni. 23906 Lovska puška poceni nnprndal. Dvoje novih oblek ln nov površnik, rekeic. — Naslov v upravi ..Jutra". 23805 Dva telefonska aparata nepokvarjena, i Induktorjem, manjše oblike, kupim takoj. Ponudbe na upravo ..Jutra' pod „5111924". 23689 Divji kostanj se kupuje f vsaki množici. Ponudb« na upravo ..Jutra" pod .Zdravo blago 11963". 23683 Orehe Enonadstr. lično hišo ravnokar dozidano, n« prometnem prosturu v Trbov. Ijab. pripravno za trgovino ali manjšo nbrl, proda po lahkih plačilnih pogojih za 220.000 DId Jurij Perenc, zidarski mojster v Trbovilah 23735 Enonadstronno hišo v sredini Ljubljane. • foatt-ml stanovanji (sianovanje2 sob In prltlklln takoj prosto) proda tn 100.000 Din .Posest", realltetna pisarna ▼ LJubljani. Sv. Petra cesta 24 23848 Stanovanjsko hišo manjšo, t vrtom, v LJublJa--nI ali v bližnji okolici, kupim. — Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod llfro ..Mnniša stavb«". 23854 Lepa hiša z rrtnarljo. ob glavtil cesti. 10 minuj od mesta Ptuj. se proda. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Vrtnarija". 23341 Grafologlčna. strogo znanstvena ocena rokopisa. — 15 vrstic s črnilom pisane, neprslijene pisav«. — Slika značaja 30 Dlo. Strogo diskretno. Na uprava ..Jutra" pod ..Grufolog". 22126 STOEWER najpopolnejši šivalni stroj. 1 Veže, krpa. stopa, šiva z enostavnim premikom pegrezljiveja trau-por terja (jrabele) Vsak dom ga mej I LUD. BARABA = LJUBLJANA § Seleaburgsva clloa C/l. 15 letna garancila. Andulka! Dvlrcl pismo! — Slavko. 23799 A ŽlšittA Častniško ženitev želi kapetanova vdov« okoli 40 let z bivšim avstrijskim častnikom. Dopisi na upravo „.lutra" pod Irnanom ..Aktiven". 23585 Pozor! Dane« In Jutri ter v«ako soboto ln nedeljo sveie krva ve. Jetrne In n.esone klobas« ter pristno dolenjsko In štajersko vino nudi Joško Je-lačln. Dolenjska cesta. 23819 Dobro ln tečno hrano t&četa dva gospoda, najraj« sredi mesta. — Ponudbe pod značko „Prav dohra brana" na upravo ..Jutra". 23837 čedna, InteL gospodična •tara 26 let. z dobro vzgojo, s« želi poročiti s starejšim, premožnim in Inteligentnim gospodom. R'-sne ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Krl-zantema 11948". 23797 lepo belo sušene, kupuje samo na vagone franko v a-on železniška postaja v Sloveniji. Ozblljne ponudbe z navedbo najnižje one. podatki količine, rok odpreme ter najmanj pni vzorca Je poslati na firmo. L. DemSar I Osenar, LJubljana. 23665 Fotoanarat 9 X 12. Aplanat. s potrebščinami, proda za 1100 Din Rožanc. Gllnce-Vl« št. 220 (hiša Umek). 23892 Dama tJteiigentna. simpatična, temeljito Izurjena » gospodinjstva ln vzgoji otrok, se iprejme pod ugodnimi po-pojl kot samostojna gospo* fiinja. — Kje, nove uprava ..Jutra". 23563 Knjigovcdkinja veSča vseb pisarniških del. Išče nameščenja. — Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod „E. R." 235S7 Stalno službo dobi cospodična. stara največ 30 ist. sposobna opravljaU vse pisarniške posle ter kavcU« z'i družabnlštva zmožna. — Cf-njene ponudbe na upravo »,Jutra" ood ..Eksistenca". 23695 Trgovski učenec poMcn ln priden. Iti Ima veselje do trgovine, se sprejme v trgovino meSanega blaga. V. Avsec v Stični. 23697 Trgovski oomočnik eanostojen tn dobro vpeljan, «e sprejme v večjo trgovino as -iciell. Reflektlra se I« res na prvovrstno, pošteno Mestu stnton, plača do-rs» oskrba v hiši. — ' Ih« s« sprelemajo samo d » Ti. t. m. Nastop službe 15. decembra. Ponudbe Je p-jslatl na upr. ..Jutra" »od Pošten ln vllen 52". 23806 Ekonom primerno dober In marljiv deluvec, v seh panogah kmetijstva vsestransko izobražen, z večletno prakso in dobrimi spričevali, želi mesto za takoj ali pozneje. — Ponudbe pod značko ,.Vino-gradar" na upravo „Jutra". 23856 Učenec kl se Je učil eno leto sedlarske In tapetarske obrti, želi , vstopiti k drugemu mojstru. ! Drugo po dogvora. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Sedlar ln tapetnlk". 23904 Mladenič Išče kakršnokoli sluZba. — Cenjene ponudbe na upravo : Jutra" pod šifro ..PošUn". 23825 Pletilil stroj | se radi Izselitve na Francosko ugodno proda. Nasln* pove uprava ..Jutra". 23S98 i I Dva čevl'arska stroja malo rabljena, s« prodasta J po ugodni repi Naslov pove uprava ..Jutra". 23708 2 sanke In več raznovrstne nove konjske opreme proda Ivan Černe. sedlnr. Lesce, Vnterl prevzema tudi vsa v stroko spadajoča dela. 23807 Mn?kn kolo dobro ohranteno. se proda v Knnfljevl ulici 7 pri vra-tarju. 23812 Kupimo proti takojšnjemu plačilu pri nakladanju (za m1 franko Postojna ali Podbrdo) : vsa kovrstne trame po 410 Din : »snkovrst. bordonal« po 470 Din; vsakovrstne jelove deske ' ..Monte" po 675 Din: vsakovrstne Jelove deske lil po 550 Din : vsakovrstne jesenov« deske (plohe) po 14000 Din; vsakovrstne orehove deike (plohe* tw» 1600 Din; vsukovrstn« JelSov« desk« (plohe) po 750 Din: vsakovrstne bukove deske I (plohe) po 700 Din : lepe In gladke bukove hlode po 1?'.> Din : hrastove pavl"-ente. 43. 53. 63 mm po 1500 Din : hrastove plohe 00, 110 In 130 "trn po 1350 dinarjev. — DetaJIlrane ponudbe i na-j Tedbo množine, kvalitete tn ' demenzt je pod ..Ootovl >ld-nar" na upravo ..Jutra" 23402 Orehe ii fro^e i kupuje M. OFR3AK « Co., i Ljubljana, Kongresni trg 10. I 23085 Otroci! vo-J^k (Puopentvagen), rabljen, se kuni,— Naslov pov« unrsva ..Jutra". 23816 Trgovski lokal na prometni točki t Ljubljani ali na deželi, ne Išč« za takoj v najem. Ponudbe ca upruvo ..Jutra" pod Slfro ..Prometen lokal". 23852 Dobro idoča postilna s« Išč« v najem ali na račun Naslov : Afenbrener, Selnica pri Mariboru. 23912 Dobro idoča gostilna v mestu na Dolenjskem, z vsem Inventarjem, se odda pod ugodnimi pogoji v najem. Stanovanje na razpo-laro. Predmmt Ima zakonski par. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ,,Družinske razmere". 23805 Dve violini boljši, sa prodasta. Naslov v upravi „Jutra". 23896 it ff^ft Prodam psa 2!etnega čistokrvnega ,.Do- berutuna". IzvrBtnega čuvaja ln osebnega varuha. Nasiuv pove upr. „Jutra". 2379S Psica berniardinka lepa, 6 mesecev etara, dobra čuvajka. se proda n« Rimski cesti št. 19, pri konjskem mesarju, 23835 Creva Imam ▼ zalogi vseh vrst rrer po različnih najnižjih ct-nab. Prvo domače podjetje v L uldjani pc priporoča »t-em mesarjem in gostilničarjem. Franc Zupan Arevar Misa IfestDa hlasnica. Pavel Nedog Maribor, Gosposka nL 8t osnaži in prebarva vsakovrstne obleke io vsakovrstno blago v nekaj dneh. /.a strokovojaiko iz-vršite? dela jamči. Pravi angleški KOKS za industrijo in kovinske obrti Zobotehnik kl bi se želel naseliti ▼ Drežli ah ob Savi, dobi lam stanovanje. — Naslov pove uprava ..Jutra". 2380'J Dve mo?-l SMkiji srednle reTIkostl. r^nlo rabljeni. s« prod.i«ta. Naslov v upravi ..Jutra". 23813 Kupci nepremičnin! Zahtevajte v vsakem Javnem lokalu reklamni list «Fosest» v katerem so obširni popisi raznovrstnih vil, stanovanj sklh. trgovskih, obrtnih In gostilniških hiš ter posestev, kmetsklh ln graščinskih po sestev, mlinov, žag. statblSS Itd. — Na željo Vam dostavljamo list brezplačno,— Realltetna pisarna ..POSEST", d. z o. z. v Ljubljani. Sv. Pe:ra c. 24. 2003 Sobo prazno ali opremi leno, « posebnim vhodom. Išče gospodična. - Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Soba 456". 23723 Dve lepo uTcjeni sobi skrajno čisti, s« oddasta .takoj bolj« sltuironemu gospodu. Naslov pove uprava I ..Jutra". 23639 Krasno stan-van'» s 4 sobami In vsemi prltl-kllnaml, z vaem konforlom. s« takoj odda v novi palači sredi mesta. — Cenjene ponudb« pod ,,Mirno tn svetlo" na upravo ..Jutra". 23632 Opremljeno stanovanje 2—3 sobe In VtiMnlo. Iščem v Ljubljani okolici .11 p« na Goriniskem. proti dnhrt najemnini. Ponudbe na upr. ..Jutra" nod ,.Zračno stanovanj« 11776". 23348 Izgubila so J« dne 2. novembra od TremariJ do Laškega črna usti jat a Ustnica z vsebino 6600 Din in monogramom M P. Pošten najditelj naj Jo blagovoli vrniti na naslov: Martin Peklar. rudnik Huda jama pri Laškem ali > pa na pristojno orožniško . postajo. 23859 Izgubila se je od Sv. Jakoba do Martinove ceste mala srebna zaponka, ki nt velike vrednosti, pač pa IzTJbltelJu drag sjiomln. — Najditelj se prosi, da Jo proti nagradi odda v opravi „Jutra". 23813 v vsaki množini debavtja JOSIP SVETIČ LJU3LJA A Res^eva cesta 3. »»it-« Modistka Z. Gorjanc & Co. Ljubljana, Si.PelrtB.27 polM hotela Tratnik priporoča svojo veliko talogo vsakovrstnih najmodernejših damskih klobukov. Sprejema klobučerino (filee) v prekrojevsoje ter ves popravil«. Zaloga Spaterie-oblik Postrežba točna, is.'?« Cene najoižje. Kdor IioSi kal prodat! Kdor hoče kaj kopiti Kdor ISče siuibe iti i gaj isasilra i Jutra" 11 stn«'?ar«*d dres popolnoma nov, se poceni profil. Naslov bov« u--nvs ..Jutra". 23814 ..Saurer" In TTansu Llovd". trenersko p^rnvl^ns, Fk-»-rnt rorl fo'^l'3'tl chr-čl. se pr^^asta. rtonise se prosi na upravo „Jutra" pod „■* 23824 Priložnosten nakun! Dv« hiši ■ S orali po«estva v mestu na Dolenjskem, tik kolodvor«, prv. hiša eno-nadstropna s 6 sobami, trgovskim lokalom, druga pritlična. s prlzldanlm gospodarskim ooslopjem, prodn vslc.1 Izselitve p'»l polovico prave vrednosti In pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji „Pos«st", Ljubljana. Sv. Petra cesta 21. 23Š46 Vsakovrstne vožnje rtfuMtte. Itumc tn dtu^c ure* zame tn oskrbi naj hitreje la po solidnih renat. •T,ia LOKALNE ZASTOPNIKE. Ceni. ijouuiilte pod iifro ..Zastopnik lII-A-50/a'" □s luterreklam, d. d , Zagreli, Palmot ci va 18. KONCIFIJENTA sorCme s 15. decembrom pisarna dr. Franca Frana, odvetnika v Llubijanl. &oa?a S'anovar'e dveh sob In prltlklin, v novi s'avbi v Vodmatu, odda v najem s 1. lannarlem ..Posest" v Ljubljani, Sv. P?tr« cesta 24. 23650 lčče'0 se dve prarni «M ena velika soT-a bolj t mestn, prett dobri najemnini. Ponudbe ia unrsvo ..Tntra" pod mačko ..Sulto 10O" 23923 Prostov. javna dražba!: V nedeljo dne 9. novembra t. 1. ob 2. t .o poldne Je na Strelišču pod Itožnlkom raz- j prodaja različnih gostilni ; Sklh potiebščln, miz, stnjov in klavirja. 23918 Na dražbi re nreda dr.c 31- novembra ob 15. url . ..Gasilski dom" '.b državni | restl v firoarju pri Ljuhljs nI. ki s« da preurediti prijazno hišico brez večjih j »troSItov. '3579 Tovarna blizu Ljubljane išse prvovrs'nega knjigovcdjo-(kifijo) nemškega korespondenta-(tinlo) za popoldanske ure, oziroma gotove dni v tedou. Natančne ponudbe z navedbo dosedanjih služb in zahtevo piaCe prosi pod ^Urejeno tejigovodstvo" na uprav-cištvo ,Jutra". 5922 a Hanorč de .Balzac — F. K.: Zatafeoa ljubezen Roman. f Mrzlica se ni več pojavila. Noč je potekla mirno in prihodnje jutro je zdravnik izjavil, da je smrtna nevarnost odstranjena. Vendar se mu je zdelo potrebno opozoriti gospo de Roeelijevo, da Ko zdravljenje trajalo zelo dolgo in da bi bilo nevarno, bolnika preje odpustiti, prodno bi se rana dobro ne zacelila. Elinora se je silila, da pokaže na zunaj le mrzlo sočutje. Na znotraj pa je vriskala veselja, kadar je pomislila na ta čas, ko se bo v sladkem prijateljstvu posvetila le Leonu. Potem ga vrne sreči, kakor ga je vrnila življenju. Ldon je kmalu lahko sam pokazal ljubeznivi graščakinji svojo hvaležnost. Mislil je sicer, da jo je videl prej le . enkrat, toda njena lepota, njena strp-Ijiva milina in rahločutnost mu jo je neizbrisno utisnila v spomin. Obe dami sta le redko zapustili njegovo sobo. Kramljali sta ž njim, mu kaj brali in ga od časa do časa zabavali z lahko godbo. Stregli sta mu, kakor Bayardu obe sostrL Njemu pa se je pravzaprav godilo še boljše. Elinora je neprestano pazila nanj. Ugibala jo njegove želje in jih prej izpolnila, predno jih je izrekel. Vedno mu je znala svetovati najudobuejšo lego iin ga neumorno negovala z vsemi tisočerimi malimi prijetnostmi, ki komaj opažene povzročajo, da se počutimo dobro. Zdaj je pripovedoval tudi Lčon o svojih doživljajih. V Španiji je po krvavem boju obleci težko ranjen na bojišču. Neka žena, ki jo je ganila njegova mladost in njegov brezupni položaj, ga je rešila gotove smrti. Vzela ga je k sebi domov in z vso vnemo skrbela zanj. Pričel je že skoro okrevati, ko ga je prihod guerills^e tolpe prisili', da je nemudoma zapustil svojo dobrotriico, da bi ne padel Špancem v roke. Po tisoč naporih in nevarnostih je dospel v Bayonne. Toda bil je preveč nestrpen, da bi tam pričakal svojega ozdravljenja. Utrujenost od pota je končno povzročila ono nesrečo, kateri mora biti hvaležen za tako velikodušno gostoljubje. Tako jima je pripovedoval svojo povest. Zdaj je Elinora razumela, zakaj tako dolgo ni bilo mogoče ničesar gotovega izvedeti o Lčonovi usodi. X. Le za ubogo malo Leono ie bil prihod tega novega gosta vzrok upravičenih pritožb. Skrbno so ji branili vstop v bolniško sobo, kjer bi bila njena ve-selost preglasna. Obenem se je Elinora nekako sramovala, da bi jo pokazala L6onu, kakor da bi se bala, da bi ne uganil, kako mu je pravzaprav blizu. Toda dete je bilo navajeno, da se je ves dan družilo z materjo in zato jo je neprestano iskalo. Nekega dne jo mala našla vrata v bolniško sobo le priprta. Potiho jih je odpahnila in pomolila svojo ljubko glavico v sobo. Z boječimi in obenem ra dovodnimi pogledi je zrla tujca, ki je še niti poznal ni. L6on jo jo zapazil prvi in presenečen vzkliknil: »Kakšno ljubko dete!» Leona je utekla. Toda njena mati jo je z utripajočim srcem in zardela do senc poklicala nazaj in posadila L6onu na kolona. Spomini so navalili nanj in omamila ga je ginjenost, ki je sam ni razumel. V tem razpoloženju je z ljubeznijo zrl na otroka in ga obsipal s tisočerimi nežnostmi. S tresočim glasom je poizvedoval, koliko je stara. Elinora je v zadregi mislila, da je že izdana in je povedala eno leto več. ! »Mislil sem. da je mlajša,* je vzdihnii ;dami spomnila name. Brez dvoma se je Leon ic strmel pred se. j vrnila v svojo domovino, v Indijo ali ; Otrokov straii je prešel in zdaj ni' Ameriko — bogve kam. Veseli se zma-hotel več z naročja svojega novega pri- ge nad menoj in se smeje moji lahko-jatelja. Tudi on je ni mogel pustiti od vernosti Ah! Moram pozabiti nanjo. V zadnjem času se mi skoro zdi. da mi bo mogoče. Morda.* je nadaljeval ves prevzet, »bom še prehitro tako daleč.* »Pozabiti jo hočete, Lčon ...» Te besede so izražale tako nežno očitanje, da jo je Lčon pogledal. — Videl je njene s solzami orošene oči. Milostljiva g06pa.» je nadaljeval po sebe. »Kljub vsemu vaju moram zdaj ločiti* je smehljaje rekla Elinora. »In vi — tako ste razburjeni, da mi je žal, da sem vam pripeljala otroka.* »Ah, milostljiva gospa, ko bi vi vedeli, čosa vsega me spominja vaša hčerka.* »Ce^bi smela snmiti, da ste vi sam kratkem molku. »Kako mi je drapo junak ono tako zanimive povesti — vaše sočutje. Zakaj nima ona vaše nisem je še pozabila — potem si lahko duše... In vašega dobrodejnega raz-l predstavljam, kaj vas je ganilo...» j umevanja! Zdaj bi bil srečen... Na | »Tako je! Da. milostljiva gospa, jaz j kolenih bi mi sedela moja hčerka, mor-|?am sem. izdan iu zavrnjen od žene, o:da ravno tako ljubko bitje, kakor je !kateri sem mislil, da sem njen izvolje- vaša ...» In znova se je s hrejienenja ; nec. Proti svoji volji s°m zvest nje- polrim pogledom ozrl na Elinoro.! 1 nemu spominu; zdaj žalujem za senco «... njena mati ... poleg mene ... pol-|in begam za prikaznijo. Umreti mi ni | bilo usojeno, živeti pa tndi ne morem, ! ker sem za zmirom izgubil svojo srečo.* S težavo je EUnora zadrževala svoje solze. »Torej jo še vedno ljubite?* je boječe vprašala. »Sam ne vem; ne vem. če som še vedno dovolj slab, da bi jo še ljubil... Toda — nepozabno sladki najini pogovori in blaženi trenutki, ki sem jih z njo preživel, dokazi njene naklonjenosti in prijateljstva in celo njene kaprice... vse to mi ne gre več iz spo-j togno in Vedno pri okrevajočem bol na ljubezni.. .* »Ti spomini in razburjanja niso za vas,* je rekla tresoča se Elinora in mu odvzela otroka. »Na vsak način vaju moram ločiti.* »Oprostite, milostljiva gospa! Za tre nutek s«m sanjal. Toda. zakaj ste me ' tako hitro prebudila...?» Elinora ni imela več poguma, da bi! ga še poslušala. Zbežala je g svoje ; hčerko h gospej de Gernancejevi ia ji | vse povedala. Odslej je bila mala Leona ravno tako AIcJ tem ie je njegovo zdravje oJitao. boljšalo. Kana se j« zacelila in čas ja hitro potekal v srečnih urah narašča, jjočega prijateljstva. Prišla je zima. Mesec december. Go. spa de Gernance jeva je že dolgo govorila, da bo morala odjx>tovati. Zdaj pa ni mogla več odlašati svojega odhoda. Naenkrat je zaprosil Leon "s tresočim glasom, ki je izdajal obvladano razbur. jenje, da sme spremiti gospo de Gor-naucejevo. Gospo de Roselijevo je ta nenadni sklep presenetil in poskusila je. L4ona pregovoriti. »Ne, milostljiva gospa, pustite, da odpotujem,* jo je živahno zavrnil, »Predolgo že okušam to nevarno srečo, ki nisem rojen zanjo. Pustite, da ubežim vaši prisotnosti in temu ljubkemu otroku, vaši očarujoči skrbi in tem veselim dnem. Naj zatonem zopet v samoto. Ta mora biti moj deleč z* vedno.» »Toda treba je vprašati vsaj zdravnika, če ste izven nevarnosti . . .» (Dalje prib.) mina. Požgala je mojo dušo, življenje mi je spremenila v puščavo...* niku. kakor njena mati. Vedno je prosil, da mu jo je privedla v sobo in jo Elinoro je prevzela globoka ginje- strastno ljubil, nost, da je vzkliknila: j Leona ga je nazivala rmoj prijatelj*, »O, taka zvestoba mora biti popla- j ga božala z vso nežnost jo in se vedno čana. Verujte! Nekega dne pride tudi hotela deliti med njim in med svojo ona, ginjena in sknišena, da popravi materjo. Njena otroška prisrčnost je krivico, in da dobi vaše odpuščanje..» | pogosto ustvarjala položaje, ki so bili »Nikdar... Tekom celih treh let ni za Elinoro mučni toda vendar sladki, blagovolila ta ponosna, trdosrčna žena j I.čon pa je postajal po njih ve stroji, Bournev& C©., New York 709/» Predaja na obroke Centrala za SHS: Zagreb Maruiičeva ul. 5