245. številka. Ljubljana, sredo 25. oktobra. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan. izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po posti prejeinan za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol letu 8 gld., la (Vi..,, leta 4 gld. —  Za  Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., m en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na d »in se računa 10 kr. la mesec, 30 kr. za ('.'trt le+i. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicc: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri stopne petit-vrste *5 kr., če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kohnanovej hiši št. 3 »gledališka stolba". Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 20. okt. [Izv. dop.j Državni zbor je tedaj po sedem mesečnem prenehanji zopet začel svoje zasedanje. Uže tri leta je, odkar je bil odprt s cesarskim govorom, na kojega se je bilo z adreso odgovorilo. Od tistega časa pak je vedno samo odložen, tedaj še vedno teče tačas pričeta sesija in tudi zdaj nij niti cesarjevega nagovora niti adrese. Nekako čuden je vsakako tak parlamentarizem. In baš v teh velevažnih časih, ko se smejo pričakovati velikanski dogodki, odločujoči ne samo osodo ampak tudi silno vplivajoči na našo Avstrijo, trebalo bi cesarske izjave pred parlamentom in javne adresne debate, da lehko vsaka politična stran narisa svoje stališče napram vnanjej politiki.
Poslanci so se k prvi seji še v precej obilnem številu zbrali, tudi vsi ministri so bili navzočni, celo Lasscr je bil zopet na svojem mestu, da si dnevni red nij dal pričakovati kaj posebno »likalnega.
Pri postavi, po kateri se imajo za na p rej okrajni zdravniki deloma v nižji razred uvrstiti, nego so bili dozdaj, vnela se je obširnejša debata, pri kateri se je udeležil slovenski poslanec dr. Vošnjak. Postava je bila vzlic ugovorom zdravniških poslancev sprejeta. (Dr. Vošnjakov govor prinesemo prihodnjič po stenogr. zapisniku. Ur.)
Potem se vzdigne finančni minister De-pretiš in predloži državni proračun za leto 1877. Kdor je moža videl in slišal v 1. sesiji 1873 1. in še tudi 1. 1874, kako je tačas sam os vestno okolu sebe gledal in kakor zmagovalec s krepkim glasom skoraj ošabno govoril, kako so mu ploskali ustavo-verci in kdor ga je denes pogledal in poslu-
Pavla.
(Poslovenil F. II. Hadoljski.) VIII.
(Dalje.)
„ Dekla polkovnice zaupala je sosedovej, ta naši Mici, in zopet ta meni."
Pavla oblei'i nekoliko, a vedno je molčala. Tudi Albin ostal je miren, a gospa Unekova vpraša:
„Kako je to mogoče, da bi Julika radi tega bolna postala, ker častnik Pavlo snubi?"
„Stvar je ta;° poprime Malvina besedo. „Uže več leti si je Julika vse prizadela, da bi Alfreda za moža dobila. Druzega bi teSko rjela, a častnik jc pa zopet nij mogel vzeti, ker Julika nema vinarja svojega imetka. Tudi je bil toliko pameten, da — — —M
šal, kako pohlevno se je obnašal, kakor da bi se sramoval, da mora predložiti tako žalosten proračun, moral si ie misliti: Sic transit gloria minuli! In zares, lani deficit, a tačas še upanje, da se stvar na bolje obrne. Znan je Depretisov izrek: „Es wird schon besser werdenu.
A zastonj smo čakali na poboljšanje, le še dosti slabeje je letos. Deficit se računa na 27 milj, gld., pa je dosti večji, ker še tu nij so vračunjeni zneski za zidanje železnic in za vsakoletno amortizacijo državnih dolgov. Kako pa pokriti ta vedno rastoči deficit? — Z ure j eiijem, tojje povekšanjem davkov! Tega sredstva nij teško uganiti.
Finančni minister je tedaj predložil ob enem šest postavnih načrtov, po katerih se imajo vsi sedanji davki na novo urediti. In Čujte čudom, štiri načrte našteva minister, in vsi znižajo sedanje davke, to je gruntni, hišni in pridobitni davek. No, to je res veselo, da državni zbor enkrat ljudstvu prinese znižani davek.
Pa prideti 5. in 6. postava in tukaj zajec v grmu tiči. Uvesti se ima novi perso-naln i prihod ninski davek (Personal-Einkommensteuer), po katerem se ima vsako leto deficit pokrivati. Cenili se bodo prihodki vsakega človeka v državi in po razmerah prihodkov naložil novi davek v takem znesku, da se pokrije primanjkljaj v državnem proračunu. Vzemimo, da je deficit, kakor letos 27 milj. gld., se ne bode po stari navadi deficit pokrival s kacim državnim posojilom, ampak po pribodninskem davku. Leta 1877 se imajo vse priprave dognati, da se v 1878 letu uže ta novi davek lehko pobira. Prav tiho je bilo po dvorani in nij bilo slišati navadnih bravo-klicev, celo iz centra ne, ko je Depretis koučal svoj govor.
„ Motite se. gospica Stalova," zavrne jo Albin resno, skoro ostro: „gospodična Julika nikdar nij bolj nežnih čutov za bratranca svojega .gojila, nego prijateljske. Vzrok njeni bolezni tudi nij iskati v tem, ker je Častnik Pavlo snubil, marveč boleha uže dalj časa na nekej srčnej hibi, kar mi je zdravnik povedal. Sicer je pa gospodična Denova mlada gospica, koje bi ne smel nihče kritikovati, ali zahul-jeno opazovati, ker stoji nedosegljivo nad vsem njenega spola."
Malvina postane temno rudeča, oglavnica majorkine jame se gugati in z bi nečim glasom kriči:
„Totem je njena ošabnost, kar jo tako odlikuje, ali pa mi vi, gospod kandidat povejte ono lastnosti, koje njej ono prednost dajejo ?"
Pavla pogleda svojega bratranca; obraz
Da pa se prva seja nij končala, ne da bi sedanji važni politični položaj našel odmeva v zbornici, za to so skrbeli slov a n-ski česko-moravski in južnoslovanski poslanci. Stavili so namreč interpelacijo na ministerskega predsednika glede dogodbe v orfjentu, se ve da t slovanskem smislu. Nemci so se jezili, da so Slovani prvi storili svojo izjavo in to jih je vzbudilo, da so še isti dan vsi ustavoverni klubi se zbirali, da tudi od svoje strani se zjedinijo o kaki interpelaciji.
Knez Čartorijskv, pošten mož federalističnih misel, tedaj mej Poljaci bela vrana, odpovedal se je mandatu, najbolj zategadelj, ker ~j je odtod, kjer je svojo palačo prodal, preselil na svoja imenja na Gališkem, da sam oskrbi gospodarstvo. Neugodno pa mu je gotovo tudi bilo, da v mnogih stvareh nij bil istih mislij s svojimi poljskimi tovarši. Da bi pa Ćatorijskega iztop bil, kakor „Politik" si domišljuje, dogovorjen z Hohemvartom ter da poslednji tudi misli izstopiti iz državnega zbora, je prazna domišljija. Grof Ilohen-wart je bil in je le zdaj za aktivno politiko, s češko pasivnostjo se nikoli nij mogel sprijazniti tem menje zdaj, ko bi res morala vsa opozicija biti na svojem mestu.
Kaj si more svet misliti, ako Ie kacih 15 do 20 poslancev podpiše interpelacijo v slovanskem smislu, 150 pa jih tira nemško protislovansko politiko. 35 čeških poslancev bi res dobro došlo in vsaj pred svetom dokazalo, da vzlic krivičnim volilnim redom in vladnim pritiskom pri volitvah Slovani še vendar nekaj svojih zastopnikov imajo v zboru.
Tudi Rusini bi potem več poguma imeli.
Kamški Seidl je prosil za 10 dnevni odpust, katerega mu je zbornica rada privolila.   Mož ima slonovo kožo, da se ga ne
njegov mu je žaril in plemenito so se mu svetile oči ko odgovori:
„Prednost najprva gospodične Denove je pravi ženski značaj. Ne poniža se nikedar toliko, da bi oni značaj kaj žaliti moglo in nikdar no graja napak svojega sočloveka. Ponosna nij, pa tudi ne ošabna; a pozna svojo moralično vrednost, in ne meni se z ljudmi, kojih ne spoštuje."
Ko Albin to izreče gre iz sobe.
Mnjorkinja in njena hči se tudi posloviti. Strašno nezadovoljni ste bili z Linekovimi. Drugi dan pripovedovali sti, da se je Albin v Juliko zaljubil, sodivši iz tega ne prav vestno različne stvari.
Zvečer, ko so pri okrbnikovih odvečerjali, gre Pavla k Albinu, ki je pri oknu stal, ter mu reče:
»Lepa, ti hvala, ker si tako blagodušno napade Malvinc odbijal."
prime dreganje njegovih političnih tovarišev, kateri silijo uže dalj časa v njega, naj se poslanstvu odpove. Boje se, da končno oe pride do kacega škandala a la I? ran s te t ter. Kajti znano jim je, da je Seidl res ugovarjal pri svojih podpisi!) na menjicah nezmožnost, me-njice kot oficir podpisavati. Ta čin pa se mnogim zdi ne samo nečasten, ampak naravnost goljufe n.
Interpelacija,
ki sta jo slovenski poslanec dr. Vošnjak in moravski dr. Fanderlik stavila v državnem zboru na ministerskega predsednika, o katerej smo na kratko uže poročali, se glasi od be- 1 sede do besede:
„Interpelacija na Njih. Svitlost gospoda ministerskega predsednika.
Pred več, nego enim letom je v jugo- I vzhodu naše države prebivalstvo sosednjih oto-manskih provincij prijelo za orožje, da otrese : težko pezo neznosnega tujega gospodstva, in 1 da si svoje položje zboljša.  Otomanska vlada navzlic dobromislečim svetom evropskih velesil in posebno cesarske in kraljeve vlade nij bila v stanu, umiriti vstale provincije, tudi nij nič ozbiljnoga poskusila, da bi vzroke vstaje odpravila in da bi pomirila krščansko prebivalstvo balkanskega poluostrova o njegovej bodočnosti; zato pa je razvoj dogodjajev dovel do vojske, na katero vsa Evropa, posebno pa v državi živeči sorodnici bojevnikov za slobodo in vero naj živahnejšim udeleženjem zro.
To udeleženje je rastlo, ko se je zvedelo, da so organi otomanske vlade, da bi upor v Bulgariji zaprečili, zares barbarične čine najskrajnejše krutosti doprinašali, ki so skoraj krščansko prebivalstvo v tej provinciji iztrebili. Ti dogodjaji, vihar strmenja, ki so ga prouzročili po vsem olikanem svetu, to je moralo napotiti vlade evropskih velesil, da so uže poprej začete diplomatične poskušinje nadaljevale z novo eneržijo, da bi se položje kristijanov na balkanskem poluotoku zboljšalo. Avstro-ogerska monarhija ima bistveuo zanimanje na tem, da bi ti poskusi imeli vspeh in da bi se na balkanskem poluotoku ustvarilo tako stanje, da bi dogodjaji, kakor so se zgodili zadnje mesece v Bulgariji ne le ne bili nemogoči, nego da bi se tudi krščanskim narodom tam dale take politične institucije, katere so potrebne, da se tudi oni udeleže blagoslova kulture.
Slovansko prebivalstvo Avstrije posebno še gleda z vročim sočutjem na teženja sople-menskih narodov na balkanskem poluotoku in
Hvaležno jo Albin pogleda in odgovori: „ Pavla, kar sem govoril, bilo je moje neomejeno preverjenje, in ne potrebuje hvale. Julika Denova je deklica, kakoršnih je malo!"
„A dejal si sam, Albin--Da, a zdaj
pak nasprotno trdiš?"
„To pak zato, ker bi rajše dal svoje ži-venje, nego bi moral poslušati, kako jo ljudje hudobno skozi zobe vlečejo. Smrtno bi jo ranilo, ko bi to slišala."
„Ti jo občuduješ?" pravi Pavla zamolklo.
„Da, občudujem jo kot najpopolnejšo žensko, kojo sem kedaj poznal."
„In koliko časa uže Albin?'*
„Odkar sem bival ž njo in njenim bratom častnikom Denovem v Sjeviku."
Pavlo je to neznano v srce zbolo. Misli si Juliko v njenej popolnosti. Vrh tega njej pak prvič pride misel, da jo častuik ipak le
pričakuje, da bode e. kr. vlada napram tam
razvijajočim dogodjajem take naredbe storila, ki se bodo ozirale na te opravičene občutke.
Dozdaj pak prebivalstvo nema Se nikako oficijalne izjave o dogodjajih, ki so se zgodili zadnje mesece na balkanskem poluotoku, kakor i ne o stališči, ki ga državna vlada glede tega zavzema.
Podpisani si smatrajo dakle za dolžnost, da vprašajo:
„„Misli-li slavna vlada od c. in kr. mini-sterstva vnanjih poslov potrebna pojašnjenja zahtevati in potem poslanski zbornici objaviti, kaj se je storilo in kaj se ima še storiti, da se na balkanskem poluotoku v bodoče ustvari tako politično stanje, ki bode odgovarjalo interesom države, in živahnim željam slovanskega prebivalstva, in ki bode krščanske narode na balkanskem poluotoku zadovoljilo?uu Dr. Klaić, dr. Vošnjak, grof Barbo, Pra-žak, Franc Weber, Pfeifer, Nabergoj, dr. Fanderlik, dr. Vitezič, dr. Meznik, dr. Šrom, Wurm, Jos. Ganzvvohl, dr. Kusy, dr. Mildschuh."
Jugoslovansko bojišče.
Iz Dubrovnika se brzojavlja 21. oktobra: Turška tvrdnjava Medun je kapitulirala, in palo je Črnogorcem v roke 500 mož posadke, topovi in municija. Nad po velj nik črnogorske armade je o tem telegrafiral knezu Nikolaju: „Uže štiri mesece je naša vojska oblegala tvrdnjavo Medun, in dobili smo pred njo dve veliki zmagi. Pod zidovi Meduna je palo nad 10.000 Turkov, a tudi naših veliko. Naj v miru polivajo ! Denes je Medun naš s 500 nizami, z vsemi topovi, z vso municijo. Živela vaša Svitlost, knjaginja in knjaževič Danilo. Vaše Svitlosti najudanejši sluga in bratranec, nad-po vel j nik Bozo Petrovič."
Srbska vojska je vzela šance pri Ljubimci in Trnjavcu.
Turki so 19. t. m. napali Veliki Šlegovac pri Kruševcu z veliko silo, a Horvatovic jih je zapodil nazaj. General Novoselov je Turke napadel pri Javoru, jim vzel več šanc in zasedel Vasilino goro.
Andrejev se svojo konjiško legijo ima dobre vspehe. On hodeva v Jastrebačko pogorje, ter skuša komunikacijo z Nisem pretrgati. Njemu gre zasluga, da je organiziral kavalerijo, katera je bila dozdaj pri Srbih na nizkej stopinji. — Novi šef generalnega štaba Doktorov si pridobiva zasluge o disciplini mej ruskimi častniki.
radi njenega imetka snubi. To delalo jej je toliko skrbi, da vso noč nij mogla spati.
IX.
Štirinajst dnij je minulo, a častnika še nij bilo domov. Pavlo nadlegovala je pak množica nemirnih niislij. Nekedaj tolikanj vesela deklica premišljevala je resno korak, koji je hotela storiti.
A bila si je v svesti, da je Alfredu dala svojo besedo, ter jo nanj čast ravno toliko veže, kakor srce.
Še je mislila, ga ga ljubi, kajti sama sebe morala bi se sramovati, ko bi priznala, da jo je po vsem edino le ničemurnost vodila.
Na zofi v svojej sobi slonela je in premišljevala, po kojej pot naj bi krenila, da bi pravo zadela in vestno ravnala. Meju tem se na tihem vrata odpro in Albinova glava po-luka notri.
Oficijalni srbski telegram poroča, da so Turci napali celo srbsko linijo ob Moravi. Posebno pri Krevetu je divjal najhujši boj. Tnrki so bili povsod odbiti. — C Miri jalni turski telegram pa poroča, da so Turki mej Trubmrevim in I >j unisono Srbe prijeli in jih 5000 pobili.
I* SrhsA-cffa 17. okt. [Iz v. d op.]
Nij verovati, kako tu prostovoljcem slabo ide — za nje se še nobeden ne briga. Ranjenci srbski, kar jih neče v bolnicih ostati, idejo se domov lečit. Ruski prostovoljci, se ve stoje najboljše, ker jih Rusija in Srbija z vsem podpirate.
V začetku bilo je malo drugače — ali odkar nam bratje Busi dolazijo, nas posebno avsi prostovoljce prezirajo. Da vam pravo resnico povem — ako bi Rusov ne bilo — gotovo bi se Turci uže po Belgradu šetali. ObnaSnnje srbskih vojnikov v prvih bitkah je bilo zavsem slabo. Zdaj ko Rusi krvljujejo, je, se ve da vse dnigače. V prvej bitki na Bjelini pripetilo se je — da sem jaz kot če-tovodja enega vodnika (Srba) po dolžnosti na razvid (Rekognoszirung) v precej nevaren kraj poslati hotel pa mislite si, kaj mi odgovori: „idi ti, j .... ti Boga švabskoga, imaš više plače, nego ja!" Iz tega si lehko mislite, kakšna disciplina je mej srbi kraljevala Najlepše pa je to da vsak iz Avstrije, naj bode Slovan, ali Švab, ali Magjar, je Srbu „Švaba". Kar se srbskih generalov tiče, so ti le generali po imenu. Niti enega ne poznam, da bi bil dolžnosti spolnih Edini Nikolić, vojni minister, je duša da ne more bolji biti — ali kaj pomaga, on je edini, in druzega materijala tudi njemu primanjkuje. Dokler nijso Rusi dohajali, tudi nobenega reda nij bilo. Vojnici so izbegovali, a nikdo se nij več za-nje brigal; drugi so zopet cele mesece po Belgradu ležali, pa ne da bi jih kdo poiskal; švindlerjev je bilo toliko, da človek nij vedel komu bi verjel; plača je denes bila, a potem nijsem celi mesec niti „parett videl. Kar časa se v Srbiji borim, da vam po pravici povem, nijsem še 5 gld. plače vkup dobil. Denarja nij, jutri če biti, rečejo, in tako ide dan za dnevom ! Saj to vam dovolj smešno mora biti — ako vam še to povem, da četo vodje kakor sem jaz bil, in komandiri bataljonov, nismo še srajc smeli ali ako je koji tako srečen bil, da je po kakšnem prijatelju kak „ošpetel" dobil, je potem nesrečo imel da mu je od zadej iz hlač visel. Nepopisljivo siromaštvo, pravi bašibozuki smo bili — to je gola resnica.  Zakaj bi pa olep-
„Je li dovoljen vstop, milostna gospica?" vpraša potem.
Pavla se stresne in zarudi, akopram nij vedela zakaj. Albin pak nij čakal dovoljenja, ter je vstopil.
„Dve prav veseli novici prinesem ti," reče potem.
„In kakošni sti ?"
„Poosebljena sreča tvoja se je vrnila; Adon je zopet v našeii mestu, Strle je tu." „Kje Bi pak to izvedel?" „No, ali ne vidiš, kako srečen sem ? Srečala sva se. Druga novost pak je, da je prišel tudi lljalmar, ter je v družbinskej sobi. Mene je mati poslala naj te poiščem, in . .
„Kaj Hjalmar je tu," veseli se Pavla in hiti iz sobe.
Albin obstoji, zre za njo in si misli: „To je najboljši dokaz, da Pavla ne ljubi Strleta; sicer bi se novosti,  da se je  Strle vrnil,
dela vse po 8voji glavi, niti si ne da ne od kneza ne od vojnega ministra glave motiti. Proklamacija Milana za kralja je po Rusiji podkurjena bila, in zagotoviti vas moram, da Srbija niti koraka ne stori brea znanja Rusije. Ruski vojniki se bijejo vrlo dobro, in so za stvar bolj vneti, kot vsi drugi Jugoslovani — oni se bijejo za vero, krst, to jim je glavna stvar. Zjutraj, o polu dne in v večer, pred jedjo in po jedi vsaki se prekriža ter moli. Takih ponižnih vernih Ijudij nijsem niti pri naših Gorenjcih najdel • zato so si tudi cerkve in celo pope iz Rusije doveli. To vas tudi zagotoviti morem, da na pomirjevanje Še misliti nij, — mir bode takrat, kadar se zaželene provincije osvobodijo, in kakor se upa, kadar Turka več v Evropi ne bode.
Čudno je držanje Hrvatov, in zarad njih slepega kretanja so tukaj vse simpatije izgu-,bili. Z večo ljubavo pak se tukaj Slovencev spominjajo (to je v izobraženih krogih, ker prost Srbin misli, da je v Avstriji samo švaba). „Naj zapadniji, pevaćki narod," nas zovejo. Veliko tisoč in tisoč buluarskih in bosenskih familij je v Srbijo pribeglo, kateri brez nikakve pomoči po Srbiji stradajo. Mala Srbija ne more vseh s potrosnimi močmi podpirati. Ka-košno škodo so Turki po onih straneh napravili, je nepopisno. — To, kar časopisi doprinašajo, ni en četrt vsega, kar se je godilo, In kar 8e še dan danes dogadja.
Politični razgled.
Uotr»uJ<» dežele.
V Ljubljani 24. oktobra. Levica ttržmmpfj** zibnvn je stavila interpelacijo: da-li je vlada uplivala na izve-denje vnanjih zadev v iztočnem vprašanji in kako? da-li odgovarja za politiko, da-li skrbi, da se, ko bi vojska nastala, Avstro-Ogerska ne bode vmešavala in da se posebno ne bo polastila tujega ozemlja? Da-li vlada tudi zanaprej v tem smislu misli uplivati? — Da se je ta interpelacija stavila, k temu so, kakor „Pol." piše, Magjari našuntali.
Vlinttniu „Pol. Corr." piše, da je spo-razundjenje mej Avstrijo pa Rusijo dobilo tako podlogo, da je skupno delovanje obeh držav tudi brez kakega novega obravnavanja zagotovljeno.
©//»•#* hočejo na vsak način demonstrirati za svoje brate po krvi in omiki. Te dni so imeli shod, katerega se je udeležilo veliko poslancev obeh zbornic, veliko magnatov in redaktorjev. Vsi so se izrekli — kaj pak — proti Rusiji. — Turkoljubnim peštanskim študentom pa je Tisza po dekanatu dal na-
znaniti, naj se demonstracija odloži. Študentje so telegrafirali na dunajsko univerzo da je „domovina jako v nevarnosti, ker moskovski orjak kužno sapo izpušča iz sebe. Naj se nabirajo darovi za „hrabriu turški narod, ki se za „evropsko civilizacijo bojuje.1* Tako ludo morejo pač le papricirani magjarski „csikosi" pa „juhaszi" govoriti.
V ii w vi Je države.
Iz širi*/ t'ttf/*w se poroča, da je diplo-matiška akcija popolnem ustavljena. Garancijske moči so sklenile, naj se Turčija prepusti svojej osodi. Razmere so tako napete, da nij mir več m6žen. Avstrija bode baje ostala nevtralna; Nemčija, Rusija in Italija so popolnem složne. Celo Anglija ne bode z orožjem za Turčijo intervenirala. Francoska pa paralizira držanje Nemčije.
Rutnnnskrt vlada je Rusom dovolila marširati skozi njeno ozemlje. — Vladni list objavlja „ordre de bataille" koncentrirane rumunske armade. Knez Karlos prevzame sam poveljstvo. Ministri so baje v Livadiji izprosili kraljevski naslov za rumunskega kneza pa posestvo donavskega ustja — in pa — Bukovine in Erdeljskega, kakor zadnji nam došli list „Novoje Vremja" piše.
Iz Cnrif/miia se poroča iz krogov, ki občujejo z vlado, da bode porta pogoje premirja kolikor mogoče zmanjšala, ker zdaj tudi Grška mobilizira, in porti nij mogoče svoje vojne tako razdeliti, da bi tudi na grško-turško granico poslala opazovalni kor. — V vtorek je imel general Ignjatčv sultanu izročiti poverjenico. Poslaniki so se zbrali pri njem, da bi se posvetovali o uvetih, pod katerimi bi hotela Turčija sprejeti mir. — Terjanje, katero ima Ignjatčv izročiti porti, ima troje toček. Prva je šesttedensko premirje, ki se nepogojno zahteva. Druga se tiče administrativne avtonomije za Bulgarijo, Bosnijo in Hercegovino, tretja pa zahteva garancije za izvršenje reform. To preobličenje bodo izvedli komisarji velesil, katere bode varovala ne turška oborožena moč muhamedanskoga fanatizma. Skoraj gotovo je, da bode Turčija ta zahtevnnja ako ne formalno, vsaj stvarno zavrgla. Rusija je na to pripravljena, in takoj se bode v tem slučaji začela vojaška akcija. Zato je ruski vojni minister Miljutin za-ukazal koncentracijo desetero arnrdnih korov, katerim se bode dodalo več regimentov koza-kov. Vrhovnim poveljnikom operujoče armade je imenovan veliki knez Mihail Nikolajevič. Generalni štab je uže tudi sestavljen.
Iz $er«s/ei?<* se poroča, da je bosenski vali, Nasref-paša, poslance krščanskega in Židovskega prebivalstva pozval, naj podpišejo adreso na turško vlado, v katerej izjavljajo, da nečeo niti avtonomije za Bosno, niti uvođenja reform, da pa ob enem sultanu ponujajo življenje in imenje. Čifuti podpisujejo, pravoslavni pa katoliki pa neeejo.
?eval stvari, katere so res take kritike vredne. Se ve, da v obče celi stvari presneto malo škoduje, ali žalost in muka za tistega pojedinoga, kateri se v enakih okolščinah nahaja.
Jaz bi vam še več, še bolj tolstih stvari navedel, osobito o strategiji srbskih oficirjev — ali naj bode za sedaj! Taki „kozli", kakor smo jih morali na Drini streljati, se še v Pi-renejah ne dobijo, in to samo zarad gluposti višjih komandantov, kateri so, mogoče, vrlo <iobri trgovci — ali v vojaštvu niti pojma ne-majo. Kaj hočete več, bilo je meseca avgusta, ko se je ena mala ekspedicija — ta ekspedicija nij pak z ono v Majevico pogrešati, — v notranjo Bosno podala, tam pak od 20 ba-žibozukov v divji beg zapodena bila. Ta se je tako razbegla, da so se 4 dni potem še zbirali. Poleg tega se mora pomisliti, da nas je bilo 600 vojnikov 1 Sreča je hotela, da sein tudi jaz sodeloval. Vse to je bilo samo zastran enega srbskega tepca, kateri nij nikdar puške v v rokah imel in je sabljo še le zdaj videl! V .začetku je bilo res žalostno, a zdaj je vse drugače, čeravno plačilo še vedno izostaja, vendar je više reda. je disciplina, in imajo vojnici tudi živeža dovolj. Kakor sedaj stvari atoje — lahko se upa — da Turki niti za en korak več napredovati ne morejo, temveč da se naši ofenzive poprimejo.
Posebno pa je veliko napredovanje na Javoru upati. Rusov štejemo nad 15.000, oni 80 vsi pod Čemjajevom, samo nekoliko višjih štabnih oficirjev je na Drino in Javor odšlo. Tudi so zbira italijanska legija pod poveljstvom majorja Sgardelino.
Naših Slovencev ne vidim. Hubmajerja videl sem meseca maja, potem nič več — slišal sem, da je bil na Javoru, a sedaj pak v Deligradu. Hubmajer se je bil v početku (kakor sem slišal), zameril tukajšnjemu vojnemu ministerstvu ; a jaz mislim, da je pravo imel, ker jim je resnico v oči povedal. Zastran tega, Slišal sem, da je vojno ministerstvo pisalo Černjajevu, da bi ga nikdar na avance-ment ne predlagal —- a slišal sem, da ga je Černjajev zastran njegovih sposobnostij na svoj „risico" za podporočnika napravil. Naj mu bode sreča mila! Razen njega poznal sem na Drini Slovenca Mrlaka, kateri se je zmiroin vrlo dobro obnašal. Jaz sem ga tam zapustil, ko sem v Aleksinec odšel, ali zdaj nič ne vem kje da je. O druzih nij sluha ni duha.
Za sigurno vam lehko pišem, da Rusija v akcijo stopi. Černjajev je glava vsega — on
prav tako razveselila, kakor one, da je brat tu.   Gotovo je, da ga ne ljubi."
Zvečer istega dne sedeli so v navadnej družbinskej sobi Pavlin brat, mladi častnik Linek, Strle, Albin, najemniški oskrbnik in P avla.
„Srčno ljubljena Pavla," šepeče jej častnik na uho, ko sta se, nekoliko oddaljeno od druzih, vsela, „atrije tvoj mi je dejal, da je edino le od tebe odvisno, kdaj bo najina za-ročitev. Bi li ne hotela mi zdaj dneva določiti, ko bodem videl na tvojej roci prstan, dokaz moje bodoče sreče pak tvoje ljubezni?"
Pavla vprć oči v Alfreda, potem pak pogleda Albina, koji je z njenim bratom pomen-kaval se. Da, Alfred je lepši in veliko bolj ljubeznjiv. Srečna bode sigurno; a obljubila je Albinu, da v tem mesecu se ne bo še zaročila in ostajata jej še dva tedna, koja jo vezeta na njeno obljubo.
„Mislila sem, da naj bi bila zaročitev prvega novembra, odgovori Pavla i zarudi. Pričakovala je ugovorov od Alfreda, a kako se začudi, ko jej odgovori:
„Srčna hvala, ljubica, zdaj sem miren."
„Povej mi, odkritosrčno, Alfred," prične Pavla, in ga proseče gleda, „je-li te nij nikdar nič druzega, nego ljubezen, vodila, da me zahtevaš za soprogo? O bodi odkritosrčen! Neznosna muka bi bila meni, ko bi kedaj zapazila, da te je kaj druzega napeljevalo."
Častnika je to direktno naivno pitanje malo osupnilo: a znal je preveč svoje notranje zakriti, da bi ga to zbegalo. Z izrazi žaljene časti vstane ter odgovori:
»Pavla, tvoje prašanje je tako žalilno, da ne vem, kako je umeti. Ljubezni mojej ne upaš," nadaljuje tako žalostno, da se je Pavla prav kesala, ker mu je to prašanje sta vila, „ne upaš mi, ker sem slučajno reven in.....u
„Odpusti, odpusti," jeclja Pavla, „a meni
so....."
Pavla obmolkne.
„Mene so obrekovali", pristavi častnik; bil je izvrstni hinavec.
„0, ne : a reklo se mi je, da ljubiš Ju-liko Denovo"  odgovori Pavla ter ga pogleda.
Častnik znal je dobro zakriti svoje Čute, a ko je slišal Julikino ime, moral je zarudeti, — i temu se nij mogel izogniti. A porabil je to sebi v korist ko je odgovoril: „Jeze ne morem se izdržati, ko se ljudje tolikanj trudijo, v resnici bratovsko ljubezen za Juliko, obsenčiti; ali Pavla! kako morem upati, da mi bodeš pozneje zaupala svojo srečo, če uže zdaj vsem obrekovalcem hvaležno svoje uho odpiraš ?„
Alfred bil je tako lep, i tako resen, da ga je Pavla v tem trenotku v resnici ljubila. (Daljo pri h.)
fm i-.fi. * minister je zahteval za predlog glede mobiliziranja nujnost; on hoče, da se vojska takoj pokliče pod orožje. Govor, s katerim je minister te predloge motiviral, je bil jako vojevit. Rekel je, da mora narod izvoliti določno, boče-li delo pluga ali potrebne žrtve. Pozival je k slogi in dostavljal, da je najboljše pripravljanje splošno udeleženje dežele. „Čas govorjenja", sklepa Komunduros, „je proč. Narod mora zdaj delati. Kdor bi temu ovire stavil, bi imel veliko odgovornost.14 Govor je splošno dopal, in patrijotični darovi za vojsko teko od vseh strani j.
liMficotA« „Presse" pravi, da Francija nij zadosta močna, da bi žugala ali prodajala svojo neutralnost. Čisto jednostavno je torej, da ostane neutralna.
Mtfltjf n#Ai li«t „Fanfolla" odločno taji, da bi obstala kaka zveza mej Italijo pa Rusijo, ter pravi, da bode Italija na vsak način ostala neutralna.
/liigtejriai ministri so imeli posvetovanje, v katerem se je konstatiralo, da je kabinet le zato sešel se, da sklepe naroda potrdi. Vojska mej Rusijo pa Turčijo, tako so govorili ministri, je neizogibua; a kabinet nij storil ničesa, kar bi opravičevalo strah, da se hoče Angleška boja udeležiti. Boj mej Rusijo in porto ne zahteva angleškega vmešavanja, kajti Anglija nij niti s pogodbami, niti moralično dolžna, varovati to ali ono državo proti drugej. Vlada prihranjuje za-se popolno svobodo dejanja, ko bi trgovinski interesi ke-daj intervencijo zahtevali.
Spanjski kralj je z dekretom sklical kortese na 6. november.
Domače stvari.
— („Slovenski Narod") je bil včeraj Konfisciran zaradi člankov „dvojna mera" pa „nasledki turške ponudbe". Mi boga-mi ne vemo, kaj bi pisali, da bi nam državni pravdnik lista ne konfisciral!
— (Der dummeKerl vonLaibach) skuša v svojej ponedeljskej številki opravičevati svoje pristaše iz mestnega zastopa, češ, da jih k zadnjej seji zato nij bilo, ker so bili še v uradu, ali pa »mittelst (!) Urlaub ab-vvesend," iu pravi, da bi bili sicer gotovo prišli v sejo „in dieser zeitgemassen liberalen Aera (!)." Se ve da ta poliistor ne more zato, ako je pri tem zopet zašel v oni stil, ki ga je špogal, ko je bil še pri vati ssimuni v redakciji dunajskega „Tratschblatta", alias „Gemeinde-Zeitung". In ako on včasi celo svoje rednike tako ošteva, kakor jih je vzad-njič enkrat v Članku nfahnenfltichtigu, moramo tudi mi potrpeti, ako nam daje miillerska epiteta „frecher, roher Halbstudent" itd. Gospod redaktor, kakor znano, preskrbuje tudi službe odpuščenim krščenicam in Bhausknechtoma, kaj more dakle za to, ako tu pa tam svoje stališče kot urednik izgubi, in mu je takrat še tista zadnja trohica žurnalističue dostojnosti „mittelst Urlaub ab\vesend."
— (Kranjski deželni odbor) je v seji 21. t. m. imenoval od svoje strani v krški okrajni šolski svet: gg. V. Pfeiferja, državnega poslanca in dr. K. Kocelija, odvetnika na Krškem.
— (It e c t o r m a g u i f i c u s) na dunajskem vseučilišči je to šolsko leto dr. Štefan, profesor matematike in lizike in tajnik dunajske akademije znanosti. Mož je Slovenec, rodom iz Koroškega, bivši osobni prijatelj ranjkega A. Janežiča. V prvih letnikih Janežičevega „Glasnika" nahajamo mične sestavke iz prirodoslovne stroke, ki jih je Štefan, takrat še vseučiliščni dijak napisal in tudi s svojim inie-noiu podpisal.   Bil je takrat zelo vnet za do-
mačo stvar. Kako pa zdaj o slovenstvu in slovanstvu sploh misli, nam nij znano. Dr. Štefan je še le 42 let star in je uže svetovna celebriteta v svojej stroki. — Kazen dr. Štefana sta še dr. Miklošič in dr. J. Čižman, rodom Slovenca, profesorja na dunajskem vseučilišči. Kakor je znauo, je bil uže Miklošič več kot pred 20 leti vseučiliščni rektor. Dr. Josip Čižman je rodom Ljubljančan in je profesor cerkvenega prava zapadne in iztočne cerkve. Ob enem je tudi mesto umrlega dr. Zupančiča referent za Knaflove štipendije. Slišimo ga v tej zadevi hvaliti kakor poštenega in nepristranskega moža. Iz časnikov je tudi povsod znano, da je bil dr. Čižman v nekaterih strokah učitelj carjeviča Rudolfa.
— (Pogreb.) V nedeljo so pokopali v Ljubljani podpolkovnika pl. Sla vika. Bil je leta 18GG pri Visokovu od Prusov ranjen.
— (Pokopali) so v ponedeljek po polu dne v Ljubljani nekdanjega zastavonosca „Sokolovega u, g. Roduta. Ljudstva je bilo jako obilo za pogrebom.
— (Vojaško.) Iz Trsta se nam piše, da pride tamošnji vrhovni vojaški poveljnik vojvoda "VVUrtemberg za deželnega poveljnika na Moravsko. Vojakom je jako žal za njim, ker jim je kolikor mogoče teško osodo lajšal. Na njegovo mesto pride divizijonar bar. K1 e u d g e n.
— (Za notarja) na Vransko pride Moriz Schvtarzenberg.
— (Starinsko.) V Celji so pri_ kopanj i v dvorišči gospe Valenčakove našli meter globoko obloke, ki so bili narejeni uže za Rimljanov. Ti obloki počivajo na štirinajstih stebrih, a čemu so bili, se dozdaj še nij ugenilo.
— („Die Frageblume".) Polka fran-caise, (op. 7) poklonjena Njenej Svitlosti nad-vojvodinji Mariji Valeriji, zložena za citre in za glasovir (posebej) po A. C. Vaupotiču, se dobiva tukaj pri knjigarjih Lercherji in G io nt in iju. Poznavalci glasbe to delo slovenskega skladatelja jako hvalijo, dakle ga priporočamo ljubiteljem muzike.
«. taji-4 A.
21. oktobra: Atrvtm    Gvuknić iz Belgrada.  — Torso iz Trsta. — Leitner iz Toplic. — Uay«r iz Gradca. — Sartori iz Ziaanega mostu. —  Kastuer iz liakeka.
— Uhlih iz Gradca, rti Mlouu.   Kaiser iz Dunaja. — Bendinor
iz Gradca. — Bilderman iz MonaLova. — Venzky iz Dunaja. — Beuda iz Gradca. — Stalcer Iz Celja.
— Sat ran iz Notranjskega. — Huter iz Prage. — i'oljanaek iz Gradca.
Pri at*u«i: VVinter iz Dunaja. — Schwarz iz Monakova. — Kocjančič iz Gorico.
Dunajska borza 24. oktobra.
(Izvirno tmegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih |>1 gd. 40
i.aoibi drž. do g v srebru M
1860 drž. posojilo 107 7&
Akcije narodne banko 810 —
Krodiiuc akcijo 145 40
London 124 60
Napol. S>
C. ti. cekini 5 95
Srobro .   .                      ,   . 105 60
kr.
l>o(«>rijl.4' Mrcćke.
V Trstu 21. oktobra: 16. 42. 18. 85. 5o.
V Liuci 23. oktobra: G7. 23. 73. 38. 15.
Vzezt bolni* moč in zdravje brez lek* in brez stroškov p« izvrstni
Revalesciere du Banj
30 let lic je nij boltnl, U ki jo ■« bila oidn-rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraičenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; zleze i naduho, bolečine v ledvicah, j etiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato kilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavoj šumenje v ušesih, slabosti in b le vanj o pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujianje, bledičico in pre-alajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pra* fega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, sdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Hr. Campoella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grotinjo Castle-stuart, Markize de Breban a mnogo drnzih imenitnih osob, #e razpošiljava na posebno zahtevanja zastonj... Kratki izkaz ls 80.000 spričeralov. Spričevalo št. 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja,
Bonn. 10. juL 1862.
Revalesciere Dn Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi iu griži, dalje pri sesalnih in obi b t ni h boleznih a t d. pri kamnju, pri prisad Ij i vem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih ta mehurji, trganje v mehurji Ltd. — Najbolje iu in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prs-aih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (u S.) Bud. W ur zor, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
Winchester, Angleško, 3. decembra 1842.
Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i  nevarnostne prikazni,  trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se aam glede /ašega r1 .ivila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranooelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1856.
Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Bany vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelstein, tajni samt svetovalec. Spričevalo št. 76.921.
Obergimpern, (Radensko), 22. aprila 1872.
Moj patient, ki je nže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetio jeter, ter ničesar použiti nij ni ogel, je v sled rabe Vaše Revalesciere du Barry po-polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranooelnik. Spričevalo št. 72.618. La Eoche sur Yon, 30. julija 1868.
Vaša Revalesciere ozdravila me je popolnem' strašnih želodčnih in čutnicnih boleznij, katere so ne deset let mučile.
(Gospa) Armanda Prevost, posestnica.
Revalescičre je 4 krat tečne j ša, nego meso, ter so pri odraičenih in otrocih prihrani 50 krat več as coni, ko pri zdravilih.
v piuhtettun pusioali pa uol tunta 1 gold. 60 kr.. 1 t um ".i gold. 50 kr., 2 i mita A gold. 50 kr., & fantov 10 gold., 12 rnntov 20 gold., 24 funtov US gold. — J*evaldscier*:>-Hisouiten v poiioah in Revalesoiere-Chocolatče v prahu l'i tai I ^id. 50 kr., a-i tu 1 gl. H> ar., 4o ta* i gi. 60 kr., v prahu sa 120 ta* tO <L Prodajo; Du Barry »CJomp. na Ouuajl, WmU" S3s«ktsusHe it. S, kakor v /toia uostih pri dobrih lekarjih m špecerijskih crgovoiL-; tudi razpošilja dunajska hiša na vae kraje pu postnih uakasrvoah sil povzetjih. V Ljubljstbl lid. Kuhr. J. Svob oda, lekar pri „zlatem orlu", v UelU pri lekarjn J. Prodamo, v Celovcu pri lesarju Birnuaob erj u, v Spljetu pri lekarju Aljinoviću, v Trsta pri lekarju Jakobu Serravallo, pri drogeristu P. Boo ca in J. Hirschu, v Zadru pri Androviču. <43)
Mestno godbeno društvo
namerava 1. novembra t. 1. odpreti
godbeno solo.
Vsi mladi prijatelji godbe, ki se hočojo učiti na trobila in na različne nosli, se vabijo, naj se pri društvenem tajniku, gospodu eolskemu nadzorniku Iti« lilriju. kongresni trg, li. št. 14 nova, 1. nadstropje, vpišejo. Učni denar znaša na mesec 2 gld. avst. v. (332)
V nekej trgovskej liiši v velikem trgu na Štajerskom sprejmeta so takoj
dva učenca
pod jako ugodnimi pogoji. B>sta pa naj vsaj li let Stara Ih naj imata dobra spričevala iz šolo. Več o tem pove g. Ivan Fabrjan v Ljubljani, Valvasorjev trg, štev. 2. (Uill—2)
1 Anatheriiiova ustna voda £ 4     in zobni prašek
4 izdeljuju 1 m4iin-i*'i M'ittoti.  Jilar na du-
^ tiajskej centi v Ijubljani. Tudi najboljši in naj-a cenejši pripomoček za čiščoujo ust.
^ 1 škatljica zobnega praška       .      .   40 kr,
m 1 steklenica ustne vode    .      .      .   (30 kr.
\
► ►
lzdatelj in za uredništvo odgovoren Maks Armič.
Lastnina m tisk aNarodue tiskarne".