Tradicionalni bistriški praznik nabornikov VIZITA '98 3Z sto in več let stara tradicija naborov-vizit je na Bistriškem dobro poznana p0lt)e ° Priljubljena. Že leta in leta simbolizira slovenstvo, kar je bilo še posebno kdo . v časih, ko je bilo za zavedni slovenski živelj na tem prostoru izredno ikra' Pf'v*ačna 'n izvirna prireditev, za katero so značilni s papirnatimi rožami , šteJen' vozovi, je tudi letos privabila veliko množico radovednežev. Ocene o f Med u$edalcev so različne. Gibljejo se med 2 in 3 oz. med 4 in 5 tisoč obiskovalcev. ; lujj n),n>i so se letos prvič v organizaciji obeh bistriških turističnih agencij našle PreH°u^an'z'rane skupine turistov. Tako kot Pust '98 se je tudi ta prireditev odvijala 'striško mestno hišo. j hi|0 J§ar|izator letošnje prireditve je t društvo Ilirska Bistrica, !( ®istrjrVlte^' Pa 50 bili; občina Ilirska p 8is(rj a' Zveza kulturnih društev Ilirska / %(j^a !n Ministrstvo za obrambo, i: W a ie subvencionirala krašenje f ta Qr' °bdarovala vsakega furmana ter # Idealizacijo prireditve namenila t ^ruštvu 105 tisoč tolarjev, z n,l rr>i program je financirala in organiziralo. Zahvaljujejo se obema bistriškima osnovnima šolama, ki skrbita za vzgojo podmladka v Turističnem društvu. Obenem se zahvaljujejo županu za priložnostni nagovor in ministru Krapežu za njegov obisk in spodbudne besede, vsem nastopajočim v kulturnem programu ter naborniškim skupinam, vasem in skupini iz Trnovega, ker so poskrbeli, da se ohranjatradicija vizite. Nasvidenje na Viziti '99! Tekst: V. L., slike: Petar Nikolič Pravil, Pa' jeV' 3 Ministrstvo za obrambo S d nagradil° vsak voz s kraškim p Na prireditvi je sodelovalo 12 .. žtiH- 'z Trnovega, Kosez, Dolnjega j lab|a a- Harij-Tominj, Vrbova-Vrbice-Mi'ICe' Poclgrada, Bača, Knežaka, e ler J- Topolca, Podgore in Zarečice ? ^OrnT^3 iz Dolenj. Število r Sf, "kov ni tnrnn 7nann onvnri na TD Heda Vidmar in minister Alojz Krapež ^lavcj bistriške policijske postaje in K Njetj' testnega in komunalnega jj. wjani"a ■ d! iavll'anje medijev s kraja j žbrJ3 *e ^'*o korektno. \ Xvar]e nabornike in obiskovalce je f' ^^Plj ZllD3r> C4*tnSrlit( D rncn rt i n P v i*U le"' — " P jNtnJraPežu, f. " župan Stanislav Prosen sedo ministru za obrambo ki je že s svojo °VežQVsti° prireditvi dal posebno težo. !č%w, ec programa, v katerem so Oh. ,Xil Hlugiamd, v Kdieiein su |[? 1. Pina v B'striške škuorke, pevska y rc asova/ec iz Rečice, ansambel k 4 P rec‘tatorji, je bil Franc (lac: f pron' 'n članice turističnega društva r'feditv °v°ljnim delom obiskovalcem f rriredjt ®ter nabornikom pripravili lepo bČ lin IZdelal' in prodali pa so tudi tnrPičei, naborniških nageljnov. h° arjevt ■ °d prodaje le-teh (60 tisoč h9ka->,i ie bistriško turistično društvo 0Nčja° ^Ur>stični zvezi Gornjega ^Pr^vj Za solidarnostno pomoč pri h Turis£?sledic potresa. ,|»Speši.cnodruštvo želi s takim delom Ib Sgtr^kem. Člani društva si želijo, Pogled na zbrano množico nabornikov in okrašenih vozov na parkirišču za Mikozo L f ii->$?ti. . ■* turistično prebujanje na p , 5e .skem. Člani društva si želijo, P več krajanov, ustanov, lih <\in firm vključevalo v akcije, »anizira društvo oz. jih še bo Krašenje naborniškega voza v Podgori Zbrani denar od prodaje naborniških nageljnov je TD nakazalo Turistični zvezi Gornjega Posočja. Sponzorji Vizite '98 so bili: Mlinotest, Pekarna Drobtinica, Slaščičarna Ljubica, Okrepčevalnica Baša, Šport bar, Gostilna Urbančič, Mesnica Mercator - Miljano Milavec, Mesnica G KZ, Salumis, Trgovina Novi svet, Trgovina Kampo, Ilirija, Pivovarna Union, Trgovina Sadje Skrt, Papirnica Linea Art, Fotoatelje E. Maraž, Tiskarna BOR, Tiskarna D2, Cvetličrna "M", Edis, Hevil, Euro MB, Plaming, Ferrari klub, Elda Pugelj, Milojka Primc, Jenko Vinko, Vitomir Dekleva, Oskar Bajc, Vojko Čeligoj, Romeo Volk, Zvonko Kandare, Radio Capris, Radio Koper-Capodistria, Radio 94, Diskont Kirn (gospa Marta Kirn je poskrbela, da so bili vsi v organizaciji prireditve angažirani člani TD enotno oblečeni), SGP Primorje, Cestno podjetje Koper, KSP, Gozdno gospodarstvo, Jamarsko društvo Netopir, Snežniška konjenica, Jožko Jaksetič, Turistična agencija I & I, Turistična agencija Oaza in Okrožno sodišče II. Bistrica. ■ ekART grafična dejavnost d.o.o. Tomšičeva 2, Ilirska Bistrica ILIRIKA „ ,: r., 11 ,R'K' m ■ • 2 UVODNIK Predstavljajte si teniško igrišče, dva zagrizena in po močeh približno enaka nasprotnika, ki znata vihteti loparje izredno agresivno, ter seveda žogico, ki je glede na močne udarce z vseh strani začuda še kar poskočna, čeprav že na vseh šivih poka. Teniško igrišče je Lesonit, nekdanji bistriški industrijski velikan, nasprotnika pa sta na eni strani bistriška sv. (beri svetniška) trojica na drugi pa stečajni upravitelj podjetja. Žogica, ki si jo nasprotnika tako zagrizeno podajata, pa so zaposleni in bivši zaposleni delavci, ki celotno teniško igro najbolj občutijo na svoji koži. Ne smemo pozabiti na občinstvo, ki vneto spremlja odprto prvenstvo Ilirske Bistrice. To pa smo vsi, ki na taksen ali drugačen način spremljamo dogajanje na igrišču bistriškega gospodarstva. Igra je napeta, simpatije občinstva so zdaj na eni zdaj na drugi strani, še največkrat pa se občinstvo razdeli na dva tabora. Kdo bo zmagal? Žogica, ki je v tej igri pomembni sestavni del, bo seveda na koncu boja obležala v kakšnem kotu, odrinjena in pozabljena. Zmagovalec pa bo visoko dvigoval svoj lopar, pripadel mu bo pokal in kratka vest v lokalnem časopisu, potem pa se bo pozornost občinstva obrnila drugam. Kam, sedaj sploh ni važno, bistriška občina ima toliko odprtih in zanimivih iger, da bo naša radovednost gotovo potešena. Žogice pa bodo padale. Danes so to sedanji in bivši delavci Lesonita, jutri se jim bodo mogoče pridružili delavci kakšnega drugega bistriškega podjetja, ki jim razen redkih izjem ne cvetijo rožice. Kaj torej še ostane majhnim? Spomini na varno preteklost, sedanjost, ki bi jo takoj zamenjali za par starih nogavic, in prihodnost, ki bi bila lahko svetlejša, verjetno pa bo temnejša. Pregovorna bistriška nevoščljivost in spotikanje ob vse, kar reče ali naredi nasprotna stran, ne glede na to, ali govori in dela v dobro vseh nas ali ne, nas pelje v prihodnost. Ko bomo znali prisluhniti drug drugemu in poiskati tudi kakšen kompromis med vedno 'a priori' nasprotujočimi si interesi, bo mogoče nekje na obzorju zagorela tudi svetla zarja lepše prihodnosti. Da pa naši pogledi niso zazrti samo na naše dvorišče, nenehno skrbijo vlada, parlament in še kdo. Najprej so nas šokirali z novim prometnim zakonom. Država, ki je sposobna sprejeti najstrožji kadilski zakon, je upravičila sloves in sprejela najstrožji zakon o prometni varnosti. Če bodo prometni zakon izvajali tudi tako mlačno kot kadilskega, si bomo lahko oddahnili. V nasprotnem, gorje nam. Kazni, ki jih bomo deležni, če se bomo pregrešili, bodo večje in strožje, kot če bi se začeli ukvarjati npr. s kriminalom. Kaj torej še ostane majhnim? Zabava. Zabava je širok pojem. Trenutno je najbolj popularna televizijska: je najcenejša, najvarnejša in najlagodnejša. Doma lepo sedimo zavaljeni v fotelj z daljincem v roki in skačemo iz programa v program: ZOOM in Mario, Pop party in Atlantis z brhkimi voditeljicami, Stojan Auer v Super popu, Mojca v Pompu in nagajivi Jonas v Brez zapor ter Duo Janez v slovenskem parlamentu, ki ga spremlja skoraj stočlanski pevski zbor z orkestrom. Nastopali so tudi posamezni solisti, ki pa niso nikogar prepričali. Dobra plat tega showa je bila ta, da se je odvijal, kadarkoli si obrnil na drugi program nacionalke. Nekateri so zmotno mislili, da gre za tehnične motnje, saj se zabava kar ni hotela končati. No, pa se je. Obljubljajo pa nam že novo. Če to ni noro! K. M. TRADICIONALNA PROCESIJA NA DOLNJEM ZEMONU ZARADI SLABEGA VREMENA ODPADLA Krajani vasi Dolnji Zemon pri Ilirski bistrici, njihovi sosedi z Gornjega Zemona ter mnogi verniki iz okolice so v nedeljo, 24. maja, namesto tardicionalne 55. zaobljubljene procesije z Marijinim kipom po vasi zaradi slabega vremena v cerkvi sv. Mihaelka na Dolnjem Zemonu prisostvovali sveti maši, darovani v čast Marije Pomočnice. Zaobljuba krajanov Dolnjega Zemona Mariji Pomočnici in to, da je procesija vsako leto največji praznik Zemoncev, datira iz davnega leta 1943. Takrat je prvo mašo v znak zahvalnosti Mariji Pomočnici daroval gospod Melhijan Golob. Letošnjo mašo je v prepolni kapelici daroval trnovski kaplan gospod Viljem Čušin. Sveto mašo je prisotnim olepšal tudi ansambel Novina iz Gumberka-Otočec pri Novem mestu. Tekst in slika: P. N. k AKTUALNO Zadnji krog humanitarne akcije ZBRANIH MALO MANJ KOT 5,5 MILIJONA TOLARJEV Humanitarna akcija zbiranja denarja za novo reševalno vozilo se je sicer že iztekla, vendar so posamezna nakazila prihajala še v maju. Zadnji končni znesek zbranega denarja sedaj znaša 5.466.180 tolarjev. Vsem darovalcem se oproščamo, ker smo zaradi pomanjkanja prostora pri navedbi njihovih imen uporabili droben tisk. Upamo, da se bodo v seznamu (glej Snežnik št. 9, 15. maj 1998), našli res vsi, ki so za reševalno vozilo prispevali denarni znesek. Njim pa priključujemo seznam tistih, ki so denar nakazali še do 21. maja. To so: Marjan Jaksetič, Dora in Albin Debevec, Srečko Šestan, Helena Štefančič, družina Poročnik, sindikat Zdravstveni dom Ilirska Bistrica, Danica Babič, Slava Ludvik, družina Lavrenčič, AC-inženiring Kočevje, Plastochem Ilirska Bistrica, Damjana Kaluža, Boris Ceglar, Rafting klub Mrzla uoda," družina Šajn-Brižan, Jože Batista, Slava Bene, Rezka Prosen, dr. Mate Gavran in Jože Frank. BO OBČINSKI SVET KONČNO PRISLUHNIL POTREBAM OSNOVNE ŠOLE DRAGOTINA KETTEJA 27. maja je bila v prostorih osnovne šole Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici 39. seja občinskega sveta. Vzrok, da svetniki niso sejali v OŠ Antona Žnideršiča, je zahteva šestih bistriških svetnikov: Vladimirja Čeligoja, Stjepana Mišeta, Vojka Rožanca, Ivana Žiberta, Antona Šenkinca in Igorja Maljevca, kajti tokrat naj bi končno obravnavali problematiko obnove in popravil OŠ Dragotina Ketteja. Ravnateljica OŠ Dragotina Ketteja Sonja Čeligoj-Koren je namreč že pred enim letom (maja 1997) na bistriške svetnike naslovila pismo, v katerem je opozorila na vse bolj propadajoče stanje 35 let stare šolske stavbe. Ker so njen dopis in večkratne pobude svetnika Vladimirja Čeligoja, da občinski svet vendarle obravnava omenjeno problematiko, naletele na gluha ušesa občinske uprave in vodstva občinskega sveta, se je poslanec Čeligoj poslužil določila iz poslovnika občinskega sveta ter na osnovi šestih zbranih podpisov svetnikov zahteval, da se na 39. seji občinskega sveta bistriške občine končno obravnava problematika dotrajane osnovne šole Dragotina Ketteja. Kot je iz gradiva razvidno, bodo občinski svetniki o tej - že pred enim letom predstavljeni problematiki -razpravljali na svoji 39. seji. In da bi se neposredno soočili s stisko šole, je seja potekala kar v šoli Dragotina Ketteja. Nov vozni red vlakov VEČERNI VLAK OSTAJA Slovenske železnice so sprejele nov vozni red, ki je pričel veljati 24. maja 1998. Kar nekaj vlakov med Pivko in Ilirsko Bistrico je bilo ukinjenih. Na predlog bistriškega svetnika Janeza Ziberta je občinska uprava pri upravi Slovenskih železnic dosegla, da zadnji vlak, ki ob 20.10 vozi iz Ljubljane v Ilirsko Bistrico in ki je bil tudi predviden za ukinitev, ostane. Novica, ki se je bo razveselil marsikateri dijak, študent in zaposleni, ki si kruh služi v prestolnici. Janez Žibert je na 37. seji ilirskobistriške občinskega sveta (26. februar 1998) opozoril ostale svetnike in občinsko upravo, da se bo z novim voznim redom, ki bo maja začel veljati na železnici, ukinilo kar nekaj vlakov v smeri Ljubljana - Ilirska Bistrica. Župan Stanislav Prosen je marca v svojem dopisu direktorju slovenskih železnic zapisal, da se občina Ilirska Bistrica ne strinja s predvidenimi ukinitvami ter zahteval sestanek s predstavniki SŽ. Na sestanku 10. aprila, ki sta se ga udeležila predstavnika Sekcije za promet iz Postojne Dragan Kariž in Marjan Žulič, so se dogovorili, da se vlaka Ilirska Bistrica - Pivka z odhodom ob 8.05 in 15.29 ukineta. Predstavniki ilirskobistriške občine pa se nikakor niso strinjali, da se ukine tudi večerni vlak Ljubljana - Ilirska Bistrica z odhodom ob 20.10, saj bi z ukinitvijo tega vlaka občina ostala brez vlakovne povezave z Ljubljano med 17.20 in 6.25 naslednjega dne. Čeprav so se na koncu dogovorili, da bodo skušali ohraniti večerno povezavo med Ljubljano in Ilirsko Bistrico, se to do maja ni zgodilo. Župan je v začetku maja ponovno ostro pisno protestiral pri direktorju SŽ Marjanu Rekarju rekoč, da "s tem SŽ onemogočajo normalen železniški prevoz naših občanov, s čimer bi bila motena možnost prevoza delavcev, ostalih uporabnikov vaših prevozov, še posebej pa dijakov in študentov, ki nimajo drugega možnega prevoza in ne bomo pristajali na noben kompromis." Njegovemu protestu se je pridružil tudi poslanec Vladimir Čeligoj, ki je v svojem pismu direktorju SŽ in ministru za promet in zveze Antonu Bergauerju dejal, da razume njihova prizadevanja glede ekonomičnosti poslovanja SŽ in nadaljeval "toda to, da ne omogočate najosnovnejše povezave med Ilirsko Bistrico in Ljubljano kot glavnim mestom, v Ilirski Bistrici ne moremo sprejeti." Oba protesta sta obrodila sadove. Marjan Rekar je v svojem dopisu 11. maja župana obvestil, da bo po novem voznem redu večerni vlak Ljubljana -Sežana z odhodom iz Ljubljane ob 20.10, prihodom v Pivko ob 21.25 in v Sežano ob 22.00 imel zvezo za Ilirsko Bistrico. Vlak bo imel odhod iz Pivke ob 21.28 in bo v Ilirsko Bistrico prispel ob 21.44. Najbolj razveseljivo (če odmislimo, da sta dve povezavi ukinjeni) pa je to, da bo vlak vozil vsak dan - tudi ob nedeljah in praznikih. SUŠEČ DOBIVA NOVO OBLIKO - Delavci Hidro Koper te dni urejajo 1 50 metrov brežin in struge potoka Sušeč v središču Ilirske Bistrice (na sliki). Potem ko je podjetje SCT položilo ob potoku velike kanalizacijske cevi, bodo’delavci Hidra do konca maja uredili brežine, zazidali temelje obrežnih zidov in delno uredili strugo. Sanacijo reke Reke financirajo iz mednarodnega programa Phare. Tekst-foto: Petar Nikolič GOSPODARSTVO NOVA POMEMBNA PRIDOBITEV ZA PLAMA-PUR Pred približno enim tednom je družba Plama-pur iz Podgrada pridobila dovoljenje Carinske uprave RŠ za hišno opravljanje poenostavljenih carinskih postopkov pri izvozu blaga. Celo več. Do sedaj je prva in edina družba na področju, kjer je krajevno pristojna Carinarnica Sežana, in ji kot pooblaščenemu izvozniku ni potrebno več, ne glede na vrednost izvoženega blaga, izpolnjevati posebnega obrazca -"izjave o poreklu blaga" (EUR-1) in s tem tudi prilagati precej drugih obrazcev, fotokopij le-teh in drugih dokazil. Ta pridobitev pomeni hitrejše obračanje tovornjakov (ni več čakanja na naših carinarnicah), praktično neomejen čas nakladanja tovornjakov (do sedaj so le-ti morali biti na meji najpozneje do 18.00 ure) in avtomatično nižje stroške prevoza blaga. Poleg tega bo neprimerno lažje tudi planiranje proizvodnje in odpreme - vse skupaj pomeni boljši servis do kupca. Druge pridobitve so pri špediterskih storitvah - ta dela bomo odslej delali sami - na račun časa za izpolnjevanje in pripravo dokumentov za carinjenje. Poleg tega se bo zmanjšalo delo v ostalih službah v podjetju (knjigovodstvo, finance...), manj izdatkov bo tudi za nakup obrazcev in drugih prilog, pa tudi bančnih stroškov za plačila špediterjev ne bo več. Pravico oz. dovoljenje za hišno carinjenje blaga, predvsem pa dovoljenje za poenostavljeni postopek, je družba pridobila na račun dobrega poznavanja in spoštovanja carinske zakonodaje tako danes kot tudi v preteklosti! V. Jakovac SVET DELAVCEV podjetja TIB Petrol Transport, d.d., Ilirska Bistrica vabi vse imetnike delnic podjetja, da se udeležijo ustanovnega zbora sveta delničarjev, ki bo v soboto, 13. junija 1998, ob 8.30 v dvorani Doma na Vidmu. Prednosti takšnega organiziranja delničarjev bo predstavila mag. Aleksandra Kanjuo-Mrčela. VABLJENI! V________________________________J Investitor je obljubljal, da se bo ulica spremenila v raj za pešce in vse je kazalo, da bo celo res tako, nakar je sosedsko prepričevanje okrog edinega parkirnega mesta v tem raju za pešce stvari postavilo na glavo. Pločnike so enostavno ukinili. Avtu čast in oblast. CANKARIEVA MALO ZA ŠALO MALO ZARES Glede na pomen "glavne" prometne žile in njeno dolgotrajno in mučno urejanje so nekateri Bistričani predlagali, da bi v sklop rekonstrukcij spadalo, če že ne bo urejena elektrika, vsaj njeno preimenovanje. Najvztrajnejši menijo, da bi ji ustrezalo ime "Ulica 8. meseca" ali pa vsaj "Nedonošenček", drugi se nagibajo k bolj idiličnemu, turistično zanimivejšem imenu "Ulica tisočerih jaškov". Kot so nam sporočili z Ministrstva za okolje in prostor iz Ljubljane, ima slednje po njihovem mnenju največ možnosti, saj so bili nad slikami vesoljskih bivališč v Sušcu tudi sami navdušeni. Zahvaljujejo se anonimnemu pošiljatelju zares vrhunskih slik. Drugi se spet bojijo, da iz vsega ne bo nič in se bo stvar končala tako, kot pri preimenovanju Trga maršala Tita pred leti. Preimenovanje je bilo baje predrago. Ker je projektant menil, da urejaj1 , v mestu, je poskušal zaščititi pe5, prehodi za pešce, zaščititi vho, ^ posamezne hiše in vrtove, pa ^1, takšen otok predstavlja proble^ voznike osebnih vozil. Ali si 1 predstavljate? Parkirali naj bi vzvra1 Mislite si! .j: V razpravah, ali lažje zap&r garaže mimo širokega pločnika ah<% parkiranih vozil, so prevladali ar$.J informiranosti. Če se ne pripelješ H vrata trafike, ne moreš kupiti dne)1 časopisa, pomeni nisi informiran. ^ ^ informiran, ne moreš odločati- moreš odločati, ni demokracije. Pa ... sejem se bo lažje postavilo stoj1) j čeprav po zelo uspelem pustova11)^ viziti pred občino prebivalci . pričakujejo selitev sejma pred občin ' -bo potem poleg tradicije na ustrez kraju še dobra informiranost. Da so investitorji pomislili tudi na kulturno popestritev ulice, priča tudi prostor nekdanje javne vodovodne pipe. Odstranili so smetnjake, ki so tam kazili sliko ulice, in postavili spominsko obeležje. Kar nehote se človek spomni nekoliko posodobljenih Menartovih verzov: Veruj le v tistega boga, ki v Cankarjevi svoj oltar ima. Da pa vsi niso istega mnenja, je pokazal nočni obiskovalec nove kulturne pridobitve. Spomeniku je nekoliko spremenil pomen. Verjetno seje spomnil, da je ta ulica v maju nevarna za marsikaterega politika. Ko so jo prvič asfaltirali spomladi 1936, se je prvi po njej zapeljal Mussolini. Kako je končal, je vsem znano. Spomladi 1965 se je po obnovljenem asfaltu prvi zapeljal Rankovič, ki je prišel na proslavo prekomorcev. Da mu je to bil zadnji javni nastop, je tudi znano. Ne moremo vas obvestiti, kdo se je danes prvi zapeljal po ulici, ker je časopis ravno v tisku. Če pa upoštevate spomladanski sindrom, lahko sami ugibate, koga bo rekonstrukcija "odnesla". rkK Diskusija o pomanjkanju Pa 3[# istorov pa je med tržno naravrVj(ii; litiki porodila idejo, da bi Paf}/ rstore prodajali zainteres1^? 3vcem. Cena še ni določena/ y trženje parkirnih P1.0^1 nteresirani tudi tisti prebivalcev? o na svojih parcelah dovolili p „ >čnik, da je cesta lahko ogoča parkiranje. Da ne bo P^l' droma Trnovske ulice. Ne veH . ti? je mogoče pločnike postavjl pj-privatnem zemljišču? NekateO bi ta luksuz posameznikom n10 . ačunati. Kaj se to pravi - imeti P čnike! Da je to res, vas bo preyil‘ slednje. Kdor prvi ugane/ ičnikov je v tej ulici na Pr jjC nljiščih, dobi za nagrado breZj\0f. nesečno naročnino na VT ežnik. Da bo zadeva lažj 'j(J^ lujamo tri možne odgovore- ylT 10%, C-80%. Vaše / čakujemo do srede, 17. jun’ lov uredništva. jš, sl** AKTUALNO P°SLANSKO VPRAŠANJE Za srednješolski center trnovo - ■LIRSKA BISTRICA Liubljana, 19. maja 1998 ^lansko vprašanje ^ 9. REDNI SEJI DZ RS ^NlSTRU ZA OBRAMBO ALOJZU KRAPEŽU , V Sloveniji je po odhodu bivše ‘ Jeta 1991 ostalo mnogo jaških objektov, ki jih slovenska )ska ne potrebuje za svoje te°*rebe. Še posebej veliko število pr. objektov se nahaja na sr ^.orskem, kjer ima vsako večje l^edišče cele komplekse teh stavb. dr katere stavbe so oddane v najem, _uSe je Ministrstvo za obrambo oalo ali pa so stavbe še proste. Občinski svet Ilirska Bistrica je sk|S'/°j1 20.12.1995 sprejel eP. da vsebinsko opredeljuje r®dnjo vojaško zgradbo št. 13 na st rce|ni št. 825/32 k.o. Trnovo in k vbo št. 1 8 na parcelni št. 825/34 Trn Trn°vo v sektorju dva v bo?Vem' Hl^ka Bistrica za namene m °čega srednješolskega centra v skl Bistrici. g Navedeni sklep OS Ilirska Ivi^bca je bil 8.1.1996 poslan n,n^stvu za šolstvo s prošnjo, ki o J b| j° posredovali Ministrstvu za n OHHbo. Le-to naj bi oba Ul ®dena objekta dodelil občini Sr | a Bistrica za ustanovitev ^ješolskega centra. Pos °Zneie ie občina večkrat ustno Terl' °Vala Pr' svetovalcu mag. Ker 'ncu v Ministrstvu za obrambo, podlog občine do danes ni bil Ivjj 'bvno rešen, se obračam na t}, lstrstv° za obrambo z obč enom- Da ugodi predlogu ob.ne Ilirska Bistrica o dodelitvi $re j . objektov za potrebe Bj^.Hjošolskega centra Ilirska Vladimir Čeligoj Poslanec Državnega zbora ^Rogram Prireditev doma starejših °BČANOV •URŠKA Bistrica { obiJceseca * iif .« r«1 i£‘ 7vski maja so bistriški DSO ^°rna ' ni'bovi prijatelji iz izolskega Tlrno^P.okojencev. Stanovalci vseh W?kih domov, med njimi tudi (Sprte'' 50 se 21- maja udeležili Pri... ga srečanja v Mostu na Soči. lv j SK| >u. 1 ■J'-1 v ,,vl • fj | Orna .Dor/ ki ga sestavljajo delavke k: >' A h tv6n rt ---- -------- ^sper'°i~- lovnega centra sodelovali la n' olimpiadi v Ljubljani. Seriir k V zabetku maja nastopil na v.ekatep-' 29. do 31. maja bodo Vsh.. 1 stanovalci doma v okviru n6 ij6 V T p L/l l/CUHCV. ‘ n" ,un',a bodo pred stanovalci ' i ,fsk astopj// učenci Glasbene šole T 'strica V,: iunija bo na vrsti izlet v - j n . 7amo in Predjamski grad r?vskjfr ,Un'ia se bodo udeležili revije °ven;; z°0rov socialnih zavodov 'konV P?'jčanah ^ v$e , ec junija pa načrtujejo piknik 0rnske stanovalce. DP . niJs\' Program prireditev: VARSTVENO-DELOVNI CENTER IZRAŽANJE USTVARJALNOSTI IN URESNIČEVANJE POTREBE PO DRUŽENJU Varstveno-delovni center je oblika dela z ljudmi s posebnimi potrebami. Takšen center deluje kot enota Doma starejših občanov v Ilirski Bistrici. Delu s prizadetimi je zelo naklonjen, čemur gre pripisati tudi nemalo zaslug za delo VDC. Vanj vsak dan prihaja 24. varovancev, ki sicer živijo pri svojih starših, bratih, sestrah in drugih sorodnikih. Vodja centra je specialna pedagoginja Sonja Munih, v njem pa so zaposlene še diplomirana socialna sposobnostim. Posebno pozornost namenjajo pogovoru bodisi o aktulnem političnem dogajanju bodisi o povsem osebnih doživetjih, radi pa pokomentirajo tudi članke, ki jih berejo v Anteni. Skupaj praznujejo vsak rojstni dan, obiskujejo obolele varovance na domu, odhajajo na sprehode, izlete v bližnjo in oddaljeno okolico, skrbijo za osebno rekreacijo in šport, občasno pa v sodelovanju z društvom "Sožitje" izdajajo tudi obvestila "Zbliževanja". Varovanci Varstvcno-delovnega centra pri sestavljanju svinčnikov Del palete izdelkov, ki jih ročno izdelujejo varovanci VDC: svilene rute, kravate, vizitke, preproge... delavka Mira Lenarčič, delovna inštruktorica Metka Vergan ter Ivanka Štembergar, ki je v centru zaposlena prek javnih del. VDC dobro sodeluje tudi z bistriškim Društvom za pomoč prizadetim "Sožitje". Člani se skupaj s starši ali drugimi skrbniki udeležuejo izletov, piknikov, športnih tekmovanj... Letos so bili že v Vipavi, Mirenskem gradu in Tolminu, kjer so si ogledali bivalno skupnost "Naša hiša". Vanjo se vključijo prizadete osebe, ko ostanejo brez staršev, bratov, sester in drugih sorodnikov; o njej bomo morali začeti razmišljati tudi v naši občini. Od 60 oseb s posebnimi potrebami, kolikor jih imamo na Bistriškem, je v zavodski negi le tretjina vseh, za vse ostale pa skrbijo starši ali skrbniki. Varovanci prihajajo na delo vsak dan ob pol osmih, končajo pa ga ob 15. uri. Vsakemu varovancu organizirajo delo tako, da čim bolj ustreza njegovim individualnim potrebam in Katarina pri tkanju preproge Glavni motiv vključevanja v center je seveda druženje in navezovanje socialnih stikov, vendar varovancem veliko pomeni tudi denarna nagrada, ki jo prejmejo za svoje delo. O ustvarjalnem in delovnem utripu se lahko prepričate takoj, ko vstopite v prostore VDC, ti pa so v prizidku Doma: v prvem prostoru varovanci sestavljajo svinčnike, v drugem na trojih statvah nastajata novi preprogi, na policah ležijo svilene umetnine, velikonočne vizitke, okrasne blazine... Le velikih plišastih medvedkov, ki jih vsi že kar dobro poznamo, tokrat nismo videli. Gospa Mira nam pojasnjuje, kaj vse ustvarjajo pridne roke varovancev: vsako leto za pusta pripravijo vrsto kostumov, v sodelovanju z bistriško in postojnsko dekanijo so lani poslikali svilene rutice za spomin otroku na prvo sv. obhajilo, za bistriško občino so izdelali rutice za vse mladoporočence, za primorske pošte rutico, ki spremlja čestitko ob rojstvu novorojenčkov pa rute in vizitke za Lipico in Postojnsko jamo z ustreznimi motivi... Novost v centru so statve, na katerih izdelujejo "krpare" - pisane preproge iz ostankov blaga, pripravljajo pa tudi program velikih svilenih rut in kravat, primernih za darilo, ter tečaj tkanja in slikanja na svilo za zunanje udeležence. Vse izdelke je možno tudi posebej naročiti ali pa sijih ogledati in kupiti v prostorih VDC v Domu starejših občanov. Večina naštetih izdelkov je na trgu relativno kratek čas, toda delavke VDC menijo, da bi jih prodali še več, če bi ljudje vedeli zanje, zato menijo, da jih na tem področju čaka še največ dela. Program dejavnosti centra (plače) sicer zagotavlja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, vendar morajo za nagade varovancev, nabavo materialov za proizvodnjo, stroške izletov, športnih tekmovanj in podobnega zaslužiti sami. Ob koncu naj dodamo le še misel: ne samo zaradi denarja - zaradi lepote izdelkov samih, vloženega ročnega dela in skrbne izdelave je škoda, da bi ostajali na policah, zato jim vsi skupaj pomagajmo, da si bodo utrli pot med nas! Besedilo in slike Dragica Prosen DRUŠTVO ZA POMOČ PRIZADETIM "SOŽITJE" Za osebe s posebnimi potrebami v naši občini skrbi tudi društvo "Sožitje", ki mu trenutno predseduje gospa Minka Hrvatin. Poslanstvo društva se tesno prepleta z delom Varstveno-delovnega centra, le da so vanj vključeni tudi starši, svojci in prijatelji prizadetih. Le-tem društvo nudi posebno strokovno pomoč (udeležujejo se seminarjev, ki jih organizira Zveza društev "Sožitje") pa tudi prepotrebno oporo pri soočanju s stiskami in vprašanji, ki jih prinaša življenje. Za pogovore s starši so na voljo vsakega prvega v mesecu v prostorih Zdravstveno-delovnega centra (v Domu starejših občanov), kjer je tudi sedež društva. Člani društva skrbijo tudi za varstvo prizadetih oseb, ko morajo njihovi skrbniki po opravkih, organizirano pa imajo tudi zobozdravstveno varstvo. V aprilu so v okviru društva ustanovili KLUB PRIJATELJEV, v katerem naj bi se dvakrat mesečno srečevali starši in drugi sorodniki ter njihovi prizadeti, predvsem pa tisti, ki niso nikamor vključeni. Klub deluje v prostorih Starejših občanov. Za popestritev dela z klubu so nabavili TV sprejemnik in videorekorder. Prvo in uspešno srečanje je že za njimi! V letu 1997 so na domu kar dvakrat obiskali prav vse svoje člane, jih ob novem letu obdarili, pripravili pustovanje, organizirali izlet v Vipavo in Ajdovščino, si tam ogledali njihov VDC ter se sestali s predstavniki tamkajšnjega društva. Bili so gostje podobnih ustanov v Šmihelu pri Novem mestu, štiri družine pa so se udeležile letovanja, ki ga organizira republiška Zveza društev "Sožitje". Varovanci se z največjim veseljem spominjajo piknikov in podobnih dogodkov. Delo društva financirata v glavnem Zveza društev "Sožitje" ter Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, le izjemoma pa dobijo nekaj denarja od domačih sponzorjev. Tudi v prihodnje bodo precej svojega dela namenili strokovni pomoči svojcem prizadetih, izletom in srečanjem, s svojimi izkušnjami in znanji pa bi radi pomagali predvsem mladim družinam s prizadetimi otroki, saj so te zaradi svoje občutljivosti še najbolj potrebne človeškega razumevanja in pomoči. Dragica Prosen ............................ TEČAJ "NEGA BOLNIKA" 11., 12. in 13. junija bosta DSO in Občinski odbor Rdečega križa iz Ilirske Bistrice organizirala tečaj "Nega bolnika" za vse, ki jih zanima ta dejavnost. Tečaj bo vsak dan od 16. do 20. ure v prostorih Doma starejših občanov. Udeleženci, ki bodo po uspešno opravljenem tečaju prejeli tudi verificirano potrdilo, si bodo pridobili praktična znanja za nego bolnika na domu, naučili pa se bodo uporabljati novejše pripomočke, uporabne pri tem delu. Prijave zbirajo do 8. junija na tel. št. 41 576 ter 42 244 ali osebno na recepciji DSO. DP %^=====.........................:................-.rrrJ POSTANI ČUVAR MODREGA PLANETA - GOSPE GEJE Nadvse ljubim naravo in svoj domači kraj. Civilizacijski okraski so razmetani po gozdovih, vodah in travnikih. Največ je cigaretnih škatlic, pločevink, plastičnih steklenic. Tudi tetrapaki niso izjema. In še veliko druge nesnage je. Večino teh odpadkov lahko uničimo z ognjem. Le odnesti jih moramo tja, kamor spadajo, na smetišče ali pa kar domov v peč. Najboljši način je, da vsak posameznik svoje smeti sam odnese tako, kot jih je tudi sam prinesel. Vem, da nobeno moraliziranje ne zaleže. Prej obratno, sprevrže se v kljubovanje. Vsem ljubiteljem narave in tistim, ki tako radi hodijo na Črne njive in tja pod Milanje, svetujem, da s seboj vzamejo vrečko in spotoma poberejo smeti. Samo do strelišča jih prinesite, tam so kontejnerji in smeti se bodo znašle tam, kamor sodijo. Narava je zelo zelo ogrožena. Civiliziran človek je nor človek. Podrejen pohlepu uničuje svet, v katerem mu je dano ustvarjati in živeti. Nekateri sanjajo, da nas bodo rešili vesoljci, ko ne bo več moč živeti na Zemlji. Komu pa so mar samouničevalci? Najbolj ogroženi so otroci in živali. In kaj lahko naredim jaz in vi? Svojih sto procentov. Začnimo pri sebi, izhajajmo iz sebe in naredili bomo to, kar smo pričakovali ali pa zahtevali, da naredijo drugi. Sama že več let čistim in odnašam smeti v dolino. Tudi moj spaček je že marsikaj pripeljal v bistriški kontejner - tisti tam čez štreko. Zakaj vam pišem o tem? Rada bi se družila z ljudmi, ki jim ni mar le zase. Z vsemi, ki hočejo in želijo soustvarjati svet, v katerem živimo. Oblik in načinov je zelo veliko. Eden izmed njih je ta: potrebujemo vrečko, rokavico in navdušenje. Izvrstno opravilo v korist hrbtenice, rok in nog. Telesne vaje in hoja so najboljša zaščita pred osteoporozo. Pa brez strahu. Obremenite svoje kosti tako, da bodo ostale močne in čvrste do poznih let. Prvi korak moramo narediti sami in vesolje jih bo naredilo sto do nas. Do Črnih njiv jih bo še več, pa vseeno pridite. Vidimo se 8. junija ob 18. uri. V dolini pod Miianjem je obilo zdravilne energije. Hodite zmerno v tišini in začutili boste, kako se vaše telo polni z dobro zdravilno energijo. Neta Vergan c DROBNO GOSPODARSTVO Pripravlja: A. Penko ŠPORTNE IGRE OBRTNIKOV IN DELAVCEV Prve velike športne igre obrtnikov Slovenije so bile leta 1975 v Novem mestu. Udeležilo se jih je 650 tekmovalcev takratnih obrtnih združenj. Leto kasneje jih je v Mariboru sodelovalo 1400. Zaradi prevelikih stroškov so se od leta 1978 dalje prirejale le še vsaki dve leti v Ljubljani. Največje doslej naj bi bile tiste iz leta 1983. Udeležilo se jih je kar 2200 tekmovalcev. Po letu 1985 je število udeležencev naglo upadlo. Dokončno so zamrle v začetku devetdesetih let. Letos jih nameravajo oživiti Škofjeločani, in sicer v soboto, 13. junija 1998. SLOVENIJE Tekmovale bodo ženske in moške ekipe. Ženske se bodo pomerile v kegljanju, tenisu, namiznem tenisu in teku v naravi (krosu), moški pa v kegljanju, tenisu, malem nogometu, odbojki, vlečenju vrvi, balinanju in krosu v naravi. Organizatorji so si zadali zelo ambiciozen program. Športne igre obrtnikov naj bi postale ena izmed osrednjih športno-kulturno-turističnih prireditev tega starodavnega obrtniškega mesta. Naznanil jih bo mestni klicar, oživela bo srednjeveška tržnica, po DOGOVOR MED PREDSTAVNIKI POGAJALSKE SKUPINE AVTOPREVOZNIKOV IN PREDSTAVNIKOV VLADE V ponedeljek, 18. maja, se je naše glavno mesto prebudilo v popolni prometni zmedi. Nakopičene težave avtoprevoznikov in prepočasno reševanje problemov so z uveljavitvijo novega prometnega zakona izbile sodu dno. Približno 1500 prevoznikov je z vozili zamašilo vpadnice v Ljubljano in nekaj najpomembnejših ulic. Kljub temu da si protestniki niso uspeli pridobiti dovoljenja za protestni shod, so po deseti uri sestavili devetčlansko delegacijo pod vodstvom Milana Širovnika, ki je začela pogajanja z vladno delegacijo. Slednjo sta vodila generalni sekretar Borut Šuklje in državni sekretar v ministrstvu za promet in zveze Igor Zajc. Predstavniki pogajalske skupine avtoprevoznikov, minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek in minister za promet in zveze mag. Anton Bergauer so istega dne podpisali tudi poseben dogovor, ki ga v nadaljevanju v celoti objavljamo. 1. Cene prevoza: Glede prilagajanja cen prevozov glede na rast stroškov se mora iniciativni odbor dogovoriti z Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno zbornico Slovenije, kajti ta problematika je dejansko odvisna od metodologije izračunavanja cen prevoznih storitev. Delovna skupina pripravi cenik za kategorije z namenom določitve minimalnih cen in sankcij v primeru njihovih kršitev. Vlada bo proučila, na kakšen način je to možno realizirati. 2. Rok plačila 30 dni po izstavitvi računa: Vlada Republike Slovenije bo proučila možnost, da bo pri projektih, ki Snežnik Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 067/81-297, fax. 067/41-124 Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce", Bazoviška 40 Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredniški odbor: Dragica Prosen, dr Ivica Smajla, Vojko Čeligoj, dr. Maksimilijan Modic, Ivko Spetič /predsednik/ Urednik in novinar: Ksenija Montani Lektorica: Nevenka Ujčič Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: "GA commerce" Ilirska Bistrica Naklada: 1400 izvodov Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415/1433/97 z dne 2. 12. 1997, se časopis SNEŽNIK šteje med proizvode, za katere se na osnovi 13. točke tarifne št. 3 Tarife davka od prometa proizvodov in storitev plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Prometni davek je vračunan v ceno časopisa. se financirajo preko proračuna, našla možnost bodisi v okviru zakona o izvršbi, ki je v postopku sprejemanja, ali na drug način, da zaveže podpisnike pogodb -glavne izvajalce, dosledno izplačevati situacije svojim podizvajalcem po njihovih medsebojnih pogodbah. 3. Licence: Na 9. seji Državnega zbora, ki se pričenja 19. 5. 7 998, je na dnevnem redu tudi Zakon o prevozih v cestnem prometu. Zakon je v parlamentarni razpravi zaradi tega, ker je bil sprožen ustavni spor, vezan na licence. Ministrstvo za promet in zveze je pripravilo popravke na zakon in tako popravljeni zakon bo zaostril izdajanje licenc, ki pa jih izdajata obe zbornici. V zbornicah morajo proučiti tudi gospodarsko potrebo po številu prevoznikov v Republiki Sloveniji. 4. Novi zakon o varnosti v cestnem prometu : Zakon o varnosti v cestnem prometu je v določbah, vezanih na odvzem vozniškega dovoljenja, možno dati v presojo ustavnosti na Ustavno sodišče. Glede tolerance prekomernih obremenitev predlagamo toleranco do 10% obremenitve koristnega tovora, vendar to velja le za odprta gradbišča ne pa tudi nakladalna mesta, kjer je možno kontrolirati tehtanje (separacije, betonarne, asfaltne baze itd.). Proučiti je potrebno tudi možnost kaznovanja izvajalca nakladanja prevoza, ne pa samo izvajalcev prevozov. 5. Pogajalska skupina prevoznikov še predlaga, da poleg zgoraj navedenih štirih vsebinskih točk, delovna skupina obravnava tudi kazni, vezane na prekomerno skupno obremenitev vozila. mestnih ulicah bo vozila srednjeveška kočija, ki bo od udeležencev iger pobirala pošto, na mestnem trgu bo "živa" glasba. Kljub temu da bodo teden prej, 6. junija, potekale v Tolminu regijske športne igre, se naši športniki nameravajo udeležiti iger vsaj z nekaj ekipami. Ostali pa ste seveda vljudno vabljeni kot navijači ali izletniki. Za vse bo organiziran avtobusni prevoz, turistični ogled mesta, po želji tudi "srednjeveška pojedina". Pohitite s prijavami, zbiramo jih do zasedbe prostih mest! RECIMO BOBU BOB Zelo rada imam jasno in nedvoumno izražanje. Večkrat sem prebrala članek "Ampak!" (Snežnik št. 9, 15.maj 1998), katerega je napisal g. Ivko Spetič. Moram ti povedati, da pri najboljši volji tega, kar si napisal, ne razumem. Pa bi rada razumela. S spoštovanjem Neta Vergan Na podlagi navedenega bo Vlada proučila možnosti noveliranja tistih določb zakona o varnosti v cestnem prometu, ki se nanašajo na prekomerno skupno obremenitev. Ministrstvo za notranje zadeve se zaveže, da bo od 19. 5. 1998 do 1.7. 1998 glede prekomerne skupne obremenitve vozila samo kontroliralo in opozarjalo na kršitve, ne pa tudi kaznovalo. Ugotovi se, da Ministrstvo za promet in zveze že pripravlja prenos novega sistema delitve dovolilnic za prevoze v tujino. Prav tako se predlaga tudi, da pri vračanju dovolilnic ne bo potrebno dodajati CMR. 6 Pogajalci obeh strani se sporazumejo o oblikovanju strokovne delovne skupine za izdelavo predlogov, bodisi za spremembe in dopolnitve posameznih zakonov bodisi za noveliranje poslovnega kodeksa v določbah, ki se nanašajo na zgoraj navedene probleme. Delovno skupino sestavljajo: Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, koordinator, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za promet in zveze, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, predstavniki zbornic in trije predstavniki pogajalske skupine prevoznikov. Prvi sestanek delovne skupine bo v četrtek, 21.5.1998, ob 9.00 uri v prostorih Ministrstva za promet in zveze. SONČNI STUDIO NA PREGARJAH Mlada obrtnica Patricija Butinar s Pregarij si je v domači hiši na Pregarjah uredila solarij in nemara bo sedaj pravi čas, da poskrbimo za bledično in osušeno kožo, ki smo jo v zimskem času zavijali v topla oblačila. V zadnjih letih se je kakovost solarijev močno izboljšala, zato so postali idealno sredstvo za pridobivanje začetne barve, podlage za poletno sončenje. V solarijih se sončimo največkrat enkrat dnevno, v dveh do treh tednih maksimalno desetkrat. Doseženo barvo obdržimo s sončenjem enkrat tedensko. Sončenje v solarijih priporočajo celo dermatologi, predvsem kot zdravo obliko sončenja, pa tudi pri nekaterih kožnih obolenjih, kot so kožna plesen, problemi z aknami in podobno. Odsvetujejo ga le nosečnicam in rednim uživalcem zdravil; prepoved pa ne velja za običajna zdravila, kot so aspirin, tablete proti glavobolu, braunemon in druga zdravila, ki se izdajajo brez zdravniškega recepta. Uporaba običajnih preparatov za zaščito pred sončenjem v solariju ni potrebna, saj imajo le-ti že vgrajene posebne filtre, ki varujejo kožo pred nevarnim sevanjem. Mlada obrtnica Patricija Butinar si je na Pregarjah uredila sončni studio - Studio Patricija. ODLOK O NAČINIH IN I POSTOPKIH ZA GLEDANJE TV ODDAJ DOMA Vsaka država, pravzaprav njeni organi, sprejema po svojih merilih zakone in predpise, razne odredbe, odločbe, pravilnike in podobno (razen seveda Slovenije, ki ji zakone predpisuje Evropa); vsaka lokalna skupnost, pa naj bo še tako majhna, pa spet svoje občinske predpise, kot so odloki, sklepi itn. Vsak tak predpis ima svoj pomen in svoj zakaj. Tudi vsi tisti, ki jih sprejemajo v naši občini. Tako imamo v občini odlok o urejanju in varstvu okolja, ki natančno (in še več kot to) določa gibanje in obnašanje občanov ter posameznikov (ljudi in žensk) zato, da ne bi prišlo do škodljivih pojavov, kot so: zastrupitve v naravi (nabiranje gob in čeperjev), požari (metanje čikov), poplave (pljuvanje po tleh) in podobno. Imamo pa tudi Odlok o ustanovitvi in nalogah komunalne inšpekcije za območje občine, ki določa, kako naj se ta ustanova nadzira in opozarja, med ostalim tudi tako, da nam na dom nenehno pošiljajo pozive k sodniku za prekrške samo zato, da naše okolje tudi vnaprej ostane lepo in čisto, tako kot je zdaj. Šopa predeli v naši občini, ki nimajo še določenega ne reda ne načina, nimajo predpisanih postopkov, ki bi uredili in postavili na svoje mesto vse, kot smo to uredili z varstvom okolja in narave. Eden takih predelov so na primer naši domovi. Prepričan sem, da ga ima vsak, vsak svojega. Vem pa, da ga ni, ki bi bil popolnoma zadovoljen z njegovo ureditvijo, z odnosi doma in nalogami na domu, ki bi jih moral opravljati vsak družinski član. Samo zaradi primera in potrditve tistega, kar mislim predlagati, naj povem, kaj se mi je zgodilo nekega večera pred nekaj meseci pri gledanju TV dnevnika. Kot večkrat doslej je po TV dnevniku sledil prepir z ženo o tem, kaj naj bi gledala. Ona pritiska z daljincem na POP-TV, jaz vstajam in na televizorju pritiskam na II. kanal nacionalke. Ona bi gledala film o dekletu, ki je obolelo za rakom in se je tik pred smrtjo še srečalo s predsednikom Clintonom, jaz pa bi rad spremljal košarkarski prenos med Olimpijo in Benetonom. Uganite, kaj sva gledala. Ne bo vam težko, za izid tekrne sem namreč izvedel šele drugo jutro po radiu. In to je, glejte, eden od mnogih primerov, ki kar vpije po sprejemu odloka, ki bo doma urejal področje gledanja televizije. Saj vem, mnogi se znajo kar sami dogovoriti; eden popusti danes, drugi jutri ali pa drugič. Pa se da vsaj za silo gledati televizijo. Da se na ta način urediti tudi druge primere medsebojnih odnosov doma. Kot na primer pri Pugeljnovih. Spet bom to povedal samo kot primer. Z ženo sva bila pri njih na obisku. Sedimo, se pogovarjamo, predvsem z gospodinjo, pa v nekem trenutku opazim, da Jožeta že nekaj časa ni. Vprašam, kam je šel. "Ja, veš," odgovori gospodinja, "mi smo se lepo dogovorili in on se je na to že privadil. Če želi kaditi, vstane in gre na balkon. Tam v miru pokadi in mi tudi v miru dihamo čist zrak." Ta njihov primer se mi je zdel odličen, pa sem pozneje tudi sam nekaj takega, po njihovem vzorcu, vzpostavil pri sebi doma: ko žena prižge cigareto, vstanem in grem, sicer ne na balkon, ker ga nimamo, pač pa kar tako dihat čist zrak - ven. Ker pa se večine medsebojnih zadev le ne da urediti z dogovori, moj primer tako kaže, predlagam, da sprejmemo nek predpis, morda tak, ki bi veljal za vso državo. Pomeni, da bi to moral biti zakon, torej zakon, ki ni urejal načina dogovarjanja in gledanja televizije doma. Zaradi mene ni nujno, da bi to bil zakon, lahko je tudi odredba, ukaz ali podobno. Vemo, da zakone sprejema parlament na podlagi koalicijskega dogovora med liberalno demokracijo in ljudsko stranko, vemo pa tudi, da koalicijskega dogovora o takem zakonu stranki nista sprejeli, zato bom moral biti zadovoljen kar z navadnim občinskim odlokom. Pomeni, da bi gledanje televizije uredili le na občinskem nivoju. To je velika škod1: p ostali del Slovenije. Če bi namreč sp,el S| zakon, bi ta veljal za celotno SloVej v in za televizijo samo, ki bi m° namesto celopopoldneV11. r. reklamiranja temperatur na Rog’1' 1 Krvavcu (povejmo po pravici, da d'1, ^ težko odrekli tem reklamam) r p reklamirati po zakonu določeno vec . n razporeditev gledanja televizije. M L ne kaže, zaradi malobrižnega °o . 0 koalicijskih partnerjev v vladi, da J - l< zakon sprejet, se moramo žadomI , občinskim odlokom. Vem, o tem 11 . dokaze, da v naši občini ni koal id) f; p 7 L dogovora med občinskimi stran1 ^ raj v občinski upravi, zato obstaja ve razen v primeru, ko je treba nastopiti proti nesposobnim biro*r ^ možnost, da se sprejme tak odlok;A začetek bi lahko bil delovni naziv odf . Odlok o načinih in postopk1 gledanje TV oddaj doma. Kaj naj bi ta odlok urejal, niti n^ j važno. Pomembno je le, da vs‘ . določila, po katerih bo možno delu družinskih članov brezsk< I svobodno, po televizijskem rek/arjjjk j razporedu in v miru gledati P^yp košarkarskih tekem; če je treba tudi j da se vnesejo določila, ki D ■- I komunalni inšpekciji dala pristojn°r$ večerni hišni nadzor in ukrepanje- T, ostale podrobnosti odloka niso vec' ; važne, čeprav vem, da jih bod° „ 'ki ob obravnavi5 _, občinski svetniki ob obravnav vnesti v posamezna določila, kot58, na primer skušali vnesti ob °bri,a Odloka o javnem redu in miru v o Takrat je namreč občinska ufk3 nekem členu zapisala, “d3 prepovedano voditi pse in druge ž1',, javne lokale." Pa je eden od sveMi predlagal, naj namesto "druge živi naštejemo druge živali, na prim^U druge živali, kot so mačke, kokošj^ rime,:-i privilegirati, ker je po tem “J kače" in tako naprej. Drugi sveto bil mnenja, da psov ne bi jUlV najprej zapisano, da je prepoved® p voditi v lokale (privilegij torej) in '5.-\a so naštete še druge živali (ki pr,v U torej nimajo). Tretji svetnik se pa n' jp sprijazniti z dejstvom, da vseh zl bo možno našteti. . -J "Spomnite se, koliko živali je >. Noetova barka," jih je opozom ; dodal: "Kaj se bo zgodilo v prime■ J, v občino pride neka od svetov muhastih umetnic. Krene v eneo p naših lokalov, v roki pa drži zvem1 ne bi vedeli še imena; še manj, m J. imeli zapisane v tem odloku. Kak°: bo jo torej preganjali, to um vendar." Jf\ No, na koncu je bil sprejet g^, občinske uprave, in sicer M prepovedano voditi pse in druge z ■ ji-javne lokale." Pa s tem zadeva še^j.:■ zaključena. Na naslednji seji stt^of vrsti obravnava in sprejem cl:-.0\i istega odloka. Eden od svetnlt(ič predlagal pisni amandma za sPre\^i' tistega člena. Predlagal je, naj P*.'-J bi prepovedali vstopa v lokale, s.a'^] pred kratkim v Švici in je vider J/ mondenih lokalih, da se psi z g0^ ji: prosto gibljejo po njih, si naročaj0 r ji in počenjajo podobne stvari in z . morali biti naši psi drugačni od Vendar pa je bila razprava 'e (/ konkretna in sta na koncu, kotp0 Jt spet prevladala zdrav razum te r J občinske uprave. Vse to P j- jy ■ A a li * pripovedujem zato, da boste ved '4 občinskim svetnikom ob 0^ ? morda tudi manj pomembnih ■ ■ Sem se pa le preveč oddaljil , 4 X utr/z / str /tr ^/trvtrc jA ^ , svojega predloga, ki sem ga omejV 0'vif naj na koncu še enkrat P°^ sprejmimo občinski odlok o na. postopkih za gledanje TV odda) j ^4 Z njim bomo zadovoljili P°^d prebivalcev naše občine, če °e \gd'. Koristi pa bo imela tudi druga P ^ V saj se ji ne bo treba več prepK3 ob gledanju televizije ne. / PO OBČINI MLADI PO OBČINI na ostriču JE LEPO PoH^enc' OŠ Rudolfa Ukoviča iz SD §rada so se v soboto, 23. maja, v v *"«tvu svojih učiteljev in staršev e'° odpravili na Ostrič (Žabnik). r5 ^Pon je minil v dobrem I Položenju, čemur je doprineslo tudi t,Q..s°ootno vreme po petkovi deževni po '' ^a samem vrhu so učenci s nar °čjo staršev reševali naloge iz yoslovja, zgodovine in zemljepisa. Od .?B 11 • ure 50 se vsi skupaj ^Prav'li do Zagrada, kjer jih je čakala ariCa Malka s kosilom in napitkom. J^ninski izlet je očitno dosegel svoj L^env' saj so starši menili, da bi bilo trki.' bi vzpon na Ostrič postal kar QlC|onalen. Učenci OŠ Rudolfa Ukoviča iz Podgrada so se skupaj s starši in učitelji podali na Ostrič (Žabnik). Slika: I. Majcan Nepozabni dnevi v disnevlandu nat„.Sak° leto revija Miki Miška razpiše špo^i Različnimi temami: odraščanje in itd n Pr'iateljstvo, komunikacija, družina rnc a 'etošnji natečaj smo se prijavile tudi d-Rdmošolke OŠ Dragotina Ketteja |Jt) l)a Šenkinc, Urška Batista, Katja Ličan, sm V°^), ter izdelale plakat, na katerem »pra ■|redstavile različne športe. To smo prv 1 ® zelo dobro, saj smo se uvrstile med prj In ekipe v Sloveniji in si za nagrado $re( u?''e vstopnico za mednarodno Mji| ale otrok, ki sta ga organizirala revija QjSt)^|ška in Unesco z ogledom pariškega iwrv' teden v maju smo z našo N|a t°r'co Hedo Vidmar odletele v Pariz, drj, 111 srečanju naj bi predstavile svojo Hm 0 'n domači kraj, zato smo s seboj .^ozarčke z medom bistriških $0^ arJeX glinena mlinska kolesa, jabolčni s,ek|e'Z.brkinskih jabolk v ličnih v prj^ nickah in prospekte, na katerih so bile srr,0 Zane lepote Slovenije. Pred odhodom ijib |.lPravile plakate in z njimi predstavile °|še slovenske športnike, iz 5i Par'zu se je zbralo okrog 600 otrok j, rzav. Z njimi smo si izmenjale darila, sp0 e*tavile našo državo in naše navade, Zat>avi nove Prijatelje in se ves teden ale- Organizatorji so poskrbeli, da n' bilo dolgčas, saj smo si ogledale taborniki taborniški državni Mnogoboj iS“b°s,e v vikendu med 12. in 14. ki b0 ,na pločniku srečali skupinico otrok, P« rn|°i.ro8 vratu nosila rdeče rutke, nikar *^°rrvi!-te' (*a se gredo pionirčke. So le ^deležT medvedki in čebelice, ki so se Pfgani •' državnega mnogoboja. Letos ga ‘IS, roZlram° Bistričani in to se ob našem da $e letnem dnevu tudi spodobi. Upamo, bpev PR0 odlično izkazali in ne bomo Po*nairi|i taborniških prijateljev, ki nas '°t dobre organizatorje. Tah Pa ,rnnog°boj pravzaprav je? !aborjrT.0r.n'k' se ne družimo samo v naravi, 'eto 0 'n kurimo ognje, ampak se tudi vse taborn:-? tedenskih sestankih učimo Ž°tork Ske8a znanja. Postavljanje šotorov iz Zastavj' 0Jls'r'ci se nam torej obeta še en ]9 °8led 6nd' Seveda ste prav vsi vabljeni 2- junii rnn°goboja, ki se prične v petek, juni | °b 17.00, zaključi pa v nedeljo, "i 0§ |a' °b 12.00. Osrednje dogajanje bo Vaki,ntor>a Žnideršiča. Jeni! Taborniki RSR veliko znamenitosti in zabaviščni park Disneyland. Da je bila sreča še večja, nas je spremljala naša znana smučarka Urška Hrovat, ki je zelo prikupno in zabavno dekle. Urška, Katja, Lucija, lana POMOČ PRIZADETIM V POSOČJU Pred leti smo nekateri učenci naše osnovne šole, kot člani taborniške skupine uživali lepote našega kraja, občudovali in vam na trenutke zavidali bistrost reke Soče ter bili ljudem v bližini našega tabora hvaležni za gostoljubje, prijaznost in pomoč. Potres, ki smo ga v manjši meri zaznali tudi mi, nas je prizadel in vse skupaj opomnil, da tudi sami živimo na planetu Zemlja in se nam lahko pripeti kaj podobnega. Učenci in vsi uslužbenci naše šole smo se odločili za humanitarno akcijo zbiranja prispevkov za najbolj potrebne osnovnošolce in njihove starše v Posočju. Geslo "Kdor hitro da, dvakrat da" je obrodilo sadove. Nabrali smo kar nekaj denarja, ki bam ga z veseljem izročamo, saj smo prepričani, da bo ta naš delček pomoči pripomogel k skrajšani rešitvi vaših težav. Veliko dobre volje, poguma in vedrega duha vam želijo učenci in delavci naše šole. Literarni krožek OŠ Podgora PLANINSTVO ČLANI NA GORJANCIH, MLADI NA VREMŠČICI Sredi maja se je skupina dvajsetih domačih planincev pod vodstvom društvenega predsednika Janeza Žiberta podala na Gorjance. Cilj izleta je bil 1178 m visoki Trdinov vrh, sporni vrh med Slovenijo in Hrvaško. Izhodišče vzpona je bila simpatična in vzorno urejena vasica Gabrje pod Gorjanci. Od tod so se planinci povzpeli skozi gozd do Planinske koče Vinka Poderšiča na Gospodični (828 m), kjer so se vsi hiteli namakati v "studencu mladosti" v pričakovanju čudeža, ki je nekoč, kot pravi legenda, starejšo gospo spremenil v mladostno gospodično. No, na čudež potrpežljivo še čakajo. Pred planinsko kočo so se pred doprsnim kipom poklonili lani nesrečno preminulemu alpinistu Vanji Furlanu, soplezalcu in prijatelju našega Bojana Počkarja, ki je nesrečno preminil v pogorju Himalaje. V dobri uri so dosegli tudi sporni vrh, ki na Slovenskem in Hrvaškem razburja duhove. Meddržavni spor so planinci v trenutku rešili po svoje: Ruševini dveh le deset metrov oddaljenih srednjeveških cerkva si bratsko razdelimo: ostanki cerkvice sv. Jere naj ostanejo nam, Hrvatje pa so si ruševine cerkvice sv. Ilije že vzorno uredili, zato pripadajo njim. Cel Trdinov vrh pa naj lepo ostane planinski, enako dostopen za obiskovalce z obeh strani. Za prijateljsko planinsko vzdušje bo gotovo za vedno zagotovljeno. Po napornem meddržavnem delu na Trdinovem vrhu so planinci med povratkom obiskali še prijetno planinsko postojanko pri sv. Miklavžu (969 m) in se vrnili v dolino. Sredi krške vinorodne okolice so v zidanici družine Žibert (lastnik je brat društvenega predsednika) veselo preizkušali lanski letnik dolenjskega cvička v kombinaciji z našim kraškim pršutom. Tako so lepo zaključili nadvse prijeten in poučen izlet. Domači planinski podmladek osnovnih šol Antona Žnideršiča in Dragotina Ketteja se je s svojimi učitelji in starši v nedeljo, NA BORZI NIČ NOVEGA Počasno drsenje tečajev z nekaj bolj osamljenimi porasti sta glavni značilnosti minulih dni. Borzni indeks SBI je od začetka maja sicer višji za 20 točk, vendar ne daje prave orientacije o resničnem dogajanju na borznem trgu. Kratkoročni pozitivni trend je bil pri vrednosti indeksa 1711 točk po prvem tednu maja prekinjen, od takrat pa vsak dan izgublja nekaj točk. Tako se je včasih prav težko odločiti, ali že začeti močneje kupovati ali morda še vedno prodajati. Brezvetrje včasih popestri sapica v obliki objavljenih poslovnih rezultatov, kot se je to zgodilo prav v petek v Luki Koper, ki je z dvema milijardama neto dobička močno presegla predlanske rezultate, tečaj pa ji je porastel za 50 tolarjev, oziroma dobra 2 odstotka. Zadnji posli so že oznanjali znano dejstvo o slovenskem borznem prostoru, in sicer da imajo dobre novice zelo kratkoročen horizont dosega, saj so bili posli sklepani spet po "običajnih" 2.110 tolarjev za delnico. V sredo sta bila sklenjena dva "blok posla" z delnicami Luke Koper in Intereurope, vsak po 180 milijonov tolarjev. Delnice Luke Koper so pri tem menjale lastnika pri ceni 2095 tolarjev, delnice Intereurope pa po 1.717 tolarjev, kar nam, če ne že o dejanski vrednosti, pove vsaj nekaj o relativnih ra/ -'ih pri "velikih" delnicah. Delnice Intereurope so svojevrsten fenomen, ki bo očii . vaja! vse dotlej, dokler bodo imeli posamezniki na zalogi delnice, v žepu pa ne denarja. Posledica tržnih prodaj je tudi padec cene njenih delnic vse do ravni 1.560 tolarjev za delnico, česar ni mogoče opravičiti niti s še tako popustljivo temeljno, sedaj pa tudi ne več s tehnično analizo. O novicah še nekaj: Petrol je objavil revidirane rezultate lanskega poslovanja, ki govorijo o 61% višjem neto dobičku kot leta 1996 - tečaj mu je padel za slabih 500 tolarjev. Imajo pa nekoliko bolj "zakamuflirane" novice močnejši učinek - tako je delnica Probanke z 20.700 tolarjev konec aprila porastla vse do 24.000 tolarjev, razlog pa je bil objavljen v Uradnem listu, saj bo skupščina banke odločila o umiku dela delnic, kar bo precej povečalo dobičkonosnost njenih delnic, korist od tega pa bodo imeli seveda tisti, ki bodo delnice obdržali. Pidovske delnice so postale špekulantski raj; 10 in več odstotni porasti in padci tečajev pidovskih delnic niso nič običajnega, ravno iz teh gibanj pa se kujejo dobički. Tipičen primer za navedeno tezo so vsekakor Nikini skladi, ki so v petek pristali na pidovskem počivališču, torej pri ceni okoli 200 tolarjev. Pogumno se z borznimi (ne)prilikami spopadajo delnice Modre linije in Vipa Investa Nanos, ki so se uspele stabilizirati okoli 560 tolarjev. Za Modro linijo bi bilo mogoče reči, da večina investitorjev računa na dividendo, ki jim bo dodeljena že prihodnji mesec v višini 55 tolarjev, kar pomeni 10% mesečni donos. Seveda pa nas tako računstvo ne sme zanesti: nihče ne more napovedati, kje bo cena te delnice dan po dividendnem preseku. Kljub lepim obetom delnice Kovinotehne še kar naprej stagnirajo in se s tem pridružujejo skupini kronično podcenjenih. Prebujanje lahko pričakujemo morda po objavi polletnih rezultatov, čudež (oziroma povečano tuje povpraševanje) pa jih morda lahko predrami že kakšen dan prej. Večje intenzivnosti pri nakupih farmacevtskih delnic v zadnjih dneh ni bilo čutiti, le nekaj večjih poslov je oznanjalo, da te delnice še niso pozabljene. Kremženje je v petek nekaterim povzročila napoved deljenja Lekovega dobička. Lanskih 900 tolarjev naj bi nadomestila dividenda 660 tolarjev. Pri tej odločitvi je seveda mogoče čutiti vpliv tujih investitorjev (kot že prej v ljubljanskem BTCju), ki imajo enostavno raje stabilno rast podjetja, ' oziroma v prvi fazi lastništva nekoliko pospešeno rast namesto izplačanih dividend. Vsako (ne)izplačilo se seveda nekje pozna. Bistrenju pogledov skozi borzno meglo pa bo namenjena bližajoča Borzna konferenca v Portorožu, kjer bo marsikatera misel zamenjala lastnika jn nam vsem b0pj jasno, kam pelje slovenski borzni vlak. Ilirika BPH: Matej Anko ILIRIKA MALOSOLARJI V NARAVI Otroci obeh skupin zunanje male šole VVZ Jožefa maslo iz Ilirske Bistrice so malo šolo zaključili s piknikoma. Ena skupina je bila v lovski koči Pavlica, druga pa na kmetiji Bubec. Otrokom so se na pikniku pridružili tudi starši, stari starši, bratci in sestrice. Otroci na Pavlici so si ogledali lovsko kočo ter z daljnogledom preiskali vso okolico: Bi- striško dolino, Podgoro, Soze, Sabonje, Harije, Tomi nje, Pregar-je, Prem ... V gozdu so nekateri otroci nabirali šmarnice, drugi so prepevali ob kaseti "Pozdrav z Bistriškega" in tretji so balinali. Nekaj staršev se je lotilo kuhanja, ostali pa so jim pri tem pomagali. Za otroke pa je bila najbolj zanimiva praznična, lepo okrašena torta. Skupina otrok in staršev, ki so konec male šole praznovali na kmetiji pri Bubcu, je videla precej domačih in nekaj gozdnih živali. Mnogim se je prilegel sprehod na Banovko. Med potjo so opazovali lepo urejene sadovnjake, prepevali in čofotali po bližnjem potoku. Otroci so se tako v naravi poslovili od male šole in predšolskega obdobja. Srečno v osnovni šoli, otroci! Vida Barak, Slika: P. N. P. S. V imenu otrok in staršev se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli prispevali pri izvedbi obeh izletov. Zaradi lepih vezi, ki so se stkale med vsemi otroki in starši, naj ta oblika druženja postane praksa. 24. maja, udeležil že 26. srečanja primorske planinske mladine na 1.026 m visoki Vremščici. Pridružili so se vsaj petstotim mladim članom številnih planinskih društev, ki so se odzvali vabilu PD Sežana, ki je srečanje organiziralo. Tudi tokrat so sežanski planinci pripravili pester kulturni in zabavni program za mlade planince. Hladno in vetrovno vreme pa le ni zmoglo zmotiti živahnega živžava zbrane mladine, ki sta jih pozdravila tudi predsednik sežanskih planincev Iztok Bernetič in podnačelnik mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije. Mladi bistriški planinci so krenili iz vasi Volče na vrh Vremščice, proti domu pa so se vračali po poti do vasi Gornje Le'eče, od koder so se odpeljali z avtobusom in na košanskem pokopališču obiskali grob Filipa Ketteja, očeta našega pesnika Dragotina. Na grob so mladi položili šopek cvetja z Vremščice, petošolka Ana pa je pesnikovemu očetu v spomin prečitala nekaj pesmi Dragotina Ketteja. Izlet je vodil mladinski vodnik Igor Primc. Tekst in sliki: Vojko Čeligoj KINO INFORMACIJE O SPOREDU NA TEL.: 81-569 FILMI V MESECU JUNIJU JE ALI NI, amer. barv., komedija Režija: Frank Oz Igrajo: Kevin Kline, Joan Cusack, Malt Dillon 6.6.98 ob 21.30, 7.6. ob 19. in 21.30 PREMIRJE, ital. barv, drama Nagrada David di Donatello (italijanski oskar) za najboljši film, režijo, produkcijo in montažo Režija: Francesco Rossi Igrajo: John Turturro, Rade Šerbedžija 6.6.98 ob 21.30 ODŠTEKANO ŽIVLJENJE, amer. barv., triler Režija: Danny Boyle Igrajo: Evvan McGregor, Cameron Diaz, Holly Hunter 12.6.98 ob 21.30, 14.6.98 ob 19. uri TITANI K, amer. barv., spektakel nominiranec za osem zlatih globusov in 14 Oskarjev 98 in dobitnik 4 zlatih globusov in 11 Oskarjev 98 Režija: James Cameron Igrajo: Leonardo DiCaprio, Kate VVinslet 13.6.1998 ob 20.30 in 14.6.1998 ob 20.30 PRIDRŽUJEMO Sl PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! r.... ..................:.... Na nagradna vprašanja KUPONA KINO NA VIDMU št. 8 je pravilno odgovorila Andreja Molan, Prešernova 36, Ilirska Bistrica. Pri blagajni Kina na Vidmu lahko dvignete vstopnico za film Odštekano življenje, ki bo na sporedu 12.6.1998 ob 21.00. Čestitamo! Pravilni odgovori so bili: m, 2. ) Wes Craven, 3. ) Tvvister. ■č--------------—................-it Uspešen samostojni koncert MLADI MUZIKANTI KOT SUHO ZLATO Malo je tistih, ki ne vedo, da so meščani ilirskobistriške občine glasbeno nadarjeni, še manj pa tistih, ki še niso slišali, da je v glasbeni šoli pred letom dni ustanovljen Pihalni orkester Ilirska Bistrica. Uspešno ga vodi prof. Josip Grgasovič - Grga. V slabem letu dni je eden najmlajših pihalnih orkestrov v Sloveniji, sestavljen iz učencev osnovnih šol, nastopil že večkrat, tako tudi na lanskoletni proslavi v Ljubljani. Leto dni učenja in vaj je kronan s samostojnim koncertom 20. maja v Domu na Vidmu, ki ga je organizirala Zveza kulturnih društev Ilirska Bistrica pod naslovom "Swing do sambe". Osemintrideset mladih muzikantov je na čelu s svojim dirigentom Grgasovičem izvedlo zelo kvaliteten in zahteven program. Izvajali so dela znanih skladateljev Jo Bente Introfonic - Herbera Ferstla "Valse Novolette", V. Londa "Racman Jaka in pozavna" (kot solist na pozavni je nastopil Simon Tomažič), Nini Rosso - Josip Grgasovič "II Silenzio" (solist na trobenti je bil Matjaž Perenič). Prvi samostojni koncert bistriških "biserov" je popolnoma uspel. Mladi glasbeniki so pokazali svoje znanje na inštrumentih, publiki podarili enourni užitek, profesorjem glasbene šole pa priznanje za uspešno pedagoško delo. Prvega samostojnega koncerta so se vsi veselili, najbolj pa glasbeniki. O "ognjenem" krstu bodočih glasbenih mojstrov je njihov idejni vodja prof. Josip Grgasovič rekel: "Sem več kot zadovoljen. To generacijo je treba ohraniti, saj je kot suho zlato. Za takšen uspeh mladih muzikantov gre zahvala vsem, predvsem pedagogom Glasbene šole in sami šoli, saj brez njihove pomoči in inštrumentarija, ki ga je odstopila Glasbena šola, ta koncert in vsi naši ostali nastopi ne bi bili mogoči. Ob tem koncertu bi še rad pripomnil, da mnogi od Pihalnega orkestra Pihalni orkester Ilirska Bistrica se zahvaljuje vsem donatorjem, ki so jim z denarnimi nakazili omogočili nemoteno delo. To so: Plama-pur Podgrad, EKA-ART d.o.o. ilirska Bistrica, Javor Pivka, Abrahami in Sare letnik 1946, Občina Ilirska Bistrica, SKB banka Ilirska Bistrica, Plaming d.o.o. Podgrad, KSP //irska Bistrica, Banka Koper, Gostilna Škorpion Ilirska Bistrica, SD Carinik, Dom starejših občanov Ilirska Bistrica, TIM-MIT Ilirska Bistrica, Peter Urbančič, Kettejev hram Ilirska Bistrica, BESS Ilirska Bistrica, Dunja Frank Gor. Bitnja, Ivanka Novak Koritnice, Cvetličarna »M« Ilirska Bistrica, Ines Krebelj Ostrožno Brdo, Jožef Šlenc Ilirska Bistrica, Berni Ilirska Bistrica in Tuti-fruti Ilirska Bistrica. pričakujejo, da naj bi že sedaj igral budnice ipd. To pa je zaradi objektivnih razlogov nemogoče. Prvič zato, ker so člani našega orkestra še zelo mladi in zelo neizkušeni. Drugič pa zaradi tehničnih problemov. V orkestru namreč manjka nekaj inštrumentov, ki jih na koncertih nadomestimo z elektronskimi. Za nove inštrumente orkester nima denarja, saj bi morali na primer za eno tubo (rabili pa bi vsaj dve) in pavke odšteti okoli deset tisoč nemških mark. Tega denarja pa brez podpore občine Ilirska Bistrica in donatorjev nikakor ne moremo zbrati." Tekst in slika: Petar Nikolič ZAHVALA OB DNEVU KNJIGE Vsi radi beremo. Knjige si izposojamo in jih kupujemo. Tudi v šolski knjižnici imamo vsak mesec več knjig. Prvega aprila pa je za knjigo še posebej pomemben dan. Na ta dan se zbirajo učenci z vsega sveta in se o knjigi pogovarjajo nekoliko drugače. Skupaj ugotavljajo, kako sploh knjiga nastane, koliko časa in tuda vloži pisatelj vanjo, koliko ljudi je potrebnih, da lahko knjiga zagleda luč sveta in koliko denarja je potrebno odšteti zanjo. Prav na dan knjige veliko knjigarn ponudi svoje knjige po nižjih cenah, vandar se še nikoli ni zgodilo, da bi katera od založb svoje knjige podarila. Letos pa sta to prijazno dejanje naredila Kulturno društvo II. Bistrica in Balasty d.o.o. Podjetje je osnovni šoli Dragotina Ketteja podarilo pet pesniških zbirk, ki so bile iz slovenščine prevedene v bosanski in italijanski jezik. Skupaj s knjigami pa so poslali prisrčno pisemce, ki pravi takole: "S pomladnimi pozdravi, v katerih zelene brstiče poganja vsaka vejica kostanja in stoji sredi polja zelenega marjetica, vam pošiljamo naše izdaje, ki jih je za vašo šolsko knjižnico podaril Balasty d.o.o, Iztok Setnikar, Ljubljana, Prodajni center Trnovo, Ilirska Bistrica." V imenu osnovne šole se gospodu Ismetu Bekriču, članu Zveze kulturnih društev II. Bistrica, ki nam je prinesel knjige, toplo zahvalujemo. Šolska knjižnica in članici novinarskega krožka OŠ Dragotina Ketteja LITERARNA SREČANJA Pesniško sodelovanje ŠOPEK VERZOV BISTRIŠKIH PESNIKOV ZA KOSOVELA h Bistriški pesniki so v nedeljo, 24. maja, svoje pesmi govorili na grobu peS.n.3 nii$ Srečka Kosovela v Tomaju v okviru sodelovanja med Literarnim društvom H' . Bistrica in Literarnim klubom "Zlati čoln" Sežana ob obletnici smrti "žalostni |,0. kraškega slavčka", o katerem je kratko govoril pesnik Boris A. Novak. .- Člani Literarnega društva naše občine Joško Stegu, Ivko Spetič Magajna in lsjL. Bekrič so venec svojih verzov s spoštovanjem položili na pesnikov grob. Ismet Be ^ ^ je prebral Kosovelovo pesem "Mati čaka" v slovenščini in svojo prepesnitev v bosa^ ^ jezik, Joško Stegu je svoji poeziji pridodal pesem svojega brata Vilija "Ko bo j zemlji ležal", Ivko Spetič Magajna pa je s svojimi lirskimi pesniškimi slikami obog^ Ker k raško pomladno popoldne, ki je kljub dežju zbralo številne ljubitelje poezij6bo, ima poezija svojo večno mladost in svojo prihodnost, so dokazale tudi pesmi uče .p - - - - - ■ i zW' bo Barbare Smaila iz Jelšan. Njena vrstnica Alenka Pecman je pesmi iz Barbarine * . - evskec st,; "Hči Lune" interpretirala v Tomaju. Bile so najlepši uvod pred nastopom p6V zbora mladih iz Kulturnega društva Srečka Kosovela. - Mednarodno srečanje pisateljev na Bledu jjj VERJAMEŠ LAHKO SAMO ŠE POEZIJ1 r Pesnik in prevajalec Ismet Bekrič, tudi član Literarnega društva Ilirska Bistri ^ Združenja književnikov Primorske, se je udeležil letošnjega 31. mednarod jj. srečanje pisateljev na Bledu. S svojima dvema temama o smehu ob koncu tisoč . ^ in o Kasandri danes je prispeval k skupni želji, da bi bil v svobodnem svetu -močnejši od krika. • Svoje besede o temi "Smeh ob koncu tisočletja" je Bekrič zaokrožil s peS objavljeno v tej številki "Snežnika". To je tudi prva objava te pesmi sploh. 'k Na/smeh ob koncu tisočletja ČLOVEŠKI OBRAZ ali Verjameš lahko samo še poeziji, ki jo s svojega žalostnega obraza prepisujejo kot nasmeh Ob koncu še enega stoletja, ob koncu še enega tisočletja, človek se še vedno smehlja. Na njegovem obrazu kot na neskončni poljani, cvetovi nasmehov,. Ali to pomeni, da mu je uspelo ohraniti človeški obraz? Nasmeh na obrazu zaljubljenih, nasmeh na obrazu iskajočih, nasmeh na obrazu trpečih, nasmeh na obrazu upajočih... Zakaj pa nasmeh na obrazu ostrostrelca? Zakaj nasmeh na obrazu tistega, ki ubija nasmeh? Ob koncu še enega stoletja, ob koncu še enega tisočletja, otrok se še vedno smehlja. Na njegovem obrazu kot na neskončnem igrišču, igrače nasmehov. Ali to pomeni, da mu je uspelo ohraniti človeški obraz? Verjameš lahko samo še poeziji, tisti, ki jo pišejo pregnani, tisti, ki jo živijo revni, tisti, ki jo sanjajo nespeči, tisti, ki jo s svojega žalostnega obrazi prepisujejo kot nasmeh. Ism ef Bekrič IN MEMORIAM BOŽIDARJU ŠKERLU - VELIKEMU PRIJATELJU SNEŽNIKA Prvi torek v mesecu februarju je v Zagrebu po večletni hudi bolezni preminil 76-letni Božo Škerl, velik hrvaški planinski organizator, odličen poznavalec planinskega sveta pa tudi cenjen planinski prijatelj med tisoči planincev nekdanje skupne države. Bil je tudi velik prijatelj našega Snežnika, ki ga je rad obiskoval in vedno znova občudoval njegovo izjemno lepoto. Njegov rod izhaja iz Trsta in Sežane, od koder sta bila stara starša. Oče, domačin iz Ilirske Bistrice, si je ustvaril družino na Sušaku, kjer se jim je leta 1922 rodil sin Božidar. Že s sedemnajstimi leti se je vključil v planinsko društvo Velebit na Sušaku in vzljubil planinski svet Kvarnerskega zaliva. Po zaključeni srednji šoli se je že znašel v vrvežu okrutne svetovne vojne. Z očetom in brati se je pridružil partizanskemu gibanju in kot borec 2. brigade 13. primorsko-goranske divizije bojeval številne boje na področju Gorskega Kotora. V partizanih je izgubil brata, sam pa komaj preživel znameniti zimski pohod, ko je na Matič poljani od naporov, dolgotrajnega marša in težkih prilik zmrznilo 26 njegovih soborcev. Vojaškemu poklicu je ostal zvest tudi po vojni. Končal je vojaško akademijo in služboval v Ljubljani, Varaždinu, Sarajevu, Beogradu in nazadnje v Zagrebu, kjer je bil do upokojitve dolgoletni ravnatelj vojaškega srednješolskega tehničnega centra. Na vseh področjih dela je dosegal odlične uspehe in prejel številna visoka družbena, vojaška in državna odlikovanja. Kamorkoli so ga vodile službene obveznosti, povsod je našel pot med planince in se dejavno vključil v delo planinskih društev. Izkušnje in njegove organizacijske sposobnosti so ga kmalu pripeljale v sam vrh planinske organizacije na Hrvaškem in Jugoslaviji. Vodil je Komisijo planinski zvezi je predsedoval kar šestnajst let med leti 1-jK in 1 QR7 tor h\i I nrorJcarl n i Is Pl :tn i nclso 7\/07n li irrrtcl 3\/i IP V B , in 1987 ter bil predsednik Planinske zveze Jugoslavije v‘j u mandatih med leti 1973 in roscr r/z ,o zim števil 1983. Bil je član števnjG mednarodnih planinskih forumov. Bil je organizator najve I planinskih prireditev v Jugoslaviji v tem času. Tako srn°_o]\ bistriški planinci v funkciji predsednika jugoslovam planincev prvič uradno srečali leta 1974 na Platku nad K ^ na veliki proslavi 100-letnice planinstva na Hrvaškem1 Jugoslaviji, ko je naše povabilo na Snežnik z veseljem sprejel, saj, kot je sam rekel, si je prav to že dolgo ^e’e, Do obiska je prišlo že naslednje leto, sredi avgusta, K N naš planinski svet s Snežnikom obiskal g Božo Škerl v fun^ predsednika PZJ skupaj z delegacijo planinskih zvez Hn/a .|7, in Slovenje. Bistriški planinci smo tedaj s sV?Lp predsednikom Milkom Primcem planinskim gostom doa ^ razkazali SnGžnik in njGgovo okolico. Kako navdušGfl) ^jjj nad pogledom na svoj rodni Kvarner! Še posebej srn.° veseli, da je predsednik Božo Škerl utegnil obiskati tudi dol s staro Vilharjevo kočo, kjer so domači taborniki sl enega od svojih delovnih uspehov pri obnavljanju K ^ Spregovoril je tudi predsednik Božo Škerl in zbranim v j., tabornikom naslovil številne lepe misli o skupnih nalog3' se jih moramo družno lotiti tako taborniki kot planmc zaščito lepot naše prirode, še posebej našega Snežniki- j; Navdušen nad obiskom^ Snežnika je obljubil ponovne -f, neslužbene obiske. Boža Škerla smo srečevali še na njfl<70ti vrhovih po vsej Jugoslaviji, žal pa ga njegove planinske r niso več pripeljale na Snežnik. Škoda. r.gt Ogromna množica stanovskih in planinskih Pr,j3leJ0ji se je dolgo in težko poslavljala od zvestega prijatelj3 ~ j Škerlja najprej v Zagrebu in 13. februarja tudi na trsatskj pokopališču ob družinski grobnici. Tu bo odslej p°cl f0p plemenito srce tudi našega planinskega prijatelja. S°P jg) Nadi in sinu Miranu, ki sta s svojim Božom tri dolg3 ^ zaman bojevala težak boj z zahrbtno boleznijo m njegovim, številnim tudi planinskim prijateljem sožalje izpod Snežnika. In ko bodo letos na 5neZ^ ^ vzcvetele prve snežno bele planike in modre vrbice, I za gorske vodnike hrvaške planinske organizacije, se posvetil deležen tudi naš cenjeni planinski prijatelj Božo ŠkerL.^j izobraževanju tovrstnih kadrov, bil smučarski učitelj. Hrvaški Vojko c KINOLOŠKI KOTIČEK VZGOJA PSA II. p1^ kuža je torej doma. Najprej ga navadimo na čistočo, in r^°/ kar si seveda želimo, je to, da nam ne bo potrebno za njim letati z metlo ;,reb|(0 'n postati suženj kužkovega označevanja. Tudi v pesjaku pogled na gore j n' Prav n'č lep. O takem psu in njegovem gospodarju si tudi vsak od nas .pSvoje in ustvari večinoma negativno mnenje in oceno. poskusimo nekaj strateških prijemov, da bo kuža čimprej razumel, kaj , 010 od njega. i varian‘a št. 1 j borT|0 Pr°sloru, kjer se naš kuža giblje, i Nan: i tleh razgrnili časopisni papir, j tipi.0 kuža spustil lužico, mi pa bomo Prernikali proti izhodnim vratom. kimn kuža polula tudi večkrat na dan, ' '■ pr0,tSPr°ti odstranjevali ostale papirje 1 bosi 0ru in hitro prišli do izhoda. Kuža '* strani/°i'm iskanjem že "označenega sebi HCn zadržal vsebino mehurja v |a°k'er ne bo prišel do papirja, časa \,Var'anta seveda zahteva veliko tiidj 0 Veiiki vnemi in igri lahko kuža v te(r. ®snaži prostor. Nevarnost je tudi i( skanij- a kuza stanovanje spremeni v j) Nuj Ce' zunaj pa se nikakor ne more ji 'zkuj !' jkljub vsemu je varianta št. 1 po Ji fporabn nekaterih lastnikov še kar poanta št. 2 ptiJku tei varianti je pomembno , da Pravilno uravnavamo količino hrane in vode za pitje. Kuža je po jedi pripravljen na praznjenje mehurja in črevesja. Odgovor se torej ponuja sam po sebi. Kužka je torej potrebno nahraniti takrat, ko smo doma (zjutraj, zvečer). Ko pa smo odsotni, naj to namesto nas opravi sosed ali sorodnik (vsaj prvi mesec). Ko namreč kužka nahranimo, ga odpeljimo na mesto, kjer naj bi v bodoče opravljal potrebo in mu prigovarjajmo. Tudi pri tem uporabimo neko vrsto povelja (Ne smejte se. Sam sem uporabljal povelje LULAT, lahko je to DEJMO ali katera koli druga beseda.). Moj pes še sedaj na povelje lulat prav intenzivno išče drevo ali drugi objekt, da bi dvignil nogo in izpustil vsaj obvezno označevalno kapljico. Seveda bomo kužka obilno pohvalili s PRIIIIDEN LULAT ali podobno. Kaj hitro bo naše prigovarjanje na določenem mestu pri psičku povzročilo željo po praznjenju, saj mu bo všeč naša pohvala in prijetne besede. triglav premoženje zavarovalnica triglav, d.d. OSEBNO PREMOŽENJE pr,-/j v°/ življenjski most gradimo od desetletij preteklosti k desetletjem, ki doUre, tedni in leta truda so poplačani z družinsko srečo v lastnem pr?/' s sProščenimi počitnicami, z udobnim in varnim avtom in morda s da ^nostj° kakšnemu zanimivemu konjičku. Pri Zavarovalnici Triglav želimo, oe 5 S,v°y° srečo uživali brezskrbno, in da se vam v trenutkih nesreče ali stiske 'Ul o potrebno odreči ničemur, za kar ste se trudili dolga desetletja. Oonj i^li stanovanje sta srce vsake človeške skupnosti. Levji delež dohodkov Z *bn° vložiti v nakup zemljišča, gradnjo, pa tudi v opremo in vzdrževanje. ^prear°Vaniem svojega doma pred naravnimi nesrečami, kriminalom in Umljivimi dogodki poskrbimo ne le za svoj mir, temveč tudi za bolj p prihodnost svojih najdražjih. Vare, iavarovalnici Triglav vam ponujamo paleto zavarovanj, ki bodo v celoti . p3.Vaš dom. ie že od nekdaj človekov sovražnik, zlasti zato, ker smo tako M|a zaščda - ker se zaradi visokih stroškov le redko odločimo za v 'ta sj 1’Se marsikdaj zgodi, da ne uveljavimo vseh pravic, ki nam jih pravna °Zila pa r zagotavljajo. Zavarovanje pravne zaščite zaradi uporabe motornega ^odr^0m°g0ča, da zastopanje svojih interesov prepustimo strokovnjakom. ^varov | ,nejše informacije dobite na Območni enoti, vseh predstavništvih %o n nice Triglav ali pa pri vašem zastopniku. Povprašajte in prijazno vam Zlagali. Večina psov se slini, ko jim zažvižgamo, kajti z žvižgom smo ga poklicali vsakokrat, ko smo mu napolnili skledo s hrano in mu ponudili dnevni obrok. Zato je tudi žvižg pri psu povzročil delovanje vseh prebavnih organov, vključno s slino v gobčku. Varianta št. 3 Če stanujemo v višjem nadstropju, potem bomo našega kužka nesli v naročju. Tako bomo hitreje zunaj in bomo preprečili, da se olajša že na stopnišču. Se najpomembneje pa je, da pogosteje opazujemo kužkovo obnašanje. Nemirno gibanje, tekanje sem in tja, morda tudi rahlo cviljenje, močnejše vohanje in kasneje siljenje ven so dober znak, da se bo vsak čas nekaj zgodilo. Takoj izkoristimo priložnost in ga odnesemo ven, da bi lulal. Pohvalimo ga in nagradimo z malim priboljškom. Če se že polulala ali bog ne daj pokaka v hiši, ne vtikajmo kužkovega smrčka v iztrebek ali na polulan tepi h (običajno se ne bo polulal na ploščice). Ne tepimo ga, sploh pa ga ne kaznujmo, ko je že vse mimo. Zapomnimo si: prostor, kjer kuža lula, naj do zanj vedno prijeten. To je mesto, kjer ga samo hvalimo. Če že kuža kdaj stori to v hiši, potem dobro očistite onesnaženo mesto, da ga vonj, ki ostane, ne bo ponovno privabil na isto mesto. Dobro je mesto "razkužiti" z mešanico vode in kisa (1:5), pa tudi druga pralna sredstva bodo prišla prav. Ne pozabimo na najpomembnejše. Mladiček do 3 ali 4 mesecev starosti opravlja potrebo vsakih nekaj ur, zato mu pri privzgajanju higiene tudi primerno pomagajmo. Navajanje na ovratnico in povodec. Tudi to je nadloga, ki jo mora kuža čimprej spoznati in sprejeti kot samoumevno. Vsak dan mu večkrat za par minut nadenimo ovratnico. Kuža bo skušal odstraniti to nadlogo, zato ga čimprej zamotite z igračo, s tekanjem po travniku ali dvorišču. Lahko pa mu jo nadenete neposredno pred dnevnim obrokom hrane. Tudi utrujen kuža bo pozabil, da ga nekaj tišči. Tako se bo možgane____________________ ____ uporabljal ovratnico proti klopom, bolham in drugim kožnim škodljivcem, bo moral kužka naučiti, da bo prenašal to nadlogo. Vedeti moramo, da se na ovratnico tudi kar hitro navadi. Veliko težje pa je, ko na ovratnico pripnemo še povodec, saj je tedaj konec njegove "svobode". Mali upornik se bo na vse načine skušal rešiti te nadloge. Tudi v tem primeru uporabimo taktiko in strategijo igre s kužkom, čas hranjenja ali utrujenosti. Če pa je navajanje dolgo in mučno, pa uporabite materin vzgojni prijem; to pa je stresanje za vratno kožo in odločni NE. Ne pozabimo pa ga pohvaliti, ko se preneha upirati. Vendar tudi v tem primeru preusmerite njegovo dejavnost v igro . Bodi za danes dovolj o vzgoji. Rad pa bi vas spomnil na nekaj določil iz občinskega odloka o javnem redu in miru v občini, ki se tiče tudi naših kosmatincev. V 8. točki tretjega člena piše, da je prepovedano voditi pse med drugim tudi na javne prireditve. Razumem seveda tudi to, da je v naši občini od odloka dalje prepovedano prirejati pasje razstave, pasja tekmovanja, saj so le-ta tudi javne prireditve. V isti točki namreč piše, da so izjeme le psi, ki vodijo slepe in policijski psi (ni duha o vojaških ipd.). Lastnike, do stal prekršek 5.000 SIT (ali s popustom 2.500 SIT, če plačaš v 8 dneh?). V 9. točki tretjega člena piše, da je prepovedano dopuščati, da psi motijo ali ogrž'ajo okolico. Vse lepo in prav in strinjam se s tem, vendar se sprašujem, kaj pomeni motijo. Morda bo za nekoga, ki je alergičen na tovrstne živali, dovolj že, da psa vidi. Prekršek lastnika psa stane 5.000 SIT. V 9. točki osmega člena pa je prepovedano namerno ščuvati, dražiti ali plašiti živali. Upam, da sem sodijo tudi psi. V 8. točki namreč piše: voditi pse in druge živali. Sam razmem, da pse štejemo med posebno kategorijo, toda živali niso ostale, pač pa druge. Tudi za ta prekršek bo treba odšteti 5.000 SIT. Lep kinološki in pasji pozdrav vsem, ki ste prebrali prispevek. Vojko Stembergar Lovska kinologija OCENJEVANJE ZUNANJOSTI LOVSKIH PSOV Lovci - vodniki psov s svojimi štirinožnimi pomočniki V soboto, 9. maja, so pred novim gasilskim domom v Trnovem na tradicionalni lovsko-kinološki prireditvi ocenjevali zunanjost lovskih psov. Organizator prireditve je bilo Lovsko-kinološko društvo II .Bistrica. LKD II. Bistrica je bilo ustanovljeno že leta 1997, v preteklem letu pa je bilo na novo registrirano v skladu z Zakonom o društvih. Društvo združuje preko 100 članov, ki so vodniki, rejci ali ljubitelji lovskih psov. Društvo skrbi, da se pri lovu uporabljajo le čistokrvni pasemski lovski psi, ki so predhodno opravili tudi zahtevne preizkuse dela. Telesno ocenjevanje lovskih psov organizira društvo že vrsto let. Vodja tokratne prireditve je bil predsednik društva Teodor Jagodnik^ sodila sta priznana kinološka sodnika Stefan Božič in Mirko Leiler. Na telesno ocenjevanje je bilo privedenih 12 psov. Med pasmami so prevladovali brak jazbečarji, ki so po mnenju mnogih lovcev najbolj primerni za delo v naših loviščih. Posebnost letošnje prireditve je bil dalmatinec Tim, ki bo v prihodnje skupaj s svojim vodnikom Brunom Vrhom iz Trnovega skušal dokazati, da je v njem še dovolj lovske krvi in daje še vedno lovski gonič. Vodnik Bruno Vrh in dalmatinec TIM, ki je prejel odlično telesno oceno. Naslednja načrtovana prireditev društva bo 17. 10. 1998 v okolici Črnih njiv. Na njej bodo preizkusili naravne zasnove goničev in brak jazbečarjev. Tekst in fotografije: Ivan Cesnik Radio 94 d.o.o. Kolodvorska 5a 6230 Postojna Telefon: 067/25-123 in 24-150 4. ROJSTNI DAN Včasih smo dobre volje včasih smo žalostni, pride dan, ko bi najraje prestavljali gore in za njim pride spet obdobje, ko nam je prav vseeno, kaj se dogaja okrog nas. In Radio 94 vam skuša stati ob strani prav ob vseh življenjskih situacijah. Zavedamo se seveda, da Radia 94 brez vas, dragi poslušalci in cenjene poslušalke, ne bi bilo. Te nevidne pajčevine nas povezujejo že štiri leta. V mesecu, ki je pred nami, bomo praznovali četrti rojstni dan. Prijatelji pa so tisti, ki jih vabimo na praznovanja in to bi v tem prispevku rada storila tudi sama. Vabimo vas torej, da se nam pridružite v soboto, 27. junija, v centru Postojne in se skupaj z nami poslovite od našega četrtega leta, kajti vstopamo v peto. Letos smo si zadali, da naj bi naše praznovanje izgledalo drugače kot pretekla leta. Ni še prav gotovo, vendar pa bomo vložili vse sile v to, da bi se vsa zadeva odvijala na dveh lokacijah. Pred hotelom Kras bodo za vaše dobro počutje skrbeli posamezniki in skupine, ki na slovensko zabavno-glasbeni sceni veliko pomenijo. Tako naj bi prišli Vili Resnik, Darja Švajger, jan Plestenjak, 4 fun, Gimme 5, Power dancerke, Sound attack, Avia band... Ja, malce zgodaj je še; dogovori potekajo in iz tega vzroka si ne bi upala napovedovati še nekaterih drugih. Prav gotovo pa lahko trdim, da vas čaka kakšno presenečenje. Tudi ognjemet bo. Če bo šlo vse po naših načrtih, se bo letos dogajalo marsikaj tudi pred "staro gimnazijo". Tam naj bi svoje prijatelje, ljubitelje narodno-zabavnih viž, razveseljeval naš Andrej. Seveda pa nismo pozabili tudi na najmlajše prijateljčke Radia 94. Za njih bosta Nina in Špela pripravili prav poseben, praznični Rom pom pom, Unika TTI pa bo zanje pripravila ogroooomno igralnico. Od praznovanja našega četrtega rojstnega dne nas loči še kar nekaj časa. Šolarji bodo do takrat še kar nekajkrat prestopili šolske prage, malčki odšli še mnogokrat v vrtce, tisti, ki ste malo starejši od njih, pa si boste do takrat prav gotovo prislužili še kakšen žulj. Ampak za vse vas še vedno velja, da smo vam na razpolago. Kadarkoli. Vse, kar morate storiti, je to, da naravnate radijske gumbe na frekvence Radia 94. Glavna in odgovorna urednica Sabrina Debevec K VARNOST V PROMETU Po večletnem mirovanju in ponovnem oživljanju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so člani sveta v sodelovanju z AMZS, svetom za preventivo republike Slovenije policijo UNZ Postojna in Ilirska Bistrica, Rdečim križem II. Bistrica in avtošolo Breza organizirali akcijo spoznavanja opreme s poudarkom uporabe varnostnega pasu, varnostne čelade za rolkanje ter opremo za kolesarja. Akcija je bila namenjena mladim udeležencem v prometu. Kako velik je pomen te akcije, govori tudi to, da so vso razstavljeno opremo in tehnična sredstva v parku Nade Žagar videli vsi učenci OŠ v bistriški občini. Ko so se učenci zanimali za opremo in "zaletavček", so starejše obiskovalce zanimale "točkice", ki jih lahko dobimo pri prekršku. Nada Čeligoj, predsednica sveta, ki je vodila to akcijo, je dejala: Namen akcije je predstaviti in demonstrirati uporabo varnostnega pasu, vožnjo z avtomobilom in prikaz ostalih varnostnih sredstev. Ta namen je v celoti dosežen. Mladi, bodoči udeleženci v javnem prometu so si s to akcijo pridobili potrebno znanje iz zakona o cestnem prometu. Tekst-foto: Petar Nikolič Demonstracija uporaba varnostnega pasu je uspela. Med bodočimi vozniki je bil še posebej zanimiv "zaletavček". Po želji je lahko večina preverila delovanje varnostnega pasu pri trčenju. VISOKA OBLETNICA Če bi se med meščani Bistrice začelo govoriti o “Grščetu”, bi najprej vsi pomislili na znano gostilno v Kosezah pri Ilirski Bistrici. Tokrat ne bo govora 0 gostilni, temveč o njenem gospodarju Francu Dovganu, ki bo kmalu praznoval 90-ti rojstni dan. Velik življenjski jubilej je Franci dočakal z delom na kmetiji in železnici. Leta 1 943, ko so ga odpeljali v nemško taborišče, si je s kmetovanjem in z delom na poljih in gozdovih služil kruh in tako preživel ujetniške dneve. Visoko starost je Franci dočakal zdrav in čil. Zdravniških uslug skoraj da ne pozna. Enkrat je bil v ambulanti zaradi visoke temperature in drugič pri zobozdravniku, da bi si izdrl zob. Krajani sosedje in vsi ga poznajo in spoštujejo. Njegova soproga Zofa pa pravi, da je vzoren mož in skrben oče. Čeprav je Franci zakorakal v visoko starost, se ne boji dela; tega pa je dovolj pri hiši. Najpogosteje prijateljuje s koso (na sliki). Pravi, da je to ljubezen iz otroštva. Po očetu in starem očetu, ki sta bila kmeta in zdrava kot "grča", družina še danes nosi nadimek "Gršče". Tekst: Petar Nikolič, slika: Ivan Bergoč. NAG RA IENCI IZ PREIŠNIE ŠTEVILKE Prejeli smo 11 rešitev križanke iz 9. številke Snežnika, vendar je bila samo ena pravilna. Očitno je bila križanka za naše bralce malce pretrd oreh.Tako prvo in edino nagrado darilni bon podjetja PRINS v vrednosti 3.000 SIT prejme Dušan Saje, Rozmanova 5, 6250 Ilirska Bistrica. Nagrajenec bo nagrado prejel po pošti. Čestitamo! Izpolnjeno nagradno križanko št. 10 izrežite in jo pošljite na naslov: Uredništvo časopisa SNEŽNIK, KRIŽANKA, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrajence, ki bodo prejeli: 1. nagrada: darilni bon Cvetličarne "M" v vrednosti 1.500 SIT 2. nagrada: 3-mesečna naročnina na časopis SNEŽNIK 3. nagrada: majica časopisa SNEŽNIK. Upoštevali bomo vse pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli do ponedeljka, 8. junijal 998. Želimo vam veliko uspeha pri reševanju! V_____________________________________'____________________________________J Na veliko presenečenje organizatorja je veliko pozornosti Zanimiv je bil tudi radar. Policaji so vsakemu pokazal1 n‘ vzbudil tudi avtomobil avtošole "Breza". Radovedneži so se delovanja te naprave, lahko na asfaltiranem igrišču preizkusili tudi kot šoferji, seveda z obvezno pomočjo inštruktorjev. Policisti bistriške postaje so pokazali tudi svojo opremo. Bodoči šoferji so se lahko o vsem pozanimali, osmošolce pa je zanimal tudi poklic policaja. Uslužbenci Rdečega križa Ilirska Bistrica so demon- ^ oživitev ponesrečenca z metodo "usta na usta". Tudi to s° demonstrirali učenci. NAGRADNA KRIŽANKA št. 10 Rešitev nagradne križanke številka 9.: VODORAVNO: PACIFIZEM, REALISTKA, ERNAMI, SM, PO, ASAKA, GIBSON, ER, MARIAH CAREY, SPAZEM, OKRET, CU, LAMELA, NOI, BIK, A MT, DM, AJO, KARAOKE, ORKAN, SVLVESTER, STALLONE, AK, HN, FAJDIGA, EIS, RA, GAD, RJA, EVROPA, AAT, SADRAR v Visoka obletnica blagovne znamke pekatete PRVA KRANJSKA TOVARNA TESTENIN dvo d iž ^ industrijske revolucije se je širil L- Zv,te zahodne Evrope tudi v naše taii| ^ koncu prejšnjega stoletja je ^ . tudi bistriško področje, kjer je i*de|3 *rat°vati prva tovarna. V njej so spr„ °Val' testenine. Industrializacija je rumenila ,1: —: spr„ UVan testenine. Industrializacija j Ijudi*1611^3 nad'n življenja in razmišljanj ,er njihove navade. S seboj i prj er njihove navade, S seboj jj sia številne koristne novost r . \ trgovina in zastopstva d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 14, Slovenija Tel.: +386 67 41 -913, Tel./Fax.: +386 67 41 -927 Poslovna enota: 1000 Ljubljana, Stegne 31, Slovenija Tel.: +386 61 1592-729, Tel./Fax.:+386 61 1592-741 www.plastochem.com/ e-mail: plastochem@siol.net PRODAJNI PROGRAM: GRANULATI: • POLISTIREN • POLIPROPILEN • POLIETILEN • POLIAMID • ABS ... Surovine in polproizvodi za kemično industrijo CENIK OGLASOV 1. cela stran 28 x 35 cm 90.000 SIT 2. polovica strani 28 x 17 cm 45.000 SIT 3. četrtina strani 14 x 17 cm 22.500 SIT 4. osmina strani 14 x 8,5 cm 11.250 SIT 5. šestnajstina strani 6,5 x 8,5 cm 5.700 SIT Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru. Pokličite: "GA commerce", Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: 067/81-297, fax: 067/41-124 L Uresničeni Načrti tenis KLUBA ■J1?, Pred tremi leti ustanovljenega lr6sn'- ■ 3 *^rsl tem in o še čem drugem je r%ilVOra na letošnji skupščini Tenis Ce|jn lrslnp|0<'no ob 24.00 bo velik _ toJU,dno vabljeni vsi ljubitelji V. eta in zabave! Prva liga p, TRETJ| poraz Bap inc-topolca jNrte^^i' Planinc-Topolca so v J^ači krogu državne lige pred s % ^ 1 gledalci v Športnem parku K^trie ®ar 'zgubili že tretjo tekmo i°raz0 aP°red. Tokrat so z visokim s>,s 8:16 izgubili proti ekipi l ■ tofi tern porazom so se Bistričani sNice ^1 znašli na zadnjem mestu so v DERBI PRIPADEL KOPRU, PODCENILI VRSTNIKE IZ DEKANOV Pred 100 gledalci je bil na stadionu Trnovo v Ilirski Bisrtici odigran derbi MNZ Koper za starejše dečke med NK Timbr Ilirska Bistrica in prvaka lige iz ekipe Koper A. Bistričani so izgubili z rezultatom 1:4 (0:2). S to zmago se je ekipa Kopra še trdneje zasidrala na prvem mestu lestvice. Po kvaliteti igralcev in igri so bili domači igralci enakopraven nasprotnik, vendar varovanci trenerja Drage Ljubišičadvoboje s Koprčani izgubljajo že pred tekmo. Razlog je enostaven: trema, ker igrajo s tako dobro ekipo pod vodstvom Pribca, vzbudi marsikateri manjvrednostni kompleks. Konec preteklega tedna smo na stadionu Trnovo spremljali zanimivo in dobro tekmo med NK Timbr Ilirska Bistrica in NK Jadran iz Dekanov. V enakovredni tekmi so Bistričani izgubili z rezultatom 0:1 (0:0). Čeprav so imeli kar nekaj priložnosti za gol, jih Bistričani niso izkoristili. Če iščemo razloge za poraz, lahko rečemo, da so domači igralci goste iz Dekanov podcenjevali. PRVI DRESI ZA CICIBANE Boris Galekovič vodi najmlajšo selekcijo NK Ilirska Bistrica - cicibane. Dvajset malčkov še ne tekmuje, zato pa nastopajo na raznih klubskih turnirjih. S pomočjo staršev so dobili tudi prve plavo-bele drese, ki so jih prvič oblekli za nogometno tekmo v športnem parku Nade Žagar. USPEŠNI TUDI MLAJŠI DEČKI Varovanci trenerja Riharda Udoviča so gostili svoje vrstnike iz Kopra. Pred tridesetimi gledalci so v lepi in atraktivni tekmi Bistričani zmagali z rezultatom 4:3 (3:0). Najboljši igralec te tekme je bil Lazarevič, ki je dosegel tri gole. PODGRAD PONOVNO V IGRI O- V točke P. N. Nogometni klub Piama iz Podgrada je po nekajletnem premoru to sezono ponovno začel s tekmovanjem v Primorski nogometni ligi. Da so sploh začeli ponovno tekmovati, je zasluga članov uprave kluba, ki so jim omogočili vse pogoje za tekmovanje. V prvi sezoni jim ne gre tako dobro kot so načrtovali, vendar so igralci, uprava, trenerji in krajani Podgrada zadovoljni že s tem, da se nogomet ponovno igra in gleda. Predsednik kluba, ki ima 27 igralcev, je Drago Jagodnik. Vodja strokovnega štaba in trener prve ekipe pa je Robert Božič, ki pravi: "V tej sezoni, ki se že počasi končuje, je bil naš cilj predvsem ta, da ponovno zberemo mlade iz teh krajev in ponovno postavimo klub na noge, kar nam je tudi uspelo. Če bomo dobili nekaj okrepitev, bomo sezono v jeseni začeli z višjimi cilji." Drago Jagodnik pa je še dodal: "Nimamo mladinske ekipe, vendar že razmišljamo, da v sodelovanju s šolo ustanovimo tudi takšno ekipo, kar bi lahko pomenilo začetek lastne šole nogometa." V naslednji tekmi je ekipa NK Plame v tekmi z ekipo iz Košane igrala neodločeno. Končni rezultat tekme je bi! 1:1. Po devetnajstih krogih vodi Avtoplus Korte, ekipa Plame pa je z 11 točkami pristala na desetem mestu. Nogometaši Plame so tekmo proti Rakeku dobili z rezultatom 4:3 (3:2). 3. SNL - zahod: NK Ilirska Bistrica : Litija 4:1 (1:1) PREPRIČLJIVA ZMAGA BISTRIČANOV V hladnem in deževnem vremenu so gledalci na stadionu Trnovo lahko spremljali derbi med NK Ilirska Bistrica in gosti iz Litije. prvega dela krenili v silovit napad in s podajo Udoviča ter z golom Nuniča povedli z 2:1. V 59. minuti se je na seznam strelcev vpisal tudi Rihard Udovič. Bistričani so povedli s 3:1. V dobri igri so prednjačili domačini, čeprav so gostje svojo prvo priložnost zabeležili že v tretji minuti. Prvi gol je s prostim strelom dosegel Berginc. Gostje so s strelom iz kota rezultat izenačili. V drugem delu so Bistričani nezadovoljnji z rezultatom LESTVICA 3. SNL - zahod Tabor S. 24 19 2 3 58:13 59 Svoboda 23 11 9 3 40:18 42 Idrija 23 10 9 4 30:16 34 Koperinvest 23 10 4 9 31:24 34 Brda 23 8 8 7 38:26 32 Telmont Š. 23 9 5 9 35:39 32 Kolpa 23 9 4 10 42:35 31 Casino Bled 23 8 7 8 27:33 31 II.Bistrica 23 7 7 9 24:30 28 Piran 13 8 4 1 20: 8 28 Litija 24 7 5 12 26:48 26 Bilje 23 5 6 12 19:37 21 Komenda Hr. 23 4 6 13 18:37 18 Naklo 23 3 2 18 19:64 11 Zaradi dveh rumenih kartonov je moral igro v 72. minuti zapustiti Gržina in Bistričani so igrali z igralcem manj. Ko so gledalci že zapuščali tribune, je Nunič dosegel svoj drugi gol na tej tekmi ter zakoličil rezultat pri 4:1. Po tekmi je trener Bistričanov Drago Ljubišič dejal: "Zadovoljen sem z igro mojih varovancev. Če se igra odgovorno, je rezultat dober. Zahvaljujem se publiki, ki je pomagala, da smo premagali ne tako slabega nasprotnika." Petar Nikolič USPELA AKCIJA 'OČISTIMO SVOJO OKOLICO" Člani začasnega izvršnega odbora NK Ilirska Bistrica so ob pomoči navijačev in simpatizerjev kluba konec maja organizirali dvodnevno akcijo "Očistimo svojo okolico". V akciji je sodelovalo deset ljudi. Uredili in počistili so okolico igrišča, tribune ter očistili slačilnice in klubski prostor. Hvalevredna akcija, ni kaj. Pripravil: P. Nikolič MEDNARODNI TURNIR ZA U-10 Na sestanku izvršnega odbora NK Ilirska Bistrica in staršev otrok iz nogometne šole "Bistre" se je razpravljalo tudi o organizaciji Mednarodnega nogometnega turnirja za generacijo U-10, ki jo uspešno vodi trener Boris Galekovič. Na turnirju na stadionu Trnovo naj bi sodelovale po dve ekipi iz Italije in Hrvaške ter štiri ekipe iz Slovenije. KOŠARKA USPEH BISTRIŠKE KOŠARKE Košarkarski klub Plama-pur iz Ilirske Bistrice je v prvi sezoni tekmovanj za 3. SKL - zahod dosegel več kot je na začetku pričakoval. Ustanovili so ekipe cicibanov, mlajših in starejših dečkov, kadetsko in mladinsko. Vsi razen cicibano tekmujejo v raznih ligah. Jeseni nameravajo svoje vrste ojačati, saj so si zadali za cilj prehod v višji rang tekmovanj. O košarki, uspehih in prihodnosti KK Plama-pur smo se pogovarjali s tehničnim vodjem kluba Dušanom Jenkom. Prvenstvo je končano. Kvalifikacije ste končali na drugem mestu. Ali ste zadovoljni? Izkoristil bom to priložnost, da pojasnim nekaj stvari. Na začetku prvenstva 3. SKL smo se v upravi dogovorili, da bomo prvo sezono izkoristili za uigravanje ekipe. Zato sem z našo uvrstitvijo več kot zadovoljen. Kako ocenjujete preteklo sezono? Začetek sezone je bil izredno dober. Naša prva "žrtev" je bila ekipa Kopra. Razen ene tekme (povratna tekma v Kopru), smo vse tekme prvenstva zmagali. Na sestanku izvršnega odbora kluba je pretekla sezona ocenjena kot zelo uspešna. Kakšen je odnos igralcev do kluba? Odnos naših igralcev do kluba in igre ne bi mogel biti boljši. To so mladi fantje, ki so zelo vezani na ta šport. Nekaj majhnih težav smo imeli okoli treningov, saj so igralci med tednom večinoma v šolah oz. fakultetah v Ljubljani in šobili na treningih bolj malo skupaj. Z igro pa so pokazali, da zmorejo veliko več. Jeseni načrtujemo okrepitve, ki bi še povečale kvaliteto košarke v Bistrici, seveda pa ne smemo pozabiti na naše mladince. Kako delujejo mladinske selekcije? Mladinci so to sezono pod vodstvom trenerja Lenarčiča končali na devetem mestu. Z boljšo igro bi lahko dosegli več, vendar moramo priznati, da niso imeli športne sreče pa tudi kot novinci v ligi se niso najbolje znašli. Pri starejših pionirjih, ki jih vodi Frane Čekada, niso bili važni rezultati. Bolj kot to je bilo pomebno, da igrajo, rezultati bodo že še prišli. Trener Mitja Muha, ki vodi mlajše pionirje, je v enem letu uspel narediti dobro ekipo. Tekmovali so na raznih turnirjih in z njihovim delom smo zadovoljni. Cicibani so selekcija, ki ne tekmuje. Odigrali so nekaj medsebojnih tekem, na katerih je bil opazen tudi napredek v igri. Trener ženske ekipe je Žbogar. Njegove varovanke tekmujejo na šolskih turnirjih, kar je za začetek povsem dovolj. Nameravamo pa jih vključiti tudi v tekmovanja v ligi. Tekst in slika: Petar Nikolič MALI NOGOMET LMN KOSEZE POVEČALE VODSTVO Rezultati 14. kroga občinsske lige v malem nogometu: Kočanija:Kolar 8:2 (4:0), Brkini:VSE Kažot 1:2 (1:1), Srova scena:Koseze 1:3 (0:1) in Zlatorog UTD:KM Favorit 3.2 (1:2); ekipa ŠD Carinik je bila v tem kolu prosta. LESTVICA: Koseze 13 11 0 2 57:26 33 VSE Kažot 13 10 0 3 53:17 30 Kočanija 13 10 0 3 61:30 30 ŠD Carinik 12 8 1 3 45:34 25 Brkini 12 5 0 7 37:33 15 Srova scena 12 4 1 7 33:31 13 Kolar 12 3 1 8 36:58 10 Zlatorog UTD 13 3 1 9 29:56 10 KM Favoriti 12 0 0 12 15:80 0 k BISTRIČANI NA EVROPSKEM PRVENSTVU Po uspehih je članica TRAP kluba Ilirska Bistrica Tamara Matko, dekle nežnega pogleda in mirne roke, izpolnila pogoje in normo (65 zadetkov) za udeležbo na evropskem prvenstvu v streljanju na glinaste golobe. Prvenstvo bo od 9. do 15. junija na Cipru. Kot članica slovenske reprezentance o svoji udeležbi pravi: "Za odhod na Ciper sem morala veliko trenirati. Doseči sem morala normo, ki me vodi med elitne evropske strelce. Vsekakor si želim, da bi upravičila zaupanje selektorjev. Želela bi se uvrstiti od I. do 10. mesta. Vsem ljubiteljem strelstva obljubljam, da jih ne bom razočarala." Tudi Andraž Lipolt, tretji s sredozemskih iger in osmi na svetu ter državni prvak v streljanju na glinaste golobe, je z lahkoto izpolnil pogoje. "Moja udeležba na evropskem prvenstvu na Cipru ni bila nikoli vprašljiva. S sistematičnim treningom (na strelišču Črne njive), samodisciplino in pomočjo svojega trenerja sem dosegel normo. Na prvenstvo odhajam brez kakršnekoli obremenitve. V evropski eliti strelcev bo vse, kar bom dosegel pod osmim mestom, velik uspeh tako zame kot za slovensko reprezentanco. Upam, da bom uspešno branil barve naše države." Nam pa ne preostane drugega, kot da jima zaželimo mirno roko in ostro oko ter da bi se jima izpolnile njune želje. Tekst in sliki: P. Nikolič BISTRIČANI ODLIČNI Z izredno zanimivimi rezultati je postregla tekma 3. kroga 1. TRAP LIGE ZAHOD, izpeljana 9. maja letos na Črnih njivah nad II. Bistrico. V posamični članski konkurenci se menda še ni zgodilo, da bi bilo v finalu šesterice kar 5 najboljših tekmovalcev iz istega kluba. To je tokrat uspelo bistriškim strelcem, katerim je nekoliko pomešal štrene le en tekmovalec ekipe Koptex iz Nove Gorice. Rezultati bistriških strelcev posamično v konkurenci 27 strelcev so bili naslednji: 1. Gorazd Slemenšek (TK II. Bistrica) 90 golobov, Andraž Lipolt (TK II. Bistrica) 88 golobov, 3. Goran Debenjak (Koptex) 85, 4. Janez Škrlj (TK II. Bistrica), 5. Sandi Rolih (TK II. Bistrica) 84 (+2), 6. Vlado Petričič (TK II. Bistrica) 84 (+1) vsi s finalno serijo; 22. Tamara Matko (TK II. Bistrica), 51 v treh serijah. Prav Tamari na uvrstitev je bila ključna za drugo mesto ekipno. Trap klub II. Bistrica v postavi Slemenšek, Petričič in Matko je tako le za 3 golobe zaostal za zmagovalno ekipo Koptex (185 golobov). Odlično se je v mladinski konkurenci sedmih tekmovalcev izkazal Ivo Kompan s 60 zadetimi golobi in 2. mestom. Marko Slemenšek je osvojil 4. mesto (54), David Kožman pa 7. mesto (29). SPOMLADANSKO SEZONO ZAKLJUČILI NA 12. MESTU Rafting klub Mrzla uoda iz Ilirske Bistrice se je letos po nekajletnem premoru zopet vključil v tekmovanja za državno prvenstvo. Po petih tekmah spomladanskega dela državnega prvenstva zasedajo 12. mesto predvsem po zaslugi 8. mesta, priveslanega na reki Krki. Na tretji tekmi sezone (reka Krka, 18.4.98) je sodelovalo 21 ekip. Za bistriški rafting klub so tekmovali: Simon Godina, Danilo Del Piero, Matjaž Sedmak, Janez Frlež, Tomaž Šajn in Sebastjan Frlež. Čeprav je večji del tekme potekal v dežju, je bil nivo Krke še vedno prenizek in marsikatera ekipa je nasedla s svojim čolnom zaradi ugreza čolnov (do 40 cm). Karel Bahon iz Cerknice je Bistričanom izdelal stabilen in bolje vodljiv čoln z manjšim ugrezom. Odrezali so se zelo dobro in pristali na 8. mestu. Zmagala je kot ponavadi ekipa Bober I, druga je bila ekipa Gimpex Straža, ki ji je sledila ekipa IPS Sulec iz Ljubljane. Četrta tekma sezone je bila 25. aprila na Savi Dolinki pri Šobcu. Na progi 2. stopnje zahtevnosti je tekmovalo 21 ekip. Zaradi izredno toplega vremena so morale ekipe polivati čolne, da jih ne bi razneslo. Kljub polivanju pa je bilo sonce neprizanesljivo do ekipe iz Maribora, ki ji je razneslo čoln. Prvič v sezoni tokrat ni zmagala ekipa Bober I, ki je zasedla tretje mesto. Prva je bila ekipa IPS Sulec in druga ekipa iz Hrastnika. Mrzla uoda je bila tokrat trinajsta. Peta - zadnja tekma spomladanskega dela - je bila 16. maja na umetni progi v Tacnu. Ekipa Mrzla uoda je tudi tokrat nastopila v slabši postavi z dvema rezervnima tekmovalcema: namesto Janeza Frleža je sodeloval Miha Kirn, Matjaž Sedmak pa je zamenjal Simona Godca. Zaradi tega je bila ekipa neusklajena in neuigrana in kot taka ni bila kos tehnično zahtevni tacenski Akcija "Veter v laseh" - s športom proti drogi BOLJE ŽOGA KOT DROGA Hvalevredno akcijo pod nazivom "Veter v laseh" - s športom proti drogi, ki jo v Sloveniji organizira Športna zveza Slovenije v sodelovanju s posameznimi organizatorji po občinah, podpira pa jo Evropska federacija za šport in zdravje, smo v Ilirski Bistrici spremljali že drugič zapored. Organizirala jo je nogometna šola "Bistre" NK Ilirska Bistrica. Na športnih terenih Bistrice (Športni park Nade Žagar, Športni center Trnovo in OŠ Dragotina Ketteja) je sodelovalo 495 učencev. Poleg nogometne šole so se v organizacijo in samo izvedbo akcije vključili tudi: Območna organizacija Rdečega križa (njihovi člani so predstavili delovanje mladih v Rdečem križu), Društvo prijateljev mladine (predstavili so delavnico izdelovanja papirnatih rož) ter Center za socialno delo. Da je akcija uspela, pa so zaslužni tudi klubi KK Plama-pur, Ženski rokometni klub Ilirska Bistrica, rolkarji ter na novo ustanovljen Odbojkarski klub Ilirska Bistrica, ki so gledalcem predstavili igre z žogo in izvedli tekmovanja. Glavni pokrovitelj "Vetra v laseh" - s športom proti drogi je bil letos župan Stanislav Prosen, ki je ustanovil tudi posebno skupino za boj proti drogi z imenom LAS (lokalna akcijska skupina), v kateri sodelujejo predstavniki vseh ustanov, ki se na tak ali drugačen način srečujejo z drogo in se proti njej tudi borijo. Po celodnevnih tekmovanjih so v Športnem parku Nade Žagar župan, državni prvak v streljanju na glinaste golobe Andraž Lipolt in poslanec državnega zbora Vladimir Čeligoj najboljšim tekmovalcem podelili pisna priznanja in športne majice. Najboljši v pisnem natečaju, ki se je odvijal v aprilu, so: Petra Pugelj, Mihael Tomažič, Nina Baša, Ana Lavrenčič in Mojca Prosen. Na košarkarskem tekmovanju trojk je sodelovalo 27 ekip s 108 tekmovalci, priznanja pa so prejele ekipe: Zmaji, Dream Team in Kočanija. V kategoriji od 13 do 15 let:: Psihopati, Zepter kozice in Ufi; v kategoriji nad 15 let: Hribci, Mijo in Bočarija. V odbojki je sodelovalo 20 ekip s 120 tekmovalci, priznanja pa so dobile sledeče ekipe: v kategoriji do 15 let - Dream Team, XXY in Deuž; v kategoriji nad 15 let - Rod snežniških ruševcev, Zvone Outsider in Plamenčki. V rolanju je sodelovalo 30 tekmovalcev. V kategoriji mlajših dečkov so bili najboljši: 1. Poljšak, 2. Fatur in 3. Iskra. Med starejšimi dečki je bil prvi Dovgan, sledila pa sta mu Jelinčič na drugem in Dubravčič na tretjem mestu. Med deklicami je bila prva Logar, na drugem mestu je bila Povalec, na tretjem pa Poklar. Nogometnih tekem se je udeležilo 10 ekip z 80 tekmovalci. Med cicibani so bili najboljši člani ekipe Real, sledijo pa jim člani ekip Inter in Ne vem. Prvi med mlajšimi dečki so bili Ara Jelšane, drugi Vijolice in tretji Juve. Zvezde so bile najboljše med starejšimi dečki, druga je bila ekipa Ri in tretja pa ekipa Kodeks. Poleg tega se je 50 mladih udeležilo asfaltne delavnice (risanja s kredo po asfaltu), delavnice papirnatih rož se je udeležilo 20 učencev, prav toliko pa jih je sodelovalo v delavnici Rdečega križa. Aleš Zidar se je v imenu organizatorjev zahvalil vsem sodelujočim z mislijo: BOLJE ŽOGA KOT DROGA! Zahvala gre vsekakor tudi vsem posameznikom, ki so kakor koli pomagali pri organizaciji te prireditve in sponzorjem: občina Ilirska Bistrica, Plama-pur, Adriatic, Grafična delavnica BOR, TELES, Verifa in ZKD Ilirska Bistrica. Petar Nikolič progi. Na progi, ki je bila zgrajena za svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju, ni mogla poseči po vidnejši uvrstitvi in je v konkurenci 20 ekip dosegla 14. mesto v spustu, v slalomu, ki je bil trd tudi za najboljše ekipe, pa 1 7. mesto. Zmagovalci slaloma so bili svetovni prvaki Bobri, v spustu pa je že drugič letos zmagala ekipa IPS Sulec. Sebastjan Frlež Rafting klub Mrzla uoda Mrzla uoda v akciji na progi v Tacnu, (slika: Andrej Bergoč) ŠPORTNE PRIREDITVE JUNIJ '98 GORSKO KOLESARJENJE sobota, 13. junija in nedelja, 21. junija ob 9.00 IZLET Z GORSKIMI KOLESI Odhodi oz. organizirani prev°z na izhodišče iz Športnega p^a Nade Žagar, II. Bistrica Organizatorja: ŠZ in GKK Ih Bistrica Informacije: ŠZ II. Bistrica tel 067/81 177 (Debevc) « MALI NOGOMET 4. in 5., 8. in 9., 11. in 12. junija ob 18.00 in 19.00 OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 97/98 Športni park Nade Žagar, Ih Bistrica Organizator: SZ II. Bistrica Informacije: ŠZ II. Bistrica tel 067/81 177 (Debevc) ODBOJKA NA MIVKI vsak dan od 16.00 dalje četrtek, petek (28.5 do 12.6.) od 14.00 dalje ŠPORTNA REKREACIJA Igrišče za odbojko na mivki 5 Trnovo Prijave, rezervacije igrišča in informacije: ŠZ II. Bistrica tel" fax 067/81 177 (Debevc) OBČINSKO PRVENSTVO Z4 OSNOVNOŠOLCE ^ Igrišče za odbojko na mivki -Trnovo Prijave in informacije: ŠZ Ih Bistrica tel., t'ax 067/81 17' Hi, ve, Va 'er TENIS vsak dan od 9. do 21.00 STRELSTVO - TRAP sobota, 6. junija od 8. do 19.00 REKREATIVNI TENIS Igrišče pri OŠ Antona ŽnidefSI II. Bistrica Informacije: tel. 42 220, klubski prostori Tenis kluba sobota, 20. in nedelja 21. junija 7. TRAP LIGA - ZAHOD, S- k,Cj Strelišče Črne njive nad Ih Bistrico Organizator: ŠD Iskra Semič Informacije: Sandi Rolih, teh 067/41185 (sl.), 81814 (dom5 FINALE 1. TRAP LIGE - CLA* Strelišče Črne njive nad Ih Bistrico .j Ci Organizator: Trap klub Ih Bjs Informacije: Sandi Rolih, teh 067/41185 (sl.), 81 814 (do*1*' NOGOMET sobota, 6. junija ob 17.00 KOŠARKA nedelja, 14. junija ob 10.00 PRVENSTVENE TEKME MLADINCI NK IL. BISTRICA : NK DRAGONJA Športni center Trnovo PRVENSTVENE TEKME STAR1 DEČKI KK PLAMA-PUR : KK CE Športna dvorana OŠ Anton5 7nideršiča______ LOKOSTRELSTVO OSNOVNI ŠOLI ANTONA ŽNIDER^ POKAL ZA 2. MESTO NA ŠOLSKE^ DRŽAVNEM PRVENSTVU / V soboto, 23. maja, smo se učenci osnovnih šol npse te|/ ( po dolgotrajni vožnji pripeljal v Šmartno ob Dreti. TamjePjj/ šolsko državno prvenstvo v lokostrelstvu. Tako kot po na,v‘ y tudi tokrat dobili veliko medalj. OŠ A. Žnideršiča pa pokal za osvojeno 2. mesto na DP. Po končani naporni tekmi je sledila podelitev medalj, dobili: Državni prvaki: Sara Šuštar - goli lok Sanja Štembergar - goli lok Druga mesta: Jan Šuštar - goli lok Vanja Štembergar - ukrivljeni lok Josip Maljevac - ukrivljeni lok Tomaž Rojc - ukrivljeni lok Dunja Štembergar - ukrivljeni lok Tretja mesta so osvojili: Nina Rolih - goli lok Tadej Rosa - ukrivljeni lok Boštjan Kaluža - ukrivljeni lok Sara Valenčiči - compound Ostale uvrstitve: Aljaž Simonič - compound (4), l 5laveCJ 1 - compound (5), Matija Urh - goli lok (12), Klemen " ,\(l‘ lok (16), Martin Čeh - goli lok (17), Luka Rolih - gol' ,, Jaka Mahnič - goli lok (29). v(iih' Na DP je tekmovalo 200 lokostrelcev iz 50-tih osn iz vse Slovenije. ( Utrujeni, a vseeno zadovoljni ob lepem uspehu s111^ jjiŽ