192
LISTJE IN CVETJE
Iz zaklada naših pregovorov.
12. Ranaura — zlataura.
Zlato se prišteva najdragocenejšim kovinam zarad stalne lepote in bliščobe, pa zarad tega, ker se redkokrat nahaja. Torej kar je posebno lepega, dobrega, plemeaitega, koristnega in prikupnega, vse tako imenujemo zlato. Saj še izvrstnega človeka imenujemo zlatega človeka, posebno pa pravimo, da je njegovo čisto in blago srce — zlato srce. Pregovor: ^Rana ura — zlata ura" torej pomeni: Zgodnji jutranji čas je najboljši čas. Tega nas uči že narava sama. Kako lepo in prijetno je n. pr. spomladno jutro! Kako nežno, rahlo in sveže je .zelenje in cvetje po tleh in drevju; popoldne nima več te mične krasote. Kako živahno je ptičje petje, žuborenje in gibanje drugih živalij; okrog poldna se že začenja mir in tihota — dolgočasnost. Še v večji nieri lahko to opazimo v poletnem času. Zato pravimo, da je zemlja zvečer trudna in trudna ž njo vred vsa narava; čez noč pa se zopet odpočije. Še najbolj pa se to kaže pri človeku, ki je kralj vse narave; zato je zjutraj najbolj pripraven in sposoben za sleherno delo.
Rana ura, zgodnji čas, nam je pa v širšem pomenu tudi naša zorna m 1 a d o s t. Mladost nam je pa še posebej zlata ura, zlati čas našega življenja; ne samo zato, ker nam je v mladosti tako prijetno in smo še prosti mučnih skrbij, marveč še zlasti zato, ker so v mladosti naše dušne in telesne sile še tako žive in čile. Delo gre v mladosti tako hitro izpod rok; lepih čednostij in lastnostij se tako lahko privadimo, napak pa se tudi veliko lažje odvadimo, ker strasti še niso vzbujene in pregreha še niraa globoke in trdne korenine, kesanje je občutnejše in sklepi so dobremu otroku zelo resni. Je zopet tudi tukaj pri človeku, kakor v naravi sploh. Če je bila spomlad zel6 lepa in ugodna, smemo pričakovati obilnih pridelkov; kar je pa v spomladi skaženo in zanemarjeno, se da težko popraviti po leti in še težje v jeseni. Blagor torej človeku, kateri je lepo pre-živel spomlad svojega življenja, zlata mlada leta! Nič žalostnejšega in pustejšega pa ni, kakor oni nesrečni človek, ki je že v mladosti ves izprijen, že v otroškib letih ves po-pačen, ki mu je zgodnja slana posmodila najlepše cvetje in zamorila najboljše moči!
Zastavica-
(Priobdil Fr. Zdravto.)
12345678 9,   rešitev;
2  16 7 4 9,   optični pojav na gladini;
3  8 6 9 2,   imenitno bivališče mnogo ljudij;
4  3 2 7 4 9,   lastnost bogatega moža;
5  2 8 3 4,   ime svetopisemske žene;
6  2 6 8 1,   bližnji stanovalec;
7  4 5 2,   pijača;
8  14 5 2 6 9,   lepa lastnost, podlaga prija-
teljstvu;
9  8 18 5,   skupina dnij.
Prva vrsta navzdol in na desno povesta imž slovenskega časnika.
(Eešitev ia imena rešilcev v prih. listn.)
!     Rešitev demanta v 10. številki:
Od zgoraj navzdol in od leve proti desni J v sredini se bere: Sem slovenska deklica.
Pomen posameznim vrsticam pa je: 1. s;J 2. jež; 3. komar; 4. breskev; 5. Ljubljana;] 6. glavno mesto; 7. Veliki Varadin; 8. Je-.j ruzalem, Jeriho; 9. Nabuhodonozor, Jona;l 10. sem slovenska deklica; 11. kukavica, kos,l slavec; 12. kraljica majnika; 13. velblod,! Arabec; 14. kraljeva hči; 15. treskanje;l 16. ljulika; 17. krilo; 18. ica; 19. a.
Pr&v sta resili: Praprotnik Nežika in Jaro Mink».| v Braslovžali.
Prošnja: One p. n. naročnike, kateri šel niso poravnali naročnine, prosimo, da bi| blagovolili to storiti v kratkem, ker leto se| že bliža koncu.
,,Vrteo" izbaja 1. dne Tsacega meseoa in stoji f prilogo vred 2a vse leto fi K 20 h, za pol leta 2 K 60 h. — Uredniitvo in nprafništvo st. Petra cesta št. 76. v Ljnbljani.
IzJaje drnštro ,,Prlpravniškl dom". — Urejnje Ant. SrilS. — Tiska Katoliska Tiskaroa t Ljobljani.