ISSN Û35Û-5S61
tû Iconic l^diia
Sončno in precej toplo bo.
V soboto in nedeijo možne l<rajevne nevilite.
52 let
Številka 28
čccrteki 14. julija 2005
300 SIT

r
r
-lïi
■ w y. iS
4*
>1
lEAlllO
Velenje Je dva dni gostilo najboljše slovenske in nekatere tuje ska^ ^ l<d/ce. Pomerili so se za Rudarsko svet/fko in pokal Gorenja. Na petkovi nočni tekmi za Rudarsko svetilko, ob navdušenju številnih gledalcev, se je najbolje odřezat Robert Hranjec (na sliki). Nedeljski pokal pa je odšel na Poljsko.	(Več o tekmi pišemo na strani IB)
Živahno srediwe Velenja - /adnji dni smo predvsem tarnali nad vremenom, ki ni bilo naklonjeno poletnim aklivnoslim, nili organizatorjem prircdilev. Zalo pa je bilo toliko bolj polno srcdlàjc Velenja, šc posebej v soboto dopoldne, ko so Cankarjevt> napolnili ponud-]9lki in zbiralci sUtrin. BoLŠji sejem sc je res prijel! PoIjio pa je bilo ludi na iržnicj, saj je ponudba bianjevkv teh polelnUi mcseelh res bogata. Sobola je biJa torej kljub turobnemu vremenu prijazna in živahna.	■
Rajali po Litvi
Šaleško folklorno društvo Koleda iz Velenja, ki deluje na področju ohranjanja plesnega in glasbenega izročila že 35 let. je v preteklih dneh gostovalo v Litvi. Od 5. do 10. julija se je v Vilni odvijal 19. folklorni festival BAL'riCA2005-Festival poieka vsako leto v drugi pribaltski državi • tako si vse od lela gostovanje delijo Litva, Latvija in Estonija. Poieka v okviru združenja CTOFF (mednarodno združenje folklornih skupin), tako kot tudi pravkar minuli slovenski ťesuval Folkart (v okviru Festivala Leiit). Poudarek BALTICS je na avlenlični folklori in zgodovinski raznolikosti narodov, LetoSnja tema je bila
AERODROm
SLOVENJ
ORADEG
posvečena CLOVUKU, njegovemu obstoju, razvoju in ustvarjalnosti Koledjiiki so se skupaj s predstavniki Špan ije, Bosne In \ [enxgovíne, Makedonije. Bolgarije. Belgije, Belorusije. Lavije. Es-
tonije.'Ibrčijc in Norveške uspáno predst.nvili in navdušili publiko s svojim programom. Predstavnike skupine pa je sprejel tudi litvanski predsednik. Valdas Adamkus.
■ Katarina Ostruh
z motorjem tudi nad vandalizem
Bojana Špegel
Obljnfji/}!, ila hom tokrat zddnjičpisala o motorjtu ki'sedaj žť tťden <Jni dela mi v peš conah in tiulina cesia/i mesia. Ne spomnim se namreč, kdaj je hi la nazadnje kakšna reč vredna tolikšnih medijske pozornosti koi ravno la ix>licijski moior, ki naj bi s cest predial vse tiste motoriste, ki ne .spoštujejo prometnih predpisov. 'Jěh pa ni malo, kar vsi vemo in tudi obài-timo, saj je oh lepih dneviJi lahko vožnja med shiterislu ki na cesti prehilevajo kar po desni, v peš conah pa so »itak ta ^lavni^, prava preizkušnja dol)nh živcev:
Prihod motorja v mesto se je 'zgodil' hkrati z nwnjavo komandirja velenjske poficijs-ke postaje. Božidarja Fez-devška je zamenjal Aleš IJpitš. Ta je na iX)nedeljkovi tiskovni konferenci pn'dstavil (ikiivnosiij kijih bodo štirje tispasoi^ljeni velenjski policist i iiK'ajali z motorjem, in dodal da jim bodo ohćasno na pomoč še vedno pn-skočili prometniki iz Celja. Motor, kije menda zelo h'a-I if et en in hi ten na cesti podnevi in ponoči, fbdnevi predvsem v peš conahy ponoči pa tiuJi na najlwlj kritičnih ločkah^ kijih vsi dobro poznamo zaradi vandalizma. Tudi tega naj hi omeje\ all prav s pomočjo pO' licistov na motorju. Policisti bodo skupaj z mestnimi redarji prifynivijali iudi usmerjene akcije, v kateiih ho cilj prav tako pn^dvsem ta, da kršitelje spravijo iz prometa, IWa je bila načnovana v pel ek, pa jo je odplavil dež. Ker lahko policisti kolo kršiteljem zaplenijo le, če to ni tehnično hrezhilmo, bodo tistim^ kijih bodo pri prekfiku dohili trikrat, pmkrMi zelo hiter obLik pri sodniku. Ta pa še vedno lahko odredi odvzem motorja. kar je zasnovo za lastnike najfmjša in najbolj \z^ojnu kazen. Poleg denarne, se\ edii^ kipa je v veliko piimerih težje izterljiva, čcgreza mladoleinilw ali l^rezposelnc. kršitelje.
Ob koncu pa še to. V Velenju še vedno nimamo dovolj policistov. Komaiidir pravi, da bi jih po sistematizaciji potrebovali še Ul Kar pomeni, du trenutno delajo z »okrnjeno močjo<'. Ko jih je .spomladi obiskal notranji minister, jim je obljubil novih moči In te so res prišle - dohih sv S bivših cariniko\\ ki so jih z dodatnim izobraževanjem prek\'aliju irait v policiste. Toda nekaj ljudi je iz velenjske postaje odšlo tlmgam. Tako da po povedanem sodeč pra\' prjgosto policijskih patnilj verjetno še vedno ne bomo opazili med sprehodom po mestu. Ker policistov pač primanjkuje. Imajo pa zato motor Končno! Hodo pa morda z njim, kljub otiîenjenim težffvam, le učinkoviti. Na to pa bomo Še malce počakali, a ne?
Sprejeli načrt finančne reorganizacije
Upniki potrdili pi isiliH) pora\nav() za Stanovanjsko podjel Velenje
Velenje, 6. julijR • »Veseli nie. da je odstoika upnikov glasovalo za načrt fuiančiie reorganizacije in s tem potrdilo prisihio poravnavo. Zdaj čakamo na sklep sodišča in na njegovo pravnomočnost. potem pa moramo v ri^ku enega leta izpolnili obveznosti, ki smo jih dali. Mislim, da ne bo težko, saj smo načrt skrbno pripravili.« je dan po naroku povedal direktor Stanovanjskega podjetja Velenje. Janko Popovíě.
Sklep o začetku prisilne poravnave za to podjetje je bil izdan januarja letos. Največji upniki so družba Fond Invest Ljubljana. Komunalno podjetje Velenje. KRS
Velenje in Simer Celje. Kljub težavam, ki so jih Imeli v podjetju zaradi prisilne poravnave, so rczul-tali diaižlK že spodbudni. Poslujejo celo 7. rahUm dobičkom.
Konec lela bo v podjetju zaposlenih 24 delavcev, osem manj. kol jilt je bilo v začetku.
■ MHena Krstio • Planine
.va^E
Četrtek, 14. julija
ob 21. uri Velenjski grad
Koncert/AVE
(prva velenjska rock skupina) Zgodbasemâ^jufi...
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA

14. julija 2005
KV
lokalne novice
Plazovi še vedno nočna mora
Praznik žetve in kruha
Gaberke - V nedeljo, 17. julija, bo v Gaberkah znova živahno. Člani tamkajšnjega gasilskega društva bodo namreč pripravili tradicionalno narodopisno prireditev Praznik žetve in kruha. Pri tamkajšnjem gasilskem domu jo bodo začeli ob 14. uri.
Na šaljivih igrah bodo tekmovalci posameznih ekip tudi tokrat prikazali obiskovalcem stare običaje in dela ob spravilu žitnega pridelka. V primerjavi s prejšnjimi bo letošnji Praznik žetve in kruha nekaj posebnega. Ob tej priložnosti bodo namreč gaberški gasilci prevzeli novo sodobno orodno vozilo - avtocisterno, vredno 40 milijonov tolarjev. Glavnino denarja (38 milijonov SIT) je zanjo prispevala Občina Šoštanj iz proračuna, preostalo so prispevali krajani, sponzorji in donatorji, nekaj so zaslužili gasilci sami s prireditvami. »Vozilo nam je zelo potrebno. Naš požarnovarnostni rajon je večji del hribovit. Čeprav smo sedanje vozilo lepo vzdrževali, ga obnavljali, je potrebovalo preveč časa za dosego cilja. Nova avtocisterna pa bo omogočila precejšnje skrajšanje intervencijskega časa in s tem pripomogla k večji zaščiti ter učinkovitejšemu reševanju premoženja,« je povedal predsednik PGD Gaberke Bogdan Lampret. To bo največje darilo omenjenemu društvu v 75 letih njegovega delovanja.
■ tp
Manj brezposelnih
Velenje - Po podatkih Območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje je bilo konec letošnjega maja v tem prostoru registriranih brezposelnih 6.789 oseb, kar je 2,5% manj kot lanskega maja. V Koroški regiji (Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Dravograd, Radlje ob Dravi) je bilo konec maja prijavljenih 3.481 iskalcev zaposlitve ali 7,3% manj kot enak čas leto pred tem, medtem ko je bilo v Savinjski regiji (Velenje, Moziije) konec maja brezposelnih 3.032 oseb ali 3,1% več kot pred letom dni. Med iskalci zaposlitve je več kot polovica žensk, dobra četrtina iskalcev prve zaposlitve, petina trajno presežnih delavcev in pripravnikov, kar 45 odstotkov pa je dolgotrajno brezposelnih. Prevladujejo ljudje s I. in II. stopnjo strokovne izobrazbe, sledijo pa jim brezposelni s končano V. stopnjo. Medtem, koje na območju Upravne enote Mozirje brezposelnost v enem letu narasla za skoraj 12 odstotkov (maja letos je delo iskalo 908 oseb), je v Upravni enoti Velenje na taki ravni kot je bila maja lani (2.400 oseb).
■ mkp
Zadovoljni z uspehi
Žalec - Na UPI - Ljudski univerzi Žalec so z letošnjimi rezultati zaključnega izpita in poklicne mature zelo zadovoljni.
Zaključni izpit je v spomladanskem roku v programih trgovec, elektrikar in strojništvo opravilo 21, poklicno maturo (v programih ekonomski tehnik, elektrotehnik, strojni tehnik in gospodinjski tehnik) pa 47 udeležencev, od tega 41 v celoti, 6 pa se jih je odločilo, da bodo poklicno maturo opravili v dveh delih. Minulo šolsko leto so na žalski ljudski univerzi prvič izobraževali tudi za splošno maturo, in sicer v programih ekonomska gimnazija za odrasle in maturitetni tečaj. Verjamejo, da bodo tudi tu njihovi udeleženci uspešni. O tem se bodo lahko prepričali 20. julija.
■ tp
Novo staro vodstvo Mladinskega sveta
Velenje - Mladinski svet Velenje (MSV) je imel redno sejo, na kateri so volili novo vodstvo, saj je potekel dveletni mandat prvemu vodstvu tega sveta. K sodelovanju so ponovno povabili vse članice mladinskega sveta (podmladke političnih strank in organizacije, ki se ukvaijajo z mladimi), naj oddajo kandidature za njihove predstavnike v posameznih svetih ter kandidature za ostale funkcije v mladinskem svetu. Dosedanji predsednik MSV Dimitrij Amon je bil ponovno Izvoljen, kar je dejansko samo potrditev tega, da je MSV v teh dveh letih dobro delal. Prav tako pa je bila ponovno izvoljena podpredsednica Katja Piazovnik. Mladinski svet je torej dobil novo staro vodstvo. Na seji sta mlade obiskala tudi podžupan MO Velenje in poslanec v DZ Bojan Kontič ter predsednik Mladinskega sveta Slovenije Matjaž Štolfa. Ta je pohvalil delovanje MSV tako na lokalni kot na državni ravni.
■ ibš
Tinauerjeva doktorica znanosti
Ljubljana, 5. julija - V torek je na Fakulteti za dmžbene vede v Ljubljani uspešno zagovaijala doktorsko disertacijo mag. Cvetka Tinauer, direktorica podjetja Perspektiva, predsednica sveta Krajevne skupnosti Šoštanj in svetnica v občinskem svetu in postala doktorica znanosti družbenih ved, smer menedžment. Lotila se je aktualne teme: Vpliv notranjega lastništva in soupravljanja na strateški management. Čestitamo!
■ mkp
v Pesju V teh dneh praznujejo l^rajevni praznik - Letos največ sl<rbi posvečajo plazovom, Id še vedno grozijo
Velenje - 7. julija je praznik krajevne skupnosti Pesje, praznovanje pa so zaradi slabega vremena prestavili za teden dni. Tako so v torek popoldne začeh prireditve ob prazniku. Otroci so ustvarjali s kredami na asfaltu in pri tem zagotovo uživali. Danes poteka tekmovanje v balinanju in kegljanju med ekipami Smartnega ob Paki, Kono-vega in Pesja. Jutri bodo kot vsako leto pripravili pohod po mejah KS, začeli bodo ob 16. uri pred domom krajanov. V soboto pa bodo gasilci Pesja pripravili tekmovanje za pokal KS, to pa se bo zvečer končalo z veselico pred gasilskim domom.
Ob prazniku smo se pogovarjali s predsednikom sveta KS Pesje Tonetom Koširjem. S tem, kar so uspeli letos postoriti v kraju, so samo delno zadovoljni. Zakaj? »V letošnjem letu vlada zatišje, ker pač ni denarja. Spomladi smo uspeli obrezati velike ciprese pod naseljem, ki so zastirale krajevne table in ovirale vožnjo koles ob cesti Vele-nje-Šoštanj. Pri Golobu, na Špeglovi ulici, smo postavili tudi 18 metrov protihrupne ograje. Letos bomo uredili tudi okoli 40 metrov plazu pri Potrpineku. Skušali ga bomo vsaj zadržati; izvedena bo drenaža, postavili pa bomo tudi obrambno steno.«
Letos bodo izdelali tudi projekte za obnovo Uriskove ceste, kar bo plačala MG Velenje, in kanalizacije zahodnega dela Podgorja, ki ga bodo pripravili na Komunakiem podjetju Velenje. »Praznujemo z rahlo grenkim priokusom, ker pač ni denarja za večja dela.
Premogovnik nam je dal nekaj sredstev, od MG Velenje pa smo dobili denar le za
vzdrževanje cest. Prepričan pa sem, da bo naslednje leto bolj veselo, ker bomo začeli delati Uriskovo ulico in kanalizacijo,« je še dodal naš sogovornik.
Voda brizga iz vseh lukenj
In kaj se trenutno dogaja z največjim plazom v MO Velenje, s plazom v Podgorju, ki ogroža tudi kar nekaj stanovanjskih hiš? Košir pravi: »Trenutno merijo premikanje zemlje na točkah, ki so jih določili strokovnjaki. Ob zadnjem deževju pa voda brizga iz vseh lukenj. Zemlja je bila zelo izsušena, kar je sreča, pa tudi drevesa zaustavljajo drsenje tal. Mislim, da trenutno večjih nevarnosti ni, krajani pa vsako malenkost sporočijo meni, jaz pa naprej.«
Izvedeli smo še, da naj bi bil projekt sanacije čisto dokončan. MG Velenje mora sedaj objaviti razpis za oddajo del najugodnejšemu ponudniku, dela pa naj bi stekla jeseni.	■
Zdravi deli stare šole društvom?
Staro Roeckovo šolo je treba najprej izprazniti - Zdrave dela objekta bodo obnovili, druge porušili - Nova šola, vldjučno s telovadnico, bo do 1. septembra končana
Milena Krstić - Planine
Šoštanj - Medtem ko so v Šoštanju nekdanjo Kajuhovo šolo že podrli in o njej ni več sledu, umakniti se je morala novi, pa nekdanja šola Biba Ro-eck še stoji. Eno je gotovo: septembra vanjo učenci ne bodo stopili, ker bo 1. septembra odprla vrata nova osnovna šola Šoštanj, ki bo pod eno streho združila vse šoštanjske osnovnošolce.
Kakšna usoda pa čaka dotrajano Roeckovo šolo, zaradi katere so v Šoštanju tudi začeli
Delavci Ingrada '^na zavodu^'
Celje -164 delavcev celjskega Ingrada, ki je sredi junija šel v stečaj, je prejšnji teden dobilo delovne knjižnice in se tako dokončno poslovilo od podjetja, v katerem so mnogi od njih delali dvajset, trideset ali še več let. Stečajni upravitelj Zvonimir Hudej je delavce napotil na zavod za zaposlovanje, z izjemo desetih, ki mu bodo pomagali opraviti še nekatera dela, povezana s stečajem. Kot je povedal, imajo upniki do sredine avgusta čas, da prijavijo svoje terjatve, koliko premoženja sploh še ima podjetje, pa je še prezgodaj govoriti, saj popis premoženja še ni narejen. Delavcem, po besedah zdaj že bivšega predsednika sindikata v podjetju Janka Šumige, In-grad dolguje tri zadnje plače, regres, nadomestilo za neizkoriščen lanski in letošnji dopust in odpravnino. Sicer pa Šu-miga za propad podjetja krivi državo, vodstvo v zadnjih desetih letih in tudi velenjski Ve-grad.
■ mz
graditi novo? »Prostore je treba najprej sprazniti in dobre stvari iz nje prenesti v novo šolo. Sledil bo strokovni pregled vseh prostorov in odločitev, kateri deli objekta so še tako zdravi, da
bi jih bilo vredno obnoviti. »Razmišljamo, da bi v njih uredili prostore za klube in društva, ki jih Šoštanju primanjkuje. Obenem pa bomo začeli pripravljati vse potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja za rušenje tistega dela šole, ki ni več uporaben,« pravi župan Milan Kopušar.
Delavci Vegrada pa s polno paro gradijo telovadnico ob novi šoli in urejajo njeno okohco, čeprav jim vreme vsaj prejšnji te-
den ni šlo najbolj na roko. Vodja gradbišča Ervin Kodrin pa zago-tavlja, da bo vse nared do začetka novega šolskega leta. »Betonski del telovadnice je v bistvu gotov, delati so že pričel tudi obrtniki, glavno dvorano samo telovadnico - pa smo začel prekrivati v ponedeljek.« Hkrat urejajo okolico. V petek so pa dla vsa drevesa, ki se morajo umakniti, zdaj pa podobo že dobivajo pešpoti.
Noč ob jezeru

22.7.2005 VELENJSKO JEZERO 21.00
Dj's HOUSE MOUSE
www.housemousG.tk www.neurobic.nGt/SLO
MONTE VAGINO
voxtribehouse/AUT BRLEE
winner SYLD 04, overload/SLO
DAVE MANALI
earresistible/ITA
ALEKSIJ
house spectrum/SLO
MC ALEX DONATI
valkana beach, ag/ITA

23.7.2005 VELENJSKO JEZERO 20.00
BORIS NOVKOVIĆ
ČUKI
ATOMIK HARMONIK SELECT
PARTY Z DJ COMPANY
©0
BREZ VSTOPNINE
Organizator: Gost d.o.o, Velenje INFO: 03/898-31-50 aies,hoheger@rlv,si
TÎTîtf^ tM ^^^	Časopisna-založniška in RTV
mÊÊÊLElhJ družba, (1.0.0. Velenje Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 300 SIT, mesečna naročnina 1.200 SIT, trimesečna naročnina 3,450 SIT, polletna naročnina 6.650 SIT, letna naročnina 12.600 SIT.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk {odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatiana Podgoršek, Bojana Špegel (novinařil), Mira Zakošek (urednica radija), Jania Košuta-Spegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodia propagande), Sašo Konečník, Jure
Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva In uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 89817 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press @nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk: Tiskama SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenili fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji.

DOGODKI
Veleni sla svetniki na počitnice
Mrnjski svtHniki so prrišnji lojvk /aokrožili [xMino delo. Dobrsalno posprmlli so /m sclytij. si}jf>() dogovorili piw o \'sch zHsunijcnih Zêjdrvaii m'/vn o zapisniku piX'jsnîv svjc. ki jim ga vslrokomh slmbab še ni uspelo napisali: tudi swinikí. ki so postavili vprašanja iui pni^nll In lokwtní seji. Imlo morali na odgovotv počakati do oktobra, ko naj bi se /godilo naslednje i^dno zasedanje. .\'a t o je v uvodu oimoril Drago Marfinšek (IJ)S).
/liani olnlnski na^ajcmi
2().scplembra, ko praznuje Muslim občina Velenje svoj praznik, hodo po/omost namenili olíčanom, ki so pomembno prispevali k ugledu in r^/voju občine, Na leti^^nji razpis komisije 73 priznanja je prispelo descl predlogov -/a podelitev priznanj» komisija pa je mt")rala upoštevali i^bćinski odlok, po kaierejn lahko vsako leto podelijo iri grbe in iri plakete. (îrbe bodo prejeli Hermína (írozník Jo/e Dmbe/ in l^ankrac Semeéník. plakete pa Š|)«la Mnrin. Fnmc Spe^el in Stanislava Marija Kovič.
Frane Sever (SDS) s predlogom komisije za priznanja, ki jo vodi Ana Roza Hribar, ni soglašal. Svelnikom je predlagal Uijno glasovanje o vseh prispelih predlogih, a njegw predlog ni bil sprejet. Predlog komisije so svetniki poirdili.
Ka/rcšili >Tsi<» prenio/cnjskili /adcv
Kljub temu da na vsaki seji svela svetniki kar redno razrešijo kakšnih pet premoi^enjsko pra-vnili zadev, je na lem podnxíjušc veliko neurejenega in tudi na lo-kralnem dnevnem redu je bilo šest lovr.sinih loêk. V veliko primerih gre za to, da v preteki osi i niso opravili odmer in odpis<iv.
Svetniki .so sogla.^i, da občina z javnim razpis<^m (^dproda 628 kvadratnih metrov veliko zem-IjLšcevbližini Interevrope in prezračevalne p(islaje (zemljišče leži
neuporabljeno sredi zemljišč drugih lastnikov), 1.^4kvadratov zemljiSća na Paškem Kozjaku bodo prodali Vidi Krajne (je namreč naravni del funkcionalnega zemljišča te domačije, včasih pa je bilo del cestica), podobno velja za CrC) kvadratov zemljišča prav tako na Parkem Kozjaku, prodali ^bodo Alojzu/Jiidarju, in za 25S kvadratnih metrov zemljišča v Skalah. Svetniki pa so poleg lega soglaiah še z zamenjavo zemlji^ s FraktaI(x>nsuhingom na obmt")čju indasirijske e(^nc v bliirini Vcplv^a.
/apn^Vna vo/ila nc hodi) ver lia parkiriščih
Velenjski .svetniki so na tokratni seji dokučili pravila igre ravniinja z zapa^čenimi vozili, kijih v tem okolju ni malo. Dolepili da moraptxíblaščena ose!>a najprej na zapuščeno vozilo namesliti pisno odredbo, s kaiero nakvži lastniku vozila, da ga odstrani v roku treh dni. On izvixl tega {"h-věstila vroči izvajalcu rednega vzdrževanja eesi. ki mora v ireh dneh po poteku prej omenjenega rokii vi'>zilo odstraniti, če lega lasi nik ni storil. V txllokii je opredeljeni') tudi irimeso^o vanwanje vozila, po tem roku pa ga bodo uničili, čega lastnik ne bo dvignil.
Komunalna deponija 1)0 9/ivela« do koTica iela 200»
s spremembami in dopolnitvami odloka o ureditvenem
načriu začasne deponije komunalnimi odpadkov, so velenjski svetniki podalj.^ali življenjsko dobo sedanjemu odlagališču komunalnih odpadkov do konca Icia 2008. Do takrat je Ija dovoljeno (Vlaganje komunalnili, nenevarnih in inertnih odpadk<w, po tem roku pa bo tudi Mestna občina Velenje reševala vprašanje (odlaganja komunalnih odpadkov v sklopu Savinjske regije. Spremembe in dopolnitve odloka so bile po besedah Rnmke (iradišnikiz občinskega Uradaza okolje in prostor jiivno ríízgrnjene, nanje pa ni bilo pripomb.
Dopolnili dejavnost Ceni ra m v/jjojo. i/obraxcvanje in usposabljanje
Na !>iršem i>bmoČju Sale^e do line živi od do 35 takšnih otri.^k, starih do štirinajst let, ki so tako hudo bolni, da potrebu-jejt) posebno skrb in obravnavo. Pravzato so velenjski svetniki na pobudo Darka Lihlenekerja, predstojnika Uradaza negospo
pomoč) ter drugim izol^raževa-njem in usp(^sabljanjem (strokovno izpopolnjevanje učiteljev nap(^dr(vjuvzgoje in izobraževanja oirok z motnjami v razvoju, svetovanje in izobraževanje učiteljev, staršev in astalih delavcev v v/goji in izobraževanju, izposoja didaktičnih pripomočkov, hospitalizacije, učna praksa, pripra-vnii>lvo za študente različnih smeri).
/npan lahko 9odpisec( dolijovedo 100.000 lolarjev _
'/. izterjavami nekaterih neizterljivih dolgov imajo podobno kot v podjetjih tudi v občinski upravi veliko težav, o njihovih odpisih pa so morali odslej odkKali.svetniki. Zdajsopi^ob-lastili župana, da lahko takšne dolgove do višine IDU.OOO tolarjev odpise v primerih, če bi bili stroški postopka izterjave nesorazmerni z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izpeljati. Pooblastilo pa so dali županu samo za letošnje leto.
V vrlťu spel vei' otrok
število otrok v velenjskih vrtcih že nekaj let zapored upada; največji padecje bil seveda leta 2002, koso vîem okolju vceloti udejanjili program devetletke.
Svetniki SO; Bojan Voh, Dragica Povh, Jože Zupančič, Marjana Koren, Dimitrij Amon, Bojan Škarja, Bojan Kontič,
Matija Biagus...
Med zasedanjem, v prvi vrsti Branka Gradišnik z urada za urejanje prostora, za njo v drugi vrsti svetniki SDS Mirko Lorger, Sebastjan Apat, Tatjana Stergar In Franc Sever. Za njimi Miio Letonje (SNS) in Herman Ariič (SLS).
darske javne službe, dopolnili odlok o ustanovitvi Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje s tem> da razširjajo dejavnost.in sicerz vzgojo v vrtcili (prilagojen vzgojno- izobraževalni program, pt"isebni program vzgoje in izobraževanja, vzgojni program, oddelki za avtistične otroke s kombiniranimi motnjami, mobilna specialno pedagoška in rehabilitacijska
Prav zaradi lega je zelo razveseljiv podatek o letošnjem vpisu, saj je po dolgih letih Število na novo vpisanih večje od števila odhajajočih v šolo.
Svetnikom je poročilo o poslovanju vrtca v lanskem letu predstavila ravnateljica Metka Čas. Bilo je izčrpno in svetniki so bili z opravljenim dek^m in ři-nančnim poročilom zadovoljni. Še pasebej jih je veselilo, da iz-
vajajo v vrtcu številne dodaine projekte, med drugim vključujejo veliko otrok v programe bralne značke (.163 otrok), v dnevno taborjenje ob jezeru (312 oirok), pevski zbor ( 186 otrok), športne značke (preko 100 otrok)... Množično sodelujejo tudi na številnih kulturnih prireditvah, mnogo pa jih pripravijo tudi sami. Najbolj aktivni so v času Pikinega festivala, v katerega vključujejo praktično vse varovance vrtca, razen seveda najmlajših.
Ravnateljica Metka Cas je izrazila zadovoljstvo, ker je Mestna občina Velenje v zadnjem obdobju zagotovila 20 milijonov za investicijsko vzdrževanje, ki je bilo že zelo potrebno. Tako so (oziroma bodo) popravili veČino streh in za me nj vil i okna.
V prihodnje bodo skušali v vrice pritegniti celotno populacijo otrok, starih od treh do šestih let (vsaj v kakšno izmed organiziranih oblik). Zato hodo oblikovali krajše programe ter varovanje na domu. ki ga omi^oča nova zakonodaja. Pre«-lorske pi>goje pa bodo skušali prilagoditi novi zakonodaji, ki predvideva na otroka 4 kvadratne metre igralne površine, nikakor pa ne manj kot 3, tem kriterijem pa trenutno ne ustrezajo.
/a štirinajst regij
Na pobudo Dra^u Bahirna (občinskega svetnika LDS in svetnika v državnem svelii) so svetniki naslovili na predsedniki državnega zbora I'ranceta Cuk-jiiljja in na predsednika vlade Janezj Janšo pobudo, dii v predlogu ziikona o skladnem regionalnem razvoju (vlada ga je v proceduni poslala po hitrem postopku - sprejel naj bi bil še v tem mesccu) opredelijo namesto sedaj predvidenih dv^majst štirinajst razvojnih regij, med katerimi bi bila tudi Savinjsko-sale.ška.
Drago Bahun je menil, da so s sedanjim predlogom zakona o skladnem regionalnem razvoju negirana vsa dosedanja prizadevanja, da bi pridobili status Savinjsko-šaleške razvojne regije. Menil pa je tudi, da bi bilo treba vztrajati pri razdelitvi Slovenije na tri kohezijske regije. Franc Stver (SDS) je dodal, da je njihova stranka s podporo SD in LDS prva zagovarjala oblikovanje 14. regij, to pobudo je podprl. Predlog je jv^dprl tudi Bojan Kontič (SD), kije podla-gal, da ga pošljejo tudi ministru za lokalno samoupravo. Omenjeni predlog je bil v svetu Mestne občine Velenje potrjen soglasno.
Kaj zanima svetnike Mestne obune Velenje in no kai opoioriajo?
Bojan Skarja (SD) -Na kakšni osnovi je Uradza okolje In pTos^ tor, ki ga vodi 'Ione Bn^dnik. odprl »slepo ccvsto« na Sončnem griču, kar nikakor ni v interesu tamkajšnjih krajanov? Iz katerih sredstev je bila ta cesta tudi grajena? Poleg tega pa ugotavlja, da takšnemu prometnemu režimu tudi ni prilagojeno tamkajšnje križišče.
Mihavl Letonje (SNS)-Alije mogoče na kakšen način preveriti namembnosi garaž v stanovanjski sosedski Šalek.saj jih nekateri uporabljajo vdruge namene, vtvila pa parkirajo na že tako pretesnem parkirišču. Zasledil je tudi podatek, daje bilo po slovenskih zdravstvenih domtwih nezakonito izplačanih 63 milijtv nov lolarjev - je med njimi udi Velenje? Opozoril je tudi na nepravilno obračunavanje komunalnih laks in na nered na otroškem igrišču v Paki in ob nicnkovi cesti.
Franc Sever (SDS) - Menil je. da je potrebuo izdali ntwe odloČile za komunalne takse na osncwi noveg<i pravilnika in optv zorilnaslal>o(>dvodnjavanjeccstvKavčah. Menil je tudi, daje treba pripraviti program potrebnih vlaganj v infrastrukturo.
Jožef Kavričnik (LDS) - Vse naložbe morajo bi:i načrtovane in pripravljene. Kol primer neupoštevanja lega je navedel nameravano gradnjo kolesarskih stez na Konovem, ki pu točimo neb(^ realizirana. Podalje tudi pobudo, da v občini nadaljujemo izgradnjo kolesarskih stez, opozi^ril pa je tudi na težave, ki kihko nastanejo z odprtjem Rdeče dvoninev poznih nočnih uraii, če programi ne bodo skrlnio pripravljeni.
Majda (îalxT.sek (DeSUS) - Predlagala je izgradnjo nadstrešnice ob mrliški vežici v Podkraju.
Večini dohodnino že vrnili
Veiil«) pi iložl) na o(II()("1)p zaiadi \z(li'zcvani[i di uzlruskih Tlanov -Trliiiosemdcsel oclslotlsov dohodniiislvili odloi''!) že pri zavezandh
Velťnje, Mo/:iije. 8. Julija - V
Davčnem uradu Velenje, ki ima v prlstojnmti upravni enoti Velenje in Mozirje, je bilo za Iclo 2004 pobranih 37.27y napovedi. Zaradi pospe.šcnih aktivnosti pri vnosu in obdcLtvi podatkov je bilo do konca junija izdanih bistveno več odločb kot pretekla leta lak ča.s. Doslej je dohodninske odločbe prejelo že .30.774 zave-
zancev, kar predstavlja skoraj 83 odstotkov wich. Odzivi zavezancev na to Sii dobri, sploh zato, ker je veČina zavezancev dobila dohodnino vmjeno.
»Dejansko je med njimi kar 72 odstotkov takilt ki jim je bilo z odločbo ugtuovljeno preplačilo dohodnine,« pravi Marija (ire-gore. pomočnica direktorja Davčnega urada Velenje. »Na
osnovi načrta izdaje dohodnlre?kih odločb ter izvajanja kontrol in usklajevanj z davčnimi zavexanci l>omo nekaj odločb zavcz^ccm posred(walii5cvjuliju.medtem ko zaradi letnih dopustov in s tem powzanih težav privrcičitvi odločb teh avgusta ne bomo izdajali. V lem času bodo pri davčnem organu tekli postopki usklajevanj in kontrol napovedanih dohod-
kov in uveljavljenih olajšav z davčnimi zavezanci.«
Letaš beležijo precejšnje število pritožb na izdane odločbe o dohodnini. Do petka se je priložilo 65 zavezancev. Večina zaradi nepravilno Izračunanih olajšav za vzdrževane družinske Člane, le so bixlisi sami pozabili vnesi i v napoved, bodisi so uveljavljali napačno obdobje ali napačna lastna sred-swa. »Pritožbe rešujemo v okviru zakonsko določenih rokw. Z zavezanci sku-šamo uskladiti dejansko stanje, preveriti pritožbene navedbe inče so upravičene,prejmejo nadomestno odločbo. V njej se olajšave, če so upravičene, tudi upoštevajo.«
■ mkp
gorenje
mo]. tvoj. dom.
Vroče ali hladno?
Vseeno.
Kfimatskd naprave že od 67.000 SIT*
Ajutni vUpkVia ntaiijf la PDV.
CioKnje <»11: «ww.gfvreiije.si

Prepoznavna rdeča točka za Gorenje
(Joíxuljcva pralni in sušiliii {i[)arnl Premium Toik lu cicalo oblikovali cv l)C8iř>n (^<Milra (jorciije pod voiJstvoni prof. Janeza SmcMdíílja, sta naf»raj(Mira íiaieěaja Red dol (íoslí>n avvai'd - Prc^sližna oblikovalska nagrada pr\ie dobitniku v Slovenijo
dovini podeljevanja nagrad Red dol design award jc (Jorcnjc prvo podjcljc v Sloveniji, ^ je prejelo to nagrado.
NhicCaj za podcliievprcsližnc oblikovalske nagrade Red dol design award organi/ira Design C'enlrum Nordrhein Wesil'alen Í7 Essna v NemCiji. Gorenje je dohilo nagrado vmednarodnj skupini najboljšihv kaiegoriji produktnega
Vťlťnjť - Nagrada Red dol design award je presližno priznanje. To je ena najpomembnejših (oblikovalskih nagrad na svelu. S preko 4.t>0() prijavami iz 40 držav sveia se uvršCa med najveCja tekmovanja v oblikovanju, njena prepoznavnost pa iz lelav ielo nara^Oa. Red dol design award je nagrada, ki si je sve-lavni ugled in prepoznavnosi pridobila zaradi najina organizacije lekmovanja 1er neprisiran-skega ocenjevanja, zagotovljenega ? vrhua-^kimi imeni iz sveUi oblikovanja, zalo Gorenje ume.^ča v sam vrh mednarodnega oblikovalskega konteksta. Podelitev napade, prepoznavne rdeče loCke. ki jo podeli mednarodna strokovna žirija, je podelitev priznanja oblikovalskemu dejavniku, ki izgrajuje konkurenčno prednost Gorenja na trgih po Evropi. V vsej V imenu Gorenja Je nagrado iz rok izvršnega direktorja Design častitljivo dolgi zgo- Centrvma Nordrhein Westfaft Vita Oražma prejel Rok Jenko
oblikovanjaza leto2005. Nagrada Red dot design award je bila lelos podeljena j^e petdesetič zapored.
Komisija se je za podelitev nagrade Gorenjevima izdelkoma odločila zaradi izstopajočega atraktivnega videza in vrhunske tehnologije. Svojo (xliočitev je obrazloži la s sledečo izjavo: »Atraktiven videz mu dajejo inovativni detajli ter izstopajoči polkrožni liniji. Identičnost sprednje podobe pralnega stroja in susilnika perila daje poudarjeno integriran oblikovni videz. Njune napredne funkcije omogočajo uporabnikom, da enostavno in učinkoviteje perejo in susijo perilo. 33 cm velika odprtina vrat, z velikostjo odpiranja kota do 180 stopinj, pa omogoča enostavno polnjenje in praznjenje.« Žirijo je posebej očaral inteligentni program »Čarovnik za pranje«, ki sam nastavi pralni program in vodi uporabnika skozi celoten pralni proces, in tudi eelotcn upravljalni progr<tm, s pomočjo katerega uporabnik upravlja aparat preko
ekrana na dotik.
Dobiti nagrado Red dot design award, ki jo podeli red dol žirija, pomeni biti izbran kot najbolj.^! med najbolj.^imi in bili postavljen vsrediSče mednarodne oblikovalske pozornosti. Nagrada red d(3t je več kot tekmovanje. Pvileg knjige Year book, ki izide ob tej priložnosti, dogodek spremlja tudi razstava nagrajencev in svečana prireditev s podelitvijo nagrad. Svečana podelitev nagrad je bila letos 4. julija 2005 v ambientu dvorane Alto-Theaterv Essnu. Kot vsako leto se je podelitve nagrad udeležilo preko 1.2i)0 ljudi, med katerimi je veliko znanih (»ebnosti s področja oblikovanja, tr/enja, industrije, kulture in politike iz vse Evrope.	■ bš
Janez SmerdelJ med predstavitvijo najnovejše generacije hiadilno-za-
mrzovafnih aparatov.
Letos se je natečaja Red dot design award v kategoriji produktnega oblikovanja udeležilo 1.857 prijavljenih proizvodov. V programu gospodinjstvo in kuhinje je bilo Gorenje izbrano med najboljše v skupini g(xspodinjskÍh aparatov in nagrajeno sprestižno nagrado »Red dot design award: product design« za aparata Premium Touch pralni stroj in sušilnik perila, aviorja Roka Jenbi in soavtorice Lidije Pritržnik. Nagrada je zagotovo potrditev visoke kakovosti dela na podn>čju oblikovanja v Gorenju.	■
Novi generaciji liladilno-zamrzovalnih aparatov zlato priznanje
(Gospodarska zbornica Slovenije nagradila najuspešnejše inovacije - Med í)Zlalíniic ludi (Jorenje
Mira Zakošek
.Savinjsko-.šalej^ka območna gi> spodarska zbornica namenja inovativni dejavnost i veliko pozornosti. Vsako leto objavijo razpis in nagradijo najuspešnejše inovatorje oziroma inovacije na območni ravni, vse liste, ki so po mnenju komisije še pasebej »dobre«, pa posredujejo v obravnavo komisiji na ravni Gi>spo-darske zbornice Slovenije. íako potem podeli priznanja na nacionalni ravni.
Letošnja podelitev je bila prejšnji leden. Gorenje je prejeli*) zJato priznhJije v posebni kaiegoriji - za ^irok limski pristop pri razvoju bodočega temeljnega proiA'odnega programa v vrhunskem kakov4>stncm rayrcdu, in sicer za novo generacijo hladil no-zamrzovalnih aparatov š-irine 600.
Petčlanska komisija je naj-boljk izbirala med 35 ocenjeva-nimi predlogi, pri čemer je kol odločilne kriterije upoStevala inventivnost, inovativnasi, tržno zanimivost in prime mi wt okolju.
Inovacijo, ki bila pred tem nagrajena že na podelitvi priznanj na regionalni ravni v okviru Sa-vinjsko-šaleške (iZS,je pripravil lim zaposlenih v (lorenju v sestavi: Tea Dovšak, Vlado Bač. (jregor Kladnik, Valentin Biv rinnik, Berislav Bukovnik, Peter Groznik, Lidija Pritržnik, Edi Pocajl, Branko Mandele, Milan Berglez, Bogomir Romih, Boris
Jurkošek, Uroš RazdevŠek, Andy Miklav, Milan Me;^a in Marko Kralj.
Gorenje s svojo dejavnostjo posluje v panogi, ki je moćno globalizirana in beleži nizke stopnje rasli. Vse to terja po-irebo po neprestanem iz-
posebno nagrado.
Nwo generacijo hladilno-za-mr/ovainih aparat (w predstavlja skupina desetih aparatov in preko stodvajset modelnih izvedenk. Aparati 7družujejo nove Tunkcije. ki na tržiSčih Evropske unije nakazujejo naraSčajc^e
snemalnikom zvoka in drugimi uporabniškimi mediji. Konstrukcijsko tchnoloSke rešitve omogočajo izreden prihranek energije in uvrstitev aparatov v A-t- energelski razred.
Poleg funkcionalnosti tidlikuje aparate NGC 600 tudi inovati-ven design, ki zajema tako zunanjost kot funkcionalno notranjost, ki zadovolji potrebe tudi najbolj zahtevnih kupcev. Funkcionalnost in zunanja oblika pa
boljševanju konkurenčne sposobnosti v zreli in globalizirani panogi- V teh tržnih razmerah ima Gorenje nekaj prednosti, med katere pa prav gotovo lahko štejemo tudi pripadnost timskemu delu in celovitemu pristopu, za kar letos prejemajo
trende: no-frostsistem,večtem-peraturni ohranjevalniki hrane, velik volumen, ki omogoča enotedenske nakupe. Vsi aparati so krmiljeni elektronsko, aparati najvišjega cemwnega razreda pa so dodatno opremljeni z grafičnim zaslonom, radiem,
Zlati inovatorji Gorenja
sta že tudi v postopku pridobivanja zaščite pravic intelektualne lastnine- Realizacija na letni ravni v prvem letu je 5t),0(J0 aparatov z izjemnim potencialom postopne rasti do 500.000 kosov letno.
v treh letili 20 supermarketov
Makedoilska vlada je (H^jski LrjiON ski di užbi omogočila nakup 15 zeniliišč - Vlaganja vredna 01 milijonov cviov- Koiični cilj pt ibližno 40 supermai kelov in 2r)-odsl()lni tržni d(ilež
Tatjana Podgoršek
Celjíř, 6. julija - Trgovska družba luS iz Celja bo na L^ zemljiščih v vseh večjih mesiih v Makedoniji zgradila 20 sodobnih supermarketov. Zgradili naj bi jih v naslednjih treh letih, prvo trgovino pa naj bi predali .çvojemu namenu konec prih(Xl-njega leta. Po izgradnji desetega trgovskega objekta naj bi /gradili tudi sodoben logi.siični center. Vrednast naložb so oee-nili na 61 milijonov evrov, z njimi pa naj bi zagotovili delo blizu 900 delavcem- V okviru supermarketov bo skupina Tuš ponudila tudi bencinske črpalke, na dveh lokacijah pa naj bi zgradili nakupoval ncvzabaviščni center Planet Tuš z multikinom. Resnast svojih namer je družba dokazala s 5 milijoni evrov garancije vladi Republike Makedonije.
Kot je na novinarski konferenci poudaril direktor družbe Engrotuš Aleksiinder Svelelšek, so Celjani na makedonskem
trgu že znani, saj se s tremi milijoni evrov uvoza uvrščajo med večje makedon.ske uvoznike. Njih<w k(^nčni cilj na omenjenem trgu je izgradnja mreže blizu 40 supermarketov in osvojitev 25-od.stotnega tržnega deleža, ki ga želijo doseči do leta 2007 tudi v Sloveniji. »Širitev na tuje trge jeza naA nadaljnji uspeh dejstvo, mimo katerega ne moremo. Temeljito smo proučili naše tržne prik^nosti in si začrtali cilje, ki pre.^iegajo zgolj domače tržišče. Uspešnost in stabiln(">st poslovanja na slo-veaskem trgu je temelj, na katerem smo zastavili širitev Skupine Tušv tujini.«
Po besedah Svetelška bo njihova širitev pomembno vplivala na gospodarsko sodelovanje med državama, kar bodo lahko s pridom izkoristili tudi drugi slovenski dobavitelji, hkrati z njimi pa tudi polencialni slovenski investitorji za vlaganja v tej republiki.
Mt (*•. d.*.« ,	I«. V*1nU«

GOSPODARSTVO
Gospodarstvo lani najboljše v zadnjih devetih letih
(lospodarskc družbe Savjnjsko-Salcške regije so dtjsegle lani najboljše rozullale v zadnjem devetletnem obdobju. Po višini Čistega dobička sla v ospredju BSII Hi.šni aparati Na/arjc (nekaj več kot 3 milijarde tolarjev) 1er (jorenje (nekřjj veČ kol 2,7 milijarde lolar-jev).
Največ izgube pa so pridelaJi v Elkroju (nekaj veČ ko) milijonov loiarjev).
Spodr^'xijaÇobCin Savinjsko-Salcáke regije ((iomji Orad, Ljubno,
SA-ŠA (število oddonih LP)
700
550
1999 2000 2001 2002 2003 2004
PRIHODKI OZIROMA ODHODKI	PRIHODKI		ODHODKI		RAZLIKA
	znesek	delež	znesek	delež	znesek
	v tisoč Siï	v%	v tisoč SIT	v%	v tisoč SIT
SKUPAJ	452.122.912	100,0	441.805.580	100,0	10.317.332
Poslovni	443.583.622	98,1	431.055,872	97,6	12.527.750
Rnančni	5.S50.502	1.3	9.811.443	2.2	•3.960.941
Izredni	2 688 788	0,6	938.265	0,2	1.75Û.523
V zadn]ih dveh letih Je število oddanih poročil pomembno na'
rasio.
Luce, Mozirje, Nazarje, Solčava, Šmartno ob Paki, 5>ostanj in Velenje) je podatke i/, letnih poročil za leto 2004 predložilo 678 gospodarskih dru^b, v katerih je bilo zapt^slenih 21.043 delavcev. V primerjavi z letom 2003 se je Število predloženih letnih por^Kil povečalo za tri odstotke, Število zaposlenih pa za 0,4 odstotka.
Število velikih in maihnîh družb se je povecolo, srednilh pa je manj
Po velikosti družb je bilo 94,4 % majhnih, 2,4 % srednjih 1er 3,2% velikih družb. V primerjavi z leiom 20U3sejc zmanjšalo število srednjih, povečalo pa Slevilo majhnih in velikih družb.
V letu 2004 so majhne družbe zaposlovale 16,4 % vseh delavcev, poslovale s 13 % vseh sredslev in ugotovile 14,3 % vseh Čistih prihodkov iz prodaje.
Srednje družbe so zapaslovale 9,8 % vseh delavcev, dosegle H,1 % vseh čistih prihodkov iz prodaje in imele 8,8 % sredslev vseh družb.
Kljub majhnemu številu velikih družb (3,2 % vseh) pa njihovi poslovni rezullati še vedno v največji meri krojijozbirne rezulUíle poslovanja. Velike družbe so zapaslovale 73,8 % vseh delavcev, do-
Poslovni izid je predvsem rezultat rednega poslovanja.
družb» ki so oblikovale 73,3 % čistega dobička celoinega regijskega ga^podarstva.
Po posameznih področjih dejavnusli je bilo največ čistega dobička uslvarjenega v predelovalnih dejavnosUh (65,9 %).
Po posameznih občinah je bilo daleč največ čistega dobička doseženega v občini Velenje.
Čisto izgubo v znesku 1,8 milijarde tolarjev je ugotovilo 171 družb. V primerjavi z letom 2003 sc je ćLsta izguba zmanjšala kar za 52,4
Zvečjo izgubo kol 100 milijonov je poslovno leto ziiključilo 5 družb, ki so »pridelale« 55,5 % čiste izgube celotnegii regijskega gi^-spodarstva.
LETO	ČISTI DOBIČEK	CISTA IZGUBA	N£TO CISTI DOBIČEK-h
			NETO ČISTA IZGUBA-
	(v mio SIT)	(V mio SIT)	{V mio SIT)
1996	2.109	6.611	4.502
1997	3.704	3.252	452
1998	4.322	3.640	682
1999	5.434	5.066	368
2000	5.038	4.938	100
2001	6.219	72.445	•66.226
2002	8.076	3.345	4.731
2003	11.247	3.702	7.545
2004	10.827	1.783	9.044
Podatki poslovanja zadnjih 9 tet
milijarde tolarjev), najslabši pa g("Kp(xlarske družbe iz občine Gornji Cirad.
»Obrtnikov« je mani, o so uspešneiši
s področja Savinjsktj-šaleške regije je podatke iz letnih port"»čil za leio 2004 predložilo 1.551 samostojnih podjetnikov, od katerih sta dva po velikosti uvrščena med srednje.
Majhni in srednji podjetniki so v lelu 2004 skupaj zaposlovali (nosilci dejavnosti - lastniki niso vključeni v slevilo zaposlenih) 2.O03 delavcev, oz. 1,7 % manj kot v letu 2003.
Kar63,3'% podjeinikovni izkazovalozaposienih. Dobrih 16 odstotkov p(^djelnikov je imelo 1 zaposlenega.
Podatki kažejo, da je tako kot pri gospodarskih družbah najmočnejša občina Velenje. Iz te občine je 43 % podjetnikov, ki so zaposlovali slabo pf)lovico vseh zaposlenih, njihcwi čisii prihodki iz prodaje pa so predstavljali 41,1 % vseh čistili prihodkiw iz prodaje. Njihova vrednost sredslev slanju konec leta 2004 je zav/emala 34,9 % vseh sredstev samostojnih podjetnikov Savinjsko-šaleške regije.
Pi^ piviameznih p<.)dročjih dcjžmitKiije največ ptxijelniktws p<.>dročja predelovalnih dejavnosti (19,3 %), v katerem je ludi največ zapxsle-nih (33,1 %). To področje je največje tudi po vrednosti sredstev.
Majhni in srednji podjetniki so v letu 201)4 astvarill 33 milijard tolarjev prihodkov ali8J) % več kakor v letu 2i K)3 ter ugotovili za 30 milijard tolarjev odht)dkov, ki so bili za 8,2 % večji kot v lelu 2003. Njihova rastje bila za 0,2 indeksne Li5čke pi^asnejša <xJ rasli prilu^dkov.
Majhni in srednji pixljelniki so ustvarili skupaj 3,2 milijarde loiarjev podjetnikovega dohodka oziroma člsiegadi'^bička, 17,1 % več kakor v letu 2003 (podjetnikov dohodek pri majhnih podjetnikih in čisti dobiček pri srednjih podjetnikih sta po vsebini podjetnikov dobiček, ki vključuje tudi plačo podjetnika).
Negativni poslovni izid oziroma čista izguba je znašala 233 milijonov tolarjev, 40,1 % več kakor v lelu 2003. Ugotovilo jo je 167 majhnih podjetnikov.
V letu 20i)4 so torej majhni in srednji podjelmki poslovali pozitivno, skupaj so ugotovili nekaj več kot 2,9 milijarde tolarjev neto podjetnikovega dohodka oziroma neto čislegži dobička, l.S,7 % več kakor v lelu 2003.	■ Vlado Šuster
TEMEUNI PODATKI	DRUŽBE		ZAPOSLENI		ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE		VREDNOST SREDSTEV NA DAN 31.12.2004	
VELIKOST DRUŽB	žtevHo	delež	število	delež	znesek	delež	znesek	delež
		v%			v tisoč SIT	v%	v tisoč SIT	v%
SKUPAJ	678	100.0	21.043	100.0	430.921.715	100,0	465.272.106	100.0
Majhne	640	94,4	3.450	16,4	61.641.551	14,3	60.641.066	13,0
Srednje	16	2,4	2.054	9,8	34.712.625	8.1	40.869.409	8,8
Velike	22	3.2	15.539	73.8	334.567.539	77,6	363.761.631	78,2

étevilo dfvžb po velikosti
segle 77,6 % vseh čistih prihodkov iz pri"idaje in imele ob koncu leta 78,2 % srcd.siev vseh družb.
Najmočnejše je področje predelovalnih dejavnosti. V tej dejavnosti je dobra četrtina vseh družb, Te družbe so zaposlovale 55,7 % vseh delavcev, ki so z 42,4 % vseh sredstev regije ustvarile 52,9 % čistih prihodkov v/, prodaje.
Gospodarsko je naimocnejše Velenje
Gospodarsko je najmočnejša mestna občina Velenje, saj je iz te občine 61,7 % vseh družb, ki so zaposlovale 80,2 % vseli zaposlenih v regiji, oblikovale pa so 77,1 % vseh čisiih prihodkov iz prodaje. Sredslva družb iz le občine so predstavljala 71,2 % sredstev vseh družb Savinjsko-šaleske regije.
Dodana vrednost višja za 8,5 odstotka
v letu 2lX)4so družice oblikovale 452 milijard tolarjev skupnih prihodkov, ki so bili v primerjavi z letom 2003 večji za 7,6 V enakem obdobju so skupni odhodki porasili za 7,2 % oziri^ma za 0,5 indeksnih točk počasneje kol skupni prihodki.
Družbe so ustvarile 5,9 milijonov tolarjev neio dodane vredno sti na zaposlenega ali 8,5 % več kol v letu 2003.
Iz prikaza poslovnega izida po stopnjah za leto 20U4jc razvidno, da le finančni odhodki niso imeli ustreznega kritja v tovrstnih prihodkih, pozitivni pi^lovni izid pa je izhajal predvsem iz rednega delovanja, To je razvidno tudi iz podatkov v tabeli.
Dobiček padel, zmanjšala se je tudi izguba
Vletu 2004 je čisti dobiček v znesku UKS milijarde tolarjev ugo-tovilo463 družb. Vprimerjavizletom 2003 je bil íisii dobiček manjši za 0,9%.
Več kot 100 milijonov tolarjev čistega dobička je doseglo 12

• r, , ____UtT- ,
y




Največ čiste izgube je bilo ustvarjene na področju predelovalnih dejavnosti (48 %).
posameznih občinah je bilo največ Čiste izgube dosežene v občinah Velenje in Nazarje.
Ob koncu leta 2004 so imele družbe 465 milijard tolarjev sredslev (aktiva) oziroma obveznosli do vir<w sredslev, tj. 9,7 % več kol ob koncu leta 21)03.
V	okviru sredslev so se gibljiva
sredstva povečala hilreje kol stalna sredstva. Prva so se povečala za 11^, druga za 9,7%.
V	okviru obveznosti do virov sredstev so družbe kot celola povečale kapital za 6,4%, medtem ko se je knjigovodska vrednost linančnih in poslovnih obveznosti povečala za 13,6 %.
Končni izid pcvilovanja gospodarskih družb Savinjsko-šaleške regije je neto čisti dobiček v višini 9 milijard tolarjev (za la znesek je bil čisti dobiček večji od čiste izgube). Poslovanje je bilo torej bistveno boljše kol v lelu 2{X)3, oziroma najboljše v zadnjih devet ili letih, kar nam kažejo tudi podatki po posameznih leiih, ki so pri-kazaniv labeli in grafično.
Po pi^ameznih področjih kaže najboljši rezultat področje predelovalnih dejavnosti (neio Čisti dobiček v višini 6,3 milijarde loliir-jev - v primerjavi z letom 2003 se je sicer zmanjšal kar za 21,8 %), najslabši papodroCje dru^ javne, skupne in tisebne storitvene déjà vnast i.
Po posameznih občinah izkazujejo najboljši rezultat gospodarske družbe iz občine Velenje (neto čisti dobiček v višini 5,8
'i-. /M.

i	^. tu
C- f' /	^

NETO IZID PO LETIH
TEMELJNI PODATKI	DRUŽBE		ZAPOSLENI		ČISTI PRIHODKI IZ PRODAJE		VREDNOST AKTIVE NA DAN 31.12.2004	
	Slevilo	delež	število	delež	znesek	delež	znesek	delež
REGUE				v%	v mio SIT	v%	v mio Siï	v%
Skupaj Slovenija	42.068	100,0	468.053	100,0	12.572.200	100,0	16.167.294	100,0
Savinjska regija	3.819	9,1	61.473	13.1	1.305.996	10,4	2.383.580	14,8
- od tega SA-ŽA	678	1,6	21.043	4,5	430.922	3,4	465.272	2,9

»Župan je kriv, če je ali ni!c(
Smarški žiipaii odi^ovaiin iia najbolj aklualna ()(i|)rla \|)msanja
Tatjana Podgoršek_
V naslovu zapisan slavck izrccc župaii Občine Šmarlno ob Paki Alojz Pod-iJorMřk velikokrat, kadar sc pogovarja o icm, kaj naj bi v ča^u njegovega mandala postorili, pa stvari ne lečcjo po predvidevanjih. V tukajšnjem okolju ne manjka vprašanj o icm in onem. Zitsiavili smo mu najbolj aktualna. Občani že nestrpno pričakujejo začeiek ureditvi^ središča. Za zdaj od vaših oh' ljuh v zvezi .v iam se ni niC\ IÇe in znkaj xe zatika?
»Vsi pastopki za izgradnjo dveh blokov in trgovskega centra so končani, vk>ženj stô že vîo^ za izdajo gradl^nega dovoljenja, lakoj ko ho Upravna enota Velenje i/dala odločbo, bodo gradnje stekle. Zakaj je še ni in zakaj so postopki tako dolgi 1er zahtevni, pa bi bilo dobro vprašati tiste, ki pri lem sodelujejo, oziroma liste, ki zakone in postopke delajo. Občina in župan sta v lem primeru svoje obveznosti hitro opravila.« Lani poleii ste uslavili nadaljevanje iZ' gradnje pn:idka k osnomi soi i za po*
Energetski nasveti
trehe devet tetke. Gradbišče od takrat daijt še ved/io	mi^no pa je eno
šolsko leto.
»V lem trenulku dela na gradbišču potekajo pospešeno, Po zagotovililj izvajalca naj bi jih končali do začetka novega šolskega leta. Ob lem pa moram povedati» da tudi .^oLsko niinisirstvo z dr. Milanom Zverom na čelu žal ne bo rinančno podprlo naše invcslicije in jo bomo morali zaključiti sami« Vzadnjť/n časn občane vmemirjajo nakupi Tjemijišč. To preiiajajo v roke ne' premičninskih hiŠ oziroma posameznikov, dontaČini godrnjajo, sicer neupraričeito, ker so to povečini (Ne)Shvmci, državljani RS. i\eka/eri občani pa so ob tem prepričani^ da bi moraJa občina hotje izkoristiti pred' kupno pravico oziroma zendjiŠča od-hipifi.
»Kakor je znano, deluje odprli trg nepremičnin, na katerem vladajo tr/ne zakonitosti. Nič ne pomaga predkupna pravica, čc lahko lisii, ki jih zanima določena nepremičnina» zanjo ponudijo bistveno več. Na sodiščih, ob dražbah, pa tudi predkupna pravica ne pride v poštev. Tako je bilo z zemljišči v Paški vasi, kjer je občina Šmartno ob Paki - poleg dveh ponudnikov iz Paške vasi in še dveh nepremičninskih posrednikov - sodelovala in bila zainteresirana odkupili la zemljišča. Ker so dražilelji ponudili bi-
stveno višjo ceno kol občina in oba zainteresirana iz Paške vasi, se je sodišče odločilo, kot se je. Pri lem ludi ni po-mcmbn(\ aii je kdo prišel v Skwenijo ali se je tu rodil Pred zakonom smo vsi enaki.«
V vaški skupnosti (VS) Slatina naj bi občina zgradila malo čistilno napravo. .Sttglasja, kjenajbibila, nietida nistedo-segli in zaradi odprtih vprašanj naj bi skregali med sabo tamkajšnje krajane. »No, o mali bi<iÍoški čisiilni napraviv Slatinah govorimo že od lela 2003, ko .smo prvič pričeli Iskali lokacijo. Sicer je na treh usklajevalnih sestankih sodelovala tudi predsednica VS (ludi 21. februarja leios) in nekaj članovvaškega odbora. Izgradnja omenjene male č-i&iilne naprave je v programu VS. V zvezi z obstoječo lokacijo ni bilo pripomb- So .se pa na nedavnem sestanku pojavila razmišljanja, da bi lahko stala tudi kje drugje. S tem sogla^m, vendar bi se o lem mi^rali pogovarjali prej. Sicer pa naj povem, da bo la čisiilna naprava »\7orčna«. Nekaj denarja bodo za njeno izgradnjo prispevali sami občani, del s^^scdnja oMina, projekte pa smo pridobili brez Onančnega vložka Občine Smarlno ob Paki.« Kaj pa fte dogaja s Tomaškom, kjer naj hi ureilili stanovanjsko naselje, ter z najsodobnejšim Ž£lezniŠkitn prehodom v Pwlgori, ki je Še vedno brez zapornic? »Za naselje TomaŠk vlada veliko za-
Župan občine Šmartno ob Paki Aiojz Podgoršek
nimanje, ludi velikih slovenskih podjetij iz okolice. Lokacijski načrt je praklično končan. Nismo pa Še pridobili .soglasja organa, pristojnega za kulturno dediščino» kajti šc prej morajo opraviti arheološke raziskave. Menda obstaja možnost, da bi naj na tem območju stalavila iz rimskega obdobja. Raziskave bodo slekle takoj, ko bo najemnik pospravil pridelek. V zvezi z nedelovanjem železniških zapornic v
Podgorl smo že večkrat zahtevali odgovor pri prislojnili na Slovenskih železnicah. 20. junija smo zaradi lega vprašanja in šc nekaterih skupnih zadev na irasi železniške proge (lelje-Vele-nje, goslili direktorja Agencije za ž-ele/niški promel. Pojasnil nam je, da so ležavc pri pridobivanju uporabnega dovoljenja za prvi tako sodoben ž-elezniški prehod v Skweniji. Naša zakonodaja naj ne bi bila usklajeno z evropsko na tem področju. Po zagotovilih naj bi zadevo uredili do konca mescca avgusta.« K poletnemu razpoloženju v tukajšnjem okolju je treba dodati še ugibanja, kaj bit z nogometnim klubom. Tudi sami naj hi prifwniogli k njegovemu propadu. »To zadnje verjetno govorijo listi, ki so sc umaknili iz nogometa in so z varne razdalje opiizovali, kako leze v krizo, in li.sli, ki se jim ni izpolnila želja, da bi klub že med letom nehal tekmovati. Zelo sem vesel, da so vse selekcije NK Šmartno korektno in z velikimi uspehi zaključile tekmovalno sezono, razen članske ekipe, katero pa so igrali v glavnem mladinci in ludi kadeti. Pri v/trajanju do konca sezone sem ak-livno sodeloval tudi sam. Na ž-alosl nekaterih se bo ne glede na ležave nogomet v Šmarinem še vedno igral. Gre nenazadnje za približno 180 naših ot rok. Bi pa se%«da povřibil vse ljudi dobre volje in prisiaše šp^ma, še posebej nogometa, da pomagajo novoustanovljenemu športnemu drusivu, v kalerem je zatočišče naSel ludi nogomet.«
PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE V POLETNEM ČASU
Samo v zadnjih treh letih sc jc kurilno olje tJrařilí^ za vcč koi 50 Nekalcri -še vedno mislijo, daje ^avni krivcc za to vojna na Bližnjem v/hodu, Morda. Zdi se mi pa, da .sla verjetnejša vzroka omejene zaloge nafte in skoktwiio nara.Ščanje njene porabe. Krirki»lj od tega, realm^^i je taka, tb imamo vedno večje siaxskc Z ogrevanjem nabili siantwanj. Pravi čas je za razmislek, kako se pripraviti in pri-lagt»diii mwim razjnciam.
Možnosil imamo kar ne kaj, vendar moramo ukiv-pali prcmlšljen<i in dolgiiri^čro, Najprej moramo poiskati vzjoke za nesorazmeno veliko rabo ener-dje «I ogrevanje in pripravi) tople saniuirne vode.
imule letno porah<i energije za ogrevanje preko lOi) kWh nam2ogrevaflcptwršine, je loza današnji čas ÍC preveč, Gradijo se Že hiše. ki potrebujejo za ogrevanje lelnt^ m:mj kt>i kWh/m2.
lopUv sanitarno vodo danes potrebujemo vsak dan. ne glede na k?tni čas. Niso pa v vsakem letnem času vsi načini segrevanja v<ide enako dobri,če jih primerjamo z ek<^noTiiskcga in ek\.iloŠkega vidika. Na izbiro imamo dejansko samc^ dve varianti: loplo sanitarno vod<i laliko tudi pt^leli grejemo tako kot v zim.skcm času '/. ogrevalno napravo ali pa ogrevalno napravo čez poletje ugasnemo. 'l'SV pa pripravljamo npr. s sončnimi koleku^rj'« toplotno črpalko ...
V zimskem času je priprava tople sanitarne vode praviloma se.^lavnl del zmcjgljivostj ogrevalnega sistema. Poleti, ko ogrevanje ni pc'tre h no, sanitarno vodo še vedno lahko grejemo s kurilno napravte. In uidi jo v večini gospodinjstev. Toda ta način vseda-njih razmerah ni več gospt^duren in ni primeren 'M-raili prevelikih slrc>.Škov.
Pri meljava stroškov pri različnih sistemih ogrevanja ni možna samo s primerjavo cen goriv, ampak je potrebno poiskali skupni imenovalec, skupno osnovo, ki je îe enota energije. Stroškov ne računamo samo za en dan ali eno sezx^nc\ ampak za celo obratovalno obdobje (življenjsko dobo) grelnih naprav.
Primerjava je narejena Zii konkretne podatke, kajti vsi imajo di>U^'n vpliv na stroSke:
-	dnevna količina TSV: V = 1601:
• izjačunana energija (brez izgub), potrebna za segrevanje 160 I vode od 12 na 60 OC: Q = 8,S53 kWh.oziromazii celo sezono Os = 1416.48 kWh;
-	dol/ina sezí5ne,v kaleri ogrevanje ni pi)trebno, ampak .samo priprava TSV: I6i) dni:
-obratovalna doba grelnih naprav; 20 let, pri SSC
ENSVET, br«iplo^ energetsko svetovarje
Energetska svetovalna pisarna ŠaleiKa! 9 a^ Velenje
Pokličete lahko 041/ 260 577 ali 687 06 08: Tone Juršnik, energetski svetovalec In 041/ 232176: Robert Špegel, energetski svetovalec.
Slika 1 : Investicija in stroC ki QoriNâ v 2Û. letih
9<x).(x0 ecocco
7cû.ccû 6c0.ccû 50)00) 400 00 30 00 2c0cc0 1O.CC0 o
774,8&i
777400
4s0 240
575520
5IS.400
345000
siasoo
512670
ř460320_
450000
NT kotel na olje
Kond. kotel na 2P
Kond. kotel na UNP
Kotel na drva
Kotel na Daljir^sko EíektríLni Toplotna SortLnI pelete toplovodno grelec Lrpafkâ kolektorjf
Slika 2: Cena TSV na dan
o4-
NT kotel na otje
Kond. kotel na ZP
Kond. kotel na UNP
Kotel na drva
Kotel na Daljinsko EleklhLni Toplotna Sontri pelete toplovodno grelec trpafka kolektori
Slika 3- Cena kWh
30 - 27,3 25 20-15-10 • 5 -O —
27.4
15.9
1s.3
20,3
12.2
12.1
ia.i
16.2
14.
NT kotel Kond. Kond, Kotelna Kotelna Daljinsko EiektriLni Toplotna Sontni na olje kotel na kotet na drva pelete toplovodno grelec trpaika kolektorji 2P UNP
so izračunane vrednosti tudi za 30 let: moč koilu za ogrevanje: 22 kW; nabavna vrednosl greljie naprave; cene gi^riva: kurilno olje 136,9 SFI'/I, zemeljski plin 107,2 Srr/m3, ulekočinjeni naflni plin (UNP) 136,4 SIT/1, elektrika 20.12 SIT/kWli, peleii 36 SIT/kg, drva 111500 SIT/pm, daljinska toplota 8 SnVkWh: v ceni so upi^Sievani tudi transportni j»tn->žki, stroSki za vzdrževanje Števca in stroski za najem cisterne:
sp<^dnje kurllnevrednosli goriv Hs (kWh/enolo):
ELKO ll)/t. ZP y.i/m3, UNP 7/1, drva 241i)/pm, pekli 4,8/kg:
-	se/x>nski izkoristki kotlov: NT kotel naolje 5Í) kondenzacijski kotel na ZP in UNP 71 kotel na drva 40 kotel na pelete 41 daljinsko to-pkwodno ogrevanje 6fi eleki ricni grelec 100 %
-	grelno število toplotne Črpalke 33.
Re/uliaii izračuna so prikazani na spodnjih treh slikah. Na prvi sliki so razvidni stroški za gorivo za celo obratovalno obdobje 20. let, ki ga porabimo za pripravo 'VSV samo v pt>letnem ćasu. Pri prvih
šestih naCinih ogrevanja sanitarne votle ni pcurcbna m'ilvna dt^daina investicija, celoten sistem je postav-Ijen inje enak kot v zimskem ča-su. Pri zadnjih treh naiinih priprave l'SV pa je k sirtiskt>m za gpri\'o prišteta tudi nabavna cena naprave. Kljub lemu hîa najdražjo načina priprave'["SVs kotlom na ku-rilnoolje in s kotlom na utekočinjeni naftni plin. Pri M^nčnih koleklt^rjihMrtîSkov goriva ni. je samo in-\'esiicija za 3 kolekiorje. 20{KIÍirski bojlc: in i^talo pripadajočo opremo. Enak bojler je vključen tudi v ceno toplotne Črpalke, Priprava 'I SV s topkunc^ črpalko ^.imogoča tudi obratovanje samo pri manjii tarifi, kar je tudi prikiizano z ik>datnim svetlejšim stolpcem.
Z veliko goKM^stjo lahko trdimo» da se tx>do v na-slednjili ietih cene fosilnih g<iriv - kurilnega olja, UNP in zemeljskega plina, le âe ptwečevale in bo razlikíi v ceni 5e večja.
Na drugi sliki vihtimo primerjavo meti posameznimi varia niam i glede na dnevno cenopriprave tople sanitarne V(xle. Tu se že vidi prednost kolektor-jev, ki imajo dalj.šo obratovalno dobo. Prednost sončnih kolektorjev in ti»ploine črpalke je lahko ludi dalj^ ptilelna sezx)na, ozJrc^ma priprava TSV tudi v času. ko je potrebno občasno vključiti tudi že ogrevanje. Ta varianta tukaj ni ovrednt>tena.
Tretja slika prikazuje sinčke za kWh ki>ristne lo-pkue. Ta toploia je fizikalna vrednemu ki ni odvisna od naprave in goriva, s katerim vodo segrevamo in je. kot je bilo ze navedeno, 8,853 kWh /a J601 vode, če ji je poircbno ptwečaii temperaturo za480C. Je pa cena kWh močno odvisna od tega. koliko goriva smo morali pt^kuriii, da smo dobiU omenjeno korist ni> toploto. 'loplotna črpalka je pri obrat<.'«vanju v nižji laritl primerljiva s kollom na zemeljski plin.
Cena z^ daljinsko pripravo it^ple sanitarne vode je praktično enaka kot pri kotlu na drva in je tudi ^e k<mkurenčna ceni priprave s sprejemniki sončne energije in toplotno črpalko. Vemo pa, da je velenjski lopiovodni ogrevalni sistem najcencjši v dr:^^vi,
Vse tri slike nam prikazujejo pripravo tople sanitarne vode (mislim da dovolj govorno) v denarju. Večja upi^raba sončne energije s pomočjo kolektorjev, toplotne črpalke ali lesne biomase bo logičen <^dzjv na povečevanje cen fosilnih goriv. Prednosi naprav, ki koristijo $ončno energijo, je pri večjih količinah TSV Še izrazitejša. Več lople vode potrebujemo, manjši vpliv na ceno toplote ima investicija- Od nas, vsakega p;»ebej. je odvisno, kaj tx^mo naredili: bomo pravi čas poiskali primemejSe in cenejše načine priprave TSV in zmanjšali stranke ogrevanja s toplotno izolacijo stavb, vgradnjo kvalitetnih oken in sodobnih, učinkovitih sistemov ogrevanja» ali pa bomo padli v začarani krog: v vedno dražje gorivo, večje stroj^ke ogrevanja in vedncî manj denarja za nove investicije.
■ A. JiirŠnik, en. svet.


m
<3
OD ÇR€D€ DO TORIdA • ÇMCT Iři DOÍIO^JIMA
Srrda. (i. j u lija
/ vcCcrjo, ki jo gosli britanska kraljica Elizabcla II., se je v pre,sii?:nem hoiclskem kompleksu (Hcncagics nu Skolskcm uradno zabelo vrhunsko srcCanjc sedmih industrijsko najbolj riizviiih dr^av in Rusije (( r-8). (rlavni temi vrha, kije irajal do petka, sta bila pomoC Afriki in klimatske spremembe.
Izjave, da prejšnja vlada ni naredila dovolj ali da se ni zavedala problema delilve Slovenije na kohezijske regije je "čislo zava-janje".se je poslanec LDS Milan M. ('viki odzval na navedbe mi-nisira za lokalno samoupravi^ in regionalno poliiiko Ivana /xigaija in državnega sckrelarja za evropske ziidcve Marcela Ko-prola. Preji>nja vlada hi se v predprisiopnih pogajanjih lahko dogovorila za eno, mogocc tudi za dve rc^ji, vendar, lako C!vikl. lo za Slovenijo ne bi bilo najbolj optimalno.
Francozi so bili spet močno užaljeni. Štirje glasovi već so bili namreč dovolj za zmago Londona, ki bo tako gostil olimpijske Igre leta 2012. Ibda veselje Londončanov in drugih Angležev je trajalo le kratko.
Čťlťlck. 7. julija
Središče Lt^ndona jC pretresel niz bombnih napadov, v katerih je po podiitkih policije umrlo najmanj 52 ljudi okoli 7i)0 pa jc bilo ranjenih. V napadih, do katerih je prišlo v času prometne konice, so bili uničeni trije vlaki pod/emnc železnice in dvonadstropni avtobus. Po ocenah policije je vsaka od Štirih bomb vsebovala 4,5 kilograma razstreliva.. Kdo so sioriici, morda samomorilci, je še nejasno, vendar pa je odgcwom(«l prevzela evropska celica Al Kaidc. Svet je večinoma obsodil kruto, brezumno dejanje in izrazili podporo Britancem in Britaniji.
Po sveiu pa se je lani zgodilo, po sedanji tipredelitvi terorizma, 3.200 terorisiićnih napadov, od tega v Iraku. V napadih je umrlo kar 28.433 ljudi. Islamski skrajneži so na neki spletni strani napovedali, da bo Rim prihodnji cilj napada. Mnoge države so zaradi zadnjih dogodkov močno poosirile varnostne ukrepe. Slovenci pa .se zaenkrat v domovini počutimo sorazmerno varne.
Vlada je sprejela izhodl^a za osnutek proračunskega memoranduma za lela 20U6-2010, ki predstavlja osnovo za pripravo predloga državnih proračuncrv za Idi 2006 in 21)07. Proračunski primanjkljaj v leiu 2t)06 naj ne hi presegel 1,4 odstotka bruto domačega proizvoda (DDP), v letu 2007 pa ne 1,2 odstotka BDP.
Predsednik LDS Anton Rop je p<^ seji izvršnega odbora stranke nap(wcdal, da bo kongres LDS potekal predvidoma 15. oktobra. Sam na jeseaskem volilnem kongresu ne bo ponovno kandidiral za predsednika
Poick. 8. julija
Voditelji skupine .sedmih naj-razviicjivih dn^av in Rtusije (G-8) so se oh koncu tridnevnega srečanja v .skotskem Glenea-glesu dogovorili za povečanje pomoči državam v razvoju na 50 milijard ameriških dolarjev letno do leta 2010. Polovica te vsote je namenjena Afriki, /al pa jim glede boja proti podnebnim spremembam ni uspelo doseči soglasja. Rusija se je sicer zavezala, da bo, ko bo prihodnje leto pavzela pa^dsedovanje skupini Cr-8, boj proti podnebnim spremembam njena prioriteta.
Britan.ski premier Blair, ki je vrh sicer označil za uspešen, je poudaril, da se morajo ZDA čim prej pridružiti boju prori podnebnim spremembam, saj v nasprotnem primeru tega eno-
stavno ni mogoče pričakovati od gospodarskih velesil v vzponu, kot sta Kitajska in Indija.
Toda Amcrikit v svet prepogosto zre s povsem svojimi očmi. Ameriško sodišče je novinarko Judith Miller, ki ni hotela izdali vira razkritja identitete agentke Cie, pixslalo v zapor. Millerjcva je na sojenju irdila, da morajo imeli novinarji pravico zamolčali vir zgodbe, saj se samo lako lahko ohranja svoboda tiska. Njeno pokončno dr'/o |X'>dpi-rajo številni n<")vinarji doma in v tujini.
vS(»hola, 9. julija
Nad Crno na Koroškem pri Najevski lipi je polekalo tradicionalno, že 15. srečanje sUwen-skih državnikov. Tokral v bi>Ij skri^mni zasedbi, saj pred vrali ni volitev. Slavnostni govornik je bil minister za okolje Janez Podobnik, poleg njega pa so se srečanja udeležili še slove as k i ombudsman Matjaž llanžek, asiavni sodnik Lojze Janko in podpredsednik DZ-ja Marko Pavliha. Organizatorji so pričakovali uidi premierja Janeza Jaašo, vendar ga ni bilo. Srečanje je minilo ob različnih družabnih igrah, ljudskem rajanju in prikazu štehvanja.
Nedelja. 10. julija
Predstavniki veččlanic Evropske unije so izrazili zadovoljstvo ob odločitvi večine volivcev v Luksemburgu, da podprejo ev-r(")psko usiavo. Češka vlada pa je kljub temu ponovno preložila rok za odločanje o sprejemu astavnc pogodbe. Koi je pojasnil predstavnik češkega ministrstva za zunanje zadeve, naj bi referendum o usiavni pogt^dbi EU na Češkem izpeljali konec lela 2007. Češko javno mnenje namreč potrditvi pogodbe zaenkrat ni naklonjeno.
Severna liga, populisiična
stranka v desnosrcdinski vladi italijanskega premiera Silvia Berlusconija, je predlagala uvedbo vojnega stanja na ozemlju Italije, sčimer bi vlada pridobila velika pooblastila v boju proli temrizmu.
Ponrcicijek. 1 L julija
Na današnji dan leta I987.se je rodil pctmilijardli prebivalec Zemlje, zato so Združeni narodi (ZN) 11. julij razglasili za svctwni dan prebi vu Istva. Vza-dnjih 100 letih se je število svetovnega prebivalstva povečalo skoraj Šlirikrat -z 1.6 milijarde na milijarde.
Več kot 50.000 ljudi se je zbralo v spominskem parku Potočari, kjer je bila spominska sUîvesnost ob 10, obletnici pokola v Srcbrenici, ko so bosanski Srbi 11. julija 1995 zasedli to muslimansko enklavo in pobili okoli 8000 bosanskih Musli-maniw. N a prizorišču največjega pokola po drugi svetwni vojni v Evropi so se zbrali ludi številni tuji goslje, Upanje vseh je bilo, da se lakisne grozote nikoli več ne ponovijo.
Torek. 12. julija
Minilo je 25-lei od prve pobude za ustanovitev Nove revije. Na jubilejnem srečanju v Klubu Nove revije je polekalo srečanje, na katerem so se ključni snovalci "aivije za mišljenje in pesni.Štvo" spomnili na čase, ki niso bih naklonjeni svobodni misli. Prav la pa je svoje zai(")čáčencišlav Novi reviji. "Slo je za pobudo civilne družbe, ki je takrat sicer ni bilo," je začetke Nove revije opisal njen prvi urednik Tine I Iribar. Pismo s pobudo, ki so ga lela 1980 podpisali Tine Î Irílw, Světlana Maka rovič, Andrej Inkret, Boris A. Novak, Dimitrij Rupel in Niko Graťenauer, podpriopajo je 60 intelektualcev, je odmevalo po vsej takralni Jugoslaviji.
žabÍQ perspektivo

I Regije, plače in druge postranslœ stvari j
Zayar ludi »saviniskini« /iipanoiii: regiji bosta (Ivo - Minister Gregoi' dokazuje: pri plačati laliko ijre dol • líoiřii poslanri na\adnirn IjiKleni -Poslanci skozi prodor Trojane. Vograd posp<îsil sradnjo enega od odsekov - 1'\\I: îTovarna avl.oniohilov Meix:(KÍes<íí
R
azpmv.^e ni konec - medtem ko vhclu in mintiterzu lokalno xamonpnivo Ism '/Mgur vztrajala, da Ixmio Hnisljti pred/a-giili razdelke) ' Slovenije na d\'e regiji^ so v oi)ozicijskilt vrsiah še vedno prepričani du se s leni odixivednjemo še dodatnemu ropskema denarju, saj his tremi rcf(ij(jmi lahko izirziii veliko več. Da je realno pričakovati le dve regiji je pred dnevi resorni minister razlaga} tudi Ďqjanom savinjske statiidiCne regije, oziroma x'saj íisiim, kisa na to srečanje v logaško Slaiinoprišli. Že tako so to siamtično regijo '»prikrajšali^ za eno občino, saj se Radeče v njej ne vidijo več, na srečanje pa je prL^lo le dvanajst župano\ • in še nekaj dnigih pred-sti(\-nikf}V olyčin. Več kot o regijah so lokrai govorih o adeUn i regionalnega razyfojnega programa za to območje, na katerem je irchu liMaditi veliko različnih interesov te mzpotegnjene regije, ki se vleče od Rinke so Sode, od avstryske do Itn vške meje. Znova se je pokazalo, da 10 ne ho lahko, še pascbno, ker nekiiteri s precejšnjim ne-zaupanjem gledajo i' Regijsko raz\'ojno agencijo, ki naj hi bila sicer jxn-ezovalni dejavnik. Ampak to ježe stara zgodba. Sicer pa shn 'ensko ozračje precej pretresajo predlogi ministra i^ini?zta, ki namerava nekaterim precejpristričiplačne peniti dmgjm jTrimak-niti mesečno precej denarja. Gregor predlaga, da predvsem naj\'LŠjim na sodišču in tožilstvih plača gre gor, nekaterim, kot račrmskenvi sodik^i in vvndiu človekovih pravic, precej doL Še vedno tudi odmeva »rezanje«plače predsedniku državnega sieta^ saj ho prejemal
v bodoče le tretjino sedanje plače. Eni se\'eda to razumejo kot nov udarec temu telesu, ki je nekaterim ze nekaj časa tm vpeti No. treba je prizrujti da je »^padlo^ tudi i)o fx?slancih, vsnj tistih, ki bodo v Mniški Ne bodo namreč prejemali več stoodstotne boleznine, ampak le 8(M)dstotne. Torej se bodo vsaj ixy tem le nudo Mjpribližali navadnim ljudent
So pa imeli nekateri poslanci zadnje dni j?osehni prrvilegij. Jože Zirrúek, namestnik pn'dsednika uiwn'e Dnna, Celjan, ki se v službo na Dars, ki ima uradno sk er sedež v Celju, že dolgo vozi v l.jul:^jano, je rwmreč člane parlamentarnega odbora za promet popeljal na ûg)ed Trojan, da so si ogledali kaki)potega gradnja tega cestnega odsekat. popeljali so se tudi skozi predor. Ta odsek ho »končno^ odprt II avgtista. .Se prej je ta odlxrrdalžegen kjrredlogu ztrkona o soglasju dr7i(\'e Oarsuza najetje kredita pri F.vrofxski im'e.sticijskî banki zfígntd-njo J wmttrškega kraka m'toceste; tu je namreč zaradi nar'aščaj(K\'ga tovornega pmmeta res prava primerna gneča, ljudje pa oh cesti živijo v nezrtosniii razmerah Ko že gen orimo o gradnji mtocest - zgodil se je tudi dogodek, ki je povezan z našim okoljem Vegrad je po swje fwspešil začetek gntdnje avtocestnega odseka Lendava-Pince. Pred kratkim je namreč ttmaknil zahte\'ek za re\'izijo (wscopka javnega naročriuju za gradnjo tega izseka.
Nekatenpa žeprmip, da snw dobilino) o tovarno aMomobilov' TAM • Tox'amo avtomobilo\' Mercedes. Unior iz Zreč je namreč v eni od proinodnih hal nekdanjega lama z nemškim partnerjem začel proizvodnjo anomohilskiii delov za mexedes. Čeprav ho tu zaenkrat zaposlenih le okoli 25 delavcc\', je taka nova mešana to\'ama očiino za Slo\'enijo velikega pomena, saj se je ot\'oriwe med drugimi po-mcmhneži udeležil trufi gp.^ii^odarski minister Andrej Vizjak. Gotovo z enakim upat\jem kot mnogi dnigi: da iz r7udega raste veliko! In da hi) tu res kmaht stala t(A'ama z nekaj sto zafwslenimi Ihr^dvsem za okolje, ki se je nekoč ix)našalo z momohilskim gigantom, je to velikega pomena.
m k
Poletna noi
Vojko Strahovnik
n
"T"^aki) ugotovitih da sta poletje in počitniški Času zares zetu? Na vm?! e se vsaj v zadnjem Časti ni več m ogoče J. ^L. zanašati Glede na igtu>ranco riajvečjih onesnaževalcev in hitrost opaznih podnebnih sprememb nidi stava na boljšo prihodnost ni nič bolj zanesljiva. Tudi množične selitve ob začetku kolektivnega doptusta vse bolj izginjajo, grdeča na cesti pa je že dolgo vsakdanjost. Na drvgi strani se dosegljivost naših prijateljic, prijateljev, kolegov in drugih .wcialnih stičišč ne zmanjša^ Kvečjemu pride le do nerodnih trervukov negotovostij ko se nam glas na drugi strani r7whilca oglasi, mi pa malce z rezervo vpra.wmo, Če jih ni.vno zmotili ravno na sanj.skem dopu.sttt nekje sredi Tunizije in se vnaprej napol opravičimo. Poletno vročino v avtomohtht so odpravile kli-maf.skc naprave, pojem sezonskega sadja pa je v modernih su-permarketih pastal tako rekoč žaljivka. Je pa zanesljiv indic ta, ko se ujameš pri /vsnem raz/níslek?í o moznostis da je s tvojim spletnim strežnikom za elektronsko nekaj hudo narobe. Ko neumorno klikaš in si želiš e-povezanosti. Pa včasih cel dan nič. Le kakšno obvestilo o milijonsko vrto^averyi zadetkti na neki nizozemski loteriji in pismo prijatelja z one strani poloble, ki ti ttrriirajoc ter z milijoni na svojem hančnerii računu ponuja življenjsko priložnost, da preko poslovnega sodelovanja potrdiš neitm-nost človeške vrste. Z zaskrlyljenostjo ugotavljam, da me je letošnje poletje tijelo prav na ta - slednji način. Zaenkrat si počitnic niso privoščili niti poslanci v državnem zhom, v katerem so razprave prav v tem tednu v polnem teku. Da bi se izognili dilemarii o primernosti in neprimernosti govora, so pričeli razmišljati o etičnem kodeksu, ki hi zavezoval k civili zim nim standardom ohna.šanja. Tako se ho poslej poslanska etika spremenila v etiketo, protokol. Spoštuj predsednikow voljo! Ne prekorači odmerjenega časa za razpravo/ Ne žali kolegic in kolegov! Ne repliciraj po nepotrebnem! Ne želi .s'i poslanskih bonitet, ki ti po zakonu ne pripadajo!...
Pogosto je dobro, da na.k'ga življenja, načel in pravil ne obvladujejo v celoti. Obstaja namreč bogato področje našega (moralnega) življenja, za katerega si takšndi pravil ne želimo. Pogleda r7w si lahko na primer področje zwstobe. Držanje obljube med prijatelji je mondno sicer v večini primerov zavezujoče, venditrtega ne ureja nobeno pravilo ali zakon. Ce gre za poslovno obljubo, sklenemo pogodbo in tako pridobimo nekaj instrumentov^ s katerimi lahko nadzontjemo ali izsilir}w njeno izpolnjevanje. Za področje prijateljstva pa si kakšnih posebnih uredb ne želimo^ .saj bi dodobra asi roma šile naša življenja.
Podobno .se lahko vprašamo za poslance v parlamentu. Ali gre za kakšno posebno jKiklicrur skupino, v kateri bi bd potreben oddeljen kodeksy ki bi uravnaval in vodil njeno delovanje? !^islim. da ne. Če je pri zdravstveruh delavcih in podobnih .skupinah tak kodeks pogosto razumljiv in koristen, je pri zastopnikih ljudstva odvečen. Seveda je vpra.^anje, kako bo kodeks oblikovan in zapisan. Če obstajajo pravila, /u nujno, da so ta pravila tudi dobra. Kodeks enega izmed ameri.ških združenj psihologov in psdioanalitikov tako na primer za-prisežrtike zavezuje k poklicni ryiolčečnosti. Prekršijo jo lahko le v dveh primerih. Prva izjema je situacija, v kateri bi lahko molk pomend življenjski) nevarnost zii pacienta ah drugth, druga pay če pacient ne poravna račimov za zdravljenje. Pravila ne morvjo pokriti vsega, kar.se je ali se ho dogajali) v parlamentu, hkrati pa dopuščajo različne inJerjyretacije. Stem pa ht) kodeks sat7j postal le še eno izmed opravičd za nestrpnost.
Kakor vse kaže, se tako domu kot svetit obeta dolgo poletje. Nedavtji teroristični napadi v Londonu vzbujajo .skrb. Naša vlada in njene institucije so v zaastanku, ki ga jepovzrf>čdpo-volilni .sok. Pogajanja z EU o novih regijah ne IxhIo lahka. Sicer pa je Velenje že drugič v kratkem Času dobilo dobrodušno odmerjen programski čas na naciorufini televiziji. Po obiskti vlade smo na nebu nad mestom priložnosti lahko opazovali še rwše orle. Nad sh)ki .sem bil navdušeru ob pogledu na zarjavelo ograjo skakalnice in prav nemarno olwšenim reklamnim panojerrt p<xi m<xsfom skakalnice pa precej manj.
Pred nami je dolgo vroče poletje. Cisto drugačno poletje, kakor ga poznamo iz osebne izkušnje, ko si lahko v spokojnem mini poletne noči malo oddahnemo in ko nas v*prav poseben odnrjs z nekimi daljnimi in zapuščenimi .solinami lahko .spravi že kakšna popevh/.

INTERVJU
»Dobri sosedje morajo biti strpni in navajeni drug drugega poslušati«
Minister za zunanje zadeve dr. Diinilrij Rupelj je l)il oh obisku v Sa\inj8ko-šaleski regiji ludi gost našega u!XHlništA a
Mira Zakošek_
Zf tiekûj časa ste uwanji /runisier Republike Sh' ve/iije, hkra/i pa pretisedujele tudi OVSE^ju. AU je sploh moz/io, da ena oseba h'alifetuo opravlja dve tako pomembni fimkciji naenkrat? »Će je kvaliie t na oseba, lahko. Salim.se. OVSE je dolžnost, ki nam pripada na pcxllagi dogovorw, ki i>o hili sprejeli ?e pred leti. Leta IW se je takratni prcdscdnikvlade dr. Drn owe k zave/al, da bo Slovenija pred.scdovala OVSE-ju v letoSnjem letu. Na^rt se pripravlja za nmoga leta naprej» zunanji mini.sler pa jo listi, ki mora to delo opraviti. To je naneknaCinpri/nanjc Sloveniji, hkrati pa tudi velika odgovornost, saj se naŠa dr/ava ukvarja s problemi 54 dr^av, med katerimi so tudi tako problematične, kol sov/h^xlnoa/íjske dr/ave Kirgistan, Uzbekistan in druge. To res jemlje pre-cej Casa, vendar pa dima^nje moderne komunikacije marsikaj olajšajo. Sloveniji pa so zato, ker je predsedujoča OVSE, odprla mnoga vrata in je včasih na^e delo zaradi tega lažje,« Skiiptna Ht^ednih osehnosli zo refonno Organizacije za varnosi in sodelovanje v Evropi vam je pre-dala svoje poročilo o predlos^h za povečanje uči/i-kovitosli organizacije. Je mogqče povedati kaj \'eČ. Kaj prifursvjo predl<tgi?
»Predlog reforme ho v teh dneh predan stalnemu svetu na Dunaju, šele potem se bn razvila poglobljena in vsestranska nizprava. L-ihko rečem, tla so predlogi dobri in se tičejo boljše učinkovitosti, boljSe povezanosti organizacije, ličejo se določanja natančnejših razmerij med generalnim sekreiaijem - Iett)s dobimo novega - in predsedujočim. OVSE po tem predlogu pcwtaja pravna oseba, organizacija ? bolj natančno določeno strukturo in z večjo razločnosijo, ko gre /a delovanje v mednarodnem prastaru.« Pred kratkim smo praz/iovali 14. roj.sfni dan Repu-blike SUfvenije. pa me zanima, Če snto v tem ohdo-bjii in v čem smo napredovati v mednarodnih od' nosih?
»Ah, lo je pa zelo, zelo prijazno vpra.^nje. V 14 lelih, odkar smo začeli z velikimi spremembami v Sloveniji, smo dosegli največ, kar je sploh mogoče doseči. Slovenija je najprej v kratkem ča.su dobila mednarodno priznanje; kol veste, smo se osamasvojili junija, mednarodno priznanje pa smo dobili zře decembra, tako da je od naSega lastnega razglašanja samostojnosti do mednarodnega priznanja minilo pol leta. Potem smo delali korake v smeri članstva v Evropski uniji, najprej smo bili pridruženi člani, potem smo postali polni člani, pastali smo člani organizacije NATO, postali smo zelo prepoznavna država na zemljevidu Evrope in, upam si reči.
sveta, s predsedovanjem OVSE-ju smo si prido' bili dodatno vidnost in ugled. S predsedovanjem Evropski uniji leta 2n()8, ki nas bo doletelo kol prvo novo Članico, si bomo pridobili §e dodatno vidntwl. Moramo vedeti, da je SUwenija nova država, da nismo Madžarska ali Poljsko, ki sta že dolgo na mednarodnem j'îrizoriscu. Mi smo si morali svoj pokržaj na tem prizorišču izboriti. Izborili smo si ga, ne zaradi mene osebno, ampak zaradi relativno smotrne slovenske politike In zaradi dobrega sodelovanja glavnih akterjev slovenske politike. Mislim, da smo v 14 lelih naredili zelo veliko, skorajda si ne predstavljam, da hi lahko naredili več. Js£/. osebno, kersem pri tem sodeloval, sem pom\sen na ta Čas in dosežke, ki jih je SIcwcnija v njem dosegla.« Vendar pa ljudje vseeno mislijo, da s sosednjo I/n'aško odnosi ne napredujejo. i)a pretirano pod» piramo njen vstop v Evropsko unijo. Vi pa sle ne-davno srečanje na iírionih ocenili kot ofenzivo prisrčnosti; lahko Hrvatje od nđ.v, mi pa od njih pričakujemo kaj konkretnejšega ? »Ne vem, jaz upam, da ne kaj slabega Naši odnosi s Hrvaško so res zapleteni, pa ne po krivdi Hrvaške niti Slovenije, ampak zaradi tega, ker sla obe državi novi. dre za težave, ki jili imamo zaradi riizpada Jugoslavije.za težave, za katere nismo sami krK'i. Imamo problem z mejo, tak-^ne meje doslej nikoli v zgodovini ni bilo "govorim o meji na morju, pa deloma tudi o državni meji. le reči bo treba prej ali siej uredili. ampLtk pravim: prej ali slej. Ne mudi se, da bi morah to storiti na vrat na nas. Zaenkrat Slovenija in Hrvaška dobro sodelujeta in živita ena oh drugi uspesno, na zadovoljstvo državljanov, lu pa tam seveda tudi na kakSno njihovo jezo, vendar pa vemo, da vsak Slovenec — vsak sloveaski državljan - dva milijona nas je, preživi približno dva dni na leto na Hrvaivkem. Ljudje si želijo sodelovanja, dobrih odnosov, miru in politika mora sledili željam državljanov. Jaz mislim, da so nasi državljani zadovoljni, če se sku5a politika prijazno pogovarjali s sosednjo 1 IrvaSko in u-slvarjati prijazne odnose. Brioni so bili pačdogixiek,kigajiiznebiprevečpweiičeval. na katerem pa smo vendarle začeli ustvarjali neko novo razp<^loženje, ki je bolj ivomo od tistega, ki je vladalo pred lem. « Veliko govorimo o mednarodnetn lerori^nu, vendar ali ni s stalisča na.še prilunlnosti in iutrmalnega hi'
vanja večji pnfblem globalizacija, kije^ kot je videli, ponekfHl usta iz nadzora. Vse večja gospodarska in srelovna nutč Kitajske, verjetno pa v prihoíhws/i tiuli Jtulije, te močno ogrota nekatere us/aljene go.spo-darske in politične tokove. Ta nacionalna gospo<lar» .sfva bftdo ze z/tradi števila prehivaleet^ hnaln dose^ gla in presegla celotni hru/o produkt ZDA. Kako na.ša zunanja politika sledi tem spreniemham? »Mislim, da terorizma ne smemo podcenjevali, vendar pa se ga ne smemi*) i^ali in se moramo primerno nanj pripraviti oziroma se organbirali, da se nam ne zgodi kaj hudega. Recimo, zadnjič sein bil na konferenci, na kateri je bivSi predsednik ustavnega sodii^a Francije govoril o strahotah, ki bi utegnile zadeti neko evroi\sko mesto, če bi nekdo pritihotapil vkovčku eno teh manjših jedrskih bomb. Danes tehnologija omogoča zelo miniaturno orožje za množično uničevanje. In če se kaj taksnega zgodi v večjem evropskem centru, bi to v resnici ohromilo ne samo listo državo, ampak tudi celotno evn'ipsko ekonomijo in najbrž s tem posledičnih tudi ekonomijo drugih kontinentov.
Skratka s tem se ne smemo šalili in je povezano z globalizacljo. Će ne bi bilo globalizacije, najbrž ne bi bilo terorizma, kol ga poznamo danes. Globalizacija prinaša vse-.splosno informiram^si, posnemanje. Danes wi vidijo poročila iz drugih kkmlinenlov, glediijo televizijo, so obveščeni o lem, kar se po svetu dogaja. Ib je po svoje dobro, po svoje pa tudi nevarno, saj se preko teh informacij, ki hilro obkrožajo povezujejo in učijo tudi teroristi in to seveda ni lepa reč. Za glo-balizacijo nili ne moremo reči. da je
tislaiz nadzora.kerjeiopojav, kigaje treba .sprejeti in osmisliti. Treba je videti, kako se bomo v pogojih globalizacije znašli in organizirali lako. da nam bo čim boljše. Cîovonle o Kitajski, Indiji. Jaz sem med drugim zaskrbljen ludi zato, kersenasvc-tovnem prizorišču pojavljajo tako močne države, kc^l so Kitajska in Indija. Recimo. Indija proizvaja leinoen milijon inženirje^', ki seveda vsi znajo angleško in se lahko zelo svobodno gibljejo po vseh zahodnih trgih delovne sile, ki so izredno dobro izobraženi in so pripravljeni tudi kaj potrpeti -za razliko od Evropejcev, ki smo - priznajmo si - že nekoliko razvajeni in zahtevamo seveda viSje dohodke. Da bi bila Evropa sposobna konkurirali lem velikim izjrivtim, bi se morala bolje organizirati, kar
pa nam z referendumoma o astavi ni uspelo, /ato je zdaj Ireba res stakniti glave in videli, kaj je mogoče naredili v tej situaciji. Slovenija bo vsekakor igrala zelo konstruktivno vlogo.« 1'Ča.sih se zdi, da vas holj kot doma cenijo v tujini. Pred flnevi ste prejeli vi.soko priznanje foruma Crans Montana (Prix de la fondation) za zasluge pri promociji miru, svobode, demokracije in med' narf)dnega sodelm-anja. Cestita/no. Kaj xwn po/neni takšna potrditev vašega dela? »Mislim, da morda niste čisto natančno zadeli, ko ste rekli, da našega dela ne cenijo doma. Upam, da večinoma Slovenci že vedo, da je ta vlada kar uspešna, daje zunanje minisir.stvo aspeSno, da je slovenska zunanja pohtika kar prava. Seveda je en del tega priznanja, ki ga už-h'amo v tujini, ki se kaže tudi s takšnimi prizna^ nji in nagradami, treba riizumcii kot možnost za lo, da smo Šc uspešnejši. 'Ib nam odpira Še kakšna dodatna vrata, dobimo dodatne povezave, znance, prljaielje iin. Jaz se z ljudmi, s katerimi sem se srečal zdaj v Monaku, seveda srečujem tudi sicer, se pa med nami ustvarjajo neka nova prijateljstva in neke nove povezave, ki so gotovo koristne tudi naSi drŽavi. Mnenja pri nas pa so zelo različna, Zadnjič so me v neki anketi imenovali za najuspešnejšega ministra slovenske vlade, naslednji dan so me pa že spet pljuvali nekje na prvi sirani. To je la medij.ski svet, ki je en del globalizacije in življenja. Včasih ni najbolj prijetno, ampak če je človek vpoliliki, se mora s tem sprijaznili in imeli primerno distanco do lega, kar pišejo mediji. Ljudje hiiro pozabijo, kar piše v časopisu, in tudi tisto, kar slišijo po radiu, medtem ko delo ostane. Na daljši rok so stvari dosti bolj urejene, kot se zdijo na prvi po^ed. Medna-rc^dna priznanja pa so nakazovanje llsiegii uspeha ali tiste paziiivnosli na daljši rok. Jaz gledam na to lako.« tXíorda Š-e vaŠpof^ed na Slovenijo in Evropo čez Štiri teta ? Kakšno življenje se nam obeta ? »Pregovor pravi, kobi bilvedež, ne bi bil revež. Itvko je napovedovali, vendar mislim, da se Sloveniji t)bela zelo prijetna prihodnost. Kolikor po?nam mednarodne razmere, literaturo in znaastvena premišljevanja, sodim, da je Slovenija ena izredno uspešnih in srečnih držav. Poglejte, kje je bila leta 1989 in kje je danes. I Projecirajie la razvoj iz socialisiične republike v suvereno državo, članice") EU, na čas čez šliri leta in videli boste, da .se nam obeta sami'^ vîse dobro. Bojim sc, da bomo imeli nekaj notranjih težav in notranjih živčnih situacij, .saj gotovo tudi naša demografska situacija ni dobra. Tudi z našo majhnostjo imamo nekaj težav, ampak v osnovi lahko rečem, da nam ho dobro in da nam bo šlo Še bolje. Kol politik sem poklicni optimist in tudi sicer, kol sem že rekel, ne vidim možnosti, da bi se nam kaj bistveno polçvarikv Skupaj bomo še marsikaj dobrega naredili. Se%'eda. čc bomo sirpni drug do drugega in če se bomo navadili ludi drug drugega poslušati.«
Najpomembnejše je spregovoriti
/akljneek konferenc o nasilju nad otroki -Tudi v V(^lonju delajo na Umu podioeju
Mojca Hrajnc
Prejšnji leden sta sevLjubljani končala mednarodni regionalni posvet z naslovom »Ustavimo nasilje nad otroki — ukrepaj mo zdají« in konferenca Jokohamski pregled za Uvropo in Srednjo Azijo-boj prol i.sptilnemu nasilju in zlorabljanju otrok. V devetih točkah t. i. Ljubljanskih skle-pwsose udeleženci zavezah, da bodo na vseh področjih ure.snič-evali strategije za preprečevanje nasilja nad otroki.
Toda zavezali se in zares učinkovito ukrepali sla dve povsem različni stvari. Slrah,dabo lako tudi ostalo, mnogim mladim žrtvam nasilja jemlje pogum, da hi spregovorile. Zal.
»R)membno je, d<j otroci, ki scí žrtve nasilja, poiščejo sirokovno pomoč. Najlažje se bodo verjetno zaupali razrednikom ali svetovalnim delavcem, vsekakor pa smo jim na voljo tudi mi,« je ptwedala Milena Polšak, višja svetovalka na Ceniru za socialno delo Velenje.
Lani so v Velenju obravnavali primerov nasilja nad otroki. Gre za nasilje fizične in psihične niirave, zanemarjanja in suma spolne zlorabe. Da bi delovali zares učinkovito in proti tovrstnemu n^isilju dejansko ukrepali zdaj,soasianovih muliiprofesl-onalno krizno ekipo, v kaleri delujejo predstavniki vrtca, .šolskih svetovalnih delavcev, pedi-atrov, kriminalistične službe in Cenlra za sixialno delo. S skupnimi močmi prej odkrijejo, kje .se nasilje dogaja, in skušajo ukrepati. Najprej žrtvam in storilcem predstavijo možnosd. »Oe gre za hud primer, otroka napo-\ imo v krizni center, kjer ostane največ 21 dni,« je dejala Polšakova. V tem času strokovni
delavci dobro preučijo situacijo in v primeru, da nevarnost nasilja za oinika še obstaja, poiščejo nadomestno bivališče. A nikoli ne ravnajo proti otrokovi volji -če želi, se lahko vedno vrne domov. »Vsem želimo povedali, da so v takšnih primerih otroci žrlve in ne nosijo nikakršne odgovornosti!« je še opozorila Polšakova.
Kako grozljivi so občutki zlorabljenih otrok, si je težko pred-slavljali. Prav zato je Minislr-
Oln^i v stiski se lahko obrnejo na vse oddelke Centra za sťtfiaJno delo, na policijo, vsak dan od 12. do 20. ure pa lahko brezplačno pokličejo na Telefon za otroke in mladostnike (TOM): 080-12-34.

stvo za šolslvo in Šporl že spomladi vrtce in šole po vsej Sl<jvc-niji pozvalo, naj se z otroki pogovarjajo o lem, kakšno gorje prinaša nasilje. Nastala je razstava risb, ki so jih prejšnji leden ob priložnosti omenjenih konferenc ludi razstavili.
Konferenci sla se končali, otrokom v nevarnosti pa ostajata dve mivžnosti: povedali ali ne povedati. TLsti, ki jih za otroke skrbi, pravijo, daje boljša druga. Tako tudi Milena Polšak:
»Otroke bi rada pozvala, da res povedo, ko se jim v življenju dogajajo takšne krivice.«

KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
Krajine v vsej svoji lepoti
V i^a/sLavisou Gorenje vScrvis na oglcU lazsuiva del Salcškiti likovnikov
Vetťiye - DniStvo 7a Kulturo Cforcnjc sc irudi, da vsako Iclo pripravi vcC dogodkov, ki luUi dclavcem Gorenja in ohiskovnl-ccm podjcîja dajo več duhovne hrane. Lclosso med drugim pripravili tudi kar dve likovni koio-
U me I nosi na kritičarka Milena Koren Ba/iêek nam je o ustvarjanju in ustvarjenem na koloniji povedala: »loje bilo enodnevno druženje in usivarjanje. Liktwni-kom sem se pridružila, ko so dela že bila v dokončevanju.
koncu smo sc v prijateijskcm krogu pomenkovali o delih, ki so nastala, in se skupaj odločili, kaj bi izbrali /a razsîavo. Na razstavi so dela, ki smo jih izbrali skupaj» k nekalen, ki radi delujejo bolj po svoje, so Í7brana dela zamenjali.«
Na razstavi pa je mogc^e videli tudi nekaj slik, kist^ nastale še na eni likovni koloniji, ki jo je pripravilo društvo 7ň kulturo Oore-nje. Taje potekala med 9. in 12.
Na otvoritev raz&tave v razstavišču Gorenja Servisa je prišlo veliko udeležencev liolonije In
razstavljalcevf pa tudi ljubitelji umetnosti.
iiiji, na kateri so povabili iickři-tere šaleške likovnike. Kolonija je potekala v maju na kmc<ikem turizmu Atelšekv Šmihelu nad Moziijeni, na njej pa je ustvarjalo 20 likovnikov. Najboljša dela, ki so nastala ta dan, so postavili v ra/siavtí^ Gorenja vSer-visa, razslavo pa so <">dprli v četrtek.
Lahko hi rekla, daje loHlo t. i. usmerjeno slikarstvo, saj udeleženci astvarjajo po željah organizatorja kolonije, Mislim, da je bil prav kraj Šmihel v času kolonije izrazito slikovit in je nudil veliko pogledov: vsak, ki ima nek čut za krajinarsivi^je tu na^l neSlelo moiivov, kar se odraža tudi na razstavi. Na
junijem v Deli krajiai, v IiiSi, kjer je nekoč živel Oton /Zupančič. Tudi na tej koloniji je ustvarjalo nekaj članov društva šaleških li* kovnikov, pridružili pa so se jim tudi akademski slikarji. Dela akademskih slikarjev bodo v Gorenju razstavili drugo leto ob kuUurnem prazniku.
■ Bš
popust za vse
imetnike kartice ZRNO NA ZRNO na več kot 300 izdelkov blagovne znamke Good
Rusi in Francoxi navdušili
Šoštanj jc lolos goslil dve pre(isla\1 feslivaia Ana
Desdîiira
Šoštanj, 6. julija - Po li.slem, ko so Šoštanjčani lani v okviru mednarodnega festivala uličnih gledališč Ana Desetnica, ki jc polekal v Ljubljani, pripeljali v mesto Brazilce, je letos /avod za kulturo pripeljal Ruse in Francoze. Olx: predstavi sta gle-
dalce navdušili, zvrsiili pa sla se ena za drugo.
Najprej Rusi .s povorko nenavadnih oseb, ki so zapletle publiko- in nije bilo malo - v igro luči in ogledal. Predstava je temeljila na igralski improvizaciji, /aio nesporazumov z nepoznavanjem jezika ni bilo.
[n /a njimi Francozi. Ti z gledališko predstavo s pridihom cirkusa sploh navdušili. Sloje za akrobatsko humorno predstavo, polno osupljivih zračnih vragtilij, za katero so se igralci, kolikor je bilo za predstavo potrebno, naučili sloveasko. Dobro in smešno so se naučili.
■ Milena Hrstič • Planine
m
Odlični rezultati poklicne mature
0(103 uspesnili kai^ 47 dijakov SOV -Prvič na tej maturi uidi zlati maturanti
Tatjana Podgoršek_
Velenje, 8. julija - V zbornici Poklicne in tehniške strojne šole Šolskega centra Velenje je bila priložnostna slovesnost, na kateri so razglasili rezultate in podelili spričevala o opravljeni poklicni madiri. Po besedah ravnatelja šole Janka relčnika so bih li izjemni, saj je to zrelostno preizkušnjo uspešno opravilo 87 odstotkov udeležencev ali od 54 kar 47 dijakov. Podrobnejši pregled kaie, da je od 26 rednih Uíjřikov strojne lelinL^ke Šole opravilo poklicno maturo 22, od 19 udeležencev poklicno-lehniškega izobraževanja je bilo uspej^nih 16, od 9 kandidatov, vključenih v sisîem iz-obrai^evanja, so bili uspeSni vsi, od devetih občajiov, ki so pred leli obiskovali izobraževanje, vendar niso končali vseh obveznosti, pa ni bil uspešen nihče. Nfed Li.spei>nimi maturami so bili lokrai prvič ludi zlati, in to kar štirje (trije so bili vpisani redno, eden se je izobraževal ob delu). In kaj so li povedali?
Matic Ka{lliček(zbriiljcvseh točk): »Seveda sem z rezul-Lati poklicne mature zadovoljen. Let, ki sem jih preživel na Poklicni in tehniški strojni

šoli, se bom spominjal po tem, da je bilo vsega dovolj: učenja, zabave, pogrešal pa sem večjo promocijo šole. Lma nekalerc prednosti v primerjavi z diugimi, a jih ue znajo izkoristili. Strojniki smo bili neupravičeno zapastavljeni povsod. Pred mano je sedaj maiuritetni lečaj, ki mi bo omogočil izobraževanje na univerzi. Ker zaradi zdravstvenih težav ne morem na Slrojno fakulteto - smer letalstvo, je moj cilj Študij psihologije.«
Grejitif Skeriak: »Po končani osnovni šoli sem se najprej vpisal na Splošno in strokovno ^mnazijo.vendarnišla Po prvem letniku sem presedlal na strojno tehniško in menim, da sem naredil pravo potezo. Na splošno sem s šolanjem na njej zadovoljen. Tu sem preživel najlepša leia, spoznal prijatelje, s katerimi smo skupa; Šli Čez hribe in doline. Izobraževanja ne bom nadaljeval v striijništvu, iimpak sem se odločil za poUcijsko-varnostne vede, kar je moja
želja iz zgodnje mladosti.«
Dajan Pavlovlč:« Šolanje na
E Poklicni in tehniški strojni Šoli na ŽoUkem centru Velenje si bom zapomnil po sošolcih ter učiteljih. Cne bom imel v lepšem, druge vslabem spominu. Moram pa priznali, da so mi pomagali, ko mi je bila njihova pomoć najbolj potrebna. Mc pažrtlusti to, da sjiîo bili strojniki vseskozi zapostavljeni v primerjavi z drugimi šolami. Vedno smo bili na zadnjem me,slu, a si tega nismo zaslužil;. Prihodnje Študijsko leto lu'^m študent Visoke šole za strojništvo v Mariboru.«
Peter Fijavž: »Moje izkušnje in spomini na izobražxívanjc na šoli izolskega centra so druaačna kol
pri dijakih, ki so se izobraževali redno. Poleg službe je bilo kar težko slediti še natrpanemu urniku. Kar oddahnil sem si. Pohvalil bi predavatelje. So kakovostni in si vzamejo čas za potrebna dodatna pojasnila. Tudi sicer moram pohvalil iorganizacijo pouka. Izobraževanje v tej smeri bom nadaljeval, vendar zaradi drugih obveznosti po letu dni počitnic.«
■ Tp

»Nisem pričakoval, tudi nisem počal^al.«
PrcjSnj j konvc ledna jc bib v Ntwj Cn^rici v okviru pi^lclnc šoki 3. med-iwrodno tekmovanje wkscifťínisitw ibœlAIpc-Jadran 'Donava. Med udeleženci je l>Ílo luíli pet dijakov velenjske glaslxine sole. Najbolje se je(xJre/ii[,|Hne/. UršcJ.ki je med UiekiTiovalcjvprvi kaicgc vij t osvojil prvo mesK). Prejel p;i je tucij na-gracki za najbc^ljšc^ izvedlx^ skladbe slovenskega skladatelja.
»Sama presenečenja. Nisem pričakoval lakAnega uspeha, ker letos nisem bil ravno priden./.alo tudi nisem piićakal na razglasitev re/ultalov. Napaka. OOilno imam še rezerve, tokrat pa me je sprem-
IjiUa ludi sreća. Moram pa priznati. Ja sem si na začetku poletne ^le zelo želel stati na odru med naj-boIplmi.'< je povedal .lanez in denial, da je lani vadil z mentorjem (Jornz-<\ujn Ibpolovcem. letos pa z med-naaidnimi mentorji.
Največ zaslug za uspeh pripisuje Janez asialim udeležencem poletne áolesakst^lbntw. Po K) ur na dan N'adili in naj si je hotel biti še tako »gluii«, melixlij, ki so se razlegale praklično po eelotnem mestu> ni mogel presli.^ati. >Kar potegnilo me je iii sem vadil z njimi. Če ne bi bili drugi tako zagreti, ne vem. kaj bi odne.sel cxl leUsnje pi)letiic
Taki) pa sem pridobil veliko dodatnega znanja, se Rebolj izpc^polnilv igranju na saksofon, za nameček pasem si z nagrado pokril .siroj^ke poletne
V šolskem letu 2004/2()t).S je končal pn'i letnik ^mnazije in lako premagal prvo stopničko na pi^li dogiťisbeneakiulemíje.na kateri bi po ktmčani srednji k.)\i rad nadsilje-val izobraževanje.	■ Tp
Janez Urše]: »Zlati plaketi z lanskega državnega tekmo-vanja saksofonistov sem letos doda! prvo nagrado z mednarodne preizkušnje.t*
Mesec dni v Velenju ne bo kniižnice
Prostori iiovp kiijižnk C v Oi^iilru Novći so povsem koiirani, [» iprave na selitev pa Hi) inlen/ivne
Velenje • Letošnje pt^lelje je za zaposlene v javnem zavodu Knjižnica Velenje drugačno kot prejšnja leta. saj se že nekaj časa pripravljajo na selitev knjižnice iz dc'ïsedanjih dveh lokacij v nove prostore, ki so že povsem dokončani in opremljeni. VUid» VrbIC, direktor Knji^iice Velenje, nam je povedal, da priprave na selitev potekajo že nekaj mese-
cev, saj mtirajo Se pn:d preselitvijo knjižničnega gradiva postorili man^ikaj- Od 20. junija pa v vseh treh enotah velenjske knjižnice velja ludi poletni delovni čas.
»Tudi naši delavci se morajo odpočili, zalo imamo, kot vsako poletje, krajši delovni čas. 20. avgusta bosta obe enoti v Velenju odprti ob pimedeljkih in sredah med 13. in uro,v torek. Četrtek in petek pa med 8. in 11 uro. 22. avgusta zapiramo obe enoii velenjske knjižnice približno za en mesec, saj naj bi novo knjižnico uradno odprli 20. septembra.«
In kako bo potekala selitev knjižnice? »^e nekaj časa delamo selekcijo med knjižničnim gradivom. Del ga bomoodpisali. del ga bomo pripravili za skladiščenje -dtislej skladišča sploh nismo imeli.
Približno 1(K) tisoč enot pa moramo Se pred selitvijo opremiti z varnostnimi nitkami zaradi za.ščile pred krajiv Tudi tega doslej nismo imeli. Ročunamo. ih\ bomo večino dela pri selitvi lahko opravili z lastnimi bidri, morda bomo najeli ludi pomoč preko Študentskega servisa. "la selitev namreč zahteva strokoven pristop pri razvrščanju na pc^lice, vsekakor bo veliko tudi fizičnega dela.«
Sislem izpc^soje v novi knjižnici bo malo drugačen, kot smo ga bili vajeni doslej. »Najprej bodo bralci na posebnem pultu vrnili knjige, tu si jih bodo tudi izp<\sojali. Na oddelkih pa bodo prisotni svettv valci, ki se bt>do ukvarjali les svetovanjem bralcem.« Zato lahko računamo, da bo nova knjižnica prinesla ludi spremembe pri sa-
Knjižnicii v Velenju ixl 22. avgusta do 2i). .septembra ne bo odprta, lakrai tudi ne bi^do računal) zamudnine. Odprla pa bcî knjižnica v Šoštanju, in sicer vsak ponedeljek med 12..^0in IK.^Oinvpetekmed 9.30. in 14. 30 uro. Vendar Imajo v Šoštanju veliko manj knjig kol v Velenju, bo pa mogoče pri njih v tem času naročiti tudi gradivo iz med-knjižnične izmenjave,
mem načinu komunikacije z bralci, ki se jim bodo se bolj posvečali.
Ob zadnjem obisku knjižnice sem sll.Šala, da se kar nekaj ljudi, ki imajo radi knjige, javlja za pnv;-tovoljn<^ pomťíč pri selitvi. Seveda bodo takih veseli.
■ bš
Počitnic skoraj ni
(iodha Zgornjih Savinjske doline vse l)olj iskana in prlliul)li(^na gosi ja pilnulilev - / uspeiii dokazuje, da si zasluži vee posluha pri lokaííilh skupnostlfi - V |)hcak()vaiiju Izletnice delovanja
Tatjana Podgoršek
Godba /gornje Savinjske doline je vse bolj iskana in priljubljena gostja najrazličnejših prireditev od Solčave do Mozirja in tudi dlje. .'^l-članski orke.ster, ki ga vodi Ti»mi»ž Gučekje v zadnjih letih dekwanja dosegel precejšen napredek pri kakovosti in ludi izbiri programa. Sodi med mlajše tovrstne orkestre v Sloveniji, saj je povprečna starasi njegovih članov od 20 do 23 let. Na državnih tckmovajijih godb nasiopa v prvi težavnostni skupini, v vitrini pa hrani kar nekaj zavidanja vred-
nih priznanj. Nazadnje so vanjo shranili zialo priznanje in pokal Ormoža kot absolutni zmagovalec 11. tekmovanja godb Slovenije v zabavnem programu vsku-pini orkestrov z več kol 40 člani.
MhIcJ Krnjnc. predsednik orkestra, pripisuje uspehe zavzetemu delu godbenikov z umetniškim vodjem na čelu 1er rcdinemu pt.^ m laje va nju orkestra. SotleIujeji> z nazarsko glasbeno Šolo. od koder črpajo kakovosuie glasbenike. Ti se najprej kalijo v mladinskem pihalnem orkestru, najboljše pa '>potegnejo« v članskega. Vsiiko leto lako pridobijo
ludi do 1(1 novih Članov. »Pomlajujemo in tudi nadgrajujemo kakovost,« je povedal Matej BCra-jnc, Med najodmevnejšimi nastopi giidbe je letni koncert, ki ga zaradi vse večjega zanimanja odslej pripravljajo v nazarski š-pirini dvc^rani. ki sprejme od .^00 do 600 ljudi. Prav tako so tradlcl-onabi udeleženci prireditev ob mesecu k'ullure v Zgornji Savinjski dolini nepogrešljivi izvajalci kulturnih programov na vse večjih proslavah in ob drugih priložnostih. »Počitnic skorajda ni. V juliju In avgustu imamo še nekaj obveznosti, septembra pa začnemo z novimi Člani priprave na letni koncert, ki ga običajno organiziramo januarja.«
Vse večji krog navdušenih poslušalcev dokazuje, da so ubrali pravo pot. Vendar pa si takšen odziv želijo tudi v lokalnih skupnostih. »Člani gi.>dbe prihajamo iz vseh Še.stih občin Zgc^rnje Savinjske doline. Ko pridemo igrat v kakšno okolje, smo dobrodošli. Takoj pa se 'zalomť, ko se začnemo pogovarjati o rednem
financiranju. Občina Mozirje je edina od občin v dolini, ki nam zagotavlja denar vsak mesec. Z uspehi pa d( ukazuje m o. da si tudi drugje zaslužJmíí več posluha.
Pred godbeniki so novi izzivi. Vsako leto si zadajo višje cilje, s katerimi posku-šajo zadovoljiti Čim Večji krog poslušalcev In tudi svoje »duše«. Prihodnje telo bo ^ po-sebej pesiro, V priprave so namreč uvrstili tudi praznovanje 3(1-letnice delovanja (orkestra.
Usta
Poletje v glasbi
Čeprvv se nas nii trenutke izogil?t/, je neiuidríno lu težko priča ko-VíWopofeij\^. Čas, kose hitrost nemiidomii spremeni in konekati^re stvarima več neodhèljnv. fbkije ponuja prednost prijeinej^m užitkom, med drugim tudi kuUurntm.
Ustavimo se loknn pri poletnih glasbenih jesiivulih. Okolica jih ponuja kar nekaj. Konec jttnija se jev Marihoni trinajsiič odpri veseli Fiistivcd j,ent z nadvse pisano ponudbo, ki niha med klas^čno^ jazz, }X}ptdamo, etno, kantaviorsko ghi^ho in filesnimi. giedaOŠkimi in .çyw-tnimi prireditvami. Leni spada med največje fesdvak pri nas, saj naj bi kino pripravil vkro$ 4(X) i>osnmez^iih do^^odkov, nje^va glavna formtda pases!\riva v »muhikuhumosti'*. Na drti^m koncu državic inmuja v prestolnici precejšen delež poletne ponudite }.jublja}v^ii)<)-letni {estival, ki i mu še nekoliko dttljŠo :!^odovino. Mimoiđe, pni slo\enski glasbeni festivalje bil or^nnizimn v l.jtdyljani maja ! 932. ob 6()-letnici (îlasbene matice, /ačetki današnje^ po segajo v leto Î952, koje furistično dniStvo l.juliljana priredilo pni luristični teden, naslednje leto pa jeiznjegd zrasel pni LjiMjanski j'estiwl. 7h je letos odpri xrata prejšnji teden s posmitvijo (pnv pri nas; l^o-kojjeve opere Ognjeni angel iz^'edbi akademskega državnega JioliSoj teatra iz Rusije. Ljubljanski festn'u/ponuja cel sklop jmre-ditev z zanimivimi programi, znanimi imeni {in precej zasoljenimi, vedno bolj e\'r(jpskimi cenami). Ljubljanska in mariborska poletna festivala računata na nrznovrstno publiko, tako na sialne obiskovalce kol na tiste mimoidoče.
Poleg velikih pa živi cela vrsta manjših, bolj specializiranih, če se zamejimo na pi>lje klasične glasShe, sta zanj značilni d\'e poletni glasbeni središči. kise uhaijata s pojmom »stara glasba«. Neipre)daleč od Velenja se v lireBcoli vsako feto razširja festival stare glasbe, član REMA (fÀropske mreže za .'!taro glasbo). Skuf)ina Festiwl Brežice, ki deluje od leta 1982, oživlja sceno sian glasbe pri nas, sf>odbuja iz\'edbe tujih in do?ni/Čih .'ikladaieljev, prikazuje raznovrstnost različnih ^asbenih stilov cvro}>skih dežel in spodbuja razvoj kulturnega turizma. lirežiški festival se je v letih delovanja razširil na veČ festivalov, poiwmih i* Skupino Festival Brežice. Pt^leg osnovnega s jrrirediivami i' Brežicah in njeni l>liži/ii {glavna prizorišča so viteška dvorana Ptmvskega muzeja, gntd Mokricc, grad Bizeljsko), so letos lu Še Klasicaa Kostanjevica Rajhenlvtřg, Kht.'^icaa Jh.'itojnaj Klasičan Slovenija, ZA HA fy Miisica in via in Brezice moje mesto. Ki) se .m'di (ngusta iztečejo dogodki v Brežicah, glasbeno zaživi Radovljica. Tam ho v dmgi polff vid avgusta potekal festival, letos ubntn na temo antične simbolike Ares - Eros in v glasbi iskal vojno. ljubezen in mir Vrhunski izvajalci obeh festivalov obetajo veliko glasbenih užitkov predvsem za sladokusce. Poleg njiju ži\i in nastaja ptf Sloveniji Še celti vrsta manjših, za/irsko mzno^'smiJi festivalov. Škoda je le, da se Velenje tega gilxinjn (zaenkrat ) izogiba. Meni se zdi recimo krasna ideja o oživitvi fesih ala komorne glasbe XX. stoletja {la je vrsto let potekal v Radencih) v Velenju, ki ima zanj knisne predispozicije. Mogoče pa kmalu pride mimo kakšna priložnost tudi za razvoj kulturnega turizma.
■ Urška Šramel Vučina
Orkester je bil uspeha na tekmovanju v Ormožu zelo vesel.
Likovni krožek z Danico Arzenšek
v družbo val)ijo vse, ki ji[i zaniiiia likovno ustvarjanje
Vokviru Univcrai za tretje življenjsko obdobje Velenje že šliri leta poteka tudi likovni krožek pod mentorstvom Danice Arzenšek. Dejavnost je namenjena ustvarjanju z raziičnimi likovnimi tehnikami. Vštirih letih so preizkusili že kiparje nje. izdelovanje grallk. slikanje, risanje in druge li-ktwne pA'lne. »Letaš lu deluje 11 članc>v. Seveda se nam lahk<> pridruži vsak, ki rad likovno ustvarja," prijazjiovabi ncwe člane Danica. In kak.šni s<i vzrtiki yi\ pridružitev? Mnogi so ob upokojitvi spozjiali, da imajo prostega časa enc«lavno preveč in ga ne morejti koristno preživeti. Razleti so -še v družbi, druženju in dobri volji, ki kijr žari iz članov cb ustvarjanju. Velikc>jlmpi^mcnijo tudi kritike, pt>zJtivne in negativne, kajll prav te privedejo iz-
boljŠimja, izpc^polnjevanja. Tako člani posiajaji> vedno lx>lj spretni in seveda vedno boljši. Sam potek krožka je menU^rica opisali takole: >» Krožek pciieka povsem spontano. Vsak lorekse dobimo, pogovarjamo, izberemo temo in tehn Iko. Nato priife na vrsto moja kratka razlaga ob kateri se osvojijo neka nova znanja, spoznanja. R<idljo se ludI številne ideje, na podlagi kiitcrih temelji izdelek.« Te člani sami odnesejo di^mov ali pa jih javno razstavijo.
»Veliko nam pismeni, da lahko sodelujemo likli pri pripravi razstave. 1er da je naš t rud \«aj delno poplačanspozitivnimiodzjvi obiskovalcev.« se nad tem navdušujejo ustvarjalci. Izdelki, ki »gredo*< posameznikom domov, pa nikakt^r ne romaj(^ v kc^, ampak jih koristno uporabijo.
Nekateri z. njimi ob različnih prikržnostih obdarijo domače, druiy pa si z njimi oprcmijosvoje bivalne pn>store.
■ Vesna Gtinšek
Člani //kovnega krožka

107,8 MHz
R/UDOJQKU IDÛ Í/I\S@POSOGI
Glasbene novičke
Več slasbe, več slik, več
• •
Mimo jc praznovajc rudarskega pntz-nika. pred nami pa vaikc igre. gasilske in drugačne vcsciice, ki hoda popestrile po-Iclno dogajanje v našem okolju. Marsikje hi">mozheIcžnico, foloapniatom ter mi-krolonom zraven, saj bomo tako na radiu Velenje kol v tedniku NaŠ Cas po-sku?>ali »ujeli« počitniška razpoloženja.
Uradnica Radia Velenje Mir.» Ziikošek jc v poletni radijski shemi julija in avgusta predvidela veČino si alniii rubrik, jc pa »čriala« daljJe oddaje in naročila mode-raiorjcm, naj izpolnijo poshiSalccm več glasbenih želja. Ne samo -paradi tega, tudi sicer bo glasba prevladovala v vseh oddajah. Več bo tudi sodelovanja s poslušalci, saj si propaganda (Nina, Jure in Mojca) prizadeva pri poslovnih partnerjih iztržiti Še kakšno nagradno igro /a nak'pasi uša Ice.
Direktor Boris Zakošvk, ki bo naslednje Iri ledne tudi odgovorni urednik Našega časa namesto Staneta Vovka (je na dopaslu), pa ludi želi, da bi bralci našli na straneh časopisa več slik in lahkega branja. In kar Šeil rečejo, je treba storili, narediti, izpolniti.
V.sekakor želimo tistim, ki bodo spremljali program Radia Velenje in prebirali lednik Nai^ čas» prijetne počitniške dni!
■ tp
Uredniki pravijo, da se vam obetajo botj poletne teme.
ïidb ... na kraMco...
MODRIJANI
Na 36. slovenskem festivalu domačo zabavne glasbe na PUiju je občinstvo za zmagovalca izbralo ansambel Modrijani in njihovo skladbo Ostani z menoj. O zmagovalcu so odločali gledalci in poslušalci s telefonskim glasovanjem.
MMS 2005
Od danes pa do sobote, 16. julija. bo v Portorožu potekal že 28. festival Melodije morja In sonca 2005. Danes in jutri bosta na sporedu pollinalna večera, finalisti pa se bodo občinstvu se enkrat predstavili v soboto.
ČUKI
Ena po domaće je naslov zadnjega albuma skupine Čuki. To je že njihov trinajsti studijski album. Od leta 1990, ko so izdali prvega, so Čuki prodali 302.000 albumov in veljajo za ene najbolje prodajanih slovenskih izvajalcev vseh časov.
MAGNIFICO
Podpisal je pogodbo z novo-goriškim Hitom o skupnem nastopanju na nekaterih trgih. V avgustu bo nastopil v Banetkah. Bariju, Biscegliju, Tirani. Budvi, Podgorici in Sarajevu.
VALENTINO KANZYANI
Inetcnique je naslov novega ce-deja našega priznanega didžeja. Na njem je 27 pesmi, Id prinašajo mešanico tech/housea, posneto v živo na treh gramofonih. Novi cd je prvi v seriji, ki jo je začel izdajati sloviti Cari Cox.
Po slirih Iclili nov a 11)11 lil
še vedno aktivni član legendarne liverpoolske četverice The Beatles, 63-Ielni Paul McCartney, bo po dolgih šiirih leiih spel izdal nov album. Eden glavnih nastopajočih na letošnjem dobrodelnem koncertu Live 8 bo album z naslovom Chaos And Creation In The Backjard objavil 13. septembra, na njem pa bo trinajst novih skladb. Vsedelovstudiu je opravil sam, saj je sam odigral vse inštrumente. Po izidu albuma se bo
Paul McCartney podal tudi na promœijsko turnejo po Severni Ameriki, ki jo bo /ačel s koncertom v Miamiju 16. septembra.
A ^Hit.
I
l/Ciin> liidi m notranjo opremo
Ameriški rocker Lenny Kra-vitz, ki smc5 ga lansko lelo lahko občudovali tudi na njegovem nastopu v Ljubljani, se poleg glasbe vse bolj ukvarja tudi z dizajnom. V Miamiju ima namreC lastno podjetje Kj avitz Design, ki se ukvarja z notranjo opreino. Pri lem mu pomagala hc dva partnerja, skupaj pa .sozačeli že pred dvema leioma, ko so opremili nekaj xa.sebnih liiš. SledQa je oprema glasbenega studia, trenutno pa se posvečajo predvsem notranji opremi hotelov. Kol je za ameriške medije izjavil 41-lelni Kraviiz, trenutno (eCejo trije, štirje takSni projekti.
Pink Floyd nikoli vcť^
Legendarna briiaaska skupina Pink Floyd, ki se je po dolgih leiih spel zbrala in v originalni zasedbi uspešno nastopila na Geldoťovem koneerlu Live kljub mamljivim ponudbam ne
bo nadaljevala? nastopi. Kolje povedal njihov kitarist in pevec David Gilmour, so se zbrali izključno za en sam nastop v londonskem Hyde Parku, medtem ko vsi .Ilirje člani odločno zavračajo nadaljnje nastope. Ki)t je še povedal Gilmour, skupini za nekaj nastopov v ZDA ponujajo kar 150 milijonov dolarjev.
IVlariah Irikral
platinasla
Tri meseee po izidu zadnjega albuma jxvke Maríah Carey The Emaneipaiion je taže d(\iegel trojno plaiina-sio naklado. To pojneni, da so ga prodali v veČ kol treh milijonih primerkov, kar dokazuje, da priljubljene pevke, kije na sceni že več kot desetletje, njeni oboževalci še zdaleč niso pozabili. Tri mili-
jonsko naklado je nazadnje uspelo doseči njenemu albumu Rainbow, Se uspešnejša pa sta bila njen prvenec Music Box iz lela 19^3 in album Daydream, ki je izSel lela 199.S.
Dvojilii za Brilncj;?
čas kislih kumaric je kar pravšen za špekuliranje in u^ba-nje o zasebnem :?Jvljenju najrazličnejših zvezdnic in zvezdnikov svetovnega formaia. SveUwni rumeni tisk tako trenutno najbolj vznemirja vprašanje, koliko otrok bo oklo-bra povila slcwiia pevka Britney Spears. 23-leina noseča pop princeska naj bi po poročanju časnika New York Daily News, na katerega se sklicuje tudi znana filmska inlernelna slran
imdb.eom, namreč rodila dvojčka. Pevkina uradna ti-skíwna predstavnica ni novicc niti potrdila niti zanikala.
Hip hop konccrl in košarka
v Velenju tudi letos poteka projekt ulične koi^arke, nad katerim bedi Mladinski center Velenje. Jutri pripravljajo na koial-kaliSču zaključni turnir, ki se bo začel ob 17. uri. Hkrati pa bodo p("«krbeli za obilo hip hop ritmov, saj bo potekal mladinski projekt JIIP HOP BIT. V .so-bot<i bodo 10 §e nadgradili. Ob revialni igri košarkarjev (ali stars) bodo na koialkališču nastopili L C. C)., Polifonia in Kos ta. Cc bo vreme slabo, bo koncert v M(' Velenje.
PESEM TEDNA NA RADIU VEIENJE
Izbor potĚika vsako soboto ob 9.35 uri. ^agovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih oď 9.30 in po poročilih ob 13.30.
1.0MARION-»O<^
2.	U2-City Of Blinding Lights
3.	CKARLOTE CHURCH-Crazy Chick
Omarion ie bil tri Feta vodilni pevec í»yberK]aB2K.Vteh letih je skupina izciala kar átirí albume, potem pa je skupina na veliko ž-alost tisočenh rdjstniildh oboževalk razpadla, Omarion je Imel dober občutek za to. kdaj začeti samostoino kanero in v začetku letošnjega leta je izšel njegov prvi samosloini album z naslovom »O«. Isloimenska skladba je drugi single s tega albuma in h kra 11 zmagovalka tokratnega izbora pesmi tedna.
LESTVICA
mm mmn
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje In vsak četrtek v tedniku Naš čas,
Takole ste glasovali v nedeljo, 10.7.200$:
1.T0NERUS:	Ohcelbo
2.	ČUKI: Ena po domače
3.	KRAJCARJI: Jodlarskf as
4.	BRENDl: Gasilska veselica
5.	ŠTAJERSKIH 7: Prijatelja po srcu se pozna
Predlogi za nedeljo. 17.7.2005
1PODKRAJKI FANTJE: Ookier bom živ
2.	IVAN2AJC: Na dopust
3.	SIJAJ: Vasovalec
4.	VESLE ŠTAJERKE: Ljubček moj, srček moj
5.	NIKOZAJC: Na dopust
■ VitiGrabner

Í*<Arliník in prcdsivJnik Proslo-
voljnci^n tííisílskt^íja dnisha Snuirlno
oí) hikí Bnjan Kúkm in \')'mc Kiiiuar (í)il jmjll dcsni) 8Uí s smm in cltóo tíasilra. vúvn hol) \nvl za drio kol ílriifi. [iiiui v dnt'li m* nuKijka. si)| h()di> ^maťški gasilci P(«KHhHI za zal>avon In \)í'HM' Mkcml: \ snl>oiossivran|('rn P(iD Šinar(nt)iz iV\v Slawnijc.. \ ncdíHlo p<ísk»|>íii ssnimkiini linislí z v<'s<'-liiiií \ jškírní i^'atui. Ćo í>í |u íaliko 7iidr/nli znolmi of^raii'. hi i)a morda iitdi zaplesali) ob zvdklliansćimhla Spev in Čuki-Taka pa ...
Tako predíuiíli tíaslinoov kol |c Milan Gorši'kiz Zavoděni k' \k\\h{)\] siv<Vn je 7a Áinknin svojt^fiusltlne. Azanido. so bila nji-no \rala zadnj<ulni zaprla. ObiskoNalei kíir nísíj nio^i \vv\vil da«í phxošéií dopiisl. A konec l<\ina 1)os}h1 \ svotern demeniiií
R<^kla sui. da rïa dof)iisi no bosiíi sla. kťi* sta na dofiusiii že nekaj fasii. Št)šlanjéana Milojkii in \ibin l*iaiuberí;er sUi při Um mislila na cas. ki dan(\s pix'ži\Iía!íj kol upokojř^nea. \'eí'kj'al ju ie \ldeli na kakšni primiiUl Če je v Sošlanjii pa spiob! Nje^^a še \e<ki'at, je iiklKni ćliin l^ilialnegíi orki«ira Zaria Šošlani, ki rnit nastt)po\ ne manjka. Mi!(j|ka je tKlšiu \ piikol kol, (ajnica župana Občine Šoslanj, Albin pa iz TKŠ-a.
Prvi sesalci so
*	I* I v*«	♦
imeli kac|i ugriz
Majhni scsalci, ki so živeli prod okoli 60 m iijoni let, %o imeli sirupnikc, karsojim omngc^ali smriiii ugriz, kakršnega imajo
danes kaće.
Najdba liveh Tosiliziranih .^irupnikov, .d so jih raziskovalci našli v kanadski provinci Al-beria, je prva, ki je pokazala, da so davni scsalci imeli tovrstne sposobnost;. Slrupnika pripadata vrsti Disonalveus hrowni, ki jc na pleji najverjclncjc pljuvala sirup.
Danes uporablja sirup le majhno ^levilo .»wsalcev,
Prav zaradi le rcdkosli slro-kovnjaki sklepajo, da so sesalci že v zaCelni fazi evolucije op us ti 1 i s ( rup kol svoj obrambni mehani/em in način lovljenja hrane. Prav lako najdba naka/uje na lo. da so bili prvi sesalci/ap le-lenejii in Heksihilneji^i, knl smo bili prcprif^ani do sedaj.
Glovni krivec za izumrtje davnih avstralskih bitij je človek
Raziskave so pcíkayale, da je do izumrtja večine velikih avstralskih živalskih vrsi prišlo pred približno 45.000Icli, kmalu po lem, koje na kontinent stopila človeška noga.
Študija namreč ntikazuje. da je človeSko poiiganje pokrajine privedlo do sprememb vprehrani, kar je iztrebilo večino Javnih avstralskih živalskih vrsi. Ra/iskovalei so za namen Sludije natančno proučili davne jajčne lupine velikih plic in zobe vombaiov ler nalcieli na spremembe v Upu ogljika, ki so ga živali zaužile, kar je nedvomni pokazatelj prehranjevalnih sprememb.
Pred Í7umríjcm so bilia običajno uživala irave, drcve.sa in grmičevje, naio pa je lavrsuia vcgetacija nenadoma izginila iz prehrane živali.
»Glavni osumljenec za lo jc človek,« je povedala Marilyn Fogel b Zavoda C'arnegie, kije sodelovala v študiji. Pri tem je
pojtisnila, da so ljudje netili ogromne požare iz najrazličnejših razlogov, kol so lov in signaliziranje drugim pripadnikom svoje skupine.
Potop Velike Britanije
Znanstveniki so povedali, da bi zaradi globalnega segrevanja, ki sproža zvišanje nivoja morske vode v prihodnost i, morska voda lahko potopila več kol polovico Velike Britanije.

Raziskovalci z londonske univerze so povedali, da bi do potopa lahko prišlo že v obdobju naslednjih 200 let.
Ce se bodo stopili nekaleri največji ledeni Ščiti na svetu, hi nivo morske vode lahko porasel kar za 84 metrov, kar bi pomenilo potop nekaterih največjih briian-skih mest. kot so London, Manchester in Edinburgh,
Delfíni imajo imeno
Nove šiudije delfi-n<w, ki so jih izvedli raziskovalci iz Univerze St. Andrews na i^kotskem, so po-kćcale, da imajo delfini razvil poseben sistem imenovanja, s pomočjo katerega laiiko v primeru nevarnosti ostanejo v siiku z drugimi predstavniki svoje vrste.
Ugotovili so. da omenjena vrsta sesalcev uporablja sijfisliei-ran slusni sislem za zaznavanje ^asov, ki jih oddajajo delfini. Po njihovem mnenju delťini uporabljajo »prepoznavne signale«, ki so skoraj enakovredni človeškim imenom.
Biolog dr. Vincem Janik, predavatelj na univcr/ije povedal: »'le živali živijo v temnih, mralih podroćiih 7 izredno visokim pri-liskom. V takšnem okolju je ključnega pomena, da imajo med seboj razvil učinkovit varnostni sistem.«
Prhanje lahko
poškoduje
možgone
Najnovejša študija jc pokazala, da lahko redno prhanje pripelje do poškodb možganov.
Znaasiveniki menijo, da lahko vdihavanje majhnih količin mangana, raziopljenega v vodi,
piiSkoduje človečki živčni sistem.
Dr. John Spanker s fiikullelez^ medicino v Nem Karolini (/DA)» ki je vodil študijo, je povedal: »(c bodo rezullali naše študije potrjeni, hi lahko imela šludija velikanski vpliv na cclolno svetovno populacijo. Vdihavanje v veliko večji meri, kal na primer njegovo uj^!vanje s hrano ali pijačo, dovaja mangan v možgane. ?>ivčne celice, \4djučenc v vonj, predstavljajo direktno pol za vstop sirupiw v možgane.«
Izvajalci študije so med drugim izračunali, da ljudje v povprečju med tuširanjem vdihavajo mangan okoli 10 minut dnevno.
Mam
&
Non - stop
v Solčavi bi radi, da bi bi mejni prehod Pavličevo sedlo odprt neprekinjeno, 24 ur. Pri tem imajo podporo na naši strani. Pa tudi v avstrijski Železni kaplí. Drugače pa za to na avstrijski strani ni ravno »železne volje«.
Manj kršitev
v velenjski coni za pešce bo kmalu precej manj kršKev. Pa ne zaradi »p o dane neg a« motorja, se manj zaradi boljšega obnašanja ljudi. Le na nekaterih poteh bodo dovolili promet. Nekako skladno s pregovorom: Če ne gre gora k Mohamedu, gre pa...
Vsak po svoje
Na matičnih uradih se bodo morali vse bolj prilagajati parom, ki se želijo poročiti v čire bolj naravnem okolju. Saj ori drugi, ki jim nI do »zapečatene« zakonske zveze, so se že. Svojo ainajzakonsko skupnost Imajo res v naravnem okolju* kar na koruzi.
lašcíta
Veplas bo začel Izdelovati novo vrste čelade za našo vojsko. Glede na to, kakino težave nam vse padajo na glavo, bi lahko delal se kakšne za navadne ljudi.
Zamenjava
Aleš Lipuš je Iz policijske uprave Celje prišel za novega komandirja velenjske policijske postaje. Kerse bo na delo v Velenje dnevno vozli, bo lahko že med potjo spremljal prometna cesti smrti.
Za zvrtet
Novo mozirsko križišče je prav pred novim velikim upravno-poslovnim poslopjem. Nekaterim se ob pogledu na to mogočno poslopje že brez krožiš ča zvrti.
Bo sploval
Nogometaši Rudarja bodo že v prvi tekmi po vrnitvi v prvo ligo postavljeni na pravo preizkušnjo. Lahko bi rekli, vrgi jih bodo v vodo, pa bodo morali plavati. >^Vrgli» jih bodo v Dravo.
Konkurenco
Nedolgo tega so se v Velenji pri pridobivanju električne energije bali konkurence plina. Zdaj načrtujejo celo etekirarno na sončno energijo. Zaradi tega menda ne bo napetosti.
Mlodi na cesti
Kljub zagotavljanju, da si bo tudi občina prizadevala, da bo v času počitnic čim manj mladih na ulicah In cestah, bo prav občina >>pomagdla's da ne bo tako. Da jih bo vsaj sto res na cestah In okoli njih. Vendar le zato, ker bodo to okolico člstilil


PROSTI CAS
Poligon za adrenalince
0(1 |)reišiijcsa torka sloji \)ivú Kdoro dvorano nov skalť pai k- Mladi so iiavdušoiii, uradna oJvorilnv 1)0 šele sopicMnbra - l\Mk()va u»l<ina ocipovodatia zaradi dežja
VVIenje - Dolgo si ga mladi '?.ckl\ in ga ludi doćakaii. Zc od lorkii, ko so ga dokončno poslHvili na parkirišču pred Rdečo dvora no, je ob lepem vremenu na njem veliko skalerjev, rolar-jov in ftporiniii kolesarjev. To dokai'iijo, da so mladi zadovoljni ludi z lokaeijo» o kaleri so se na dveh javnih razpravah dogovorili / najvišjimi predstavniki MO Velenje. Taje za ureditev skale parka namenila 9 milijonov ^SIT, kolikor je vredna nionliizna oprema podjetja Me-lalles, ki ima na pt'>dro(^u izdelave skale
Marjan K/epec, direktor ŠRZ Rdeča dvorana, nam Je pokazal tudi m* darske četade, ki jih bodo na tekmovanju prejeti trije najboijŠi ska^ terji Do septembra bodo počakate na varnem.
parkov močne mednarodne reference.
S lem, ko so mladi v Sale.ški dolini dobili skale park, naj bi se končalo ludi uničevanje slopnie in ograj po mestu, kjer so skalerji prej trenirali. In /ačelo naj bi se tudi obdobje organizacije
večjih športnih dogodkov, ki bodo zagotovo magnet za obiskovalec in paša /a oči. Žal pa so v petek, ko nt^ bi skate park uradno odprli in v njem pripravili tekmovanje za rudarsko čelado, otv<iriiev ziu"adi de?ja odpovedali- Mokre naprave so namreč lahko močno nevarne pri ekstremnih skokih. Skalerji - obisk so napiwedali tudi mladi žporlniki Í7 različnih krajev poSI<weniji. za kar organizatorji /e organizirali
komln prevoz od Nove (îorice do Velenja - pa hi morali na petkovem tekmovanju pokazati svoje najboljAe skate kombinaeijc.
Kot nam je povedal Marjan Klepec, direktor Rdeče dvorane Velenje, ^ bo skupaj z Mladinskim centrom Velenje skrbela za skale park, je skale park seveda odprt in bo uporabnikom na voljo vsak dan in to brezplačno. Uporabljajo ga laliko na lastno odgovorncsl, kar po meni, da mora vsak poskrbeli tudi za primemo za.^čÍlno opremo. To pa, resnici na ljubo, uporabljajo le redki. »Skale park je v lepih dnevih ze od prvega dne dobro obiskan, kar nas veseli. Na meji med parkom in parkiriščem bomo posiavili Se klopi, ki bodo slutile kol pregrada, hkrati pa jih bodo lahko uporabljali gledalci. Kadar bomo organizirali večja tekmovanja, pa bomo po* stavili montažne tribune, ki smojih kupili ob prenovi Rdeče dvorane, le sicer tudi tržimo in lahko se pohvalim, da so letos ze bile pí^slavljcno v Planici.«
Kaj pa uradna otvoritev in tekmovanje za rudarsko čelado? »Zaradi počitnic smo se odločili, da oboje pripravimo v začetku septembra, verjetno 3. septembra. Takrat bomo pripravil 5e večje tekinoviinje, kot bi bilo današnie.«
maš
Mladi planinci osvajali Visoke Tatre
reki Dunajec, ncjni reki s Polj- mu časvse prehitro mineva in to sko. Popoldan se je zaključil s se je zgodilo ludi nam. Prišel je le^ko pričakovanim kopanjem pciekinnak'stovood'lâtranske
V ČHSii od 2. <lo H. Julija se jt* skupina mladih Velťnjénnov iitn« IxíriJa v Tatranski Lťsni v v/ni»^ju Vist^kih Tater nu SIi)v«$ktm. Po-toviinjť rui Slovašk<K spoznavanje njenih kultiini(iz^<Kl<mnskih /xu\' nienitosU ter pluninarjenje sta (»r^anizirala ter vodila profesorju .\Jenka Salej in Ajidrej Kuzmun. Gimnazijka Mojca Kovač je do-^cKlke takole opisala;
Končno se je zaključila Sola in 2 njim naše težko pričakovane pi^čiinice. Vendar pa se pri marsikom lakcj pojavi problem: kako jih dovolj aktivno in zanimivo preživeti? Vsi bi se radi zabavali in počeli stvari, ki bi nam 5e dolgo osiale v lepem spominu. Niim je to a«ipelo. Ocprav.sem .se na dogodivščino v latre podala predvsem zaradi radovednosti in na osnovi pridobljenih informacij, ki so nakazovale nvïva doživetja in izkušnje, mi na koncu sploh ni bilo žal saj so se izpolnila nasa pričakovanja in verjetno bi ležko našla koga med nami, ki mi ne bi piitrdil Kljub slabemu vre-menuje bilo zabave in druženja dovolj, da jc odlehlalo nepredvidljivo igranje narave z nami. Skupino 41 udeležencev smo sestavljali dijaki šolskega centra, člani mladinskega odseka Planinskega druStva Velenje, udeležcnci tečaja slovaščine, nekaj profesorjev spremljevalcev in 5 Slovakov naših let, ki so si nas prislužili kot najboljši dijaki in smo jih »vkrcali« v tleževni Braiislavi. V spomin se nam je vtisnila kol mokro mesto, kjer te na vsakem vogalu m Še kje vnies pn(^aka porisana plastična krava v naravni velikosti in kjer lahko za 30 kron dotnš skoraj
vse (I krona = pribl. 6 SIT). Pot proti Tatram smo nadaljevali skozi bolj suho vasico i'iêmany, etnološki biser pod kulturnozgodovinsko zaščito UNESCA, pa potem mimo ?jhne in končno smo pozdravili IktraaskoLesno, našo končno postajo. Pričakala
nas je povsem uničena narava, saj je novembra lani preživela nartrvno nesrečo in le redko kateremu drevesu se je uspelo zadržati s koreninami vzcmlji. A to očitno ni molilo slovaškega premiera, kol sc^ nam pojasnili Slovaki, ki smo ga opazili med večernim 'jc^ggingom'. Naslednji dan jc bila v planu že pn'a planinska tura, a smo jo zaradi napovedanega slabega vremena preslavili, kar pa sc je izkazalo kot eden redkih sončnih dni v
liko. A.smopol srečno preživeli .skoraj vsi (kljub zaviranju nekaterih slabo opremljenili planincev s řeškc), razen našega mladega »srečneža«, ki gaje na poti do vzpenjače premagala žeja in je na koncu pristal do vratu v vodi, tako da ga je bilo treba reševali s hlodom.
V torek smo sc odpeljali v Zii-magurje, si ogledali samostan Oerveni klaštor, ki je nekoč gojil slike s samostanom Pleterje, in po uri čakanja splavarili po
v bazenu za smešno nizkih 60 kron.
Vsredo zjutraj nas je prebudil dež, a bili smo t>dk">čcni, da nam ne bo pokvaril načrtov. Odpe-fyúi smo se v Štrbsko pleso (največje turistično središče Tater), imeli kar se da najbolj moker planinski pohod na Popradské kjer smo vedrili, prepcv-ali, .se sušili v koči in upali na izboljšanje vremena, ki ga pa ni hotelo biti. Preostanek popoldneva S(") zapolnJc družabne i^* v našem penzionu Echo.
Dež, sonce, hm, kaj je naslednje? Megla! Gosta kol maslo nas je spremljala na celotni poli iz lalraaske Lomnice z gondolo na Skalnate plešo» na pohodu na Velikih vSvištwko (2037 m), in oteževala seiitop v dolino Tele-neho plesa do koče ter po dolitit Kežmarske Bielej vodi do Tatranské Lomnice. Anam vreme ni vzelo volje do življenja in idej. Za zadnji skupni večer smo pripravili oddajo Lepo je biti Mri-bar, v kateri so bili tekjnovalci naši spremljevalci» posebni gasije so bili Sašo Peče, Slavoj Žižek iu ZlaikoZahoviC,jnajij-kale pa niso niti »kvazLreklame« s slovaško tematiko.
Kadar sc ima Človek »fajn«.
Lesne. Na poti proti Bratislavi smo se ustavil v Kremniei. kjer smo si ogledali muzej najstarejše kovnice kovanccvvsrednji Evropi. Zaradi dežja je sledila neprekinjena vožnja do Bratislave, tam pa so se oglasili naši lačni želodčki. V Bratislavi je Slovak Martin skupinico odpeljal do picerije, kjer nas sicer niso lepo sprejeli, a najedli smo se vseeno. Sledilo je slovo od slovaške dnižbe in konČTios soncem obsijane Bratislave.
Cc potegnem črto pod celotno dogajanje, je bila to prav ptvscbna izku-šnja, bil jc aktiven teden, v katerem ni manjkalo niti nogometnih tekem, petja (v izvrstni izvedbi bivših in še aktivnih pevcev našega zbora), družabnih večerov (tudi zunaj penziona, kjer smo bili okliatni za »mlade Srbe«), nekateri smo se prvič bolj resno srečali s »pravimi gorami«, med nami pa sose stkale družabne vezi» za katere upam. da so dovolj trdne, da se bodo ohranile. Slovaška s la-irami je zanimiva in predvsem zelo pcuxni drŽava. V bisivu uno ugotovili podobnost / Avi>tiijo; cene so iste, le valuta jc druga.
■ Moycâ Kovač
if
Pogl^ na kočo pri Zeienempiesu {jezeru)
tednu. Tako smo se torej odpravili na Oravo, si ogledali Oravski grad, nekoč najsevernejšo rezidenco Matije Kor-vina - kralja Matjaža, in skanzen v vasi /.uberec, bolj pa nas je vleklo v tat ranski Aqua-park.
Naslednji dan smo se odpeljali v Starý Smokovec, sledil jc vzpon z vzpenjaOo na l ire-bicnok. ogled slaptn* Studeného potoka in tura skozi Malo Studeno dolino do Tc-rvhove koče (2015 m), kjer sta nas je pričakala mraz in sneg. Skupina izkušenejših planincev naj bi nadaljevala vzpon čez Priečne sedlo, a je bilo udeležencev veliko, saj naj bi bilo po besedah Andreja Kuzmana le »par zajl in klinov«. No ja, to je sicer bilo res, a toliko jih je bilo na prvih nekaj metrih, na vseh ostalih pa še velikokrat to-
Konovski štrajharji v Nemčiji
Prejšnji teden se je v občini Altcnstadl v Nemčiji končal poletni festival, na katerem so letos sodeloval I tudi konovski .štrajharji. Predstavili so se na dveh samostojnih koncertih in
se udeležili parade po mestu. Na festivalu so sc predstavile mnoge dežele, gostiielji pa so bili prijetno presenečenj tudi nad inovativnwîjo naših domačinov.	■

Gozdarsko tekmovanje za Pokal Menine
Po osrcdnj pri redi ivi oh icdnu gozdov je bi la v Oornjcm Cîradu Šc ena gíwdarska priredi lev, la-kral ob občinskem prazniku. Pri lovskem domu v /agradi.^uje konec junij« polekalo prvo gozdarsko tekmovanje/a pokal Menine. Na odlično pripravljenem poligonu so se v mimohodu predstavili vsi tekmovalci, nagovorila sla jih vodja ()E NJizarje g. Tonj Breznik in župan (îornjega (irada g. Toni Riťclj. rekmovanjasejc udeležilo 10 tričlanskih ekip iz Koroške, Savinjske in Šaleške doline: v dj.scipliii: ''obračanje meča" pa ^ irije lekmovaici, med njimi prvič imenska - Podkrižnik Saša, ki je do-
Janku P<KJkrižnik.(j.C'rrad-Forii: pri "zaseku in podžagovanju'* Stefan 'lev/,, O. (/rad - Forli; pri "kleSčenju" Stanku (vuliciiik iz ekipe ŠoStanj - Du-seti in pri ^podiranju na balon" Boštjan Za-^ra<iišnik iz ekipe Krnica - Moličnik.
Skupno zmagosi je *'prižagar' Stanko (>oličnik. drugo mesio Janki» Podkrí^ník in ireije Štefan Tevž. Eldpna zmaga je ostala doma: prva CJornji <jrad - Forti, druga So^lanj • Duscii in Irelja ekipa Ljubno. Najboljši so prejeli pokale in lepe jirakiične nagrade, pravvsi tekmovalci pa manjše praktične nagrade, za kar velja domačine ingoz-
MALA ANKETA
Trgovinica ali nakupovalni
center?
Mojca Krajne_
Pri vprašanju, kje boste danes kupili kruh in mleko, se večina ne ustavlja več le vpro-dajalnah, ki so jim najbolj poznane ali najbližje, ampak i^e iLsle, ki so najbolj ugcxlne. l iidi vprašanje, kako pogosto se ustavljamo v njih, ni več odvisno le od trenutnega razpoloženja, ampak vedno bolj od razpoloženja denarnice. O tem, kje kupujejo, kuko pogosto kupujejo in kakšna sc jim zdi ponudba naših Irgovin, smo spraševali naključne velenjske sprehajalce.
Marija Lt«-nar: »^.e od nekdaj nakupuj em v trgovini, ki mi je najbližja. Nikoli nisem bila
posebej izbirčna, tako da se mi zdi tudi razvoj nakupovalnih centrov čisto ustrezen. Sicer je res, da v njih nisem veliko, ker veČino hrane pridelam doma ali pa mi jo prinese hČi. Tudi male trgovine sc mi zdijo zanimive» saj je pomembno le, da imajo listo, kar iščem.«
Sediva Jahte. » K u p u j C m lam, kjer so izdelki najcenejši. Ponavad; je lov manjšil: trgovinah, kjer se oglasim vsak drugi dan. toliko da imam doma sveža živila. Cnkrat mesečno, ko dobim svojo skromno plHčo, nakupim tudi malo več. Pravijo, da bodo trgovine ob nedeljah zaprle, kar me ne moli, saj mislim, da je prav, da kakšen dan preživimo tudi brez njih.«
Franc Perko: »Ker mi kruh vozijo na dom. nekaj hrane pa pridelam tudi doma, ni potrebe. da bi hi) v trgovini vsak dan. Pridem enkrat, vcasili tudi dvakrat na teden. Najraje se
odločim za večje nakupovalne centre, saj se mi njihovi izdelki zdijo veliko cenejši, pa tudi izbira je večjH. Najbrž je res, da v mestu manjka Še nekaj trgovskih ponudnikov, da H imeli popolno izbiro in bi lahko dejansko iskali tisio najboljše.«
Asmir Hankič: »C eprav zaenkrat še gre, se mi zdi, da bi lahko bile cene izdelkov na splošno malo nižje. Prav cena je razlog, da se po nakupih večinoma odpravim v velike centre, ki so mnogo ugodnejši od propadajočih malih irgovin, pa tudi večjo ponudbo izdelkov imajo. Kar pogosln sem pri njih -vsak drutíi dan, tudi med vikendi. Me pa nedeljsko zaprtje trgovin sploh ne moli, kerverjamerr, da imajo tudi trgovci pravico do poćiika.«	■
Dvojno označevanje cen
segla kar tretje mesto. V šeslih ickmcwalnih disciplinah so potekali ogorčeni hoji za pasamezne in ekipne uvrstitve. Zmagovalci po disciplinah so bili: pri'\)bračanju meča'* Klemen Podkri/nik iz ekipe G. (»rad - mladi: na "kombiniranem rezu^'Ja-nez Prek-Cî. Grad-Tisa:v disciplini "preciznirez'*
darje KE Gornji Grad .Še posebej pohvalili.
Ttwrsina tekmovanja so namenjena prikazu pra-vOne tehnike dela in uporabi zaščitnih sredstev pri težkem delu v gozdu, kjer se zgodi še vedno preveč nesreč.
■ Miian Pogoreičnik
Velenje - Na velenjski Irgíwski dnr>bi Rra podpirajo stališče /.druženja za trgovino, ki sc zavzema za uvedbo dvojnega označevanja cen od julija prihodnje leto dalje. Menijo namreč, da bi bila uvedba vse dotlej, dokler ne bo tečaj evra fiksen, za kupce zavajajoča.
Oh lem poudarjajo, da bo dvojno označevanje zelozahtevn(5, nepotrebno in moteče. Narekovalo bo menjavo cen vsak dan, kar bo povzročilo zmedo in povečalo možm^t napak v sistemu. Na-
pi'irno btK po njihovem mnenju, tudi /a piUrošmke, saj se bodo cene glede na tečaj nenehno .spreminjale.
Ne glede na v.se se na Eri na dvojno označevanje cen že pripravljajo. Če bo vlada kljub napovedim strokovnjakov Banke Sitivenijc vztrajala pri uvedbi dvťíjnega označevanja cen že I. mćirea leta 2006, se bodo zakonskim določbam takoj prilagodili.
■ t p
Harmonija ambienta
Zavese na oknih in prt na mizi bistveno poiepšata in popestrita ambient vsakega prostora. Si želite tudi vi ustvariti posebno vzdušje v vašem domu? Obiščite trgovino DOM ZAVES, ki se od februarja dalje nahaja na Kidričevi 53 v Veienju (kletni prostori centra Adut),
Bogata ponudba
v trgovini Dom zaves boste med njihovo bogato ponudbo biaga za zavese (voiie, žakard. crganze. vezenine,...), lesenih karnis. dekorativnega biaga» čipk, biaga za namizne prte in nadprte, zagotovo našii dodatke, ki bodo v vašem domu ustvarili toplino in prijetno bivanje. Novost v njihovi ponudbi pa so tudi brisače.
Zakaj Dom zaves?
Poieg bogatega asortimana blaga (preko 150 različnih vrst), vam ponujajo nizke in vsem dostopne cene. Vsak mesec imajo akcijsko ponudbo. V mesecu JULIJU 35% znižanje cen na gotove zavese, ki jih po potrebi tudi brezplačno skrajšajo, na določeno metražno blago nudijo do 20% popust (preko 50 vrst blaga) in 25% znižan nakup brisač.
Nudijo ugodne plačilne pogoje Bankredit do 300.000 SIT na 24 obrokov, možnost plačila na do 6 obrokov s kartico American Express, plačevanje s karticami Activa, Karanta, Visa, Diners, Maestro, BA Kartica, Mastercard. Pri večjem nakupu in plačilu z gotovino pa popust po dogovoru.
Kupcem nudijo BREZPLAČNO ŠIVANJE ZAVES.
Njihovi prodajalci vam pri izbiri zaves in prtov prijazno svetujejo in pomagajo, v prihodnosti pa načrtujejo dodati k svojim storitvam tudi svetovanje in izmere na domu ter dostavo in montažo zaves.
Tudi večji kupci
Trgovina Dom zaves je namenjena predvsem končnemu potrošniku, ponudbo pa širijo tudi na večje kupce kot so hoteli, gostišča in šole. Kupca obiščejo in po dogovoru izdelajo ponudbo ali predračun, nato pa izvedejo naročilo, pri čemer izdelke brezplačno zašijejo.
Dom zaves - harmonija ambienta!
DOM ZAVES
Kidričeva 53,3320 Velenje
Tel.: 03 8971800. Fax: 03 8971801
Del. čas: 8.-19. ure, v soboto 8.-12. ure
MAIDATEX
SOBIVANJE
Vse večje povpraševanje po pomoči na domu
Najbolj iskana gospodinjska pomor - I\(^kaun i zanjo Ir 95 SIT na lu o -obda ustanovitev javnega zavoda?
Tatjana Podgoršek_
Vse več jc v SiiTveniji občin, sploh manjših, ki opo/arjajo na prevelike obvc/cc, ki jim jih nalaga država, pri lem pajc nc zanima, ali jih ob tako skromnih občinskih proračunih lahko pokrijejo ali nc. Poleg družinskega pornočnika sodi med třikšne s področja 55ixialnega varstvy ludi pomoč dru/ini na domu.
Po zakonu so namreč občine dolžne plačali polwico cene stori Ive, polovico pa prejemnik pomoči. V Šaleški dolini slane storitev 1908 tolarjev na uro, kar pomeni, da uporabnik zanjo plača 954 Si l! 'lakšno ccno plačujejo uporabniki v občini SoSlanj od letošnjega 1. marca dalje, v občinah Velenje in Šmartno ob Paki pa od 1. maja
dalje. «V slednjih dveh občinah so to obliko pomoči na domu še bolj približali občanom. Izdelali so lestvico na osnovi vii^Lne neto dv)hodka na družinskega člana. Če je znašal la lani na družinskega člana do 74.54M s\'\', plača uporabnik m opravljeno storitev le 95 tolarjev na uro. Prejemniki dodatka za pomoč in postrežbo pa so od lega dolžni prispevali k: odstotek za «opravljeno uro storitve, vendar pa njihov prispevek ne sme presegali pcîlovicc znes^ka /a pomoč in po-.strežbo,« je povedala Udija Hartnian. samostojna svetovalka področje varstva starejših občanov na (^enlru za socialno delo Velenje.
Kolje pripomnila Ilartma-nova, je lak.<na oblika varstva za večino starejših ter njihovih svojcev tudi bolj sprejemljiva. V občinah Velenje, Šoi^lanj in S-marlno ob Paki je zanimanje z.a-njo vsako lelo večje. V 13 letih, odkar center izvaja dejavmxst, jo letos koristi največ občanov dcxslej. Od C)i uporabnikov jih je največ (35,5) v mcsini občini Velenje, več kol 18 v občini ŠoSianj, 7/i pav občini Šmarino ob Paki. Za zdaj storitev izvaja
Lidija Hartman: «Pomoć družini na domu je zanes* tjivo cenejša in za starejše ter njihove svojce sprejemiji' vejša v primerjavi z domsko nastanitvijo.«
10 socialnih oskrboval k, ki pa občasno ne morejo zadoslilí vsem potrebam. »V predalu imam v tem trenulku eno pro.snjo TA štiriurno pomciC za urejanje bivalnega prostora. Na ugodno rešitev vloge bo ireba počakali približno 14 dni, da se izvajalka pomoči vrne na delo. V
času dopuslov moramo lo zagotovili najprej uporabnikom, ki jo že imajo. v lakih primerih nimamo možnosti pridobiti koga drugega preko javnih del. îîloritcv namreč lahko izvaja le usposobljena izvajalka, usposabljanja pa ni mogiiče izpeljati vkralkemčasu.«
Pomoč na domu vključuje pomi^ pri ohninjanju siKialnih stikiw (sprehodi, pogovori, t>bisk zdravnika v zdrav'slvenem domu ...), najbolj iskana je gospodinjska pomoč (prenos kosila iz di'jma za varstvo odraslih, nakup živil, priprava hrane, vzdrževanje oziroma čl^enje bivalnih prostorov), zelo redki pa koristijo storitev tudi za vzdrževanje osebne higiene (nepokrelnc osebe).
AH se tudi glede pomoči družini na domu obetajo kakšne spremembe, ílarimaniwa ne ve. »V Meslni olKini Velenje so bile letos spomladi aktualne govorice o ustanoviivi /avt^da za izvajanje pomoči na domu. Kako daleč so te aklivnosii danes, pa pravih informacij nimam,« je sklenila pogovor Lidija Ilarl-man.
Doživetje posebne vrste
Turisiično društvo Šmartno ob Riki je - tako kot že pred kar nekaj leti -tudi leU«poskrbelo, da je 91 udeležencev tradicionalnega poiíwanja z vlakom po Slo-veniji doživelo poseben dan
državnosti. Pot jih je lokrai vodila na tromejo Slovenije z Madžarsko in Avsirijo - na Goričko. Najmlajši član pi.sane druščine je štel 2, najstarejši pa 721eL
Vlak se je najprej ustavil v ilodošu, od lam si je družba privoščila daljši post<uiek v (ior-njih Petrovcih, kjer so si ogledali evangeličansko cerkev ter obeležje, kjer Sla leta 1936 mo-
Udeieženci iradiclonainega izleta z vlakom so tokrat doživeti sožitje narave, kulturne dediščine,
običajev, spoznali raziičnost nacionatnih kuitur in še kaj.
rala z balonom zasilno pristati dva znanstvenika. Zanimivo jc bilo pri tromejniku v občini Kuzma. Tu jih je nagovoril tamkajšnji župan in jih seznanil s turističnimi ter siceršnjimi za-nimivoslmi okolja. Prav to je sloril na srečanju ludi župan Občine (irad. kjer so si popotniki med drugim potešili la-kolo s pravim goričkim kosilom, Polni lepih viisov so se vrnili še z zanimivega potepa-njapoSloveniji-Cilede na odziv udeležencev izleta je očitno tudi tokrat njegov organizator in največji pobudnik Marjan Knez zadel glavico na žebljico. In kam prihodnje lelo? »15-letnico samostojnasti bomo zaznamovali z izleiom v prestolnico - v belo Ljubljano. Prepričan sem, da bomo imeli kaj videli. Morda pa bo zmogla, vsaj peščica, poi z vlakom v BerUn. Bomo videli. Pasiimosc presenciiit,« jc še povedal Marjan Knez-
■ Tp
Še majhne stvari se zdijo drugačne
Slavka Aviwršek je že 22 let paironažna sesira v velenjskem zdravstvenem domu. Na terenu, ob obiskih je skupaj še z nekale-rimi drugimi sodelavkami zaznala potrebo po približanju ljudem v stiski, v kateri se zaradi neozdravljive bolezni znajde bolnik sam ali pa njegovi svojci. Lastna življenjska izkušnja, povezana ssmrijo najbližjega, pa jo je še dodatno utrdila v prepričanju, da so ptnrebna dodatna znanja s tega področja, da je ireba podpreti zdravnico Metko Klevišar in njene ideje, pcwezane s spremljanjem umirajočih ter jih spravili med ljudi. Skupaj še z nekaterimi s<ímlšlje-niki in somišljenicami je dve leti za ustanovitvijo Slovenskega društva Tlospic ustanovila območni odbor društva v Velenju. Od lakralje minilo osem let. Slavica pa je toliko let tudi njegova predsednica.
Daje odločna ženska, človek spozna po nekaj stavkih. Tudi to, da je lakšna le na zunaj, /nolraj pa je ranljiva, mehka duša. »Stiski se te dotakne, če se šc tako upiraš. V težkih trenutkih ljudje od tebe
pričakujejo razumevanje, določeno mero sočutja. Vedeli pa moraš, do kam se te lahko dotakne, kje je meja. Ni dc^bro zabrcsti predaleč, ni pa tudi dobro, da se te nič ne dotakne, ker je poleni tvoje delo ruiitisko. To pa seveda še zdaleč ni prav. Ni vedno lahko, sploh če si tudi sam šel skozi takšno preizku.šnjo. Brez nje pa nemiziidnje težko razumeš stvari, /a vsemi našimi prostovoljci so že takšne stiske,« je pripovedovala v prostorih obmejnega odi'Jora Sloveaskega društva Hospic v Velenju.
Na Številnih predavanjih je pridobila nujno potrebna dodatna znanja. Ljudje, ki jih je spremljala na zadnjem delu njihove življenjske poli, so jo prav tako obogatili s .svojimi izkušnjami, kiji pridejo prav pri opravljanju delovnih obveznosli. A si kljub lemu še zdaleč, kot pravi, ne bi upala trdili, daje strokovnjak na tem področju. Vsak umira po svoje, stiske pri njegovih najbližjih so rži/liČne. Kol pravi Slavica, se ljudje o smrti ne pogovarjajo, zalo si dejavnost Ilaspica takap(.Tčasi utira pol pri umirajočih in pri tistih. ki za umrlim žalujejo. Za individualni pogovor s prostovoljci Haspica se odl(íčajo redki, bolje so v zadnjem času obiskana predavanja na temo umiranja in žalovanja. »Se mi ježe kar nekajkrat dogodilo, da so ljudje po pogovoru ali obisku predavanj priznali, da .so pridobili veliko moči, ljubezni in volje in daje bila U)lečina ob izgubi lažja, kol so pričakovaU. To te navdaja z zadcwoljsivom, potrjuje, da delaš prav. Ostati človekobčioveku v takih stiskah je nekaj, ob čemer se zaveš minljivosti našega življenja Nanj gledaš drugače, kol bi sicer. Se majhne stvari se ti zdijo drugačne.«
Ob prihodu domov, kjer jo čakajo mož in dva oir<ika, dtjgodkov tistega dne ne pusti povsem pred vrati. /. njimi pa Ludi nt">Čc nikogar obremenjevati. Nujno potrebno sprostitev najde v naravi z družino, na sprehodih, pohodih, pri kolesarjenju, tudi zaba\'i se težko odreče. Njeno zagnanost so očitno opazili ludi v slovenskem društvu Haspicin Slavicoza njeno prizadevno delo pred nedavnim nagradili s priznanjem. »Delim ga z vsemi tistimi, ki delajo v I laspicu, širijo njegove ideje, s listimi, ki nas pri tem podpirajo. Z vsemi dobrimi ljudmi, ki sem jih pri opravljanju dejavnosti spoznala kar nekaj- Naš odbor je prepoznaven v širšem príísioru po kar nekaj stvareh, ki smo jih začeli prav mi. Ve rja nie m, da bo tako Uidi vprihcxinje in da bomo na a^novi dodatnih zjianj pomagali premagovali stisko tislih, ki se bodo obrnili na pri'ïstovoljce I laspica,« je sklenila pogovor Slavica Avl>eršck,
■ Tp
Siavica Avberšek: »Več bi se morali pogovarjati med sabo, pa bi bilo naše življenje bolj iiakovostno,«
Oratorij »Ne se bat'!« tudi v Velenju
V župniji 1)1. /V. M. Slomška lelos prvič pripravili polclííi oíaLorij - Sodelovalo 52 oirok in 23 aniuialoiiev
Mojca Krajne_
Ne se bat'! To, kar ravnokar berete, ni šc en dolgočasen članek o obnavljanju cerkva ali mašnih procesijah, ampak je prispevek, ki govori o nečem novem. Vžupniji hi. Aniona Martina Siom.ška v Velenju so namreč letos prvič pripravili poletni oraiorij. Prejjvnji teden se je od torka do nede-
lje v osnovni k)\i < »orica vsak dan zbralo 52 otrok in 23 animatorjev, ki so živeli oraiorij vpraveni pomenu besede. P^)v-sem so se v/.iveli v priigram, ki ga za vse oratorija voljne slovenske župnije letno pripravljajo salczijanci in ki letos pripoveduje o pomenu angelov ter ntisi na-sl<7v »Ne se bal'!«.
Dneve vesolja so VelenjČani preživljali v odlični organizaciji in sproščenem duhu. Vsiiko jutro so se dobili ob 9 h, ob prisrčni zastavi zapeli svojo himno, molili in prisluhnili zgodbi o Tobiju, ki sojo ob postavljeni sceni zaigrřili anima-toiji. Po zgodbi so sledile kateheze v različnih starostnih skupinah, tem pa delavnice. Vsak dan so jih pripravili pel, otroci pa so se lahko svobodno odločaE, katera jih zanima. Cc je bil za kakšno delavnico prevelik interes, sojo
pač pripravili ^ enkrat, Na bistveno poslanstvo oratorija namreč niso p(yza-bili: lam so zaradi otrok. Po delavnicah je sledilo kesilo, nato igre, tekmovanja in druge popoldanske aktivnosti. Ko so olrcx'i popoldne odhajali domov, je vsak dobil dnevni časiipLs, tako da so se tudi slar.ši bolje seznanili z oratorijem. In čeprav se morda zdi, program zanesljivo ni bil dolgočasen. V srcd<") so delavnice popestrile starejše župljanke, ki so otrokom pokazale nekaj ročnih spretnosii, v četrtek pa se je celotna ekipa oratorija odpravila na Izlet v Olimje. Zaključek tedenskega veselja je bil v nedeljo z malo drugačno mašo in razstavo izdelka, ki so jih v dneh pred tem pripravili otroci. Vendar zgodbe Še zdaleč ni konec. »V župniji smo že več let razmišljali, da bi imeli I o po-
nudbo za otroke, pa zaradi prostorske stiske nismo uspeli. Zdaj, ko smo se dogovorili s kîlo. računamo na oratorij tudi vprihodnje,« je povedal župnik
Vih Kavčič, ki se mu zdi oratorij izrednega pomena za olroke, »saj jih bogati, jim krajša čas in pomeni lepo ponudbo za življenje,«	■

Revija skokov Velenje 2005
KiKićH'ska svetilka ostala v Sloveniji, pokal (joreiija iia Poljsko
hoU) popoldne pomešal bolgar-	uvrslila v fmalc, a Ic za malcn-
ski veleposlanik v.Sloveniji Via-	kosi zaosiala za zmagovalcema
dimir Alanasov» ki jc v i-^mih	turnirja. Alf^m Pellianom, se-
mcsccih hivanjavSIovcniji spo-	kreiarjem repre/cnlance, in
znal žc kar nekaj krajev in spremljevalcem zairdil, da je Slovenija izredno lepa. Aiiipak
Bogdanom Plaznikom, direktorjem revije skokov, Tretja sta bila Slavko I ludarin in Peter /a-
Velenje - Letošnje poletje vsaj vzadnjih dneh bolj spominja na zapoznelo pomlad ali zgodnjo jesen, vendar je laksno vreme še najbolj na roko pisano smučarskim skiikalcem, ki sose minuli petek in soboto merili na velenjski reviji skokov.
Prizadevni organizalorji
skoke, gledalcem pa polno užitkov minister za šolsivo in spori dr. Milan /ver, direktor Premogovnika Velenje dr. Gvgen Der-varić. In predsednik uprave (Jo-renja Franjo Bobinac. Minister je v svoji poslanici poudaril, da se »...vVelenjupreplelenosiv smučarskih skokih za rudarsko
Zofije Mazej Kukovič.
»Na.š cilj je zadovoljna publika, krepitev prijateljstva na internacionalni rvni in udejanjanje ptxslovnih interesov, (iradimo most zaupanja med vsemi udeleženci, kar pa zahteva od nas disciplino, módnost In pi>5te-nosl. Kilajski pregovor pravi
SM
ARSKO
skak
ALNI CEII

Na zmagovatnem odru na sobotni tekmi je bií na tretjem mestu Rok Benkovič (tretji z leve), zmagat pa je Marcin Bachieda. Na siiki tudi glavni organizatorji prireditve.
jc med drugim zapisano v do- tudi Bolgarija je lepa. ob Črnem lubcršck, člana organizacijskega
Rok Benkovič je sM/pa/ z /?obertom Kranjcem in Jernejem Damjanom razdetii
već sto vstopnic zaposlenim v Gorenju.
Smučarsko skakalnega kluba Velenje, ki se je lelos srečal z Abrahamom, sla uspcino izpeljani dve lekniL V pelek, 8. julija, je na skakalnici K 85 na »grajskem hribu« slavil Sltwencc Robert Kranjec, član kranjskega Triglava, in odnesel rudarsko svclilko. dan pozneje je v konkurenci 45 .skakalcev iz 14 drî^av zmagal Poljak Martin Bachieda. Id se je vewiil kristalnega pokala Gorenja,
Smučarska revija, ki sla jo sestavljali tekmi za celinski pokal, in sicer 19. nočna le km a za rudar-
Predsednik SSK Velenje AJeš Dremei je bil s prireditvijo zadovoijen, ob zaključku revije skokov pa je sim-botično predal smučarskim skakalcem Velenja kombini' rano vozUo, ki so ga pridobiti s sodelovanjem staršev skupaj s sponzorji.
svclilko in pokal Gorenja na nenavaden način vedno znova izkaže koi uspešna. Naj ta uspešnost tudi lelt)s vse obiskovalce osvoji z doživetimi .športnimi užitki, sodelujoče hrabre pa naj spremlja sreča!«
»Tekma je postala del tradicije našega mcsla in rudarskega praznika. Tradicija pa je
»Orna mačka ídí bela mačka, Če lahko ujame miš, je dobra mačka...«
Nagovorila je tudi športnike, goste iz Kitajske v njihovem jeziku, in svoj nagovor sklenila: »Ko se srečamo na vrhu .sveta, nas bo veter ponesel .s severa na jug in z zahoda na vzhod in obratno. V vsakem primeru bomo ohranjali kulturne vrednote in ponťwno oiiranjali mate-mi jezik. Zahvaljujem se vam za udeležbo in verjamem, da bomo skupaj asrvarjali boljši svet za vse nas.«
»Želimo si, da bi odmevni uspehi skakalcev pomenili se večjo vzpodbudo mladim za
brodošiici Pranja Bobincći, predsednika (forenjeve uprave. S podobnimi mislimi je 9. tekmo za pokal (iorenja odprl Jože Kamšak, direktor programa Point.
»Nasmeh na ustih in dobra volja, seveda ob Športnem navijanju, naj preženejo Še zadnje deževne oblake z neba ...« je svoj nagovor sklenil Kanišak
In končno, po osvetljenem stolpu so se začeli spuščali skakalci, toda šc prej so se po do-skt>čl^ču zapeljali mladi smučarski skakalci z zastavami držav udeleženk. Na nočni tekmi so se v temo zapeljali še z rudarskimi svetilkami in vzdušje je 2 imenitnimi skoki doseglo svoj višek.
Robert Kranjec je žc v pr\'i petkovi seriji skočil 94,5 melra in z drugim skokom prepričljivo osvojil rudarsko svetilko. Bolj napelo je bilo v soboto, ko je
sko svetilko in 9, tekma za pokal (jorenja, je minila v znamenju dobre organizacije, st^iidne izvedbe v lekmovalnem delu in nenazadnje v velikem zadovoljstvu gledalcev. Teh se je na pel-k(WejT) večeru in sobotnem poznem popoldnevu zbralo vsak diin okrog dva tisoč ali ludi nekaj več, kakor je zatrdil vodja tekmovanja Jože Ograjenšek. Res pa je, da je sobotno tekmo prenašala Televizija Slovenija in prav gotovo jc ludi odvrnilo dobrih organizacij mednarodnih prireditev razvajene Ve-lenjcune, da se niso v večjem šievilu podali pod Velenjski grad.
Ampaklisii, kisovsajvcčerall popi")ldne. čc nc celo oba dneva, zaupali obetom po dobrih skokih. se niso zmotili
Skakalccm so v uradnem biltenu prireditve zaželeli lepe
Giedaici so z navdušenjem spremljali razglasitev najbotjših
ena i/med pomembnih vrednot, ki jo v velcjijskem premogovniku spoštujemo in negujemo,« jevolvoritvenem nagovoru 19. nočne tekme za rudarsko svetilko poudaril dr. Evgen Dcr-varič.
Nekaj posebnega je bil nagovor predsednice organizacijskega komiteja revije skokov
zdravo življenje in športno udej-sivovanjc. Le kdc^r razvije darove, ki jih ima po naravi, postaja kot osebnost močnejši, izraziiejši, žlahinejši. Zavedamo se, da uspehov reprezentance ni brez uspešnega dela vzvezi In klubih, zalo že vrsio lei podpiramo tudi poletno revijo smučarskih skokov v Velenju,«
Poljak Bachieda le za malenkost prehitel Finca I lapponcna, naš svetovni prvak Rok Benkovič pa je vendarle šc stopil na stopničke. Dobro so skakali še Nejc Frank. Primož Rogljič na drugi ickmi,vpeiek pa se je posebej izkazal Mislinjčan Gorazd Robnik.
Med obiskovalce se je v so-
morju pa je mogoče najti slovenski hotel, je med pozornim spremljanjem tekjne omenil veleposlanik.
Tekme in prireditev jc oba dneva skrbno spremljal Primož Uiaga, direktor slovenske nordijske reprezentance, ki seje udeležil tudi teniškega lurnirja, na kaicrcm so nastopili akreditirani novinarji in člani orgtiniza-cijskega odbora. Skupaj z Oiom Ctiacomcllijem (Dcčo) sla sc
odbora revije skokov.
Med zanimivimi mi lahko omenimo še žrebanje nagrad, člani A rcprezeniancc Rok Benkovič, Robert Kranjec in Jernej Damjan pa so v petek dopoldne obiskali Gorenje in zaposlenim v treh največjih programih rřizde-lili nekaj slo vstopnic za ogled sobotne lekmc.
■ Hinko Jerčič
Miian Živic, prvi član SSK Velenje, ki je preskočil magičnih dvesto metrov, se je na sobotni tekmi poslovit od aktivnega
skakanja.
Ke/iillati:
19. Ickiiia za riicUirsko svclilko:
1. Roben Kranjec (SLO, Triglav Kranj) 262(WÂ92.5). 2. Stefan Thurnblchler (Avstrija) 250,5,.^Juha-Maul Ruaskancn (Finska)246,U,4.Marcin Bachieda (Poljska) 245,0, 5. Jurij Tepeš (SLO, SD Dolomiti) 244J),... 8. Gorazd Robnik (SLO, SSK Mislinja), 239, U). .lemej Damjan (SLO, Ilirija) 1^15, 13. Jure Radelj (Ilirija) 23IJ 5- Ncjc Fran k (Žirovnica), 16. Primož Roglič (Zagorje Ylong). 28. Uroj^ Peterka. 29. Rok Urbane (Triglav Kranj), .laka Oblak (Žiri)...
f). ickinu /a pokal (lOrcnja:
1. Mardn Bachieda (Poljska) 24g,5 90,0 m). 2. Jannc IIapponen(FinsLi)248.0(89,0, 89.5), 3- Rok Benkovič 244.5 (><8,0, 88.5), 4. Jan Matura (ČeSeka) 243,5, 5. Juha Malti Ruuskanen (Finska) 23ň. Joonas Ikonen (Finska) in Tlan Zhandong (Kilajska) 235.5, 8. Nejc Fran\ 234.\ ( 87.5.85,0). 11. Primož Roglič 233,0, (86,5. 85,5), 16. Jernej Damjan 22^,0 (84.0. 86,0), Jure Radelj 229 (H5A 85,0). 18. Gorazd Robnik 228.0 (84.5, 85.0), 21. Jurij Tcpci;...
14. julija 2005
«n^JlJi
SPORT
17
»To je dislcriminacija za ves dolgoletni vloženi trud!«
člani novoustanovljenega Spon nega društva (ŠD) Smarlno nb Paki t^rîjubilclji nogometa v naiđem kraju smo prejšnji teden prebirali sredstva javnega obvcscanja in zgroženi 1er pre,senc(íeni komentirali odločitev Izvršnega odbora Nogometne zve/e .Slovenije, kije vse sniarškc nogometne selekcijc pahnila v
najnižji rang tekmovanja - v Medobčinsko nogometno A'czo Celje.
vose n"»®"'®
Vsi, ki se
ukvarjamo v. nogometom, smo bili prepričani, da bo izvršni odbor korektno in enakopravno obravnaval vse
Ekipe za nastope v novi sezoni prijavilo športno dništvo
Nogometni klub Šmartno za nastope v ligah za sezono 2005/2006 ni prijavil nobene ekipe, ampak je to storilo pred nedavnim usiamjvljeno Športno društvo Šmartno. Njegov predsednik Dra}»o Piisovnik to takole pojasnjuje: »CHede na težak finančni polořaj nogometnega kluba seje njegovo vodstvo odločilo, da ekip ne bo prijavilo za nadćJjnja tekmiwanja v ligali. Da ne bi dejavnost zamrla, je to storilo športno drui>ivo in s tem poskrbelo, da se bo nogomet v Šmartnem igral tudi vprihtxlnje. nkipe je prijavilo kol sekcijo športnega društva. Razlog za takšen korak je tudi odločitev Izvr.^nega odbora Nogometne zveze Slownije, kije naše ekipa uvrstQa v najnižji rang tekmovanja.»
Po besedah Draga Pusovnika mlajše selekcije(do U12) že trenirajo nemoteno, mladinci naj bi začeli v torek, za ponedeljek. 18-julija, pa je napovedan prvi trening čl a aske enajsierice. Vodil jo bo l'^ierimian. »Zadovoljni smo, da so v bistvu ostali v ekipi VSI, ki so nosili dres NKŠmarino v minuli sezoni, v kateri je končala nastope v drugi slovenski ligi. Pridružili se jim bodo šc nekateri mladinci. Začeli bomo torej na novih temeljih in verjamem, da bomo ob podpori listi, ki podpirajo to dejavnost v naSem kraju, kmalu znova v želeni družbi,« je še povedal Drago Pusovnik.
■ tp
nove pravne osebe (Mura 05, Ljubljana in Bežigrad), .seveda tudi ŠD Šmartno ob Paki. Nad »spoštovanimi« člani zgoraj omenjenega odbora smo zelo razočarani. Takšnega z I obi ranega sklepa, ki ga je pripravil kolegij predsednika NZS, ne hi smeli sprejeli nili na dnevni red seje izvršnega odbora NZS, kaj šele o njem glasovali. Ti gospodje se ne zavedajo, da so s to odločitvijo v marsikateri nogometni ba/i izgubili kredibil-nast.
Naj mi nogometni privrženci Í7 Prekmurja ne zamerijo, vendar priviligiranjc kluba pod pretvezo podpore občine in škode, ki bi nastala v Murski Soboti, če ne bi »izvršniki« sklenili tako, kol so, je .skrajno neki^rektno in podcenjeval no do drugih nogometnih sredin, kjer se ravno tako že desetletja trudimo, da mladina in otroci niso prepuščeni ulici, kjer nanje prežijo pasti, kot so droga, alkohc^l, prestopnišlvo in šc bi lahko našteval.
Vsa Športna javnost pozna Šmartno ob Paki kot majhen kraj z dolgoletno nogometno tradicijo (78 let delovanja). Z majhni\stjo se v kraju ne obremenjujemo, kar pa ne velja za večino gospodov, ki smo jim do sedaj zaupali. Moramo
poudariti, daje naš kraj Športni fenomen (pa saj to Že vsa športna javnost dolgove), kjer se zelo kakovostno vzgajajo nogometaši v vseh .selekcijah (približno 150 otrok in mladine), kar je razvidno 17 rcTiil-tatov preteklih tekmovalnih sezon.
Vsi, ki podpirajo, simpa-tizirajo in vztrajajo v tem športu, so zelo razočarani - lo je diskriminacija za ves dolgoletni vloženi trud
Oh zaključku tega zapisa vsej športnijavnivšti sporočamo, da kljub omenjeni nekorektnasti. ki so si jo dovolili »spoštovani« člani izvršnega t^dbora NZS, ne bomo odnehali, ('epravsmo majhni, imamo v Smartnem široko srce in obilen trdne volje ter dovolj zanesenjakov, ki bodo Še vztrajali in ne bodo dopustili, da nogomet pri nas preneha delovati. Nadaljevali bomo na novih zdravih temeljih in v okviru zmožnosti, Čeprav na samem dnu, in verjemite nam, da bo Smarlno ob Paki bo v prihodnosti slaba vest za vse liste »prijatelje«, ki so v šmarškem kolu najpomembnejšo postransko dejavnost - nogomet pripeljali v trenutno situacijo.
Športni pozdrav!
■ Janko Vuzem
Šoštanj ski šport je v vzponu
ŠpoHiui z\'cza ŠošUiiij povozujc, 19 klubov iii di ušKiv - Pripimc iuj (liinve rckrcaciji; so sc že piičelo - Šport v občini je v \zpoiiii
Uspeh selekcije UlO in U12
Novo mesto - Ni^gometna šola nogometnega kluba Rudar Velenje je v soboto v Novem Mestu.sodelovala na mednarodnem turnirju, na katerem so poleg naše nastopile ekipe i/1 IrvaŠke, Bosne in ! lercegovine, Srbije in C 'me gore. Italije in Avstrije. NK Rudarje nastopil s selekcijama UlO in U12. Z rezullatom
3	: U je selekcija U12 v Imalu pre magií la ekipo NK Pori oval Novo mesto in osvojila prvo mesto. Selekcija U12 pa je po zmagi s
4	: t) nad ekipo FK Betîgrad zasedla 5. mesto.	■
Atletika
Kokotova druga na igrah mladih v Lignanu
z osebnim lekordoin (>22 (eiilinictiH)v skoku v (laliiiio je Kokolova osvojila srelno - Maja Mihaliiier solidna šosla v B-Ilnalu
Minuli teden so se v italijanskem Lignanu odvijale igre mladih, na katerih sta nastopili tudi dve perspektivni mladi atletinji Atletskega kluba Velenje, Nina Kokot in Maja Mihalinec. Kokotova jez novim o.sebnim rekordom 622 centimetrov dokazala, da je trenutno ena najboljših skakalk v daljino pri nas. V rezervi ima še veliko razvojnega potenciala, zalo lahko v prihodnje pričakujemo še več dobrih rezultatov. Maja Mihalinec pa je bila v teku na 100 metrov s časom 12:35 šesta v B-1'inalu.
■	vp
Krainerjeva in Ahmetovič državna prvaka
v soboto in nedeljo je bilo v Mariboru dr/avno prvenstvo za staa'jše mladince in mladinke, na katerem sta Na-slja Kramer v teku na 800 metrov 1er Ado Ahmetovič v teku na 110 melrov z ovirami osvojila na'^lova dr/avnih prvakov. Solidna je bila na 800 melrov tudi Kaja Rudniks tretjim meslom. R«/ultatl:
110 metrov ovire: Ado AhmeloviČ - 15:39,1, mesto
K(M) metmv: Nastja Kramar-2:14:04.1. mesto: Kaja Rudnik-
2:16:26,3. me.sto
palica, moški: Ciorazd Křivánek-440 centimetrov, 2. mesto
100 metrov, ovire: Živa Koželjnik— 15:67,5. mcsi.o
4{)i) metrov: Nastja Kramer - 58:82,5. mesto
p<ilica, ženske: Urška Kralj -280 centimetrov, 4. mesto
50WÎ nietrcivj Rok .lovan, 16:49:90,6. mesto
disk, moški: Gorazd Křivánek, 36,85 metra, 6. mesto
■	vp
Milena Krstič - Planine
Na aprilski skupščini Športne zveze Šoštanj, kije precej mlada organizacija, ustanovljena je bila leta 1996.jc vodenje prevzel Bojan Rolwnik, kije bil prej pet let njen podpredsednik. Čeprav je relativno mlada organizacija, pa se je včasu, kar deluje, zelo dobro Oprijela'. Danes povezuje 19 Šporinih društev s pc^dročja obCine, ki štejejo okoli 1.500 aktivnih članov. Vsiik(^ leio organizirajo dve odmevni prireditvi, spomladi ptxiel i lev priznanj najboljšim športnikom, športnim delavcem in draštvom, sepiem-bra pa dneve rekreacije, na ka-terili se všlirinajslih dneh zvrsti približno sedemnajst različnih šporinih panog. Poleg lega pa skrbijo za Dom TVD Partizan, v katerem se čez leto i^idvija ve-liko rekreaiivnih programov.
Na dnei-ne rekreacije se îe pri'
pravljatc?
»Nanje se pripravljamo ves čas. Začnemo že. ko se eni končajc5, novembra, ko je objavljen niw razpis fundacije za Šport, na katerem smo bili doslej vedno uspešni. Poleg tega se prijavimo tudi na razpis Občine Šoštanj. Ta Čas pa že pripravljamo program aktivnosti, razpored, rezervacije športnih objektov po celi občini. Tako omogočimo kar se da širokemu krogu občanov udeležbo pri ak-tivnostih. Prvi ok\'irni spored vseh aktivnosti bo znan že do
Bojan Rotovnik: »Športna zveza upravija Dom TVD Partizan.«
konca julija.« Dnevi rekreacije so se prijeli. Vdeieiha na njih je iz teta v leio večja.
»To drži. Že nekaj let zapored merimo odzivnost občanov in vsak(^ leto je obisk večji. Lani smo imeli preko 80U aktivnih udeležencev.« Zakaj f)a je dohro, da je športno društvo vk/juceito v špor/no z^^ezo?
»Zato, ker znotraj zveze rešujemo vse večje težave na področju športa. Člani imajo tudi večje možna^iii pridobivanja najrazličnejših informacij s področja športa in sodelujejo pri sprejemanju pomembnejših odločitev na področju športa. Razlogov pa je najbrž še več.
Dejstvoje, da od ustanovitve pa do danevS iz zveze ni izstopil šc noben klub oziroma društvo. Kvečjemu vsako leto na novo pridobimo še kakšnega člana. Klubi vidijo smisel v povezovanju, kajti skupaj lahko naredimo več.«
Ddife nad Donwm (VJ) Parii' zan. Kdo pa upravlja druffe špor/ne objekte? »Sedanja šporina dvorana, nova telovadnica, ki se gradi pri (^sniwni šoli Šoštanj, rokometno igrišče, bazen..., vsi ti objekti so v lasti in upravljanju Občine Šoštanj.« V?4rie\'anje je drago. Od koil sredstva?
»Športna zveza Sošlanj jih zagotavlja preko najemnin. Te so sicer simbolične, za uporabo tc-lovadnice so celo med najnižjimi, morda celo najnižje v Šaleški dolini. S tem po-
skušamo dodatno spodbuditi ljudi k rekreaciji. Navkljub temu pa z najemnino nekako uspemo pokrh'aii redne stroške. Z^ večja i nve.sticijska vzdrževanja pa pridobimo zunanje sponzorje oziroma se povežemo z Občino, ker lega pač nismo sposobni opravili sami.« Počitnice so tukaj. Koliko ao Športni objekti v Šoštanju na-sploh dosegljivi ndadim? '»R<'ikometno igrišče je odprlo ves čas, bazen normalni) obratuje, športna dvorana je julija zaprla, 1. avgusta pa se pričenjajo v njej treningi, lelovadnica Partizana občasno gasti skupine rekreativcev. Čc pa ima kdo še kakšno željo, lahko vzpostavi slik in 2 veseljem se bomo dogi)-vorili za sodelovanje, kajti v Športni zvezi podpiramo vse lake aktivnosti.«
9. kolesarski vzpon v Zavodnje
Prireditev bo v nedeljo, 17. julija 2005, s stariom ob lfi.30vTo-polšlci. Tekmovanje bo v vsakem vremenu, dolžina proge je 15 km in je v celoti asfaltirana. Najmlajši in listi, ki nimajo tekmovalnih ambicij, bodo imeli tudi možnast '*mini vzpona'\
Prijave sprejemajo na dan prireditve od 8. do 10. ure pred hotelom Vesna v IbpolŠici.
Vsak udeleženecv/pona bo prejel medaljo, karto za brezplačno kopanje v Ibrmah Topolšica in prigrizek. Startnina znaŠa 2.800 SIT Zii člane KK Energija Velenje, ŠD Gcírenje ter ŠD Premogovnik Velenje je udeležba brezplačna (ob predložitvi Članske izkaznice).
Poleg medalj so pripravOl pokale za pr\'e iri po posameznih kategorijah: nu^ki do 20 lei, od 21 do 30 let, od 31 do 40 let, od 41 do 50 let, od 51 do 60 let in nad 61 iet, ženske do 30 let in ženske nad 31 let, moški - Gorenje, ženske-Gorenje, ŠD Premogovnik Velenje in gorska kolesa - skupno.
Najštevilčnejša ekipa prejme pokal, posebej pa bodo nagradili še najmlajšega, najstarejšega, najstarejšo, najtežjega in najbolj oddaljenega udeleženca. Da bo vse potekalo še bolj živahno, so priskrbeli zabogatsrečelovzavse udeležence in za ^avno nagrado-gorsko kolo SCOTT. Podrobnejše informacije daje Roman Bor, lel. 041 523 061 ali nahtip://www.energija.gajba.nei.
■ Hinko Jerčič
Peti tek slovensko-norveškega prijateljstva
Tekli kljiih (\iú][\ in vetru
Velenje-Marau'inska tekaška sekcija M I S je v Podkraju pri Velenju priredila peti tek slo-vcask<vnorveškega prijateljstva. Kljub nenehnemu torkovemu deževju in velru se je več dvočlanskih ekip udeležilo šta-
letnega icka na skrajšani pod-krajski gozdni tekaški progi.
Tako kol štiri leta zapored sta na tek tudi letos prišla zakonca Arne Ilalvorsen - Amalija Kovačič iz Osla. kisla bila kljub nemogočim razmeram vesela, da sla sodelovala na tem nenavadnem štafetnem teku. Zaradi več kot dCvSetletnega sodelovanja 7 M rs (t<">rcnjcsla na Nc^rveško povabila slovenske maratonce.
Vse kaže, da bo pred vrnitvijo Kovačičeve v Slovenijo po več kol 35 letih bivanja v Oslu tudi lam vsaj en tek z večjo udeležbo tekačev iz Slovenije.
V Podkraju so bile najboljše dvojice: i. Maruša Berlot (Pod-kraj, 6:50,00) - Jože Mori (Muta, 4:22,00), 2. Saša Sevčni-kar (7:1S,000) - Igor Jelen (oba Velenje, 4:48,00), 3. Amalija Kovačič (7:17,00) - Arne Hal-
vor.sen (oba Oslo, 7:17) in Magda Derlot (7:56,00) - Vasja Jerčič (oba Podkraj, 6:45,00). Tudi nekaj otrok si je upalo na dež, svojo prvo kolajno pa si je pritekel Ri>k Jelen iz Velenja Jimakinja teka pa je bilaseveda poleg gostje iz Osla 9-letna domačinka Maaiša Berloi.
■ Hinko Jerčič
Hai^jiS
Planinski raj na Dlesliovcu
Včasih jc lepo vreme Ircba »loviti«, sc posebej letos v lem mu-haslém polciju, ki viasili bolj spominja na Jesen. Ampak -imeli smo sreio in vremcno-slovci so se dobro izkazali, saj so »držali besedo« in nam namesto čeirika obljubili sončen ponedeljek.
Polni optimizma smo sc odpeljali v /g. Savinjsko dolino, se v LuOah »izvili« na cesto prolj Ptxlvolwljeku in .se pripeljali do planine Ravne, kjer smo zapustili avtobus - tudi šofer. Ob spremljajočem hripavem lajanju samotnega psa na kratki verigi {s katerim smo zelo sočustvovali!), edinega »prebivalca« siccr simpatične brunarice, smo si oprtali nahrbtnike, Soler pa se je podal na gorsko kolo ... - Bravo Šofer!
Slovo - on navzdol, mi navzgor - in že smo bili v objemu prostranstva nizkih borovecv. ?o uri hoje smo se na Dolgi trati '}e nastavljali soncu in razvezo-vaii nahrbtnike ... Prijetna lesena kočica z ograjo jc kot nalašč za krajci pi^itek in uživanje v naravi. Sireljajod lodsmo si ogledali přepaden skalni rob
in se podali naprej proti Dle-skovcu, deloma tudi po brezptv tju. Prečkali smo nizko raševje in listi zadaj smo kmalu »razbrali« razp<'>sajeno »vreščanje« onih spredaj, ko so nas veje borovcev začele pozibavati sem in ija, da smo komaj lovili ravnotežje.
Fotografi smo imeli zelo veliko dela! Planinsko cvetje je zdaj na visku in skorajda hodiš s ťoioapai atom »na nosu«. To lepoto je treba videti in doživeli! Kar mimogrede smo bili návrhu DleskiTvea in uživali v lepih r<iz-gledih! Prikuj, ko maje vleklo še
više in odločitev za pohod na Veliki vrh (2110 m) ni biJa težka. Poplačan je bil trud in z Ojstrico smo si zrli >»17 oči v oČi«. Našo zaverovanost so zdramile blejajoče ovce, ki so pod nami hitele na pašo. Kaj bi si človek drugega želel kot to, da bi lahko tovrst na
Zlata poroka zakoncev Hižar
Marija in Nikola I ližar i/ Velenja sla si pred kratkim drugič obljubila večno zvestobo. V spomin na čas pred 50 leti, ko sta sc poročila na 1 Irvaškem, sta tokrat svate zbrala na zlati poroki v velenjski glasbeni šoli. Upokojena zlatoporočenca sta pcmosna slarsa dvema sinovoma ter dedek in babica štirim vnukom.	■
Ponosna zlatoporočenca
Trije kaktusi kot en cvet
Stanislava Lesjakii iz Roijami 52 v Šaštanju, upokojenega rudarja, v teh dnehz bujnim cvelcnjem razveseljujejo trije kaktusi» stari okoli pet najsi lel. Tako ga nagradijo za ves trud in veselje, ki jih ima z njimi, saj zanje skrbi sam. »Čeprav cvetijo vs<iko leto, pa toliko cvetov na njih doslej še ni bilo,« pravi. Ko poslane hladno, jih prenese v svetel prostor v notranjost, ko poslane toplo, jih zanese na balkon. Pazi, da se ne razrastejo, da niso prehudo košati. Pa tudi na to, da jih ne zaliva preveč. »Koliko cvetov je na njih, nisem štel. so pa deležni mnogih p^ogledov in številnih občudovanj. Ciotovo pa jih JC več kol petsto,« pravi. Škoda jc le, da so kaktusi v lakem cvcte-nju le štirinajst dni.	■
Stanislav Lesjak: »Najraje Jih občudujem od zgoraj navzdol.»
Mnenfa in odmevi
HRVAŠKA lE V i:\ROPSkl /VEZI /?/
Kak-šna sreča, da imamo nacionalno televizijo. Ta nas včasih p(*>redno seznani z nepričakovanimi informacijami, do katerih sicer ne bi prišli. S poročanjem o nekem dogajanju smo bili posredno .seznanjeni o tretji stvari, kot jc opredeljeno, sicer z vprašanjem, v naslovu tega pri-spevka.
Zg(xiilo se je v ponedeljek. 11. Malega srpna, med drugim v poročanju v osrednjem dnevniku, ko .^mo bili seznanjeni o podrobnasUh v zvezi 2 zadevo »Brod na Muri«, še pasebcj o
delih, ki so bila opravljena za njegovo poncivno lîbratovanje. Vemo. da so ga sosednji I îrvati pred časom na svojem levem bregu Mure zablokirali. češ da ni več sposoben za plovbo, kot bi naj ugotovil pristojni inšpektor za notranjo plovbo.
Pridni Slovenci smo tudi tokrat postorili vse, da bi bil brod čimprej nared, tako v tehničnem kot tudi upravno-pravncm smislu. Dovoljenje za plovbo je ludi bilo izdano s strani Upravne enote Murska Sobota. Vendar zgodbe še ni konec. Dejstvo je, da je obnovljen bord v tujini, kamor pa Slovenci kar tako ne moremo ponj, saj bi s tem nasial
meddržavni spor. Zavedajoč se lega sose Hotižani, kakor je povedal predstavnik njihove Kis, obrnili za posa^dovanje na Zunanje ministrstvo v Ljubljano. Kdaj ho vse sleklo, da ho brod na Muri spet lahko obraloval. lahko samo razmišljamo. Upamo, da se to ne bo zgodilo ob svetem nikoli.
Ko smo mislili, da je zgodbe o brodu že konec, smo bili seznanjeni še s presenetljivo nwieo, kako lahko hrvaški policisti v uniformah in s službenimi vozili mirno vozijo po prekmurskih cestah. O tem smo se lahko na '1"V ekranu sami prepričali, četudi skoraj svojim očem nismo
mogli verjeti. Zato je iz slišanega in videnega izšlo prepričanje, daje s^îsednja Hrvaška Že v EZ-Kako je lo v praksi v drugih drŽavah, članicah te združile, nimamo podatkov. Vemo pa, da kaj takega med Francijo in Nemčijo ni mogoče. To ni mogoče kar tako niti reševalnim in drugim iniervencijskim vozilom. Vemo pa tudi, kaj bi se zgodilo, če bi slučajno slovenski policisii zašli na hrvaško ozemlje: zgodil bi se novi «Zavrč«.
Naš zunanji in notranji minister pa nič 1
■ Vladimir Korvn
doživetja užival v nedogled ... Pel se jc kljub temu bilo treba vrnili in na Sodelcu smo spet posedeli, saj nas je čakala le še vrnitev mimo Korii do izhi:KÍišČa. Pot jc vijugala med mogočnimi macesni, pobočja so rdela od razcvet ajc^ih se rodt'idendronov In lu in lam smo na pasi zmotili konjske lepotce. Poslali smo ob spomeniku 17 padlim borcem v neposredni bližini nekdanje
Lučke koče in sc polni res lepilt vtisov znašli na trati planine Ravne, kjer nas je spel pospremil lajež samotnega psa...
■ Marija LESJAK
PD Velenje. Sekcija Dohnic -Konovii organizira v soboto, dne 23. 7. 05, i/let na Del'>elo peč (2014 m). Pot je lahka in v lem času zaradi cvetja še posebej lepa.
Ivanu Mihevu v slovo
f
v lorek, .5. junija, je radioama-lerje presenclifa vest, da je r %. letu umrl startísiw slo\ -enskih radioama-le/jci'Ivan MÛie\-\ /vansejenklil Z**?. junija lOJOv Turiski \ui$i, kjer je tudi živel. Imahejeia eiekírikíirja, vendar lo zanj ni bilo dovolj Neprestano so gu zaninudi radijski signali in ntdiotchnika, kije bila v list il i časih Še v povojih. Ze kot osemnujsdeini fantič je izdelal oddaj nik in pn 'ičjKfslal v s\'ei radij.ske
sijale, hir je v takratni Ju^.'iîaviji bih kar najstrožje prepovedano, zato si je izmislil pvzr\'ni znak S57})M. Prav tem času se je i' Sloveniji pnič oglasil Radio Ljubljana. Vseskozi je sodeloval z Radijem Ljfd^Ijana, pozneje z RIV I.jtibljamt. Re-zidtat (e^adela in sodelovanja je oddajniška lokacija na Urslji gori, kakor tudi pozneje Radio Slovenj Gradec Bdje mentor in svetovalec radi/jamaierjem v Sale^^ki in Mislinjski dolini ieri>o Koroški, prav tako je bd svetovalec tudi na področju raz\'i-jajočdi se profesionalnih tekkomunikacif Pred petdesetimi leti je bd souslanovitelj primopredajne sekcije radiokbdta I linko KíJšir t' Velenja. Ivan je ponesel ime Slovenije po vsem svetu, s pozr\'nim znakom YU3F.S, ki ga je dobil f>o legalizaciji radioa-materskdt organizacij po dmgi sretovni vojni in pozneje S57FS v samostojni Sloveniji. To potrjuje preko 100 tvioč prejetiii QSL kartic in veliko mdioamaterskih diplom iz vseh držav sveta.
Radioamaterstvo pa Ivami ni bilo edino udejsivimmje v tehniki, bd je tudi navdušen šporini letalec. Judi at je bil pionir, ivn-dar.ú tedaj ni mi.^ld, da bo njegovo delo in delo njegovih kole-gcjv pri^Hdjalo do sedanjega letališča v Ml\IinjskiI)olmni saj je prav on izliral lokacijo sedanjega letališča Slovenj Gradec.
Odraz njego\'ega dela so številno priznanja. Najbolj ponosen je bd na odličje The KingofDX, na plaketo RlVijubljana za zasluge pri mz\'ojti televizije v sSloveniji, na priznanje Bori.sv Kidriča za posebne zasluge pri .širjenju tehnične kulture, na zlato plaketo Zveze radioamaterjei' Slovenije, na zlato plaketo Letalskih organaacij Slovenije ter številnih priznanj občinskih in radioamaterskih ter letalskih organizacij Slovenije in nekdanje Juga": lavije.
Ivan je biJ v.'ieskozi delaven in .Kkromen, tak bo tudi ostal v našem .'ipominu.
73Í
■ Radioamaterji Ve/enýa
Pavli Koren v slovo!
Tistega daljnega januarja I9J6 prejšnjega stoletja, ko so se .•inežinke kot beli kristalčki lopili na majhnih oknih kmečke Umnditove hiše v Gabcrhih, sissvojimrojst^'om mzveselila oba .starša in oba brata... Rastla si kol dekle v vetni. v sebi nosila nekopristno.u, neko kmečko modrost - harmordjo z naravo in srčno kulturo in dobroto. Kot otrok si ol^čutda sirtdiote dmge .svetovne vojne, saj so se dogajale .stx'ari, ki se presegale otroško raziime\'anje. Ib vojni si končaJa šolo in .te zapaslda v .stari -dobri Tovarni usnja v Šoštanju, se pozneje f)oročÍla ter okitda s\x>j zakon s hčerko. Dnižina ti je pomenila veliko in pru\je tako, Z možem .sta .sizgnidila nov donij ki ga je vvseh letnih časih kra-sdo mnogo pisanega cvetja. Spomini na tisti čas, ko sva ga skupaj preživeli v isti vasi, je splet lepih otn)ških tamntkov in spominov.
Draga J^r\'la/
Neki pridigar je zapisal: Rodovi odhajajo, dnigi prihajajo, a zemlja ostaja.
Vsrcv bom nosila vselej lepo misel: Nikoli te ne bom poza-bda.
■ Anica Tamse
Oglašujte na
ÏVKAIIA
Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospodinjstev.
Pokllčltc03/898 17 50
MODROIBIILA KRONIKA
Menjava na celu Policijske postaje Velenje
Dosi^danji koniaiidir Božidar l^ozdevšck	dela íiafoliiíka ()K(] Pil Cc\\c - Na mcsUi
komandirja je zanunijal Aloš \,\\)[\s iz sektorja kriniitialislinie policije Pil Celje
MUena Krsf/c - Pfaninc
Velťnjť - Od L julija ima Pt^licijska postaja Velenje novega komandirja Prejšnjega, Ho/idnrja Pe/devsk;K ki jc prevzel naloge načelnika Operativno komunikacijskega centra Policijske uprave Celje, je zamenjal AleS Upuš. Ta je pred lem delal kol inf>pektor v sektorju kriminalistične policije Policijsko uprave Celje. »Delo, ki ga bom opravljal poznam ?e od prej. Poznam pa ludi okolje, v katero sera pri^l, saj sem se z njim srečeval kol kriminalist, preiskovalce kaznivih dejanj. Sicer pa izhajam iz uniformirane policije. Deset let sem delal na Policijski postaji Ljubljana Center, nadaljeval pa kol kriminalist na policijski upravi Celje, kjer sem delal 7,adnjih pel let. Poslati komandir tako velike policijske postaje^ kol je v Velenju, pa mi je hil vedno izziv,« jc ob prvem sreCanju dejal Ale§ Lipiis. Na vprai^anje, Čemu ho posvečal največ pozomtKti, pa je odgov(v ril, da sc bo enakcs posvečal tako kaznivim dejanjem kol prometu ter javnemu redu in miru. »Se-
Nov/ komandir PP Velenje Aies Upuš.
veda pa bo na področje, nn kalerem bodo problemi večji, poirebno vložili več truda.«
Božidar Pezdevi^ek, zdaj že bivši komandir PP Velenje, pa pravi, da se je lukaj dobro počulil in da Velenje zapušča z lepimi občutki. Prva /adcva, ki se je je kitili, ko je prišel v Velenje, je bilo ustanavljanje Sosveta za izboljšanje varnosti občanov, ves čas pa je dobro sodeloval z lokalno skupnos-
Božidar Pezdevšek je postal načelnik OKC PU Celje.
tjo. »Z vsemi tremi, tako Velenjem, Šoštanjem kot Šmartnim ob Paki, je bilo to sodelovanje res dobro. Sosvet, kije bil ustanovljen leta 2002, pa ocenjujem kot zelo pomemben dejavnik za izboljšanje varnosti in občutka varnosti občanov,« t'ïCenjuje. Zdaj ko bo na Velenje lahko gledal z rahle razdalje, smo ga vprašali, kateri so po njegovem tisti varnostni problemi, ki bi jim v tem okolju
KD Galileo,
vzajemni sklad fleksibilne strukture naložb
Novim kapitalskim trgom naproti!
Prvi slovenski vzajemni sklad KD Galdeo, vzajemni sklad fleksibilne strukture naložb (do 23. 6.2005 posebni vzajemni skiad Galileo), je s 23. 6.2005 začel z izvajanjem nove naložbene politike, ki vzajemnemu skladu omogoča nalaganje na svetovne globalne tr^e. V skladu z naložbeno politiko fleksibilne strukture naložb, k) je politika doseganja čim boljšega rezultata na kapitalskih trgih, se bo struktura naložb sproti prilagajala razmeram na trgih. V obdobjih pozitivnih gibanj na delniških trgih bodo sredstva vzajemnega sklada naložena pretežno v delnice, v obdobjih manj ugodnih razmer na delniških trgih pa se bo delež teh naložb zmanjšal v korist povečanja naložb v dolžniike vrednostne papirje In Instrumente denarnega trga. Atraktivna naložba tudi v prlhodnj«l_
Dobrodošli na krovu vza|«iiiia«a sMadSr M sa po podatkih casoplu
The Wall Street Journal Europe (Llpptr« The Raiitari Co.) glade na anolatno donosnost v USD kar osemkrat uvrstil no prvo mesto v svetovnem merilu med prlmtrljlvlml Investicijskimi skladi!
bilo treba posvetiti več pozornosti. Pravi, da je gotovo področje kriminalitete tisti dejavnik, ki bi mu bilo treba dali velik poudarek. »Že doslej smo mu. Velike laivine, vlomi iz leta v lelo naraSčajo.«
Dodal je še, da je novo delovno mesto na Policijski upravi C elje zanj izziv. »V njem bom izkušnje, ki sem jih pridobil kol komandir na postaji v Velenju, lahko s pridom uporabil. Menim pa, da je za osebnostni in poklicni razvoj dobro, da člwek vsake toliko časa zamenja delovno mesto.«

080 1208
OMlŽNTnCPCM
www.kd-qroup.s! KD
Pr4«li9 upr»vlJ*rH& ki «o »esuvnr ijti pret^tkUt v<«|HnoM* StUd« KO titWtto, vta)»<nAi «Ujm ritUlBiiA» firuUurt > «Jilffim KO mvMtme<i(s, tfrufOd 2C upravionj^ e. o. o,. CctovlU eol«	wv«MBl»ljtm m«cl d«levNm^w<n Ofc^Mfine na ««'(o «■ avorfi^ JrMib«,
fm r^ar^'Tt loAtft m pri TWh pooocMAih	pHsfopn« IZÍMV »'»■•iMn upraviian]« vi««mr>Ma ftwa vpttM «TARI « poMdbMl
parlnctMM oP^IMi i^ipl«tTi<*i stranefi inrw.hd-qrMp.il b|»r h v «liMfonslil otijiki đofftosni oroiMct ir> UvIcceK DrasptMa Mr Ittno in MiltlAo poreCiW	taiMa. V^c^eui) ma pei«9 proip^kta prav^ (utfi flo flraipiiCi^gi tfvoM »itMoa in poll*tf>«0B porafils vitjtmiMTQa A'adà,
Pošiljka vas lahko počaka na pošti
PoŠta Slovenye oini)g«ěa hrambo pustnih pošiljk na pošli ali prepošiljanje na dni^ naslov. Ta mo/nost jť /<i nasluvnike posebej aktuaimi v (asu poktnih dopustov o/iroma daljših cKlsf»lnostK ko m> hišni in izpostavljeni predalčniki dn vrha napolnjeni s poštnimi pošiljkami in tako nť|H »vabljene ^oste <»p4>/^-rjajo nil njihovo <Klsotnosl.
Hrambo pošiljk na pošti ali prepťíšiljanje na drug naslov lahko na.slovniki uredijo na pašti, in sicer tako, da izp(^lnijo naslovnikovo naročilo. Slednje velja za vse pošiljke, razen za pisma v pravdnem postopku, pisma v upravnem postopku in pisma v p^)siopku zaradi prekrška.
Naslovnikovo naročilo velja eno leto. Z njim naslovnik določi, da se nanj naslovljene pošiljke hranijo na ptišii kot pt^tno ležeče oziroma prepošiljajo na naslov, ki ga dok)či. Pošiljke se kol poštno ležeče na pošli hranijo 30 dni, naio pa se vrnejo p<išiljatelj u. Naslovnikovo naročilo se lahko izpolni tudi za več družinskili člancA', podpisat i pa ga mti-rajo vsi polnoletni Člani drui^ine (naslovnik v obeh primerih plača ceno za eno naročilo).
Naslovnik pa si lahko uredi tudi pooblastilo za prev/empašiljk. predvsem če je odsoten dalj časa. V tem primeru lahko pooblaščenec prevzema tudi pisma v pravdnem postopku in pisma vpostopku zaradi prekrška,
Zaradi udara elektrike umrl delavec
Žalec, 7. julija - V četrtek, nekaj po 2. uri, se je v podjetju Minerva, obral Pongrac, zgodila tragična delovna nesreča. V njej je umrl4^-lclni delavec.
Ponesrečeni je delal na liniji za izdelavo cevi, sodelavec pa gaje našel zagozdenega med ohišjem in gibljivo komoro pomične žage. Med prei.skavoje bili^ ugolovljeno, da seje delavec poškodoval zaradi udara elektrike. Porenzični strokovnjaki še raziskujejo okoliščine tragične nesreče.
Požar je bil podtaknjen
Velenje, T.julija-V Kopališki ulici je zagorel lc.sen monia?:ni objekt. Policisti in kriminalisti so ugoltwili, da je bil ogenj, ki je pcwzročllza okoli500.(i()(ltolarjevškode, podtaknjen. ()hvestilao požigalcu še zbirajo.
Vloma na Ljubljanski
Velenje, ».julija-V petkovih poznih večernih urah je neznanec vlomil v vozili, j^arkirani na Ljubljaaski cesli. Z vlomi v vozili je povzročil za IDO.OOO tolarjev gmotne Škode. Iz enega avtomobila je odtujil prednjo ploščico avtoradia z drugega pa moško denarnico z vsebino in mobilni lelefon.
Neznanci v brunarici bazena
Šoštanj. 9. julija - V soboto so policisic obvestili o vlomu v brunarico ob šašlanjskem bazena Lastnik pogreša za 200.000 tolarjev ra/ličnihpijač, cigaret in hrane.
Nakit vzel iz izložbe
Žalec. 9. julija -Zii 35l).lX)0 tolarjev je oškcxlovano podjetje v Ulici Savinjske čete. Neznanec je v noći na soboto razbil izložbeno steklo prodajalne in iz bložbc odtujil več pozlačenega in srebrnega nakita.
Na parkirišču spregledal peško
Velenje, 11, julija-V ponedeljek ob 11.55se je prometna nesreča s hujšimi posledicami pripedla na parkirišču na Šaleški cesti. Pri vA'raJni vo:?,nji je 48-leini vi^znik osebnega avtomobila spregledal 72-lelno peško in trčil vanjo. Ik je padla po tleh in se pri tem huje ranila. Po zdravniški pomoči, ki so ji jo nudili v zdravstvenem domu v Velenju, so jo odpeljali v Bolnišnico Celje.
Iz policistove beležke
Največ zapisov, ki so se v minulem tednu znašli v policistovih beležkah, je povezanih s kršitvami javnega reda in miru zaradi preglasne glasbe, ki je molila druge, in družinski sporov, v katerih ni manjkalo fizičnih obračunavanj.
V	četrtek, 7. julija, je pred stanovanjsko hišo na Ciorici obležal vinjen moški. Da je prišel varno domov, so pc«kr-beli policisti, ki SC5ga pmpre-mili do tja. Kar dvakrat pa so pomagali »ravnati« družinska nesoglasja. Enkrat na Cîorici in enkrat na Kardeljevem trgu. Pri kontroli priweta so imeli tudi malo sreče. Vozniku so zasegli nekaj marihuane in denar, ki najbrž izvira iz prodaje le-te.
V	petek, H.jiilija, so večkrat posredcMili zaradi preglasnega predvajanja glasbe. Bili so na baleski in Kidričevi, obakrat so zoper kršitelja napisali plačilna naloga. Pred delavskim klubom so neznanci okradli možaka, ki so se mu pred Icm ponudili, da ga peljejo domov oziroma mu pokličejo taksi, česar sam ni mogel, /a to pa so »potrebovali« njegov mobilni tele Ion. Nemočnega oškodovanca pa so potem osušili še za denarnico z nekaj gotovine, bančno kartico in zdra\'slveno izkaznico.
V	soboto, 9. julija, so bili zgroženi na Kidričevi, kjer so si neznanci dajali duška »umetniškemu« ustvarjanju. Na fasadi, ki so si jo za to izbrali, so naredili za 100.000 tolarjev škode.
V	nedeljo, 10. julija, so neznanci s kovinske ograje v Ve-
lenju potrgali in c^xioesii okraske v podobi živaJi iji lasttùka i^odovaJi za 15i),(H)0 tolarjev, v Smartnem pa je po vlomu v asebni avlo lastnik ostal brez sončnih očal z dioptrijo.
Preglasna glasba pa je spet (>dmevala. Tokrat iz enega od lokalov na Kidričevi v Velenju in iz enega od stanovanj na Primorski v Šoštanju. Policisti so spet pisali plačilne naloge.
V ponedeljek. II. julija, so znova posredovidi v družinskem sporu. Tokrat sta si v Desnem bregu skočila v lase mati in sin. Pravzaprav je sin skočil materi. Jezo pa je povzročila barva, polita po avtu. V Topolšicí Sla si bila v laseh brata. Na zaprosilo kolegov iz mejne postaje poiicijc Rogaška Slatina so preko meje pospremili državljana Bosne in Ilercegovinc. Na Prešernovi so urejahzadevev zvezi s pretepom, v kalerem je sodelovalo kar o.sem oseb. Ena je bila v pretepu poškodovana. Na vrtu, tudi nekje v Desnem bregu, je moški udaril žensko. Glasna glasba je odmevala iz enega od avtomobilov, parkiranih pri kotal-kališču. A lo zadevo si"^ uredili brez težav. Več dela so imeli z voznikom, ki je imel radio 'na fui' na parkirišču na Prešernovi. Z njim se ni dalo pomenili, zalo so ga pridržali. V proslorih, kamor so ga namestili, je bila tišina. Nobetie glasbe. Tistemu, ki je na Vojkovi poslušal glasbo preveč na glas. pa je zadostoval plačilni nalog, da so imeli sosedje potem mir.

ČETRTEK, 14. Julija
SLOVENUAl
0700 Odmew
07.35 Reem je sama. igrani film 07.50 Moja nova prijateljica.
dokum. hI m 08.05 Želvji otok, 14/26 08.?S Snobs, 14/26 08.50 Skip In Skit, a/26 0905 Pod klobukom 09.45 ZloćJnci, tvnad, 10.15 Pod žaromelom 11.10 Milastl bratje, gled.
predstava 13.00 Poročila, èporî, vreme 13,25 Večerni gost Janez Lotrić 14,15 VidBOpisrna 14.40 Pesem kamna, tv Koper 15.00 Poničila, promet 15.05 Mostovi 15.40 Cedrik, 28/52 15.50 Risanka
16.05 Tekma 2 vozički, igrani film 16.20 EnaisiBiola 17.00 Novfce. šport, vreme 17.30 Jasnoinglasno 18.20 Duhovni utnp 18.40 Mojster Miha, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 2100 Osmi dan 21.30 Knjiga mene briga 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Glasbeni večer 00.15 f^ksa. 14/22 00.55 Dnevnik, šport 01.50 Tednik, ponovitev 02.45 Dnevnik 2ame]Sketv 03.10 Iniokarfal
SLOVENIJA 2
06.30 Iniokanal 09.30 Tv prodaja 10.00 Otročki infokanal 1100 Tvprodaja 11.30 Zabavni inbkanal 12.45 Tvprodaja 13.20 Pomagajmo si Jv Koper 13.55 Slavnostni koncel
pihalnega orkestra Vevče, 1/2
14.25 Simpson ovU 9/22 14.45 Sbvenski mapa^n 15.15 Kolesarska dirka po
Franciji, 12. etapa, prenos 17.35 r^nosna iahkost
fotografiranja 17.50 Alpe, Donava, Jadran 1830 Mostovi 19.05 Ujetnik, 13/17 20.00 Operno pofetje. Čarobna
pilčal, posnetek opene 22.55 Naprej, finska drama 00.20 Jasno in glasno 01.10 V letu s 13 meseci, nemile film
03.15 Iniokanai
TV/
06.55	24UR, ponovitev
07.55	Sedma nebesa, nan.
08.45	Pel skrivnost, nad.
09.40	Zastavljeno srce, nad.
10.30	Tvprodaja
11.00	Srčna dama, nad.
11.50	Prava ljubezen, nad.
12.45	Hitri Edi, nan.
13.40	Tvprodaja
14.10	Sedma nebesa. Dan.
15.00	Prava ljubezen, nad.
15.55	Srčna dama, nad.
16.55	Zastavljeno srce, nad.
1755	24LJR-vreme
18.00	PelskrivnoslJ. nad.
1900	2m
20.00	Poletni ulov, amer, film
21.50	Ma kraiu zločina, nan.
22.45	XXL premiere
22.50	Vražje neveste, dokum.
senid
23.45	Prijatelji, nan.
00.15	Seks v mestu, nan,
00,45	2^1 ur. ponovitev
01 45	Noćna panorama
SLOVENIJA 1
07.00	Odmevi
07.35	Lisa, iprani film
07.50	Plesali nogomet, dokum. film
08.05	Želvji otok, 15/26
08.30	Snobs, 15/26
08-50	Tekma z vozički, igrani film
09.05	Enajsta š(Ma
09.35	Jogger, nad
10.05	Mi smo... Italijani
10 35	Svetloba temnih obrazov,
dokum. oddaja
11.30	Nigel Ma^en, 1/4
12.20	Osmi dan
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Obzorja duha
13.45	Dul^ovni utrip
1^1.00	Etiopija, potopis
15.00	Poročita, promet
15.05	Mostovi
15.40	Timotejhodivšolo. 15/26
16.05	Iz popotne tort>e
16.25	Svet živali. S/l 3
17.00	No vice, vrerrke. šport
17.35	National Geographic, 1/12
18.30	Žrebanje det^jice
18.40	Luka In Lučka, risanka
18.45	Celeslin, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Slovenski venček
21.00	Slačenje. 4/20
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Polnočni klub
00,05	Praksa, 15/22
00.45	Brane Rončel izza odra
02.10	Dnevnik, vrenje, šport
03.05	Turistica
03.25	Dnevnik zamejske Iv
03.50	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30	Infokanal
10.00	Otroški infokanal
10.40	Tvpn>daia
11.15	Zabavni infokanal
11.55	Glasnik, Iv Maribor
12.25	Moški in otrok, nemški film
13.50	DanyejWaro. koncert
15.15	Kolesarska dirka po
Franciji, 3. elapa, prenos
17.45	Jasno In glasno
18.35	Moslovi
19.10	Rt preživetja, 2/8
20.00	Resnični spartak, dokum. oddaja
20.50	Alpe, Donava, Jadran
21,20	Češka, 2/10
21.45	Simpson ovL 20/22
22.10	Henrik peti, ang. film
00.25	Popolnih sto, srbsko
črnogorski film
02.05	Infokanal
06.55 07.65 08-45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10
15-00 15.55
16-55 17.55 18.00 19.00 20.00 22.25 23.20 23.25 23.55 00.25
02.05 03.05
TV
24 ur. ponovitev Sedma nebesa, nan. Pet skrivnosti, nad. Zastavljeno srce, nad, Tv prodaja Srčna dama, nad. Prava ljubezen, nad. Na kraju zločina, nan. Tv prodaja Sedma nebesa, nan. Prava ljubezen, nad. Srčna dama. nad. Zastavljeno srce, nad. 24 ur • vreme Pet skrivnosti, meh. nad. 24 ur
Državni sovražnik, film Pod lupo pravice, nan. XXL premiere Prijatelji, nan. Seks v mestu, nan. Vitez apokalipse, amer kanad, (ilm 24 Uf. ponovitev Nočna panorama
©
SOBOTA, 16. Julija
SLOVENIJA X
06.^	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke
07.45	Iz popotne tort«
06.15	Do zadnjega Utripa srca.
franc, film
09.45	Slovaiski venček
10.45	Polnočni Mub
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Pen, dokum. fe(|ton
13.45	Turistika
14.05	Slovenci v Italiji
14.35	Mali menih. 3/15
15.25	Bugsy Malone, ang. film
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.25	Sožitja, tv Maribor
16.40	Prihaja Nodl risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.(J0	Čokoladne sanje. 3/10
20.^	Velika imena malega ekrana
21.25	Po svetu naokoli, 2/8
22.00	Poročila, šport, vreme
22.30	Brigada, 2/15
23.25	Srvoobmočje. amer, film
01.05	Praksa. 16/22
01.50	Dnevnik, šport, vreme
02.30	Dnevnik zamejske W
02.55	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30 Infokanal 09.00 Tvprodaja 12.10 Tvprodaja 12.45 Češka. 2/10 13.10 14. (estival domače
zabavne glasbe 'Vurtert( 2005'^
15.15 Kolesarska dirka po
Franciji. 14. etapa, prenos 17.35 30letort(estraMandolina, 1/3
16.20 Avto na pedale, španski film
20.00 Kako je Harrv postal drevo.
irski film 21.35 Fit preživetja, 6/8 22.25 Sami preti vsem, bitka za
Malto, dokum, oddaja 23.20 Druga godba 2005,
koncert 00.30 Infokanal
07.30 06.00 08.20 06.40 09.15 09.35 10.30 10.40 11.10 12.40
13.10 14.05 15.05 16.05 17.00 17,05 19.(W 20.00 21.55
23.40
	©	: 09.00	Dobro jutro, informativno-razvedrilna oddaja	i 01.25 j 02.25
		1 10.00	Vabimo k ogledu	
09.00	50 zvezd za otroke, posnetek (2), nastopajo; 4 ASA. Pinoctiio, Šukar, Nev^^	i 10.05	HfT POLETJA 2005 zabavne in narodnozabavne glasbe.	
	Swing Quartet, faraoni		voditelj: Vinko Šimek	1 09.00
09.50	Vabimo k ogledu	i 11.20	htój spol dneva	
09.55	Odprta tema. ponovitev	1 14.00	Videostrani. obvestila	i 09.40
	pogovora	1 17.55	Vabimo k ogledu	
10.55	Naj spot dneva	1 18,00	Miš maš, otroška oddaja.	j 09.45
14.00	Videostrani, obvestila		3. TV mreža-zdravi zobje	
17.55	Vabimo k ogledu	I 18-40	Regionalne novice	! 10.15
18.00	Brez panike, mladinska	j 18.45	Rad igram nogomet.	1 14.00
	oddaja. 3. TV mreža		otroška športna oddaja, 3.	1 17.55
18.40	Regionalne novice		TV mroža	
18.45	NedeljslG izl^. potopisno-	\ 19-15	f^j spot dneva	j 16.00
	dokumentama oddaja	i 19-20	Videostrani. obvestila	
18.55	Naj spot dneva	: 19.55	VabimokogNu	j 18.35
19.00	Videostrani, obvestila	i 20.00	Iz oddaje Dobro jutro.	j 18.40
19.55	Vabimo k ogledu		informativno - razvedrilna	i 19.20 1 19.55
20.00	SkrtDimo za zdravje,		oddaja	
	izobraževalna oddaja -	i 20.50	Regionalne novk:e	
	Nujna medicinska pomoč	i 20.55	f^j spol dneva	I 20.00
20.55	Regionalne novice	I 21-00	V harmoniji 2 naravo,	
21.00	Slovenija kot celota.		kmetijska oddaja	
	dokumentama oddaja	i 21.30	Po sledeti kulture.	1 20.55
21.30	HIT POLETJA 2005		dokumentarna oddaja. 3.	j 21.00
	zabavne in		TV mreža	
	narodnozabavne glasbe.	I 22.00	Forešti s Krasa,	
	konrakrna oddaja		dokumentama oddaja, 3.	i 22.30
22.45	Vabimo k ogledu		TV mreža	
22.50	hjaj spol dneva	1 22.30	Vabimo k ogledu	i 22.35
22.55	Videostrani, obvestila	1 22.35	Naj spot dneva	I 22.40
TV
Tv prodaja
Moj prijatelj Roki, ris. senja Katka In Ort^i. ris serija Zelenjavčki. ris. serija Mala Kitty, ris. serija Trnuljčica, ns. tilm Tom m Jeiïy, ris. serija Vrbja vas, ris. serija Lepo je biti milijonar Rnske razglednice, dokum. oddaja
Diagnoza umor, nan. Na deželi je lepo, nan. Mestece za vedno, nan. Močno zdravilo, nan. 24 ur
Drevo želja, amer, film 24 ur
Rop stoletja, amer, film Zmeda na sodišču, amer. ^Im
Mlade in bogate, amer, film
24 ur. ponovitev Nočna panorama
©
Miš maš, otn:»ška oddaja, ponovitev • zdravi zobje Vabimo k ogledu Rad Igram nogomet, otroška športna oddaja Na i spet dneva Videosirani, obvestila Vabimo k ogledu V harmoniji z naravo, kmetijska oddaja Naj spet dneva Mladi upi, otn^ka oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Po potniške razglednice, potopena oddaja-Indija, Nepal, Tajska in Kitajsb Naj d pot dneva Graška gora poje in igra 2004, posnetek prireditve -2. del
Vabimo k ogledu Naj spet dneva Videostrani, obvestila
NEDEUA, 17« Julija
SLOVENIJA 1
07.30 Živžav
09.50 Med valovi, tv Koper
10.20 Slavnostni ioncert
pihalnega orkestra Vevče, 2J2
10.55 Tasmanske zgodbe o kitih in kitok)Vu. dokum. oddaja 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13,10 PriJožovcu2Natali|o 14.10 Igre brez meja: Vuzenica 15.35 Nikoli ob desetih: Lara
Baruca 16.30 Turistika 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Hrl-bar, ponovitev 16.20 Slovensl^ olimpijci: Sadik
Mujkič, veslanje 16.40 Hopia. risanka 16.45 Carli in Mimo, nsanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19,25 Zrcalo ledna 20.00 Na papirnatih avionih.siov.
čbfilm 21.20 Družinske zgodbe 22.15 Poročila, šport, vreme 22.40 Zgodba iz AnnapoIlja,
amer, film 00.00 Praksa, 17/22 00.40 Dnevnik, vreme, šport 01.20 Dnevnik zamejske tv 01.50 infokanal
SLOVENIJA 2
06.30 Infokanal 06.30 Tvprodaja 09.00 Infokanal 10.05 Tvprodaja 11.20 Zoran lemajič, velika imena malega ekrana 12.15 PevsklfestivalCalje2005, 6/7
12.40 Mladi virtuozi 13.05 Večno mlad, amer, fiim 14.45 Biser sredi allanhka, tv
Maribor 15.15 Kolesarska dirka po
Franciji, 15. etapa, prenos 18.05 Veîiktsen,amer.čbfilm 20.00 Piramkie. mumije in
gnjbnice. 1/3 20.50 Naše skrivno življenje. 14/22
21.45 Umetnost glasbe in plesa 23.30 Kolesarska dirka po Franciji, 15. etapa, posnetek 01.50 Infokanal
T\/
07.30	Tvprodaja
06.00	Rudijevo moštvo, ris. sertja
06.25	Action man. ris. serija
06.55	Ogijevadmščina, ris. serija
09.15	Čudežni puding, ris. film
10.40	Superpunce, ris. serija
11.05	Lepo je bili milijonar
12.35	Umor, nan.
13.30	Na deželi je lepo, nan,
14.30	Mestece za vedno, nan.
15.30	Močno zdravilo, nan.
16.30	Umori med platnicami,
kanad, nemški film
16.15	24 ur-vreme
16.20	Entrada« kuhinje latinske Amerike, dokum. oddaja
19.00	24 ur
20.00	Hišna varuška, amer, film
21.50	Starševstvo, amer, film
00.00	24 ur. ponovitev
01.00	Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TiD. SPOREDA 09.00 Mišmaš.otroškaoddaja.
ponovitev 09.40 iz ponedeljkove oddate
Dobro jutro, informativno-razvedrilna oddaja 10.30 1383.\nVmagazin. regionalni • informativni program 10.55 Kullura, informativna oddaja
11.00 Športni torek, športna
Infoimativna oddaja 11.20 45. stok čez kožo.
reportaža s prireditve ob Dnevu ruda^ev 11,50 Vabimo k ogledu 11.55 MEDNARODNI HIT
POLETJA 2005 zabavne in narodnozabavne glasbe, voditelj: Vinko Šimek 13.10 Iz sredine oddaje Dobro jutro. Informativna • razvedrilna oddaja 14.00 Vkleostrani, obvestila 16.55 Vabimo k ogledu 19.00 Iz petkove oddaje Dobro jut/o, informativna • raz vedri lr>a oddaja 19.50 Nedeljski izlet, potopisno-
dokumentarna oddaja 20.00 50 zvezd za otroke (2), nastopajo: 4 ASA, Pfnochfo, Šukar, New Swing Ouartet, Faraoni 20.50 Na obisku pri... Kajetanu Čopu iz Šoštanja, dokumentarna oddaja 21.45 Videostrani
PONEDEUEK, 18« Julija
SLOVENIJA 1
07.00	Utnp
07.15	Zrcalo tedna
07.35	Kovanec v zraku. Igrani film
07.50	Prvič na morju. Igrani film
08.05	Želvjt otok, 16/26
08.30	Snobs, ira
08.50	Iz popotne tortie
09.10	Svet živali. 5/13
09.40	8uča, tvnad.
10.10	Igre tsrez meja: Ormož
11.35	Nikoli ob desetilr
Rok'n'band
12.35	Turistika
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Slovenski olimpijci" Sadik
Mujkič, veslanje
13.30	Hri-bar
14.25	Po svetu naokoli, 2/6
15.00	Poročila, promet
15.05	Dober dan. Koroška
15.40	Metka in Zverinko, 1/11
16.00	Risanka
16.10	RadovedniTaček
16.35	Denar. 7/14
17.00	Novice, šport, vreme
17.35	Nigel Marven, 2/4
18.25	Žrebanje 3x3
18.40	Cvetka in zvonček, risanka
18.45	Oči in sine. risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
2Û.OO	Mali menih, 4/15
20.45	Rdeče poletje, 3/10
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	MaO svet naših očetov, 2^2
00.30	Praksa, 16/22
01.10	Dnevnik, vreme, šport
02.05	Dnevni k zamejske tv
02.35	infokanal
SLOVENIJA 2
06.30	Infokanal
10.00	Otroški Infokanal
11.00	Tvprodaja
11.30	Zabavni infokanal
12.40	Tvprodaja
13.15	Alpe, Donava, Jadran
13.45	Umetnost glasbe in ptesa
15-30	Piramide, mumije in
grobnice. 1/3
16.20	Turistika
16.45	Dober dan. Koroška
17.15	Cvet mladosti, 1/4
16.55	Brez sramu. 7/7
20.00	Gospodarjiživljenjain
smrti, 1/3
21-00	Studio city
22.00	Sanje in pesmi aahhie
staroisti, 4 del
23.00	Brane Rončei izza odra
00.50	Běsnilo, amer, film
02.50	Infokanal
06.55 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00
21-50 22.45 22.50
23.45 00,15 00 45 01-45
24 ur, ponovitev Sedma nebesa, nan. Pd skrivnosti, nad. Zastavljeno srce, nad. Tv proda i a Srčna dama. nad. Prava ljubezen, nad. Umor, nan. Tv prodaja Sedma nebesa, nan. Prava ljubezen, nad. Srčna dama. nad. Zastavljeno srce, nad. 24 ur-vreme Pet skrivnosti, nad. 24 ur
Na deželi in v mestu. amer, film
Providence, nan. XXL premiere Teksašld mož postave, nan
Pnjatelp, nan. Seks v mestu, nan. 24 ur
Nočna panorama
©
SLOVENIJA 1		i SLOVENIJA 1	
07.00	Odmevi	i 07.00	Odmevi
07.35	Vrata v svet. Igrani film	i 07.35	Pl^no tekmovanje, igrani
07.50	Joika. dokum. film		film
08.05	Želvji otok, 17/26	i 07.50	Gokart, dokum. film
08.25	Snobs, 17/26	i 08.05	Želvji otok, 18/26
08.50	Denar, 7/14	i 08.30	Snobs, ia/26
09.10	Cedrik, 25/52	i 08.50	Risanka
09.25	čisto pravi gusar. 3/5	i 09.00	Zlatko Zakladko
10.10	Voda, tv nad.	i 09.15	Zmajčd. 4/13
10.40	Sožitja, tv Maribor	i 09.40	Ciganček, naučimo se
11.50	PriJožovcuzNalafijo		pesmico
13.00	Poročila, šport, vreme	1 09.50	Ninanana, tv nad.
13.25	Velika imena malega	i 10.25	National gegraphic. 1/12
	ekrana	i 11.20	Poletje v školjki, 1. del
14.20	Čokoladne sanje, 3/10	i 13.00	Poročila, šport, vreme
15.00	Poročila, špori, vreme	j 13.15	Nekaj minut za domačo
15.05	Mostovi		glast»
15.40	Zmajske zgodbe, 16/25	1 13.35	Ljudje in zemlja
16.10	Zmajček, 4/13	j 14.25	Tasmanske zgodbe o kitih
16.35	ZlatkoZakiadko		in kltok>vu, dokum. oddaja
17.00	Novice, slovenska kronika.	i 15.00	Poročila, promet
	vrerr», šport	i 15.05	Mostovi
17.35	Skrivnostna prebivalka	\ 15.40	Snorčki. 3/13
	temin, dokum oddaja	: 16.05	Male sive ceWce, kviz
18.05	Misrr)o... Grki	j 17,00	Novtee, slovenska kronika.
18.40	Sibirske ljudske pravljice.		šport, vreme
	nsanka	i 1730	Obrazi Afnke, dokum, odd.
18.45	Leon in buči, risanka	i 18.20	Turistika
19,00	Dnevnik, vreme. Šport	i 18.40	Žrebanje Astra
20.00	Pod žarometom	i 18.45	Bin ko, risanka
21.00	Etiopija, potopis	i 19.00	Dnevnik, vreme, šport
22.00	Odmevi, šport, vreme	i 20.00	Gani me, danski film
22.50	Igra s Kitajskim adulom, 1/2	i 21.35	Sirota s čudežnim glasom, igrani film
23.40	Skrivnostna prebivalka temin, dokum. oddaja	j 22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
00.10	Praksa. 19/22	i 22.55	Disident Amož in njegovi.
00.50	Dnevnik, vrome, ^rt		drama
01.45	Pod žarometom	i 01.30	Praksa. 20/22
02.35	Dnevnik zamejske tv	i 02.10	Dnevnik, vreme, šport
03.00	Infokanal	i 03.05	Obrazi Afrike, dokum
SLOVENIJA 2		1 03.55	oddaja Dnevnik zamike tv
06.30	iniokanal	i 04.20	Infokanal
10.00 11.00	Otroški infokanal Tv prodaja	1 SLOVENIJA 2	
11.30	Zabavni infokanal	: 06.30	Infokanal
12.30	T v prodaja	1 10.00	Otrobi infokanal
13.05	Sanje in pesmi žlahtne	i 11.30	Tv prodaja
	starosti, 4. del	i 12.00	Zabavni infokanal
14.15	Studio city	i 15.Î0	Tv prodaja
15.15	KolesarsI» dirica po	i 15.45	Evropski magazin
	Franciji. 16. etapa, prenos	i 16.25	Vizum za prihodnost
17.35	Slovenci v Italiji		15/20
18.10	Moslovi	i 17.15	Druga godba 2005,
18.45	Jolanda-kdo jeto, tv igra		koncert
19.35	Vizum za prifiodnost.	i 18 26	Mostovi
	15/20	: 19.00	24,6/24
20.25	Srebrne nib^e, fv gledališče	i 20.00	Sport
21.55	Kandahar, Iran. film	1 23.00	V naročju tujcev, ang. film
23.20	Na liniji	i 00.55	Infokanal
00.15	Infokanal		
06.55 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.0Û 20.00 20.45 22.25 22-30
23.25 23.55 00.25 01.25
09.00
TN/
24 ur, ponovitev Sedma nebesa, nan Pet skrivnosti, nad. Zastavljeno srce, nad. Tv prodaja Srčna dama, nad. Prava ljubezen, nad Providence, nan. Tv prodaja Sedma nebesa, nad. Prava ljubezen, nad. Srčna dama, nad Zastavljeno srce, nad. 24 ur • vreme Pet skrivnosti, nad. 24 ur Preverjeno
Materina žel|a, amer, film XXL premiere Teksaški mož postave, nan.
Prijatelji, nan. Seks v mestu, nan. 24 ur, ponovitev Nočna panorama
TV j
06.55	24 ur, ponovitev
07.55	Sedma nebesa, nan.
08.45	Pet skrivnosti, nad.
09.40	Zastavljeno srce, nad.
10.30	Tvprodaja
11.00	Srčna dama, nad.
11.50	Prava ljubezen, nad.
12.45	Preverjeno
13.40	Tvprodaja
14,10	Sedma nebesa, nad.
15.00	Prava ljubezen, nad.
15.55	Srčna dama, nad.
16.55	Zastavljeno srce. nad.
17.55	24 ur, vreme
18.00	Pel skrivnosti, nad.
19.00	24 ur
20.00	Kdo je umoril Igralko?.
amer, film
21.35	Hitri Edi, nan.
22.30	XXL premiere
22.35	Teksaški mož postave, nan.
23.30	Prijatelji, nan.
00.00	Seks v mestu. nan.
00.30	24 Uf. ponovitev
0130	Nočna panorama
©
©
09.00	Dobro jutro, infonnativno-	• 09.40 i 09.45
	razvedrilna oddaja	
10.00	Vabimo k ogledu	
10.05	Graška gora poje in igra	
	2004, posnetek prireditve -	j 10.45
	2. del	1 14.00
11.35	Naj spotdneva	i 17.55
14.00	Videostrani. obvestila	i 18.00
17.55	Vabimo k ogledu	
18.00	Čas za nas. mladinska	j 18.40
	oddaja • mladi v prometu	
18.40	Regk)nalne novice	
18.45	Videonovicezagluhein	i 18.50
	naglušne, infonnahvna	! 18.55
	oddaja	i 19.55
19.15	Naj spotdneva	j 20.00
19.20	Videostrani. obvestila	
19.K	Vabimo k ogledu	i 20.25
20.00	Iz oddaje Dobro jutro, informativno - razvedrilna	j 20.30
	oddaja	j 20.50
20.55	Regionalne novice	
21.00	Športni dogodek tedna,	1 21.25
	športna oddaja	j 21.30
21.30	Dober večer, gospod predsednik, gost: mag.	
	Franjo 8cbinac, predsednik	j 22.00
	Uprave Gorenja	
22-30	Vabimo k ogledu	i 22.30
22.35	Naj spotdneva	i 22.35
22.40	Videostrani. obvestila	\ 22.40
Čas za nas. mladinska oddaja - mladi v prometu Vabimo k ogledu Dober večer, gospod predsednik, gost: mag. Franjo Bobinac, predsednik Uprave Gorenja Naj spotdneva Videostrani. obvestila Vabimo k ogledu Spoznajmo jih, izobr. oddaja. 3. TV mreža Nedeljski Izlet potopisno-dokumentama oddaja, 3. TV mreža Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 1384. vrv magazin, reg. -informativni program Kultura, inf. oddaja Športni torek, športna informativna oddaja Športni dogodek tedna, športna oddaja Vabimo k ogledu Fair play, športna oddaja, 3. TV mreža. Uspehi naših plavate ev v Almerii Asova gibanica, infor. oddaja. 3. TV mreža Vabimo k ogled u Naj spotdneva Vkleostrani, obvestila
09.00 Dobro jutro, Infonnativno •
razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 1384. VIV magazin,
ponovitev 10.25 Kultura, Informativna
oddaja, ponovitev 10.30 Športni torek, infonnativna
oddaja, ponovitev 10.50 Naj spot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Avdicija, mladinska oddaja, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 16.45 Otroški glasbeni videospoti 19.00 Najspotdneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativno-razvedrilna oddaja 20.50 Regionalne novice 20.55 Najspotdneva 21.00 Spoznajmo jih'Obisk v živalskem vrtu-zebra, žirafa, antik^pa in žerjav 21.30 Odprta tema. 3-TV mreža-So očetje po razvezi prikrajšani za vzgojo otrok? ponovitev 22.30 Vabimo k ogledu 22.35 Najspotdneva 22.40 Videostrani, obvestila
PRIREDITVE, TURIZEM
Ponudbo razširili na Zgornje Savinjsko m Šaleško dolino
Oven od 31.3.clo21
%

^^^^^ Končno boste dobiii pf avo ps i ložnosi. d3 pcAažele
da ste na svojem področju pravi mojsier. Tega vam doslej enostavno ^	ni uspelo ludizaîD. kef soza 10 poskrbeli listi, kl ^m zavidajo vaše
V znanje in se bojijo konkurence Sedaj se bodo odprla Številris ^ ^ vrala. tud; takšna, o iQleríh sle doslej le sanjali. Fâ ne, da sle sedaj zmedeni? ste, luditose vam lahko zgodi. nI k3| Včasih je želodčno Diii neopazen In da te vsi pustijo na miru. A le včasih. Napiedka v tem vsekakor ni Dopust bo letos tudi zalo lep'
Bik od 22A. do a0>5>
■ " N Kdaj sle SI nazadnje vzeli čas za romantiko m uřivanfe vdvoje'? No ja, lako po Ščepcih si to še privoščite, kaj več pa že nekaj Časa ne. Ni vse lepo vaši krivdi, lo pa je lasno In ;atose vendarle bolj predajte radostim življenja m poskulajle ulivati v njem. Korak za korakom Rane izpreleklosli so včasih Še presveze, da bi se lahko kar
prepustili toku dogodkov, Ko boste srečali pravega, vam bo vse jasno. In tudi teSav ne bosle več imeli. Ne s sabo m ne s lem, kal porečejo ljudje
Dvofcicci od 21*5. do 21.6.
Tudi tokrat si ne boste dali reči. daje včasih bolje pogledali na svoje
W počutje kot pa na lo. kako uspešni boste v življenju. Notranji glas vas podi naprej, z divjo hitrostjo, ki pa je zaenkrat vaše lelo še ne doliaja V prvi polovici leta ste izgubiiizeio veliko en^gije. ki jo boste le!ko nadoknadili v nekaj dneh dopusta. Predvsem se morale
vehkovečgibaliposvezemzraku Pa tudi če vrerrie ne bo tako lepo. kot bi si želeli Doma ^s bodo razvajali in uživali v dolgih pogovorih i vami.
Rak od 22.6. do 22.7.
2eielisiboslesprememb Krepkih Takih, ki bi lahko, če bi se iz sanjarjenja prelevrii v resničnost, popolnoma sesuli vaše sedanje življenje. ^to je veliko vpražanje. če sle že pripravljeni na tako korenite ^remembe ali gre le s fantazije, ki so plod naveličanosti vsakdanji!^. Ježeres. da si žetiie vlivljenju več zanimivih dogodkov in ljudi, rtovih obrazov in pojav. A kaj. ko se preveč zavedate, da začeli znova nt lahko in da se vam bi to ljubilo te, če bi se noro zaljubili.
Lov od	do 23.S*
^^^^^ Z mislimi boste počasi že uhaiali k počitnicam, ki si jih nefcaten
©privoščijo !e te dni, druge pa vas še čakajo Vedno se jih veselite, letos pa vas ne bodo tako zelo mikate. In to predvsem zato. ker boste v velikih skrbeh za nekoga od vašiti bližnjih. 2ivlj^je pačteče ^ svoj tok, zato nat vas dogodki zadnjitidm ne prepričajo v to, da osia-nete doma . F^eveč ste potrebni spiemembe okolja Morda pa letos spoznate kakino zantmivo osđ}o. kdo ve?
Devic« od 24*8. do 23.9.
čeprav SI sprva ne boste priznali, vas bo počutjevio prisililo. Ja,
Ç letos je vreme idealno za pr^lade tudi v poletnem času Tisti, ki vas bo doletelo, boste utrujeni in brez prave energije še nekaj dni, kaj hujšega pa ob upoštevanju vsefi navodil za zdravo življenje tudi ne bo. Dela bosle imeli veliko, kot ponavadi, a vendarle si boste priziiaN. da vas osrečuje fn to bolj. kot sle pripravljeni priznati Sicer pa dobro veste. kako težko je živeti v brezdelju
Tehtnico od 24.9« do 23.ie.
Zavedati ste se začeli, da bosle morati vložiti zelo veliko truda, če ttele želeti uresničili vse želje, ki ste si jih zadali za vašo prihod-i ^ nosi. Res ne bo što drugače, kot da veliko, veliko delate. Čeprav stepo reravi laki, da radi tudi počis^te In uživale v brezdelju, se bo to v naslednjih lednih moralo ^emeniti Ker čutite, da sam res lahko uspe. to tudi ne bo ne vem kako težko in hudo Tisti, ki je na vas naredit tako močan vtis, se bo še močno vmešat v \«še življenje. Nova ljubezen^ Dajte času čas.
ikerpijoii od 24*10* do 22«11.
N Veliko ste govorili m nič manj obljubljali, sedaj pa je čas. da začnete besede spravljati v življenje. TeSto bo. če lega ne boste začeli kar takoj uresničevati, saj st lahko na glavo nakopljete krepke sovražnike, ki pa jih v teh dneti res ne potrebujete. Že tako boste imeli precej ležavdorra m to predvsem zaradi želja, ki soHnančno veliko večje kol vaše možnosti Hvela bogu se bosta vsaj s partnerjan tokrat povsem síinjala vprav vsem, zato se bosta tudi odlično razumela. Ooma vam bo v teh dneh res najlepše.
Strelec od 23*11« do 21.12*
Kar nekaj neprijetnih uradnih zadev boste morali urediti pred po-letnim mrtvilom. Večinaježezavami.zato boste vnastednjih dneh ^ lažje zadihati Malce vam bo še nagajalo zdravje, a kaj hujšega ne bo več. Le novih moči si bos spei treba nabrati. To pa vgm res ne ^^^^ bo uspelo, če ne boste bolj skrbeli za svojelelo, tako od zunaj kol od znotraj. Kar pomeni, da moratepaziti tudi, kaj in koliko jeste. F^ tudi na ljudi okoli V9S boste morali začeli gledati bolj pozitivno, t^žje vam bo.
Kozorog od 22«12* do 20*1*
^ Največ težav boste v naslednjih dneh Imeli s poslovnimi partnerji, predvsem I isti mi, ki vam še kat dolgujejo H\ kaj, kar nekaj takih se TT ie že nabralo, vi pa imate trenutno zelo velike potrebe. Zaks nikar nezamahujtez roko, ampak ukrepajte. Resni več časa za počitek ^^^^ in poležavanje, če želite chránili sedanji standard, bosle morali delali še več. Predvsem pa si boste morati poiskali bolj zanesljive partnerje. Še vedno se bosle počutili prazno, o ljubezni ne bo neduha ne sluha.
Vodnar od 2K1* do 19*2*
Ugotovili bosle, da je včasih bolje, če človek nima prihrankov. In flft tudi. da vse naložbe, četudi jih priporočajo strokovnjaki, niso nu-jSJL jno dobre. Tokrat se boste rahlo opekli zalo boste v prihodnje ve-likobolj previdni. Nekaj skrbi vam bo vteh dneh delaloludi zdravie, ^ ^ pa ne v3$e, ampak od enega od vaših najbližjih. Vi se boste zaenkrat počutili čisto dobro, sploh, če si boste uspeti privoščiti še kakšen počitniški dan daleč od doma in vsakdanjih ^bi
Ribi ed 20.2* do 20*3*
Medtem, ko veliko vašihznancev uživa na morju ali v hribih, imate v^ nič koliko dela, ki vam vzame ogromno časa m energije Dnevi se vam spet zdijo prekratki, kljub temu. da delale več kot je normalno Ni kaj. malo bo treba izpreči. Če ne bosle ne znali m nen^o-gll, se pripravite na v«tiko slabe volje, tako uaše kot vaših najbližjih, FSriner si želi vaše nekdanje vedrosti in nasmetanosti, ob tem pa velikokrat sploh ne razume, kaj vse se dogaja z vami Sam ima namreč veliko bolj umirjeno življenje
Tuiistir^ii (lelavi i ira Solčavskem 1)0(10 [îoskusHii |)ii\al)ili riiii ver fiosiov Uidi s UHloiiskiiiî proí^i aiiiorn aklivnosLi - V ponudbi ludi Maresnikov pla/ - Tuiisloin želijo dejavnost piibližali nekateri krožki - Ž(^lijo si še vee peslrosU, bolj rieksihilne ponudbe
Tatjana Podgoršek
V Logarski dolini so na zimsko in spomladansko turistično sezono po/abjii. Ocenjujejo, da jc hilři dohra. V polnem zamahu so sedaj aklivntwli, ki jih predvideli za poletni Oas. )>()bls-kovalci od Logarske doline pričakujejo predvsem iï>ve'>iiev, mir, pa tudi kakSnozabavnoak-livnost. Eno in drugo smo /dru/iil v ledeaski program aktiv-nosli, ki .smo ga letos prvič pripravili skupaj s Siivinjsko-ialcsko regijo. Vanj smo vključili zanimiviKii ludi spodnjega dela /gornje Savinjske ter Šaleške doline,« jc odgovoril na vprašanje, s čim bodo p<5skušali pritegniti v la lepi del Slovenije čim več lurislov, vodja inlbrma-eljske pisarne v krajiaskcm parku Logarska dolina Marko Slapnik.
Po njegovih besedah je tedenski program aklivnosli različica ledenske ponudbe, ki st^jo imeli na Solčavskem nekaj lei, a ni zaživela po pričakovanjih. Marko Slapnik oecnjuje, da so s sodelovanje turističnih nosilcev prcostalegii dela Zgornje Savinjske in ňaleí^ke doline motnosti za prijeten dopust precej več, več je tudi izvajalcev, idej, de-narja/apromocijo. Program naj bi bil zanimiv zlasti za stacionarne gi>sie. /a dnevne lurisie in izletnike pa v ponudbi lelcis novosti n'\so predvideli- Njihovim potrebam bodo posku.sali zadostili z manj.^imi prireditvami, ki jih bodo pripravili sproti, odvisno od interesa, ter / dogodki, kol so dnevi turizma na Solčavskem in solčavski občinski praznik. Na Solčavskem je zaživelo kar nekaj krožkov, ki prav tako '}.c\ip približali dejavnost turi-
Marko Slapnik, vodja informacijske pisarne v krajin^ skem parku Logarska doima: «Prave povezanosti med zgornjo in spodnjo doUno še vedno ni.
stom. /ato so v tedenski program vključili dejavnasi delavnice ftlcanja -zanimivo obrt, ki so jo na St^lčavskem včasih že gojili.Znjimižeiijomed drugim opozorit i na pomen solčavsko-je-zei^e ovce ter izdelkov, p(weza-nih z njo.
Solčavsko obmi"K?je, na katerem se razprostirajo kar iri doline (Matkov in R(">banov kol ter Logarska dolina), je najbolj poznano po naravnih zanimivostih. SamovLogarski je vcčkot 41) registriranih naravnih vrednot, veliko več pa je .še drugih. Poleg zanimivih Potočke zijalke, Snežne jame, vrhov Kamniško-Savinjskih Alp, slapa Rinke, panoramske ceste so kol naravno zanimivost letos vključili v turistično ponudbo Macesnikov plaz in Macesnikovo domačijo. V zadnjem času bolj kol minula leta opozarjajo na kulturno dediî^ino, ki-po mnenju Marka Slapnika - ni zanemarljiva.
Po podatkih naj bi bilo v/gornji Savinjski dolini 1500 postelj, »Poznavalci bi se ob tem malo nasmehnili, saj vemo, da je vsaj 5W postelj v planiaskih po.sto-jankah. Te so d<5brodo5le. nibi-kor pa ne morejo biti tako zasedene, kot so v klasičnih turističnih objektih. Sicer pa so nastanitvene zmogljivosti čez leto slabo zasedene, komaj 10 ixlstoîkov. Ob tem veljapouda-rili, dajena Solčavskem večina objektov turističnih kmetij. Na teh živijo jircdvsem od kmetijske dejavnosti, /iinje sta glavna turistična meseca julij in avgust, občasno pa so tu še prazniki in novo leto. Način trženja teh zmogljivasti je drugačen kot za hotele in druge turistične objekte.« So zadovoljni z njihovo ponudbo? Slapnik meni, da bi bila lahko šuboljža, bolj pestra in fleksibilna.	■
V 1Vi mah llipolšíťd oboli Mekoliko stahsi
V" termah TopoLsica pravijo. da bi ležko napovedali, kakšna bosta julij in avgust. Naptwedi za zdaj kažejo, da naj bi bila nekoliko slab.^a v primerjavi z laaskima. Se pa zadeve spreminjajo zelo hitro, saj jc vse več ljudi, ki se za dopusi v zdraviliWu odločijo tako rekoč tik pred zdajci.
Z nekaterimi dodatnimi aktivnostmi se bodo poskušali približati lanskim številkam v zasedenasti hotelskih zmogljivosti v glavnih turističnih mesecih. Julija lani so zabeležili %34, mescc kasneje pa 1 no<iitev.
Kdaj - kje - kaj
Cctrick. 14. julij
17.QO-21.00 Kotatkatišče Velenje Poletje na koUtkaiišću športne indaižabne igre. košarka, irizbi. namizni tenis 21.Q0 Velenjski grad
21. Poletne kulturne prireditve Koncert Ave... Zgodba se nadaljuje.
IVtck. 15. julij
17 QD Kotatkatišče Velenje Finalna prireditev Ulična košarka - turnir, glasba
Sobota, 1(>. julij
Q9.Q0-18.M Konjeniški klub ob tkalskem jezeru Oržavno pn/enstvo za mlade kortje v preskakovanju ovir Tekmovanje bo potekalo tudi v nedeljo, 17. julija, 10,00 Cankarjeva ulica, Velenje
21. Poletne kulturne prireditve Otroška matineja Mini cirkus Buffetto: Či/a čara -BuH
17 on Kolalkatišče Velenje
Košarkarski turnir Ali Stars Družabni športno-glasbeni dogodek
l\c(lel|a. 17. julij
09.00-16.00 Konjeniški klub ob Škalskem jezeru Državno pn/enstvo za mlade konje v preskakovanju ovir
Ponedeljek. I{(. julij
17 00-21 QQ Kotatkatišče Velenje Poleti e It a kotalkaiisču Športne in družabne igre, košarka, frizbi. namizni tenis
Torek. If), julij
I7nn-21 m Kotalkatišče Velenje Poietje na kotatkališću športne in družabne igre. košarka, (rizbi. namizni tenis
Sreda, 20. julij
17.00 Kotatkatišče Velenje
Ernine ustvarjalne delavnice 17 00-21 m Kotatkatišče Velenje Poletje na kot a tkali s Ču Športne in družabne igre. košarka. Irizbi. namizni tenis 19.00 Oom kulture Velenje: Svečana podelitev maturitetnih spričeval gimnazijskim maturar^tom
2a dodatne infonnacije o prireditvah in dogodkih lahko pol^ičete Turistično-in' formacijski in promocijski centerMestne občine Velenje (03/896 18 60).
Zgodilo se je...
^(p ... (Ki 15. (Jo 21. julija
15. julija 1963 so v novih prostorih obeine Velenje začeli sprejemati prve stranke in Velenje je tudi formalno postalo gospodarsko, kuhurno in upravno politiCno središče Šaleške doline; s prestavitvijo občine v Velenje je bil ukinjen Krajevni urad
Praznik prostovoijcev v Velenju (Arhiv Muzeja Velenje)
Velenje, ustanovljen pa je bil Krajevni urad Šoštanj: -15.julijo 1975jebilvpri>stcrih drui^be ne prehrane Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje izbor za najlepi^o Slovenko lela 1^75:
16. Julija 1978 so se družmirski gasilei ob praznovanju 70. obletnice druáiva zadnjic zbrali pred svojim gasilskim domom v Družmirju, saj so dom kmalu po slovesnosti zaradi ugrc;?anja lal podrli:
16.	julija I9K1 ob 10. uri je na Andrejevem domu na Slemenu in se na dveh kmetijah v Šent%idu nad Zavodnjami ziLSvetila električna lue:
17.	julija 1990 so na skupnem za.sedanju zbori velenjske skupščine razveljavili sklep i/ leta l^Sl o preimenovanju Velenja v Titovo Velenje in Velenje je spel postalo le Velenje:
v programu Kuha In i aparati Ciorenja GA so 17. Julija 1997 prvič izdelali vgradno pećico in vgradni štedilnik linije Simple and logical:
-17. julija 1998 je v velenjskem hotelu Paka potekala prva skupščina delničarjev Gorenja: • 17. julija Î999 sla Katarina Srebotnik in Tina Kri'^an zmagali v igri dvojic na teniškem turnirju WTA v Palermu:
-	[9. Julija 1981 je velenjski atlet Stiine Miklav/ina v Subotici zmagal na atletskem državnem prvenstvu v teku na 501)1) metrov: na istem prveastvuje Mi-klav^ina osvojil tudi bronasto medaljo v teku na 10.000 metrov;
-	20. julija 1959 so v Šoštanju ob IIK). obletnici gasilstva odprh nov gasilski dom: -21. Julija leta 1948 so bili objavljeni rezultati prvega povojnega popisa prebivalstva v Sloveniji: v Sloveniji je živelo 1.389.094 prebivalcev, od tega v občini Šmartno ob Paki 1891, v občini Šoštanj 6976, v občini Velenje pa 7674 ljudi:
-21. Julija 1957 je bil v Velenju praznik prostovoljcev združen z vehkini političnim zborovanjem: 21. Julija 1976 so Šoštanjčani dobili nov zdravstveni dom.
■ Pripravija: Damijan Hïjajiè

GARANT d.d. Polzela, industrijska prodajalna Delovni čas prodajalne: pon-petod 8. -18. ure, sob od 8.-12. ure Informacije na telefon: 03/70 37 130. 03/ 70 37131 E-mail: iifo@gar8nt.si, spletna stran: www.gara[it,si
lijesom [pomnik
SKUHAJ ZA VAS: GARAirr POLZELA
iM «osniči
iTOHIIAII
PAmŽUE
Vse kupce nad 70.000,00 SfT častimo s slastno pizio V gostišču in piuerlji štorman v Parliljaii. Ifabijeni na ugoden naliup poiiiitva v GARANT na Poiseli in gostižče in piuerijo Štorman v Pariiljaiii iijer Vam ImkIo postregii vriiunski gostinci.
šáíman ÎÏS
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOMI
ë s
VGLEKJE
NUMERO UNO
trgovina z motornimi vozili Rol>er1 Kukovec 8.p. Mlinska ulica 22 Maribor
Ugodni avtomobilski in gotovinski IC^EDm do 7 let, za vse zaposlene In upoko|Bnce hidl 09. do 50 % obremenitve, star liredit nI ovirat Če niste iireditrto sposobni nutllmo iredite na osnovi vaiega vozila, ter leaslnge za vozila stera do 10 let Pridemo tudJ rte dom.
Tel.: 02/252 48 26 041 750 560, 041 331 Ml Fax: 02/ 252 48 23 WWW. numerouno*sp. a I
89817 50 - Naš čas: nravi telefon za nravo reklamo!
'Ki
Fema¥0,lBíefoa:S728080
8tímk9,Mfott:é913210 www.trgoviéB-koíBriCB-sp.si e-msli: kosarica^olld.net
TRGOV/NA KOŠARICA
P&motfo lia (pri Vèliki PireSici)
imê^fant 03/ 572 80 80
Moka 1850 25 kQvvreči Maka T50Û10 Icç v vre&i Sladkor 1 kg Fiastlir^dko olje Dralio 11 Mleko Pomursko 11 PikrikkeKsi S2Qg Lu&d Choco Stfcs 16 xom SokACE&x1.5l Knrmiječmeni ](g PlonlCnokrmtloi kg Pesni rezanci 1 icg Pre^kArl6l6kg Br>keti za pse 20 ^ Gnojilo za ro2eAsef? I
1.600.00 ČOO.OO samo 179.90 urno 199,00 129.00 samo 349.00 &amo 550,00 samo e90.00 34.90 28.90 37.90 2.499.00 2.S90.a0 1.^99.00
¥P9aiam17/a^rmMpo8Hnahka9F9eivkiBabertcab^ i2Ďim krnil, krmoib đoćitimi tnoo a domaČe SnM, alkoMitBi in bfeaOaiholnti
«^KDOR VARČUJE, V KOŠARICI KUPUJE!*
lîii
Ju 'J
OBIŠČFTE NAS: VSAK DAN OD 6.00 D019.00 URE. OB SOBOTAH OD 9.Û0 D013.00 URE. PREŠERNOVA CESTA 1A (nasproti sodliča}
Nagradna križanka COMSHOP
COMSHOP D.0.0.
PE Velenje, Kidričeva 2 b Nakupovalni center Velenje Tel/fax 03 8970 544 E-mail: ve@comîron.si
PRIPRAVLJENIMA POLETJE z odlično 1.2,3 akcijo i Računalniška trgovina COMSHOP v pritličju nakupovalnega centra vam nudi bogato izbiro računalnikov in računalniške opreme, digitalnih fotoaparatov. televizorjev, avtoakistike po konkurenčnih cenah, Ponujajo hitri kredit preko tra|nika, za katerega potrebujete samo osebno izkaznico, kar-doo Maestro in davčno številko. Vse uredijo na prodajnem mestu.
Reiltev križanke pošljite najkasneje do 25. julija na naslov: Naš čas,d. o. o, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom «COMSHOP«. Izžrebali bomo tri praktične nagrade: tri USB 2,0 l^juč126MB.
Nagrajenci nogradne križanke »PENTLJA«, objavljene v tedniku Noš <os 30. junijci so:
1.	NAGRADA: nakup v vrednosti 5.0GG sit: Jože Antoiič. Graškogorska 4, Velenje
2.	NAGRADA: nakup v vrednosti 4.000 sil: Bojan Knez, Tomšičeva 55, Velenje
3.	NAGRADA: nakup v vrednosti 3.000 sit: Darrian Mandeic, Rečica ob Pakl 8a, Šmartno ob PaKI t^rajoici naj se z os^no Izkaznlœ o^asijo vtrgovini Penija, Cark^e\a1 d! Čestitamo!
ir JI II I O V L E K J i:
ČETRTEK, 14. julij:
6.ÛÛ Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 7.45 Današnji kulturni utrip; 8,00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanlnivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10 00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 16.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
PETEKJS.julij:
6.00 Pozdrav In veselo v nov dan; 6.30 Poročila; G.45r^a današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kultumi utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Ma svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 PDročlla; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; ^8.00 Mladinski boom; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA J 6. julii:
5.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kultumi ulrip^ 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9-00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; izbor pesmi ledna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V Imenu Sove; 17.45 Lunin kaleidoskop; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA. 17. juNj:
6.00 Dobro jUtro m veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; Glasba razvedri življenje; 8.00 Duhovna Iskanja; 8,30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9,30 Poročila; 10.00 Ma svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; Ć-estilke; 16.00 Gasbene novostí; 16.30 Poročila; 17.30 Minule z domačini ansambli; 18.33 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUCKJS. julij;
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.1 S Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avtohercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje
T0REKJ9.julij;
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6,30 Poročila: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnîw'ski nasveti; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 17.00 Naši kraji In ljudje; 18.30 Poročila 19,00 Na svidenje.
SREDA, 20. julij:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infonnacije Avte moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.50 Strokovnjak sveftjje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 17.00 Vi in mi;; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 4. ju Ifa 2005 do 10. julija 2005 niso povprečne dnevne koncentracije S02. izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj In občine Šmartno ob Pakl. nikjer presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikro-g S02jmZ zraka.
MESTNA OBČm VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 4. julija 2005 do10. julija 2005 (v mIkro-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka
me^vre^to«: 3$0 mk/o^cSOSwO iraM. »fre|tsnt|vo	v (tau 2004.30 mBu^gSCZimS
OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURSTVA
TIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti» brezplačno za rrlade ženske, Gsm; 031/505495, gsm: 031/836-378, telefon in fa<s: 5726-319. 55-LETNA 2elo urejena ženska si 2el] spoznal moškega starega od 50 do 63 lel. Ag, Alan, gsm: 041/248.647,
30'LETNA simpatična uslužbenka si želi spoznati prijatelja starega do 45 let. Resno. Ag, Alan, gsm.: 041/248-647,
SO-LETNI podjetnik iz Velenja si želi spoznat prijateliico staro do 50 let. Resna zveza. Ag, Alan, gsm: 041/248-647. UPOKOJENEC srednjih let si želi spoznati žensko staro do 64 let. Ponudbe pošljite na uredništvo pod ŠIFRO: PRIJATÉUSTVO
jsssmnn^
VRADMIRJU, Zg. Savinjska dolina, prodam zazidljivo parcelo, 1800 m2 ali dve po 9Q0 m2. Lep razgled. Gsm: 041/388-180. VKOKARJIH,Zg. Savinjska dolina, prodamo hišo in nedograjeno stavbo (garažo, drvarnico, manjše stanovanje) ter 1600 m2 zemljišča. Cena 11.000.000,00 sit oziroma po dogovoru. Gsm: 041/388-160.
4(100 m2 nezazidljivega zemljišča v občini 2alec prodam ali zamenjam za osebni avto. Kupim dvosobno
stanovanje. Gsm: 041/610-774. STANOVANJSKO hišo, vinograd, travnik in gozd na relaciji Petrovče -Kasaze prodamo. Gsm: 031/433-742.
v VELENJU oddava trisobno stanovanje z vsemi priključki. 6sm: 031/896-504.
2,5-S06NO opremljeno stanovanje v Šaleku oddam v najem. Najemnina po dogovoru. Ssm: 041/624-280.
STANOVANJE, hrano in nagrado po dogovoru nudim mlajši ženski ali paru za pomoč pri oskrbi upokojenke. Gsm; 041/728-889.
mmm^m
INSTRUIRAM matematiko in fiziko za osnovno in srednje šole. Pripravljam na izpite in mature. Gsm: 040/226-419,040/977-474.
OTROŠKI voziček kupljen v Avstriji leta 2000, malo rabljen, prodam za 6.000 sit. Gsm: 031/208-654, po 15. uri.
LITOŽELEZNO peč za centralno kurjavo na trda goriva ugodno prodamo. Telefon: 5876-193, gsm: 031/848-991.
OŽILA
SKUTER gilera runar180, L 98, 13.000 km, dobro ohranjen, prodam. Telefon: 5868-058, gsm: 041/819-718,
ŠKODO íelicijolxí 1,3,50 kW, bencin, I. 95,100.000 km, rdeče barve. 1. las^ik, garažirano, prodam za 290.000,00 sit. Gsm: 041/229-851. T
um,
ZLATI PRINAŠALO], z rodovnikom, primerni za otroke, starejše ljudi in invalide, ubogljivi in lahko učljivi, Iščejo prijazne lastnike z
vrtom. Možen predhoden ogled. Gsm: 041/296-864. BIKCA sivca, težkega 140 kg, prodam. Telefon: 5893-279, PUJSKE, težke od 25 do 30 kg, prodam. Telefon: 5885-570, gsm; 03i;868-931-
JAtjENJČKE za zakol ali nadaljnio rejo prodam. Gsm: 041/877-735. PLEMENSKEGA ovna. pasme JSR. starega 21 mesecev, prodam. Gsm: 031/702-958.
JASOLČNIK in medeno, slivovo ter sadno žganje prodam. GSM: 041/344-883.
JA8ÛLKA, beličnik, domača, zgodnja sorta, prodam. Gsm: 04i;378-685-
DOMAČE rdeče vino pridam. Telefon: 5888-594.
PRODAJA nesnic, ki že nesejo, v nedeljo, 17. julija, od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202.
KUPIfW sekular za drva, Gsm: 031/268-462.
HRASTOVA soda. 225 fn1751. skoraj nova. prodam. Telefon: 5870-846, vsak dan od 12. do 13. ure.
ELEKTROMOTOR s prirobnico 1,5 in 2.2 kW, 380 V, prodam. Gsm: 031/649-504. VRTNO garnituro iz masivnsga smrekovega lesa prodam. Gsm: 031/344-180.
Zdravstveni dom Velenje
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za in formacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-4 78. dežurno službo pana 8995-445.
Zobozdravnilu:
16. in 17. julija - Cvetka Rogan. dr. stom.. v zasebni zobni ambulanti, Šalek 8, Velenje (od 8. do 12. ure),
Ukama v Vdenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1, Izdaja nujnih zdravil In zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00. telefon 898-1880.
Vdtermorska postojo iostonp
Od 15. do 17. julija-Urban Hrušovar, dr vet. med., gsm: 041/667-040.
Od 18. do 21. julija - Tibor Stu-par, dr. vet. med., gsm; 031/671-203.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali - ponedeljek, sreda In petek od 8. do 12, ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure; Izdaja zdravil in zdravstvenih spričeval - od ponedeljka do petka med 7. in 10. uro ter med 13. in 14. uro.
nikoli sami
107.8
mAm ms in pohbiu sli2ba Júm
Tel.:03/8970002,GSM: 041/682 369
-	Brezjilačna zasaditev grobnega mesta
-	Po naroćih] cvslla nad 25.000 SIT - 5.000 SfT brezplačno
-	Cena pogrebnih storitev 5.0(Hl SFT. řmtsů tz tujine do 500kin-S5.000 Siï
24 ar dnevno!
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enofa Velenje	Velenje, Kardeljev trg št. 11
Poroke:
Majda Golob, Tcpolšica št. 27 in Andrej Treven, Velenje, Koželjskega ul. hI 1 ; Helena Vasle, Ložnica št. 21 in Peter Pečnik, Lepa njiva št. 1,Adela Alio, Železno št. 22 c in Admir Mehme-
Smrti:
StanislavHorjak, roj. 1932, Gračnica 22; Ludvik Polavder, roj. 1926, Pongrac 87; Marija Luk-man, roj. 1913, Velenje, Ljubljanska c. 13; Mirko Bilić, roj, 1935, Šoštanj, Koroška c, 2.
V ^
v SPOMIN
MARKU DUŠAKU
4.11.1974' 14. 7.2003
Bud si inwl ljudi okoli sobe, jih {"azvoscIjevaJ in ajxiŠtovaJ. sovrašlvu in zlobe nisi ixyznoJ, toda ni več besod Tvojih, ni VGč stiska Tvojih ivk, ostal jo miti! spomin, a ob spominu Opek joL
Uval« vsem, ki se ga spominjate, po.slajitc ob njegovem prcrancni grobu in mu priJ^igalc svcic.
Tvoji najdraži
Tam. kjer si ti. ni sonca in ne luči, Ig Ivoj nasnteh nam v six:ih še iivi, nihče ne ve. kako boli, ko se '/Mvenio, da to \vč ni.
(DanUi)
V SPOMIN
Mineva Ido dni, odkar nas je mnogo prezgodaj zapu.slDa naša draga scxielavka
DARINKA KAVČIČ
1955 - 2004
Kitlekiiv Kí)mumlneíia podjetja Velenje
Srce jo onnigdio. dih je /.ostal, a spomin nato ix) vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči i/.gubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija
MILANA KOLARIČA
12. 9.1933-19. 6.2005
se iskreno zahvaljujemo Premogovniku Velenje, g. Semelu, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sle ga pospremili k zadnjemu počitku, mu darovali cvetje in sveče.
ŽatujfK'i: zeria Marija, hccrka '/Jatka z rnoiein, vnuka in pravmik
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nase
MARIJE LUKMAN
8.11.1913-6.7.2005
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala veLja tudi osebju Doma iz vamlvo odraslih Velenje, Bolnišnici lopolšica in Pogrebni službi Usar.
Žalujoči: vsi njeni
Cloveiku h Uja. ki ne f?ustijo za seboj nobenih velikih dosežkov, tiimveč k ni/, majhnih dobrih del niso zapmviJa svojega '2ivijenja.
(C. Gm-I^.j
V SPOMIN
17. julija mineva leto, odkar nas je zapustil naž dragi mož, oče in dedek
FRANC ROŽIC
1927-2004
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigale sveče.
'/ena iMjzka, sin I ranci .v Pairicijo, hči Darinka in vmtkt/ya Maíeja
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu sreùilh dni spomine. (Dante)
V SPOMIN
v torek, 19. julija, bo minilo leto dni, odkar naju jc mnogo prezgodaj zapustil najin dragi mož in ali
GABRIJEL TRIGLAV
1950-2004
Hvala li, (Ja si nama brezmejno podarjal svoje plemeniio srce. Zelo le pogrešava, spomin nale bova 7i\ vedno nosili v svojih srcih. Uvala vsem, ki se ga z ljubeznijo spominjale in pcislojite ob njegovem grobu.
Tvoji ifina Darinka in hči Mateja
Na vaški olimpifadi v Skalah ni manjkalo niti kruha niti iger
Iříie uspelo kljul) kisloniu vremenu - V rnzliniih šaljivo iiaraviianili (liseipliiiali K^kuiovalo (Ivanajsi (^kip iz vse Slovenije
Mira Zakošek_
Vreme jc aajpogiwteji>c lema pogovorov ludi v lem do-puslnLškcm julijskem časa Kako ludi ne, saj pogasio prekrii^a načrle organizatorje m ?> levil nih prircdilev. Tudi Skalčanom je naredilo zadnjo nedeljo veliko sivih las, a vendar se jih jc po deževnem dopoldnevu usmililo, popoldne je bilo vsaj vedro in vaška olimpijada jc kljub vsemu uspela. Nekaieri so sieer udeležbo odpovedali, a na prizorišču se je vendarle zbralo 12 ekip iz ra/iičnih koncev Slovenije.
Ekipe Turisliênega drui^lva Rogiiicvci, okrepčevalnico Nus-hova, Radovcev, Razkrižja, Po-
Ženske so dobro ''namahale" moške.
nikve, Plešivea, Cirkovc, CJa-berk, Podkraja, íkal. Zaverš in Mislinje so se pomerile v vlečenju vrvi (tradicionalni tek-mwalni disciplini tkalske va^ke
Iti kdo so imagovolci?
Tudi na lem tekmovanju velja predvsem, daje vaino S(idelnval{, a vendar st) ludi rczuliali pomembni. V skupni uvrsiiivi jc bila na-ju.speSncjSa ekipii Razkrii^ja iz Priekije, Druga je bila ekipa Ponikve, Irelja pa ekipa PleSivca.
$/dVd Upnik med "'demonstracijo" česanja volne
olimpijade), žaganju hlodov na mero, čoíianju volne (lekmoval-kam ga je prikazala Skalcanka Slava Upnik, ki se ji je videlo, da seje to naučila v mJadih lelih,saj ji tekmovalke kljub temu. da so se na lospreinosi dobro pripravile, nili slučajno niso ino^e sledili), strelih na gol in melanju obročev. Vse skupaj je bilo seveda humoristično naravnano, lako da rezultati niso lako zelo pomembni, pa vendar je vladalo med tekmovalnimi ekipami, ki pripeljejo iz svojih krajev s sabo tudi navijače, pravo lekmoval no razpoloženje.
Visek olimpijade je Iradicio-
Vlečenje vrvi je paradna disciplina škaiske vaške olimpijade.
nalno nogometna ickma med žensko državno rokometno reprezentanco (v njej igrajo kar tri SkalOanke) in kakšnimi posebnimi gosli. Tokrat so nasprotno ekipo sestavili iz poslancev. Ženske so imele ves čas več navijačev in mi^ke so ves čas dobro držale v »Sahu«. Tudi ob koncu, so zmagale s 3 : 2.
Žaganje hlodov je zelo naporno.
VaSka olimpijada je tudi lo-kral uspeia. Organizatorji, še posebej idejni oče te tradicionalne in zanimive prireditve i lerman Ariič, so bili zadovoljni. Na srečo so na priredilveni prostor postavili šotore, v katerih se je po končani olimpijadi veselilo inpiloj^ dolgov noù.
Ribno je sonček, o) Ribno \e vse
Za vsakogar nekaj, bi lahko rekli, ko beseda nanese na velenjske tabornike. Tudi letos v Ribnem ni bilo nič drugiiče. Do-godivi^čina se je začela 30. junija, ko smo odrinili izpred Rdeče dvorane, /e med samo vožnjo je bilo Čutiti, da bo vnovič nepivabno» čarobno... In res je bilo. Kljub dežju, ki nas je nemalokrat pregnal i/ narave v pokrite prostore, je vzdušje ostalo lenomenaino. Kaj drugega bi
lahko sploh príčaktwall, če sešle- vodovih kotičkih ali pa pre-
jemu kitaro, taborni ogenj, naravo, množic^*) navdu^nih otrok in zagnanih vodnikiTv?!
Vse od jutranje telovadbe, pa tja do večernega ognja se je kaj do-gajal(\ Pil naj bo to tombola. kopanje, športne igre. delo v
prastopocivanje. Vseje bilo na svojem mestu. Vrhunec taborjenja pa je prav golovo predsi uvijala preživeta noč v vodovih
količkih za medvedke in čcl>e-lice, za gozdovnike in gcjzdov-nice pa bivakiranje, ki je bilo letos ^ p<")sebcj razburljivem. Pod;ili so se na obrobje Bohinjskega
jezera, kjer sov tako imenovani »ranger varijanti««, odeti v praprot in maskirne barve, prenočili v enem najlepših količkov Slovenije. Triglavskem narodnem parku.
Seveda pa si Ribna ne bi mogli predsiavljall brez iradi-cionalnih tekem PP vs. (ÎRC.'IÎ v nogometu in odbojki. ki so leic^s obe pripadli mlajšim (če.stilamo), kola, ki vedno znova navdušuje vse od najmlajših do malo sta-
rejših (letos tudi ob spremljavi trobente - hvala .lAN) in kral-kega nočnega programa v Saloonu Pri črnem pesu...
Í5e enkrat velja zahvala vsem ki ste pripomogli k res izjemnemu vzdušju na NAbi pravljični jasi v Ribnem pri Bledu in dovolite da zaključim sesiavekz verzom, ki je postal (eden i/med mnogih) hit Ribna: »Lepo nam je skupaj, se bomo prišli, zapojmo vsi skupaj, naj RIBNO živi.«
■ S04, foto: NV