THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
ŠTEV. (No.) 91.
NEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za' pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI,
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
chicago, ill., Četrtek, 9. maja — Thursday, may 9, 1929.
LETNIK XXXVIII.
ANGLEŠKI DELAVCI ZAHTEVAJO GARANCIJO OD VSEH STRANK, KI PRI HAJAJO PO GLASOVE V DELAVSKE VRSTE. — LLOYD GEORGE SKUŠA NA VSE NAČINE REHABIL ITIRATI LIBERALNO STRANKO V ANGLIJI.
London, Anglija. — Še par
tednov in padle bodo kocke v Angliji ter pokazale, kdo bo dobil vajeti vlade v roke. Že dalj časa vlada ljuta volilna borba v Angliji med konservativci, liberalci in laboriti. Konservativni stranki načelu je ministerski predsednik Baldwin, liberalcem zviti Lloyd George in laboritom znani MacDonald. Vsi so izborni voditelji svojih strank, a kakor kažejo zadnja znamenja in če ta ne varajo, tedaj ima izmed vseh najboljši izgled za zmago trezni in prevdarni MacDonald, za katerim stoji v ne-omajani falangi angleško strokovno delavstvo.
Brezposelnost, ki je zadnje dve ' leti hudo ogražala angleške delavce je obrnila tok volilne borbe na mlin delavske stranke. Zadnja leta so jasno pokazala, da so konservativci vse dane besede delavcem snedli in da niso delavcem priborili najmanjšega izboljšanja, Pa še ne «amo to, za časti konservativne vlade pod Bald-winom je delavstvo trpelo hude šikane, zlasti za časa pre-
TRDA KOST ZA FAŠISTE.
Delavci v fašistični Italiji zahtevajo svojih pravic. — Krulečega želodca ne morejo potolažiti same fraze.
Pariz, Francija. — Italijanski imigranti prejemajo od dne do dne razne vesti, ki raz-galjujejo sedanje stanje v fašistični Italiji. Zadnja poročila pripovedujejo, da vlada med italijanskimi delavci vseh struj silna nezadovoljnost, ker fašizem veže roke delavskim organizacijam, a industrijskim magnatom daje zaščito in po-tuho. To je znamenje, da je, fašizem zgrešil cilj, da bi bil kedaj v stanu spraviti socialne in življenske razmere v boljši tir.
Iz Milana poročajo, da med organiziranimi delavci kroži agitacija, da delavci nastopijo odločno s stavko, ako jim delodajalci ne'izpolnijo njihov zahtev. Kakor znano je Mussolini izdal strog zakon proti vsaki stavki. To pa je velika j potuha lastnikom obratov, da
Iz Jugoslavije^
JUGOSLAVIJA UPA NA TRAJEN MIR, SKLEPA PRIJATELJSTVO S SVOJIMI SOSEDI. — IZSELJEVANJE V AVSTRALIJO. — VELIKA PONEVERBA. — POROČILO SMRTNIH SLUČAJEV V LJUBLJANI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Poci v: if'.vam vojnega tajnika, Jamesa W. Good grobni kamen neznanega padlega vojaka iz revolucionarne verne Aiexandriji, Va.
Jugoslavija za nvr.
Praga, 18. apr. — Jugoslov. poslanik v Pragi Angjelincvič je naglašal pri sprejemu novinarjev, da ima Jugoslavija trdne mirovne namene, da se posveča sedaj popolnoma svojemu notranjemu prerojenju in zedinjenju in da hoče vlada zbrati brez razlike vse narodne sile. Dr. Benešov optimizem o velikem napredku mirovne misli sprejema tudi jugoslov. vlada in njeni narodi. Ta ideja je ustvarila malo antanto. v tem duhu se sedaj vrše pogajanja z Bolgarsko in obnavlja o oi. oci ameriške revolucije odkrili na- staro prijateljstvo z Grčijo. Ta
Ta slavnost se je vršila v
NAPAD NA
DIKTATORJA
mogarske stavke v Angliji, v
kateri je doživelo katastrofa-!	zavlačujejo razna vpra_
len poraz m vse to po zaslugi j šan]a in jih ne rešiio> kakor bi konservativne vlade, ki ,ie ocit^ jih mog]i Ako prfde do ka]dh no nastopila proti delavcem, a|gtayk y	tedaj bf)ta de_
kapitalistom pa dajala Potu-, ]avstvo in fašizem trčila sku_ ho. Angleški delavec je sicer
miren in hladnokrven. Treba precej šuma, da se ga vznemiri, a brezposelnost zadnjih lec mu je izbistrila pojme, da bo letos drugače glasoval. Te mentalitete med delavci se najbolj boje konservativci, kakor tudi liberalci. Če znamenja ne varajo, tedaj ima sigurno priti vlada v Anglije zopet v MacDonaldove roke po letošnjih volitvah.
Značilno je, da delavci ne sprejemajo več tako brezbrižno konservativne govornike, kakor v prejšnjih časih. Na vsakem shodu posežejo delav-i ci v debato in vprašujejo, kaj imajo stranke v programu proti brezposelnosti. Konservativni in liberalni govorniki se
paj, kar konečno pomeni polom in konec nasilnega fašizma v Italiji.
Vsaka stvar ima enkrat svoj j konec. Fašizem ja^e, dokler ga gospodarska sredstva vzdržujejo in pomagajo. Toda ravno ista ga bodo vrgla in pahnila raz prestola, na katerem se šopiri. Reveži delavci hudo 'trpe pod fašistovskem režimom, toda kako dolgo bodo? Znajo še nekaj časa. Toda eno je in ostane, da krulečih želodcev ne bodo potolažile le prazne fašistične fraze. -o-
KRIŽEM SVETA DRUŽINSKA
TRACED!! A.
ZA "PINT" KRVI SI JE PRIDOBIL NEVESTO.
Council Bluffs', Iowa. — Ko je Harold Fair obiskal v "Mer-
zvijajo in seveda dajejo razne cy hospital" nekega svojega obljube, toda delavci jim ne verjamejo več, zahtevajo u-radnih strankinih izjav. V silni zadregi je tudi zviti Lloyd George, ki ubira srednjo pot med konservativci in delavsko
prijatelja, se je slučajno srečal z Miss Ruth Greggerson iz vanstona, 111. in je bil informiran, da bi njen brat tam mora! umreti radi slabokrvnosti, ker zdravniki niso mogli dobiti
stranko, toda posebnega zani-^rave krvi za nadomestilo. Ra man'ja ni .opaziti niti za njegovo stranko. Lloyd George to čuti, zato ubira vse mogoče strune, da bi razgibal med ljudskimi sloji zanimanje njegovo stranko.
za
I di bolnikove sestre je Fair po-| nudil svojo kri za njenega bra-| ta, nakar so zdravniki dognali, j da ravno njegova kri je bila i prava, da bolniku reši življe-) i nje. Ker se je operacija dobro'
Kakor kaže slika sedanja posrečila, je bjl Fair za svojo
političnega stanja v Angliji in če je življenska šola kaj naučila angleške delavce zadnja leta, ko so doživljali šikane in preganjanja od strani vlade, tedaj bo sigurno triumfiral delavski vodja MacDonald in zmagal nad konservativci in liberalci na volilni dan, ki pride čez dobra dva tedna.
Oglašuje se v Hstu, ki ima
žrtev dobro poplačan. S tem si je pridobil srce bolnikove sestre in sta si obljubila zvestobo.
Prof Augustinas Waldemaras, diktator v Litvaniji napaden z bombo. — Diktator rešen, dva moža telesne straže ubita.
Riga, Latvija. — Proti Au-gustinasu Waldemarasu, diktatorju v Litvaniji, so njegovi nasprotniki organizirali močno zaroto, ki skuša diktatorja umoriti.
Te dni se je prigodil atentat, ki je imel zelo hude posledice, a diktator je bil srečno rešen smrti.
Ko se je Waldemaras v spremstvu svoje soproge, 7 letnega sinčka in telesne straže odpeljal v neko gledališče, je bila vržena bomba ravno nred gledališčem, ko so prišleci izstopili iz avtomobila.
Telesna straža, ki je pri napadu skušala ščititi diktatorja. je bila pri tem našla smrt. Eden mož je bil na mestu mrtev, drugi pa teško ranien, da je potem umrl v bolnišnici. Nevarno ranjen je bil tudi 7 letni sin diktatorja iti še ena druga deklica, ki se je nahajala v bližini.
Zločinec, ki je vreel bombo. se je takoj izcubil v množici pred gledališčem. Policiia je nato aretirala več Walde-marasovih političnih onozicio-nistov. da bodo izprašani glede zarote.
Kakor se sluti so napad izvršili člani socialno demokratične stranke iz maščevanja, ker je diktator prepovedal vsake demonstracije na dne 1. maja. Tudi pri delavskih linijah je diktator vsled tega izgubil vsb popularnost.
—	London, Anglija. — V o-kraju Holborn v Londonu je te dni eksplodirala na ulici pli-nova svetilka. Razstrelba je bila tako močna, da se je stresla vsa bližnja okolica in so stekla v oknih popokala. Nastala je velika panika. Drugih osebnih žrtev ni bilo, kakor ena oseba poškodovana.
-t- Chicago, 111. — Na Jackson boulevardu' in Damen ave. je bil te dni od avtomobila ubit John Redmond, star .55 let. Število smrtni slučajem od avtomobilskih nezgod v temu letu v Cook okraju je doseglo 218.
—	Taylorville. 111. — Mestni dohodki v Taylorville so zadnje tri leta mestne zadeve zelo izboljšali. Na dolgove $00.000. je bila plačana svota $30,000.
Radi nezaželjene govorice v javnosti, umoril svojo ženo, tri otroke, in tudi sebi skušal vzeti življenje.
Philadelphia, Pa. — Ko se
je v javnosti razširila govorica radi zakonske
Peter Thomas, stanujoč na
želja po miru dokazuje velike vitalne sile jugoslovanskega naroda, ki je močen dovolj doprinesti potrebne žrtve za o-hranitev svoje integritete in svojega drago plačanega miru.
-o-
Vlomilci na okr. glavarstvu. Okrajno glavarstvo v Murski Soboti ima svoje prostore v krasni vili ob Radgonski cesti, ki je bila do nedavna last grofa Szaparyja. Zgradba stoji precej od ceste sredi angleški urejenega parka, ki je bil vča-nezvestobe je'8**1 oskrbovan. V spodnjih stanujoč na|. prostorih so pisarne in stano-
North Fair Hill st., Philadel-' van-1e slu«'e- dočim so v Prvem phia, Pa. sklenil storiti konec' nadstropju pisarniški prostori svoji družini in sam sebi. I okrajnega glavarja, okrajne-Serija strašne tragedije se fa» prosvetnega, zdravstvene-je pričela na Thomasovem do-'sa, veterinarskega in vojaškemu. Svojemu pastoreku je'S* referata. Okna niti v par-Thomas zaukazal izostati iz ter ju niti v nadstropju niso za-šole, kar ga pa ni ubogal in je varovana. Tako se je zgodilo, kot po navadi odšel v šolo. v da so imeli drzni vlomilci v no-
jutro je Thomas velel vse otrokom ostati v postelji. Nato je vstopil v spalnico in vsakega otroka ustrelil ravno v sr-
—	Chicago, 111. — Te dni i o ce, da so bili takoj mrtvi, bilo v Chicagi izključenih 150' Nekoliko minut pozneje je urednikov iz javnih šol. ki ni- Thomas naročil f'taxi" in se no bili neobhodno notifebni in j odpeljal v "Jewish hospital", so svojo službo dosegli lp s kjer je njegova žena ležala •posredovanjem politikarjev. ! bolna že dva meseca. V bolni-
-	Praga,. Cehosiov. - Med' Ski sobi se ie svoji ženi zel°
VELIKONOČNO POMILO-ŠČENJE JETNIKOV V BOLGARIJI.
Sofija, Bolgarija. — Za velikonočne praznike je bolgarski kralj Boris pomilostil 303
veliko cirkulacijo in to je vaš j jetnike, ki so prišli v ječo radi "Amerikanski Slovenec"! političnih prestopkov.
ENA TRETJINA URADNIKOV V JUGOSLAVIJI ODPUŠČENIH.
Belgrad, Jugosl. — Da bi se znižalo svoto državnega proračuna za to leto, je kralj Aleksander sklenil odpustiti "no tretjino državnih uradnikov, ki državi niso neobhodno potrebni.
Čehoslovakijo in Luxembu;-gom je prišlo te dni do prepira, kdo naj obdrži v posest' o-Stanke češkega kralja Janeza, ki ie umrl že več kot pred 600 leti. Padel ie v bitki, ko se ie boril za Francijo proti Angliji, Njegovo truplo so že večkrat prestavili iz enega groba v drugetra in se zdai nahaja v frradu "Castello" v Saarski dolini, ki ie last nekega češkega industrijca. kraj pa pripada Nemčiji.
-o-
TRIJE GANGSTERJI USTRELJENI.
Chicago, 111. — Trije moški, rodom Italijani, so bili danes zujtraj ustreljeni, ko so se podali z družbo na avtomobilsko vožnjo. Njihova trupla so našli ob strani ceste blizu Sheffield ave. in Hohm^an st. Policija je dognala njih imena kot sle-leče: Albert Anselmi, John Scalisi in Joseph Perardi. Sca-lisi je bil osumljen in aretiran radi umorov Moran - gangster -jev, a je bil pozneje izpuščen.
prijazno približal, nato pa potegnil ravno isti revolver, s katerim je usmrtil svoje otroke in ženi oddal tri strele v prsa, da je bila na mestu mrtva.
Morilec je nato obrnil orožje proti sebi in dvakrat sprožil. Hotel je tudi sebi vzeti živ- vlomu, kakor zatrjujejo, ne bo Ijenje. kar se mu pa ni posre- oškodovana. Uradni akt ni iz-čilo. Neka bolniška strežnica ginil noben, je priskočila in ranjencu, ki se Sumijo, da so vlamilci ciga-
či od 11. na 12. aprila prav lahko delo, zlasti ker je bila tudi noč kot nalašč pripravna za tako podjetje. Noč je bila temna kot V rogu. Kako so prišli vlomilci v notranje prostore, sploh še ni ugotovljeno. Sluga trdi, da je okna zvečer zaprl. Morda se je prekanjeni vlomilec, ako je bil eden seveda, dal zvečer zapreti in je potem ponoči opravil svoje opravilo. Nasilno je odprl tri miz-nice, v katerih je bilo po nekaj denarja in kolkov. Vlomilec je odnesel tudi en samokres, ki mu pa ne bo mnogo pomagal, ker je neraben. Država pri
je zgrudil, iztrgala orožje iz rok. Na mesto so prihiteli tudi
ni, od katerih se je nedavno tega eden prav sumljivo sukal
drugi uslužbenci in so ranjen- po prostorih, v katere je bilo ca odvedli in obvezali. Pri vlomljeno. Orožništvo se je z niem v obleki so našli tudi ve-1 avtomobilom odpeljalo v bliž-lik nož. katerega se je hotel j njo cigansko naselbino, poslužiti v potrebi.	|	-o-
Ko se je ranjenec zavedel, ga je policija izprašala o vzroku njegovega čina. Izrazil se je, da so bili temu vzrok sta-
rejši otroci njegove žene	iz
prejšnjega zakona. Žena	ga
je dolžila, da je z njeno	18 letno hčerjo imel znanje.
Zdravniki so se izrazili, da bo Thomas ostal pri življenju.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Umrli so v Ljubljani
v času od 7. do 18. aprila: Iv Krulc, hiralec, Zibertova ul. 23; Marija Pezdir, mestna u-boga, 81 let, Zeljarska ul. 11; Karla Mudroch, zasebnica, 74 let, Vojvode Mišiča c. 1; Fran Gale, mestni učitelj v p., 70 L, Poljanska c. 21, Helena Golar, žena vpok. železn. poduradni-ka, 66 let, Celovška c. 34, Jos. Kohler, sedlarski mojster, 79 let, Dunajska c. 17; Marija Se-
dej, bivša postrežnica, 71 let, Florijanska ul. IG, Marija Po-grajc, šivilja, 6! let, Vidovdan-ska c. 9, Andrej Meze, gostilničar, 55 let, Krakovski nasip 18; Lucija Kunasz, zasebnica, 77 let. Sv. Petra c. 40; Irena Grafenauer, hči profesorja, 1 in pol leta, Dunajska c. 17; Marija Štefančič, žena stereo-tiperja, 58 let, Vošnjakova ul. 4; Karolina Treo, trgovka in posestnica, 79 let, Sv. Petra c. 21; Terezija Bekš, mestna u-boga, 60 let, Japljeva ul. 2; Janko Kremenšek, dvorni svetnik v pok., 69 let, Slomškova ul. 5; Silvana Uršula Sramel, usmiljenka, 67 let, Vidovdan-ska c. 9. — V bolnišnici so v istem času umrli: Maksa Za-lar, hči strojevodje, 1 in pol leta, Rožna ul. X-121; Ivana Križaj, žena delavca. 36 let. Dol. Logatec 51; Neža Zdra-vič, 6 let, Nova Sela 6: Angela Šilovič, natakarica, 26 let, Moste 15; Jera Osvald, žena užitkarja, 66 let. Lasec 9; Jož. Vidmar, mestni delavec, 66 1., Stari trg 9; Marija Dolinar, vdova dohodarstvenega paznika, 25 šet, Gosposvetska c. 13; Anton Pečan, hlapec. 33 let, Polhov gradeč; Ivan Bufon, železniški mojster v pok., 59 let, Frankopanska c. 27; Štet'. Zvokelj, mestni ubožec, 9:-? let, Japljeva ul. 27; Karol Plaser, trgovski sotrudnik, 26 let, Radeče l.u'- Ladislav Kovič, sin zidarja, 1 mesec, Poljane S; Jože Štefin, obč. revež, 60 let,' |Litija; Matija Sila, gostilničar, 75 let, Trzin 120; Justi Hribar, tkalka, 20 let, Golnik ; Josip Kmet, trg. vajenec, 18 let, Vrhnika ; Leposlava Pureno-' j vič, uradnica, 21 let, Golnik; ! Valentin Pestotnik, dninar, 48 let, Perhovc, Aržiše; Geitruda
26 na
strojnika, 44 let, Zvona^ska ul. 2; Franc Podbevšek, posestnik, 40 L, Dob; Frančiška Košir, žena posestnika, 46 let, Re-tje 60; Valentin Benedek, kurjač, 67 let, Tržič 186; Ivan Skumovec, delavec, Kranj; Iv. Železnikar, strojnik, 55 let. Emonska c. 4; Miran Batistič, zidar, 25 let. Gasilska cesta, baraka.
,-o-
Izseljevanje v Avstralijo.
Kvoto jugoslovanskih izseljencev za Avstralijo so avstralske oblasti določile na 428. Avstralske oblasti zahtevajo, da ima vsak priseljenec v Avstralijo 40 funtov šterlingov (okoli 11,000 Din). Ker je ta vsota previsoka za naše izseljence, se bo jugoslovansko izseljevanje v Avstralijo omejilo.
-o-
Nesreča pri premikanji-.
Na mariborskem gl. kolodvoru je prišlo po nesrečnem naključju do karambola dveh vozov. Pri tem je dobil 51 letni Valentin Rutnik iz Celovca težje poškodbe; polomil si je rebra na desni strani.
,; Rier, hči tkalskega mojstra, let, Kranj; Alojzija Pire. tU
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski fist v Ameriki, Ustanovljen leta 1*91,
Izhaja viak dan razun nedelj, pon-«!«ljkgv in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. .Telefon: CANAL 0098
Za čelo leto Za pol leta
Naročnina?
_$5.00 . 8.00
Za Chicago, Kanado la Evropo:
Za celo leto____$6.00
Za pol leta__2.50
The First an the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year________
For half a year
_$5.00 _ 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year_____$6.00
For half a year__________3.00
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu {• čas do četrtka dopoldne,—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
Diktatura v Jugoslaviji.
Diktatura je bila vpeljana dne 6. prosinca tega leta in še obstoji. Naravno bi bilo, ako bi se zastavilo vprašanje: "Kako dolgo bo diktatura trajala, in kdaj ji utegne biti konec na ta ali drug način?"
Znano je, da imajo predvsem politični preroki najtežavnejše in najnehvaležnejše stališča. Prerokbe so ugibanja, tupatam se kako ugibanje uresniči,'večinoma pa ostane pri slabih prerokovanjih.
Ugibalo se je glede diktature v Italiji in Španiji. Prerokoval se je polom diktature, a vsaj dozdaj do poloma še ni prišlo. Morda je obstoj ali polom odvisen od značaja diktature in sposobnosti diktatorja? Mogoče. Laškemu diktatorju Mussoliniju nihče ne bo mogel odreči gotovih sposobnosti, odločnosti, inciative in trdne volje. Tudi španski diktator Reviera ne bo brez sposobnosti. Kako diktator svojo sposobnost in voljo rabi, to je povsem drugo vprašanje, in spada pač med razmotrivanje o kaki diktaturi sami in o značaju diktature. Dalje je treba imeti pred očmi dejstvo, da se tako v Italiji, kakor v Španiji vsaj v gotovi meri diktatura naslanja ne samole na osebo diktatorja, temveč tudi na precejšen in v Italiji na prav velik del prebivalstva samega. V Italiji so vsi fašisti prav enaki diktatorji, kakršen je njih vodja Mussolini. Tudi povodi, da je prišlo do diktature, se morajo staviti v pretres.	v
Lahko se trdi, da se jugoslovanska diktatura bistveno razlikuje od v_eh drugih diktatur.
Za dih itorja se je postavil kralj Aleksander sam, dasi je imel kot kralj precejšnjo moč v svojih rokah. Gotovih sposobnosti in precejšnje eneržije tudi kralju Aleksandru ne moremo odreči. Do diktature je prišlo, ko so se skozi leta delali najrazličnejši poizkusi, da se notranji spori poravnajo in na-sprotstva odstranijo. Ko so se vsi poizkusi izjalovili, je postal kralj diktator. In kralj je postal diktator sam ter se pri tem ni naslonil na prav noben del prebivalstva, na nobeno stranko. Sicer se je govorilo o militaristični diktaturi, in res je, da je armada ali vsaj poveljstvo armade za kraljem. Zdi se pa, da diktatura nima povsem militarističnega značaja, ker nedavno od tega se je poročalo, da je kralj odslovil veliko število generalov in višjih oficirjev, in se je celo prav resno ugibalo, ali mu to uspe, ali pa ga vrže. Mogoče pa je tudi, da si #je kralj hotel s tem korakom le še bolj zagotoviti pomoč od vojaške strane. Vsekako pa je pri jugoslovanski diktaturi pomembno dejstvo, da stoji prebivalstvo po ukinejenju vsega političnega življenja popolnoma izven diktature.
Za zdaj je edinole pomembno vprašanje: "Kako diktatura učinkuje?" Najboljši in najbolj točen odgovor bi se mogel dobiti pač od prebivalstva samega in od javnega mnenja v prebivalstvu. Tako izraženje je pa skoroda nemogoče, ker je javno časopisje pod strogo kontrolo in je vsaka kritika zabra-njena. Mnenje prebivalstva bi se moglo zrcaliti pa le v kaki kritiki.
Pri presojanju se moremo toraj naslanjati le na kako zunanjo kritiko, ki pa je, kakor pač umevno, malokdaj pravilna in točna.
Ni treba ravno navajati raznih glasov, ki se porajajo v kritiki zunanjih krogov. Vsakdo si lahko sam misli, kakšni bodo ti glasovi. Ako prihaja glas iz krogov, ki splošno Jugoslaviji niso prijazni, bo tudi kritika neprijazna, in narobe.
Najbolj pravilno presodbo bi mogli zadobiti od kake nevtralne strani. Res je nekaj takih glasov, ki se osredotočijo v tem, da vsaj dozdaj diktatura ni pokazala nobenih preveč odurnih posledic, pač pa marsikaj izravnala, kar bi bilo brez diktature nemogoče. Predvsem se kaže več smisla za neko medsebojno sporazumljenje, s čemur bi bilo že dosti pridobljeno, ker bi se s tem država na znotraj bolj konsolidirala, in bi se pozneje omilili prehudi boji med strankami. Enako se izraža mnenje, da diktatura ne more trajati predolgo, kar je povsem umevno, ko je diktatorsko stanje pač izjemno stanje, in je reden razvoj kake države nemogoč brez sodelovanja prebivalstva samega v političnem udejstvovanju.
Diktatura v Jugoslaviji ni podobna nobeni drugi diktaturi, ne italijanski, ne španski, ne poljski, ne turški, pristno jugoslovanska je, porojena iz jugoslovanskih razmer, in razvila se bo, kakor bodo te jugoslovanske razmere to zahtevale.

TO IN ONO OD SV. LOVREN-CA V NEWBURGU.
Cleveland-Newburg, O.
Vso faro sv. Lovrena je pretresla vest, da so nam tako ljubljenega gospoda, kakor je naš Rev. Father Oman, škof prestavili v sosecfno naselbino v Lorain, Ohio. Videl sem več že priletnih mož, od truda in napora o.sivelih, ko so si samo ob pogovoru, da nas gospod zapustijo brisali solzne oči. Hvala Bogu in milosti j ivemu g. škofu, da se je vse obrnilo tako, da ostanejo Rev. Oman še nadalje med nami. Gotovo bi bili tudi Rev. Father Bam-bača z veseljem sprejeli in ljubili ter bi tudi gospod z nami zadovoljni. Toda Fathei Oman so samo eden na svetu.
Dne 21. aprila je pa naše dramatično društvo "Krka" vprizorilo lepo in podučno igro "Vkrdčena Trmoglavka". I-gralci so izvrstno izvrševili svoje uloge. Občinstva je bilo toliko, da jih je moglo veliko oditi domov, ko se je oznanilo, da jo v pondeljek večer ponovijo. Občudov&li smo Mr. Frank Snyderja, kot vedno in uljuden in prijazen, da je s svojo strogostjo in ostrem nastopom trmasto in neubogljivo dekle tako ukrotil, da mu je postala ljubka in udana ženica. Seveda tako kot je Miss Mary Smrdel, jo je lahko u-krotiti. Želeti je, da bi tudi tisti možje, kateri imajo trmoglave ženice, da bi jih tako lepo ukrotili in v miru z njimi živeli. Občinstvo se je razšlo zadovoljno in s sklepom, da kadar nastopijo igralci dr. "Krka" se gotovo zopet udeležijo.
Katoliški shod se vedno bolj približuje. Tudi pri nas se vedno bolj pripravljamo za ta za-željeni čas. Dr. sv. Lovrenca, štev. 63, KSKJ. in dr. sv. Jožefa, štev. 146, KSKJ. sta sklenila, da se udeležimo korpora-tivno. Da bo vse pripravljeno ob času je izvoljen v ta namen poseben pripravljalni odbor: Andrej Slak, predsednik, John Kaplan, tajnik in Mrs. Mary Kužnik, blagajnica. Za okolico 93-te Mr. Anton Ponikvar. Nadalje so pooblaščeni vsi taj-
niki društev spadajočih pod župnijo sv. Lovrenca, kateri imajo dovoljenje prodajati vozne liste, ali sprejemati darove in jih izročati omenjenim blagajnikom. Pokažimo širši javnosti, da duh katoliški v nas živi. Priporočam rojakom, kdor se želi udeležiti tega vseslovenskega katoliškega shoda na ameriških Brezjah pri Mariji Pomagaj v Lemon-tu, 111. naj se priglasi bržko mogoče. Železniška uprava, da znižano vožnjo le, ako je 300 ljudi ali več. Za listek računajo $7.00, tja in nazaj. Gotovo je to mala svota, katero žrtvujemo za tako vzvišeno stvar, kakor je vseslovenski katoliški shod. Obširni Cleveland gotovo spravi več, kot 300 romarjev, da skupno odi-demo iz Clevelanda. Kdaj in kako, to je iz katere postaje odide vlak, bo naznanjeno pravočasno. Znano mi je le toliko, da odhaja vlak v soboto večer in v pondeljek jutro dospe v Cleveland nazaj. Toraj, da zgubimo samo en d-an dela. Pozdrav Slovencem širne A-merike in na svidenje v Le-montu!
J. Resnik.
IZ DALJNEGA OREGON A.
West Linn, Ore.
Prav lepa hvala za čestitko, ki sem jo prejela od upravni-štva tega lista za mojo agitacijo A. S. Dalje se imam zahvaliti tisti osebi, katera me je postavila z njenimi glasovi med tekmovalce in kandidate na listi. Že to je bilo nekaj imenitnega zame. Zato hvala tisti o-sebi, naj bo že žena ali moški.
Seveda z velikim številom novih naročnikov tu nismo mogli pomagat, ker je to mala naselbina, zato sem oddajala glasove Mrs. Prisland ali sploh na žensko stran, katera je hvala Bogu le zmagala. Klanjam se vsem trem zmagovalcem, zlasti pa kraljici Mrs. Ceciliji Gregorčič, potem Mr. Grdina-tu in najiskreneje pozdrave hudi Mrs. Meglen.
Hvala Bogu lepo število naročnikov smo dobili v zadnjem kontestu. Naši rojaki so dobri, le dobre volje je treba, da se
jih obišče pa gre.
Tu v Oregonu blizu našega mesta1 so začeli misijonarji akcijo, da postavijo cerkev visoko na gori na vrh skal, v kateri bodo štacije Matere sedem žalosti. Tu bo nekaka žalostna gora, spodaj pa bo kapela ali cerkev sv. Frančiška Asiškega in kraj se bo imenoval Asisi. Že zdaj imajo tamkaj postavljene lepe kipe v skalah, ki jih ljudje obiskujejo. Kraj je krasen in impozanten, zato bo zelo pomembna božja pot čez čas. Morda bomo dobili sem čez čas tudi kakega našega slovenskega misijonarja, da bi tudi naše rojake tolažil po širnem zapadu ob Pacifiku.
Pozdravljam vse stare in nove naročnike, posebno pa vse v Oregon City, kateri ste se od mene naročili list in tudi oni, ki ste naročnino ponovili. — Vsem lepa hvala in Bog vam plačaj!
Marija Plantan, zastop.
-o-
ZAHVALA.
Milwaukee, Wis..
Naj mi bo dovoljeno, da se na tem mestu najprisrčnejše zahvalim vsem naročnikom A. S., ki so za časa kontesta oddali moji osebi svoje glasove. Hvala Kalumetčanom, dalje onim iz Indiana in Pa. Prav lepa hvala tudi našim naročnikom v Milwaukee, ki so mi tako dobrohotno šli na roko.
Zahvaljujem se tudi za prejete čestitke od Mr. Grdina, Mrs. B. Kramer, Mrs. Antonia Struna, kakor tudi Mrs. Frances Vovk. Bog Vas živi.
Dal Bog, da bi katoliški list vedno bolj napredoval. Naše geslo naj bo: Vse za Boga in narod.
Vam vsem hvaležna
Lucia Gregorčič.
-O-
PISMO SLOVENSKEGA MISIJONARJA MED INDIJANCI.
Red Lake, Minn.
Pošiljam Vam naročnino $5. za A. S., plačam za eno leto naprej.
Pričnemo postavljati misijonsko cerkvico v Re&by, šest milj od naše farne cerkve. Dobil sem "Donation" iz Phila-delphije, Pa. od Mrs. Frances O'Neill za Memorial Chapel of St. Francis, v spomin njenega pokojnega moža, F. O'Neill. Cerkvica bo stala kakih $2000. Tam so Indijanci in nekaj belih katoličanov, kakih 130 duš vse skupaj.
Zdravstvujte vsi pri A. S.! Vaš rojak
P. Simon Lampe, OSB.,
indijanski misijonar.
-o-
DOPIS, KI POVE, KAKO JE DOMA ZA MORJEM.
Suhor, Jugoslavija.
Ker sem obljubil, da bom poslal kak dopis, ko pridem v staro domovino in da sedaj ne bom ostal samo pri obljubi, bom storil mojo dolžnost, zato pošljem en skromen dopis in prosim, da ga priobčite v Am. Slovencu.
Kar se tiče stare domovine,
kolikor so meni razmere znane, ne morem nič kaj hvaliti, a tudi grajati se ne splača, a vseeno moram zapisati par besed o razmerah, kakoršne so danes tukaj na kmetih.
Po deželi narod živi zelo revno, posebno letos, ker lansko leto so imeli veliko sušo in hudo zimo. Lanski pridelki so bili zelo slabi, tako da zdaj večina kmetov morajo kupovati hrano za družino in živino, tako da ljudstvo trpi pomanjkanje pri vsem. Cene so velike pri vsem, a denarja pa od nikoder. Ako ima kdo koga v tujini in pošilja vsaj nekoliko, potem že še malo laglje izhaja, a drugače je res Bog pomagaj !
Letošnja letina kaže še precej dobro, samo kmetje pravijo, da vinogradi so jako po-zebli.
Na političnem polju so velike izpremembe; kako je, to je tudi vam znano v Ameriki; po mojem mnenju je že zadnji čas, da je prišlo do tega, namreč do teh izprememb.
Drugih novic nimam za poročati, Vam pa, g. urednik, lepa hvala za, list Amer. Slovenec, katerega mi pošiljate. Ko čitam Amer. Slovenca, se mi zdi, da se nahajam kje tam v zlati Kaliforniji, v San Francisco, med našimi rojaki.
Naj zadostuje za sedaj. Ko bom izvedel kaj bolj zanimivega, se pa spet oglasim.
Pošiljam moje rojaške pozdrave vsem citateljem tega lista, posebno pa pozdravljam vse župljane suhorske župnije!	Anton Ivec,
Suhor pri Metliki.
ZANIMIVOSTI
Gumij ali kavčug je ena najkoristnejših tvarin, kar jih danes pozna človeštvo. Kemiki v vseh delih sveta se trudijo, da bi izumili umetni gumij in do neke mere se jim je tO že posrečilo. Danes rabimo gumij na 30,000 različnih načinov.
V japonskih ljudskih šolah učijo otroke pisati z desnico in levico.
:J; si? &
Najmanjše človeško, pleme živi na Aldamanskem otočju v bližini Burme v Bengalskem zalivu. Povprečna velikost Al-damančanov je komaj nekaj nad en meter.
O čem se ljudje največ pogovarjajo? Neki Američan iz Columbusa, O., ki je ob strani poslušal 500 razgovorov na cestnih križiščih, v gledališčih, v brivnicah, na postajah itd., odgovarja na to vprašanje: 40 odst. razgovorov med moškimi je o kruhoborstvu, 15 odst. o športu in drugih razvedrilih, 12 odst. pa tvori obrekovanje bližnjika. — Ženske: 22 odst. vseh njihovih razgovorov vzamejo pomenki o moških, .19 odstotkov pomenki o obleki in modi v obče in 15 odstotkov opravljanje drugih žensk.
1
Ne pozna imen svojih otrok.
— Starejši nadučitelj v zapuščenem kraju Slovenije ima celih 15 otrok. Neke nedelje napravi on, njegova žena Marjana in vsi otroci izlet. Na bregu nekega potoka je prva postaja. Marjana privleče iz' nahrbtnika celo jedilno shrambo in začne se mučno hranjenje lačnih želodcev, ki se podijo sem in tja po bregu.
Naenkrat pridirja eden nad-učiteljevih sinčkov: "Papa, papa, Mihče se je zvrnil v vodo."
"Mihče? Mihče?" ugiblje nadučitelj; "čuješ, Marjana, ali imava midva tudi kakšnega Mihčeta?"
Nista baš prijatelja. — Kri-špin in Polikarp se srečata.
"Kakor nalašč te srečam," reče Krišpin. "Nahajam se v trenutni denarni zadregi in bi te prosil, da mi posodiš dva stotaka."
"Posodil bi ti ju sicer lahko,' odvrne Polikarp, "toda jaz načelno rie posojujem denarja. To samo kvari prijateljstvo."
"Imaš popolnoma prav," soglaša Krišpin, "toda, veš, midva prav za prav nisva tako velika prijatelja . . ."
Uničevanje bacilov.—Zdravnik: "Globoko dihanje uničuje bacile."
Pacient: "Že prav, že prav, toda kako naj pripravim bacile do tega, da bi globoko dihali?"
Tudi zlato je potrebno. —
Zenitovanjski posredovalec: "Ta dama, ki Vam jo priporočam za nevesto, ima zlat značaj."
Ženitovanjski kandidat: "Ali p.Q£gdwje dama morda še kakšne drugačne zlate zadeve?"
Lažnivec. — Gospod (velikemu lažnivcu) : "Ako se mi v trenutku tukaj le nekaj zlažeš, dobiš en stotak."
Lažnivec: "Rekli ste, da boste dali dva . . ."
Brzojavka. — Mesar je hotel pri nekem kmetu kupiti švinjo. Ker kmeta ni bilo doma, je svinjo prodala njegova žena, toda pod pogojem, ako bo mož s prodajo zadovoljen. Naslednji dan je mesar prejel sledečo brzojavko: "Strinjam se s prodajo svoje žene po dve liri za kilogram žive teže. Pošljem jo jutri.''
* (K
Znati se mora. -— Nekdo je vprašal znamenitega kiparja:
"Kako naredite tako lepe kipe?"
"Stvar je zelo priprosta," odvrne umetnik, "vzamem kos marmorja in odklešem, kar je preveč."
France Bevk:
G. POKOREN
NA ONEM SVETU.
Groteska.
Gospoda Ivan Pokoren in Peter Mežek sta bila vse življenje tiha in čemerna uradnika v istem poslopju, ki je bilo že po svoji turobni vnanjosti tako, da je z leti normalnega človeka spremenilo v čudaka. Rodila sta se istega leta, vko-reninjena samca, v petinštiridesetih letih njunega življenja jima nikoli ni prišlo na misel, da bi se.poročila. Stanovala nista skupaj, da sta ohranila medsebojno prijateljstvo na lažji način neskaljeno, bila pa sta ob prostih urah vedno skupaj in drug Irugemu edina druščina na sv jtu, brez katere
nista marala ne mogla živeti.
V mladih letih sta bila razbrzdana, pozneje sta zamenjala ljubezenske romane s filozofijo, s štiridesetimi leti pa sta se vdajala nekakemu misticizmu; verjela sta v stvari, ki sta jih pred leti zanikala kot same po sebi umevne.
S posebno slastjo sta se o-prijela špiritizma, ki ga sicer nista na drobno proučevala, vendar nista zamudila večera, da bi ne občevala z duhovi O-nega sveta, prodirala v globoke tajnosti posmrtnosti in z grozo v očeh poslušala naročila nesmrtnikov. Njun medij je bila Mežkova gospodinjaEvdo-ksija, ki se ni odlikovala samo po svoji kuhinji in krepostnem značaju, ampak tudi po tem, da j^ bila v dobrih odnošajih z dušami rajnkih, ki so plesale v njenih rokah kakor na vrvici.
Spiritistične seje so bile zelo enostavne. Ivan Pokoren je
prihajal k Mežku zaradi tega, ker je imel ta pripravnejše stanovanje, medija v hiši in obilo drugih podrobnosti, ki jih Pokoren v svojem stanovanju ni mogel nuditi. Vselej, kadar je potrkal Pokoren po večerji na Mežkova vrata, je začul momljajoč glas, ki ga je dobro poznal, vstopil je in sedel v naslanjač prijatelju nasproti, ne da bi mu dal roko. Pokoren je prižgal cigaro in puhnil dim v zrak gledaje Mežka, ki se ni dal motiti, in je buljil skozi očala v naslovno stran časopisa.
"Kaj je novega?"
"Hm," je odgovoril Mežek, ne da bi prenehal brati. "Mirovna ideja napreduje."
"Tako?" je vprašal Pokoren, ne da bi se zavzel. "V u-radu sem slišal, da je naša država naročila nov tip topov, ki nesejo kilometre in kilometre daleč. Sicer je pa to še taj-
nost . .
Ko je bil ta razgovor, ki se je nanašal na mednarodno politiko, končan, so se odprla vrata, vstopila je Mežkova gospodinja Evdoksija, ki je imela borno kito las zvito na vrhu glave in radi tega izraz obraza brez primere čednosten. Pla-denj s čajem in steklenico ruma je položila na mizo, zaprla vrata in si obrisala bolj iz navade nego iz potrebe roke ob trebuh. Včasi je na Mežkovo naročilo postavila na mizo tudi punč, žganje in močno vino. Ob posebnih prilikah, na god kakega obeh prijateljev, celo vse skupaj.
Mežek je odložil časopis, Pokoren se je ozrl na gospodinjo in zazibal z nogo.
"Še vedno trdna in zdrava, gospa Evdoksija?"
"Kaj pa da. Cista vest in dobro spanje . • • Ali gospoda želita, da špiritiziramo-?"
Gospoda sta pila čaj z rumom. Evdoksija je ugasnila luč, da je nastala najprej globoka tema, nato je prižgala drugo, šibkejšo luč v kotu, ki je bila vrhu tega še ovita z rdečkasto tenčico, da so se v sobi videle le tri skrivnostne sence, ki so sedele vsaka v svojem naslanjaču in zadovoljno dihale.
Evdoksija je vzela okroglo mizico s tremi prekrižanimi nogami, jo postavila predse, položila nanjo roke, da so ,seJ prsti jedva dotikali, in se ozrla po gospodi. Njene oči so dobivale v rdečkastem mraku fosfornat sijaj, vsa njena postava je bila obžarjena od nečesa skrivnostnega, da sta si Mežek in Pokoren le z največjim premagovanjem mislila v nji smrtnico Evdoksijo.
"Katerega du'ha naj pokličem?" je vprašala Evdoksija s potišanim glasom.
Mežek se je ozrl na Pokorna, ta je dejal: "Kakor po navadi."
Evdoksija je poznala nekega mladostnega prijatelja Štolfo, ki je ohranil še po smrti prijateljske stike z njo in ji je prinašal poročila in prerokovanja z Onega sveta, odkrival brezobzirno napake navzočih in jih opozarjal pred to ali ono nesrečo.
Gospodinja je sklonila glavo in dejala: "Štolfa, če si tu, prikloni se!"
V tistem hipu se je mizica trikrat globoko priklonila.
"No, si že priden," je govorila Evdoksija, kot bi imela psička pred seboj. Nato je o-brnila obraz proti gospodoma: "Kaj naj ga vprašam?"
Pokoren je odgovoril: "Naj pove sam, kar hoče."
"Kaj poveš gospodu Pokorim?" je vprašala gospodinja pričujočega duha in pričela
moliti abecedo: A — b — c — d — e — f . . . Pri črki "p" se je mizica priklonila globlje. — Evdoksija je začela znova: "A — b — c — d —- e . . ." Pri črki "o" se je ustavila in začela znova: "A — b — c — d . . ."
Bilo je sicer vse tiho, slišati je bilo le naštevanje abecede in rahlo trkljanje mizice ob pod. Pokoren se je znojen mučil in družil posamezne črke v besedni zmisel . . . Nenadoma se je zdrznil.
"Kaj je povedal?"
"Pokoren je lump, zapeljal je Maričko . . ., naprej nismo prišli," jo. povedala Evdoksija nekoliko plaho.
Mežek je vedel za vse Po-kornove pustolovščine, a kljub temu ta ni maral, da jih duh razsiplje javno vpričo gospodinje, četudi jih ona lahko na tihem izve od vsevednega duha, ki govori skozi njene prste.
(Dalje prih.)
V I KHOW HOW TW voo a-** Ft* HH
OP (VT HOHfc-	J®
HfcR- ^OUVE BEEN Bali vianw <»• sick reio®
^oi^s- <f~
Si»>mk hew Bor
IM ( HfyDWO««* VT Wfc* I
fcFUp-lO THAT t — >
wk6 some
/kJWlCE. TOO H t*-i wjJou> THtfT OLD STUt^ Bo^ G&rriN' WMtJ
-r
OK IM ^ NOT ATOAIO OF 1VWT- IT
W^-S ONOf
—r WW I—
' PONT TEU- rlt\ I
IKNOW-<HP.T '
IWE. THING TO SW-(VE HA>D 6XP6ft«.NCE * ' DO UJHfvT t Sf^lyJ
rVSUL.tH ^ feAC IHtT •*JoM Wfc
BACHEl-CttJ
ferTMHATKmAL CAPtTOOK CO.. M V
Za ameriške dolarje
Za dinarje
2201 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL,
Uradujemo: Dnevno od 9:00 ijutraj do 4:00 popoldne. Ob torkih in sobotih do 8:30 zvečer.
KAPITL in PREBITEK........$ .300,000.00
PROMET IN VIRI NAD
triQWltt Ippy certainly wasted a lot of onery
Bv Thornton Fishet

C
$ / j ^MO^TPN ^"l UA.
Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov v Evropi.
Metropolitan State Bank
Anglija pred volitvami.
'ti. '--_
••v	4?
_AMERIKANSKI SLOVENEC
KRONANJE KRALJICE JABOLČNEGA CVETJA.
___Stran 3.
Pouk o tem in onem.
ii.
V zadnjem članku sem omenil, da se ves notranjepolitični problem Anglije usločuje v silni gospodarski krizi, ki pretresa Anglijo od severovzhoda proti jugozapadu, to je objema najodločilnejšo panogo angleškega gospodarstva — pre-mogarsko industrijo. Edini, ki je dosedaj najodločneje zagrabil to vprašanje, je Lloyd Ceorge, ki si je s tem takoj u-stvaril v volilnem boju z delavsko Labour party in konservativci vsaj nekoliko trdnejše in sigurnejše mesto, nego bi ga spričo angleške politične tra-dicionalnosti mogel zavzemati. Lloyd George namreč razvija načrt, kako naj država s pomočjo velikega konstrukcijskega programa državnih prometnih sredstev zaposli čim večje število brezposelnih in s tem spravi s sveta vprašanje brezposelnosti. Niti Labour party niti konservativci niso mogli ali si ne drznejo slediti Lloyd Georgeu v tej smeri. Polje realnih obljub in polje stvarnosti sta si včasih zelo v navskrižju, posebno kadar hoče vsaka velika stranka zagrabiti v svojo volilno parolo celoten državni problem.
In kakor izgleda po zadnji fazi volilne borbe, se bosta najodločilne.jši konkurentinji za vlado v Angliji udarili ravno na tem polju. Centralna o-sebnost sedanje vlade in konservativne stranke, zakladni minister Winston Churchill je podal proračun Baldwinove vlade, katerega je ostro napadel Filip Snowden, bivši zakladni minister v Baldwinovi vladi, ki je baje tudi kandidat za bodočega predsednika vlade za slučaj, da nobena izmed teh strank ne dobi absolutne večine mandatov. Filip Snowden bi naj v tem slučaju sestavil vlado političnih osebnosti (kakor je na krmilu taka vlada v Nemčiji), ki naj vlada toliko časa, da bo rešila probleme, za katere ji bo parlament voljan dati večino. Potem pa naj parlament razpusti in razpiše nove volitve.
Winston Churchill zagovarja v svojem volilnem budgetu delo konservativne vlade, ki je obstojalo v praktičnem in možnem vpoštevanju angleških gospodarskih interesov in v strp-ljivem lajšanju težke krize brezposelnosti. Za bodočnost zagovarja delo v isti smeri povečanja gospodarske sile angleškega imperija.
Mnogi so pričakovali vsaj nekoliko lokavejše velikopo-teznosti Churchillovega bu-dgeta vsaj z ozirom na popularno propagando Llovd Geor-gea v problemu brezposelnosti. Konservativna stranka nima v tem oziru radikalnega programa in ji tako pravzaprav manjka privlačne volilne parole.
Filip Snowden se je pa v svoji proračunski debati u-maknil v središče volilne borbe z novo činjenico, ki naj prenese važnost volilne borbe še na en problem, zunanjepolitični problem.
Labour party se dobro zaveda, da je v problemu brezposelnosti pravzaprav nikdo ne more prehiteti. Tudi ji nikdo pri reševanju tega problema ne, more očitati utopizma, ker ga je sama izločila in se ta u-
fcopizem predstavlja v komunistični stranki, ki jo vodi Cook.
V	socialno - ekonomskem oziru bo program Labour party moral priti do veljave obenem z rešitvijo centralnega problema Evrope, ki obstoja v duhovni razdvojenosti kapitalističnega in socialističnega sveta Evrope.
Tako je bilo k trenotni ori-jentaciji angleške politike treba samo še jasnosti v trenotni zunanjepolitični orijentaciji.
Delavska' stranka očita konservativcem, da je z Locarnom, ki ga je konservativna vlada pomagala ustvariti, Anglija o-stala na pol pota. Anglija pri Locarnu ni hotela ali ni mogla izrabiti vseh možnosti, ki so vodile k popolni in iskreni pomiritve Evrope. Vprašanje popolne varnosti evropskega položaja se je pustilo ob strani in začelo se je ustvarjati razpoloženje, ki je vladalo Evropo v dobi pred svetovno vojno. Začela se je pod protektoratom Anglije doba novih mednarodnih pogodb, ki niso imele drugega cilja nego razdvojiti Evropo in tako ustvariti angleškim diplomatom novo možnost manevriranja z ravnotežjem Evrope. Razoroževanje, ki ga krije konservativna vlada s pomočjo Društva narodov, je samo maska, ker na iskreno in popolno razorožitev v polovici Evrope nikdo odkrito ne misli. Vse to je samo maska, ki naj zavlačuje zaostritev odnošajev med Ameriko in Anglijo in ki naj obenem zasigura Angliji dovolj časa, da si s svojo vodilno vlogo v Evropi reši svoje gospodarstvo, ki jo naj s časom postavi na isto mesto, kakor ga danes zavzema Amerika.
Zato je konservativna vlada dajala koncesije Franciji in Italiji v vprašanju c/dplačeva-nja dolgov. Žrtvovali so se angleški gospodarski interesi, da se je s tem pojačala tendenca evropskega kapitalističnega imperijalizma. Filip Snowden označuje to početje prodajo angleških interesov v korist francoskim sleparjem.
Tako pričenja delavska stranka borbo z zunanjepolitičnim problemom. Konservativna stranka hoče status quo v Evropi, dočim nastopa, delavska stranka s svojim socialističnim programom za uravno-vesenje in iskreno ureditev Evrope. Spričo trenotne razdvojenosti Evrope je slednje samo še vprašanje časa.
Rudolf Jurčec, slušatelj pol. šole v Parizu.
-o-
NENAVADNI KAČJI SOVRAŽNIKI.
Najbolj nevarnega sovražnika gadov ne smemo iskati, kakor se splošno misli, med večjimi živalmi. Gotovo je, da postanejo številni gadi žrtve ježa ali raznih ptic, ki pa samo umore gada, le redkokdaj tudi požro. Res kot hrana služi gad svojim zelo majhnim sovražnikom, namreč gozdnim mravljam. Če se je gad prav pošteno nažrl, leži leno in sko-ro brez vsakega življenskega znaka na tleh. V tem stanju ga mravlje lahko obvladajo.
V	velikem številu zlezejo v vse njegove odprtine in ga s številnimi piki precej hitro umore. Zato je v krajih, kjer je veliko mravelj, le malo gadov.
Miss Mary Jo Matthews iz Manningtona, W. Va., je bila cvetja pri šestem letnem praznovanju v Winchesteru. Krono William G. Conley iz West Virginiie.
kronana kraljica jabolčnega je položil na glavo guverner
i ^Jš
KAJ SE SLIŠI
ŽLa-^i i
PO 3 LETIH PRIŠEL V ROKE PRAVICE.
Trojni umor, ki je bil izvršen leta 1926 v Parizu, so sedaj v Pragi razjasnili. Takrat so bili trije praški abiturijenti Kliky, Maharovski in Mueller, ki so prišli v Pariz, da bi dobili kako službo, ustreljeni od neznanega zločinca. Sedaj je pa 33 letni monter Rudolf Skalsky, ki je zadnji čas stanoval v Pragi, priznal, da je on izvršil umor. Pravi, da se je seznanil z omenjenimi tremi dijaki in jim ponudil v nakup samokres. Vsi so se podali v občino Louvres pri Parizu, da bi na samotnem kraju preizkusili samokres.
Prvi strel je slučajno zadel Maharovskega, ki se je takoj mrtev zgrudil. Nato sta se, tako pripoveduje Skalsky, Kliky in Mueller vrgla nanj, nakar je drugega za drugim ustrelil. Nato je šel Skalsky v hotel, kjer so dijaki stanovali, in prebral njihovo prtljago, med katero je bil tudi denar, nakar se je vrnil v Prago.
-o-
NOVA SKRB TURKOV.
Številne skrbi, ki jih je napravil Turkom reformator Ke-mal paša, so se pomnožile z novim zakonom, ki odreja, da morajo vsi Turki svoja dosedanja imena opustiti in si nadeti zapadnoevropska imena. Štirinajst milijonov Turkov je s tem pravil Kemal paša v največjo zadrego, kajti odkod naj bi vsi dobili imena, ki odgovarjajo zapadnoevropskim i-menom ?V Turčiji doslej niso poznali rodbinskih imen, zadovoljili so se s predimeni, ki so izhajala iz orientalskih pesmi in pravljic. Sedaj so vsi stotisoči Fatimov, Mustafov, Hasanov in Husseinov prisiljeni, da se odrečejo svojim častitljivim imenom in si nade-nejo za njihove pojme brezpomembna zapadnoevropska i-mena. Zmešnjava je tem večja, ker so navedena imena najbolj pogosta v Turčiji, in ker morajo mnogi stotisoči, ki so imeli doslej enaka imena, sedaj iskati različna imena. -o-
Širite amer. sloveneci
30 MILIJONOV DOLARJEV PODEDOVAL PA JIH NOČE.
Ameriško poslaništvo v Pragi je obvestilo češko oblast, da je v Galvestone umrli tovarnar 1 Julij Weinberger svoje celotno premoženje v vrednosti 30 milijonov dolarjev zapustil svojemu polbratu Gabrijelu Brichu v Trenčinu, 94 letnemu starcu, ki živi v ubožnici. Starček pa je izjavil, da je že prestar, da bi se mogel veseliti denarja; rajši ostane še nadalje v ubožnici. Denar naj izro-če njegovim sinovom, katerih eden baje živi na Dunaju. Sedaj iščejo starčkove sinove.
-o-
SMRTONOSNA DECIMALNA PIKA.
V bolnici v Sudbaryju na Angleškem so umrli trije otroci, stari 5, 7 in 10* let. Kazali so znake zastrupijenja. Preiskava je dognala, da so otroci ) umrli od strupa thallium acetat, s katerim so zdravili njihovo kožno bolezen. Bilo je jasno, da je bila otrokom dana prevelika množina strupa, zato so zaslišali farmacevtko, ki je pripravila zdravilo. Ta je priznala, da se je pri računanju potrebnega materijala zmotila za decimalno piko, tako, da so otroci dobili desetkrat močnejše zdravilo, ki je povzročilo njihovo smrt.
-o-
PREKOSIBIRSKI LUKSUZNI VLAK.
Agencija Indo Pacific poroča iz Pekinga, da bo vzhod-nokitajska železniška družba 3. maja za poskušnjo odpre-mila iz Kantona prekosibirski luksuzni vlak z direktnim končnim ciljem Stolpe ob poljski meji. Ta vlak, ki je določen izključno za zapadnoev-ropske potnike, bo moderno in udobno opremljen ter bo imel jedilni voz, salonski voz, voz za kadilce, spalni voz s postrežbo, voz za ples in igro ter voz z brivskimi in česalnimi prostori. Ustavil se bo v Har-binu in Moskvi, da si bodo potniki lahko ogledali ti dve mesti.
GENERALI NA POLJSKEM.
V	poljski republiki je pred kratkim vlada odstopila in te dni se je sestavila nova, ki ima to značilno potezo, da je v njej mnogo vojakov. Načelnik dr. Kazimir Switalski je bil vojaški pomočnik maršala Pil-sudskega, minister za javna dela je postal polkovnik Pry-stor, minister za pošto in brzo-jav polkovnik Borner, finance je dobil polkovnik Matasew-ski. To je znak naše dobe, da demokracija v mnogih državah hira in da prihajajo na vrh ljudje železne roke.
-o-
VODA ODNESLA 200 HIŠ.
V	Ukrajini so vsled tajanja snega in ledu skoro vse reke prestopile bregove. Obširne poki'ajine in številni kraji so pod vodo. Najbolj prizadet je Pavlograd v guberniji Dnje-prppetrovski, kjer so valovi odnesli 200 hiš.
V "Am. Slovencu" izhajajo najzanimivejše povesti, ali jih citate?
i DVA SKRIVNOSTNA PRI-j MERA ZASTRUPLJENJA.
| Budimpeštanska policija preiskuje dva skrivnostna primera zastrupljenja, ne da bi doslej našla kako sled. Okrajnemu sodniku dr. Arpadu Te-pliczkemu je postalo med neko razpravo nenadoma slabo in je zvečer umrl, ne da bi se spet zavedel. Policija je prejela anonimno ovadbo, da je bil zastrupljen.
Skoraj istočasno je umrl v bolnišnici 38-letni sobni slikar Aleksander Czernik. Zdravili so ga proti neki notranji bolezni. Nekoliko ur pred smrt j of je dejal strežnikom: "Vidini, da me ne bodo ozdravili in izjavljam zato javno, da so mi dajali stalno doze arzena." Nato je padel v agonijo, ne da bi mogel povedati kaj več. -o--
Riba počiva tedaj, ko obrnjena proti toku Vode miruje. Naravoslovci pravijo, da riba lažje diha, če je tako obrnjena. Saj veste, kaj ne,, da riba diha s škrgami in črpa iz vode tisti zrak. ki je v njej raztopljen. V prekuhani vodi, iz katerega je vročina izgnala zrak, riba kmalu utone.
POSTOPANJE ZA LEGALI-1 ZIRANJE PRIHODA.
Za one, ki ne morejo dokazati zakonitega prihoda pred 3. junija 1921.
Dne 2. marca tega leta je Kongres sprejel in Predsednik podpisal zakon, po katerem oni inozemci, ki so prišli v Zd. Države pred dnem 3. junija 1921, ali o zakoniti pripustitvi katerih ni najti zapisa v knjigah priseljeniške oblasti, morejo sedaj registrirati svoj prihod in na tak način legalizirati svoje bivanje v tej deželi. Čim so legalizirali svoj prihod, imajo seveda iste pravice, kot vsak zakonito pripuščen inozemec, namreč smejo zaprositi za državljanstvo, dobiti "permit" za povratek v A-meriko po začasni odsotnosti, pozvati svojo družino v prednostni kvoti itd. — Novi zakon, kakor smo že parkrat o-menili, ne odpomore le onim, ki so prišli nezakonitim potom pred dnem 3. junija 1921, marveč tudi onim, ki so prišli zakonito, ali glede prihoda katerih ni najti zapisa, bodisi ker se ne .spominjajo, kako so prišli, ali ker je bila storjena pomota v zapiskih.
Ta zakon je uradno z\;an Public Act No. 962, 70th Congress in je znan tudi pod imenom Vincent-Schneider-Cope-land bili. Zakon propušča priseljeniškemu uradu, naj izda potrebne naredbe glede načina, kako naj stranke postopajo za legaliziran je prihoda. Bureau of Immigration je ravnokar obelodanil, kako naj bo to postopanje. Kakor znano, zakon stopi v veljavo dne 1. julija 1929.
Treba vložiti prošnjo za registracijo.
Vsak inozemec, ki zna, da ni zapisa o njegovi zakoniti pripustitvi — bodisi, ker se zaveda, da je prišel nezakonito, ali ker je mil tako obveščen od naturalizacijskega ali priseljeniškega urada — sme kadarkoli po 1. juliju 1929 vložiti prošnjo za registracijo svojega prihoda. Ta prošnja se vloži o-sebno ali po pošti pri najbližjem priseljeniškem uradu. Za te prošnje je bila izdela posebna tiskovina (Form 659L Prošnji treba priložiti poštni money order za $20. in treba ! prošnjo podpisati pod prisego pred notarjem.
Izpraševanje inozemca in njegovih prič.
Kakor hitro mogoče po vložitvi prošnje, bo prosilec obveščen, kam in kdaj naj se prijavi v svrho izpraševanja. Svrha izpraševanja je, da se vgotovi-.jo sledeča dejstva:
1)	da inozemec ne spada med one vrste inozemcev, ki ne smejo biti naturalizirani.
2)	da ni zapisa, da je bil dotičnik za stalno pripuščen v Združene države,
3)	da je prišel v Združene Države pred dnem 3. junija 1921,
4)	da je nepretrgano ostal v Združenih Državah, ' odkar je prišel,
5)	da je oseba dobrega moralnega značaja in
6)	da ni podvržen deporta-ciji.
Točka 1) se naših ljudi ne tiče in točka 2) je sama ob sebi umevna. Kar se tiče priho-jda pred dnem 3. junija 1921 j in nepretrganega bivanja v j Združenih Državah od tedaj naprej, treba to trditev doka-| zati potom zaprisežene izjave j vsaj dveh verodostojnih prič, , ki morajo biti ameriški držav-Jljani. Po pravilu morajo priče j priti same osebno bodisi ravno tja, kjer se prosilec izprašuje, 'ali pa v kak priseljeniški urad, i ki ni predaleč od njihovega bivališča. Le v slučajih, ako priče ne morejo zlahka osebno priti radi prevelike daljave ' ali kakega drugega tehtnega razloga, se mesto ustmenega izpraševanja sprejmejo njihove zaprisežene pismene izjave (affidavits). Ako je inozemec stanoval v raznih krajih, mora dokazati svojo trditev o neprestanem bivanju potom zaslišanja ali zapriseženih izjav dveh prič za vsak kraj. ! "Nepretrgano" bivanje v Zd.
Državah.
Generalni priseljeniški komisar je .jako liberalno raztol-mačil zahtevo o nepretrganem bivanju. Odsotnost za dobo šestih mesecev ali manj se ne smatra kot pretrgujoča bivanje v Združenih Državah. Tudi v slučajih odsotnosti za več kot šest mesecev, ali za manj kot eno leto se bo domnevalo, i da ni inozemec pretrgal svojega bivanja, ako je razvidno, da .je imel ob odhodu namen povrniti se v Združene Države. Vsaka odsotnost čez eno | leto pa se bo smatrala kot da (Dalje na 5. str.)
MI RAČUNAMO:
5.00 ....	•...$ 6.15	200	Din ...	...$ 4.45
10.00 ....	11.25	500	Din ...	9.80
15.00 ....	16.35	1000	Din ...	... 18.90
20.00 ....	21.45	1500	Din ...	28.00
25.00 ....	26.55	2000	Din ...	... 37.00
35.00 ....	36.70	3000	Din ...	55.40
50.00	51.90	4000	Din	73.50
75.00 ....	77.50	5000	Din ...	91.60
100.00 ....	... 103.00	10000	Din ...	... 182.00
200.00 ....	... 204,00	15000	Din ...	... 273.00
300.00 ....	... 306.00	20000	Din ...	... 363.00
400.00 .....	- 407.50	30000	Din ...	... 543.00
500.00	. . 509.00	40000	Din ...	... 724.00
600.00 .....	... 610.50	50000	Din ...	... 902.00
700.00 .....	... 712.00	60000 Din ...		... 1082.00
800.00 .....	... 813.00	70000	Din ...	.. 1260.00
900.00 .....	... 914.00	80000	Din	1441.00
1000.00	1015.00	90000	Din	1620.00
Za pošiljke po pošti se Orders, American Express Osebnih čekov po pošti ne
sprejema samo Money ček, ali pa bančni draft, sprejemamo.
OJIIIIIHlIllinilllllUHlinUHMIUIIIHIIIIIIinillHIHIIHIHIIHH
VSESLOVENSKI KATOLIŠKI SHOD
V AMERIKI
Pokrovitelj:
NJ. EMINENCA GEORGE KARDINAL MUNDELEIN, D. D. uaškof chicaški.
Vrhovni predsednik: REV. J. J. OMAN, 3547 E.SOth St., Cleveland, O.
Častni predsedniki: RT. REV. A. OGULIN, Msgr., RT. REV. M. BILBAN, Msgr., VERY REV. B. SNOJ, O.F.M., kom., VERY REV. M. ŠAVS, dekan, VERY REV. J. E. SCHIFFRER, dekan, VERY REV. A. MIKŠ, dekan. Med častne predsednike so všteti tudi vsi bivši duhovni vodje KSKJ. in DSD.
Aktivni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62nd St., Cleveland, Ohio.
Podpredsedniki: REV. KAZIMIR CVERČKO, O.C.M., REV. AN-ZELM MURN, O.F.M., REV. JOSIP SKUR, MRS. MARY GLAVAN in MRS. ANT O NI A STRUNA, namestnica.
Tajnik: REV. SALEZIJ GLAVNIK, O.F.M., Box 443, Lemont, 111.
Blagajnik: LEO MLADIC, 1941 W. 22nd St., Chicago, 111.
V širši centralni odbor spadajo vsi slovenski duhovniki v Ameriki, katoliški uredniki, Josip Zalar, tajnik KSKJ. in Geo. Stonich, predsednik DSD.
Izvrsevalni odbor: VERY REV. B. SNOJ, O.F.M., REV. ANZELM MURN, O.F.M., REV. SALEZIJ GLAVNIK, O.F.M., JOHN JERIC, LEO MLADIC in LEO JURJOVEC.
Prosvetni odsek: VERY REV. B. SNOJ, O.F.M., REV. V! ŠOLAR, O.S.B., REV. CIRIL ZUPAN, O.S.B., REV. J. M. TRUNK, REV. P. PODBREGAR, in trije uredniki katoliških listov.
Vseslovenski katoliški shod se vrši v dnevih: 6., 7. in 8. julija letos 1929.
Organizacije, društva, rojaki in rojakinje pripravite se za ta shod. Takega še ni bilo med nami ameriškimi Slovenci. Vabite svoje prijatelje in agitirajte vsepovsod za čim večjo udeležbo I
Za vsa pojasnila in podrobnosti se obrnite na tajnika shoda: Rev, Salezij Glavnik, O.F.M., Box 443, Lemont, I1L
g_____.____
Kaj treba katoliškega shoda?
Kdor bi mislil, da ni potreba vseslovenskega katoliškega shoda, ta ali ne pozna, kako živi večina Slovencev v Ameriki, ali pa hoče, da naj gredo vedno toolj svoji pogubi nasproti. 1»k ni in ne more biti pravi prijatelj, ki noče rešiti, dasi bi lahko, fvojega bližnjega z rokba prepada.
Kdor pa pozna življenje naših rojakov, zlasti v naselbinah, kjer ni slovenske župnije; kdor ve, kako strašno je to nekdaj dobro naše ljudstvo radi branja brezverskih slovenskih časnikov, odpadlo od vere in verskega življenja, in ne samo to, ampak kako premnogi zdaj celo sovražijo sveto vero in Boga, kako pišejo in govore, ta mora priznati in reči, če bo tako šlo naprej, potem mora priti do strašne katastrofe. Bog, ki ga naši rojaki žalijo tako nezaslišano, prenaša dolgo in neskončno potrpežljivo. Toda udaril bo, ker ni samo neskončno usmiljen, temveč tudi neskončno svet in pravičen.
Da ne bo užaljeni Bog udaril po zasluženju, je edina rešitev, da se ljudje povrnejo nazaj h krščanskim načelom, nazaj h Kristusu, našemu Sredniku. Današnji svet je tako zakopan v hudobijah, da ga ne gane več še tako prepričevalna beseda pridigarjev. Govori se sicer in dela vsestransko, da bi vsaj liste, ki še imajo vero, ohranilo dobre in jo v njih srcih pomnožilo; toda koliko je še kristjanov, ki bi res dejansko živeli po sveti veri? Kako mnogi se zadovoljijo s samo zunanjostjo in še pravijo,, saj smo dobri kristjani, hodimo ob nedeljah v cerkev, včasih tudi k spovedi in k obhajilu. Toda take na videz kristjane boš zunaj cerkve težko ločil od drugih, ki niso katoliški kristjani. Potem se ni čuditi, da jih svet potegne s seboj, da drve ž njim proti svoji pogubi.
K^for torej gleda z odprtimi očmi to življenje naših rojakov, ta ne bo govoril, kaj je treba vseslovenskega katoliškega shoda, temveč priznal bo, da je isti edina rešitev za premnoge naše rojake, edini in zdatni pomoček privesti jih nazaj h krščanskemu življenju, nazaj h Kristusu.
Res je, velikansko delo smo si naložili odborniki shoda, in vprašamo se, ali bo ta shod tudi dosegel svoj vzvišeni namen? Če pomislimo, kako raztreseni, kako daleč narazen so naši rojaki sirom Amerike, kako jih zbrati na en kraj? Potem vse druge ovire in zapreke, notranje in zunanje. Ali se pač splača toliko delo, ki smo je imeli že dosedaj in ki nas še čaka? Na vse to odgovorim: Trdno zaupamo v pomoč božjo in Marijino. K temu zaupanju nas bodre naš višji pastir ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič z besedami: "Upam, da bo nameravani slovenski katoliški shod mogel prav lepo in na čast Slovencem uspeti. Navdušenost rada vse žrtvuje in pogumno premaguje vse zapreke."
Navdušeno hočemo delati in pogumno hočemo premagovati vse zapreke s pomočjo božjo; saj naš namen je čast božja in Marijina ter pravi blagor naših ljubljenih rojakov, zato govorimo: Naša pomoč je v imenu Gospodovem!
V veliko našo tolažbo nam je tudi dejstvo, da so vsepo- [ vsod širom Amerike zavedni naši rojaki in rojakinje navdušeni za prvi vseslovenski katoliški shod, ki hočejo pokazati v dejanju, da so pripravljeni storiti od svoje strani vse, kar premorejo, za boljši uspeh katoliškega shoda. Čast in slava njim!
Z združenimi močmi gremo na veliko delo prvega vseslovenskega katoliškega shoda.
Malo pojasnila glede vsporeda pri prvem vseslov. katoliškem shodu. — Zdaj lahko z veseljem sporočam, da je celokupni odbor za katoliški shod po dolgem in resnem premisleku dovršil konečni in neizpremenljivi vspored katoliškega shoda, ki se bo vršil 6., 7. in 8. julija na ameriških Brezjah tako-le:
Pričetek shoda v soboto, G. julija popoldne na ameriških Brezjah. Popoldne bo spovedovanje v božjepotni cerkvi Marije Pomagaj. Upati je, da bo tedaj prišlo več spovednikov v pomoč. Ob mraku se bo vršila procesija s sliko Matere božje na grič. Vsak bo imel gorečo svečko, in sprevod pevajoč lav-retanske litanije, se bo pomikal do kapelice, pred katero bo pripravljen oder in velik šotor. Tam bo naš misijonar p. Odi-lo Hajnšek imel govor o Mariji in k sklepu se bo podelil blagoslov z Najsvetejšim.
Po sklepu večerne pobožnosti bo gorel kres na čast svetima Cirilu in Metodu. Tudi električna luč bo razsvetljevala ves*grič. Ta večerna pobožnost bo v resnici nekaj izrednega lli bo živo spominjala na običaje, ki so v navadi pri božjepot-nih shodih v stari domovini. Po dovršeni pobožnosti na griču se bo v cerkvi še spovedovalo, ako bo potreba. Kateri so si naročili stanovanje za prenočišče v Lemontu in v bližini, jih bodo reditelji spremili v določene hiše. Kateri se bodo pa ho-teli kakor v domovini, malo oclpočiti, bodisi v cerkvi ali v šo*
toru ali v svojih autih, bodo imeli priliko za to nekaj ur, ker rano zjutraj ob 5. uri bo prva sveta maša in potem vsako uro ena do desetih, ko bo slovesna sv. maša z govorom. Po slovesni maši bo še ena tiha maša, tako bodo imeli priliko vsi biti pri sv. maši ter prejeti svete zakramente.
Da ne bo prevelikega navala v soboto zvečer na ameriške Brezje, se bo udeležencem shoda nudila v Chicagi prva prilika, da bodo v soboto zvečer prisostvovali akademiji Orlov v dvorani Kolumbovih vitezov, in to zlasti vsi oni, ki bodo prenočili v Chicagi.
Kateri bodo pa šli na pozdravni večer za Jednotino slav-nost v Joliet, bodo pa prenočili v Jolietu. Tako bo lepo razdeljeno in poskrbljeno za udeležence 6. julija zvečer.
Vsak udeleženec shoda naj se torej pravočasno prijavi, kje bo hotel biti v soboto zvečer, ali v Chicagi, ali na ameriških Brezjah, ali v Jolietu. S tem bo hkrati vsem udeležencem poskrbljeno po njih želji, kamor se hočejo podati. Glavno pa je, da to vsak javi glavnemu tajniku, Rev. Saleziju Glavniku, O.F.M., Lemont, 111., ki bo izročil ime udeleženca pristojnemu stanovanjskemu odseku. Vsak udeleženec shoda bo s seboj prinesel svojo izkaznico za stanovanje, kar naj vsak pove ali za eno noč ali za dve, namreč v soboto ali tudi za nedeljo noč.
Središče vsega shoda bo pa v nedeljo popoldne 7. julija. Zbiranje za manifestacijsko procesijo se bo začelo ob pol eni uri, to je standard time ali solnčni čas, katerega se držimo pri vseh prireditvah na ameriških Brezjah. Za zbiranje je določen hrib za samostanom. Tam je prostora v obilici tudi za petdeset tisoč in več v senci košatih dreves. Drugi ali srednji grič je pa določen za parkanje autov, kjer se bodo razvrstili tako, da bodo v bližini in vendar ne bodo niti najmanje motili ljudi, kajti ko se pripelja auto z udeleženci pred cerkev, bodo reditelji vodili nje na prvi grič k svoji skupini. Driver bo pa zapeljal auto na drugi grič, kakor mu bodo od-kazali reditelji.
Ko se uvrste udeleženci shoda po naselbinah in določenem načrtu, se bo dalo znamenje s potrkavanjem zvonov za manifestacijski sprevod, ki bo korakal s prvega griča mimo cerkve na tretji grič, odločen za shod. Zdaj delajo zložno in široko cesto na ta grič, katere bodo vsi veseli. Pripravljen bo pred dvorano velik oder za povabljene cerkvene in vladne zastopnike, govornike in odbornike shoda, istotako tudi velikanski šotor. Ta bo varoval udeležence pred žgočim solncem, v slučaju dežja bodo pa pod streho. Zato se bo shod lahko vršil v vsakem vremenu.
Toliko o nedeljskem glavnem shodu.	>
Da se bo pa ohranil trajen sad prvega vseslovenskega katoliškega shoda, bo imel Prosvetni odsek vqdstvo v pondeljčk pri zborovanju. Dopoldne bo slovesna zadušnica za vse pokojne ameriške Slovence. Ta dan bodo imeli gospodje duhovniki zborovanje in bodo določili smernice za prihodnje prosvetno delo med ameriškimi Slovenci.
Bodi prvi vseslovenski katoliški shod toplo priporočeni vsem rojakom in rojakinjam v gorečo molitev za božji blagoslov in srečen njegov izid.
.	P. Benigen, načelnik izvrševalnega odbora.
XIII. IZKAZ PRISPEVKOV ZA VSESLOV. KATOL. SHOD.
Dr. Krščanskih žena in mater, Pueblo, Colo. ..............$	-5.00
Dr. Marije Pomagaj št. 164, Eveleth, Minn..................................10.00
Dr. sv. Terezije št. 17 DSD., Ottawa, 111......................
Dr. Marije Pomagaj št. 190 KSKJ., Denver, Colo......
Dr. Marije Pomagaj št. 79 KSKJ., Waukegan, 111........10.00
Dr. sv. Jožefa št. 7 KSKJ., Pueblo, Colo..........................................25.00
Dr. sv. Helene št. 193 KSKJ., Cleveland, 0..................................5.00
Dr. Hrv. Bratske Zajednice št. 55, Soudan, Minn. ..............7.00
Dr. sv. Ane št. 170 KSKJ., Chicago, 111..................................................5.00
Tajnica Josephine Bradish je nabrala v Ottawa, 111., od K. Bajuk, L. Lekan, F. Hren in Josephine Bradish, vsaka darovala po $1.00, skupaj ................................4.00
Med članicam v Denverju so nabrale: Po $1.00 so da-
5.00 5.00
...............................................................................................................................................
SUPERIOR FUNERAL SERVICE
EDWARD SCHMIDT, Funeral Director
The Ballhorn Funeral Temple
Uporaba mrtvašnice brezplačna. — Odprto noč in dan. | Phone 439. 8th Street in St. Clair, Sheboygan, Wis. |
%]iiiiiiiiiiii[]iiiiiiiiHiiE]iiiiiiii!iiiniiiii!iiiiii[]iiiiii!iiiii[]iimiiiiiiit}iiii..........................................................................
Jacob Gerend Furniture Co.
704-706 West 8th Street. Sheboygan, Wis.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
Telefon: 377-J — 4080-W.
On the Cor. 8th Str. ind New York Ave., Sheboygan,
Merchants & Miners Bank
CALUMET,
MICHIGAN
Glavnica $200,000 VJJ WW Preostanek $200,000
Nedeljeni dobiček.......$190,000.
GORDON R. CAMPBELL, predsednik THOMAS HVATSON, podpredsednik FRANK J. KOHLHAAS, V. P. in blag. E. H. MANGER, pomožni blagajnik W. G. CUDLIP, pomožni blagajnik PETER TALENTINO, pomožni blagajnik.
IZVRŠUJE VSA BANČNA POSLA ZANESLJIVO.
rovale: Ana Turšich, Frederick, Colo., Mary Ko-privec, Denver, Colo., Ana Major, Frederick, Colo., Ana Virant, Denver, Colo., Ana Marolt, Denver, Colo., Mary Perme, Denver,Colo., skupaj 6.00
Rt. Rev. Msgr. A. Ogulin, St. Paul, Minn..................... 25.00
Pri društvu sv. Ane št. 139 KSKJ., La Salle, 111., se je nabralo med članicami, ki so darovale kakor sledi: Po $1.00: Frančiška Bučar, Ivana Bruder. Po 50c so darovale: Rose Uranich, Frances Jančer, Mary Jančer in Rose Urbane. Po 25c so darovale: Theresa Ajster, Mary Bildhauer, Agnes Baznik, Mary Hrovat, Mary Jane, Mary Setina, Agnes Bildhauer, Alojzija Podveršek, Agnes Filipek, Mary Retzel, Mary Petek, Theresa Besal, Mary Pražen, Christina Grdovič, Frances Gende, Agn.
Cojnik, Mary Kastigar, Mary Baznik. Skupaj...... 8.50
Nadaljni darovi fare sv. Štefana v Chicagi: Družina Frank Vidmar $2.00, J. Fale st. $1.00, Epima Me-glin $1.00, M. Lončar $3.00, Ana Shiller $2.00, družina Kolenko $1.00, John P. Pasdertz $1.00, Martin Frank $2.00, Theresa Šinkovec $1.00, Joseph Forkaš $1.00. Skupaj darovi od sv. Štefana 15.00
Martin Miller, Chicago, 111............................................... 2.00
Anton Koren, Chicago, 111. .............................................. 2.00
Plemel Ana, Northlome, Minn......................................... .50
Banks Anna, Detroit, Mich............................................. 3.00
Burgar Frances, Brooklyn, N. Y.................................... 2.00
Peterka Frances, Brooklyn, N. Y.................................. 1.00
Math Zugel, Anaconda, Mont........................................ 1.00
Frank Gabrenja, Cleveland, 0....................................... 5.00
Skupaj prispevki zadnjega leta ............................$152.00
Zadnji izkaz ............................................................ 810.10
Skupaj v blagajni do 5. maja 1929 ........................$962.10
Vsem darovalcem naj ljubi Bog stotero poplača. Posnemanja je vredno, kakor je fara sv. Štefana v Chicagi storila z malim darom posameznika, pa se je veliko doseglo. Lepo je tudi, kakor naše dobre žene delajo, ki zbirajo, kakor v La Salle ter Ottawi. Hvala Vam, ki zbirate za dobro ter take potrebno stvar kakor je katoliški shod. Ko bi se pri vseh fa-rah nekoliko nabralo, bi veliko dosegli.
Leo Mladič, blagajnik.
TRIJE ROBCI LUDVIKA XVI.
Francoskemu kralju Ludviku XVI. so vsako jutro prinesli na srebrni tableti tri prekrasne robce. Francoski in nemški kulturni zgodovinarji so si ubijali glave in ugibali, čemu je .moral imeti Ludvik XVI. vsako jutro baš tri robce. Ali bi mu ne bil zadostoval samo eden? Saj, če je imel hud nahod, bi lahko vsak hip mignil služabniku, ki bi mu prinesel svežega.
Res, toda teh robcev se dr-
ži zanimiv del zgodovine običajev na nekdanjem francoskem dvoru. Lahko bi se reklo: troje robcev je bil simbol, na katerega je bil francoski dvor ponosen že celo stoletje.
Že stari Rimljani so uporabljali dve vrsti robcev: tako zvani potni robec (sudarium), s katerim so si brisali znojni obraz, in pa ustni robec (ora-rium), ki je nadomeščal današnji prtiček za brisanje ust in prstov. Ti dve vrsti robcev
so izdelovali iz svile, ali pa iz egiptovskega platna, kakor je bil pač Rimljan premožen. O-hranila sta se v uporabi do 16. stoletja. Do te dobe pa ni nikomur prišlo na misel, da bi se v robec vsekoval. Le če je n. lir. igralec ali govornik začel pred občinstvom kihati, je moral zaščititi nos z enim ali drugim robcem, ki ga je imel slučajno pri sebi.
Leta 1560 pa je Jean Nicot zanesel na Francosko tobačno rastlino. Francosko kraljico Katarino Medici so jeli prepričevati, da je tobak za nju-hanje splošno zdravilno sredstvo. Učinek tega je bil, da se je "šnofanje" na francoskem dvoru naglo udomačilo. Najprej so "šnofali" radi tega, da bi pregnali glovobol in druge telesne in duševne težave, naposled pa je postalo 'šnofanje" razvada in neke vrste u-žitek. Ker pa je imel tobak za njuhanje to lastnost, da je pospeševal čiščenje nosu, zato se je pokazala potreba, da bi kazalo nositi v ta namen pri sebi poseben robec. Razume se, da to ni smel biti robec, s -'katerim so si otirali boJjši ljudje obraz ali usta, ampak poseben, nalašč za nos namenjen robec. In so g-a vpeljali. Robec, določen za nos, je bil velik in barvast, zakaj na belem bi se preveč poznali rjavi madeži od tobaka. Tako je bil Jean Nicot prav za prav začetnik nosnih robcev. Francoskim kraljem so poslej često poklanjali v dar po tri dragocene robce, ki naj bi "veličanstvu" služili v tri različne namene: za obraz, nos in usta.
-o-
CALLES V POSETIH V ARIZONI.
Douglas, Ariz. — Geti. Plu-tarco Elias Calles, vrhovni poveljnik zvezinih čet v Mehiki, je te dni z aeroplanom dospel v Arizono, kjer bo ostal za nekaj dni. Posvetovati se hoče z gen. Almazanom in drugimi častniki.
Zavod kvalitete in postrežbe od leta 1912.
ZALOGA POHIŠTVA SN RADIJEV
za gotovino ali na lahke obroke
Govorimo tujezemske jezike. 2107-11 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
<
Brezdvoma uvidevate, da kar kupite v 'tem času, ko so razprodaje na dnevnem redu, da s tem prihranite denar. Karkoli izberete sedaj, radi držimo za poznejše dostav-Ijenje.

VELIKA IZBIRA "ZOF IN STOLOV" ZA VAŠE PARLORJE.
Vseh vrst, najlepše narejene. Take sestave za parlorje kot na sliki prodajamo v tej razprodaji od
$79.50
NAPREJ
Imamo splošno znane "Fada" in "Stewart" in "Warner" Radije v veliki izbiri in vseh modelov. — Priuite, da jih slišite in potem izberete.
POSTELJ,
ki jo videte na sliki je tako-imenovana "Simons" postelja. Narejena za posebno ceno v tej razprodaji. V tej razprodaji stane postelj s "špringom", blazino in vsem samo
$17.50
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocooooooooooooo
KANADSKI VESTNIK.
oooooooooooooocoooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
ZANIMIV DOPIS ROJAKA IZ KANADE.
Nelson, Canada.
Pa smo zopet v mestu. Doli v So. Slocan nas je bilo prošli mesec veliko odpuščenih z dela. Ogromna električna centrala je gotova. Ima moči za 70 tisoč konjskih sil. Tam so sedaj tri centrale na miljo oddaljenosti. Vse so last West Kostenay Power & Light Co. Ista kompanija ima v načrtu eno še večjo, katero začne delati v prihodnjih letih. Letos začne ista kompanija graditi zatvorni jez blizu Nelsona. To delo bo manjšega obsega. Ta kompanija dela ogromne dobičke z elektriko. In kako ne bi. Saj se je delalo tako, da se človek ni imel časa niti vzravnati. Delavcev se je dobilo dosti in če ne moreš ti garati, bo pa drugi. Kdor je hotel obstati, je moral dosti prestati. — Mnogi so pustili delo in so šli drugam; nazaj jih več ni bilo.
Vzrok, da se je to delo izvršilo tako hitro, je zopet pripisati strojem. Parna lopata je v nekaj mesecih izkopala o-gromno množino kamenja. Dosti je naredil "derick". Brez nesreč tudi ni bilo. Še 1. 1926 v poletju se je bil zlomil derick, ko so delali nočni šiht. Pri tem je ubilo enega Hrvata, J. Buborca, in tri može drugih narodnosti poškodovalo. Še isto leto je Steam shovel zlomilo desno roko v zapestju Fr. Bedeku, doma od Zagreba. Bil je večkrat operiran. Roka mu ne bo več za težko delo. Ko je prejel odškodnino, je lansko leto odšel domov v stari kraj. Lani se je eden karpenter- poškodoval pri padcu 15 čevljev. Letos okoli 20. febr. sta se utopila dva človeka, eden Finec, drugi Hercegovec. Prevažali
so cement v boatu in so preveč naložili. Čoln je zadel ob kamen in se prevrnil. Tretji, Šved, je še pravočasno skočil, se prijel za jekleno vrv in se tako izvlekel. Ostala dva nista mogla izplavati, ker sta bila močno oblečena. Šele sedaj po dveh mesecih so našli Finca, ki ga je naraščajoča voda vrgla ven. Za Hei-cegovcem pa še ni sledu.
Construction delo je dostikrat nevarno, ker se mora delati na veliki višini. Posebno za karpentre (tesarje), ki nastavljajo forme,jih trgajo proč in spuščajo, ko je betonsko delo gotovo. Vse centrale tukaj so narejene iz betona (concrete). Stolp za vzdigova-nje konkreta je bil 160 čevljev visok. Bilo je tukaj le par mož, ki so se upali na tako višino. Včasih so morali ležati počez na dveh kablih in uravnavati vrvi. Enkrat so se konopne vrvi utrgale, žlebi so- se obesili, beton se je vsul nd tla, toda k sreči ni bilo nikogar spodaj ne zgoraj.
Zdaj je tu v mestu veliko ljudi brez dela. Mnogi niso celo zimo delali. Lansko leto je bilo ob tem času tudi slabo za delo, tkoro tja do junija. Mnogo ljudi je prišlo letos sem, ker se je govorilo, da bo tu dosti dela. Pa ga menda ne bo preveč, ker se je že večkrat tako govorilo, pa je ostalo le pri besedah.
Lepo je bilo te dni v Nelso-nu. Bil je sv. misijon. Vsako jutro so bile štiri maše; ena z leviti. Zvečer litanije, rožnive-nec in govori. Cerkev je bila vedno polna. Posebno lepo in ganljivo je bilo videti procesijo s sv. Rešnjim Telesom, ki so jo opravili v cerkvi, hodeč izmed klopi. Nastopala je šolska mladina tukajšnji? akademije
sv. Jožefa. Najmlajše deklice so trosile cvetje pred Najsvetejšim. Tudi večerna opravila so dolgo trajala. Baš sem zadovoljen, da sem zdaj v mestu in da sem vse to videl. Človeku se vse to še lepše zdi, ko dolgo časa ne vidi cerkve in redko sliši in vidi kaj lepega. Cerkev Marije Brezmadežne je razen podstavka lesena, toda je velika in zelo lepa, da si jo je vredno ogledati.
Ali smo se pa kaj pridno u-deležili teh pobožnosti mi Slovenci, katoliki? Rečem, da v prav malem številu. Tu je par ducatov Hrvatov, pa ne vem, če je bil kateri v cerkvi, niti v nedeljo ne. "E ma, kad drugi ne ide, što ču i ja. Šta bi mi kazali, da idem. Zli čemo svi u nebo, ili svi u pakao." Ta je še dosti dober, kateri tako reče. Kaj pa rečejo nekateri, to ni za govoriti. To je sad slabe vzgoje in slabih knjig. Stavba, katero zidajo brez Boga, ne bo obstala. Saj pravi sv. pismo: Zastonj zidajo zidarji, ako Gospod ne zida. — Delo brez Boga je vse en Babilon, t. j. zmešnjava, ki se zruši, ker je samo materijah Duh pa ostane vekomaj. Krist je rekel: Kdor veruje in bo krščen, bo zveličan, kdor ne veruje, bo pogubljen. — Kdor torej ne veruje, postavlja na laž Kristove besede večnega življenja. Verujmc Kristu Bogu, ki je bolnike o-zdravil, mrtve obudil, za nas trpel, od mrtvih vstal, v nebo odšel, odkoder pride sodit žive in mrtve, t. j. žive in mrtve po duši. Kaj bi bilo treba Kristu trpeti vse to, če. ne zaradi duš in večnega življenja. Saj če bi ne bilo duše, kot uče nekateri modrijani, bili bi kot vsaka druga stvar, ki malo časa živi in potem zgine. Bog pa je človeka ustvaril po svoji podo.bi-za nekaj višjega, za plačilo, ki ga človek zasluži, ako veruje. Saj je Gospod zapovedal, naj verujemo v vstajenje mesa, to je naših teles z dušo, in v večno življenje. In še je rekel:
Kdor hoče priti za menoj, naj se poniža itd. Krist sam se jc ponižal do trpljenja za nas, mi se pa nečemo ponižati in priznati njegov nauk, torej tudi njega ne. Poslal je tudi Duha Resnice na svet, da razsvetli ponižne in one, ki verujejo. Ne razsvetli pa onih, ki ga odbijajo in zaničujejo. Zato bodo tavali v temi in ne bodo našli izhoda. Gospoda so zavrgli. On jim se pa posmehuje.
Je dosti Hrvatov, ki so prav dobri in verni ljudje. Čast jim in tudi onim, ki so vsaj nepristranski in zavračajo take k!a-fače s tem, da jim rečejo, naj vendar pustijo verovati vsakemu, kar kdo hoče. Dobri so, ali bolje bi morali povedati, takim čenčarjem naj ne govore, kai-ne razumejo.
Tu nas je dva para Slovencev. Bili smo vsi v nedeljo pri maši. Žal bi nam bilo, če bi ne bili šli. Včasih gre kateri tudi v delavnik in zvečer k večer-nicam ali šmarnicam. Če bi bilo tu delo, najrajši bi človek tu ostal, pa ga ni, ker mesto Nelson ne more zaposliti še vseh svojih stanovalcev. Tu je le ena pivovarna in ena Jam rac-tory, Sawmill- in nekaj majhnih delavnic. Mesto šteje čez jOOO prebivalcev.
Kmalu se bomo morali gibati za delom in oditi, kdo ve kam. Do tedaj pa pozdravljeni vsi. Bog živi!	F. Balkovec.
--o-
Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Ameri-kanski Slovenec!"
KADAR POTREBUJETE OBLEKO, OBIŠČITE
Jos. Stukel
1006 No. Broadway, Joliet, 111.
Prodajam in osebno garantiram FAIRBANKS OBLEKE IZ ČISTE VOLNE, narejene po meri. Unijsko delo.
$23.75 $29.50 $36.50
Tajniki. Ako želite napraviti postranski zaslužek, bi Vam priporočal, da pišete Fairbank Tig. Co., 2302 Wabansia Ave., Chicago, 111.
S Cigareto ki je tako dobra kakor Camel , zadošča priprosta resnica
Cam
CIGARETE
ZAKAJ SQ CAMEL BOLJŠE CIGARETE
Camel so napravljene iz izbranega tobaka, ki je rastel, bil upravljan in mešan s strokovnjaško pažnjo.
Camels so mile in lahke.
Okus Camel je blag in zadovoljiv.
Camels so hladne in okrepčujoče.
Izrazitost Camels je vedno ugodna, bodisi v hiši, bodisi zunaj.
Ne utrujajo okusa ter ne puščajo po-okusa po cigaretah.
(Nadaljevanje z 3. str.)
je pretrgala bivanje. Kdor j torej po dnevu 3. junija 1921 odšel iz Združenih Držav in se zopet nezakonito povrnil po preteku enega leta, nima pravice legalizirati svoje bivanje. Če pa je odšel za manj kot šest mesecev in — ob tehtnih razlogih — za več kot šest mesecev, ali za manj kot eno leto, bo smel legalizirati svoj prvi prihod in s tem svoje dosedanje bivanje v Združenih Državah.
Dobri moralni značaj.
Izprašujoči nadzornik mora ugotoviti ,da je prosilec "oseba dobrega normalnega značaja". V to svrho je naloga nadzornikova, da ugotovi, v kolikor je to mogoče, vire, iz katerih more dobiti informacije v tem pogledu. Kasneje pa mora izvesti potrebne preiskave in poizvedovanja, ki utegne spraviti resnico na dan.
Ne podvržen deportaciji
Le malo je razlogov, radi katerih inozemec more biti deportiran po preteku petih let, odkar je prišel v Združene Države. Inozemec, ki je prišel v Združeen Države pred 3. junija 1921 in ni zapustil Združenih Držav tekom zadnjih pet let, v splošnem ne more biti deportiran. Sicer je res, da nekatere vrste inozemcev morejo biti deportirane vselej, namreč inozemci, ki so anarhisti ali zagovarjajo nasilno str-moglavljenje ameriške vladavine, nadalje osebe, ki se ba-vijo s prostitucijo, in inozemci, ki so/bili več kot enkrat obsojeni na vsaj leto dni zapora radi zločina, vsebujočega "moralno hudobnost".
Registracija prihoda.
Izpraševanje inozemca in prič se vrši pod prisego v obliki vprašanj in odgovorov. Po izpraševanju mora izprašujoči nadzornik pripraviti poročilo o tem, kar je ugotovil glede zgoraj (navedenih šestih točk, in poslati to poročilo general-
nemu priseljeniškemu komisarju. Ako on najde, da so podani dokazi zadovoljivi, izda povelje, da se za inozemca napravi "record of registry" (zapis) v dvopisu. V to svrho treba predložiti dve fotografiji, eno in tri četrtine inč široki in dve in eno četrtino inče dolgi, ne montirani in ne retuširani, ki podata sliko prosilca brez klobuka in pokazujeta ves obraz. Prosilec mora podpisati fotografiji na sprednji strani (ne pa čez obraz). Te fotografiji se prilepita spisu. Izvirnik postane del uradnih zapiskov priseljeniške postaje v onem kraju, koder je inozemec prišel v Združene Države. Dupli-kat pa se izroči naturalizaci.j-skemu uradu, tako da bo na razpolago, kadar inozemec želi zaprositi za naturalizacijo.
V slučaju, da se prošnja za registracijo odkloni iz kakega vzroka, se inozemec obvesti in se mu povrne plačana pristojbina $20.
Spričevalo o registraciji.
Tudi inozemec dobi spričevalo (Certificate of Registry), iz katerega bo razvidno, da je bil njegov prihod legaliziran. Tudi za ta dokument sta potrebni dve fotografiji, kakršni smo zgoraj opisali. Inozemec bo moral sam priti po to spričevalo na priseljeniško postajo, kjer je bil izprašan, ali, ako živi daleč od nje, na najbližji poštni urad. Bo moral podpisati to spričevalo v prisotnosti priseljeniškega inšpektorja ali poštarja. Tudi priseljeniški nadzornik mora podpisati to spričevalo.
Praktičen nasvet.
Vsi oni, ki pričakujejo od-pomoči od novega zakona in ki imajo pravico legalizirati svoj prihod v zmislu tega zakona, ne morejo zaenkrat storiti ničesar do 1. julija tega leta. Kdo bi rad stvar pospešil, si lahko pred tem preskrbi potrebno tiskovino (Form 659), da jo izpolni in odpošlje takoj po 1. juliju. Ta tiskovina pa še ni na razpolago, pač pa utegne biti na razpolago v krat-
kem času. Ssvoječasno priobčimo natančnejše poduke o vsem postopanju, čim bo mogoče dobiti informacije o praktični shrani postopanja.
•-o-
Smrtna kosa.
V Slov. Bistrici je v nedeljo, 7. aprila umrl davčni nadupra-vitelj tamošnjega davčnega u-da Vinko Gal v 49. letu. Podlegel je pljučnici.
NAROČNIKOM AMER. SLOVENCA V ELY, MINN.
naznanjam, da imam v zalogi Father Odilove nabožne plošče, ter da sprejemam naročila tudi za druge slovenske plošče. Prejel sem zalogo slov. in angleških molitveni-kov. Oglasite se pri
JOS. J. PESHEL, 439 E. Camp Street, Ely, Minn.
STALNA SLUŽBA.
Iščemo hlapca za govejo t živino. Mora biti samski, 30 ! do 45 let star. Imel bo pri j| nas stanovanje in hrano. Plača bo po dogovoru. — Prednost imajo taki, ki se razumejo tudi na poljedelstvo.
Ponudbe naj se pošljejo na FRANCISCAN FATHERS Box 443, Lemont, Illinois.
ŠE JE ČAS
'a se priglasite za naše glavno potovanje v stari kraj, katero bode na JULIJA t .1. na najmodernejšem oarniku Francoske linije — lie de France. Potniki bodo šli na parnik :e na 30. maja zvečer. Ako ste namenjeni odpotovati v tem času, tedaj je reba, da se takoj proglasite. Imamo ;e nekaj jako dobrih prostorov na -azpolago, toda ne odlašajte več. Se lanes pošjite svojo prijavo in aro. — Potnike tega potovanja bo spremljal laš zastopnik prav do Ljubljane.
IS02 WEST 22ndvSTREET, CHICAGO
POSEBNE ČEKE ZA PETEK IN SOBOTO, 10. IN IL MAJA
Dolge hlače za dečke, velikost 8 do 15, vredne $2.50, po ....................................
Moška volnata obleka, velikost 35 do do 44, po ..............................................
Moške in deške, $1.50 čepice, vseh velikosti — po ...........................................................-
Moške in deške $1.00 čepice, — ob zaključku
$1 $13.75 75*
1 1
i i
$8.75 1
Sili
$1.95 $8.75 $1.49
Plava "Serge" volnena obleka za dečke,
velikost 7 do 15, po ..............................
Beli otroški čevlji na en jermen —
samo po ....................................................
Volnate, $15.00 obleke za ženske, velikost 16 do 44, po ....................................
Ženske $5.00 svilnate "Pangee" obleke,
dolgi rokavi, velikost 14 do 38, po..........
VELIKA POSTREŽBA MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH ČEVLJEV PO ZNIŽANI CENI.
Dobra postrežba - - Vsak dan dobro blago.
PALACZEV P0GREBNIŠKI DOM
Naša postrežba je brezplačna, kar se tiče rabljenja naše mrtvašnice. — Prevažamo umrle osebe iz vseh delov mesta in okrajev v, našo mrtvašnico. — Naše pogrebne cene za pokope, so najnižje, ki mogope. — Naši automobili so na razpolago za vse slučaje. — Telefonska služba dan in noč. — Obrnite se v vseh zadevah na nas!
NA 22. JUNIJA se vrši naše predzadnje skupno potovanje to poletje in sicer na MAJESTIC-U, ki je največji partuk-na svetu in ki pripada White Star Liniji. To potovanje je namenjeno zlasti za stariše s šolskimi otroci. Potnike bo spremljal prav do Ljubljane Mr. Jos. Mihelich iz Cle-velanda, ki je že pred par leti vodil enako potovanje na istem parniku. On torej pozna pot in parnik in je zato v stanu nuditi potnikom pomoč v vseh ozirih. Tudi za to potovanje je treba, da se takoj priglasite.
NA 6. JULIJA se vrši naše zadnje poletno skupno potovnje in isto obeta biti eno izmed najprijetnejših. Isto se vrši na udobnem brzoparniku Francoske linije — Ue de France — kateri je postal v zadnjih par letih izredno priljubljen. Potniki bodo imeli dobro spremstvo prav do Ljubljane.
Ako Vam ne kaže pridružiti se enemu izmed omenjenih potovanj, lahko potujete sami in sicer kadar in po kateri liniji hočete. Mi zastopamo vse važne linije in Vam zato v vsakem oziru lahko postrežemo.
Vsa pisma in druge pošiljke naslovite na
PRUDENTIAL BANK
(Prej — ZARAJŠEK & ČESARK) 622 Ninth Ave., cor. 44th St., New York, N. Y.
(I- t osi), K. 1. 'Reynolds Tobacco ConilMU/, Wiiintuil-Sulcm, N.
tM
FRANK E. PALACZ,
Registrovani embalmer.
1916 West 22nd Street
Telefones: Canal 1267. — Residence
WM/MIW1'
LOUIS J. ŽEFRAN,
Registrovani embalmer. Chicago, Illinois.
Rockwell 4882 in 8740.
mm
1 1 1 1 1
PREVZAMEM
vsa zidarska dela, z opeko ali s cementom, poprava in omet zidanih hiš, izdelovanje garažev itd. Dimnike popravljam in izdelujem nove. Cena nizka — delo trpežno.
CHARLES BATTISTIG, 1840 W. 23rd St., Chicago Tel. Lafayette 2401
POZOR!
Chikažani lahko plačajo plin, elektriko in takso za vodo v
URADU AM. SLOVENEC
iMntiimnrimnimmrmminnmnimmnnnHtnTCU
imufMmniTnmnmmiu
......................

na božjih cvetk
ra^rmimnm.cnrr.rg.Tra:mrurumr,aOTn^
Pred vsem pa jo je zanimalo pripovedovanje o domovini njene matere, ki jo je bil prepotoval Dahnow. Ce kak močan pretres takorekoč ustavi človekov duh, mu je treba često nekoliko pogona, da zopet pravilno zaniha. In za Noro je bilo baš zanimanje za domovino njene matere tak pogon, ki ji je zbujal povsem nove misli.
A kljub temu, da je Dahnow na tako preprost in neprisiljen način občeval z njo, kljub temu, da mu je vedno dokazovala, kako dobrodošel ji je bil in da se je često domislil onih Sickingovih besed, vendar je preje prešla pomlad v poletje in to zopet v jesen, preden se je toliko opogumil, da je uveljavil drzni vitezov sklep. Morda so ga le preveč prosto pozdravljale Norine oči in mu je le pre-rada podajala roko?
Z izgovorom svojega znanstvenega zanimanja se je bil za stalno naselil v prestolici. Njegovi znanci so se čudili, da je bival tam celo v vročem in prašnem poletju; a on se je izgovarjal, češ, da ga je utrdilo tropično solnce. Znanost je dobila v' njem na videz zelo pridnega učenca.
Mar je bila Nora še vedno tako zatopljena vase, da ni prav nič slutila, kaj se godi v Dahnowovem srcu ? Da, res, kajti ko se je ta nekega dne opogumil in izrekel odločilno besedo ter ji ponudil vse, kar more moški nuditi ženski, ki jo ljubi, jo je silno iznenadilo. In on je bil pač mož, ki je mogel pridobiti žensko, srce — zlasti v tem trenutku, ko je tako mo.^ko resen in tako globoko ginjen stal pred njo, kakor da je privrelo na dan vse kar je leta in leta skrival v svojem srcu.
A'iz njenih oči je sevalo samo iznenade-nje. Velikanski, vsemogoči pomisleki so vstajali pred njo in ni mu pustila niti časa, da bi jih ovrgel. "Njeno ime je tako onečaščeno pred svetom" — Dahnow se je samo lahno nasmehnil. "Loči ju vera" — kako resno in s kako trdnimi obljubami ji je skušal ovreči ta pomislek, če tudi je ona zmajevala z glavo. "Potrebuje jo oče in bratec, ki je tako za-puščfen — in govorila je o prijateljstvu, ki je tako lepo in njej tako drago, katero pa bi razdrl vsak drug načrt. Govorila mu je toliko o njegovem življenju, ki se mu tako bogato nudi, o znanosti, ki jo on izpopolnjuje in o vsem, kar se mu more še nuditi; kako neskončno dobre, srčne želje in zagotavljanja ! Človek ni nikdar zgovornejši kot takrat, ko hoče kaj odkloniti.
Dahnow jo je mirno poslušal. Videl je, kako boječe upira vanj svoje oči, kot da se boji, da ne bi zgubila zadnjega prijatelja; videl je pa tudi, da v njenih očeh ni niti enega žarka, ki ga je pričakoval. Morda pa je bil prezgoden ? Morda se ji še ni bil izlečil spomin? Dahnow je bil potrpežljiv mož in je lahko čakal. Morda bi se ji bilo treba • šele polagoma privaditi misli na novo ljubezen.
"Pa naj bo, kot da nisva ničesar govorila o tem," je rekel preprosto.
Nora mu je pri tem tako hitro in zaupno segla v roko, da je z nekakim bridkim občutkom spoznal, kako lahko ji bo pozabiti, o čemer sta govorila in kako vesela je, da sme to pozabiti.
Kakor prej, tako je prihajal Dahnow tudi sedaj in prebil dolge ure v krogu male dru-žinice. Vse zimske večere je zabaval ravnatelja, kateremu je spretno znal zbujati spomine ali pa je igral domine, s katerim si je
preganjal dolge ure. Dečka je ujčkal na kolenih ter mu pripovedoval vesele povesti, zakaj njegov veseli smeh mu je zelo ugajal, morda zato, ker se mu je često zazdelo, kakor da čuje v njegovem glasu Norinega. Njej sami je prinašal knjig in umetnin, česar se je pač mogel domisliti, da bi ji razvedril srce in ji zbudil duha. Noro je to v resnici osvežalo in se je z zanimanjem zatapljala vanje. Če se srce odpove svojemu gospodstvu, tedaj ga često prevzame duh in zavlada. Le iz neplodnih tal ne more pognati nič novega; čim bogatejša pa je narava, toliko laže zopet požene ljove kali.
In kot je sladek mik prve mladosti, njene sveže preprostosti, tako in še skoraj večji je čar razumne žene, ki lahko sledi moževim mislim.
Dahnow je to dobro čutil; nikdar se mu ni zdela tako lepa kot zdaj, ko ji je začela izginjati žalost iz obraza in se je razlival čezenj jasen mir, ki je sledil viharju.
Čutil je to, kadar jo je opazoval, kako ljubko gospodinji mali družini, bodisi, da je stregla svojemu očetu, bodisi, da je varovala svojega bratca ali pa urejevala mali dom; vse je vršila z mirnostjo, ki jo daje človeku zdravi razum in nesebična vdanost v svoj položaj — mirnost, ki je tako očarala barona Dahnowa.
Kljub vsemu čaru ali pa ravno vsled tega pa ga je nekega dne nenadoma zapustil njegov lasten mir. "Ne morem več priti," je rekel s skoro zamolklim glasom ter vstal in odšel brez nadaljnega pozdrava ali slovesa.
Nora je skočila kvišku, kakor da mora pridržati prijatelja, kakor da ga mora poklicati nazaj — a nato je obstala kot pribita in položila roko na burno utripajoče srce. . .
Slednjič se je zopet pomirila in sedla; saj vendar ni imela pravice, vezati ga na svojo usodo, njega, ki bi mu za vso njegovo ljubeznivost ne mogla nuditi ničesar, za katerega ne čuti nikakega nagnjenja v svojem srcu.
Mar je bila tako zadovoljna s svojim sedanjih življenjem? Ah, ne — iz njenih prsi se je izvil bridek vzdih za edinim prijateljem, ki ga je še imela. . .
Dahnow je odšel. Morda pa je še pričakoval, da ga bo Nora poklicala nazaj, upajoč, da se mu bo tako še enkrat ponudila prilika, da ovrže njene pomisleke.
Če je tropično solnce utrdilo Dahnowa proti našemu poletju, pa ga je vendar po-mehkužilo za zimsko vreme — tako prepa-del je bil videti debeluhar, tako zelo ga je bilo izpremenilo nekaj mrzlih mescev. Prijatelji so mu resno svetovali, naj si zopet poišče toplejše podnebje.
Dahnow ni ugovarjal in je povezal svojo popotno culo, še preden je bilo pričakovati neprijetne "spomladanske sape", kateri se je hotel izogniti.
Njegovi bratje so mu sicer svetovali, naj si rajši osnuje kako pametno domače ognjišče ; pri kaki čedni ženski bi mu prešle vse podnebne neprilike. Toda ena njegovih sester, ki je imela celo kopo otrok in je v materinski previdnosti gledala na strica, je me; nila, da "vendar ni potrebno za vsakega, da bi se ženil in pri Klemenu je bilo že davno opaziti, da nima nikakega zmisla za to. Pustite ga, naj živi po svoji volji. . . da le ne bi šel zopet čez morje!"
(Dalje prih.)
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
JSt
DOBRO
delo, postrežbo in nizko ceno dobite pr: nas!
Pišite nam do cene predi.io oddate naro« ilo drugam!
IZVRŠUJEMO
točno in po najnižjih cenah vsa tiskarsko stroko spadajoča dela. se priporočamo slavnim društvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Nobeno naroc/lo preveliko, nobeno premalo.
JS
AMERIŠKI SLOVENEC
1849 West 22nd Street. CHICAGO, ILL,

OOOOOOOOOOOOOOOOO O OOOOCOOOOOOOOOOOOOOO-OOO <
o
POLJE
0000-0000-0000 . j "ifrunk 000000000000
«1
»-»g'w-csgfig-', r saggggrnMBa&i
Najnovejša plošča.
25107—Dobro jutro, ljubca moja,
Ko dan se zaznava, žensko petje, duet..................75c
Dve naši priljubljeni znanki nastopita na tej plošči, namreč M. Udovič in J. Lavše. S tem se plošča že sama priporoča, kajti po svoji ljubki melodiji in živahnosti nič ne zaostaja za prejšnjimi.	}
DRUGE NOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE. #
25067—Fantje	se zbirajo, moško petje,
Na planine, petje, zbor "Jadran" ............................75c
25068—Črne	oči, valček
Fantje se zbirajo, moški kvartet ..............................75e
25069—Stari	šotiš
Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem ....................75c
25070—Al'	me boš kaj rada imela
Carlota valček, orkester ............................................75c
25071—Regiment	po cesti gre, s petjem
Sebelska koračnica, harmonika ................................75c
! 25072—Štajerska
Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75c
j 25074—Sokolska koračnica
Kje je moja, harmonika in kitare............................75c
25075—Slovenske	pesmi
I	V slovo, ženski duet in klavir....................................75c
25076—En	let' in pol
1	Ljubca moje, ženski duet in klavir............................75c
25077—Dolenjska	polka
I	Štajerski Landler, godba ..........................................75c
25078—Dunaj	ostane Dunaj
Neverna Ančka, harmonika in kitare ......................75c
25079—Danici
1	Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c
25080—Oberštajeriš
Slovenski poskočni šotiš, godba ................................75c
25081—Nemški	valček
Černiška polka, godba ..............................................75c
:5032—Bod' moja, bod' moja
Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton..................75c
;5083—Čez Savco v vas hodiš
Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c
-5084—Nočni čuvaj
Pevec na note ............................................................75c
15085—Cingel congel
So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..................75c
?S086—Še kikelco prodala bom
Gor čez jezero, Anton Shubel bariton......................75c
25087-F—Tiha	luna, moški kvartet, petje.
Rojakom, moški kvartet, petje ............................75c
25088-F—Takrat	v starih časih, moški kvart., petje Pozdrav, moški kvartet ....................................75c
25089-F—Kje	je moj mili dom, narodna,
Moja ljubca je. . ., narodna, Ant. Šubelj..............75c
25090-F—Megla	v jezeru, narodna,
Zaspanček, narodna, Ant. Šubelj ........................75c
25091-F—Oj	pastirčeki, božji ljubljenci,
Vsi verni kristjani, božična, poje A. Šubelj..........75c
25092-F—Sveta	noč,
Sv. Jožef in Marija, božična, poje A. Šubelj ......75c
25093-F—Moja	Frapcka,
Potepuh, valček, harmonika ................................75c
S5094-F—Fantje po polj' gredo,
Soča voda, pojeta M. Udovich in J. Laushe ........75c
25095-F—Sladke	vijolice, valček,
Double Eagle, koračnica, harmonike ..................75c
25096-F—Treba	ni moje ljubce plavšati,
Ko ptičica ta mala, pojete M. Udovič in J. Lavše.,75c
25097-F—Dekle	to mi povej,
Pastir, bariton, A. Šubelj.........................................75c
I 23098-F—Golobička, polka,
1	Repač, banda, dve harmoniki ................................75c
23099-F—Zvedel se mnekaj novega,
Micka, ženski duet, Udovič in Lavše ....................75c
25100-F	Zagorski zvonovi, narod, pesem,
Vsi so prihajali, nar. pesem; poje A. Šubelj......75c
25101-F—Bleški	valovi, valček,
Lepa Josefa, polka, harmonika, Špehek..............75c
25102-Morje	adrijansko, pevsko društvo Zora,
Ciciban, bariton Ant. Šubelj ................!...................75c
25103-Moj	očka ima konjička dva,
Urno stopaj; Špehek in sin. harmonike....................75c
25104-F—Gozdič	je že zelen,
Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše..........75c
25105-F—Kak	ribcam dobro gre,
Ciganski otrok, petje, Udovič in Lavše .. .......75c
25106-F—Al'	me boš kaj rada imela,
Ljubca moja, kaj si strila, petje, sestri Mihilič. 75c
Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo.
Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi.__Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na-ravnost na
Knjigarna Amerikanski Slovenec

1849 WEST 22nd STREET
CHICAGO, ILL.
Malo več umevanja.
Od moje strani bo g. Molek ežko hotel sprejeti kak opomin ali kaj sličnega. On piše i opazuje o raznih zlih v Iružbi, n. pr. o svobodi bolez-li. Zla so, pomoč je potrebna. Jaz bi bil mnenja, da so pač jotrebne razne reforme. Na kake reformiste je pa g. Molek zelo hud, in pravi, da je vse to le kvekarija. On hoče temeljite pomoči, in to vidi vsepovsod v državnem socializmu.
Pritožuje se: "če to govoriš ali pišeš danes, si utopist, ako ne bedak . . . Svobodni državljan ne potrebuje javnih jero-bov in. strežnic. Svoboda!" Re-zignirano dostavi: "Morda je to dobro v družbi idiotov — da čim prej izumrjejo."
Da me razume, mu odkrito povem, da ga jaz radi takih razmotrivanj ne imenujem u-topista, niti bedaka, ako ga kdo, naj se z njim pogliha. — Zelo pa dvomim, da bi zamo-gel kak državen socializem, kakršnega on zagovarja, odpraviti in zajeziti vsa zla. dasi državnega socializma ne odklanjam.
Pri boleznih bi težko, ,težko šlo, in k večemu le v gotovi meri. V neki poznejši številki piše g. Molek o državnem socializmu glede otrok, vzgoje, nadzorstva. Je tudi nekaj na tem, ampak zopet pravim, da bi težko šlo, ker človek je o-sebnost, individualiteta, in če kaka naprava zatira v človeku osebnost, ne more uspeti. Kam pridemo, ako bi se hotelo vse, prav vse •— podržaviti? Morda sam na sebi prav zdrava ideja postane lahko predmet utopije in celo bedastoče, ako se pretirava. Zato bi jaz rekel: Malo več umevanja.
Besede in megla in smrt in . . .
So posamezne besede, je pa tudi veliko besed. G. Molek st spodtika nad besedo manija, katero sem rabil proti njemu. Ko bi bilo malo več šole, in malo manj besed, bi bil besedo manija razumel, tako pa misli, da se je otrese, ako jo meni zaluča v obraz. Kaka šola bi ga bila poučila, da je vse odvisno od kakovosti prepričanja. Musliman ima svoje versko prepričanje. Objektivno je evidentno, da je to prepričanje napačno, 11. pr. da je vsak ne-musliman — pes. Zato opravičeno govorimo o muslimanskem fanatizmu, nianiji. Dalje bi ga kaka šola lahko poučila, da je celo pri pravem prepričanju treba najmanj razuma, saj govorimo tudi o krščanskem fanatizmu. Le ne prehitro ropotati, ako ni — šol.
Privošči si besedo "ciganska kobila". Naj si jo. Kobila se bo hitro izpremenila, ako se bod< množili dokazi, da mu je res za dokaze, ker Ryan je nakrat <icer postal radi prohibicije O. K., a v isti sapi je še vedno 'father". Na vsa usta pa piše g. Molek: "Baš narobe je res. Razlogi so pri meni glavno, o-sebe pa postransko." Samo "father" še ni postransko. Sicer pa se poznamo. Včeraj sem imel opravka z očitnim kru-kom, pa je zatrjeval, da ni kruk, nasprotno!
Pravi, da o posmrtnem življenju no piše iz lastnega nagiba. Se vidi. Zato je tako kla-verno, ker pač ni nagiba. Glede "dušenja" se bota pa z nekim drugim pomenila. Pravi dalje, da piše le, ker jaz in Hearst in drugi šmokarji smatra mo to za javno zadevo. He, he. Ko bi bil jaz takega "pre-•ričanja", bi se niti ne zmenil za tako čip robo, kakor se ne menim za lanskoletni sneg. Ampak ta — otročarija je sit-, na roba! In prav res, ker so
rokovnjači, je tudi rokovnaško vprašanje, in še marsikaj drugega, česar se g. Molek zdaj ne more iznebiti in se ne bo iz-nebil
j I'
"G. Trunk je hud, ker sem pisal, da on ve o posmrtnem življenju prav toliko ko jaz," modruje g. Molek. Hud, hud... kakor se vzame. Mene ne briga, koliko on ve, a kako more on o meni trditi, da ničesar ne vem? Ali ne vsebuje taka trditev prav hudo infamnost? Jaz govorim in pišem o posmrtnem življenju in navajam druge, da pridejo do takega prepričanja, in vse to bi delal, dasi bi ničesar o takem življenju ne vedel? Bil bi toraj kompleten hinavec. Kdo naj mirno vtakne tako infamnost?
Pride — megla. "Pri tem jo Trunk mojstrsko smuknil v meglo, v kateri ga zaman iščeš. (Naj odloži rdeče špeg-le!) Ni zapisal, da on ve, pač pa se izmuzne tako-le: 'Vsaj jaz imam prav jasen odgovor (ali po takem odgovoru ničesar ne vem?) o posmrtnem življenju, ki mi ga nudi' . . ." Imam jasen odgovor, toraj po takem odgovoru vem, pa pravi g. Molek, da ne zapišem, da vem, in smuknem v meglo. — Vem, vem . . . mnogo vem o posmrtnem življenju,cele knjige bi ne zadostovale za popis tega, kar vem tako jasno, kakor vem, da on piše in opazuje v Chicagu. Vem, kaj je smrt, ne samo, da bo smrt, vem, da pride po smrti sodba,, vem, kako se bo sodilo, kdo bo sodil, vem, kako bo po sodbi, vem, da lahko pride pekel, vem pa tudi, da so mogoča tudi nebesa . . .,' skratka, naj g. Molek pogleda v kak katekizem, pa bo tam našel, kaj jaz z vso gotovostjo vem o posmrtnem življenju.
Mogočno se nasmehne na —-razum, "je zraven, da se posveti", se ve, Molekov razum mora biti proti mojemu pač tak, da moj popolnoma izgine, in "božje razodetje" brcne s kraljem Matjažem, kakor so Judje Lazarja brcali z nožem, da bi ne pričal. Prav nič novega. "Ne bodo verovali, če bi kdo tudi od mrtvih vstal . . .," jim je — kralj Matjaž. Je bilo tako in bo tako.
"Ni čuda, da se g. Trunk ne upa zapisati, da on ve." He. he . . . ne upa. Sem zapisal, da vem, in o tem, kar vem, bi lahko zapisal cele knjige. Ne upa se, je zajec, strahopetnež, kukavica, šalobarda, šema . . . Hvala lepa!
Modruje dalje: "Lahko veruje, toda verjeti še ni vedeti." Šol, šol . . ., g. Molek je treba in bo treba, ne širokih ust do ušes, ker usta prinese vsak na svet in jih lahko odpira, a znanja si je treba pridobiti v šolah, potem se lahko kaj govori, usta vsak zna odpirati.
Vsaj v ljudsko šolo je hodil tudi g. Molek. Učil se je skozi in po učitelju, da je črka i pač i. Ali je vedel in ali ve danes? Učitelju je moral verjeti, in verjeti mora še danes, in naj danes tudi pravi, da ve. Šol je treba, ust je vsepovsod dosti.
(Konec prih.)
-o-
Kdor oglašuje, ta napreduje!
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naročila za premo« — dr/a in prevažanje pohištva ob času »elitve.
Pokličite Telefon: ROOSEVELT 8221.
Louis Stritar
iOie W 21 st Place, Chicago, Ul.