Leto VIL
V Celji, dne 27. avgusta 1897. I
Štev. 35.
i
Ifehaja vsaki petek t tednu. — Dopisi naj se izvolijo poSiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje 60 kr. temeljne | Kibjbine ter od vsake peta tr vrste po 10 kr. aa vsakokrat; za večje inserate, kakor todi za mnogokratno inseriranje primerni popust. — Naročnina sa celo leto 3 gkL,
pol leta 1 gid. 60 kr., za četrt leta 80 kr., katera naj se pošilja: Upravni št tu .Domovine" v Celji.
Naš narodni program.
ii.
V zadnji naši številki smo v obrisu napisali nekaj potrebnih točk, glede naših jezikovnih-političnih pravic, ali bolje rečeno glede krivic. 0 onih stvareh bode treba važnih in temeljitih predavanj na vseslovenskem shodu.
Ker se zanimajo vse slovenske pokrajine v skrajni meri za vseslovenski shod, od katerega smemo nekaj stvarnega zahtevati in nasledkov pričakovati, mislimo, da ne bode odveč, če se natančneje in podrobneje bavimo s programom.
Zahtevati je seveda lahko. Ta bi zahteval za se to, oni ono. Ali zahtevku ugoditi se navadno upira oni, od kojega se zahteva, če ne vidi, da bode prej ali slej moral udati se. Mi Slovenci se ne bodemo mogli nikdar z drugimi rodovi in z vladami pogajati, ako se ne ustvarimo prostega od istega tujca, s katerim se hočemo pogajati, neodvisnega ljudstva. Treba nam je materijalne zaslombe in denarne moči.
Kako to denarno moč doseči P Poglejmo
našo širno domovino in našli bodemo mnogo,
mnogo zakladov zakopanih, katere rja in zele-
nika razjeda, da ginejo od dne do dne. Zopet
drugi zakladi so v železnih rokah ptujca, kateri
izsesava naš denar in naše zaklade. — Že svoj
čas je Vodnik pel Slovencu:
»Glej stvarnica vse ti ponudi, Iz rok ji prejemat ne mudi!"
Le to je glavna naša napaka, da ne vidimo in ne najdemo tacega zakopanega denarja mi, ampak vedno prej podjetni ptujec, kateri pa ne bode, kadar se loči z denarjem prenapolnjen od podjetja, oddal zaklada v daljno rabo domačinu ampak ptujcu. Oni odneso iz naših krajev ves denar zopet med svojce in uživajo tam sad svojega in našega truda. Mi nimamo dovolj podjetnega duha, zato tako hiramo in bomo še bolj hirali.
Naša trgovina in obrt sta v tujih rokah. Kedo so po naših trgih in mestih prvi in večji trgovci, hotelirji, gostilničarji in drugi obrtniki? Sami Nemci po Štajerskem in Kranjskem, na Primorskem in Goriškem Lahi; tedaj povsod le naši nasprotniki, ki nam povsod in v vsem nasprotujejo in protislovenska društva in podjetja gmotno podpirajo. Naša veleobrt je tudi skoraj brez izjeme v državnih rokah, in kar je država nima, to imajo zopet ptujci. In kaj imajo od velikih tovarn naši domačini? Jedini dobiček imamo v tem, da smejo iti naši ljudje za dnino 40—80 kr. delat po takih tovarnah, kar je ne glede na pičli zaslužek, tudi v zdravstvenem in kmetijsko-gospodarskem oziru kvarno. Hiralnice so napolnjene z slovenskimi delavci in kmetje ne morejo za obdelovanje zemlje dobiti delavcev.
Vprašanje je sedaj, kako dobiti taka podjetja v naše roke. Veleindustrijo in veletrgovino trgati iz nasprotnih rok, bi bilo in ostalo le prazen poskus. Ali nam tega ni treba: prostora in prilike je še vedno mnogo za n o v a podjetja, Koliko bi se pr. dale. zitoriščati in uporabljati vode z veliko gonilno močjo kakor Sava, Krka, Sora, Soča, Ljubljanica itd. itd. Glede podjetja samega je pa volitev prepuščena podjetnikom samim. Od kraja in časa je odvisno, kako podjetje se započne. Zgube bi to gotovo ncbene ne pripravljalo.
Za take stvari nam je treba v prvi vrsti podjetnikov. Dobiti se morajo ljudje, ki so prepričanja in ki uvidijo, da denar v tovarnah naložen prinese več, kakor pa položen v hranilnicah in pa v državnih blagajnicah za državne pap:rje. Poglejmo n. pr. kako se na Kranjskem maste Nemci pri industrijski družbi z 5°/0 rednimi in 4% izvanrednimi dividendami. Njim tedaj prinaša njih denar vsega skupaj letnih 9°/0. Katera hranilnica daje toliko letnega sku-pička, ali kateri državni papirji se tako renti-
rajo. Dalje kranjska stavbinska družba i. dr. Pri obeh družbah se maste in redijo le Nemci. Ako si že vsak posameznik ne upa vsega denarja založiti v jedno podjetje, bilo bi vendar dobro, ko bi se vsaj delniške družbe ustanovile — in za take imamo kapitalistov dovolj.
A ne samo to, da nam ptujci denar odnašajo, tudi pozitivno nam škodujejo. Privajajo tuje delavce in tuje tehniško osobje k nam ter tako silijo naše domačine se seliti iz rodnih krajev. Na tak način so nam odvzeli v naši sredini kraje in občine, kakor n. pr. Tržič in Jesenice na Gorenjskem, Vevče pri Ljubljani, Oplot-nico na Štajerskem in več druzih. Že na veliko krajih se jim je posrečilo in kakor kaže se jim še bode. Ako se ne vzdramimo in s korenitimi sredstvi ne odpomoremo takim nedostatkom, odvzeli nam bodo še to malo obrti, kar je imamc, no potem pa se lahko napravimo na smrtni udarec. Dobiti nam je mož in močij, ki bodo mogli iznajti potrebnih podjetij in jih voditi. Talentov v vseh strokah je mati Slovenija dala že mnogo širnemu svetu in jih še bode dala.
Ako dobimo v Ljubljani slovensko realko, oziroma realko, ki bo našim zahtevam bolje odgovarjala, kakor sedanja, potem bo treba našemu ljudstvu in posebno našemu dijaštvu dopovedati, da ni vse zveličanje v duhovskem, profesorskem in odvetniškem stanu in pa pri sodiščih. Oddajati bode treba najboljih talentov v trgovinske akademije in v tehnike, katere študije prvič manj časa trajajo in drugič, kar je še večjega pomena, prinesejo mnogo več dobička in bolje službe. Naši juristi služijo pri odvetnikih za mesečnih 50—80 gld. pri sodišču pa po pol leta zastonj, potem dobijo 50 gld. na mesec podpore in tako morajo živeti odvisni od milosti predstojnikov po 10 let v večnem kleče-plaztvu, kar jih njih rodu odtujuje. S končano tehniko ali pa trgovsko akademijo in po kratki
LISTEK.
Nekaj o našem planinstvu.
Malo je slovenske zemlje, kakor je mal narod, ki v njej prebiva: kranjska deželica, južno Koroško in Štajersko, Primorsko in Goriško. A to malo ozemlje skriva v sebi tolika in tako velikanska naravna čuda in krasote, da jo po pravici opevajo domači in tuji pesniki in da jo po pravici prištevajo najlepšim avstrijskim deželam. Vsakdo je že slišal govoriti o »bajni kranjski deželi", o »biseru slovenske zemlje" B ejskem jezeru, o čudovitem Cirkniškem jezeru, o slavni Postojinski jami. Ponosno dvigajo na severu slovenske domovine mogočni gorski velikani svoje sive glave, Juljske alpe z veličastnim Triglavom, slikovite Karavanke in čarobne Kamniške ali Savinjske planine. Na vzhodu in jugovzhodu se nam smehljajo nasproti ljubki gnči, katere venča prijazna vinska trta, in po rastena hribovja. Na zahodu in jugozahodu pa razkriva svoja bajna podzemeljska čuda goli Ki as, ob katerega pljuskajo srebrni valovi Adri-janskega morja. Tako tesen prostor in vender kolika raznoličnost!
Pač lahko je razvidno iz tega, da je naša domovina kakor ustvarjena za popotovanje, za turistiko. — Vsi omikani narodi jeli so gojiti v zadnjem stoletju zanimanje in navdušenje za naravne krasote. Krepko se je razvilo hribo-laztvo, saj mati narava samo v krasnem planinskem svetu razkriva svoje najčudovitejše krasote. Zato je umljivo, da se zjedinja vsa turistika v Evropi v alpskih deželah; kajti v teh pokrajinah se nam kaže priroda v vsej svoji divji veličastnosti in krasoti. Ustanovila so se razna planinska društva in turistični klubi z nalogo, pospeševati m olajševati potovanje po goratih krajih. Popravljajo in zaznamenujejo pota, postavljajo planinske koče in skrbe za dobre in zanesljive vodnike.
Da je uplivala turistika na književnost, to nam kaže velika turistična književnost, ki je jako imeniten del i v poeziji i v znanosti.
I med Slovani se je razvila turistika. Ustanovila so se planinska društva pri Čehih, Hrvatih, Poljakih, Slovencih i. dr., celo pri Rusih, kjer prebivajo v goratih deželah. Izmed vseh teh pa smo Slovenci jedini, ki stanujemo v onih divnih pokrajinah, ki se prištevajo alpskim j deželam.
Pa le malo smo se brigali Slovenci do novejšega časa za krasoto domovine svoje. Veliko bolj so se zanimali tujci. Le posamezni odlični slovenski možje so bili, ki so se prav posebno navduševali za lepoto svoje domovine, kakor Vodnik, Stanič i. dr., v obče pa se je turistika zanemarjala. Prusko in avstrijsko planinsko društvo, zveza nositeljev germanske kulture v slov. deželah in znanih kričačev, je pač delovalo, a preziralo vedno slovenski jezik. Da pa tudi sploh ni bilo svoji nalogi kos, pokazalo se je, ko se je ustanovilo »Slovensko planinsko društvo", ki je storilo v 4 letih svojega obstanka več nego prusko društvo v 10 letih! Lahko rečem, da je delo, katero je izvršilo to društvo, velikansko. Zato je smemo po pravici prištevati prvim slovenskim društvom. Da je padla na mlado slovensko društvo peščica nemških kričačev, zbranih v celjski in kranjski sekciji nemškega in avstrijskega plan. društva, to našega vrlega plan. društva ni dosti oviralo, ampak ono je delalo in zopet delalo ter doseglo velikanskih vspehov. To je bil gotovo najboljši odgovor nesramnim in neumnim napadom teh, itak že po celem svetu slabo znanih kričačev. Pa tudi med trdimi Nemci se je našel mož, mož trezne sodbe,
praksi pa bi bil zagotovljen letni zaslužek 1500 do 2000 gld. To je precejšen razloček. In pri tem gotovo ne bi ostal nihče, ker službe se zvišujejo vedno kakor v državnih službah in penzije so tudi zagotovljene. — Ako tedaj to tujci premorejo, zakaj bi ne premogla to potem tudi naša podjetja?
V očigled toliki važnosti tega socijalno-gospodarskega vprašanja bi bilo umestno in nujno potrebno, da se tej stvari določi posebno poročilo, katero naj bi sprejel strokovnjak, tako, da ne bode shod se vršil in končal z navadnim navdušenjem in praznimi frazami, brez prave koristi in stvarnega dobička za narod. Mnogo in trezno je treba o tej stvari misliti in pripravljalni odbori naj se o tej stvari posvetujejo in potrebno ukrenejo, ker vsak razsoden človek mora uvideti veliko nje važnost.
Načrt za vspešno obleganje — celjske trnjave.
Divji bojni klici, pesjanske grožnje in peklensko zlobni čini celjskih fanatikov odmevajo še vsakemu udeležencu naše slavnosti. Zahtevali so krvavi boj od nas, ki smo prišli z mirnim srcem in blagim namenom slavit našo narodno prosveto. Naša nrav je preplemenita, da bi se z enako gnjusobo odzivali na njihova krvoločna dejanja, a nikakor ne mislimo nadalje pohlevno gledati, da bi se jim bojni kremplji še bolj poostrili. Sami nazivljejo Celje za svojo nepremagljivo »trdnjavo", nekateri njihovi fanati karji pa pravijo temu mestu v svoji višji domišljiji »osamljen nemški otok". Naj si pa bo trdnjava še tako čvrsta, podati se mora, ako se ji prestriže vsako dobivanje živil; hoče pa biti otok, no tedaj ste pa vi slovensko ljudstvo v okolici valovi, ki ga vseh strani obdaja in napaja. Treba je vam le svoje napajajoče žile odtegniti, takoj se bo jelo na tem otoku vse sušiti, krčiti in poginjati. In to morate storiti, ako nočete, da se na tem otoku zaredi toliko krvoločne zverjadi in strupenega zelišča, da vam zna prinesti narodno smrt. Ni vam treba praviti, da so ta živila za trdnjavo, da so ti pospeševalni toki na nemčurski otok vaš težko zasluženi denar, kojega nosite v njihova nehvaležna žrela.
Da, izgovoriti moramo: nosite, a uver-jeni smo, da nam ne bo treba od sedaj naprej pribijati tega žalostnega pojava.
Dragi bratje, vrlo slovensko ljudstvo, ki si bilo vsikdar pristopno dobrohotečemu opominjanju svojih voditeljev, duševnih prvoboriteljev in njih glasil, našega slovenskega čajopisja, svarimo in prosimo, opominjamo in rotimo vas, uvažujte preresno geslo, geslo za lastni narodni obstoj, geslo na vsestransko preziranje naših škodoželjnih sovragov: podpirajte vselej in povsod edino našo trgovstvo, našo obrt.
V prvi vrsti govorimo do vas, celjski in okoličanski narodnjaki glede naše mestne obrti,
mislimo pa tudi na vse sobrate po ostalih spod-nještajerskih mestih, trgih in vaseh, kjer ste do sedaj toli brezbrižno grešili glede gesla: »Svoji k svojim". Obračajte se v vseh zadevah kupovanja in prodaje edino in brezizjemno do slovenskih tvrd. Lahkomišljenost v tem oziru je bila do sedaj naravnost izdajstvo, neodpustljiv narodni greh. Kaj bi vi rekli klevetniku, ki krepča in napaja trinoga, o kojem se ve, da je in bo duševno in telesno zasmehoval, oskrunjal in trpinčil našega rodnega brata. In je 1 i poče-njanje celjskih poturic napram vašim narodnim bratom kaj druzega? Ali jim pa vi z nepremišljenim podpiranjem ne dajete enako hinavsko potuho, enako izdajsko krepčilo? Žalibog vla dala je do sedaj taka neverjetna zaslepljenost, a ako je res ljudska volja tudi božja volja, mora biti konec temu nepremišljenemu početju.
Ponosno smemo gledati na marsikatero pridobitev na narodno-gospodarskem polju v zadnjih desetletjih, kakor: naše vrlo osnovane posojilnice, obrtna in politična društva — sad požrtovalne narodne vzajemnosti. Ako bi bili, kakor v prejšnjih desetletjih nosili naš denar v nemške zavode, zidali bi si pač naši sovragi krasne palače, raz kojih bi še zlobnejše pljuvali na »slovenske pse"; bile bi to le varne blokade za njihove zahrbtne napade na Slovence, snovali bi vedno več nemških učilnic — v vzgajanje slovenskega janičarstva. Naši denarni zavodi, naša Ciril Metodova družba prečrtala jim je krute naklepe; mesto tega imamo svoj »Narodni dom", imamo slovenske šole, slovenska podporna društva in druga dobrodeljna zavetišča.
Moč naroda obstoji v njegovem gospodarskem, v njegovem denarnem prometu, Tega pa nikdar splošno ne dosežemo, ako nočemo spre-v:deti, da je v podpiranju naše domače obrti, domačega trgovstva naša jedina rešitev. Kdor tega uvaževati ne mara, naj se ne drzne več narodni stranki priševati, za tega ni v našem bratovskem taborju prostora.
Za vspešno izvajanje našega narodnega boja treba nam je tehtnih načrtov. Nagla ne-prevdarjenost povsod stvari škoduje, ne doseže stavljenega smotra, zamore pač duševno ponižati prireditelje sam9: Naši neumorni goriški bratje napeli so prvi enake strune zoper lahon-ske tlačitelje. Dosegli so lepih vspehov; da pa niso mogli izvesti vsega do onega cilja, katerega so si postavili za vrhunec svojega bojkota, kriva je — prenaglica. Vsekakor pa jim pristoja častno priznanje, da so nam sč svojo odločnostjo pokazali pota, kako je najložje naše »kosmatine" obriti. Tam, kakor pri nas nedostaje še potrebne organizacije. Ne rečemo, da se ni v tem oziru uprav v zadnjih letih mnogo storilo, res, da imamo vže lepo število (sedem) samostojnih trgovcev, in skoraj vse potrebne obrtnike in rokodelce v Celju, a treba nam — velet rž ni ko v. K temu pa nas zamore dovesti edino le trgovsko obrtno društvo, kojega je treba na vsak način osnovati. Še bolj zanesljivo
| nam oskrbi sposobnih trgovin društvo na delnice (akcijsko društvo). K temu društvu pristopile bi gotovo naše večje posojilnice s svojimi rezervami, vsi oni srečni narodnjaki, ki premorejo nekaj čistega kapitala, vsaj bi jim nesel ta vložni denar lepe obresti. Tem načinom dale bi se zagotoviti vse ove stroke raznih trgovin, koje še sedaj pogrešamo, tako: zaloga železine i. dr. A za sedaj je prvi pogoj, da pri tej pereči zadevi ne ostanejo voditelji naših teženj osamljeni, temveč, da jim sledi ljudstvo kakor jeden mož tesno za vsakim korakom.
Kakor smo vže omenili, osnujejo naj se v vsaki župniji posebni odseki pod vodstvom razumništva, naših gospodov duhovnov, učiteljev, županov itd. Ti imajo ljudstvo temeljito pod-učevati o važnosti našega narodnega podjetja. Brezmilostno naj se pribijejo imena vseh onih narodnih hvalisačev, ki bi v očigled sedajnemu jasnemu položaju ostali pri svoji »stari navadi" glede gesla: »svoji k svojim", naj si pa bode dotičnik tudi — narodnjak ali celo zastopnik (kogar se tiče, ta ume!) Prirejajo naj se v to svrho posebni shodi, trudi naj se pri tem vsak po geslu:
„Ne le, kar veleva mu stan,
Kar more, to mož je storiti dolžan."
Falanga* slovenskega učitelj-stva koraka čez polena biro-kratizma čvrsto naprej.
Deveti občni zbor »Zaveze" slovenskih učiteljskih društev v Celji se je dne 4. in 5. vel. srpana t. 1., kakor se je že poročalo, obnesel sijajno. Zborovanje delegacije kakor tudi glavni zbor sta bila mncgobrojno obiskana, da so bile prostrane dvorane »Narodnega doma" pretesne; koncert in ples je bil izboren, a banket skoro nič manj sijajnejši od onega, ki se je naslednjo slavnostno nedeljo vršil pri otvoritvi »Nar. doma". Navdušeni govorniki so med ubrano godbo vži-gali srca udeležencev. Nad 25 brzojavk čeških učiteljskih društev in jednako število brzojavk onih slovenskih učiteljev, ki se niso mogli zbo^ tovanja, vdetežiti, je poviševalo slavnostno navdušenost zbranega učiteljstva. To je bila prva velika slavnost, ki se je vršila v veličasnej palači »Narodnega doma". Nad 300 slovenskih učiteljev se je zbralo v njej brez šuma in hrupa, da se v tihej plodonosnej skromnosti združijo k skupnemu delovanju na šolskem polju. Z zadoščenjem in z veseljem se mora povdarjati, da so se zborovanja vdeležili tudi štirje c. kr. okrajni šolski nadzorniKi, a med njimi smo pogrešali v Celju bivajočega c, kr. okr. šol. nadzornika za celjsko glavarstvo, g. Pavla Leitgeba in v Trbovljah stanujočega c. kr. okr. šol. nadzornika za brežiško glavarstvo g. Gustava Vodušeka, a
*Z imenom »falanga" je bila v starih Grkih zvana posebna vojaška četa junakov, ki je prodirala kakor zagozda bojne vrste sovražnikov.
Uredništvo.
ki je z veseljem pozdravil novo društvo in mu pomagal v besedah in dejanjih, vseučiliščni profesor dr. Frischauf. Zato mora pretrpeti ta veliki in značajni alpinist veliko bntkega očitanja od lastnih rojakov.
Takoj v prvem letu je začelo delati »Slov. plan. društvo". Izvršilo je najpotrebnejša zazna menovanja. V naslednjem letu pa je postavilo dve koči Orožnovo in Kocbekovo. Prva leži v slavni »kranjski Švici" v Bohinju pod vrhom Črne Prsti, druga pa v Savinjskih planinah pod vrhom Ojstrice; od nje vodi zanimiva Kocbekova pot do vrha. Obe koči sta bili zelo po trebni, kajti nemški koči, ki sta v bližini obeh, ne ustrezata, deloma radi slabe lege, deloma radi svoje zanemarjenosti. V drugem letu (1895) bila je otvorjena »Vodnikova koča" na Velem polju, veličastnem gorskem kotlu na južni strani Triglava. Na vrhu Triglava pa je postavil dovški župnik Aljaž slavni »Aljaž stolp", 55 m. pod Triglavom pa je dalo društvo' vsekati v skalo imenitno »Staničevo zavetišče".
V letu 1896. doseglo je društvo vrhunec svojega neumornega delovanja. Monumentalna »Triglavska koča" na Kredanici, slabo uro pod . vrhom Triglava, katero je postavilo društvo s I
pomočjo slavnega Aljaža, je ne le v ponos društvu, ampak celemu slovenskemu narodu. Tudi pot čez mali Triglav in odtod čez sedlo na Veliki Triglav je tako zboljšan, da gre vsakdo lahko brez nevarnosti na vrh poglavarja slovenske zemlje. V zeleni Štajerski je zablestela mej vrho-vima Medvedjakom in Boskovcem prijazna »Mo-zirska koča" — delo savinjske podružnice.
A ne samo na Savinjske planine in Triglavsko pogorje se je raztezalo delovanje društva, ampak na vso slovensko zemljo. I v Karavankah i v drugih manjših gorskih skupinah je zaznamovalo in popravilo neštevilno potov. Razun tega pa izhaja že III. letnik »Planinskega Vest-nika", ki nam prinaša veliko zanimivih potopisov.
Podružnice, katere so nastale tekom časa pa so tele: radovljiška, kamniška in soška, od katere smemo pričakovati v krasnih soških planinah uspešnega delovanja.
V	starodavni stolici kraljevine Češke, v zlati majki Pragi pa so ustanovili navdušeni obože-vatelji krasne slovenske zemlje in njenih planin, češko podružnico z delokogom na slovenskih tleh.
V	slovenskem Štajerju je delovala uspešno savinjska podružnica. S sedežem v Mozirji pa je
bilo njeno delovanje omejeno le na Savinjske planine. A vendar koliko hvaležnega, potrebnega in koristnega dela je še po južnem slovenskem Štajerju, po krasni celjski okolici, do Ptuja in Maribora, v Pohorju pa tudi drugod! Da je i ta predel krasne zelene Štajerske znamenit v turističnem oziru, in da bi bila potrebna še jedna podružnica v slov. Štajerju, tega ne more tajiti nikdo. Dal Bog, da bi se skoro, skoro pokazalo delovanje vrlega »Slov. plan. društva" i v tem predelu lepe Štajerske! Dal Bog pa tudi, da bi se skoro zdramil Korotan!
V Ljubljani pa se je ustanovilo društvo »reklamni odsek". Koliko premalo smo se brigali Slovenci za reklamo, ki je vender tolikega pomena! Le poglejmo uspehe reklame pri Nor-vežih, Nemcih i. dr. Koliko tujcev prihaja vsako leto v njihove dežele, katere se z našo malo domovino, katero je usoda, rekel bi, obsula z biseri prirode, niti primerjati ne morejo! In vendar k nam dospč primeroma le malo tujcev. Kaj je temu uzrok? Premalo reklame, organizovane reklame ! Organ, ki je poklican, da vzame reklamo v roke, je gotovo »Slov. plan. društvo". A to je imelo med lastnimi rojaki veliko, veliko premalo reklame. Le sem ter tja je bilo brati n. pr.
tudi nekaterih drugih okrajnih šolskih nadzornikov slovenskega Štajarja ni bilo navzočih.
Slovensko učiteljstvo sicer ne hrepeni, da bi se ti gg. uprav morali „Zavezinega" zborovanja vdeležiti, saj se čutijo sami dovolj izobražene, inteligentne in podjetne. Vsakemu svoje! A vendar bi bilo kaj lepo in v moralnem oziru zadovoljujoče, ako bi učiteljstvo, osobito štajarsko, v svojej sredini videlo tudi one, katere so šolske oblasti poklicale k pedagogiškemu nadzorovanju šole. Z nadzornikovim občevanjem s podrejenim učiteljstvom raste medsebojno zaupanje. Nadzornik, ki se ne briga za stanovsko in družbeno stremljenje svojega učiteljstva in ki se ogiba prijaznega zbliževanja ž njimi, je suhi birokrat, do katerega ne more učiteljstvo imeti nobenega zaupanja. To velja v vehkej meri o g. P. Leit-gebu, ki se v štirih letih svoje dosežene „charge" ni niti jedenkrat vdeležil zborovanja učiteljskega društva za celjski in laški okraj, ki zboruje skoro sleherni mesec v njegovem bivališču v Celju in ki se je tudi sedaj izognil sijajnega „Zavezinega" zborovanja, pri katerem bi se lahko bil poučil da je slovensko učiteljstvo tudi izven šole neumorno delavno za svojo naobraženost, svoj poklic in stan. Tudi g. Vodušek je v dnevih „Za-vezinih" zborovanj sedel za birokratsko mizo. Obdržaval je celo v dan 4. vel. srpana t. 1. uradno okrajno konferenco za brežiško glavarstvo ter s tem hote' ali nehote zaprečil, da se učiteljstvo brežiškega, sevniškega in kozjanskega okraja ni moglo prvi dan vdeležiti zborovanj „Zaveze". Mnogi ondotni vrli učitelji so vkljub temu po končanej konferenci še istega dne zvečer prihiteli v Celje povišat „Zavezino" veselje. Ako se bode morda g. Vodušek skušal izpričati z okolnostjo, da je on prej razpisal uradno konferenco, nego se je vedelo za dneve „Zavezinega" zborovanja, tedaj se ne more nikakor izpričati, čemfi. ni preložil te uradne konference na kateri drugi dan, kar bi bil dolžan že zaradi tega storiti, da ne naredi na „Zavezo" slabega utiša. Okrajni šolski nadzorniki so sicer podrejeni c. kr. okrajnim glavarjem, toda toliko samostalnosti in odločnosti zahteva vendar slovensko učiteljstvo od njih, da morajo v pedagogiških zadevah nastopati samostalno in da v teh niso podrejeni glavarstvu, temveč prirejeni in prideljeni. Uprav iadi tega bi g. Vodušek bil lahko preložil uradno konferenco. Vsekakor odseva iz obnašanja teh dveh gg. nadzornikov nesamostalnost, bojazljivost in birokratizem. Slovenskemu učiteljstvu imponujejo oni gg. šolski nadzorniki, ki se mu tudi izven šole kažejo razumne svetovalce in to-variške prijatelje.
Zabilježiti še nam je tudi, da g. c. kr. okr. glavar grof Attems ni prišel pozdravit glavnega zborovanja „Zaveze". V Ljubljani je vselej deželni predsednik poslal k »Zavezi« svojega namestnika, v Opatiji, v Gorici in drugod so prišli gg. c. kr. okrajni glavarji izrečno v imenu vlade pozdravit učiteljstvo in sicer vedno le v slovenskem jeziku, le v Celju si c. kr. državni uradnik
ne upa ali noče pozdravljati v imenu vlade pionirje naše kulture.
Nenaklonjenost gg. c. kr. okrajnih glavarjev in nekaterih c. kr. okraj. šol. nadzornikov pa „Zavezi" slovenskih učiteljskih društev ne more škodovati. Slovensko učiteljstvo se je pokazalo dovolj zavedno in inteligentno; ono ve natančno ločiti objektivnost od subjektivnosti, postavnost od nepostavnosti, birokratizem od oblastvene veljave ter si je v svesti, da je združeno v močno falango, katere ne more prodreti nobena neprijaznost, nobena subjektivnost, krivica i. t. d. temveč ono koraka čez taka malenkostna polena neustrašno naprej za kulturo in povzdigo izobraženosti svojega naroda in svojega stanu! Tej močnej falangi kličemo po njenih slavnostnih dneh: „Le čvrsto naprej, ves narod je za vami!"
v „Domovini" o savinjski podružnici in njenem delovanji. Večkrat pa je bilo o njej brati v nemških listih, kjer so jo nesramno napadali. — Reklama pa stane denar, in zato je treba dati sredstev temu društvu. Zato se je ustanovil reklamni odsek, ki bo skrbel za reklamo i za društvo i za slovenske dežele. Širen delokrog je odprt odseku Treba je, da se tudi na Štajerskem osnuje tak odsek, kajti ljubljanski odsek nikakor ne more prevzeti tako velikanskega dela, katerega ne bi mogel dobro izvršiti.
Nad 700 članov ima že to slovensko društvo, ki si je znalo pridobiti spoštovanje pri vseh jedino le s svojim neumornim delovanjem in s svojim plemenitim namenom. Glejmo, da skoro doseže društvo častno število 1000 članov!
S povzdigom „Plan. društva" se je povzdignilo tudi število slovenskih turistov, kar z veseljem opaža vsak rodoljub. In po pravici! Saj ljubezen do krasne slovenske zemlje je, ki navdušuje sinove matere Slovenije za turistiko.
Celjske novice.
(Najvišja zahvala.) Kakor vže povedano, odposlal je gosp. dr. J. Sernec, kot predsednik banketa pri otvoritvi „Narodnega doma" v imenu vseh vdeležencev najudanejšo izjavo Nj. Vele-čanstvu brzojavnim potom na Dunaj. Te dni sprejel je g. dr. Sernec po okr. glavarstvu v Celji dekret, vsled kojega se presvitli cesar za udanostni čut zahvaljuje.
(Okrajni šolski svet celjski) je v svoji seji dne 23. t. m. vzel na znanje došle dopise, pregledal in odobril proračune nekaterih kraj. Sol. svetov, določil nekako vodilo za šolarske knjižnice ter vzel na znanje poročilo c. kr. okr. šol. nadzornika o nadzorovanji šol v tem okraju. Na podlagi tega poročila sklenilo se je izreči pohvalno priznanje za izvrstne učne uspehe a) šolam : v Št. Pavlu, Žalcu, ter dekliškima šolama v celjski okolici, v Št. Juriju, b) posameznim učiteljem: g. J. Brinarju v Vojniku, gospej K. Potočnik in gdč. M. Premšak.
(Svoji k svojim!) Zadnje narodne slavnosti' v Celji pokazale so nam naše nasprotnike v pravi luči, v pravi njih zverinski podivjanosti. Narodna naša čast toraj zahteva od nas, da tudi mi pokažemo, kaj zmoremo in kaj zmorejo oni brez naše podpore. To pokazati pa je nam mogoče edino le s tem, da začnemo resno upoštevati narodno naše geslo „Svoji k svojim!" Skrajni čas je, da se vzbudimo k resnemu delu, da poučujemo prosti naš narod, kdo je njegov prijatelj in kdo sovražnik, in kako neizmerno škoduje sam sebi s tem, ako vzreja na prsih svojih gada. Vsi obrtniški stanovi zastopani so med nami. Obrtniki naši so pošteni in trudijo se v vsakem oziru storiti svojo dolžnost Tudi trgovce imamo že dobro zastopane, tako, da našim ljudem ni treba več zahajati v trgovine, katere so nam prijazne samo tedaj, kadar potrebujejo našega denarja, sicer pa nas zaničujejo. Kdor se torej še ne ravna po geslu: „Svoji k svojim", ta nima srca za svoj narod, ta ni naš. Pred več meseci ustanovil se je v Celji tudi narodni fotograflčni zavod „Apolon", katerega smo doslej težko pogrešali, in kateri v vsakem oziru nadkriljuje vsa jednaka tukajšna podjetja naših nasprotnikov. Tudi ta zavod more opirati svoj obstoj največ na naše okoliške Slovence, katerim imajo zahvaliti svoj obstoj tudi ostala tukajšnja podjetja. Da pa se temu našemu podjetju po naših nasprotnikih kar najbolje mogoče ovira razvoj, švigajo zadnji čas po vseh naših trgih in vaseh fotografi iz nam nasprotnega tabora ter pridobivajo z medenim jezikom naše ljudstvo zase. Tudi temu je treba odpomoči. Vsled tega nujno opozarjamo vso našo inteligenco po deželi, da stori svojo narodno dolžnost, da o pravem času pouči naše ljudstvo, kdo je naš in kdo ni naš. Pripominjamo pa tudi, da je lastnik našega fotografičnega zavoda, g. Srečko Magolič v Celji, vedno pripravljen ustrezati željam našega občinstva po deželi ter priti na željo v vsak kraj in o vsakem času. Prosimo toraj, da se, kadar je videti, da bi bilo dobro ko bi obiskal kak fotograf njih kraj, obrnejo pismeno na g. S. Magoliča, kateri bode gotovo vedno pripravljen njih želji kar najbolje ustreči. Našim nasprotnikom pa naj povedo, da naj iščejo svojega zaslužka v njih — rajhu. Še enkrat: „Svoji k svojim!"
(Bojkot na slovensko učiteljstvo) O priliki zborovanja „Zaveze" slovenskih učiteljskih društev v Celji ni dobilo mnogo učiteljev prenočišča po hotelih. Lokalni odbor za prenočevanje je s'cer s hvalevredno skrbjo oskrbel stanovanja vsem onim gg. udeležencem, ki so se pravočasno oglasili, a mnogo neoglašenih je bilo prisiljenih si sami iskati stanovanja. Lastnica hotela „pri mestu Dunaj" je naravnost izrekla onim, ki so v slovenskem jeziku povpraševali po sobah, da nema nobene na razpolago, povpraše-valci so pa bili že prej pri nižjej h šni izvedeli, da je več sol prostih. Pri „hotelu Košerju" so onde nastanjenim učiteljem diugi dan najete sobe odpovedali, istotako niso v hotelu „pri slonu" učiteljev vsprejeli. Jednako se je baje godilo še v nekaterih drugih hotelih. Iz tega je razvidno, da so hotelirji na pritisk finih kultur-nih (!) Celjanov dogovorno bojkotovali slovensko učiteljstvo. Vračajmo mi sedaj jim milo za drago! Klin s klinom, bojkot z bojkotom! Slovensko občinstvo naj sploh ne zahaja ne v te gostilne in hotele, niti naj ne kupuje pri nobenem trgovcu ničesar, ki se nam kaže sam ali po svojem službenem osobju sovražnega. V Gorici so po zadnjih škandaloznih volilnih izgredih zavedni okoličanski kmetje bojkotovali lahonske trgovine in glejte, mnogo nam najbolj sovražnih trgovin je prišlo sedaj na boben. Ne nosimo jim svojega denarja, da se spametujejo in uvidijo, da jih slepa strast proti Slovencem vodi v gospodarski polom. Ogibajmo se jih, potem nas bodo jeli spoštovati in se nam bližati. Kar je bilo v Gorici mogoče, se tudi pri nas lahko izvede, treba je le več zavednosti in složnosti okoličanov.
(Trpinčenje živali) je kaznjivo, vendar pa celjska policija brezdušno dopušča, da nosijo ženske perutnino za noge obešeno z trga domov. Koliko uboga žival pri taki nošnji trpi, to naj bi dotične ženske same na sebi poskusile! V drugih mestih obstojijo zoper trpinčenje živali policijske naredbe, ki se strogo izvršujejo, toda — Celje mora seveda v vsem biti za nekaj desetletij zadaj.
(Kako znajo celjski očetje zasluge ocenjevati in — obdariti.) Dne 20. t. m. zbrali so se mestni očetje k posebni seji. Prva točka v rešitev je bila, kako je „uzorno" policijo za „nadčloveški" trud za časa slovenskih slavnosti nagraditi. Na podlagi uradnega dopisa mestne občine, vstajali so po vrsti slavospevniki, tako župan sam, dr. Žurbi in Rakusch ter povdarjali, da je bil trud in splošni napor mestne policije omenjena dneva neprehvaljen, tekali so baje ves čas (samo ne vemo, da li za ali z najetimi capini) toli neumorno, — no, da bi bili lahko vsi jetični. Pri vsem tem pa se jim ni hotela pri-poznati splošna zahvala, sosebno slovenski časopisi so si neki celo drznili od njih še večje požrtvovalnosti zahtevati (je pač križ, da se ne da dvema gospodoma služiti — ako jih ima prvi kratko na vrvici!) Strinjali so se baje zbrani svetovalci, da je za to delo treba izjemnega priznanja, da se o tem svet prepriča o delavnosti te slavne celjske policije. Ker pa se je bati, da bi ne našli več tako „organizovane" čete, izkaže naj se jim izvanredna odškodnina v nadaljšo spodbujo. Tu so začeli očetje to nagrado stopnjevati. Župan želi, da se jim izreče splošno pohvalno priznanje, Žurbi zahteva, da se to priznanje jednoglasno potrdi, a Rakusch tir j a, da dobi vsak redar razun te splošne pohvale še izvanredno denarno nagrado, kojo ima župan odmeriti. Predlogi se jednoglasno sprejmo! Čast, komur čast! Po tem sklepu pa so se baje častitljivi očetje tako pomenljivo spogledali, kakor rimska avgurja (vedeževalca), od kojih se je reklo, da je čudno, kako da se glasno ne zasmejata, kadar se srečata (ker so le sami mej seboj znali, da sleparijo ostali svet). Cestna fakinaža pa, ki je tako neumorno tulila in žvižgala (a 20 kr. je vender premalo nagrade) dobi bojda pri prihodnji seji tudi pohvalo. To pa to! Prva točka je rešena. V drugi točki predloži se finančnemu odseku pritožba za odškodnino onega gostilničarja na Jožefovem prostoru, katerega niso smeli (?) celjski bratci omenjenega dneva obiskovati ter trpi neki zbok tega ogromno škodo. Ko bi ne bil slovenskih gostov v svoji zdivjanosti odpravljal z besedami: „Tam je vaš
hlev, jaz nimam ničesar za vas!" spečal bi bil v teh dveh dneh več, nego mu celjska svojat v pol letu donese. Njegovo trmo in slovenožrstvo naj mu sedaj dežela odškoduje! 0 ironija! Pri nemških celjskih očetih je vse možno. V nadaljni točki pokaže se maščevanje c. kr. deželni brambi, ker so vojaki tega bataljona tako „neusmiljeno" — po besedah „vahtarce" — na „mirne" capine naskočili, z bajoneti in — s kopiti vdarjali (! ?) V tem se vidi kam pelja borniranost. No vojaštvo se malo meni za take sklepe. V kazen za vojaško nestrankarstvo ne dovoli več mestna občina po cesti in pred njihovo vojašnico — škropiti. Upamo, da bo imelo nebo z našim vojaštvom usmiljenje ter jim škropilo prah.
Spodnje-štajerske novice.
(Imenovanje.) Cesar je imenoval vojaškega župnika vč. g. Franca Polaka, častnim kanonikom pri lavantinskem stolnem kapitelju.
(Osebne vesti) Okrajnega zdravnika g. dr. Rudolf Sadnikarja imenoval je ministerski predsednik okrajnim nadzdravnikom za Štajersko.
(Učiteljske spremembe) Deželni šolski svet je v svoji zadnji seji imenoval g. Simona Vode-nika, dosedajnega podučitelja v Slov. Bistrici, učiteljem-voditeljem za jednorazrednico v Mariji-Reki pri Vranskem.
(Razpisana je služba) učitelja-voditelja z začetkom jesenskega tečaja na novo ustanovljeni šoli v Letušu pri Btaslovčah. Prošnje je vlagati do 15. septembra t. 1. krajnemu šol. svetu v Braslovče.
(Letošnje vojaške vaje III. voja) trajajo od četrtka dne 19. avg. pa do sobote dne 11. septembra t. 1. in se vršijo na progi Gradec-Manbor Celje. Siverni oddelek bo okolo 24. avg. krog Maribora, od tega časa pa do konca stoji ves voj med Mariborom in Celjem, torej na slovenskih tleh. Teh vaj se vdeležijo štajerski, kranjski, koroški in primorski polki. Vežba se blizu tako, kakor da bi bila resnična vojska. Zato pa bodo vojaki v tej vročini tudi mnogo trpeli. Olajšati jim težave in muke, bodi vam častna skrb. Kjerkoli se nastanijo vojaki, ali mimogrede ali za delj časa, postrežite jim, kolikor morete, da si ugase žejo "in glad in da se lažje spočijejo. Vojaki so. revni, vendar ne bodo ničesar zahtevali zastonj, vi pa tudi ne zahtevajte več nego je reč vredna. Ta beseda velja posebno raznim krčmarjem. Po lanskih velikih vajah so vojaki mnogo pripovedovali, kako so jih odirali na Ogerskem. To ni častno za do-tične kraje.
(Vojaške vesti.) Danes došla je iz Gradca čez Maribor 11. peš brigada pod poveljstvom ge-neralmajorja pl. Siglitza, a iz Celovca čez Velenje pa 12. brigada, koji zapoveduje general-major Buss. Obe brigadi, koji činite 6. divizijo, vtžbali Si bodete v celjski okolici, poveljnik 6. diviziji je feldmaršallajtnant Vil. Stanger. Teh vaj vdeležijo se nadaljno: 44. brigada deželne brambe, 5 dragonski polk ter 3. in 8. polk top-ničarstva. Dne 9. in 10. septembra vršili se bodo v celjski okolici vojni manevri mej 6. (graško) in 28. (ljubljansko) divizijo pod vodstvom poveljnika 3. voja, generala pl. Succovatyja. Dne 21. septembra vrnejo se čete zopet v svoje garnizije.
(Gorica pri Žalci.) Kakšen sad da obrodi celjska meščanska šola, nam kaže sledeči slučaj. Franc Mernik, slovenski sin, je tudi nekaj časa pohajal v celjsko meščansko šolo, kjer se je pa tako germanskega duha navlekel, kakor žaLbog, vsi slovenski fantje, ki ta zavod obiskujejo, da se mu je celo njegovo lepo slov. ime Mernik tako pristudilo, da ga je v Mohrnik spremenil. Preteklo leto je ta obžalovanja vredni korenjak nekemu slovenskemu fantu na vasi slovensko znamenje raz klobuka iztrgal in ga razrezal. To je djanje, kakoršnega bi se človek v popolno slovenskem kržju, kakor je Gorica ne mogel nadjati.
(Od Št. Petra v Sav. dolini) obsoja on-dotni narodnjak jako ojstro sedanjo vlado — Lenko-vo in nekaterih Baus-šusov". Nadeja se, da pri prihodnji volitvi ne zvabi več Lenko-paša slovenskih volilcev v svoj šotor, ako ponuja še več „šnopsa" in vina ter razobesi še daljšo
frankfurtarsko capo na vaški oreh. No, upajmo tudi mi, da se naši vrli Šentpeterčani otresejo take zgage.
(Priznanje) Šola v Mozirji je ena najlepših šol na Spodnjem Štajerskem. Krajni šol. svet je to stavbo bodi si glede prijetne zunanjosti, kakor tudi znotraj vredil tako, da v vsacem oziru zakonitim zahtevam popolnoma zadošča. To postavno postopanje in požrtovalnost pa tudi na višjem mestu niste ostali neznani in zato je visoki c. kr. štaj. deželni šolski svet izrekel svoje priznanje vrlemu mozirskemu krajnemu šol. svetu. Čestitamo!
(„Savinjska podružnica slov. planinskega društva") priredi dne 8. septembra t. 1. v Mo zirji na čast 601etnice slavnega turista vseuči-liščnega profesorja dr. J. Frischaufa slavnostni banket. Slavljenec praznoval bode ta dan med Slovenci, za katere se je vedno potegoval in slovensko turistiko podpiral kadar je le mogel. Tudi mi želimo blagemu gospodu še mnogo mnogo let!
(Volilni shod) na Rečici v Savinjski dolini je bil mnogobrojno obiskan. Posebno je ugajalo navzočim posestnikom poročilo gosp. poslanca viteza Berksa o borznem davku v premeri z de-setkom pri prejemanju posestev.
(Gornjigrad.) Tukajšnji domačin, jako priljubljen davkar gosp. Matija Schechel, dal se je vpokojiti. Vsi Gornjegranci mu želimo, da bi še mnogo let užival zasluženi pokoj v sreči in veselju. Bog ga živi!'
(^Savinjska podružnica slov. planinskega društva") dala je narediti pri slapu pod Rinko okusno izdelano uto ali verando. Načrte za to priredil je g. Kocbek, a izgotovili so jo vrli domačini pod vodstvom vodnika p, d. Kraševca v Lučah. Tudi se je popravila pot do Okrešlja in nad slapom naredila se je brv, tako, da ima turist od zgoraj krasen razg'ed na slap.
(Turistiški izlet) Začetkom sept. priredijo Kamničani izlet v Gornjigrad. Povodom tega izleta bode v Gornjemgradu tamburaški in pevski koncert. Pela bode „Lira". Ker je pevsko društvo „Lira" v obče slavnoznano, se tega koncerta gotovo udeleži mnogo občinstva. Sicer so pa taki izleti velike važnosti, ker se na ta način spoznavamo in se skupno navdušujemo.
(Iz Vojnika) Večkrat smo že imeli priliko čitati v cenjeni „Domovini" o „neumornem in vzornem" delovanji celjske policije. — Žalibog, da tudi v Vojniku nismo na boljšem, če ne na slabšem. Človek (seveda Slovenec) se skoro pri belem dnevu ne sme prikazati na ulico, kajti težko se mu posreči unesti zdravo kožo; za to že skrbi vojniška nemčurska fakinaža, obstoječa iz potepuhov in Cotelnovih ter Joštovih „nade-polnih" pobalinov. Bilo je pred pa.r tedni po 10. uri zvečer. Pri „starem Vrečarju" zbralo se je bilo precejšno število vojniških narodnjakov, veseleč se pri kapljici rujnega vinca. Ob kacih jednajstih napotil se je gospod J. K proti domu; a komaj je zapustil Vrečarjev prag, pridirja mu nasproti pobalin K. Kaš z odprtim nožem, hoteč ga raniti; ko bi ne imel gosp. J. K palice, s katero je prvi napad odbil, gotovo bi se mu bilo zgodilo kaj hudega. Kaj pa straža?! Voj-niški redar in nočni čuvaj Pecka popihala sta jo korajžno v stransko ulico. Ko se je pa cela reč obravnavala pri sodniji, lagal je čuvaj Pecka, kolikor mu je duša dala. Fej te bodi, takšna poštenost in pravičnost čuvaja javnega miru! Častitati res moramo vojniški občini, da ima tako izvrstno policijsko stražo; pa saj za to skrbi Cotl & Com., kateri je za vsako stvar vnet, ki je Slovencem v kvar.
(V St. Lenartu nad Laškim trgom) se je minulo nedeljo v zaupnem posvetovanju osnoval pripravljalni odbor, sestoječ iz toliko zaupnih mcž, kolikor je v šentlenartskej šolskej občini vasi, za ustanovitev bralnega društva z imenom „Ljudska ali narodna knjižnica, ustanovljena na proslavo 501etnega vladanja Njegovega Veličanstva presvetlega cesarja Franc Jožefa I." Knjižnica bode posojevala knjige in časopise na dom. Rojaki, snujte tudi drugod ob cesarjevej 501etnici taka prekoristna društva, ki bodo služila Bogu, cesarju, narodu in domovini.
(Veselico) s petjem, godbo in plesom priredi gostilničar Franc Gajšek v Polčanah dne 5.
septembra t. 1. ob 3. uri popoludne. Skrbelo se bode za dobro postrežbo, zato se vabi k obilni udeležbi.
(Slovenjebistriško učiteljsko društvo) zbo-vovalo je v Gornji Polskavi dne 19. avgusta t. 1. Krasen dan in zanimiv vspored privabil je skoraj vse učitelje tega okraja semkaj. Točno ob 11. uri dopoludne otvoril je v lepo okrašeni sobi v šolskem poslopji predsednik gosp. G. Polanec sejo, pozdravljajoč došle ter zahvalo izrazajoč osobito za prisotnost c. kr. nadzornika, g. dr. Janko Bezjak-a. Ko se je prečital in odobril zadnji zapisnik in se rešili razni dopisi, nastopi gospod nadzornik in jame podavati o „Kako naj se izkorišča bralna snov v prid materinščine". V temeljitem, 1 in pol ure trajajočem, jako zanimivem govoru nam je gospod poročevalec kazal, kako je učitelju postopati pri obravnavi beril, da se ta izkoriščajo do največje skrajnosti, v prid maternščine, in to ne le v poučljivem, ampak tudi vzgojevalnem oziru. Ko je govornik končal, izrekla se je želja, za slehernega učitelja prevažni govor v „Popotniku" objaviti. Iskreni želji je gospod poročevalec obljubil prej ko slej ustreči. V imenu zbranih izreče potem g. Ernst, Tribnik željo, naj bi se strokovnjaki zjedinili ter izdali liki zaslišanemu govoru »Navodilo k vsestranski poučni obravnavi vseh slovenskih beril". Gospod nadzornik odgovarja rekoč, da ta misel ni nova, ampak jo goje že dlje časa možje, katerim je blagor slovenske učeče se mladine na srcu ležeč, in da je upati, da se izvrši, kako hitro so nova „Berila" upeljana. (Ce se ta upe-Ijava le ne bo tako zavlekla, kakor se godi z novimi »Slovnicami", na katere vže čakamo petnajst let.) (Opazka dopisnika). Ko je nadalje še g. Vobič poročal o letošnjem zborovanju »Zaveze" v Celji in bil g. Henrik Druzovič per acclamationem imenovan delegatom za »Lehrer-bund", izvršila se je izročitev častnih diplomov nastopnim gospodom: Dr. J. Beljaku, c. kr. nadzorniku, Gašpar Cencu, župniku v Čr.šnjevcu, Ivan Kristl-u, nadučitelju v Slov. Bistrici, Ernest Tribnik u, nadučitelju v Spodnji Polskavi in Lu-dovik Černeju, učitelju v Makolah. Pri izročitvi je slehernega častnega člana g. predsednik nagovoril posebej ter mu v očigled utemeljeval vzroke, ki so nagibali društvenike, ga imenovati svojim častnim članom. Ganenim srcem se ti zahvaljujejo za izkazano izvanredno čast. Ob dveh popoludne je bil skupni obed v gostilni g. Hdrrmanna. Tu se je naše število še zdatno pomnožilo, kajti pridružili so se nam tovariši s Frama in drugi prijatelji šole in učiteljstva. Izustile so se razne napitnice. Kakor vsikdar, tako je tudi to pot se blaga Herrmannova obi-telj prizadevala postreči goste z dobro jedjo in z izvrstno kapljico pristnega »Pohorca", za kar ji kličemo: Bog plati!
(Osodni padec.) V Kozjem padel je 501etm hlapec Anton Klakočar tako nesrečno raz voza, da je pri priči umrl.
(Kako si je stavil Tax spomenike.) Za javno državno službovanje sedaj vže rajni Tax, uprizoril je za svoje krute vlade v breškem okraju marsikatero budalost — iz hudobije. Tako je tudi znal zvoditi krajni šolski svet v 01im)u, da mu je podpisal poverilo za stavbo novega šolskega poslopja, koje stane nad 11 tisoč gll, da si ni nikakor trebalo poslopja za dva razreda, ker je otrok komaj za jednega. Sosebno trpko občuti prispevek za to nepotrebo občina Sopote, ki mora pri letnih dohodkih 800 gld. za šolski dolg donašati 880 gld. Možje so pač kmalu sprevideli, da jih je ta »fciidmarkovec" zvabil na led, a prepozno. Da je imel Tax pri tem umazane nakane, osvetljuje pač dejstvo, da je oddal napravo šole slatinskemu nemojstru Miglitsch-u.
(Volilni shod pri Sv. Juriju na Sčavnici)
bodeta imela državni poslanec g Jos. Žičkar in deželni poslanec g. dr. Franc Rozina dne 29. avgusta 1897 popoludne ob 3. uri na vrtu gospe Kreft ove. Vsi rodoljubi so k udeležbi uljudno vabljeni.
(Volilni shod v Gornji Radgoni) se bode vršil dne 5. septembra t. 1. popoludne ob 3. uri v gostilni gospe Škerlec a. Poročala bodeta g. dr. Lavoslav Gregorec in deželni poslanec dr. Franc Rosica. Rodoljubi, udeležite se v obilnem številu.
(Jesensko konjsko dirko) priredi dirkalsko društvo v Ljutomeru v sredo dne 8. septembra t. 1. tečno ob polu 3. uri popoludne. Dirkališče na Cvenu. Darila visoka. Vloga 6 kron in 2 kroni zastave.
(Veselica katol. bralnega društva pri Sv. Antonu v Slov. goricah), ki je bila odločena na 29. dan avgustu, preloži se na dan 5. septembra t. L, t. j. prvo nedeljo prihodnjega meseca in sicer zaradi poročila dež. in drž. poslanca, koje se vrši dne 29. t, m. pri Sv. Juriju na Ščavnici. P. n. gg., koji so dobili vabila že pred to pre-membo, naj blagovolijo se po tem ravnati.
(Iz Mislinjske doline.) Dne 18. avgusta t, 1. je zborovalo učiteljsko društvo za slovenje graški okraj v mestni šoli v SJovenjemgradcu. Društven predsednik, g. šolski nadzornik Fran Vrečko, prijazno pozdravi vse navzoče, 14 učiteljic in učiteljev, nadalje se spominja današnjega važnega dne za vsakega zvestega Avstrijanca, posebno za učitelja, namreč rojstnega dne pre-svitlega cesarja, kateremu po kratkem govoru končno zakliče trikratni »živijo", na kar navzoči trikratni navdušeni »živijo" zakličejo. Potem se je vršil dnevni red, prebrali se razni dopisi itd.; poročalo se je tudi od g. delegata, ki se je »Za-vezine" slavnosti vdeležil, o govorih in sklepih, ki so se v Celji vršili. Nadalje se je razgovar-jalo o prihodnjej hospitaciji. Naše društvo je namreč po vzgledu »mariborskega učiteljskega društva" tudi vpeljalo hospitacijo. Prva se je vršila 24. junija t. 1. v enorazrednici v Pamečah tik Slov. Gradca. Ker so že pri tej prvi hospitaciji, katere se je razun treh udov vdeležilo vse učiteljstvo slovenjegraškega okraja, vsi navzoči spoznali eminentno važnost hospitacij, kjer so pri enej več pridobili, kot pri mnogih zborovanjih, ker tu je vse praktično, beseda in izgled, kakor vemo pa »verba movent, exempli trahunt" — »besede mičejo, izgledi vlečejo", se je jednoglasno sklenilo, hospitacije nadaljevati in se je odločila za drugo hospitacijo dvoraz-rednica v Št. Janžu pri Spod. Dravogradu na 2. septembra t. 1. Gotovo vpeljejo s časom tudi druga učiteljska društva to modro idejo gosp. ravnatelja mariborskega učiteljišča, Schreinerja. Bog daj dober vspeh!
(»Kmetsko bralno društvo pri Sv. Lovrencu nad Mariborom") priredi v četrtek dne 2. septembra izlet v Smolnik tb sledečim vsporedom: a) Pozdrav došlih gostov, b) Ob 8. uri sv. maša. c) Zajuterk. d) Ogled smolniške »hude luknje", e) Skupni obed. f) Prosta zabava. Godbo in petje preskrbe domači diletantje. K obilni udeležbi vabi	odbor.
(Deželni sol svet v Gradci) uvrstil je šoli v Zgor. Ponikvi in Rečici pri Laškem v II. plačilni razred.
(V Gradci) je bil pretečeni teden pred sodiščem umirovljeni vojaški duhovnik č. gosp. Ivan Vraz iz Radgone, zbok naslednjega slučaja: Na dan sv. Rešnega Telesa razobesil je omenjeni slovenski narodnjak nad svojo hišo v Rad goni slovensko trobojnico. Ondotni župan pa pošlje dva redarja z lestvo, da mu zastavo od-neseta. Ko gosp. duhovnik to zapazi, hoče jima svojo zastavo zopet iztrgati z besedami: »Jaz nasprotujem v imenu Nj.. Veličanstva cesarja!" ter baje sune od sebe jednega redarja. To je dalo vzroka, da so ga pri dež. sodišču v Gradci tožili. Ko je začel zatoženec pri zaslišanju slovenski govoriti, zavrnil ga je sodnik, češ, da li ne ve, da je to nemško sodišče. Obsodili so ga zbok javnega nasilja (!), z ozirom na njegovo visoko starost na 14 dni zapora. Duhovnik je star 76 let — in kot tak naj bi bil provzročil silo dvema redarjema? Sploh pa je zajca iskati pod drugim grmom. Ali je res tako hud greh, ako obesi slovenski narodnjak, v slovenskem trgu na lastno hišo slovensko zastavo?!
Druge slovenske novice.
(Imenovanje.) Višjim evidenčnim geome-trom imenovan je geometer g. Ivan Sirk; evidenčnima geometroma pa dosedanja geometrična pristava gg. Ferdinand Čermak in Ivan Prešel, vsi pri kranjski deželni vladi.
(Parobrodna vožnja po Ljubljanici.) Ta teden je začel voziti mej Ljubljano in Vrhniko parobrod, koji je v lasti g. Kotnika na Vrhniki.
(Iz Vrhnike pri Ljubljani) »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov" blagoslovi v nedeljo dne 29, t. m. društveno zastavo in »Društveni dom". Priprave za slavnost obetajo velik sijaj ta dan.
(V Škofji Loki) osnoval se je olepševalni odsek, ki bode skrbel za razne naprave in nasade v mestu in okolici ter tudi skrbel, da privabi kar največ tujcev po leti na letovišče.
(V Kranju) blagoslove novo gimnazijsko poslopje dne 18. septembra t. 1. Ta šola je gotovo jedna najlepših šolskih stavb v Avstriji.
(Na Bledu) padel je dne 13. t, m. sedem letni sin Marije Soklič v jezero. Mladenič, ki je skočil za otrokom, da ga reši, izvlekel ga je vže mrliča.
(Romarski vlak) vozi dne 30. t. m. k Mariji Pomagaj na Brezje. Cena iz Zidanega mosta in nazaj stane 2 gld. 70 kr. Vlak odide iz Sevnice ob 2. uri 5 minut popoludne, iz Zidanega mosta ob 2. uri 35 minut popoludne. Vlak vodi č. g. kaplan Jos>p Šolar iz Boštanja pri Sevnici.
(Konjsko dirko v Št. Jerneji na Dolenjskem) priredi letos, kakor obično vsako leto, dne 12. septembra ob 4. uri popoludne konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe na Kranjskem.
(V Čeplji na Belokranjskem) prilomastil je močen medved k pasoči se čedi ter pred očmi gospodarja raztrgal jedno tele.
(Požar) V Slavini treščilo je dne 20. t. m. v gospodarsko poslopje Martina Milharčiča. Pogorela je tudi hiša. Strela je oplazila gospodarja in jednega fanta, vender ne nevarno. Da se ni požar nevarno razširil, gre hvala vojaštvu našega 87. pešpolka, ki so imeli v bližini vaje ter so celo častniki sami v obrambo posegli.
(Posnemanja vredno.) Iz Ilirske Bistrice se piše: Dne 21. t. m. je bil tukaj popotnik tvrdke Johann Radakovits iz Celja. Ker je Joh. Radakovits jeden najzagrizenejših celjskih nem-škutarjev, so tukajšnji gospodje trgovci njegovemu popotniku pokazali vrata in sklenili, Ra-kuseha in Radakovitsa popolnoma opustiti. Tako je prav! Slava slovenskemu trgovstvu!" Z jed-nako odločno vzajemnostjo nam primorejo naši bratje na Kranjskem mnogo, da se bodo tem prej jeli nasprotni Celjani »kozje molitvice" učiti.
(Nemška gostoljubnost) Prilično zborovanja avstrijsko pruskih hribolazcev v Celovcu, poleteli so tudi svoje »gostoljubne bratce" na letovišču Vrba posetit. Toda nemški gostilničar, pri kojem so se imeli sniti — pokazal jim je vrata zbok neke tekmovalske mržnje. Vsi presenečeni po tem bratskem sprejemu, razšli so se v razne manjše gostilne, kjer so jih pa neusmiljeno skubili. Jedila, ki stanejo sicer povsod do 30 kr. zasolili so jim za 1 gld. in višje, ravno tako slabe pijače. Mažar ima napram svojemu neljubemu sosedu, »bedastemu Švabu" več vesti, kakor ti koroški Nemci proti svojim rojakom.
(Obsodba izgrednikov v Skednju.) Pisali smo svoječasno o tepežu mej slovenskimi in italijanskimi delavci v Škednju pri-Trstu. Po-lentarji so bili seveda nedolžni, saj bi jim sicer ne bila vlad« sama namignila popihati čez mejo. Dne 21. t. m. pa je bila tožba zatoženih Slovencev. Obsojenih je 18 delavcev od 4 do 9 mesecev v zapor. Italijanom se ni ničesar zgodilo — ker v Norbergu ne obešajo nikogar, dokler ga nimajo.
(Umrl je) dne 14. t. m. v Ukvah v Kanalski dolini, vpokojeni župnik in zlatomašnik vč. g. Janez E nspieler, iz sloveče rodovine Einspie-lerjev, slovenskih prvoboriteljev na Koroškem, v dobi 78 let. Udeležba pri pogrebu bila je dokaz splošne priljubljenosti blagega pokojnika.
(V Barkovljah pri Trstu) otvorijo dne 29. t. m. s primerno slavnostjo »Narodni dom", kateri je last ondotnega »Konsumnega društva".
(Kdo bo novi nadškof v Gorici?) Mnogo se govori, da potrdijo goriškim nadškofom dvornega kapelana in ravnatelja Avgu8tineja na Dunaji, č. g. dr. Sedej a. Dr. Sedej je sin kmetskih slovenskih starišev na Goriškem ter bil vedno prvi odličnjak. VeJč je vseh slovanskih jezikov ter uživa kot cesarski propovednik splošno zaupanje na dvoru. Odvisno je baje samo od njegove volje, zasede li mu namenjeno mesto.
(V Gorici) so dne 19. t. m. slovesno umestili novo potrjenega župana dr. C-irlo Venuttija
z obligatno izdajalskimi obredi in protiavstrij-skim razgrajanjem.
(Nekaj žalostnega za smeh) Goriški list piše: V Trstu vložil je nekdo pri c. kr. pristoj-binskem uradu 10. t. m. slovensko prošnjo, da bi se mu dovolilo plačevanje dedne pristojbine na obroke. Utemeljil je svojo prošnjo s tem, da radi slabega gmotnega stanja in radi finančnih kalamitet ne more plačati vsega zneska naenkrat Uradnik, ki ne zna slovenski, je pa zahteval v italijanskem jeziku na prošnjo kolek za 50 kr., češ, da se ista tiče cinka (ital: stagno, beri: stanjo) in strelovoda (ital: kalamite) —- Ali bi ne bil tak uradnik dober za strelovod?
(Ciganske nadlege.) V goriški okolici klatijo se po posameznih vaseh večje čete Ciganov, ki vže dlje časa nekaznovano nadlegujejo in vznemirjajo kmetsko ljudstvo.
(Ravinjski mestni zastop razpuščen.) Na mestništvo v Trstu razpustilo je z odlokom z dne 15. t. m. mestni zastop v Rovinju ter razpisalo nove volitve, ker je bilo več občinskih svetovalcev odložilo svoje mandate vsled česar ntso zamogli doseči sklepčnosti.
Druge avstrijske novice.
(Državni zbor) se snide konec meseca septembra. Pri prvi seji izvoli se nov predsednik in člani delegacij. Prva točka bode o posebnem kreditu za poplavljene pokrajine.
(Za češko-nemsko spravo.) Na dan 26. t. m. sklical je grof Badeni posebno konferenco, kateri bi se predložilo svoječasno oznanjenih 5 zakonskih načrtov. Povabljeni so bili k tej seji maršal knez Lobkovic, dr. Herold in grof Bou-quoya kot zastopniki Mladočehov in veleposestnikov ter dr. Schlesinger in grof Thun kot zastopnika Nemcev. Najbolj kočljiva točka bi bila seveda jezikovno vprašanje, kojega hoče vlada nekako potom deželnega zakona rešiti in sicer po predlaganem načrtu, ki določa tri jezikovne dele, čisto nemški za nemške okraje, čisto češki za češki okoliš in mešani del za narodno pomešane pokrajine. Nismo upali dosti, da bi se ta seja sosebno v tej točki zjedinila, nemški zastopniki si ne bodo upali proti volji nekaterih svojih kričačev sklepati, kateri vedno vpijejo, najprej je povsem odpraviti jezikovne naredbe, potem še le so voljni razgovarjati se, z drugimi besedami: najprvo nas nasitite, potem še le gremo h kosilu. In res so Nemci takoj odbili povabila, nekateri iz trme, drugi mirnejši iz bojazni. Predsednik Badeni sklical je vsled tega dne 24 t. m. ministerski svet, da sklenejo, kaj je sedaj pričeti. S pravnim potom ne doseže se z Nemci ničesar.
(Razmere na Češkem) Zadnji dogodki v Plznu in v Ašu kažejo malodane bojno stanje. V Plznu pokazali so se pojavi domače, a v Ašu izdajalske prot.državne vojne. Razloček je malenkosten — na obeh krajih se vidi, da so nem ški kričači dospeli na najvišjo vročinsko stopnjo, višje ne gre, ako ne hočejo, da se njihov parni stroj razpoči. V nedeljo je prišlo v Plzen k slavnosti dokaj čeških sokolov, kar je Nemce tako razburilo (nič manj nego celjske!) da so pogra bili za orožje (nemško orožje namreč — iz Celja ga poznamo). V pomoč so došli orožniki, 12 stotnij pešcev in konjiki. Prisiljeni so bili z go limi sabljami vdarjati. Mnogo oseb je po konjih pomandranih, mnogo zaprtih. Hajše pa je bilo v mestu Ašu, tik ob pruski meji. Sklicali so enak shod, kakor poprej v Hebu. V kljub vla-dini prepovedi, sešlo se je blizu 20 tisoč (!) Nemcev, a ker so jih v mestu razgnali, odšli so na sosedna bavarska tla — a tudi tam so zapodili nepotrebne bratce. Ko so se vračali zopet v A3 napadli so dva politična uradnika, ki sta jih na čelu orožnikov hotela pomiriti ter ju grdo pretepli ; tudi častnike in orožnike so s kamenjem napadali z krikom »Heil materi Germaniji!" Več častnikov in premnogo vojakov je krvavo ranjenih. Kaj bi se zgodilo v tem slučaji klevetnikom v drugi državi, ki se tako dalječ spozabljajo proti lastni vladi? Potrpežljivost je lepa lastnost, a tukaj je za avstrijsko vlado resno opasna, da naravnost sramotna!
(Stoletnica združitve z Avstrijo.) Dne 29. t. m. vrši se v Boki v Dalmaciji slovesna sto-
letnica, odkar je Kotar z Boko vred Avstriji priklopljen
(Potrjeni zakoni za Dalmacijo.) Cesar je potrdil deželni zakon glede občinskega reda in občinskih volitev, mej temi r.aredbo, ki določa dobo izvoljenih občinskih zastopnikov na šest let.
(V hrvatskem saboru) je izdala opozicijo-nalna stranka posebno spomenico Nj. Veličanstvu cesarju, koja obsega v 25 točkah najres-nejše potrebe v preosnovi sedanjega stališča. Med drugi m naglaša ta spomenica nevpogljivo zvestobo hrvatske kraljevine od začetka njenega priklopljenja k habsburški vladi; koliko se je imel narod v prešnji dobi boriti zoper verske, a sedaj zopet zoper narodne sovrage, mažarone, kar posebno kaže kruto in nezakonito postopanje strani te vlade pri letošnjih državnozbor-skih volitvah; mnogo ima tožiti o mažarski krutosti tudi samostojni mesto Reka. Nadalje se zahteva, da se Dalmacija, hrvatska Istra in hrvatsko Medmurje priklopijo Hrvatski, da bode državna samostojnost kraljevine Hrvatske obsegala tudi narodno celokupnost, osnovana na podlagi jedinosti krvi in naroda ter da bo tako ustvarjena celota imela največ jamčenja in moči, čiveti in delovati na razvitek narodnega življa pod pokroviteljstvom slavnega habsburškega žezla. Ko bi hotelo vsaj jedno vladno oko to spo menico milostivo pogledati, radovali bi se mi s Hrvati vred!
(Proti Židom.) V neki večji občini v Bu kovini prevzelo je 40 kmetov vse gostilne v najem, ki so bile do sedaj v židovskih rokah; Zidje so s tem prisiljeni se izseliti. Naj bi se tako storilo i drugod!
(Vstaja mohamedancev v Indiji) širi se posebno po Avganistanu prav osodepolno. Ker je bila vstaja po turških časopisih previdno pri-pravljana, ne bode se tako lahkotno dala za-treti. Angleško kraljico je ta vest popolnoma potlačila. Vsak najmanjši dogodek mora se ji brzojaviti. Težko prikrivajo Angleži grozen strah, ki jih zbok tega upora navdaja, kajti uporniki premorejo tisoče in tisoče bojaželjnih vojakov.
Ogled po širnem svetu.
(Bolgarska napram Avstriji.) Položaj jame se zopet jasniti. Te dni je došel na Dunaj pooblaščenec bolgarskega ministerskega predsednika, dr. Sirmandijev ter prosil oproščenja, za-trjajoč, da je nemški dopisnik berolinskega lista pogovor Stojlov a povsem narobe objavil in tako avstrijsko vladarsko rodovino nehote žalil. Da ni tega Stojlov sam preklical, krivo je, ker je bil na potovanju ter o celej zadevi ničesar znal ni. Pretirana bo najbrže tudi govorica, da je bolgarski knez dne 18. avgusta nalašč za to odšel v Ruščuk, da mu ni bilo treba v prestolnici navzočnemu biti pii slavnosti v čast rojstnega dne našega vladarja.
(Francoski predsednik Faure na Ruskem) Dne 18. t. m. odpotoval je Faure v Petrograd. Ljudstvo ga je trumoma spremljalo ter navdušeno klicalo: »Živela republika! Živela Rusija!" Na ruskih tleh pripravili so mu presijajen vz-prejem. Car Nikolaj dočakal ga je v veličastnem spremstvu v Kronštatu ter objel in poljubil dragega mu gosta. Pri slavnostnem obedu izražal je ruski car v svoji napitnici brezmejno prijateljstvo in bratovsko sočustvo do Francije, a Faure je naglašal, da je prišel na splošno željo celega svojega naroda bratovske vezi utrjevat. Obe državi pa gojite jedni in isti blagi smoter, zavarovati Evropi trajen mir.
(Morilca ministra Canovasa), kojega pravo ime je Angiolitti, so dne 20. t. m. usmrtili. Kraljica je imenovala dtfinitivnim ministerskim predsednikom generala Azecarrago.
(Mirovna pogajanja na Grškem) še niso končana. Sprejete so pač vse točke, razun one 6., ki določa nadzorovanje denarnega stanja na Grškem. Nemčija je to svoječasno zahtevala in obveljalo je. Edina Angleška sprevidi, da se tem načinom grško kraljestvo mora razsuti ter je izjavila, da izstopi iz evropskega koncerta, ako se Grška v to sili. Turške kobilice pa nadalje žro na grških tleh. Grki sklepajo na javnih shodih spomenice kralju, naj odklone vsako mirovno pogodbo in nadaljuje vojno.
(Preosnove na Turškem.) Dne 31. t. m. obhaja sultan obletnico nastopa vladanja Po Carigradu se je raznesla vest, da misli sultan pri tej priliki uvesti važne preosnove v svojem cesarstvu. Tako se govori, da je pomilostil 22 Mladoturkov, ki so bili vsled neke zarote na smrt obsojeni. Da se ne sme dosti turškim obljubam verjeti, bo pač vže vsej Evropi dovolj znano.
Dopisi.
Iz Št. Pavla v Sav. dolini. Po burnih političnih borbah lanskega leta, po britkem razočaranju marsikoga, ki je že sladko sanjaril o vspe-šnih nasledkih socijalističnega gibanja, agitacije in boja in o — bogatih deležih, preživeli smo nedeljo, dne 15. avgusta t. 1. zopet enkrat v neskaljenem veselju pri izborni zabavi. Naše »Bralno društvo", ki sicer mirno, a vztrajno deluje, in za katero se ravno oni, za katere se je ustanovilo, mnogo premalo zanimajo, nam je priredilo krasno veselico z zanimivim vsporedom.
Današnji svet živi naglo in hitro se naveliča kake stvari, tudi — jednake zabave! S posebno srečnim ukusom je torej izbrala aranžerka cele veselice, naša neumorna učiteljica Marica Cimperšek, povsem novo pot. Mesto navadnega mešanega zbora nastopil je omenjenega dne nov mešani zbor, broječ okoli 40 otroških glasov ter nam zapel tri pesmice, narodno »Barčica", in umetne »Veseli pastir" in »Slovo" tako dovršeno in s tako finim prednašanjem, da se je občinstvo upravičeno divilo petju in občudovalo vztrajnost dirigentke. Zlasti »Barčica" je naredila s svojim tihim, oddaljujočim in zopet močnejšim, bližajočim se ter valovito gibanje posnemajočim prednašanjem globok utis na poslušalce. Reči moramo : mešani zbor je lep, a mešani zbor otroških g asov ima še nekaj ljubezcivejšega v srce se-gajočega. Bil je to zbor — ako smemo malo primerjati z velikim — a ]& zbor Dimitrija ali Nadine Slavjanski! Želeti je toraj, da bi se i nadalje gojilo tako petje!
Na mesto starih diletantov stopili so to pot mladi, mali diletantki in diletantkice — otroci, ki so se pokazali vredne naslednike svojih prednikov. Igri »Čarovnik" in »Učenca gresta na tuje" izvedli sta se eksaktno, točno in dovršeno. Mladi svet se je gibal tako varno in zavestno, kakor bi bil na deskah — porojen! Vsi so se odlikovali in delali čast svoji učiteljici in režiserki ! Naš krasni jezik tekel je mladim glumcem tako gladko in lepo, da je moralo vsakega pre pričati o divoti in blagoglasju naše slovenščine; morda prepriča tudi marsikoga, ki pregoreče nemškutari in hrepeni po nemških mučilnicah. Mala deklamatorica iznebila se je svojega »Go-ljufanega Boštjana", s takim vspehom, da ji je glasno ploskanje donelo v pohvalo.
G. predsednik, ki je v začetku s kratkimi besedami pozdravil mnogobrojno, odlično občinstvo, zahvalil se je tudi koncem vsporeda za obisk, izrekel še posebno zahvalo v imenu »Bralnega društva" prirediteljici veselice g. M. Cfm-peršekovi in ji poklonil lovorov venec s trakovi, kar je občinstvo spremljajo z navdušenim av-plavzom in je priredilo prisrčno ovacijo. To ji bodi plačilo za ogromni trud in zajedno vspod-buda za nadaljno delovanje.
Ker je bila postrežba gostilničarja izborna in ker je bil prostor krasno ovenčan in z zastavami okičen, posedeli smo še dolgo v noč v veseli družbi pri zlati kapljici ter uživali diven poletni večer s sentimentalnim luninim svitom. Par »škripačev" — tega imena ne rabim v slabem pomenu — pa nam je nadomestovalo slav-čevo petje ter nam se svojimi glasovi polnilo ušesa.
Tako je minul večer veselo in prijetno in želeli bi si še več takih! Občinstva je bilo jako veliko od blizu in daleč, vendar smo pogrešali marsikoga, ki bi se bil lahko udeležil veselice.
Vspeh je gmoten, ker si bode »Bralno društvo" pomoglo financijelno zopet na noge, in moralen, ker se je dokazalo, koliko zmore dobra šola!
»Bralnemu društvu" pa naj ta veselica pridobi zopet nekaj članov, da bode moglo vspešno delovati in zvrševati svojo nalogo!
* Iz Sv. Lovrenca v Slov. goricah. Dne
8. t. m. smo praznovali redko slavnost zlate maše. Daroval jo je obče priljubljeni visokoča-stiti gospod Jakob Meško, častni kanonik";llT-vantinski, k. šk. konzistorijalni svetovalec, dekanijski upravitelj in župnik tukaj.
Ze v soboto bilo je videti v Juršincih neko posebno življenje. Pod spretnim vodstvom našega ljubeznjivega g. kaplana okrasil se je prostor pred cerkvijo in župniščem s slavoloki, napisi, venci in smrekicami. Na stolpu, župnišču, šoli, na zasebnih hišah in smrekah so vihrale zastave. Najlepši prizor pa se je gledalcu nudil na večer. Mnogobrojni lampijoni so razsvetili prostor pred župniščem. Posebno lepo se je podala razsvetlava naše šole. V prosojnem napisu sta bili letnici 1847 in 1897, v sredini pa J. M. V oknih so viseli razsvetleni lampijoni. Nakrat so se pred župniščem vstopili domači fanti z razsvetlenimi lampijoni in v njih sredini možki zbor, kteri je slavljencu zapel podoknico.
Še lepše pa je bilo v nedeljo. Od blizu in daleč prihiteli so ljudje gledat to redko slavnost. Od župnišča do cerkve vrstile so se belo oblečene deklice, v cerkvi pa so bili nastavljeni domači fantje okrašeni s širokimi narodnimi traki. Ob pol 10. uri naznanili so zvonovi in topiči, da se prične slavnost. Opravljen v novo krasno mašno obleko bele barve, s krono na glavi, v desnici pozlačeno palico, v levici šopek svežih cvetlic, podal se je častitljivi starček v spremstvu 25 duhovnikov in 12 belo oblečenih deklic v okrašeno cerkev.
Slavnostno pridigo je imel č. g. kanonik dr. Križanič. V lepem govoru je razjasnil mnogoštevilnemu ljudstvu pomen tega dne ter slavil č. g. zlatomašnika kot izvrstnega duhovnika in očeta svojim farmanom. Pri slovesni sv. maši, ktero je služil č. g. zlatomašnik, zapel je mešan zbor Stolzer-jevo mašo z vlogo »Prošnja". Po končanem sv. opravilu so č, gg. duhovniki in deklice spremljali zlatomašnika zopet v župnišče.
Kako da ljubijo farmani svojega dušnega pastirja pokazali so tudi v tem, da so mu poklonili lepa darila v cerkveno uporabo; kako spoštovanje vživa ta vgledni duhovnik daleč okoli, svedočijo mnoge častitke iz raznih krajev in raznovrstnih korporacij. Vse to pa je tudi v polni meri zaslužil. Bil je vsikdar vesten in uzoren duhovnik, zvest sin svojega milega slovenskega naroda, zvest prijatelj svojim znancem, odkritosrčen očetovski prijatelj in svetovalec mladini in svojim farmanom. Preslabo je pero popisati zasluge, ktere si je stekel v dobi svojega 50 letnega pastirjevanja. Nam ni možno povrniti mu vse to, kar je dobrega storil. Želimo samo: Vsegamogočni naj ohrani visokočastitega gospoda zlatomašnika do skrajne meje človeške starosti v veselje njegovim častilcem in v blagor župljanom.
Narodno-gospodarske novice.
Splošna pridobnina po našem novem davčnem zakonu.
Piše dr. R. Pipuš.
(Dalje.)
Ako kdo opusti svoje pridobnini zavezano opravilo, a tega davčnemu oblastvu ne naznani, bode moral še naprej plačevati pridobnino. Kakor smo že omenili, tega naznanila le takrat ni treba, ako je tisti, ki se je z opravilom pečal, umrl, ali pa če se že več kakor eno leto pogreša. V drugih slučajih preneha namreč dolžnost, plačevati pridobnino, še le s pretekom tistega četrtletja, v katerem se je davčnemu oblastvu naznanilo, da se je opravilo opustilo. Tedaj pa, če se je v štirih tednih potem, ko se je opravilo opustilo, to naznanilo davčnemu oblastvu, preneha dolžnost, plačevati pridobnino, že s koncem tistega četrtletja, v katerem se je opravilo opustilo, tudi če bi se to davčnemu oblastvu naznanilo še le v prihodnjem četrtletju. Vselej pa je potrebno, da je pridobnini zavezano opravilo v resnici prenehalo, da se ne izvršuje več. Samo naznanilo brez resničnega prenehanja opravila nima drugega pomena, kakor da se utegne kaznovati. Ako toraj kdo davčnemu oblastvu naznani, da od 10. rožnika 1898 obrta ne izvršuje več, v resnici pa se z njim peča še
za naprej ravno tako, kakor se je pečal poprej, bode moral še tudi nadalje plačevati pridobnino, akoprav je tisto četrtletje že davno preteklo, v katerem je naznanil davčnemu oblastvu, da je svoje opravilo opustil.
Prvi krojač opusti svoj obrt dne 10. rožnika 1898, pa tega ne naznani davčnemu oblastvu. On bode moral pridobnino tudi še najprej ravno tako plačevati, kakor jo je plačeval do zdaj in sicer do tistega časa, za katerega se bode na novo določila podlaga za od-merjenje pridobnine, toraj do 31. grudna 1899, ako ne bode vsaj do konca meseca kimovca 1899 naznanil davčnemu oblastvu, da je svoj obrt opustil. Drugi krojač opusti svoj obrt tudi dne 10. rožnika 1898 in naznani to davčnemu oblastvu še le dne 20. malega srpana 1898. Ta bode moral plačevati pridobnino do konca meseca kimovca 1898, t. j. do konca drugega četrtletja, ker je v drugem četrtletju naznanil davčnemu oblastvu, da je opustil svoj obrt. Tretji krojač preneha tudi dne 10. rožnika 1898 izvrševati svoj obrt, a naznani to davčnemu oblastvu že dne 4. malega srpana 1898 Ta bode plačal pridobnino samo do konca rožnika 1898. On je sicer tudi še le v drugem četrtletju, naznanil davčnemu oblastvu, da svojega opravila ne izvršuje vt_5, a storil je še poprej, kakor so pretekli štirje tedni potem, ko je prenehal svoj obrt izvrševati in zavoljo tega preneha njegova pridobninska dolžnost že s koncem četrtletja, v katerem je prenehal njegov obrt. Tudi tukaj je za pridobnino brez pomena, ali se je prenehanje, obrta naznanilo tudi obrtnemu ali kakemu drugemu oblastvu ali ne. Vsakemu, ki plačuje pridobnino, in misli opustiti pridobnini zavezano opravilo, je toraj svetovati, da to poprej kakor pre tečejo štiri tedni, naznani davčnemu oblastvu t. j. okrajnemu glavarstvu, ali v večjih mestih, kakor v Gradcu, Ljubljani, Celovcu itd., davčnemu uprav-ništvu ali davčni krajevni komisiji. Kdor tega ne bode storil, bode moral plačevati davke, katerih bi mu drugače ne bilo treba plačati.
(Dalje prih.)
Književnost.
(Civilno-pravdni red) priredil dr. Ludovik Filipič, odvetnik v Celji. Ker oficijelne prestave tega zakona še davno ne bode in je g prelaga-telj zakon popolnil tudi z določbami, je knjiga vsega priporočila vredna. Dobiti je pri Dragotin Hribar-ju v Celju in stane trdo vezana 2 gld. 50 kr. s pošto 10 kr. več.
(»Naš dom") imenuje se knjižica, ki je začela nedavno v založbi Dragotin Hribar-ja v Celji izhajati. Mnogo se je že pozvedovalo po enakem zabavnem in cenem berilu in menimo, da smo z izdavanjem omenjene knjižice vsestransko ustregli. Drugi zvezek, ki je ravnokar izišel, prinaša povesti »Zadnji grof celjski" in »Iskalci beserov na otoku Sv. Duha". Prva je zgodovinska povest naše ožje domovine, druga pa tuski prevod po nsšem spretnem prevaja-telju Kmtogorskem. Cena zvezku je samo 25 kr., po pošti '28 kr.
(»Kratkaslovnica ruskega jezika".) (KpaT Kaa TpaMMaTHKa pyCKaro JIsjiKa). Sestavil M. M. Hostnik in
(„PyiH0H pyccKo-<UK>BHHCKiž c,iOBapi>"). (Ročni rusko slovenski slovar). Sestavil M M. Hostnik. Pod tema naslovoma izide v kratkem skupna knjiga, katera se že tiska v »Goriški Tis karni" A. Gabršček v Gorici. Knjiga bode obsegala okoli 27 tiskanih pol, oziroma blizo 500 stranic navadne slovarske oblike. Iz prve na ogled nam doposlane pole slovnice in pete pole slovarja smo se prepričali, da je bilo se-stavljenje trudapolno in težko ter da obsega slovnica vsa pravila, katera so potrebna k učenju ruščine, slovar pa prinaša obsežno slovarsko gradivo. Tehniško delo je čisto in zelo razločno, posebno pa ruske tipke (črke) so čitljive in take,' da se oko pri čitanju ne utrudi, kar se je na' vadno zgodilo pri drugih ruskih knjigah z odveč nerazločnimi črkami. Delo bode končano meseca oktobra. Izdanje bode zelo po ceni in se upa, da ne preseže 2 gld. Razpošiljalo se bode proti povzetju, oziroma proti predplačilu zneska. Na ročila sprejemlje že sedaj »Goriška Tiskarna" A. Gabršček v Gorici. Ta slovar bo tudi za Hr-
vate prikladen. Ta knjiga v tem obsegu je prva mej Slovenci in radi tega jo toplo priporočamo vsem omikanim Slovencem.
(»Salonska knjižnica"), obsegajoča 15 do 17 drobno in lično tiskanih pol z raznimi zelo interesantnimi spisi iz peresa duhovitega slovenskega pisatelja Fr. Govekarja izide koncem avgusta v zalogi »Goriške Tiskarne" A. Gabršček. Cena posamični knjigi bo 1 gld. Razpošiljala se bode le proti predplačilu zneska, oziroma povzetju. Naročila sprejema tiskarna že sedaj.
Razne stvari.
(V Budapesti) ustavili so zidarji delo. Ker še nekateri delo nadaljujejo, napadli so jih štraj kujoči, a redarji, ki vmes posegajo, provzročujejo le nove tepeže.
(Nesreča na železnici) Poročila o nezgodah pri železnicah se vedno množe. Krivi so večinoma židovski podjetniki, sosebno pri južni železnici, ki bi najraje zasedli z jednem možem deset službenih mest. Pretečeno soboto trčila sta zopet dva vlaka na progi Solnograd Freilassing. Dve osebi ste ubiti, osem pa hudo ranjenih.
Poziv zadruge „Rinka".
Ob trojni meji štajerski, kranjski in koroški razprostirajo se divne Savinjske planine s str mimi vršaci in romantičnimi gorskimi dolinami v vsej svoji velečastnosti. Pravi biser med pri-roduimi lepotami pa je Logarjeva dolina, katera ima kaj sličnega samo v tako zvanem Gavarnij skem cirkusu v Pir«nejah na Španskem. Da-si lepota omenjene doline vsakega obiskovalca očara, tako se vendar promet tujcev tod še ni popel na ono stopinjo, kakor je pričakovati z ozirom na izredno krasoto spodnje štajerske Švice. Vzrok temu je iskati v pomanjkanju dob rih cest in modernih gostilen.
Da se tem nedostatkom kolikor mogoče odpomore, se je ustanovila planinska zavetiška zadruga »Rinka". katera namerava v Logarski dolini zgraditi hotel z enakim imenom, kateri naj vstreza vsem zahtevam današnjih turistov. Nedvojbeno bode ščasoma še tod nastalo gorsko letovišče.
Stavba bode imela dve veliki gostilniški sobi, verando, kuhinjo ter mnogo sob za prenočevanje. Pri h6telu je smrekov gozd, kjer se lahko napravijo razna igrališča in sprehajališča.
To podjetje je z ozirom na narodno gospo darstvo sploh in povzdigo turistke še posebej največje važnosti in vredno, da ga vsi rodoljubje najkrepkeje podpirajo. V vzgled nam naj so Koroško, Tirolsko, Šv.ca in Š/edska, vkaterih deželah se izredno mnogo (ravno od domačinov) žrtvuje za tujce, od katerih dobe taiste vsako leto lepe dohodke.
Podpisani odbor prosi torej najvljudneje vse rodoljube in prijatelje krasnih planin, nai blago volijo pristopiti kot udje k zadrugi »Rinka". D leži so ali opravilni deleži po 10 gld. ali glavni deleži po 100 gld. Več je razvidno iz zadružnih pravil, ki se na željo vsakemu dopošljejo Denar se naj pošilja blagajniku g. dr. Ivanu Dečko v Celju.
Odbor zadruge »Rinka".
Dr. Juro Hrašovec Dr. Ivan Dečko
načelnik	blagajnik
Koledar -
Petek (27.) Jožef, Kalas. — Sobota (28.) Avguštin, škof. — Nedelja (29.) 12. pobinkoštna. Angeljev varhov. — Pondel. (30.) Roza Liman, d. — Torek (31.) Rajmund Nonat, sp. —- Kimovec ali September. — Sreda (i\ Tilen, spozn. — Četrtek (2.) Štefan, kralj. — Mlaj dne 28- ob 4. uri 27 minut zjutraj. — Dolgost dneva: 14. ur 57 minut do 13. ur 25 min. — Dan se skrajša za 1 uro 32 minut. —
Sejmi.
Dne 28. avg. v Celju, na Planini in pri Sv. Trojici v Slov. gor. Dne 30. avgusta v Zrečah (ne 6. sept.) 'pri bv. Lovrencu v Prošinu, v Žalcu, Zibiki, na Tinskem v Mozirju, Poličanah, na Hajdinju, v Št. Ilju pod Turjakom, v Kamnici, pri Sv. Filipu v Veračah, v Orešju in na Muti. Dne 1. septembra v Arnotcah. Dne 2. sept na Bregu pri Ptuju (za svinje), pri Sv. Bolfenku v Slov. gor, m v Radgoni. Dne 3. sept. v Račah (tudi za konje).
Loterijske številke.
Gradec 21. avgusta 1897: 50, 63, 75, 16 62 Dunai »	„ 75, 13, 43. 55, 88
Občinski redar.
Pri občini celjske okolice sprejme se čvrst, ne čez 35 let star mož za občinskega redarja- prednost imajo dosluženi vojaki ali žandarji. Dohodki so: 300 gld. na leto, uradna obleka, prosto stanovanje in kurjava. Dotične prošnje vložijo se naj, če mogoče osebno, pri občinskem uradu najdalje do 15 septembra 1.1.
Občinski urad celjske okolice, 22. avgusta 1897 (186) 3 1	župan:
Glinšek, 1. r.
Zahvala.
Izrekamo najtoplejšo zahvalo vsim sorodnikom, prijateljem in znancem za njih sočutje med dolgo boleznijo in ob smrti naše drage soproge, oziroma matere, gospe
IŠTeže Saveršnik,
in za mnogobrojno spremljanje k večnemu po-Sv. Peter v Sav. dolini, dne 26. avgusta 1897.
Žalujoča rodbina.
Okrožno sodišče v Celji dovolilo je sodniško dražbo vseh vknjižemh dolgov Jožefa Gučeka, v vrednosti 486 gld. 46 kr., katera se bode tudi pod navedeno ce-nitvo dne 4. septembra t 1. od 11 — 12 ure predpoldne v Celji vršila. Dražbeno svoto izplačati je takoj komisarju, g. notarju J. Detičeku.	(183)
Veliko sobo s
kuhinjo vred,
oziroma dve manji sobi z vso opravo želita si najeti dva stalna, solidna zakonska brez otrok s 1. oktobrom t 1. Ponudbe je pošiljati do 10. septembra upravništvu »Domovine" pod črkami „J". Xj. l^C."	(190)
Priporoeba.
Gospod Matija Šramelj, urar v Bočni pri Gornjemgradu napravil je leta 1897. pri podružni cerkvi sv. Mihela, fara sv. Frančišek pri Gornjemgradu, novo stolpno uro. Naredil je več novih koles, naloge in tečaje iz čistega jekla, tako, da smo mi vsi ž njo prav zadovoljni. Štejemo ga mi umnega, bistrega in poštenega urarja, ter ga mi tudi vsem cerkvenim predstojništvom najtop-leje priporočamo.	(185)
Vodstvo
»hranilnega in posojilnega društva v Ptuj i"
daje na znanje, da bo novi davek od vloženega denarja plačevala posojilnica in da bodo vlagatelji, kakor dozdaj dobili tudi odslej 4'/a gld. obresti od 100 gld. vloženega denarja.	-	(188)
Dijaki
(192) 2-1
iz boljših hiš
se sprejmejo na stanovanje in hrano v šolski ulici št 13. v I. nadstropju.
Mlad trgovec,«*
posestnik dobre trgovine, želi se takoj poročiti z gospodično, oziroma vdovo brez otrok z nekaj premoženjem v starosti do 28 let.
Le resne ponudbe s sliko, katera se vrne, blagovolijo naj se pošiljati pod naslovom S. 560 poste restante v Ljubljano.
(187) 2—1
§ Cisti med,
(Sehleuderhonig) prodajata in razpošiljata po pošti od Vi klg. naprej vsako množino.
Mursa & Fušenjak
(191) 5—1	pri Ljutomeru.
Jrodaja vina.
Ker si želim mej svojo veliko zalogo vina za prihodnje nakupovanje napraviti prostora v kleteh, pripravljen sem pri večjem odjemanju jako fina vina zelo ceno prodati in sicer:
stara vina:
ljutomersko 1. 1890, grunavsko 1. 1890, mozler 1. 1890, prebrovniško 1. 1892, šmidsberger 1. 1893, poličansko 1. 1895, ter
nova vina:
suhodolsko, zbelovo in konjiško iz leta 1896.
Opozarjam na izborno kakovost in jako znižane cene omenjenim vinskim vrstam, sosebno z ozirom na letošnje vojaške vaje v našem okolišu.
m
(189) 2—1
J""U.ri Lemež

m
ii
ž
£
st
^aznanilo in priporočilo.
Naznanjam si. p. n. občinstvu, čast. duhovščini, grajščakom, uradni-nikom, učiteljem itd., itd , da sem z dnem 6. julija 1.1. odprl
S
3?
m
trgovino s pohištvom
in
tapetniško obrt
v Celji v „Narodnem domu".
Prodajal bodem pohištvo po fabriški ceni in garantujem za solidno in trajno blago. Delal bodem vsa tapetniška dela fino, ceno in trpežno. Zagotavljam vedno dobro in hitro postrežbo in se priporočam v obilna naročila.	(142) 10-9 V Celji, 1. julija 1897.
Miroslav Zor,
tapetar.

£ S
i!?
S
F £
53
ž*
Na g-lasoviru
se temeljito poučuje za nizko nagrado začetnike, kakor tudi že na-
_ predujoče v Graški cesti (Grazer-
Strasse) št. 33, II. nadstropje.	(176) 6-2
Gostilna (Hotel)
y »Narodnem domu" v Celji
se odda od 1. septembra 1897 pod jako ugodnimi pogoji v najem.	(180) 2-2
Pismene ponudbe naj se blagovolijo vsaj do 25. avgusta 18'J7 poslati na vodstvo „Narodnega doma" v Celje.
Slovani,
\


svoji k svojim! C

R. A. SIEKAL
i
%
c. kr. tvornica brizgalnic, cevij © in kmetijskih strojev ff
Cech Moravska Praga Smihov
priporoča
vsake vrste brizgalnic in cevij za _ ognjegasna društva in kmetijske stroje tj^ po najnižji ceni tudi na obroke.
Podružnica:	tj
R. A. Smeka), Zagreb. ^
Ceniki prosto in franko.
11611 3—2
S
IDragi "bralci
Svoji k svojim I
Anton P. Kolenc
trgovec v Celji v „Narodnem domu" in „pri kroni".
Priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega
špecerijskega blaga
po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno.
Kupujem vsake vrste deželnih } ridel-kov, kakor: hmelj, oves, pšenico, rž, ječmen, jabolke, hruške, divji in pravi kostanj, belice, (Preiselber) mališno štupo, suhe gobe, maline, bezgovo gobo, mecesnovo gobo itd., sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah. (159) 52—5 z velespoštovanjem
Anton P. Kolenc
dobrem pastirju." i
*■* .......• ♦............... V.V.V.V.V.V.V.V ».v«
j Vinko Gamcrnik
iVt.....
kamnoseška in podobarska ig gg;	obrt v	p
|| Ljubljani jj
W& PriP°roCa se za izvršitev najfinejših in ji-:-drugih crkvenih del,	*>:
Šf: altarjev, prižnic,
kakor tudi
grobnih. spomenikov gi-i
iz vsih vrst marmorjev in granitov.
■yi Obrise
in proračune zastonj na zahtevanje.
WM	(84) 3-1 W8$

V vsakem poštno-oddajnem okraji, v vsakej fari in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot
zaupni mož in posredovalec
z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega podjetja prve vrste. Pismene ponudbe pod „V. u. G." Gradec, poste restante.	(137) 26—8
[jsilETJ-Jk.IRIECrfl
najstarejša v Gornjemgradu
v sredi trga, nekdaj lastnina Franca Krajnc, oskrbljena z vsem orodjem in čreslom, se da od 1. novembra t. 1. za 10 do 12 let v najem. Pogoji se zvejo pri gosp. Josipu Mikuš v Gornjemgradu.	(179) 2—2
i

Gospodje
kateri si žele po najnovejši angleški in fran-(64) 10—1 coski modi izvršene
svrsnike, izprehodne, salonske in obleke s frakom, kakor tudi vsakovrstne druge obleke za gospode in -=— dečke ===-
obrnejo se naj na modno in konfekcijsko obrt
Josipa Hočevarja
v Celji, Graška cesta št. 19
kateri postreza vedno z najboljšim blagom ter najnižjimi cenami.
Velika Izber tu- In Inozemskega blaga vedno t zalogi.
Naročila po meri izvršujejo se točno.
Posestvo v Litijskem okraju
po FlTTirlsii Obstoji iz jednonadstropne hiše z ila plUUaj. gostilno in mesnico, dveh vrtov, kegljišča, ledenice, hleva in drugih gospodarskih poslopij. Zemljišča (tranikov, njiv in gozdov) je 10 oralov. Kje? pove upravništvo „Domovine".	(168) 4—4
YY i	"1 oddaljen le 10 minut od ko-
l/innrfYlQ/1 njiškeSa tr®a na prijetnem V lili IV I /1 j | hribčku občine Heberstreit JL AAAV/WJL vi vt. št. 23 z lepim poslopjem je Vy	naprodaj.
Kdor želi kaj dobrega kupiti naj vpraša pri g. I. Staucer-ju v Konjicah.	(169) 3—3
Trgovina
Dragotina Hribarja v Celji
sprejema v naročevanje različne pečate iz kavčuka in mesinga, nadalje vignete za
j pisma in steklenice, po najnižjih cenah.
mr Vse stroje za poljedelstvo
"Vnovič znižane cene I
Trijeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice
proti peronospori, poboljšani sestav Vermorelov.
Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav, (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč kakor hidravlične (vodovodne) preše.
Slamoreznice
jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah
Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi
IG. HELLER na Dunaju II2 Praterstrasse 49.
Zastopniki se iščejo. — Pred ponarejanjem se je treba varovati.
Zacherlin
delule čudovito! Mori kakor nobeno
v
drugo sredstvo — vsakovrstne žuželke, za to tudi po celem svetu kot jedino enake vrste slavno in priznano. Njegova znamenja so: 1. zapečatena steklenica, 2. ime „Zaherl".	(37) 12—1
Najboljše za stenice, bolhe, kuhinjske golazni, mole, živinske parasite in dr.
Celje: Traun in stiger „	Viktor Wogg
s	Alojzij \V'alland
i	Anton Kolenc
„	Fran Janesch
„	Milan Hočevar
„	Ferdinand Pelle
„	Josip Matic
■ „	Anton Ferjen
,	Friderik Jakovitsch
„	L. Leo Hannak
„	Karol Gela, lekarna
,	Fran Zangger
„	Topolak & Pečnik
,	A. Mareck, lekarna
Franc Rischberg Vransko:Ivan Pauer Braslovee: Ant. Plaskan Konjice: Jurij Michay Volnlk: Fr. Zottl Dobrna: Jos. Sikošek Hrastnik s Alojziia Bauerheim „ ' Konsumno društvo Josip Wouk Fr, H. Pot k Jane/, Filipic Sevnica: A. Fabiani S. F. Schalk _ Ludovik Smole
Trg Lemberg: Franc Z-ipančič Laško: Andrej E sbai her Sevnica: Zwenkel & t.iup. Planina: Lud. Schesche-k
F. Wambrechfsteiner
GornJigrad: Jakob Božič Poličane: Ferd. Ivanus
„	A. P. Krautsdorfer
Anton Setnvelz Leopold Vukič Marija Suppanz
nd. Suppanz Fran Matheis Varlec & Umek Adalb. Globočnjk Fran Kartin J. F. Schescherko St. Lovrenc: Elija Turin
Mozirje: Prlstova:
Brežice:
Žalec: St. Jurij:
Ljubno:
Šmarje:
St. Paul: Trbovl e:
Vitanje: Videm : Velenje: Ziblka:
Josip Wagner Janez Loschnigg Norbert Zanier Konsumno društvo J. M. Krammer Fran Pollak Rob. Stenowitz Anton Daklin Ivan Novak Kari Tischler Janez Založnik