PoSftmlns pSaSana w goiavlnl« Lelo W§„ st. 2@3- V Uu&Sjani, »j nedeSi® 1©. septembra 1922. Posaca, iL 1 PBn, ClasSBo Sorialistačae ^ stranka «3&gg®sč$ vile. J0S'JmouT: Valeta in brezposelnost. (Dopis s Češkega.) Naglo stopanje češkoslovenske krone • manjšajo plače delavstva, j!? inozemskih denarnih borzah je predat velikega zanimanja ne samo indu-yix fc1. 'n kapitalističnih krogov, tem-* tudi delavstva. V časopisih vseh vrst strank se bije hud boj za to, ali naj nje naše krone navdaja z vese-ter sili podpirati stopanje, ali naj j!« stopanj parT1° z nemirom prihajajočo negoto-prv"Qsb°darsko situacijo. Povejmo si naj-PogT.sakaj stopa čsl. krona, potem pa stvn ?• kakšne so posledice za delav-^ češki republiki. Veg pr°kov za stopanje češke krone je sta'v”redvsem katastrofalni padec nem- ^za 1,90 Kč dobite 100 nem. držav kakor tudi padec valute okoliških zemsu ekaj vpliva tudi domača ter ino- lanca I spekulacija, aktivna plačilna bj- in.070«, .ske države ter aktivna bilanca ^zemskp ^—.• n. »M.. nega *st /X.govine- P° poročilu držav-‘aJu I. 19: ??tlo istem času 7,575.969 q raz- niaju ,stat*st-Čnega urada se je v mesecu a uvozilo v celoti 2,390.155 q, L* * zilo 2 7£?a' ^a mosec maj 1922. pa dovoda bi a izvozil° 9,201.366 q razen sam Torej ie trgovska bilanca za r*a jv,^] mesec aktivna za 6 in pol milijo-v2rok - Skih centov blaga. Kot nadaljni kroijg la to važen vzrok, da stopa češka zVana’ a6 fnaša finančna politika, tako-Zlbanj?5e u.acia* t. j. sistem počasnega Potem ya,1i^ bankovcev v prometu, ki ^Hožin k^° v cenb pada pri nas bankovcev, to dokazuje izkaz Padla „ u,T.ada’ ki izkazuje, da je letos J50o J?S^na bankovcev nekako za 9.5 m;i-°nov čeških kron, t. j. z 11 na VzPorJJarde P°le£ tega pa stopa danes ?no zlato kritje tako, da imamo ki vseb bankovcev v prome- tudi posledica cele vrste za- ip^jkjh z zlatom. Stopanje češke kro- ko»w ki%h ■" Parndn , -1"1 -,e sprejela revolucijonarmi skupšgina v j. 1919. Tako zakon največj'i ^ku^li innožini denarja v prometu, o u USHri v 1. jas ^VoHa -Vitvi bančnega urada, o daviJ 1 ™nožini denarja v prc..„.„, -^barja0-^1'016^'3’ ° ’zmeni avstrijskega ‘^tjen 'Vxtvo pa naravno nima nad sto-yeSe]-‘‘ ,Ceške krone nikakega posebnega Kespic )ri Si ne °beta nobenih koristi, •ftianjšff 3e ta’ da imamo danes šestkrat fi° ni„-Vr?dnost denarja nego pred voj-dra?j .Co.in dohodke Škrat večje, toda *s. ta je 15—ukrat večja. Kapitalisti trdit;11, ................ zivjjp’ ,a tlači stopanje češke krone cene SRln Im riti lili **ierj izravna Potrebščin in izdelkov, da jih theri ,tVa z delavskimi plačami v talci in j2’ aa ne bo trpela naša produktivna okugj, °jna JPoč- Delavstvo pa trpko r’a v n • d?prav ie poskočila naša kro-za 3oncr leri z oktobrom 1921. približno Planj?;'°' dfaginja ni popustila niti v najeli sle;flmeri' Cene gotovo padejo, preje Je> Na ta račun oa se že danes v nekaterih strokah so jih znižali že celo za 20—30%. Češki podjetniki hočejo težko gospodarsko krizo zdraviti na račun delavstva m njegovih plač. Sami pa. kakor dokazujejo letna poročila podjetij in raznih bank, delajo celo pri današnji krizi ogromne, milijonske dobičke, večina zavodov povišuje akcijski kapital. Poročilo angleške zunanje trgovine pravi, da povzročajo težko gospodarsko situacijo na Češkem preveliki dobički, s katerimi je češki podjetnik bil navajen delati vse do danes. Ta dobiček je mnogo večji, nego ga^ ima n. pr. angleški industrijalec. Resničnost te trditve dokazuje dejstvo, da, kljub temu, da so plače češkega delavca stalno manjše nego na Angleškem, so vendar skupni produktivni stroški na Češkem danes prav tako visoki kot na Angleškem. Da se ozdravijo težke razmere, je potrebno v prvi vrsti znižati cene živ-ljenskim potrebščinam. Dokler ne bodo roko v roki z dviganjem češke krone padale cene na domačem trgu, tako dolgo mora biti delavstvo proti stopanju denarja. V drugi vrsti morajo industrijalci znižati svoje čezmerne dobičke, modernizirati proizvajo tako, da se izdelki pocenijo in izpopolnijo. Delavstvo ima gotovo dobro voljo, toda to ne pomaga, dokler ni oprema tovaren zmodernizirana, da moremo tekmovati s tujino. Češki podjetniki bodo morali, če hočejo premagati krizo naše industrije, pokazati zrel organizato-ričen in trgovski talent na drugi način, kakor nižati delavstvu plače, zapirati tovarne radi pomanjkanja dela ali omejevati število delavnih dni. Naglo stopanje češke krone in padec okoliških valut sta ogrozila našo zunanjo trgovino in s tem zaposlenost dejavstva. Naše tovarne imajo polna skladišča blaga, ki ga ne morejo izvoziti. V zapadne evropske države nemoremo razven sladkorja in drv izvažati ničesar, zakaj tamkajšnja industrija proizvaja že itak nad domače potrebe. Moramo torej strmeti za izvozom na jug in vzhod Evrope. Tu pa so samo države s slabo, mnogo nižjo valuto nego je naša, naši izdelki so radi tega za nje predragi. Za 4 naše vinarje dobite danes H avstrijskih kron, za 31 vin. sto poljskih mark, za 1.55 Kč 100 madžarskih kroi za 1-90 Kč sto nemških mark, za 28.75 Kč sto jugoslovanskih dinarjev. Ali more torej pri nas kupovati Poljak, Nemec, Avstrijec, Madžar? Zato je cela vrsta jugoslovanskih in romunskih trgovcev preklicala svoja naročila. Bivša Avstrija je imela skoro 50000.000 prebivalstva, pa je še izvažala blago. Češka republika pa je po njej prevzela skoro 80% vse industrije, ima pa komaj 13 J in pol milijona ljudi, torej mora stremiti Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in.upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopisa: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din. za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise franldrajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. za čimvečjim izvozom. Češka republika je izvozna država, zato se mora brigati za inozemski trg in ga tudi obdržati. Na to stran pa ima stopanje naše krone bolestne posledice. Ker češka industrija nima naročil, omejuje ielo ali pa zapira tovarne. Strah brezposelnosti kraljuje v vseh krajih republike i nihče ne ve, kdaj bo temu konec. Vsak dan prihajajo poročila o novih odpustitvah delavstva, zapiranju tovaren in omejevanju dela. Danes cenijo brezposelne in manj ko 48 ur na teden zaposlene na i 0.000 oseb. Če prištejemo še rodbinske člane, je objela kriza, mirno rečeno, nad 1 milijon ljudi, h katerim pa prihajaj, vedno novi, Državna podpora ne zadošča, zato brezposelni stradajo. Brezposelnost je bolezen vseh strok industrije, najhuje je zadeta železna, steklarska, čevljarska, tekstilna in rudarska industrija. Da dobi jugoslovansko delavstvo kolikor mogoče jasno sliko o razsajanju brezposelnosti v naši republiki navajam nekoliko številk. Znana Skodova tovarna v Plznu, ki je imela med vojno 35.000 delavcev, jih ima danes komaj 11.682. Od leta 1919. so Opustili do danes že čez 746", oseb, sam. letos že 2182 In slede še nadaljni odpusti, kajti tovarna nima inozemskih naročil. Pri vsem tem pa večina tovarniških oddelkov dela le 3—4 dni na teden. Vitkoviške tovarne odpuščajo baš sedaj 1000 delavcev, nekaj tš-sočev so pa že odpustili. Praška družba železaren je istotako odpustila že več tisoč delavcev, pred nekaj dnevi pa je zopet odpovedala 500 delavcem. Pa tudi drugi manjši zavodi odpuščajo po 100 in 100 delavcev. V steklarski industriji je bilo pred kratkim odpuščenih 13.000 delavcev, 20.000 jih pa dela samo 2—3 dni na teden. Steklarstvo je morda najbolj važna in najbolj razvita panoga naše industrije. Tvornice, ki so pr::'o zaposlovale 35.000 delavcev, jih imaj: ianes komaj 10.000. Nič boljše ni v :ekstilni industriji, ki jc imela svoj čas več ko 250.000 ljudi, danes pa se ne ve kaj bo ž njimi. Tekstilna tovarna v Novi Kdini na Plzenskem, ki je imela 1700 delavcev, je danes zaprta. Ostala središča te stroke so mrtva, tovarne zaprte, ali pa delajo 2—3 dni na teden. N. pr. v Prostejovu je 120 tovaren, ki so imele nad 20.000 delavcev in delavk, danes dela tam komaj 2000 delavcev. Oblačilna stroka je štela na Češkem 80.000 delavcev, ^ od katerih jc danes 60.000 brez dela. Tako je v vseh strokah. Toda ob tem za delavstvo tako težkem položaju so se dogovorili gospodje podjetniki na svojih sejah, da naj sc »revidirajo« delavske plače, ali z drugimi besedami, da se znižajo. Edina rešitev delavstva je danes, v dobi ko se zbirajo nad nami težke socijalne borbe, v trdni, enotni organizaciji. Trbovelfska družba, (Govor nar. posl, s. dr. Koruna na 95. seji nar. skupščine.) (Dalje.) Za amortizacijo del pod odkritim nebom v premogokovniku v Dobrni, ki je sestavni del Trboveljskega rudnika, so se zaračunavali še za časa pregleda od strani komisije produkcijski stroški po 50 kron ibruto tono. čeprav so bili vsi t investicijski stroški že davno pokriti. V kočevskem premogovniku se je kopalo pod odprtim nebom, odstranjevala se je zemlja jalovina, ki leži nad premogovno plastjo. V onem času je bilo razmerje med zemljo, ki se je odstranjevala in premogom. ki se je izkopaval, mnogo večje, kakor razmerje napram premogu, ki se nahaja v vsej premogovni kotlini. V bodočnosti bo nasprotno. Z drugimi besedami. delo, ki se je vršilo za časa komisije, te bilo v bistvu investicija za bodoče delo. In vendar so se stroški dela za časa komisije zaračunavali takoj v celoti med produkcijske stroške premoga iz kočevskega rudnika in so se s tem imenovane investicije takoj tudi amortizirale. Torej zopet nepravilen način računanja, ki umteno povečava produkcijske stroške za izkopani premog, namesto da bi se stroški za odkopavanje jalovine porazdelili na ves premog v kočevski kotlini, torej tudi na tistega, ki bo izkopan v bodoč'h letih. Na osnovi teh in še nekaterih drugih ugotovitev, ki jih ne maram navajati, ker bi vse to bilo silno dolgo in bi nam brez obširnega razlaganja ne bilo razumljivo, ie komisija prišla do sledečega zaključka in predlagala vladi tole: da se prodajna cena premoga, ki ie znašala za debeli premog 523.45 K, a za drobni 494.45 K po toni. torej poprečno 511 K. zniža za debeli premog na 513 K. a za drobni na 474 K, to je na poprečno 500 K za tono. tako. da celo pri tej ceni ostane družbi rezerva 14.30 K po toni za nepredvidene slučaje in za aprovizacijski premog ter za premog za sirotinio. Da se da Družbi podbuda, da bi čim hitreje napredovala z deli za povečanje produkcije v Hudi jami in Rajhenburgu, je komisija bila mišljenja, naj se premog, ki se dobi iz teh rudnikov, pusti Družbi v popolnoma svobodno razpolaganje. Komisija je nadalje predlagala, nai se omogoči in vspostavi resna kontrola nad celokupnim računovodstvom Družbe tako, da bodo na osnovi nespornih dokumentov v vsakem slučaju takoj na razpolago stvarni računski podatki. Zato je smatrala komisija za potrebno izreči, naj se ukaže Družbi, da osrednje knjigovodstvo, ki se je nahajalo še na Dunaju, brez odlaganja in brez kakega izgovora preseli v našo kraljevino. S tem. da se osrednje knjigovodstvo in z njim resnični se dež Družbe preseli z Dunaja, bi se odpravilo tudi odpošiljanje 5Vz milijona naših kron v tujo zemljo, katere valuta je mnogo slabša od naše. Kajti uradništvo in člane upravnega sveta, če tudi so na Dunaju. je treba plačevati z našim denarjem! Moram pa pri tei priliki vendar pripomniti, da ni samo Družba kriva, če sedeža Družbe še ni v naši državi. SiceT ne vem, če i, slučaju ministrstvom zelezne tega, da namreč delavstvo plača ce^o ^ gospodje, mi nočemo dopustiti. ^ ^ in ministrstvo nimata ^fkonlt® Trbovelj« da se ubranita pretiranih cen za ^ ski premog, tedaj nat ah plačata cen ^ jih Družba zahteva in ki nh moraj ^ ostali nezaščiteni konzmnenti P>a či. ali pa nai vlada predloži narodu . uredj. ni zakonski predlog, ki naj te s ^ ne-Nikakor pa se tak spor ne sme pu ^ ^ rešen, ker trpi zaradi njega delave ^ sebni konzument. ki mora P‘J. -ba večjo ceno za premog. Kad Drejjtog* krije to. kar misli, da W ki ga daie državi, pri malem m ^ konzumentu ter pri industrij dar šaču. (E. Kristan: »In delavcu v ^ ne daje!«) In seveda delavcu P denim izgovorom ničesar ne leznic to Cul sem. da hoče minister ze ^ prllZ. vprašanje rešiti potom sporazum* vme-bo. To ie njegova stvar. V to s ^ da šavam. Z druge strani pa ^®W,ti pr?f se hoče g. minister na ta nacn financ«' družbinimi cenami, da predi dob skem zakonu dodatek, s ka ^ pre- pooblastilo, da sam Vre5Uje+rf>buie- ^ \ mog. ki ga za železnice poj jde> in siko lahko ta stvar vendar n ^ se cer iz preprostega razloga. .jeznic P®' glo zgoditi, da plača mimst emog, ® tem tako malo vsoto za s> če pr°„du v bi producent ne mogel <_ke plače-rati, kakor da zmanjšale ^ da drzaJ(|t principu se pač strinjam s ^”agotavhaPj najde način sodelovanja P tak naJXil-cen premoga, a nikakor n ,gya g. min način, kakor si ga bate osp0darsko ster železnic. Tak način fs£s°ledic0*£° bi bil dober, ker bi imel za ^cento^ pogoste spore delavcev -k^jjivo vP . kar bi vse zelo usodno m ... v drza valo na premogovno proou (Dalje prihd______ Invalidski koug K invalidskemu St kongresu v Ljubljani.Tis razlike stagjj validov, vdov in sirot Jr*J ,ni taval»®L upira svoje oči na mednar i5afcuje rU kongres v Jugoslaviji, te ^ bočo*£, govih zaključkov. Ti zaKU deij ca=£ povoljni, ker splošno se P1 ti ^ W da bo kongres velike važ ^ kong. lidsko vprašanje, ter da , ga zak jd-vlada potrdila načrt jn^j,j da in & ki sta ga baje sestavljali Ka^r ^ sko udruženje v Belgra^- ^ mvabd**^ vse dosedanje konference ^ v . zakonskem načrtu sta|e. d{ medna ^ bo stal ogromne vsote . Qt yse* ’ ne kongres in konec bo isi . vpraŠani bjjp invalidskega vpraŠanja,^arodijeg^kjjjje- sijajna. -- Začetek yubJjam. p j^pec lidskega no delo senadah««^^ ut *> jg.r« se pa v aetatfe, sr Se 3oIo&n 2» hvaM-Ko vprašanje. — Kdo bo vodil kongres’ sisa vlada! Kdo bo imel glavno in od-rocujočo besedo? Naša vlada! Kdo bo Poročilo o invalidskem stanju tno-yansknn zastopnikom? Naša vlada! — inv r ? pri tem ne bo Povedala, kako se tovn °m’ v^ovam 'n sirotam v resnici — Ali bodo vse invalidske organi-zastopane na tem kongresu in ko-zastopnikov se udeleži od inostran-tferf lnval*dskih organizacij? Kakor iz-ju 9a> se je samo na zunaj trobilo: tnva-kongres, dočim bo v resnici le nih*? tu^aJŠnjil1 in inostranskih vlad-io v- l^^ev, kateri se bore malo ozira-tev ®ejanski stan in položaj vojnih žr-dol? T" koliko smo k začetku kongresa ki b P°vedati trpinom vojnim žrtvam, kJPj kongres namenjen. O poteku in zdai uspe*lu bomo še poročali. Za Vam Samo še kličemo vsem vojnim žrt-r<>ke* *"*" ^e^avcu in kmetu: Pamet v ^olltlfoe vesti. živ + V demokraškera klubu so se vršile roSaj^.^skusije o pobijaniu draginje, pose 5J0 “beralni listi. Reklo se ie to. reklo rija ®n°- Nekdo je vtaknil celo princa Ju-t^ko draginiske pojave ker zahteva s,roSD 's°k° ceno za svoio .čast. Ko so se ^°^‘ta nagovorili in je obležala Vat s ia Dob^a na tleh. so se šli okrepče-ie čm ,° kavo. V čas , ko so debatirali, Hiej-jj a kava poskočila za 2%. Temu pri- -v/0 n s?v bodo gospodom, dnevnice za trpAi; 9VlŠale, ker ne gre. da bi ravno oni ''draginjo, ki jo pobijajo, skega v komiteji. Za rešitev avstrij-Štva na^ra^an'a te bil 6. t. m. na seji dru-jcfer je r°dov izvoljen poseben komite, *n Cpjifa^topana Francija. Anglija. Italija ^1? p °sl°vaška. Kaj bo ta komite re-^kef« toliko kolikor razni komiteji in kler ® Droti draginji! Ne bo rešitve, do-^ Ra •ne bo delavno ljudstvo zavedalo, 99 % in da bi bilo torej dovolj Uejfa .Za Spremembo današnjega krivič-+ , - —mi cmcim/u j^ruzabnega reda. če bi hotelo... Q(2 \reds©dstvo iugoslov. novinarskega riA*l?enša je odklonilo vladno podporo Tainar kongres v znesku 30.000 ^azgjj aiCrat so bili pa novinarji na mestu, to zatrT*. niso mogoče odklonili podpo-. ker se jim zdi — premajhna.... »S,.., ,nta* na Trockega. Kakor poro-1eyski ^n a Dagbladet«, je bil na Nikola-Jiici i„,?5tr°£radsko - moskovski) želez- .* '"'•‘a C'2vKen S1® te atentat na ekspresni vlak, s Usugj”1 -te potoval Trocki. Napad ni °vala ^ntneat!ia v Rusiji, Id se je priča-^Cvjru 2e koncem avgusta v obsežnem *917 (jZa Vse emigrante, ki so v letih Mat}}, i„° 192°- nastopali proti sovjetski ^ičnp v°bvom levega krila komu-kS®rui italii-1 , 0 številne angleške, francoske 'e zbeg ?s. e voine ladie. Kralj Konštantin ■ kar • 12 Aten. Vsekakor najpametnej-Se Ceni-'6 mo)?el ukreniti. — Izgube Grčije %tni,* ^ 50.000 mož. med temi 15.000 jPaVliPT1V* Grška je sporočila, da ie prr-P^voij zapustiti takoj Malo Azijo, če ^•^^»fska vlada takojšnje premirje. J6 kak^Vec brez delavskega časopisja i« &^*vo^ak brez puške. Zato naročai-svoie glasilo »Naprej«! ne«*'* odra in -.kopalo 4 ljudi pod sabo, me ’ njimi inženirja Roberta Weinerja. Ta je malo časa nrto v bolnišnici umrl. Nesreče je bil sa;n kriv. ker ie hotels prešibkim strojem naenkrat dvigniti ves oder, da?: le bil ooo?orien da to ne gre. Gledališče ^Deveta dežela« (na vrtu hotela Tivoli). Repertoar za S. in 9. septembra 1922. i. »Tango smrti« — dramski! plesni prizor. 2. »Gora ni nora« . . . pojoča šaljiva slika. 3. Salonski zbor bratov Zajcev, — nova pesmica iz opere: »Mamica kaj naj počnemo«. 4. Za žensko nezvestobo, ha — ha — ha — ha — par-tema arlekinada. 5. »Salome« orijentalska zgodba. 6. »Kako so dvori na Ukrajini« Plesni prizor. 7. Moderni plesi. 8. »Zeleni travnik« — kmetske igre na Ruskem. 9. »Luna, on in ona« — jffra v svitu mesečine. 10. »Kaj si plešeš Katinjka« — muzikalne budalosti — in tako dalje in tako naprej. Pri slabem vremenu se vrši predstava v dvorani hotela Tivoli. Začetek ob pol 9. zvečer. — Protestni shod vojnih invalidov, vdov in sirot sklican na nedeljo dne 10. t. m. v dvorani Mestnega doma v Ljubljani ie odbor preklical radi brzojavke Dneim® testL | II. Ljubljanski velesejem. Z ozirom na govorice, ki krožijo med razstavljalci j in občinstvom, da bo II. Ljubljanski velesejem podaljšan, naznanja tem potom ravnateljstvo,c!a se velesejem pod nobenim pobojem ne bo podaljšaj. Prireditev se zaključi dne 11. sptmbra ob 6. uri zvečer. Polovične enodnevne vstopnice imajo dijaki srednjih in visokih šol trgovske in tehnične stroke, ako se izkažejo s posebno legitimacijo svojega ravnateljstva oziroma dekanata pri velesejmskih blagajnah. Pri izdaji vstopnice, ki stane 5 Din se ta legitimacija obdrži pri vele-sejmskem uradu. Najdeni so bili na sejmišču sledeči premeti: 1 dežnik, l par rokavic, in ena damska torbica z manjšo vsoto denarja in dvema legitimacijama, katerih ena je izstavljena na ;me Emilija Bras, Ljubljana. Ti predmeti se dobijo v centralni blagajni velesejmskega urada. Kalabreško - jugoslovanska šd la. V bosanski železniški postaii Rudo je vdrlo 5. t. m. malo do oolnoči nar v orožniške uniforme oblečenih individijev v tamošnji žandarski in poštni urad. prisililo z nabi-tirr pušicami Prisotne nameščence er žandarje, da so se zadržali mirno, porezal telefonske n telegrafske vode. m j oa jpolnoma členilo blagajne. V tem se ie .ipeljal vlak s kakimi 150 potniki. Ko se * ustavil, so :h bandit je z ročnimi granatami v roki -skočili ter jih obraii do zadniega ficka ’ dragocenosti. Ko so bili s tem delom gc'ovi. so vdrli še v zasebna stanovanja, ta: izmaknili, kar so mosiH, nakradeno blago in denar naložili na pripravljene konje ter — izginili, še prei so oddali salvo proti brzovlaku, ki ie ravnokar prihaial iz Sarajeva, pa se radi duševne prisotnosti vlakovodje ni ustavil. Orožniške patrulje, alarmirane iz okolice, predrzne roparje zasledujejo in so jih po zadnjih vesteh menda že iztaknile. V bolniško blagajno v Slovenski Bt-str' ' ie bil v noči 25.—26. avgusta baje izvršen vlom in blagajna izpraznjena. Pr.:'kava Da je sedai dognala, da gre le za poneverbo. Blagajnik, ki je osumljen, ie. bil aretiran. Gledališka :;2sreča v Belgradu. 6. t. m. se ie v belrraiskem narodnem gledališču pred uprizoritvijo opere »Madame Butterfly« nenadoma udrlo 16 polj vrtiJ- sredlšnjega odbor?, rz Belgfačia, jim uradnikom stanovanja. V kratkem se bo vršila druga seja. iz katere bo določi neie razvidno, koliko misli vlada pri akciji sodelovati. Doslej so bile samo obljube merodajnih krogov. *da se bodo storili koraki«. Zanimivo predavanja o mnogih pere« čih vprašanjih priredi sodrug Angelo Cer-i kvenik v soboto, 16. septembra. Maribor-« ske sodruge opozarjamo na to predavanje in (ih prosimo, naj primerno agitirajo zanj. Vstop bo vsakomur prost. Kraj in uro bo-: mo še pravočasno naznanili. Otvorliev oobrailnske obrtne razstave se ie izvršila z običajnimi slovesnostmi v petek. 8. t m. ob 10. dopoldne. Razstava ie razdeljena na dva glavna oddelka, izmed katerih s s- eden nahaja v Goetzovii dvorani (k njemu spada še velika razstavna lopa na dvorišču Goetzove pivarne), drugi oddelek pa ie na vrtu Dijaškega do-s ma na Prešernovi ulici. K razstavi, ki bo trajala do 17. t. m., se še povrnemo. Srbskj kmetovale!, ki so prišli na po-> učno Dotovanje v Slovenijo, dospejo v torek dopoldne v Maribor, kjer si bodo ogledali pokrajinsko obrtno razstavo* sadjarsko in vinarsko razstavo, Ruše in Falo ter se odpeljejo v četrtek zjutraj naprej v Ljutomer. O'mož in Ptuj. Is strole. ^Sfeanla- Mašče vanje. Naši čitatelji se gotovo še vsi spominjajo stavke usnjarskega delavstva v, Ptuju, ki ie 26. avgusta končala. Stavka se ie vršila v glavnem radi tega, ker se podjetnik tovarne ni uklonil pogodbi skle-i njeni med delavstvom na eni in med usnjarskimi podjetniki na drugi strant. Dočim so ss vsi drugi tovarnarji ravnali* po pogodbi, so morali tega tovarnarja det lavc.i šele v dolgotrajni stavki prisiliti da bo izvrševal to, za kar se je z lastnoročnim nodpisom zavezal. Že sama predzgodovina te stavke nam iasno kaže kakšno moralno kvalifikacijo imajo gospodje te tovarne. Kar se ie pa dogodilo co tej stavki, pa presega vse meje dostojnosti. Podjetnik: tovarne se je v pogodbi, ki ,ie bila koncem stavke sklenjena, svečano obvezal, da radi stavke ne bo nihče preganjan in povrh- še, da bc izdal na vse delovodje in mojstre ukaz, da morajo korektno in dostojno nastopati naprarn delavcem. Ta dogovor ie podpisal v imenu tovarne g. ravnatelj Saxl, Komaj so pa delavci prišli na delo, komaj ie tovarna pognala svoi obrat, je Da ravnateljstvo obvestilo 45- delavcev in delavk, da jim odpoveduje službo. Med temi se nahajajo tudi trije zaupniki in pa predsednik podružnice usnjarskega delavstva v Ptuju. Očitno izvira to prostaško in zahrbtno dejanje iz gole maščevalnosti, čeprav trdi ravnateljstvo, da je te delavce odpustilo zato ker so premalo zmožni. Ta izgovor bi bil kvečjemu verjeten, če bi se ne vršila ored par dnevi stavka, da ie pa popolnoma izmišljen, je pa dokaz to. da so ti delavci večinoma že nad leto dni uslužbeni in bi bil podjetnik, če bi šlo za to. kaj kdo zna ali ne zna. že prej dognal in ne šele po končani stavki. Za nas nastaja pri tem slučaju vprašanje. so li pogodbe še obvezne ali ne? Iz tega slučaja bi mogli posneti, da ima pravico vsakdo brez odpovedi pogodbe udariti takoj, ko se čuti dovoli močnega. Dosedai je bila zlasti še od strani delavstva drugačna navada. Nešteto je bilo dosedaj slučajev, da so delavci zvedeli za velika in dobička-nosna naročila podjetnikov, pa niso mogli te prilike za zboljšanje plače izrabiti, ker iih je vezala pogodba. Jasno ie. da se bodo tudi naše organizacije prilagodile tem novim razmeram, če ta podjetnik ne bo dobil od strani svojih sotovarišev poštene in trde lekcije. Zveza industrijcev ima dolžnost poskrbeti. da bo ta podjetnik spoštoval dogovore, če pa tega ne bo storila, bomo pa vedeli pri čem da smo. Naj si gospoda ne domišlja, da ie zimski čas zanjo ugoden in da lahko napravijo kar hočejo. Treba jim ie le pogledati v koledar, pa bodo takoj na jasnem! To vprašanje ni samo zadeva usnjarskega delavstva, temveč tudi ostalega, zato borno skrbeli, da bo celokupno delavstvo natančno pazilo kaj bo »Zveza industrijcev« ukrenila. Od nje ie odvisno, do katere ostrosti in brezobzirna " bo naš boi stopnjevan. Mi smo na straži! — Železničarji južne železnice v Avstriji so 7. t. m. od 11. do 13. stavkali, ker j vlada ni hotela sprejeti njih zastopnikov, ki so hoteli predložiti protest zoper delovanje drž. finančnega odbora za južno železnico. Pričetek šolskega leta. Natančnejše odredbe so objavljene na uradnih deskah v šolskih poslopjih. Na tehniški srednji šoli v Ljubljani bodo v šolskem letu 1922)23 otvorjeni ti-le oddelki: 1. višja stavbna šola; 2. višja strojna šola; 3. stavbna rokodelska šola: 4. strojna delovodska šola; 5. elektrotehnična delovodska šola; 6. mizarska . in strugarska mojstrska šola; 7. kiparska šola; j 8. ženska obrtna šola: 9. javna risarska šola. | Vpisovanje v 1. letnik višje stavbno in višje J strojne šole bo dne 11. septembra t. 1., v višje j letnike pa dne 14. septembra. Dne 12. septembra ; bo vpisovanje v 1. letnik oddelkov, ki so zgoraj j navedeni pod točkami 4.. 5., 7. in 8.; dne 14. septembra pa v višje letnike teh oddelkov. V mi- j zarsko in strugarsko mojstrsko šolo bo vpisova- ' nje dne 12. septembra, v javno risarsko šolo dne | 1. oktobra, v stavbno rokodelsko šolo pa od dne j 1. do 15. oktobra (v ta odelek tudi pismc.no). Po- j navijalne preizkušnje bodo dne 11. septembra, i sprejemne preizkušnje v višjo stavbno in višjo j strojno šolo dne 12. septembra, sprejmne preiz- j kttšnje za žensko obrtno šolo pa dne 13. septem- j bra. P poukom se bc pričelo v vseh celoletnih ! oddelkih dne 15. septembra. Pouk v javni risar- [ ski Soli prične dne 1. oktobra, v stavbni rokdel- 1 ski šoli pa dne 3. novembra t. i. Pričete-: Šolskega leta 1922/23 na državnih srednjih šolah (I. drž. gimnazija, višja realka in ote realni gimnaziji) v Ljubljani. Učenci, ki žele vstopiti v I. razred, naj se zglasijo z obiskoval-nim izpričevalom in krstnim listom dne 10. septembra med 10. in 11. v ravnateljski pisarni. Zunanji učenci se lahko prijavijo tudi pismeno. Na drž. realni gimnaziji na Poljanah se v I. razred ne sprejmajo več učenci. Dne 10. septembra se je prijaviti tudi repententom I. razreda. Sprejemni izpiti za I. razred se prično v ponedeljek 11. septembra točno ob 8. Novi učenci iz drugih zavodov se sprejemajo v II,—Vlil. razred v ponedeljek 11. septembra od 10.—12. Ponavljalni in dodatni izpiti se prično 11. septembra točno ob 8. Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani, Petrazredna gimn. osnovna šola. Vpisovanje v I. razred in ostale razrede: torek dne 12. septembra od 9. do 11. Pouk se prične v sredo, dne 13. septembra t. 1. za I. razred ob 9., za ostale razrede ob 8. — Mestna ženska realna in ref. realna gimnazija in licej. Vpisovanje za nanovo vstopivše gojenke v I. do VIII. razred: torek, dne 12. septembra od 9. do 10. Sprejemni izpiti za gojenke za I. razred in za gojenke v višje razrede so v sredo 13. septembra ob 8. — Ponavljalni in dodatni izpiti za licej in gimnazijo se vrše v sredo, 13. septembra ob S. — Enoletni trgovski tečaj. Vpisovanje petek, dne 29. septembra od 15.—17. Sprejemni izpit je v soboto, 30. septembra ob 8. — Enoletna gospodinjska Sola. Vpisovanje 2. oktobra od 10.—12. Pričetek šolskega leta na mestnih otroških vrtcih. Na mestnih otroških vrtcih na Zaloški cesti št. 1 in v Cerkveni ulici št. 21 prične sc šolsko leto 1922/23 v petek dne 15. septembra 1922. Vpisovanje se pa vrši v četrtek dne 14. septembra 1922 od devetih do dvanajstih dopoldne. Meščanska šola v Ribnici na Dolenjskem. Pričetek šolskega seta 1922/23 je 14. t. m. S seboj prinesejo učenci (učenke) izpričevalo, dokazilo cepljenja kozic, domovnico, po možnosti krstnico. — Ravnateljstvo. Deška in dekliška meščanska šola v Tržič« zapisuje učence v L, 2., 3. in 4. t. j. nastavni razred v sredo dne 13. septembra 1922. od 8.—12. ure. Redni pouk se prične v petek dne 15. septembra 1922. ob 8. Deški in dekliški nastavni razred pa pričneta pouk 'izjemoma z dovoljenjem višjega šol. sveta v ponedeljek, dne 2. oktobra 1922. Učenci, ki so se priglasili za vsprejem v III. odnosno IV. razred iz VII. odnosno VIII. razreda osnovne šole, polagajo izpite v sredo 13. septembra popoldne in četrtek 14. sept. dopoldne. Na državni dvorazredni trgovski šoli v Celju bo vpisovanje gojencev za šolsko leto 1922/23 v pripravljalni razred, prvi in drugi letnik ter deklic v drugi letnik v ponedeljek 11. septembra od 8. do 10. Sprejem novih gojenk v pripravljalni razred in prvi letnik je izključen. Ponavljalni, naknadni in sprejemni izpiti j se prično v torek 12. septembra ob S. Na državni dvorazredni trgovski šoli v Mariboru se prično ponavljalni in naknadni izpiti v ponedeljek 11. septembra ob 8. V sredo (13.) se vrši vpisovanje v drugi letnik od 8. do 10. V prvi letnik ni več možno sprejeti nobenega učenca oz. učenke. Redni pouk se prične v petek dne 15. septembra ob 8. Državna realna gimnazija v Ptuju. Dne 11. septembra cb 8. ponavljalni in naknadni izpiti, eventualni sprejemni izpiti za II.—VIII. razred. Dne 12. septembra ob 8. sprejemni izpiti za I. razred. Prijave s krstnim listom in izpričevalom za vstop v srednjo šolo dne 11. septembra od 9—11. v ravnateljski pisarni ali prej po pošti. Deklic sme biti samo 20% vseli sprejetih. Dne 12. septembra od 10,—11. v ravnateljski pisarni sprejem dijakov, ki pridejo iz drugih srednjih šol (ob-avna opomba potrebna). Dne 13. septembra od IH 11 c.nrAinrv. ,!SioVr\v in nriinva nnvih J5S& nega pouka. — Ravnateljstvo. paviljon u^teljske NA LJUBLJANSKEM VELEbtJ (Paviljon E, oddelek 3.) Učiteljska tiskarna ie “st°?a%e. okusno opremljenim Jprosto- sejmu. V ozadju je pregiei DOsnetkih-rov podjetja po fotografičmh pos Najmogočneje se vzpenja v srea ^ ga lastne »Tvormce * oroiZVodib- je letos znatno številnejša po Posebno novost tvorijo v tem ooa ^ tos zvezki za okroglo p3vi- vanca, v treh stopnjah V J ^ jd ljona so zastopam vsi bsti in‘ esečni-jih tiska tiskarna, od ilustriranih ldo0, kov do dnevnikov, s amer ] e, ..sioV-da se zavod posebno uveljavlja.. na tiskarna. Umeten tisk. bar ..J tudi poleg lastnih lepakov prff1?^kiadatelif' Šantljev! lesorezi slovenskih in Ribičičevi »Palčki«, ki j fin 4,5 Jugoslovanska Matica p?.^"°oar nam pa kaže lepak pariške firm Driav-Nikolič. Zastopana, je lastna be-ba. katere sistematičnost nam rila za osnovne šole. P°les »Prvega berila« in Ganglovega jTretja berila« je letos nova Ceneje 5itanka«-čitanka« in Rapetova »CetTta^.o čitanka« m Kapetova -Q um«.- Podkrajškova dela rePr.eZ®” v za strokovno-obrtno šolstvo tisjcarne ^ Učiteljske tiskarne. V z^°f^hrvaŠčiflO in izšle tudi učne knjige ^a.sr..]a iepo z^' francoščino. Tiskarna .ie os , g ge ložbo mladinske literature. ^ bilo nega Šilihovega spisa »Nel 01.nost. K ro« vzbujajo letos posebnio P ^javi«. nauerjev »Kraški svet m EiM«*; lenčevo delo: »1914. flere.fr1 »Srbske narodne pripove y'no Kuna vec: »Levstik«, »Erjavec«, n0VeiJ erjevo delo »Na pianine« P vatei‘e^a v njegovo delo »Kraški sve kažeta gato in zanimivo lIu^ f„vek. s ^ o ozadiu dve tabeli. Notni s narn kaz ie tudi opremljena ^Tdamičevo Ribičičevi »Palčki« m Zakg. (najnovejše) »Mladinske {jiitdi . šolskih tiskovin je šp®c‘J^ina je tiskarne. Za priliko velese^ predstaV^ skarna efekten lepak, ki . nieno delovno polje. noV ge« je letos izdala obseže obiskaJ0 - Ljubljanski velesejem^ dosedaj nad }00-000 k\upcev iz^Lčje nov je prispelo mnogo ter tudi v ske, Slavonije, Srbije i. dr. ys} prav število inozemcev, kateri . ra^sj* hvalno izražajo o tej neugodfl°’ Dasiravno je vreme zelo ta letošnji velesejem na£aterih ne uspehe. - Vesti niso «g,- se bo velesejem podal-n0 po P^er. zaključil se bo marveč ob 6< zv ^ mu in sicer 11. septem pri neK> ' Naše obrtne razffle^f. valca. Ki ^ 1 jan ski tvrdki imajo pr^^jj na ^ slanja svojo zma/nost ^ ^ fraii pr, govori po nemško, de ^rojeni}1’ . por s vnnnia niti Pr. ni. 10.—11. sprejem starih dijakov in prijava novih dijakov, vsak v svojem razredu. Dne 14. septembra ob 8. služba božja, zbirališče v razredih. SUVUll UVJ ------. - ... r KrUJ1' ne kaže pa znania n t jnega poskušnjah. Zato mc gam £e je kvari skoro vsako obleKa j^al- žr svSh grehov nikdar ne bj 1K* obleka pokvarjena, so knv 0oSvO» S6 da samega sebe ^štvu ^ sam nima nm ^ma « 1f t0 rahonu na Zaloški ce* vse s ^ crStva!) s. orUcro'ev » 1 ruje. Toda posledica ten ^Soljsi ParaoČnila zapustili tvrclKo. tvrdka se zdaj poslužuje nekega krojača na deželi, kateremu plačuje za delo najfi-»ejse obleke po 380 K. v trgovini pa potem računa po 1700 K. Torej ima samo pri 'Jelu 1320 K dobička, koliko pa še pri bla-in vseh prilogah? Ce bi vsi krojači tako delali, bi moral hoditi delavec kmalu — Potrebno bi bilo odvzeti delavnice takim ljudem, ki svoje obrti ne poznajo, er če je gospodar ogoljufan, goljufa on sam druge zovalec. delavce fla -'Om-j f JJap |g peg ?0 Testenine = Vrednost denarja. 1 dolar velja 87 Din, 1 lira 3.85 Din, 100 avstrijskih kron pa 12 par. V Curihu velja 100 naših kron 1.55 švicarskih frankov. Odgovorni urednik: Anion Podbevšek. Izdajatelj: Zvonimir Eemot (v imenu pokr. odb. SSJ). Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. © m so tako okusne in tečne, da so splošno hvaljene. Zahtevajte jih pri trgovcih! NaJzanimiveJie ljubljanskega velesejma bode brez dvoma oddelek it. F 123—124 trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejše, Dajlepse in najboljše, kar je svetovna tehnika v stroki šivalnih strojev dosedaj iznašla in preiskusila, razstavi svetovna tvrd&a iINGER ŠIVALNS-STROJi Bourne & Co. v svojih paviljonih na ogled. Najmodern. šivalne stroje bo gonila elektri&ia sila kar prihrani čas in denar. ]° ^ življensko vprašanje samo tvornic marveč velja dan-atles prihranitev časa in denarja posebno za rodbine. Obisk e“ paviljonov Vam bo donesel več koristi in zabave kot vse senzacijonalne kino-predstave! Arhitekt in mestni stavbenik VILM TREO LJUBLJANA, Gosposvetska c. 10. Telefon interurb, št, 103. Ustanodjenno 1. 1850 se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune. > 1 JOSIP LAMPRET. mizarska tovarna = Šoštanj - Slovenija == opozarja na svojo specijaliteto: V omari, široki 155 cm, globoki 65 cm in visoki 2 m, je zložljiva kompletna postelja, dve nočni omarici, pisalna miza, obešalna omara, lekarniški predal in umivalna miza. Cel zaboj tehta 187 kg. Ravno taka omara tudi za dve osebi. tbr Gričar k Mejač Ljubljana poleg glavne pošte Zaloga obleke za gospode, gospe, dečke •VftH ZAKOTNIK *tefenif- 379. mesili tesarski mojster Telefon 379. Ljubljana« dunajska cesta 46. QS,a^9.vrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, stro ^Ja 28 Pa*a°e> ^e> v**e’ tovarne, cerkve in zvonike; ^ Pi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, ‘ lesene ograje itd. ....- lesenih mostov? iezov in mlinov. Tovarna furnirja- mr V Paradižu *»■ sta bila brez obleke ADAM in EVA sedaj tega ni treba, ker se dobe vsakovrstne obleke za gospode, dame in otroke v trgovini O« Bernatovlč, Ljubljana, Mestni trg 5-6. 6 F“ I. C. MAYER LJUBLJANA USTANOVLJ. 1834. MANUFAKTURA EN GROS EN DETAIL Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obme na tvrdko TONE MALGAJ Liljana stavbeni ia poiM pl A in lilai Liiiai KoSodvorska utlica St. 6 ■V" — - . I. . I Citajte velezanimivo študijo Dr. Oto Bauer - Uratnik Pot k Socijalumu. Cena 1 din. Naroča se v upravi »NAPREJ4 TeMiai, ttttio-tetfii in gumijevi predmeti rt na drobno in debelo. Glavno zastopstvo gumijevih obročev ® _ vorne automobile tovarn Walter Martiny, Torino. Hydravlična stiskdnic« ^ montiranje giiniijevth čev v centrali, Llub1^ ’ Rimska cesta 2. PreY, a podjetje za prevoz blag celih vagonov na vse kraj ^ za kar je na raz 10 tovornih automobilov. * Podružnice: Ljubljana, Maribor, XL Dunajska cesta 20, Jurčičeva ulica 9, Knez Mi aj tel. št. 470. tel. št. 133. ^ica tu. n-ir nrim -------- HMD: »liana, HimsKa cesta 2. Telefon it. 588. ^TAMPinp ANT. CERNOM' IJUB1JANA ^ ^yORNl z o. z. Dunajska testa 66. O I co S5 Kyt >-p Mr« OS H S m >2 S c ■ e> s s M os o 0 Ljubljana. Telsloa 11*- s S H O On 3 ► ~a < S O a, DS 0 o s- O 1 i fS Ig ■I «Jg ■S g o P o.© « « >N C8 <3 i> o o X «-> Cc O. £3 CQ S S cj 'S rt M > •" J9 • 5 OJ « is! ■s S-Ž3 « as a j* Ja S* £ "5 o o 2 ■£ ° " ® -a o so o O, N O cC •* VJ H 8 ® H B ■S M .S, ®S3 a * -® S? S o © SJ > S c« a I. obrat: Paržraa žaga. Tesarstvo, zpeljava in naprava strešnih stolov ^ visoke stavbe in zvonike, stropov, slepih in ladijskih tal,^ v®1 paviljonov, vrtnih ograj, kegljišč, ledenic, mostov, pilotaze. II. Obrat: St/ojno mizarstvo. Stavbeno mizarstvo: okna, vrata, portah, stopnjice, steklene stene. --------- III. obrat: Tovarna Sesanih xalu2l| in rolo za okna po lastno11 preizkušenem sistemu. | Ga la liti m 1 dolženi 1 e wanderer kolesna pest za motorno kolo z 2 ali 3 prestavami se išče. Ponudbe na Anoncnizavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna u. fd u m b i | i..-.nrcarAlj- U.K—MPW———■a—KM ————— jJ Prvovrsini. Brez konkurenc®' I R i 'Tovarna za gumbe, Slov. Bistri«0, s Na paviljon F, št. 152 i'.e °Pozarja slavno občinstvo. Razstav-•X?1! so razni novi modeli, otroški vozički, dvokolesa, motorji, šivalni stroji, vsakovrstni deli in pne um ati ka. Cene i,z . Ce- TD I DIIU B“ tovarna za juki frank o. „1K ID Ufi H dvokolesa >n otroške vozičke, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4, Zvonarska ulica št, 1. MM SUKNO promenadne in športne obleke v bogati izbiri A® HI. Skab^rnč “Mana, Mestni trg 31. tO. Išče se Pečarski pomočnik Popolnoma samostojen delavec, ki bi kom6* ,vo<»8tvo> eventualno tudi kot fflpanjon, starejši človek popolnoma tanvi6n V V3akom delu, soliden in na-pod ^ Penar postranska stvar. Oferte __^_»Prihodnost" na npravo ,Napreja‘. Ivan jax in sin Mubljana, Gosposvetska cesta 2. Milj cfrnii izborna konstrukcija in vam. ,. J* elegantna izvršitev iz to-y * v Linču. - Ustanovljena leta 1867. ®2en]e poučuje brezplačno. »salni stroji „Adler“. Ceniki zastonj in franko. ^°tesa iz prvih tovaren. **rk°PP, Styria, Waffenrad. znižane cene! Modele čevltev ^odi.88^811 iz lepenke, po a m p Ji kopitnih oblikah ali doba v nskih oblikah izrezane, cevi- . za tovarne obuval in “bliiHv Apartne, elegantne e- Velikanska izbira novitet za vsako sezijo. i^gornje dele S]*uiem iz materiala dopo-vrstn8a “ji od naročnika, prvo- sebn«°’ J1!*10 in P° ceni- Po* delazmožnost v monti- flaju zgornjih delov za J^varne obuval. v P> reparatura in prodaja Cevl|arskih strojev. p Zahtevajte prospekte od *alph F. Richter, Subotica VI. v Poučevanje strokah, moderne, meha-izdelave obuval. Zahte-_ vajte prospekt. iLUŽI, ^^dnja krila, predpasniki, stezniki v "alceneje pri: ^•SlNKOViC nasl. J- s o s s, Manufaktura na debelo M. HRIBERNIK, Ljubljana, Sodna ul, Velika zaloga in izbira. mr paviljon »s §t. 329, 6, Hi I SI SE ;s||“ Mi isnei i| „jLul! UIHIL hURkiHnll I M i m 1 Tekoči račun pri Sio^emski eskomptns banki v Ljubljani. Telefon intarurbam 180. Tehnična pisarna v tovarni KERSiC, Spodnja Siska, Ljubljana. auaauDBBaun Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, modeme industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije in vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. — Specijaliteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovode. DDaaoaQDomi Zastopa: Patent dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litiželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti [kakor pri skladiščih, „silo“ mostovih in podobno]. Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. I I I I Jadranska laika - Beograd DelielSka glavnica: Slin. 30,000.000. Rezerve; Din. 15,000,000. Podružnice s Celje, Cavfa?, Dubrovnik;, Srcsgnovi, Jelša, Korčula.; Kotor, Kranj, Ljubljana Maribor, Metkoviž, Sarajevo, Spil?, Šibenik, Zagreb. Naslov za brzojava: JADRANSKA. Affilirani zavod: FRANU SAKSER STATE BANK (orlland Street. Hew Y«rk Clty. mmmMmmBmtBKsmmmasmaaBmmmmmaBBamsaiEamaaBai di?fe*S!» 1w^mniwiinr mmm imm^ssmm mm^mmmwmeassm Ali ste že okusili rararai P« 1 f f B3 iaJ K bbum« 'J LUKUL naš prvi edini domači juhini izvleček (zabela), kateri prekosi i vsled izdatnosti okusa in cene vse druge izdelke. Izdeluje: „LUKUL“, družba z omej. zavezo, Ljubljan •jž&sm er A lipi Ciiaiie naš tisk! Dnevnik »NAPREJ" stane mesečno..............Din 12’— Tednik »LJUDSKI GLAS" stane mesečno .... , 31— Mesečnik »NAŠI ZAPISKI" stane letno........... „ 25‘— Oskar vVilde: ,PRAVLJICE', elegantno vezane ... „ 12 50 Karol Marles in Friderik Engels: „KOMUNISTIČNI MANIFEST"..................„ 1*— Bauer - Uratnik: POT K SOCIALIZMU" ...................... 1 — SOCIALIZEM IN VERA" broširana.................. T— lepo in trdno vezana . . , 9‘— F. Engels - Žagar: „RAZ V OJ SOCIALIZMA" od utopije do znanosti, stane ... „ 5— Naroča se v Ljubljani, pošt. predal štev. 168. Osebna naročila v Ljubljani, Frančiškanska ulica 61. (Učiteljska tiskarna.) ,VOLKSSTIMME' izhaja 2krat tedensko, stane mesečno , 2‘50 Naroča so v Mariboru Ruška cesta 5. »DELAVEC" glasilo Strokov. kom. za Slovenijo, Ljubljana. Družinski list ,,KRES“ izhaja mesečno in stane letno , 40'— Naroča se v Ljubljani, Židovska ulica 1. Razširjajte naše časopise in knjige! — V izobrazbi in zavednosti je naša moč! m 1 1 p—>—w—■—Hwmi Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufaktur n ega blaga. Posebni oddelek za pletenine, triko- ■» Prva mariborska »«■ Ms pokama v lita. Tržaška cesta št. 38, tel, 334, priporoča dober krca in 2 e m ! J s. Prva ffttL zadruga M Maribor, Ruška cesta 5 priporoča obleke za moške in ženske po zmernih cenah in dobre kakovosii. Gostilna Ruska cesta št. 7 priporoča izborno BtMlrasMj® in pagažo. N. BK53MO M«S.3&HitC •». tovarna Uanditov In slaščičarna najnižje cene in vsak čas sveže blago. Maribor, Tkalska ulica 4.