Leto LXXVI., St. 45 Posteebuhr bar bezahlt_ LJuMjarta, potsedfeHefc iS* novembra 1944 Preis — Cena L UREDNIŠTVO, UPRAVA EN INSERATNI ODDELEK: LJUBLJANA, PUCXJCNTJEVA UL, 5 TELEFON 8T. 31-22, 31-23, 31-24. 31-25 tn »-26. PONEDE1JSKA IZDAJA „JUTRA" IZHAJA VSAK. PONEDELJEK KOT PONEDELJSKA IZDAJA »JUTRA« ErMtterter Widerstand đeutscher Divisionen itardostlich Nomey und Chateau In Mittelitalien weiterhin heftige Kampfe um Forli — Wiederanfnahme der bolschewistischen Angriffe nordlich der Bahnlinie Cegled-Szolnok Aus dem Fiihrerhaapt Waldes von Htirtgen \varlen Panzer ond Grenadiere die Nordamerikaner aiis ei-ner Einbruchsstelle. Eine hierbei einge-sddosseoe feindliche Kampfgruppe steht vor ihrer Vernichtung. Dem Veisuch der drirten amerikanischen Armee, den VVaffcnplatz Metz durch operative Umfassung zu Fall zu bringen, traten unsere Divisionen auch gestern vvirksam entgegen. Der Gegner, der seinen Briicken-kopf bei Sierk zu enveitem trachtete, tvur-de abgeuicsen. An der lotharingischen Siid-westgrenzo nordostllch Nomenv und nordost-fich Chatcau-Salins konnten feindliche An-griffsspit/en gegen den erbitterten VVider-stand Dnserer Divisionen nur unter schvver-sten Ansfallen Boden fjeuinnen. 79 Panzer nnd Panzerfahrzeuge fielen der erbitterten Abwchr zuni Opfer. Alle Versuohe des Geg-ners, seine Einbruche nach den Seiten zu er-vvHtrm, scheiterten zimi Teil in erbitterten Nahkampfen. Die Gefeehtstatigkeit in den VVestvoge-sen hnt naehjrelassen. Geg^n das ostliche Vorfeld der Festung Lorient fiihrte der Feind soh'vachere er-folglose Vorstosse, nachdem seine Kapitn- lationsauf forderung ohne Antvvort gebtteben war . Das Vergeltungsfeuer auf London wird ffortgesetzt. In Mittelitaiien tvird weiterhin um Forli heftig gekampft. In sch\veren teindlichen Artilieriefeuer ausnairend, veruelirte unsere Infanterie siidlich Forli dem Feinde den angestrebten Durchbruch durch Lhre Stei-lungen und behauptete beiderseits der Stadt ihr Hauptkampffeld gegeo starke gepan-zerte Angriffe. Zuischen Nordmazedonien und "flittelsvr-mien \vurden in erfolgreichen Rampfen unsere Stellungen gefestigt. In Ungarn nahmen die Sovvjets nordlich der Baknlinie Cegled-Szolnok und tm Kaum von Mezoekoevesd auf breiter Front ihre Angriffe mit starken Infanterie- und Pan-zcrkraften vvieder auf. Deutsche und unga-rische Verbande steiien in schueren Kamp-fen mit dem vcrdringenden liegner. Risher \vurde:i 54 feindliche Panzer vernichtet. Das Ruhr- und Mirtelrheingebiet war bei Tag das Ziel anglo-amerikanischer Terror-bomber. Vor allem in Oberlahnstein und Wuppertai-Barmen entstanden Personen-verluste. Bei Luftangriffen auf Siidost-deutschland %vurden besonders VVohngehiete von Salzburg getrcffen. Britische Terror-fiieger warfen in den friihen Abendstunden Bomben auf Gross-Hamburg und Dortmund und verursachten erhebliche Gebaudescha-den. FTackartillerie der L»uftwaffe und Naehtjager schossen 31 anglo-amerikani-sche Flugzeuge, davon 24 viermotorige Bomber ab. Veilno lwl] silovita bitka v Lotarmgiji Aszveršho pristanišče v ogis|n V1 in V 2 — Hudi ehramtmi hrAl v Italiji — Protinapadi na Balkanu — Sovjetske na* pađalne osti cfibite ob srednji Tisi Berlin, 11. nov. Dež an sneg- sta ovirala v Četi tek na širokih o.lsek:h vzhodnega in zapacinega bojižča bojno delovanje. Zaradi tega je prišlo med Karpati in morskim zalivom p:i Rig>l samo do brezpomembnih spopadov in tudi na zapadu sta dež in mraz ovirala Severnoameričans tako juž-novzhoetno od Aachena ter v zapadnem predgorju Vogezov. Samo na Lotarinškem in v južni Madžai-ski so se nad aJ je vali poleg stalno trdih bojev v Italiji in na Balkanu ogorčenj spopadi. Neodvisno od vremena sta delovala V 1 in V 2, ki sta neprestano ruila pristanišče v Anversu. Nemške čete so na področju izliva Schelde preko dva meseca preprečevale s svojim ogorčenim odporom nasprotniku uporabo luke ter prizadejale pri tem K*»na:cem in Britancem najtežje izgube, sedaj pa je poseglo vmes novo orožje. Z vsakim strelom pada sedaj anglo. ameriško upanje, da bodo lahko uporabljali Anvers kot oskibovalno luko. ki je v bližini bojišča. Zaradi vedno novih težkoč cib SchelcE in ob Maasi je prišlo od name. ravaneera navaja na zapadno nemško mejo le do bitke na Lotaiinskem. V četrtek je .postala bitka silovitejša. v petek pa se je tasdlovitost še stopnjevala. Drugega dne bitke, ki se je pričela s silnimi letalskimi napali več sto bombnJkov in z najtežjim topniškim ognjem, so postale sovražnikove namere jasnejše. Med Salzburgenom in Diedenhofenom tvori bojišče lok, na čigar krivino predstavlja nemško predmostje Metz. I ztežkih napadov med Pont a Mous-sonrm ter Salzburgenom v splošno severni smeri ter iz novih poizkusov ustvariti severno od Dtedenhofena predmostja preko M osel e. da bi lahko od tu napadali proti jugu, je razvil no. da hočejo Američani pridobiti Metz z obkolitvijo. ker se Jim je ponovni čelni napad vedno ponesrečil. Gla\-na ovira južno od Metza je 8 km široki in 400 m visoki gorski greben pri Delmi. Ta je sedaj poleg Salzburgena glavni cilj najtežjih sovražnikovih sunkov. Da bi pridobil to važno višino, je poslal sovražnik v boi celo 4. severnoameriško oklopniško divizijo s približno 200 oklepniki, ki so po najtežji topniški pripravi napadli z jusra. V oeorčenih beviih za posamezne kraje gorskega grebena se Je zrušil množični napad z izgubo številnih okloimikov v obrambnem ognju in proti-sunkih nemških čet. Na obeh straneh Salzburgena. ki ie zaradi prodrlih sovražnikovih sil obkoljen, sovražnik prav tako ni bistveno napredoval Tuli severno od Die-denhofena napadajoči Severnoameričani so lahki doslej napravili le nekai majhnih predmostdj, ki so jih nemške čete deloma s ta "!mi protinapad- že zopet odstrani1" Kljub visokim iz.erubam in oja-čen: uporabi čet in materiala sovražnik fcočE 1 k ni dosesrel nrod^-ra. Bitka pa še ni dosegla svojega viška. V sreinji Italiji ie bilo težišče boiev nadalje na področni Forliia. medtem ko sovražnik zaradi svojih visok'h izurim ni nadaljeval svodih napadev južno od Faenze. Da bi zasedel Forli. ie sovražnik na obeh straneh mesta s podporo močnega to^ni-šk??ra osrnia težko nanadr^l S-vrezni kov sunek z jusra se ie krvavo z-uš:l Z vzbo-da napadajočim četam pa se je posreči1©, čeprav z nenavaino visokimi Izgubami pridobiti nekp.i ozemlja Kljub trdovratnemu odpru so vdrli Britanci v notranjost mesta. Na zapadnem robu Fr-rlija so se združ:l: bran'lci mesta ter kn^avo odbili vse izipade iz mesta. Na ostalih odsekih italia^nrkeara bojišča ie prfšlo le do nepomembnih napadov in t\!rli \o siln'h top- nish:h dvcly)5ev. ki sr nosta1! jugozapadno od Imole zopet zelo sMoviti. Boji na Brkanu so bili nadalje v znamenju nemških usDešrib protinapadov. V zavarovanje ceste, ki pel^e vzđctž Vardar. ja in Sitn;ce. so napad1 p nemške Čet« s podporo bojnih letal pri Kumanovu, na- dalje na področju izvira bolgarske Mora-ve ter ob severnnem robu Kosovega polja ter vrgle na teh mestih napredujete Bolgare nazaj. Glavne protisunke je izvedel sovražnik pri Mitrovici ter ob severnem robu Kosovega polja, kjer so Nemci krvavo odbili sovTažnika po dolinah ter ob robu do 2000 metrov visokega Kepa oni ka. Istočasno so ojačili nemški oddelki svoje zarK^rrip po.«5toi»nke zapadno od Sitnice ter pri Kraljevu ter očistili nadaljnje lele severno bosanskih cest komunističnih tolp. V trdih napadalnih bojih poslednj-ih dni so Nemci ponovno ojačili zvezni pas med severno Macedonijo in Hrvaško. V južni Madžarski je prišlo le ob srednji Tisi do novih bojev, medtem ko je bilo, razen krajevnih protisunkev pri Apa. tinu na vsem* bojišču ob Donavi mirno. Tudi pri Dunafcllvaru. kjer so protiletalske baterije nemške delovne službe prizadejale sovražniku prejšnje dni kar najtežje izcnibe, se je sovražnik mirno zadrževal. Brezuspešni sovjetskj napadi ob zapornih postojankah južno in jugovzhodno od Budimpešte so b^i prav tako krajevnega pomena. Trdi bo-ii so se razvili samo ob srednji Tisi, k - so prešli nemški napadalni bataljoni, lovci in okloomški o1-delki v protinapad ter vrsrli boliševiške napadalne osti. ki so prodrle pri Mezoko-vesdu. zopet iz več krajev. Vzhodno od mesta narašča sovražnikov pritisk, ne da bi lahko na več mestih pričeti kiaievni napadi izpremenili položaj. Nad-ljnje brezuspešne sunke so izvedli boljševiki sever-nozapadno cd Nviresr^^aze. južnozapadno od Uahoroda ob slovašk: vzhodni mej- in na beskidskem bojišču. Pri tem je imel sovražnik južnovzhodno od Lupkovskesra prelaza, kjer je šestkrat zaman napadel zap?ki predrli v Solnog adu. Kri an-ski teroristični lrta'ci so vr-'.li igodaj zvečer bombe na Veliki Hamburg in Dortmund ter SO morno poškodovali posl p:a. Protiletalsko topnižtvo in nočni lovci so sostreli'i 31 angloameričkih letal, med nji-24 štirirnotornih l>ombnikov. Tuđi V 2 so ksteii zamcSčsti Berlin, 12. nov. Na pristojnem mestu je biLo objavljeno: Angleška poročevalska agencija »Ex-ehange Telegraph« je osporavala obst e-ljevanje londonskega vel ep odi- oč j a z »V 2«, kakor je to javilo nemško vojno por:č:lo, ter izjavila, la obstoja to orožje samo v fantaziji nemških propagandistov. Da pa prizadeva novo nemško orožje angleški vladi najtežje skibi, je razvidno iz sledečih dejstev: Angleška vlada je takoj po pricetku delovanja V 2 prepovedala vsa1:o obravnavanje tega vprašanja v čas<- rtu in radiju. Nadalje so odre lili, da rs orajo vsakega potnika, Id zapusti deželo, peiskati. ali ne nesi s seb:j poročila, listin ali slik o učinkih V 2. Razentega je izdala vlada izreden ukrep: Diplomatska zastopstva v Londonu je s tajno okrožnico prosila, da o tem orožju in njegovem ui\nku ne po-rečajo ničesar svojim vladam ter je zahtevaj od diplomatskih misij celo pismeno potrdilo, da ne bodo ničesar poročali o V 2. Kljub temu angleška vlada ni mogla preprečiti, da ne bi izvedel svet o obstreljevanju Londona z V 2 o izrednem učinku, ki ga ima to novo nemžko orožje. Angleška vlada je hotela kakor pri V 1 tudi sedaj osporavati učinek novega orožja. Medtem ko je poizkušala najprej osporavati obstoj V 2. je morala a.?enciia Reuter vsaj priznati dejstvo obstreljevanja Lon-iona z V 2. Končno je moral o tem sprege voriti Churchill sam. Bern, 12. nov. Pod vtisom r^V 2r»m$kih raketah prvo poročilo o delovanju nemškega povračilnega orožja. Doslej no čuvali vse v največji t?.inosti. Paket, ki brze hitreje kot odmev ni sprem1 -ial noben svarilen ropot, v Angl:ji ni bilo slišati nobenih siren in izven dežele niso dovolili pr.znat:, da je pričel delovati »V 2«. Stockholm, 12. nov. Kakor javljajo iz Londona, je bila južna Anglija tudi v noči na soboto zopet v cgnju ncmškega po-vračevalnega orožja. Ženeva, 12. nov. ^United Press« javlja iz Londona, da predstavlja Churchillova Izjava o »V 2% predmet sed.::ijih londonskih razgovorov. Britanski tisk jo obsežno komentira in ponavlja. Velika hitrost n<~»ve bombe, ki znaša po 1300 km na uro v vodoravni črti in 1600 km ko pada, onemogoča sleherni alarmni sistem. Profesor S. BC Low, eden najboljših angleških strokovnjakov za raketne izstrelke, je mnenja, da ima »V 2« akcijski rad!j 500 do 650 km. Ki izključeno, da ga je mcg^Ce izstreliti tudi na krajšo razdaljo z večjo točnostjo, kot jo ima »V 1«. Low meni. da ne rabi raketa za izstrelitev nikakih večjih naprav. Poganjata jo tekoči kisik in pa alkohol. Poraba goriva je verjetno zelo veHka ter bo znašala najbrže komaj nekaj manj kot tono na minuto. V Z na Anvers Berlin, 12. nov. Kakor je v petek zabeležilo nemško vojno por-čilo. je pristanišče v Anversu že več tednov v ognju V 1 m V 2. To je največjega strateškega pomena, kajti tam se nemško daljnostrelno orožje prvič uporablja v cporatrivne namene v okviru taktičnih operacij. Da je- ravno luka Anvers cilj ncm*ke^a ialjno.Ttrclnega orožja, je tem večjega po-mena, ker se je s tem sovražnikov problem oskrbe še otežil. AngloameriČani so uporabili vse razpoložljive sile na vodi, na suhem in v zraku, da so dobili luko Anvers. V teh bojih so izgubili potoke krvi ter ogromne množine vojnega materia'a, Ves njihov voini načrt na zapadu stoji :n pade z rešitvijo vprašanja oskrbe. Oskrbovalne poti od luk ob Atlantiku in ob Ra. kavskem prelivu so predolge ter zahtevajo veliko uporabo prevoznih sredstev. Da lahko sovražnik splošno nadaljuje svoje operacije, nujne- rabi oskrbovalno bazo, ki je čim bližja bojišču. Takšna baza bi bil Anvers. Ker pa so luke ob Atlantiku ln Rokav-skem prelivu popolnoma porušene in zaradi tesra neuporabne, je porušenie Anver-sa toliko večjemo pomena. Kajti porušena luka je brez pomena in nikdar ne more kriti ogromnih oskbovalnih potreb. Vojno poroči'o že govori o t^ži škodi v an verski luki. Nelvcmn?- besta V 1 hi V 2 dobro opravila svoje delo. R©cs«vslt laže In se prilizuje Aitglcamerlča*i: K&šejo priznati krivde za razdejanja in c pustoš en j a na Nizozemskem Berlin, 11. nov. Predsednik Roosevelt je izrazil v hinavski brzojavki bivši nizozemski kraljici svoje »brezmejno ogorčenje spričo besnega nemškega uničevalnega d v-janja na Nizozemskem«. Istočasno je izročila nizozemska izseljenska vlada britanski vladi spomenico, v kateri trdi. da so Nemci s svojimi vojršk m- ukrpi opustošili na Nizozemskem 85° o plodne zemlje in polovico industrijskih naprav. Spomenica pravi, da bo treba začasno izseliti 4 do 5 •nilijonov Nizozemcev vse dot'ej, dokler ne bo preplavljena zemlja -posobna ?a obdelovanje. Obe izjavi sta ponovitev poizkusa, s katerim hočejo zavezniki škodo, ki =o jo sami napravili z razruserrem vodnih naprav, pripisati Nemcem. Treba je ugotoviti, da so za uničenje obsežnih delov Nizozemske odgovorni izključno Angleži in Američani. Britanski tisk je n. pr. vedno znova objavljal članke in *like o razdejanih nasipov na otoku Walcherenu. Uničenje teh j^ov in ostalih delov Nizozemske uporab" ja Ei^n-howerjerv glavna stan za to, da bi s poplavami omejil gibalno svobodo nemške obrambe. Eisenhower ie izda1 toza^evn^ povelja, čeprav 1e vedel, da bo vdor morske vode uničil plodove SOOle'nega truda in pa"iza<4eva»}«. O katastrofi ki jo je povzročilo na razn:a kratih zavezmško bombardiranje nizozApvki> ro/Mh naprav ter o be^li iH2x*zemstega prebivalstva, prihajajo vedno nova poročila. Na VValchercnu je moralo 30 do 35 tisoč nizozemskih kmetov prepustiti svoje domačije valovom. Vcc. tisoč kmetov, žena in otrok je utonilo. Zato je Rooseve'tov poizkus prevalit, tozade.no c^igovornost na Nemčijo tem bolj nesramen. Nemci so pop1 a vili deželo vse-ov-^d, kjer je blo to potrebno, po ra7govor'h in v sporazumu s pristojnimi nizoz^m k'mi oblastmi. Nadalje so preplavili Nemci po'ja s sladko vodo, kar je b;lo na Nizozemskem vedno običajno, ker se dajo posledice teh preplavite/v kaj kmalu odpraviti. Pičla Rsc-seveltova večina ženeva, 11. nov. Po poslednjih poročilih so našteli za Roosevelta 24,249.100 in za Devveva 21.195.300 glasov. Iz izida je razvidno, da je Rooseveltova veČina pičla, kajti nič manj kot 46.6<7r volilcev se je izreklo za De\veya in proti Rooseveltu. štetje še ni končano, vendar kaže, da končni izid ne bo mnogo drugačen. Razne vesti Amsteraam. 11 nov Po R«uterjevi vesti iz Rima je obnov la Bonomije\a vlada d plomat-sk- odnosa je s Polisko. Amvterdctm. 11 nov Reuter ooroča. da j« ceneni! F^enhon'er v ćefrArk ob:ska^ Bruselj, Ob tej -rliki je govor'' ■■ he'ffijdkem parlamentu. Stran 2 •STO VENSKI NAROIV pcoe«jBic. ». 5tev. 45 Ljubljanska nedelj? Ljubljana, 12. novembra. Martinova neielja. Marsikaj je izostalo zaradi vojnih prilik od nekdanjih irtarti-novskih tradicij. Pač pa je ravno za Martinovo prikažljala starka zima. Poklonila nam je lepo. belo- odejo. Tako je bila Martinova nedelja v njenem znamenju. Prinesla je mladini veselja, saj se je naš drobiž zabaval po livadah in zasneženih obronkih s kepanjem in prekopicavanjem po snežni gladini in postavljanjem snežnih možicljev. Gospodinjam in kmetovalcem pa je prinesla Jelo. Kmetovalci so brž morali pospravljati s svojih njav jesenske pridelke. Gospodinje in vrtninarji pa so pospravljali z vrtov zelenjavo, zlasti endi-vijo. ki je je bilo ravno zaradi tega precej na sobotnem Martinovem trgu. Če že ni bilo gosi, pa so bile gospodinje zadovoljne, da so lahko dobile endivije, kolikor se jim je zahotelo. Vremenarjl zatrjujejo, da ne bo ostre zime. ker je sneg razmer-no zgodaj zapalel. Sicer smo imeli pred osmimi leti p! vi sneg že v začetku oktobra, ne smemo pa pozabiti na leto 1928. ko ni b.lo snega do kcnca leta. pa je potem v januarju jn februarju pritisnil nenavaden mraz z usodnimi nasledki. Tako smemo torej na Martinovo nedeljo izraziti upanje, da ne bo preostre zime, kar bi bilo dobrodošlo predvsem onim ljubljanskim ter okoliškim družinam, ki se niso mogle žalostno preskrbeti s kurivom. SENZACIJA NA IJJTTP>T^JANSKIH TRAMVAJIH Ljubljana je sledila zgledu drugih mest. Na naših tramvajih so se ravno za Martinovo pojav;le prve tramvajske sprevcd-nice. Čep:ca nekaterim kar dobro pr.stoja. Ta ali ona mlada tramvajska sprevodnica pa bo morala po potrebi žrtvovati svojo frizuro. Sicer tožijo, da je službena spre-vodniška usnjena torba še nekoliko pretežka za njihove nežne rame, zlasti kadar je prenatlačena z denarjem, pač pa zatrjujejo, la se bodo počasi tudi temu privadile. Ko bodo izvežbane, bodo verjetno v primeru službene p"trebe pritegnjene še nove mlade sprevodnice. Naši tramvajski potniki so jih sprejeli z zadovoljstvom in toplimi simpatijami. Prijazne so. vljudne, potrpežljive. V vseh teh in podobnih lastnostih, ki so za to služba neogibno potrebne, so pač ženske nedvomno pred molki mi. Prepričani smo, da bo selaj izostala marsikatera ostrina, ki se je pojavljala po naših tramvajih. Moškim bedo lahko dokazale, da ženska s svojim nastopom, ki ne pozna robatih ostrin, lahko marsikaj doseže. Sprevodniški posel jim gre gladko cd rok. saj so se brž vanj vživele, želimo jim v novem poklicu čim lepših uspehov. HIMEN V trnovski cerkvi sta se poročila uradnik pokrajinske uprave g. Franc Bizilj in uradnica pokrajmske uprave gdč. Vida Jurjevčič. — V frančiškanski cerfevi sta se poročla g. Vinko Podgoršek, Član Drame, in gdč. Vera Likozar. — Te dni sta se poročila domobranski nadporočnik Dušan Lenščak in gospodična Ljudmila Kalin. Novoporočencem želimo obilo sreče. V GLEDALIŠČU se je nabralo pri obeh predstavah v Drami in Operi ljudi, kakor običajno. Gledališču v Ljubljani g:e pač navzlic vejnim prilikam zrnje bogato v klasje. 2al je izostala na Martinovo nedeljo popoldanska mlalinslra predstava, ki se je ljubljanski mladini zelo priljubila. Ob Kunčičevi »Triglavski rožU se naš drobiž izvrstno zabava. Vsekako bi kazalo mladinske predstave, če bi jih ne bilo mogeče zaradi novega časa pričetka predstav uprizarjati ob nedeljah v ranih popoldansldh urah. prenesti na primeren popoldan preko tedna, morebiti v petek popoldne. V torek 14. t. m. bolo uprizorili v Drami dramo »September« za abonente reda B. v Operi pa »Je-nufo« za abonente reda C. V gledališki slikami na B!eiweisovi cesti pa je pripravil naš odlični mojster Skruštiv svoje najnovejše slike pokrajin in tihožitij, ki pričajo o njegovih izvrstnih oblikovalnih sposobnostih, da jih pokaže občinstvu. ŽRTVI TERORISTIČNEGA LETALSKEGA NAPADA Dne 4. novembra je postal žrtev terorističnega letalskega napada posestnik Janez Arko iz Ribnice. Deset sinov in hčera objokuje tragično smrt svojega zglednega, ljubljenega očeta. Pokojnik je užival velik ugled v vsej ribniški okolici. Maša zadušnica bo v trnovski cerkvi dne 16. novembra ob 7. V Beljaku je postal žrtev terorističnega napada trgov siti pomočnik Stojan šuster-šič iz Ljubljane. Maša zalušnica bo dne 16. novembra ob pol csmih v cerkvi na Rakovniku. Obema nesrečnima žrtvama letalskega napada bomo ohranili trajen spomin, žalujočim svojcem globoko sožalje! ODPRTA NOČ IN DAN SO GROBA VRATA Umrla je gospa Ivanka Trpina, roj Fritz. J*crkopali jo bodo v ponedeljek 13. t- m. ob 14. uri iz kapelice sv. Petra na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Preminila je upokojenka tobačne tovarne Frančiška Zora. Pokopali so jo v nedeljo 12. t. m. na pokopališču pri Sv. Križu. — Svoje življenje je žrtveval za domovino dijak-domo-branec Anton Cerar. Njegov pogreb bo v ponedeljek 13. novembra ob treh popoldne na Orlovem vrhu. Pokojnikom hvaležen spomin, svojcem naše iskreno sožalje! * V Ljubljani »o umrli od 3. do 9. novembra: Kozjek Marija, sestra Helena. 34 let, usmiljena sestra sv. Vinc. Pavel., Slcm-škova ul. 20 — dr. RoDik-tator« in je vredno 5000 lir. Ob kolo je tuli Milan Juvan. ki ie oškodovan za 8000 lir. Kolo ie znamke »Puch«. Kako se množijo v zadnjem času tatvine koles, nam kaže oktobrska statistika, ki pravi, da Je bil? ljubljanskim kolesarjem in kolesarkam ukradenih 45 koies v skupni vrednosti okoli 350 000 lir. — Na Dobrovi pa so vreli kriminalni tipi na piko svinjak posestnika Franca Tomca in mu odpeljali 120 kg težkega prašiča, fikoda gre vtežke tisočake. Organi varnostne oblasti vnete* poizvedujejo za uzmoviči. ki so jim že tik za petami. RAZSTRELIVA TERJAJO SE ZMERAJ NOVE ŽRTVE V zadnjem času se občutno mncžiio primeri zaradi eksplozije razstreliv. Tako Je šla v Dolenji vasi pri Cerkniškem jezeru 17 letna Marija Nagode po vejevje v bližnji gozd. Pri tem je po nesrečnem naključju stopila na mino. Sle lila je eksplozija. Nagocletova je obležala z ranjeno desno nogo. Stična nezgoda se je primerila v Jaršah pri Jezici. Posestnik:v sin Vinko Cunder je stopal ob Savi pri Tomačevem Spodtaknil se je ob razstrelivu, ki je eksplodiralo. Cunder ima poškodovano levo nogo. P?nesrečenca se zdravita v ljubljan-slk bolnišnici. Prebivalstvu se ponovno priporoča previdnost. DAVČNA UPRAVA ZA MESTO LJUBLJANA opozarja vse hišne lastnike, da je vlagati prijave za odmero zgradarine za da.včno leto 1o davčni zavezanci, naj ga jo čim preje izpolnjene prljave, M m sprejemajo asa mesto LJubljano na Vodnikovem trgu It. 5 v vložišču soba št 6/L 80 LET ŽIVLJENJA, 70 LET DELA V Bizoviku, domovini naših peric, se Je rodila pred 80 leti Marija Sladic roj. Ja-nežič. Te dni je skromno praznovala svojo 80 letnico. Slavi jenka, ki Je za svoja leta nenavadno čila, kaže v svojem življenju tiste značilne lastnosti, ki odlikujejo delovno pripravljenost in neutrudnost naših žena ter gospodinj. Marija Sladi Če va je morala vse svoje življenje težko delati, da se je preživljala. Pa je vseeno doživela 80 let, ki se jim pridružuje 70 let neumornega dela. Vsi, ki jo poznajo, ji želijo še dolgo življenje. PRISRČNA SLOVESNOST V MESTNEM ZAVETIŠČU Za danes dopoldne ob 11 je bila napovedana v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici prisrčna slovesnost zlate poroke. Na Martinovo je poteklo namreč 50 let, kar sta si zgledna zakonca Ignac in Frančiška Ssmec, ki se jima je rodilo v zakonu devet otrok, pred oltarjem prisegla zvestobo do groba. Mestno zavetišče za onemogle, ki nudi zajetje 134 starkam in 95 staičkom, med katerimi jih je sto starih nad 75 let, se iskreno raduje jubileja zlate poroke obeh svojih sooskrbovancev-slavljencev. K slovesnosti je napovedal svoj prihod tudi vršilec županskih poslov generalni tajnik g. Franc Jančigaj, da izrazi slavljencema svoje iskrene čestitke s toplimi voščili. Opozorilo prebivalstvu Organizijski štab Slovenskih domobrancev obvešča javnost: že skoraj dva meseca se giblje mel dolenjsko železnico in nemško mejo od Police do Čateža skupina kakih 15 ilegalcev-dezerterjev in domobrancev dezerterjev. Ta banda delp, v imenu domobrancev ali ilegple preiskave ali rekvizicije ter od tega živi. Tej bandi, ki je največkrat pijana, je poleg tatvine živil pripisovati tudi vlor v grad umetnika Vesela, kjer so pobrali mnogo obleke in denarja. Dokazano pa je, da je ta skupina umorila v Radohovi vasi iz roparskih namenov policijskega strežnika Kramarja Jožefa, Id je imel pri sebi 7000 lir. Vse te v poštev prihajajoče prebivalstvo se vabi. da pomaga policijskim organom in edini-cam Slovenskega domobranstva, da bi navedena tolpa dezerterjev p: išla v roke oblastva. — Uprava policije. Naročnikom in čitateljem »Slovenskega naroda" in „ Jutra" Komisar sa cene pri sefu Pokrajinske uprave v Ljubljani je z odločbo K C št, 674/1 z dne 3. novembra 1944 odobril nove cene za ljubljanske dnevnike in tednike z veljavnostjo od 15. novembra dalje. Od tega dne dalje bo znašala mesečna naročnina za »Jutro« 32 lir, v nadrobni prodaji pa bo veljala posamezna številka 2 liri. Za »Slovenski Narode bo znašala mesečna naročnina 6 Hr, cena v nadrobni prodaji pa bo 2 Uri za izvod. Cenjene naročnike prosimo, da pri poravnanju naročnine v decembru doplačajo tudi razliko v naročnini za drugo polovico novembra (L. 3.50 za »Jutroc, L. 1.50 za >Siovenski Narode). Nova cena za nadrobno prodajo (2 liri za izvod) bo stopila za »Jutro< v veljavo s številko, ki bo nosila datum 16. novembra, za >Slovenski Narode pa s številko z datumom 20. novembra. UPRAVA »JTTKA« IN »SLOVENSKEGA NARODA« Bela na Tržaški cesti lepa napredujejo Ljubljana, 12. novembra. Na Tržaški cesti je že delj časa živahno. Najprej so temeljito popravili močno zrahljano tramvajsko progo na vsej dolžini od končne postaje na Viču do Langu-sove ulice. Ker nima proga močnih temeljev, se je tudi znatno vdrla, da je bila nižja od cestiščnega nivoja. Zato so jo morali najprej primerno dvigniti in šele po tem temeljito utrditi ter slednjič s parnim valjarjem usrlfiditi. Dela so hitro napredovala in niso ovirala tramvajskega prometa. Na zgornjem delu Tržaške ceste so se lotili tudi temeljitega popravila cestišča. Tudi tu so bila dela temeljita. Cestišče so najprej s posebnim plugom precej globoko zorali, nato posuli s prvo plastjo debelega lomljenega kamenja, nakar so siedile nadaljnje, zmeraj finejše plasti. Vrhnjo plast bodo katranizirali. kar se je doslej povsod dobro obneslo. Katranizacijska dela so sicer morali zaradi deževnega vremena prekiniti ter jih bodo nadaljevali takoj po nastopu suhega vremena. Na Viču so tudi začeli s tlakovanjem cestišča, in sicer tako, da se tudi vozovni promet lahko kljub delom neovirano vrši. Trenutno najpomembnejše delo na Težaški cesti je urejevanje levega hodnika za pešce na odseku od Aškerčeve ceste do Langusove ulice. Na tej strani cesta sploh ni Imela hodnika, to pa zaradi starih in nizkih hiš. zgrajenih v neurejeni vrsti, ponekod daleč čez regulacijsko črto, tnko da je cesta marsikje bolj ozka, kakor bi morala biti. Hodniki za pešce so bili na tej strani nujno potrebni, zlasti tam, kjer teče tramvajska proga tik ob hišah i" so bili pešci ogroženi. Razumljivo j2. da bodo novi hodniki začasni, to se pravi, dokler ne bo cesta razširjena kakor predvideva načrt. Prilagođeni so širini ceste, ponekod primerno široki, drugod spet znatno preozki. Granitni robniki so na betonski podlagi, dovolj odporni proti sleherni vremenski nepriliki. V zvezi z novimi hedniki za pešce so uravnali tudi levo stran cestišča, ki je bila ponekod previsoka, odnosno prenizka, prav tako so bili uravnave potrebni sami hodniki. Uredili so tudi sodobne požiralnike, da ne bo voda zastajala na rebu cestišča, ter podcestne odtočne .kanrJe, ki so s požiralniki v zvezi. Dela se bližajo zaključku. Sedaj polagajo granitne robnike že na ogla Tržaške ceste in Langusove ulice. Tako je dobil gornji del te pomembne prometne žile našega mesta znatno prijetnejše lice. Pred dnevi so Lila izvršena manjSa kanalizacijska dela na krajšem odseku na levi strani ceste v Stanu in domu. Številni in veliki kupi lomljenega kamenja različne debeline, ki so v dolgi vrsti naloženi na robu ceste tja dO Viča in Se dalje, dokazujejo, da imaj? namen vse cestišče temeljito obnoviti. Obnovitvena drla na Tržaški cesti so vsi pozdravili, zlasti z zadovoljstvom pa so jih vzeii na znanje njeni prebivalci, predvsem seveda tisti, ki stanujejo na odseku od Langusove ulice proti mestu. Z ure-ditvijo hodnikov za pešce na levi strani cesce je bilo za enkrat urejeno morda glavno vprašanje Tržaške ceste. Tudi od Langurove ulice dalje proti Viču sicer ni urejenih pločnikov, ranon kratkega odseka na desni strani v Stanu in demu, vendar pa n"so bili nikjer tako potrebni, kakor prav tam, kj2r so jih položili. Razstava del Vaclava Skrajnega V nedeljo dopoldne je otvoril razstavo svojih podcb vodja kulisame Državnega gledališča mojster Vaclav Saaružnjr. Razstava je prirejena v slikami nove sodobne kulisarne na Bleiweisovi cesti 13. G. Vaclav Skružnv je našemu občinstvu dobro znan in uživa splošne simpatije in ugled, saj vsakdo ve, kolikšno in kakšno je njegovo dolgoletno delo za naše gledališče. Lansko leto pa je prvič stopil pred javnost z večjo zbirko svojih podnb, nastalih v teku let, ki jih je zbrsl in pokazal našemu občinstvu na jubilejni razstavi, prvi taki njegovi prireditvi. Letošnja razstava mojstra Skružnvja obsega okrog 50 oljnih podob, večji del krajin in nekaj cvetličnih tihožitij. Motivi so vsi zanimivi in nekateri redki, svojstveni. Pozoren obiskovalec te razstave najde v lepih podobah lahko marsikaj, zlasti ubranosti in prisrčnosti. Ogleda si la-» hko mnogo znanih in neznamh koščkov sveta, od nekaterih 1 jul'jonskih mestnih motivov do značilnega motiva s Fužin, s sinjega Jadrana do zmeraj lepih Alp, do Ske in še dalje. Vse podobe so uspela, dekorativna dela in zaslužijo pozornost. Mojster Ve.clav Skružnv je tudi s svojim drugim nastopom dosegel toplo priznanje. Že takoj ob otvoritvi razstave, Id je bila letos tiha, je prihitelo mnogo upodabljajočo umetnost ljubečega občinstva, nekateri odličnik! in upodabljale;. Ogled raz-rtavljenih podob toplo priporočamo. Vstop na razstavo je brezplačen. ti Pod tem naslovom je izš'o v »77omo- povesti izpod peresa Franceta Ločnarja. Ker ;e ta povest čitate!;em splošno ugajala, jo bomo. ker je »Domovina« prere- haja izhajati, objav\ia'i v »Sloven kera narodu«. Da bodo povest labkn z isuiuia- njem Sffati tirdi on« čitateb'i tS'ovfnskcca niro.lc'f. ki niso dr.bivali »Dcnwinc«. smo c?r.-.a5njemu ca^allevaiaJB za uvod nap'snli vsebino do sedaj otJrvljenin po? av j. Frcr-rčanj smo, da bomo z nar"a!JnT*im objav j^jvinn san'rrtrve povesti »V senci rlann« nsfaegn v etsald ra^ri fi^atclj^m »Slbvecslrega naroda« ! zl.or bi*šim či a-teliera »Domovine«. Sofi na Lovtis Tokio, 12. nov. Kikor javljajo vojna poročila, se je premestilo težTče bojev na filipinskem otoku Leytu v p03lcdnijh dneh na gorsko ozemlje zapadno od Dulaga. Tam se doslej Američanom kliub ogromni uporabi materiala in ve!ik:h oddelkov vojske nd posrečilo zavzeti vainih višinskih postojank, ki so v japcnsk:h ickah. Velno znva so prešli Američani po slini topniški pripravi v napad, toda vsakokrat so jih Japonci odbili z velikimi izgubami. Kaže, da Japonci s teh. gorskih postojank ne le ovirajo nad a1 jn j a sovražnikova izkrcanja, marveč da hočejo s tem preprečiti tudi združitev ameriških oddelkov, borecih ae na različnih točkah. Kakor je razvidno iz poročil, se vedno razvijejo ogorčeni boji iz bližine, v katerih odločajo ročne granate ali meč. Tako poročajo; da je poizkusila neka 200 rrc2 m^čna soviažrdkova edin*ca z nenadmm napadom zav-eti tako višino Dagamt. Ja-pons-k5 branilci ro pustni napadalce v svojo nepocredno bkžlno. Nato so jih sprejeli z močnim obrambnim ognjem, zaradi katerega ie padla večina nanad?.iCev. Slično so se odigravali boj- tudi na severnem delu otoka Leyta. Tam so Japonci obkolili neko močno elinico 24. ameriške divizije, ter jo razen pet mož, ki se jim je posrečilo zbežati, pobili. Izredno slabo vreme je v poslednjih dreh bistveno omejevalo bojno delovanje. Močm viharji, združeni z nalivi, preprečujejo uporabo letalstva. Vendar računajo, da bodo zavzeli boji na Laytu s koncem slabega vremena zopet večji obseg. Švicarski zunsnf! minister odstopil Bern, 11. nov. Načelnik političnega depar-tementa, zvezni svetnik Pilet-Go'az je sporočil dne 7. novembra t> posebn m pismom predsedniku narodnega sveta, da odstopi s svojega mesta. Uradna objava pravi, da je Pilet-Golaz že prej sklenil odstopiti, da pa teca ni objavil, ker ni ho tu I predjudicirati pogajanj za ureditev odnoSajev Svce & Sovjetsko zvezo. Zvezni svetnik Pilet-Goaz ie že od lera 1928. čian vrhovne švicarske uprave. Najprej je bil šef departementa v Bernu. Nato je vodil poštni in zunanji departement, dok'cr ni v pričetku leta 1940 postal naslednik umrlega svetnka Motte Bern, 12. nov. Odstop švicarskega zunanjega ministra je za deželo prava senzacija. Celo za sicer dobro poučene kroge je bil dogodek povsem nenaden, tako da večerni Usti, ki jih tiskajo opoldne, niso imeli niti najmanjšega pojma o razpletu dogodkov in so še branili Pilet-Gola^a pred napadi levičarjev. Včeraj popoldne so objavili ^demisijsko pismo zveznega svetnika Pilet-Golaza predsedniku narodnega sveta«, ki ga je razširila švicarska poročevalska agencija. Pi- let-Golaz pravi v njem med ostalim: >Pogajanja za obnovo diplomatskih od-nošajev med Sovjetsko zvezo in Švico, ki sem jih že dolgo hotel srečno zaključiti, so se zaenkrat Izjalovila. Okolnosti bodo kmalu pokazale resnične in globlje vzroke sovjetskega zadržanja. Medtem je tro Na preprečiti, da bi bila ogrožena enotnost v notranjosti dežele, ki je za bližnja sala težka leta nujna. Bil sem vedno mnenja in sem to tudi večkrat izjavil, da zunanji minister v vojnem času ne more vztrajati na svojem mestu tudi po vojni. Novi položaj zahteva sveže in neizrabljene sile.* Kakor javljajo iz političnih krogov, ce Pilet-Golaz že ni več udeležil včerajšnje* seje zveznega sveta. Smatrajo, da bodo poverili vodstvo zunanjega ministrstva zveznemu svetniku von oU*gt*ju. Btrn, 11. nov. ZapadnofiviuuAJ Dat »Oi-rieu>:lce čete km-lu ob švicarski meji ter da bu e. a'i nc bodo postali spričo tukc^a govorjenja švicarski ma-ionski boljŠevki nekoliko treznejsi. Kritika o fc?i$ifd Redkokdaj se primeri, da se športni kritici dveh taborov znajdejo na eni črti, kadar je tieba stvarno govoriti o u-pe. .u ali neuspehu lastne spo:.ani pred 40.0 gleualci b M Jo Bel jačani izg il: s 4:0, so imeli Ljubljaneani b:ez d\oma fr-i So cnajsru-ilco, v kaieri je bila še posebno razpoložena popada.na vrsta, ki bi bi.a z nekaj več zaneJ ivosti pri str lj'.n.iu dosega lahko še mnogo več zeti tov. v^3* lem je bilo oči'n'> že od z' cetfca tokme. nWil S bojISč tudi obilo drugega zanlniiveira gradiva. Zato se naročite nanj čimprej. MALI © G L A S F PAflCELO v Ljubjani ali blržini. v izrosu do lOO&OO lir. kupim. Ponudbe na o 1. odd. »Slov. naroda« s točno navedbo kraja pod »Neposredno«. N-l29-20 GOJZtltiCE št- 39-40 kupim ali zamenjam. Ponudbe na ogl odd. *Slov. naroda« pod »Protivrednost«. N-131-7 KOTEL, gus, 40 litrov, za vzidati, v dobrem stanju, prodim Naslov v OfL odd. »Slov/naroda«. N-130-6 CRNO O3LEKO za .erednio postavo, v dobrem stanju, naprodaj mjraj? za protivrednost. Naslov v ogl. odd. Slovcn-?'To delo namreč ni bilo naročilo, temveč sem se ga lotil in izvršil na lastno pobudo, in sicer, da Vam pojasnim, takole: V januarju t. 1. je preteklo že več mesecev, odkar nisem naredil nobene glave, nobenega portreta, tedaj se mi je torej zahotelo portretiranja, in sicer sproščenega dela. Zato sem v zvezi s tem mnogo razmišljal, kajti postavil sem si bil ^načelo svobodne izbere modela, ki bo kot portret zanimiv in tudi upodabljalsko hvaležen objpkt ter. kar je za oblikovalca glavno in najpomembnejše, nesuženjsko celo naročnika. Pri t«»m razmišljanju mi je drena misel prešinila mo-ierane. Spomnil sem se nn^ega sivolasega prezidenta. Ker se mi je misel glede na nje-gov izrazit fizionorni^čen karakter zdela posrečena, sem sporočil svojo željo grosr-o-du prezidentu. nakar sem kmalu pr^ie! odgovor, da je pripravljen pozirati. Dela Besa se lotil z veliko vnemo, zlasti še glede na okolnosti, da Slovenci doslej še nimamo svojega voditelja, ki nas modro vodi v najtežji dobi naše zgodovine, prav za prav nikjer upodobljenega. Ker sem imel pred seboj zaslužnega velikega Slovenca, me je ta misel še z večjim ognjem gnala k upodobitvi visokega portretiranca. Imel sem srečo. Delal sem ves tisti kratki čas — vsega skupaj največ štiri ure — z zanosom, svobodno in sproščeno, brez kakršnega koli pritiska od strani visokega portretiranca, kar se po navadi pri portretiranju redkokdaj dozaja. Moj namen je torej bil dovi siti pred vsem veren portret čim sv obodne je v monumentalni Obliki, s čimer naj bi bila njegova pcdoba (zunanja fizionomija) obranjena našim poznejš'm rodovom. Sodbo, v koliko se mi je to delo posrečilo, prepuščam javnosti. Sam sem z delom zadovoljen. Zavedam so pa. da nobeno delo človeških rok ni tako dobro in popolno, da bi ne mo$f?e fpc^stsši f3i?-£bi$e%& IS ep det svcje^a živlfenfa v luifumf nlc utij Med ameriškimi plutokratsMrrd ženami, ki znaio z obema rokama razslpavati svoje imetje, spada sigurno na prvo mesto gospa Marjorie Post Close Hutton, scpto-ga bivšega ameriškega poslanika v Moskvi Jcžefa E. Da\viesa. Ko se ie Huttonova poročila, so bila tla njenega knežje oprem-lejnega stanovanja pokrita s 5000 kri zarit e-mami, ki so jih za dva tisoč dolarjev po njenem naroč:Iu rdeče pobarvali. Med porodnim obedom je prineslo v dvorano 25 pažev 150 kg težak poročni kclač. Rože na svatbmi mizi so stale borih 6000 dolarjev. Ko je pozr.eje odpotovala z možem v Moskvo, je vozila s seboj nekaj hladilnih vagon'v z raznimi ameriškimi specialite-tami. Pozneje so ji poslali iz Amerike v -o r." r r-ro.-'^vo r.a poslaništvu par sto kilogramov tolčer.e smetane. Leta 1937. je zopet prejela cd drma dve toni jestvin. vloženih v led. Potrebovala jih *e za izlet z jahto ob krimski cbali. Po vrnitvi v New York je zaslovela po tem, ker je redno prejemala iz svojega posestva na Flori i i na ti.vče eksotičnih cvetic, katere so ji poSniall zavite v bombaž in v kurjenih vagonih. Ko je praznovala princezlnja Barbara Hutton. znana tudi evropski javnosti zakadi svojega ločitvenega procesa z grofom Hairg^virz-Reventlc-.vr^ri. svoj 25. rojstni dan, je povabila v Parizu na večerjo -»manjšo družbo svojih prijateljeve. D;*užt>a je štela samo 120 IjuđL Hi: t tonova je plavala za slavnostno kosilo 10.000 dolariev in Izjavila parfSkfrn novinarjem, da je bila proslava nadvse skrrmna, -ker so časi preresni za pretirane izdatke.« Joscrh Pnttbzer je imel zorvet navado. naroČiti za svoje poste na posestvu celokupni r \vyoi ki simfonični orkester, ki je ijrral med kosil] in večerjami Clarens Makov so j« ro-tov"i «? tem. da je najel m. svojo poroko ne\wor3ki filharmonični orkester, ki je igral tri dni na poročnih svečanostih. Pos ' tBj ~b.itolcra.tov so dru- x '-e proslave božl^ne^a večera, George Backer povabi na božični večer po par sto sorodnikov in prijateljev. Sleherni med njimi je bogato obdarovan tako da se mize pod božičnim drevesom kar šibe pod naj-bolj rp.O'ičPimi dra srečnimi darovi. Na enem izmed takih božičnih večerov je podaril Bvoif oHjateljfci izv*rrrlk enciklike naveza Pija XI. o zakonu. Enciklika je bi-Ig vezana v bfvolsko kožo in shranjena v Kljub svojemu milijonskemu premoženm in izdatkom pa ^e Backer hu-do pozabljiv mož. Z3to ga je moral tožiti n : ' v krojač za nlafiflo nar let starih računov v iznosu 3160 dolarjev. Vd va avtomobilskega industrije^ Dodga je poklonil hčerki za poročno dari- la biserno ogrlico rus"ke carice Katarine II, S5a ogrlico je plačala samo 800 000 doiar- v Med največjimi kune4 ruskih kronekih ruljev je bila Jeesie Woolworth Dona-hi e, ki j-"1 nakupila iz bivše zakladnice ru.:k:h carjev z^ nekai milijonov draguljev. nn'Mi ie knnila še carski sobolji plašč .z far n njakega ornata Plačala je zanj 80 tisoč " larjev m ^a uporaMfa izdaj prede-lanega za natope na rlntokratskih ples-n;a prireditvah. Jessie Woolwortb *so po-n^*a tudi z največjo zbirko smaragdov v Zodinjen'h državah. Njen mož je eden izmed največjih kvartopircev na svetu in je zaigral v treh mesecih v igralnici v Palm Beachu zborih« milijon dolarjev. Najbolj dragoceno zbirko smaragdov v Ame.lki pa ima go.^a E. Stctesburg. Cenijo jo nad milijon dolarjev. Zbiranje sma-raglov je sploh zelo razširjena mola mel plutokratskim ženskim s^retom. Morda goje ameriške plutokratske žene tudi zaradi tega tako nagnenje do smaragdov, ker so po veliki večini židovskega rodu. Zidje pa posebej obožuje;.^ smaragd, ki mu pripisujejo posebne moči in igra veliko vlogo tudi v njihovi BturgrJL Na.ibolj dragoceno ogrlico v Zeđinjen.ih l'aavah ncsl Relx^ka Baruch, ž^na e\a* pski javnosti predobro znanega Barucha. ki kuje neprestano na-čite, kalvo bi podjarmil Evrnpa ameriški plutokraciji. Ogrlica Hebeke Earuch je sestavljena Iz 129 brušenih sr.iirjev, 144 brušenih smaragdov, 7G2 diamantov in 79 biserov. Boljše polovice am.e -jT'-'h večkratnih mijionarjev pa ne tekmujejo med ^boj samo v tem, katera bo nosila bolj dragoceno ogiUco in imela večjo Zbirko draguljev, nego tudi v tem. katera ima najbolj razkošno opreraljrno kooalnico. Pu^tzer-leva žena si je omislila kopalni bazen, ki spciminia na d^i^nglo. Po stenah kopalne dvorane so pritrjeni 4rrokodiH, flamingj m opice, vlite iz zlata Kopami bazen je iz črnega marmora. Tia pa so tlakc\Tana z zlatimi ploščami. Gospa Btemova si ie tlakovala bazenska tla s sreb-rdmi pTcšč-nm-'. v ka.tere so vgravirani rui-rori iz življenja morske fa\*ne. Scton Pcrter^evn je obrobna svojo kopalno kal z jantarjem. Vse pa je posekala s svojo kopalnico W. Gninova, ki ima kad iz meniškega oniksi obloženo z zlatimi ploščami. Kad sam* je stala 60 000 dolarjev. Zlato je sploh nadvse prilmbljen predmet pri op:cmi sta-novanjsliih prostomv ameriških plutokj-a- tov. Tako je ie običaj, da so vse kljuke na vratih in oknih iz čistega zlata. Kopalnice so cele dvorane z nizom stranskih prostorov s telovadnicami, sobami za masažo, električno obsevanje itd. Kopalnica je postala v življenju ameriškega denarnega mogotca sploh kraj, kjer prebijejo lep del svojega življenja. V krpal nicali sprejemajo obiske, se posvetujejo s poslovnimi prijatelji. rcJiujojo svojo korespondenco, Čitajo knjige in ča.sopise. poslušajo radio itd. Zadnja leta grade plutokiati poleg ko. palnic tudi velike zasebne plavalne bazene, Id niso nič manjši kakor je ljubljanska >nirlja<. Prvi plavalni bazen si je omislil časopisni magnat Randolph Hearst na svojem kalifornijskem posestvu v San Simeonu. Sledil mu je Henry Rogers, ki je dat zgTaditi plavalni bazen v p.mpejskem slogu. Dela so stala 250 000 dolarjev. Kmalu ga je prekosila gospa Dodge Sloane. ki Je izdala za svoj plavalni bazen kar pol milijona. Združen je s pokritim igriščem za tenis, biljardnimi m šahovskimi iverana-mi ter zimskim vrtom. P:ed pričetkoto druge svetovne vojne so imeli piutokrat; na svojih posestvih ned tisoč plavalnih bazenov. F &3L Navzlic splošni ln nepopravljivi polomiji komunistične razkrojevatne ofenzive za 15. september, narodnim izkoreninjencem žilca še vedno ne da miru. To je. kajpak, docpla razumljivo, saj stalno jačanje in razširjanje domobranstva na eni stran! in strahoviti porazi komunistične ušive vojske na drugi strani ne obetajo komunistom kaj prida bodočnosti, še manj pa jim dajejo Izgledov za dosego končne zmage. - - Notranjepolitično jim je 15. september dokazal, da so zaman njih upi na razkroj domobranstva, zunanjepolitično pa jim je Churchill odvzel še zadnje nade, da bi utegnili z angleško podporo ali vsaj angleško desinteresiranostjo odnesti še zmago. Vsa ta dejstva so bila prisilila komuniste, da so znova kar preko noči docela iz-premenili svojo dosedanjo taktiko. Iz zakrknjenih zločincev in lažnivcev so postali ponižni in skesani volkovi-spokorniki. To pa ne samo doma, temveč celo v tujini. Tako je 29. oktobra v slovenski oddaji londonski radio ob 18.15 pričel z novo razkro-jevalno ofenzivo, in to tudi z novo taktiko. Nič vrč ni bilo govora o ?izdajaleih-domo-braneih«. temveč zgolj o zapeljancih In, glej čudo, o preveč čustvom podvrženemu delu slovenskega naroda, ki ne more pozabiti težkih žrtev in zategadelj še vedno ne zaupa OF in se neče priključiti temu »osvobodilnemu« gibanju. Kakor prava bomba pa so delovale naslednje govornikove besede: Priznavamo, da n. pr. prof. Anton Oven in župnik Jakob Omahen. ki so ju ubili partizani, nista bila Izdajal-c a , vendar vseh žrtev ne smemo naprtiti OF. saj vendar ni utegnila gledati slehernemu partizanu na prste. — Prav lepo se sliši tal<5no priznanje, toda žal malce prepozno! Vsak izgevor je prazen, to zlasti glede teh dveh nedolžnih žrtev. Saj je vendar splošno znano, kako je tudi OF priznala, da sta prof. Ovna in župnika Ornab-na dala >likvidira ti« glavna belokrajinska ofarska voditelja dr. Mihelčič iz Metlike in oolit. komisar 2unič iz Malene na Kupi. Takisto mso bili župnika Omabna ubili kje na hitro roko. temveč so ga privedli v glavni komunistični štab v Koprlvnlku pri Kočevju in ga no drllšem zasliševanju tamkaj ubili. In razen tega, če župnik Omahen In prof. Oven ne bi bila umorjena no Izrecnem nalogu OF — zakaj si je potem OF tolikanj prizadevala, da bi ju še po niih mu-Čeniški smrti v svojih glasilih blatila z izdajalci ? Dve doTgl leti smo Imeli nriliko čitat* o izdajalcih ki so zero!j prejeli zas!u?eno plačilo, danes pa celo v Londonu prav po pi- • e • iatovsko si umivajo svoje krvave roke nad temi zločini. Priznavamo, da res priznavamo umore in takšno sskesa-no,r priznanje je sicer vse hvale vredno, vendar s samim priznanjem še ni bila dana obveza m narod navzlic priznavanju kliče krivce še vedno na odgovor! Nič manj niso zanimive nadaljnje besede ofarskega govornika po londonskem radiu, s katerimi opravičuje ziom razkroje-valne efenzive. Dobesedno pravi: »Ne čudimo se, zakaj del slovenskega naroda še vedno noče priznati OF, kajti Slovenci so preveč čustvom podvržen narod in ti ljudje (misli kajpak domobrance, op. ured.) še vedno ne morejo* preboleti žrtev, ki so jih bili utrpeli. Vendar se morajo zavedati, na v sedanjih usodnih dneh čustva ne smejo prevladovati razuma in tako rušiti narodno enotnost, temveč je treba pozabiti na žrtve preteklosti in se posvetiti zgolj sedanjosti in bodočnosti.« Prav lepe besede in nič manjše priznanje kot v zgornjem primeru prof. Ovna in župnika Omahna. Končno lorej le priznavajo ti komunistični rablji. kako j? domobranstvo nastalo. Da. in prav imajo: domobranstvo je rodila kri desettisočev nedolžnih žrtev, kri desettisočev najboljših Slovencev, ki so jih komunistični izredki pebili zgolj zato, ker so bili ostali zvesti svoji do novini. Bogu in vsem svetim načelom, za katere so se bili borili njih očetje, dedi in pradedi. H>a. kri in čustva, ne pa surova sila so rodila domobranstvo in prav taista čustva jim dajejo tudi vso tisto notranjo moč. ki s takšno lahkoto odstranjuje vsa peklenska kovarstva komunističnih izvvž- kov. Ne, slovenski domobranec ne bo nikoli pozabil žrtev preteklosti, nikoli ga nobena sila ne more prisiliti, da bi zatajil ta svoja sveta čustva in pozabil prisego, dano svojim bratom, ter se priključil morilcem najboljših sinov In mož slovenskega naroda! Le tulite, prjtenavajte svoje cnrehe In pretakajte krokodilje solze, slovenski narod vam ne bo nasedel. Ne besede, temveč dejanja nnj dokažejo, da ste zares odločeni prenehati z vašimi zločinstvi in se podati na pot pravice, po^tnnja in časti! Ko pa boste to dokazrli z dejanji, pa sami počistili svoje vrste ln kaznovali vse zločince, potlej ne bo več ovire za doseero popolne narodne enotnosti, enotnosti, ki bo našemu narodu zagotovila tisto mesto na svetu, ki mu tudi gre In pripada. (Iz glasila Slov. nar. straž »Mi gremo naprej«, št. 51.) in razpravljaj med svojim hiva- j kor poroča Eden Je njem v R'mu, kakor poroča nemdki dc: is-nik iz C-netk. z Boscmljem ;n državnim podtajnikom za zunanje zaiuve v Booo-mij^vi vlali Venoatet. V rimrkih političnih krogih je vzbudilo veliko pozornost, ca. ni ESden cb priliki svojega bivanja v Rimu r tiskal princa regenta Uinbo ta. Po sk-e-pu rimskih razgovorov je odpotoval britanski zunanji minister v glavni stan generala Aleksandra. Kafebr je povzeti Iz pisanja, rimskih listov, si prizadova Bono-mijeva vlada deseči spremembo oz. odpravo mirovnih pogojev, ki so za Italijane t'c- trdi. Te pogoje je svojeas podpisal Badoglio mel vožnjo na Ms?to. BonOmi hi rad nadomestil t:« pogodbo premirja z mi-;o\no pogodbo s tremi sovražnimi veler silami. Bonomijeva vlada meni, da bi bilo najbolje, če bi se ;*i posrečilo doseči to ^ipcvno pogodbo šs n:ed sfelepom splofi-tiega miru. To6a as^leSka zunanja poli. tika. ki io porsebija Eden. nima za ta pri-Salcovanja Bonomijeve vlale rirnerega od-oovora kakor odločnlne. To odločno odklonilno stališče ifi pršTo do izrrza v aagle- sldfi in amerlSkln komentar lih rh priliki d'plomatskea;a priznanja B"nomi-:eve vfa-de. Bonomi je dobil sic?r možnost no-1'ti svoja diplom.atična zaston^vn v Ma~kvo, :stočasno sta prevzela angleški ter ameriški \*Thc\aii k:misar v Rimu naziv po- ki r^t?^5^ m sns^tjo stanika, toda navzlic temu o=;tine Italija premagana dižava. Sedaj ni procetalo Bonomijeva vladi Irugega, kakor da skuša čim bolj izkoristiti nameravrno udeležbo 100 000 Italijanskih vojakov za borb:' proti Japoncem. Slej ko prej Da povzroča Bonomijevi vladi Sicilija najhujše skrbi. Drža\mi pod-tajmk v Bonomijevem ministrstvu Costa je po radiu označil najvažnejše sicU • • Verne ki se porajajo na področju -brane, črne borze, prevoznih težav in kri-mmalnih pojavov, ki zavzemajo vse večji obseg. Lakota, ki io Costa odkrito priznava, je pahnPa s'*-:1 isko prebivalstvo, ki ječi pod an^oamerrjRdm jarmetn, v obun. Id je brutanil dan v cbliki usodnih, krvavih demonstracij. Toda nale-rozotnei*'" pojav, ki «r>remlja obupno stanje slciljskega prebivalstva, je kanjbollzem. raV-rn-"'-1 'aVo je razglasil orodno poročn- rtalvjatt TVOUCll' ki Posebna preiskovalna komisija na udu vzbuja grozo. Po tem poročilu Je bilo samo v letošnjem s^rtembru na Siciliji 67 primerov Ic^nibalizrma. Pi>rmp!d radio je nadalje prima 1. da se je Bonomijeva vlada t« krat rbrnila na predstavnike z.asedbe-ne Oblasti, ter j'h opozoril^ na ta strahoten pojav. Hkreti je zaprosila za dovoljenje, da se na atcUjsldh tleh okrepi domača ItaHjanska policija, ki naj bi sodelovala pri omejevanju grezečega kan'bahzma. O r1eVli so se tudi ricilski škofi, ki so opozorili nato napeža s posebno spomenico. P^e! stava'ki zasedbe ni h ob'as^-i so sicer živila obljubili, vendar živil nI. Tud; v Rimu se množijo primeri najraz- >es£f sapsv o v$&£nm v z-zklorMšSb 1. Ohranite mir in red! 2. Vsak naj bo pripravljen, da pomaga drugim. 3. Kajenje Je prepovedano. 4. Vedno Je treba imeti obzir do mater a majhnimi otroki, do starejših in bolehnih oseb. 5. Živali ne »meš jemati v zaklonišče. 6. OtroSke vozičke pustite zunaj zaklonišča! 7. Vsakdo naj ima pripravljeno žepno svetilko. 8. Ne pozabite zakloniSčne prtljage. 9. Odredbam redite! jske službe s« mora vsakdo brezpogojno pokoriti, fvdor se zoper-stavlja, bo zapoden Iz zaklonišča, oziroma kaznovan. 10. Pravilno vedenje vsakega posameznika varuje občestvo pred Škodo. Pesek za gašenje za primer letalskega napada vzemite brezplačno Iz deponij ob cestah. Te deponije so označene z napisom »Požarni pesek«. ličnejših kriminalnih dejanj. Rimska pon-cija je stalno na delu pri čiščenju sumljivih predelov Rima. Posebno skrb povzročajo policiji roparske tolpe, ki se poja vi jao j ponoči. Časnik »Tempo« opozarja, da imajo ti roparji na sebi unifo.mo zavezniških vojakov. Gre za dezerterje. V zvezi s temi reparsbimi. morilskimi in zločinskim: pojavi «?o zajeli 22 oseb med njimi so po večini feparci :r. Francozi, ki so pobegnil] iz francoske tujske lepi je. Kolovodja te skupine je bi neki Jugoslovan, ki se je tudi zanj izkazalo, da je de. rtcK. Za rasMtSmi koanmi-sti&isml tulnlcztstl Ne&l šno so ton le v jutmrrcm polmraVu postsve me*i grmov jem in skalami za Bt Petrom Zfl Za verniki je zora zarsa1;! prav SACtio Črto. obisčdE na nebu je spremljal barvo, dokler n zapare! v sončni svct'obi, o/arien po nevidni Uic . Pokr-ij.na je tonila v utrrm i sve t lobi. Te/kn 3ovnati zemlji ie du*:Ia vs;ik korak. Le Jarem ie adSruj strojnici v čotsrioa POprsvlja] s jo je, pa ni vedci. al ie tako težka a! pa ea jc mobla m'sci na dom doli pri Vina\i. kjer je dozorelo grozdje na ni n "kočar, da b: zavrti pr>o in zajel mošta v korec »Xa desno kren . p^z'!«/ ie slo povelje od us4 do ust Izza le mjavečega sc drevja jc nsiDil z d na bonacu. »Pripravljeni, Fazi!« no\x> povelje Pr.^© «- lov z.i mzb:timi .p rr>i:isk'mi fd:n;cami B!a je nedelja. GI ta ddklinega podčr^rn ka nas je probud'l iz s'adkcm sonn;a. (spravljeni so urno pograbil skodelice ter hiteli po kavo. L;pe, star poležavček. je pa še vedno vicfcd dreto, ko se nam je kava žc kadila iz percii r.a miz. Kmalu smo z~čti!i ponovno ri'^-s zvona, ki je pomen*1 zbor z on^/jem Z vedrim nasmehom in s pcsm'io na u->tfh smo se zbrali ter odpravui na pot. Vas Zagorje leži nekako serkm kilometrov od St. Petra med vusjo Drskovse in Kne-žakom Tam smo sc uetav.li. dd se nekoliko od poči jemo. Po polurnem poč van:xi nam je oster žvižg čemeča naredn'ka oznanil odhod Vedno bolj smo se h'va'i kraju, kjer smo se nsdcja'i komunistov. Pocum velja, in odločno smo kor-kali naprej, ne kond.al , pač pa skorai teki! v divjem be^u. da sc čimprej spopademo in preženemo 6vojat Izza skale je zamolklo zanela te/ka Breda. Za hip smo obstali m poleni v zaklone Takoj smo poslali odcovoT v smer. odkoder smo bi!i napadeni, komunisti so nam spet zagrizeno odgovarjal!. Nenadoma zajedamo, k ko pograbi L pe nvtndjcz. Zvone pa municijo in hajdi na jurš proti band:tom. Odorl! so nanju ptl;lenski fHienj. ki pa jc vk]jub ramm ni mogel zadržati Dosegi? sta pive /asede, k so se že pripravljalo, kakor vedno, na paničen beg. ne meneč se za orožje, ki je ostalo na kralu zajede. Kmalu smo dohiteli rba junaka, ter se z večj m veseljem u."'ja'i na bancLte tudi že z zaplenjenim orož cm. Zadnje ostanke bežečih n do smrti preplašenih banditov smo komaj še videli za ov:n-kom. Poslali smo jim v slovo se nekaj min, nato pa vse t ho je bilo. Že so tr je oprta vili nanlenjcni m;nomcta-lcc. ko stopi pred nas — kdo bi si rr.'s'i! — prava lepa rejenn mu'a. k! se jc naibrž na-vefačata 6!už.ri v »os^-obodilni« voi*-k Srca so nam ignla, ko smo po "ten o nažgali komu-p ste ter j'm pobral' obilo plena. Prepevajoč smo pr korakali v St Peter, pa tudi muTa je pokarala srvojo isdovoljuost tcT vcte'o dala od sebe *j!as. .. Svečrno smo ji obljub li, da obrane pri ži\ljenju. Lipe m Zvono pa sta kmalu sedela pri dobri kapljici, ter o* vosdo obujah spomine , .. D J. Št. Peter t Stran š Huttutni \awtedi UtiCo mi je pti steu o& ^meiecvem imenu Iz časov, ko so ustanavljali prvi slovenski dnevnik in ki ga je vreievaa J. Jurčič Čeprav obhajamo že 800-letnco Ljubljane, namreč jub lej. odkar je bila Ljub jana prv.č rmenovana s svojim menom v zgodovinski lisr-n!. smemo reč, da je novejše mesto : l zelo mlado. Pod pojmom »novejša Ljubljana« jc pa treba razumeti tudi številne ulice na levem bretru Ljubljanice, čeprav saIa tud o»?re^lnja oSi-b-nos>t koncertnega izvajanja dirgent dr. Danilo Švara. ki ie pr pravi spored z matematično dognanostjo, tenkovestno natančnostjo. Pri tem je našel zanesljive sodelivce v članih pomneženeg:^ rad j>kega orkestra, ki so v svoj" stroki čvrsto zasidran Sred" razpravljanj o n°ših slmfrnčnih koncertih se poraja nrsel. k je ne kaž- zavra-čaP. Zagovoni ki te mis*l: pravijo: Ni nujno, da bi mora i imet" v vsaki glasbeni sezoni po deset sknfon^čnih koncertov. Zadoščajo n. pr. tudi rrje, pa rec;mo štiri ali pet. k na i pa glede priprav č;m Roblje zaj'meio vse sodelujoče, giede pričakovan Ta na črn bel j zapodijo naše občinstvo So tud nasprctrrki te m'sli. Navajajo svoje raz'oge So pa proti-raz'.og; prav tako tehtni. Nikar brez razmiš-1 anja mmo nj h. Haračite ss na rssuane ,,0ofere knj;gG" (potapCjaCa &e je v &vet pesnico® in pu%ate(jcv , j Vsaka Cankarjeva vrstica je pesem" — Mileni Pšrjevec-Dolenčevi je bila slovenska knjiga najzvestejša spremljevalka skezi življenje V narodno zavednem, ponosnem domu kra-:ke zakonike dvojice v Sežan so pred 6* ler položile rojenice v zibel k novoro:enk Milena knjigo z našo lepo slovensko besedo, k jo je opremijaL z nezmh der.nsk h let skozi dekliška, zakonska n vdovska leta. prav do zfld-nih dni pred odhodom v večnost Mi eni je bila lena knj:ga zaklad z katereg ;e nabra-a bogairtvo m.wl m širila svoje du:evno obzorje Razgledana v svetovno Književnost vseh kulturnih narodov, ki ma o na Svojem Pamssn svet In ke. ki sA-etiJG daleč preko meja svoje dri ivine v srino sveta, je bi pogovor Z njo užitek ko je razširjevaa svoie m«!i o romantik'., humanizmu n kfi«c zrnu pa naj je bilo vse to stareiše dobe. k se je v Svojem hotenju razvi alo v preporod modernega i stvarjanja v na:e dni ht knj ge je dojemali razumsko in čustveno, v-se ji je b lo prs-tonno. potapljala se je v svet nesn kov in p sa^e-Ijev. k? so bdi v vs=eh čash glasn ki n kom-rtatf svoj;h narodov in mnog kazali s svojo preroiko besedo pot v bodočnost. M len- je bi'a kn ;g". s^a'm sprem'ievv.'ka in z\'C3ta nri;areli:ca v branju se je ^dmak-nila težavam lovljenji in v gospod'n jskem delu je ccekvaševala v seb mnogm skrto lepoto pisateljeve besede, k pa se je njene notranjost- dotaknila. ost?!a v nje in žrvela z njo Izm^d naš^h psate'jev ji je bil nailjubš' Cankar O lepot njegove besede je govor la z oboževanjem niegove veličine. z?njo je bil Cankar vrhunec m zakl uček n-tj^'obli h m sli »Vsaka Cankarjeva vrstica \c pesem.« je rekla ob prllk n razprav'ia'a> O n.lOgOvlh de!e/anskih ol k k leč rane. kakor balzam. Tn ptememta. kakor je žlahten sežanski teran. N ena srčna dobrota n pozna a meja v vekem človeku ie spoštovala člta praznovala svojo srebrno poroko rudi nevestni rrxl tel ja g. Alojzij Petci n in njegova soproga ga Matija — Diplomirali sta na filozofski fdcuiteti (slovanska skupina) gdč. Uenz Ivanlkova ;n ga. Marija K ime Prenova. — Te din je prrznov la v Jožefi^ču 90-let-nico rojstva ga Karla &sjak. vdova po zdravniku dr. Andreju Lsj.iku iz Gorice. — 8. t m, je praznoval »trojnrk tvrdke »N :glas<* gosp. Ivan Porenta dva jubdeja. MnHo je 25 let, kar je vstopil v službo pr omenjen- t\rdki. Prav teko pa poteka 25 let, kar se je poročil s svojo živ'jenjsko dru? co Lojzko, ki si jo je izbral v Neredov; draž m. Kseflžne novosti »Pod križem«, novo pr povedno delo pisatelja Lojzeta Zupanca, ki izide v drugi polovici novembra, med letošnjo zdajo Vodn ko-: vih knjig, bo nedvomno vzbudilo zasluženo ! pozornost Malo dobimo zdaj Izvirn h leposlov-; nih del. zato se brž velanrte v Vodnikovo družbo, ker se 'ahko zgod — predlansk m in lani je bilo t.-ko —, da bodo knjige kmalu . po iz:du že oošle! Opozorili Organi policijskega zbora so prejeli stro« ukaz. da ja\-ijo sleherno prokrsi-tev zatemnitve ter vse kršitelje zatemnitvenih predpisov takoj prijavijo. — V interesu občinstva je, da se pokorava predpisom protiletalske zaščite, ker bo sicer v nasprotnem primero zadela krivce občutna kazen. Isto vel »a zn nenpo števanje predpisov ob priliki letalskega alarma. Vsak naj čita ponedeljsko izdajo »Jutra« ,SLC5¥EMSICI NAROD' ki prinaša vedno obilico aktualnega, poučnega, za-nirnivTega in zabavnega gradiva. Posamezna številka 1 liro. Naročajte in širite „SLOVENSKI NAROD Hilda Krahl V Slavonskem Brodu je zagledala luč sveta 10. januarja ... (Pri damah, posebno pri filmskih igralkah, je letnica rojstva že precejšnja indiskretnost!) Mala Hilda je že zelo zgodaj kazala umetniške ambicije. Starši — oče je bil inženjer — so pustili svoji hčerki v tem pogledu prosto voljo in ko so se preselili na Dunaj, se je Hil-dino nagnjenje do gledališča še pojačilo. Pose-čala je plesno šolo in študirala z vnemo glasbo in dramatiko. Pa tudi splošne šolske izobrazbe ni zanemarjala in tako je prišlo, da je v aprilu napravila maturo, v maju nato klavirski izpit in v juniju zaključni izpit v gledališki šoli. S svežimi močmi je potem začela svojo umetniško pot v kabaretu, toda kmalu je postalo gledališče pozorno na mlado nadarjeno igralko in dobila je angažma na Theater in der Josefstadt, kateremu še danes pripada. Dolgo vrsto klasičnih in modernih vlog je igrala na tem gledališču, ki je postalo že nekakšna ^odskočna deskat čela z malimi vlogami, toda ambirijozna Hilda se je kmalu priigrala do vehkib in največjih vlog. Danes je Hilda Krahl brez dvoma ena najboljših nemških igralk. za bodoče filmske igralce. Pri filmu je za- Hilda Krahl in Willy Forst Filmi kot i-Serenada«, »Hotel v paradižu«, 3>Pot k Izabeli«, >Poštar«, »Komedijanti«, »Anuška«, »Sanjarenje«, »Dvoživka« in drugi, so jo napravili v filmskem svetu prav kmalu znano in priljubljeno. Dr. Fran Vatovee: 29 Gb zori slovenskega Ob stoletnici Bleivveisovilj »Novic« novinstva Ob zvrhanih skladih D. Trstenjakovih znanstvenih spisov, ki so bili priobčeni v Novicah, ugotavljamo več plastL Predvsem gre za razprave, sestavke, bajeslovnega, mitološkega značaja. V njih utriplje Trstenjakovo osnovno prizadevanje po rekonstrukciji praslovanskega ba-jeslovja. Kakor pri Gr. Kreku, M. Majarju in drugih, tako otiplješ tudi v Trstenjakovih spisih nastavke Grimmove romantične mitološke šole, ki je raztegnila narodopisna raziskovanja na vsa področja ljudske kulture in ki zatrjuje, da krijejo narodopisne usedline ostanke poganskega bajeslovja05. Ta misel je med drugim vodila Trstenjaka, ko je zbiral ter razčlenjal gradivo o indoslovanski božici »Kalandi« — »Koledi« (1856), o istrijanskih božanstvih (1856), o božici Kvbali (1856), o boginji Celeji (1859), o boginji Nutrix Augusta (1859), o panonsko slovenski boginji imenovani »Vida Solitana« (1859), nadalje o >najime-nitniši slovenski narodni pesmi mitičnega zadržaja« (1869), o »venetskih božanstvih Fon in Gerio (.1870), o božici poiabskih in čeških Slovanov Sivi (1871), o slovenskih ugankah in njihovem pomenu, za slovensko mitologijo (1871), o mitičnem bitju starih Slovencev (1871) itd. Trstenjaka so privlačevala tudi zgodovinska vprašanja. Kot izhodišče k njego\im zgodovinskim razpravam lahko izluščimo tezo o avtohtonosti med Karpati in Jadranom. Iz kopice njegovih zgodovinskih doneskov izstopajo predvsem njegova »Staro-zgodovinska preiskovanja« (1853), pa tudi njegova raziskovanja o Liburniji (1S53), o cvetlici lotos in njenem pomenu na noriških rimskih kamnih (1855), o izobraženosti starih Slovenov (1855), o legi in pomenu rimsko slovenske poeta je Pultavia (1856), o staroslovenskem denarju (1858), o imenih z rimskih kamnov najdenih na zemlji starega Norika in Panonije (1858),, pa tudi o tem, kako daleč je segala zemlja starih »Japudov« (1858), o slovanski arheologiji (1859). Trstenjak se zanima za vprašanje, kako dolgo so že Slovenci na Pohorju (1859) in ali je bil sv. Jeronim Slovenec (1859). Nadalje razpravlja med drugim o starih Kamin (1859), o starinskem denarju, najdenem v Kropi (1859), o »Polkonjih, Pesjanih in Pesoglavcih« (1860), o Keltih (Galih, Vlahih) ter njihovem prihodu v Norik in Panonijo (1860). Vneto dokazuje, da so \>tti Pa-noni Slovenci (1863) odnosno Slovani (1867). Raziskuje vojskovanje Panoncev z Rimljani (1867). Ukvarja se z »Aravisci^ (1863), staxcrnno opremljeni pisarni v New Vorku. V tisti p sami so se zbiral člani Tehn ?kcga društva (Technical Alliance) in pod predsedstvom Howarda Scotta so razpeljali o gospodarskih spremembah, ki j h jc prira-al tehniški napredek po svetovni vnjni. V or^rmzaciji se je udejstvovalo mnogo mož. č ?ar mena so bila dobro znana, odnosno so ze.tvovcb pr^neje. Med njimi je bU zn^nl elektrotehnik Steinmetz in številni Gospodarstvenik1' (nnrodm gospodar j ). kakor Thorstein Veblen. Stuart Chase. Basset Jones itd. Duševni vodja skupine teh ljudi ie bil eleganten in vitek Ho\vard Scott. k; je mel Sodov t spomtn ta ;* • e rn zgovorno je znal pridobivati somišljenike za svoje m si.. Svoje Di tn ie je prodajal s takšno samozavestjo, da ni nihče dvomil o nlesovi inženjer-sk diplom in n :ejjovcra doktoratu Scottove misli so se ^r;!e naglo kakor niesov ug'ed, a z enako naglico go mu pohaja1 a sredstva za delo. Končno, ko je TehntSco društvo začelo propadati, se je za Scotta pozanimal mladi geofiz k Hubbcrt, kl je p'rićal zaostalo najcmnno za pisarno, stopi' v zvezo z bivšimi čani organizacije *n ustanovljeno je b lo novo drur;t\o pod imenom Tehnokracija, ZAČETEK ZNANSTVENEGA DELA TEHNOKRATOV 5ele tedaj ^c začenja v resn:e' znanstveno delo tehnokratov. Kolumbijska im'verza je c.mogoč la tehnokratom. d3 napravi io ©eznam vse energije Severne Amerike in v ta n^men je organ'zacija tehnokratov dobila nad sto dotlej nezaposlenih znanstver/h delavcev. Diagram, ki so jih sestav P na kolumbijski tmi\erzi. baje za tri tisoč strok na i različne j e pravi, da dosedanja merila za dobrine v oblik: vrednotnic. zlata ird.. več ne ustrezajo slede na značaj d ndana:nj;:c!a tehniškega tK^nod.arstva. Da se ?c vedro držimo teh meri. ie nekakšen ataviz^m V svetu tehnokracHe. je mer!7o vsegi enota energje — erg. Ergov je toliko, kolikor energije predstavlja delovno človeštvo s svojimi stroji, če torej dandanes dela le de! te skupnosti O.rudi m strojev), je treba zapoflti. včleniti v gospodarsk- sistem vse delovne sile (popolna :zraba stroiev ter zmogljivost), pi bomo lahko vs. razkošno živeli. — Tako so govorili tehnokrati. Njhovi kritiki po pa rekt. da h'adni razum govori drugače In da je treba pri razsojanju tako resnih zadev zapustiti kraljestvo dom šliije. Ne smemo reči, da so bile vse ugotovitve tehnokratov nrivlečone za lase. ter da ne zaslužijo pozornost5. Tehnokrati se niso motri; v vsem. Izračunali so. da bi ne b.lo mogoče zaposliti v dobi največje gospodarske krze nad 55% nezaposlenih — od skupnega števila 'eta 1929 zaposlenih — četud: b: tovarne delale v stem obsegu kakor tik pred začetkom krize. Stevlke o zaposlitvi delavstva v železarski industriji kažejo, da se tehnokrat' niso motili. L. 1975 BI NAJ CENE DOSEGLE _ NIČLO Znani teoretik tehnokratov Basset Jones je zračunal. da bi se moralo industrij^o blago pri današnjem razvoju tehn ke sčasom tako poceniti, da b: leta 1975 ploh izgubi'o ceno. To ic seveda teorija. Teoretik ni verjel, da bi star gospodarski 6istcm mogel doživeti leto 1075: seveda je m:slil. da bo zavladala tehnokracija. — Tehnokrati so predvsem obtoževali sednnji gospodarski sistem, češ. teh-n ka napreduje, uvajajo nove Izume, vse se mehanizira in racion-alizrra. ne da bi se kdo zmenil za potrebne gospodarske reforme, ki jih taksne spremembe nujno zahtevajo. BISTVO TE HNOKRACIJE Naj ponovimo kratko, kaj je bstvo tehno-kracije: Kupna moč zelo zaostala za naraščanjem produkcije (storilnosti In zmogljivosti). Nadaljnji razvoj tehnike bo pomno-ževal število nezaposlenh Slabe strani uva-iania vedno popolnejš:h strojev bodo kmalu začele prevladovati nad dobr-msi tako da bodb ftroji v resnici pomenili nazadovanje ti ne napredka. V starem gospodarskem s-stemu. ki slon" na načelu denarja ter zlate vel :ave. m m o'joče določiti prave vrednosti rio-iamcznih vrst blaga, kajti cen ne določa samo ko'ičina porabljene cn^nrje za izgoto-\ Itev zd'j:ka tem vrč tudi kreditne razmere ter kredltav" sistem. Zato bi bilo treba ukre-n ti: U\edli bi naj 16-urn delovni teden. \'sak zdr'v človek bi smel delati samo 20 let. od svojega 25—45 leta Delovni čas bi bilo v sorazmerju z napredkom tehnike še kraj'at;. Zlato enoto, in sedanje načelo določan^ cen je treba zamen lati z enofo energije. Vrednost denernoe* izdelka ie treba mc-r ti po količinah porabi iene encrg:je za Izdelavo. Slehernik bi rrejema! nakaznee z določenim številom enot energije. Na te n~kaz-nce bi prejema! vge. kar bi potrebova1 Vodstvo vsega drža\-nega gosoodarskega ter socialnega žr*ljenja ie treh- rr^dat* tefm*Schn spe-c'a'i'lrm. ki b: imeli diktatorsko oblast V marsičem so se tehnokrati zelo moti'. Mnoge nj:hove napovedi c? nso uresniČHei in njihova zmi'^1 je b:la zg^r^.na v o-no^. Sk!;eev"'i 90 se ^nio na trfm^-ro in rin^ s- delovali z gc^r)odar->vcn:ki n ?nc:".'n;m: delavci. GoKa-sodarclca vprašanja so re^e.a'i teoretično, kakor da teori j laona na sebi 'ahko preured"' svet -n prc~od: človeka Se-j veda ni Imela bogata-Mca Amerika z ne-te-I tirni m:!iionarj: mnogo sm"*-'a zi račrtc -n '■ reforme te!v »okratov. /** *r~ đ\ a n wf « i-i I Izklju^e^ če se ga mfbddžti'u ^la je v&l psa — K^?t se je bran"! dela, so ga zvezali — Kasajaii&I poklic |e te~l nežasten Ni še tako dolgx> kakor se zdi, odkar so minili ^cehovski« časi. Dandanes 5*1 že marsiklo težko zami?J: tiste čase. če se hočemo nekoliko zamisliti v tedanje čase. se moramo obrniti na zgodovinarje, ki opisujejo tedanje razmaere. Predvsem bi se morali nekoliko seznaniti s tedanjo obrtno zakonodajo. Predpisi obrtnih zadrug Iz Časov prisilnega zadrožzdStva r^cehovstva^ izdaiajo zanimivo duševno ozračje dobe prejšnjih stoletij. PROSVETLJEN'STVO TS 5>CEHOVST\rO:t Napačna je sodba, da je cehovstvu takoj odklerikalo ob nastopu" pi^svetijenstvo, v 18. stoletju, ko je država čedalje bolj po- segala v vse posvetne pa tudi cerkvene u.stanove. Cehovske organizacije so posegale preveč gl"«boko v sochJno, go-spoda.--sko in tudi kulturno strukturo prebivalstva, da bi bilo lahko odpravljeno čez noč. Gospodarski liberalizem se je začel uveljavljati počasj in razmahnil se je l3h::o povsem šele, ko je industrija zavladala nad obrtjC'. Tako ugotavljajo na?i zg-olo-vinarji, da se ^liberalizem.« Ma.rije Terezije ni sko:aj nič uveljavil v ob:tni zakono- ddji. Vendar so &e v časih Marije T^ezije že dobro zavedali pomanjkljivosti cehovske orgnnizacrje. Roiceclel.s^-ce bratovščine C »cehi«) so koristile predvsem svojemu član- to as pravi peAčid prebivalcev a po-■ehninH pravicami. Ker nI bilo svobodne, ga, tekmovanja, so bili Izdelki včasih tudi slabi, niso pe bili tudi poceni. ROKODELSKI RED S ČUDNIMI PREDPISI Raziskovalci starejše obrtne zakonodaje ugotavljajo, da se je vlada Marije Terezije v bistvenih obrtnih vprašanjih držala načel rokodelskega reda Iz 1. 1689. Predpisi tega reda pa ne morejo skriti sledov srednjega veka. Rokoleiski red iz 17. stoletja je potrdil cesar Koro! VI. leta 1732 V uvodu rokodelski red omenja, da predpisi rokodelskih pravil določajo, >kaj je neva-no in je treba odpraviti kot Skodlilvo splošnemu blagru«. da bi ne ponavljale zlorabe rokodelcev. Zarad* teh predpisov so nastajali številni spori med rokodelci ln grosposkarni. Rokodelci «=o skušali razš'-riti srvoje svoboščine tudi izven sv(J$egn območja ter so posegali v pravic« gt^mo^k. Zaradi pritožb nad tem je vlada 1. 1661 izdala nekatere osebne predpise, ter določila, da ne smejo podelit' zalružneera pisma nobenemu rokodelstvu in mu ne razširiti okrožja, če na to ne pristaneio pristojne oblasti in interesenti. Zadruge na deželi so si la«tile marsikatero pravico. Zato so predT>;s' đafflčsH, da so zalni?e pnstojne sam> za preiskavo in kazensk'] postopanje prot..- rokodelcem v strogo rokodelskih. str^ovTiih zadevoh ne na tuli v drugih kazenskih in upravnih. Za drurre zadeve ie pristojna gOSPOSlca tlki je nikakor re v.p- avlčuje zdrava pameta !es žejno vpija vodo, ve menda vsak otrok, prav tako nedvomno pa tudi ve, da je moker les mnogo težji od suhega« Morda bi hflo dobro, če bi se oblast poz.ani.nala za ta pojav. Prav hi bifo, če se potrošnikom zajamči suh les in Z!*.«rrtovi spravljanje drv pri trgovcih pod streho. Opazovalce. Zgodilo se je v tramvaju. Pozno popoldne, ko ni tolikšen naval, da bi ljudje ven viseli. Vstopili smo na končni postaji na Viču. Med nami jc bil tudi sivolas starček, upognjen in slab. Ker se je počasneje kretal, ni m ogel do se d era — mlajši so vsa mesta posedli. Zato je stopil proti sprednjim vratom in skromno stal. Tramvaj je veselo brzel proti mostu. Mimo milarne, skozi Stan in dom. po Rimski cesti in čez Borštnikov trg. Starček je ves čas molče stal, mladina obojega spola pa je hrupno sedela. Pred postajališčem na osrlu Rimske ceste in Gradišča pa je vstala mlada gospod?ena, »Sedite, oče,« je prijazno pozvala starčka in mu pokazala svoj sedež. Sivolasemu gospodu so zasijale oci. »Hvala lepa'« se je branil, »saj kmaln izstopim. Le sedite...« In je hotel vljudno mladenko pripraviti, naj spet sede. Oo-spedična pa .ie vedela, kaj zahteva olika. Rahlo je starčka potisnila na svoje mcfrto. »Prosim, prosim,« je hitela, »sed^e. sedite! Jaz ne bom sedela, ker izstopim .. .« In že je zapuščala tramvaj. Opazovalce. OMKJENO &TKVII.O MOJSTROV Pred reformami vlade Marije Teie^.je je bilo število članov posameznih rokedelskih zndru^ točno omejeno. Mojstri so ljubosumno varovali to svojo pravico- da je bila povsem onemogočena konkurenca. Po reformi pa zadruge niso smele več omejevati števila mojstrov, -čeprav jt včarih primerno, da se število nekaterih rokodelcev rkrči in da skrbijo za dovoljno število takšnih rokodelcev« ki koristite driavi«. Poslej so število rokodelcev dclčile gosposke. Značilno je tudi, kaj pravijo o oi-nosih med pomočniki in mojstri; posnOCni-ki so bili na hrani pri mojstrih. Pomočnici so se včasih pritoževali nad hrano, včasih tudi brez upravičljivega, vzroka« Zato je bilo v predpisu rečeno, da pomočniki ne smejo ukazovati mojstrom, kakšno hrano in n;jačo jim naj dajejo. STAVK K POMOČNIKOV V CEHOVSKIH ČASni 2e v cehovskih časih so r* znnli tudi stavke. Rokodelski red, ki je bil obnovijo, ednesno potrjen 1. 1734, je vseboval tudi nekatera nova določila ter med drugim govoril, kako bi naj preprečili stavke pomočnikov. V ta namen so morali pomočniki izročiti pri vstopu v delo sveje liose-, bej določeno, da rofosdeJakfl pomočniki v mestih ne smejo posti Piečev, iz č^ar rklepamo. da so bili tedaj tudi rokodelci oboroženi, zara.'.i tega je pa prišlo tuoi večkrat do nevarnih spopadov. P. S. France Loč nar: ¥ senci Ta ljudska povest, ki je pred nekaj tedni začela izhajati v »Domovini« in ld jo bomo sedaj objavljali v Slovenskem Narodu«, je takoj v začetku vzbudila pozornost med ljubitelji domačih povesti. Dejanje se godi v preteklem stoletju. V Bohinjsko Srednjo vas se je iz tujine vrnil Jernej Košir. Tu je našel svojo sivolaso mater Magdaleno, bivajočo v borni bajti, in svojega očeta Jerneja, ki je na stara leta žsvotaril kot vaški past5 r. Jernej Košir se je vrnil imovit. Mati razodene svojemu sinu, kako se ji je godilo v mladosti. Bila je siromašnega rodu in na očetovo zapoved se je morala poročiti s premožn'm, toda surovim posestnikom Rutarjem. Vdala se je v to, ker je nedavno prej v Beljaku pri ^voji teti Ani porodila sina Jerneja, katerega pa je teta Ana prevzela za svojega, šele ko je Jernej že dozorel v moža. se mu je razodelo, da živita njegova prava mati in oče v Bohinju. Takrat je b:l že premožen, zato se je vrnil domov, da spozna svoja roditelja in ju osreči. Zadnje poglavje, objavljeno v »Domovini«, je opisovalo, kako je Jernej Kosir v gostilni v Srednji vasi gost 1 ob svoii vrnitvi svoje starše, znance in vse vaščane. V tistem hipu je vstopil župan. Potreboval je namreč staregn Jerneja za neko delo, a ga ni našel. 2ena mu je dejala, da ga bo dobil pri Jožetu. »Tam bo! Neki tujec menda prav razmetuje denar. Slehernemu plača vino,« je pripomnila. župan je res prišel h krčmar j u in se oziral, kje bi b:l Jernej, šele ko se je Jernej oglasil, ga je spoznal po glasu. »Ha, Jernej, £li r.e rrdslid več prijeti za delo?« je vprašal župan. »Ne, z današnjim dnem stopim v pokoj,« se je pošalil Jernej. »Ne bom ti kupil tobaka!« »Ni treba, ne kadim več pipe,« ga je zavrnil in mu prožil cigaro. Župan ga je jel ogledovati. »Nikar me tako ne glej. saj se že poznava, ali ne?« je dejal in ponudil županu vino. »Jernej, kakšen pa s* ? Kje pa si izmaknil to obleko, in ... e »Kdaj pa sem ti še kaj izmaknil?« se je Shodu Jernej. ^Jernejček, moj sn mi jo je dal!« i Ha, ha. kje pa imaš sina, ko praviš, da ti jo je sin dal?c Mislil se je malo pošaliti z njim, a je takoj umolknil, ko je Ko.Vr porinil pred Jerneja dozo s e'garami, rekoč: »No, oče, le poslužite se jih!« »Naj ti predstavim sina Jerneja!« je Jernej izbočil prsi. Ko je Koš'r vstal in podal županu roko. je Jernej dostavil: »Vid'S, sinko, to je pa moj blv3-' gospodar.« kalijo se z menoj.« si je mislil župan, ker še kar ni mogel verjeli, da bi bilo vse to resnica. župnik je v;del. da župan dvomi, zato mu je dejal: »Da, da, ta gospod je Jernejev sin!« »čie je pa to res, ti moram čestitati, ker Imaš tako postavnega sina: pa mi nisi tega nikoli pravil,« je dejal župan. »Saj niti sam nisem vedel. Ce se zlvi.« Zupan se je čudil, toda ko je opa*il vso novo tudi Maerdaleno, se je še bolj zavzel. »Pa ne. da bi bila Magdalena mati temu gospodu?« si je mialiL Čeprav ga je to vprašanje posebno zani- . malo, si ni upal tega vprašati. Npgnil je kozarec vina, ki mu ga je dal Košir, nato je pa še enkrat vpraša! Jerneja, če res ne misl: več prijeti za delo. >Ne. Ali ne vidiš, da mi cigara bolj pri* stoja kakor pa sekira,« je odvrnil in dvignil cigaro nad glavo. >To veliko novico moram pa takoj nesti ženi!« je mislil župan !n se poslovil. tPoldne zvoni.« je dejal krčmar in Šel v kuhinjo vprašat, kaj je s kosilom. *>Gotovo je. Kar notri znosiva,« je odvrnila žena. Košr je med kosilom premišljeval, kle bi se začasno nastanili. Po kosilu so naši znanci še malo posedeli, nakar se je župnik poslovil in jih povabil na večerjo. »Jernej, ali bomo mi kar tu ostali?« je vprašala mat', s'na. »Mamica, kam pa mislite, da bi šli?« je ves srečen odvrnil Košir, ker ga je mati prvič ogovorila. »Pa pojdimo in poglejmo moj dom, moje kraljestvo,« se je nasmehnila, »Pa se dvign;mo!« je dejal stari Jernej. Kcšir je stopil v sredo in ju prijel za roko. Vaški pastir je šel z dvignjeno glavo in z Izbočenimi prsi skozi vas. Najsrečnejša pa je b!la Magdalena. Petinštirideset let živeti v negotovosti in premišljevati, ali je njen «in še živ ali je mrtev, to je bilo mučno zanjo. Zdaj pa jo drži pod roko in jo spremlja skozi vas. Le materino srce bi lahko popisalo to veselje. Vaščani so gledali za njimi in nekateri so zavidali Jerneju in Magdaleni, da ju je doletela tolika sreča. Tudi Košir je šel z dvignjeno glavo med njima, čeprav mu je bil oče vaški pastir. Ko so dospeli do hišice, je Košir obstal. Bele sedaj, ko je bil dan. je videl, v kakšni podrtiji stanuje mati. Ko so vstopili v tesal hodnik, je dejal Jernej: »Vidiš, sinko, tu kraljuje tvoja muti S. Košir is molčal. Vstopili so v sobico. V levem kotu je stal gašperček, poleg njega nizka omara. Ob nasprotni steni je bi!a stara skr'nja. v kateri je hranila obleko. Poleg skrinje je stala postelja, še dokaj dobro ohranjena, le odeja ni bila več podobna odeii. Na koncu postelje je bila kuhinjska miza. poleg rje dva stola. St^ne je krasila edina slika Matere borjje. Nad vrati so bili srnjakovi rogovi. To je bilo vse njeno po hištvo. »No,« je povzel Košir, »torej kmalu si bomo na tem mestu postavili nov, prijeten dom, — je vama prav?« Jernej se je nasmehnil, mati mu je samo pokimala. Dve solzi sta ji zdrknili po licu od same sreče. Sin je vprašal mater, koliko ima sveta.. Ko mu je povedala, da ga je čez d'a ti3oč metrov, je bil kar zadovoljen. »"Leseno si bomo napravili s kamenitim podstavkom, ker se bomo takoj vselir, ali ne mislita tudi vidva tako?« vSeveda,« sta oba pristala. »Oče. 5e jutri morava dobiti les. tesače in mizarje, treba bo hiteti, da nas ne bo sneg prehitel,« je dejal in šel k m!zi ter pričel delati načrt. Košir In oče sta Imela srečo. Domači podjetnik Romavh je že imel obtesan les in so se takoj pogodili zanj. Največje težave je imel Košir z mizarjem. Kajti tisti čas je bila ondot v glavnem vsa nevestina oprava taka: skrinja, postelje, miza in stoli. Ako je imela nevesta dve umetniško izrezljani skrinji, je bilo že nekaj posebnega. Mizar je bil sicer mojster v izdelovanju skrinj, a o drugem pohištvu ni imel pravih pojmov. »Ne gre drugače,« je povzel mizar, »vi ml narišite vse. kar koli si poželite, potem bo pa že moja skrb, da bo vse narejeno natanko po načrtu.« »Prav. Vzemite 5e kakega pomočnika, da bo čim prej gotovo!« je dejal K .Air s pripombo, da bo mizar naslednji dan ^e lahko pričel z delom. 3. Se preden je pričelo snežiti, so bili naši znanci že v svoj: prostorni hiši. Ker mati ni bila zmožna za delo. so dobili služkinjo. Medtem ko 30 postavljali hišo, so se začasno naselili pri krčmarju. ^Magdalena, zdaj pa bi rad živel vsaj še petinsedemdeset let,« je dejal Jernej ter hodil gor :n dol po sobi s cigaro med pndi. Tudi ona se je čutila srečno; dan za dnem je ogledovala orehovo pohištvo in obleko, ki jo je imela polno omaro. Ko je pričelo snežiti, je šele občutila pravo srečo. Ni ji bilo treba skrbeti, kje se bo pogrela in kaj bo jedla. Z nasmehom na ovenelih ustnicah je sedela pri oknu in sledila širokim kosmom snežink, ki so padale na zemljo. Kadar je b;la sama, je vzela v roke veliki rožni venec in ga šepetajo obirala. Košir je pa večji del zime prebil med knjigami, ki jih je bil prinesel s seboj. Maja meseca, ko je bilo vse v bujnem cvetju, so sedeli na vrtu. Košir je sklenil, da bo odpotoval nazaj v Berlin in bo vse prodal, kar ima, pa se bo za stalno naselil v Srednji vasi. Razodel je materi in očetu svoj načrt. Mati se je bala za sina in ga je prosila, naj nkar ne gre na tako dolgo pot. Železnica takrat še ni tekla ondot Sele ko ji je zagotovil, da ponoči ne bo potoval, se je malo umirila. Kajti ona je videla Izven domačega okraja same tolovaje. Sicer se mu je oče ponudil, da bi ga spremljal, toda sin je odklonil njegovo spremstvo. Stran 6 •S L OVE N S K. I NAROD«, ponedeljek, 13. novembra 1944 5tev. 45 Filipini spadajo med najslikovitejše predele sveta V veliki borbi za Novo Azijo, Id jo bije Japonska z Zedinjenimi državami, stopajo sedaj v ospredje zopet Filipini. Filipinsko otočje šteje okol: 7000 otokov, ki obsegajo 293.25S kvadratnih kilometrov, to je skoraj toliko kakor Italija. Na Filipinih prebiva 13 milijonov ljudi. Od tega je okoli 10 milijonov pripadnikov rimsko katoliške cerkve. Vendar pa je 4 milijone med njimi pripadnikov tako zvane Neodvisne filipinske katoliške cerkve. 200.000 je protestantov, 450.000 muslimanov, ostali pa še časte malike. Domače prebivalstvo pripada Ma-lajcern, vendar pa je zelo sorodno tudi prebivalstvu na Formozi. Geopolitični in strateški pomen Filipinov je v obrobni legi ob Kitajskem morju. Po svoji legi predstavljajo strategično nadvse važen mostobran za pristop do Japonske in Kitajske. Za pomorski promet so prikladne položne obale otokov ob Kitajskem morju, dočim so na pacifiški strani zelo strme j3 nepristopne. Zato leže vsa glavna filipinska pr stanišča na vznodnih obalah otokov. Morja okoli Filipinov so najbolj globoka na svetu. Tako so namerili ob pacifiških obalah F.lipinov največjo morsko globino, ki je 10.783 m pod morsko gladino. Geoložko so sestavljeni Filipini iz gnajsa in kristal i nskih Slnriljevcev, Mnogo je tudi mladega vulkanskega kamenja, saj ga ni skoraj v Filipinih večjega otoka brez ugaslega, ali še delujočega vulkana. Večji in manjši potresni sunki so na dnevnem redu. Cesto opustošijo cele vrste naselbin m mest. Med najbolj mogočne vulkane na Filipinih prištevajo 2420 m visok. Mayon na otoku Luzonu. Mavon je obdan z vencem manjših delujočih Ognjenikov, ki kažejo ponoči mornarjem s svojim žarom kot naravni svetilniki pot po Bernard'nski cesti med otokoma Luzcnom iin Samarom. Sosed Mavona je nekoliko nižji ognjenik Taal. Zanimivo je, da deluje vedno samo eden izmed obeh, dočim drugi ta čas počiva. Cela vrsta de-lujočh ognjenikov je tudi na otoku Minda-nao. Najvišji med njimi je 2930 m visoki Apo. Filipini spadajo med najslikovitejše predele sveta. Cele • pokrajine so pokrite še s pragozdovi, ki pa so jih pričeli Američani zadnje desetletje načrtno trebiti. Najbolj divja je pokrajina na otoku Mindoro, ki je še prilično neraziskan. Dobro tretjino po-vršme Filipinov tvorijo velike ravnine, ki so skoraj vse obdelane in gosto obljudene. Na ravninah pridelujejo' predvsem manilsko konopljo, ki daje najboljše predivo za ladijske vrvi, dalje koruzo in riž. Ti nasadi pa so često žrtev velikih tropskih neviht. Posebno nevarni so tajfuni, ki priruume od • in Marijanov. Tajfuni so že ponovno porušili cele dele glavnega mesta Filipinov Manile, ki je sedaj izpostavljena ne le nim potresnim - ;nkom, temveč tudi te-l ističnemu bombardiranju ameriških b lbnikov. Cljub stoletnemu gospodstvu Špancev in š-^-okopotezni kolonizacijski politiki Američanov je ohranilo domorodno filipinsko prebivalstvo še mnoge svoje posebnosti. V notranjosti Otokov živi še zmeraj kakih 20.000 praprebivalcev, ki pripadajo plemenu Ne-gritov ali Aetov. So to mali, ali zelo bistri ljudje, ki žive celo svoje življenje v pragozdu. Preživljajo se z lovom in nabiranjem gozdnih sadežev. Tekom zadnjih stoletij so se dvakrat izkrcala v velikem Številu na Filipinih razna malajska plemena. Pozneje so se malajci deloma pomešali z domorodnimi Ncgriti, od katerih pa se močno razlikujejo, ker so svetlejše polti in višje postave. Pečajo se s poljedelstvom in slove kot marljivi delavci. Naseljeni so v malih vaseh, ki jih tvorijo lične kočice na Koleh. Svoje dni so bili precej divji možje in nevarni lovci na glave. Španci so imeli z njimi dosti posla, pa tudi Američani, piedno so jih ukrotili in civilizirali. Svojčas so se ukvarjali tudi na debelo z morskim roparstvom, lovom sužnjev. Pripadnike teh prvih malajskih naseljencev so krstili Španci i. »Morosc, ker so bili temne polti in muslimanske vere. Španci in Američani so Imeli polne roke dela. predno so jih ukrotili in vsaj malo civilizirali. Američani so morali še do nedavna pošiljati kazenske rave na Mindanao in Palavan proti tamošnjim morskim roparjem in lovcem na s xije, ki so se odlikovali po svoji drznosti in širokopoteznosti. Pomembnejša je druga naselitev Malaj-cev, ki je položila temelje rasni sestavi sedanjega filipinskega prebivalstva. Malajske priseljence, pomešane z domačini, imenujejo danea na severnih filipinskih otokih ragale, na južnih pa Visavase. So lepo oblikovanega telesa, svetle polti in kodrastih las. Posebno radi prebivajo ob bregovih rek, kjer grade svoje koče na koleh, ki odolevajo tudi najhujšim potresnim sunkom. Hranijo se večinoma z rižem in kokosovimi orehi. Bavijo se z ribištvom, poljedelstvom in deloma tudi že z živinorejo. Zadnjih 25 let se je razvila med njuni visoka nacionalna zavest in nastopajo kot Filipinci. V mestih so se povsem civilizirali in imajo že tudi svoje vseučilišče. Vsega skupaj so jih našteli okoli deset in pol milijona duš in so se sedaj iskreno oklenili Japoncev. ki so jim dali popolno samoupravo, ki so jim jo Američani samo obljubljali. Španci so pn svojem prihodu na Filipine že našli na južnih otokih med tamošnjim prebivalstvom močno razvito muslimanstvo. Večina Filipincev pa je sprejela pod špansko vlado katoliško vero. Pod Španci je bila pridržana vsa trgovina izključno Špancem. Pozneje so Španci skoraj čisto zanemarili Filipine, kjer so postali pravi gospodarji razni redovniški redi. Konec 19. stoletja je nastopilo med Filipinci veliko nezadovoljstvo z gospodstvom redovnikov. Izbruhnili so veliki upori. število belih je znašalo na Fihpinih. pred drugo svetovno vojno okoli 20.000 duš. Polovico jih je prebivalo v Manili, kjer so bili nastavljeni kot ameriški državni uradniki ali zastopniki ameriškega velekapitala. Približno toliko je bilo tudi Japoncev, ki so se pečali z vzornim poljedelstvom. Gospodarsko pomembni so kitajski naseljenci, ki jih je okoli 60.000. Pečajo se s trgovino in kreditnimi posli. Vpliv španske kulture je še povsod viden. Središče glavnega mesta Filipinov Manile ima povsem španski obraz in je na las podobno starim španskim mestom kje v Gra-nadi ali Andaluziji. Španci so uvedli na Filipinih gojenje riža, koruze, tobaka, kave in kakava. Sajenje tobaka je bilo do 1. 1882 državni monopol. špansko dediščino so prevzeli 1. 1898 Američani po številn'h nemirih, naperjenih proti španskim redovnikom. Američani so spretno podpirali Filipince v njihovih borbah proti redovnikom, nato pa so jim sami sedli za vrat in jim gospodovali vse dotlej, dokler jih niso pognali v morje Japonci. Filipinci so prihod Američanov navdušeno pozdravili. Kmalu pa so spoznali, da so prišli iz dežja pod kap. Organizirali so nekaj vstaj, ki pa so jih Američani krvavo zadušili. Američani so uvedli kot službeni in občevaini jezik angleščino, na kar niso Filipinci nikoli pristali. Po japonski okupaciji so se Filipinci pridružili Japoncem v borbi proti Amer čanom, s katerimi so danes v vojnem stanju. Po japonskih poročilih sedaj krepko podpirajo japonske čete v njihovih težkih borbah z ameriškimi in-vazorjL Američani so mnogo storili za razširjenje riževih polj, ki leže v široki dolini med Lingarjenom in Manilo. Ta dolina je naj-gosteje naseljem predel Filipinov. Gostota prebivalstva znaša 200 duš na kvadratni kilometer. Posebno pozornost so posvetili Američani nasadom sladkornega trsa m pa manilske konoplje. Kljub temu pa je Se zmeraj obdelane samo 23% plodne zemlje in imajo Filipini še ogromne možnosti razvoja. Rudarstvo je še v povojih in kopljejo za sedaj samo nekaj železa. Gospodarsko, politično in prosvetno središče Filipinov je Manila, ki sestoji iz starega španskega in modernega ameriškega mestnega dela. Hiše so večinoma pritlične zaradi stalnih potresnih sunkov. Manila šteje okoli 300.000 prebivalcev. Med njimi je bilo pred vojno samo 3000 Američanov. Na otoku Panay je glavno mesto Hoilo, ki šteje 63.000 prebivalcev. Iloilo je sedež trgovine s sladkornim trsom, ki ga izvažajo v Ameriko. Na otoku Cebu je največje mesto Cebu . z 90.000 prebivalci. Glavno pristanišče na otoku Mindanao je Zamboanga. Na otokih Leyte in Samar ponovno deloma zasedenih od Američanov ni večjih mest. Filipini so v gospodarskem in kulturnem pogledu za Javo in Sumatro. Vse ostale Malajske otoke pa kulturno prekašajo. Vendar pa je tudi na Fil:pinih velika razlika v kulturnem in gospodarskem pogledu med posameznimi otoki. V dalja! bodočnosti bodo gradili mesta pod zemljo Izkušnje iz svetovne vojne so bile velike, vendar se niti primerjati ne daio z izkušnjami te vojne. Predvsem je ta vojna pokazala, v kakšni nevarnost* so ljudje v mest:h zaradi leta'skih napadov. S sct hom se ie treba vprašati, kako se bo vse to predrugačilo do kake bodoče vojne. Pravijo, da bodo v I 2000. mesta zgrajena pod zemljo Tako bodo ljudje bodočnosti imeli spet take življenje, kakršno so živeli nas prapradedie. Saj so prvi prebivate zemlje bivali v škrtih hodnikih pod zemlic. kjer so se mogli ubraniti zveri in sovražnih ljudi Ker ima človeštvo zd:j take slabe izkušnje z nadzemeljsk:mi bivališči, se je začelo spet spominjati preproste modrosti pračloveka. Napredek stavbništva bo še tako izreden, da v kakem podzemskem mestu ne bo človek gA r pogrešil Z hhkoto bodo storili vse. kar je potrebno za prezračevanje, za umetno sončno luč in vso udobnost. Ničesar ne bodo pogrešali ljudje v podzemskem mestu. Sicer pa večina ljudi št danes nima skoraj neposrednega svežega zraka m eončnj iuči. Velemestni ljudje, ki živijo v tvornicah. v strojnicah, pisarnah "n ozkih ulicah. nmajO nič lepšega življenja, kakor bi ga imeli ljudje pod zemlje. Kvečiemu morajo požirati več prahu in trpeti več z-radi dežia. mra?a, neviht, snega ali vročine. Vseh teh nadlog bi ne bi'o v podzemskem mesta. Kdor pa ne bi moge; prebti brez prirodnih lepot, bi jih imel bliže kakor zdaj Kar v dvigalo bi sitopil v takem podzemskem mestu in ko bi bil na vrhu. bi zagledal nad mestom lepe travnike, gozdove m rodo*»itnc n "ve. Danes je misel o Dodzenvsktm mevru le bujna domišljija, ki pa bo morda nekoč le resnica. Od česa je odvisna dolgost našega, življenja Pri raznih zavarovalnicah po siv eru imajo izračunano, da pribižno 33 odstotkov ljudi doseže povprečno starost 70 let. Osemdeset let doživ*'le 12 odstotkov, le eden ali dva odstotka dosežeta starost 90 let Izredno redko doži\i človek 100 let in nikdo še ni nesporno dokazal, da je bil nad 110 let star. Razrd zdravniki so si skozi več let zaznamoval vse pomembnejše posebnosti iz življenja ljudi, ki so živeli 95 ali več let. Iz teh zapiskov lahko vsaj približno sklepamo na Same sebe. To seveda ni nobeno prerokovanje, temveč sklepanje iz golega izkustva- Predvsem lahko spoznamo, pod katerimi okoliščinami so ti ljudje dosegli tolikšno starost. Katera okoliščina pride na prvo mesto"1* Skorc brez izjeme se povsod pokaže isto: dolgo življenje prednikov. Z drug'mi besedami povedano: prav tako kakor podeduješ od staršev modre oči ali pšenične lase, podeduješ tudi zmožnost dolgega življenja. Ce so predniki nekega človeka mladi umrli, tudV on nima up.inja na dosego posebno velikega števila let. če pa so njegovi starši in stari starši dosegli visoko starost, je verjetno tud' on po njih podedoval to lastnost. Razume na se, da za vsak primer to ne drži. Zdravniške ugotovitve nam dalje govore, da lahko pričakuje večjo starost človek, ki se po štiridesetem letu izogiblje napornega teles- nega dela. S tem seveda ni rečeno, naj se ljudje, k! štejejo nad štirideset let. gpioh iz-ogibljejo telesnega dela. Le pretira\ati ne smejo in upoštevati morajo, da z nara.-čajočo starostjo njihove telesne moči pešajo. Zok> razširjena je tudi trditev, da doživ. visoko število let le človek, ki se drži predpisov o hrani in celo življenje ne pokadi nobene cigarete in ne izpije mti kozarca alkoholne pijače. Zbrano gradivo teh nazorov ne potrjuje. Kakor povsod v življenju, je rudi tu potrebna zmernost. Jasno je seveda, da pijanec, ki ne pozna zmernosti, ne tlači dolgo te uboge zemlje. Mnogo ljudi, ki so bili med opazovanimi petindevetdesetletniki, je bilo takih, ki so bili bolj rahlega zdravja. O teh pač velja izrek, da dolgo živi. kdor dolgo boleha. Če bomo sedaj za sebe ugibali, kako dcigo bomo živeli, ne smerno misliti, da bo tudi v našem primeru vse tako. kakor smo brali o drugih. Vse je samo večja ali manjša verjetnost, če so naši starši mladi umrl'., s tem se ni rečeno, da bomo morali tudi mi umreti, ko bomo dosegli njihova leta. Na drugi strani pa ne smemo biti brezskrbni rn lahkomiselni, češ da dolgo bomo živeli, saj so tudi naši starši m stari starši počakali lepo starost. Če boš živel proti vsem predpisom, k. jih terja zdravje, ti starost tvojih prednikov ne bo nič pomagala. Juh Avgust: sem se postaral med stenami Ob 42 letnici sodne palače ali kako sem prišel v eni uri iz šolske klopi k uradni mizi Ko sem bil pred nekaj leti še v aktivni službi pri sodišču, sem sklenil za 401etnico obstoja novega sodnega poslopja napisati nekaj spominov. To sem pravočasno storil. Priobčil pa nisem takrat tega zaradi tega, da ne bi morda kdo rekel, da s^m s svojim priobčevanjem v ospredje al« da «e hoč'm »delati važnega«. Čekal sem, če bo kdo drug. kaj napisal in tako ie ta jubilej praznovala sodni ja že leta 1042. S popisom te obletnice sem torej odlašal tako dolgo, da je nekdo drugi ob takratni priliki prav zanimivo popisal ta jublej y nekem drugem listu. Kljub temu se mi zdi, da bedo tudi te moje vrstice, četudi šele Sedaj, tega al onega zanimale. Preden prične m popisovati podrobneje, nflj mi bo dovoljen kratek uvod in popis, kako sem v dobri uri pršel iz šolske klopi v sodno postlopje. Napisal sem že v »Jutiu«, kako smo se otroci pred 50 in več leti igrali in kako smo hodili v šolo. Tudi takrat je veljalo pravilo, da jih je vel:ko poklicanih, a malo izvoljenih. Otroci trstih let emo se, kakor se to zmeraj dogaja, porazgubil po dovršenem 5. razredu ljudske šole na vse strani. Ko pregledujem seznam sončen cev. ki sem si ga pred nekaj leti prepisal v Soli na Grabnu, vicEm, da nss> je bilo v prvem razredu leta 1886-87 — 53 učencev, v 5 razredu nas je bilo pa le še 37. Torej se je že v teh letih število učencev Skrčilo za 16, Kolikor je znano, jih je od učencev v 5. razredu umrlo že 15. Imam namreč s.;ko iz 5. razreda ljudske šole na Grabnu. Sredi med nami sedi nekoč spošno znani priljubljeni učitelj Kruleč, ki nam je v 5. razredu igral med pevsko uro na violino. Mogoče sem se zmotil pri številu že umrlih sončen cev, ker jih je lahko v tem času Bog ve kje že več no svetu umrlo. Kolikor mi je znano, sta postala le dva od takratnih soočen cev 5. razreda duhovnika, in sdcer: B-aznik Alojzij, iz znane Blaznikove rodbine na Starem trgu. Ta je umrl v Amerik", kot duhovnik. Goli Alojzij, o. d. ^trausov«, iz Trnovega pa je postal frančiškan in je umrl kot p. For-tunat v Novem mestu. Vsi ostali smo zašli ▼ najrazličnejše poklice. Nekateri od njih so bili že v takratni mladosti nesrečni. Eden od njih (Sever) se je ubii 9 kolesom 18. avgusta 1899, drugi se je baje zastrupil z neko cvetlico, tretji na je obupal nad življenjem zaradi prehude mačehe. Nekdanji naša šolska ravnatelja: Belar in Raktelj sta že davno v grobu. Pa tudi takratni učitelji: žuraer. KcV^lj. Kruleč, Smre-kar. Kak s in mnogi drugi že davna j razpadajo v zemij i. Nekateri naših takratnih součencev sc se sli učit obrti ali v trgovino, druge pa so poslal starš] v srednje Sole. Najpridnejši učenci so dovršili gimnazijo lepo do konca, mnogi pa smo obtičali že k^r na prvih stopnicah. Eden izmed onih mnogih »grešnikov«, ki s® niso posebno daleč spv&r j> sali« v srednji soli, bil tudi jaz. Prvo šolo smo »s pomočjo« strašnega potresa leta 1895. še kar ugodno dovršil L Toda kmalu potem 90 je "voz irsravil. Grščina, kateri se mnogi takratni dSjaki nismo mog-i privaditi, je bila s svojimi hieroglifi res že takrat muka za učence. Seveda, če b se lahko učiL grščino v humorističnern smislu, n, pr. »hipoton«. areton. le prim' ga za frakon« itd., bi že še šlo. toda cirkumfleksi ter vse druge kljuke so nam delale preglavice, preko katerih se mnogi nismo mogli povzpeti. Kakor hranim še danes vsa ljudskošo'sika sprčeva-a, ki so bila kar lepa. tako gledam včasih tudi gimnazijska. Ta spričevala so pa bolj »mizerabel« V I. in N šoli so še videti »gut« m »befriedigend«. v III šoli se pa sveti samo še »genuged«, vmes se pa blišči »nicht-genijgend* v grščini (dr. Debevc) in v matematiki (Peterle). Kar je veljak glede grščine, je veljalo tudi glede matematike. Tudi ta marsikomu ni šla. Nekateri takratni učenci pred 40 in več leti smo tako »temeljito študirali«, da smo skoraj vsak razred kar po dvakrat obiskovali. Seveda ni blo to staršem v veselje, nam pa ne v čast. Če nismo namreč v enem letu »vsega predelali«, smo pač dvskrat začeli z eno in isto tvarino. Tako je obstojala možnost, da bi pri tem našem »vztrajnem studiranju« imeli čast, da bi nam do 8 šole zrasle že brade. Da pa ne bo naše »temeljito studiranje« komu v pohujšanje, poudarim, da se je d*l*» tudi grščina in matematika 9 pridnostjo obvladati. Vzrok na?ega počasnega napredovanja so bile po večini le naše muha igranje in nase misli, ki so kljub mladosti že preveč begale za zapeljivimi mladimi Evinimi hčerkami. Doma pa je bilo za šolski neuspeh seveda nešteto izgovorov Tudi glede dijakov, ki smo hodili skupa i v ffmnazijo, sem si preskrbe! iz šolskih »perjoh« imena takratnih so-učencev. (Dalje.j Vsi mislimo nate svetnik nas, Martine, ki radi imamo življenja rozine. Bo prišla smrt bleda oj, svet zdaj adi j o, v slov*6 po Šentjanža še gremo v birtijo. Iz krčme bo duša zletela v nebesa, tja kamor so gnala Elijo kolesa. Pred sodbo stopila in vsa bo vesela ko božja jo roka bo tesno objela. >Odpuščam ti grehe na prošnjo Martina, se nisi branila ne petja, ne vina. Vsi litri in sodi na svetu so prazni, za dušice vinske to hude so kazni. Pokore so polni prav vsi tvoji mehi, in v knjigi življenja izbrisani gTehi. K Martinu zdaj pojdi, ima ključe od hrama, tam vedno je družba nikdar ne boš sama. Franceta pozdravi in stisni desnico, veselo zapojte njegovo .Zdravljieo*. Vodnik je ob čaši prav poleg Medveda in Simon stoletnik z Antonom soseda. Zamišljen je Ivan, o svetu le sanja in ljubim Slovencem bi rad dal še branja. Besede njegove bi vsi zaslužili, injekcije hude, da bi jih čutili. Tja v hram pojdi, duša, raduj se ob vinu, za god nazdravljajte svetniku Martinu.« Patron gosk in sodov, pozdravljen v raj bodi, Franceta sZdravljica« med nami naj hodi. Mara Tavčarjeva Križanka štev. 44 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. postaja na progi Maribor—Velika Kaniža, 8. obvladati, premagati, 14. predlog, 16. del kroga, 17. tajiti, odklanjati resničnost, 19. število, 20. duševni bolnik, 22. pokrajina v Španiji, 24. predlog, 25. preprost, ljubek, prisrčen, 28. del telesa. 29. japonski fižol, 31. japonsko mesto, 33. izhlapevek, 35. žensko ime, 37. glasbena kratica, 38. hudobni duh, 40. elektroda, 42. češka vprašalnica, 43. ploskovna mera, 45. prometna naprava, 46. nekdaj so tako imenovali posteljo z baldahinom, 47. obvestiti, 51. moško ime, 52. ugotovitev vrednosti, sposobnosti, 53. zoprn, upirajoč se, nasproten, 54. obrok hrane (množ.), 56. solidaren, skupen, 57. plemiški naslov, 59. skupina ptic, 61. vzklik, 62. predvojno ljubljansko podjetje, ki je skrbelo za reklamo, 64. del postelje, 66. nada, hrepenenje, 67. podredni veznik, 69. priča davnine, 71. prijatelj (franc), 72. ploskovne mere, 73. vzklik, 74. hudobni, nenaklonjeni, 75. pogreške, 76. gora na Koroškem, 77. turški državnik, 79. noben stanovanjski prostor ni brez njih, 81. grška boginja krivice, 83. pritok Urala (množ.), 84. žensko ime, 85. nepokorščina, neposlušnost, 86. zaklinjati, na vso moč prigovarjati, 89. arabski konj, 90. tekočina, Id jo proizvajajo s suho destilacijo kislih soli, 92. njihov dan je ob petkih. 94. skupina brazd, 96. njegov nauk je cerkveni zbor v Niceji obsodil, 97. stranice trikotnika, 98. s povreslom povezano žito. Navpično: 1. slovenska slikarica, 2. obrok hrane, 3. svetopisemska oseba, 4. obleka (srh.), 5. predlog. 6. znak za kemično prvino, 7. južno sadje, 8. zapovedati, dati povelje, 9. drvarjevo orodje, 10. začeten, pripravljalen, 11. vplivam na čustva, 12. starogrška pokrajina. 13. v apatiji, 14. zavitek, zavoj, 15. razpravljanje, razgovor, 18. znak za kemično prvino, 21. kavni dodatki, 23. izboljšanje zdravstvenih razmer, 26. Prešernov prijatelj, 27. vzklik, 30. skrhana, neobčutljiva, 32. pariški dnevnik, 34. gora na Primorskem, 36. privažanje, pripe-ljavanje, 39. priložnost za pevca, da se uveljavi, 41. spremenjen tako. da ni več za človeka užiten. 43. največji del sveta, 44. vrsta divje koze, vrsta umetne pesmi. 46. oponašati glas kokoši, 48. država v USA, 49. potovati na božjo pot, 50. pevski glas, 55. umolkniti, utihniti, 56. slezena, notranji telesni organ. 57. del Vojvodine. 58. grška črka. 60. pijača, ki zbuja tek, 63. del mošeje, 65. oblika zaimka ona, 68. del noža, 69. prenašale! sporočil. 70. naprava, pri-stroj, 72. finsko pristanišče. 74. vedeti, naučen biti, 78. v zdravilstvu uporabljana hlapljiva tekočina, 79. osma in druga črka besede pod 60. navpično, 80. blago, 82. vse-učiliško mesto v Angliji, 85. italijanski spolnik, 87. sorodnik. 88. moško ime. 91. vzklik, 93. kvartaški Izraz, 95. glasbena kratica. REŠITEV KRIŽANKE 8T. 48 Vodoravno: 1. lokavo, 6. Pazin, 10. žoli-ca, 15. obara, 17. bar, 18. Nepal, 19. Ga, 21. očesa, 23. Milan, 24. da, 25. Ant. 27. eh. 28. tlaka, 29. ol, 30. Got, 31. tara, 33. ime, 35. Jud, 37. Gobi, 38. ara, 40. pet. 42. bob, 43. cekini, 46. laket, 48. palača, 50. vrag, 51. raja. 5z. Kosovo. 55. Žamet, 57. Živina, 61. ms, «3. ton, 65. zel, 66. peta, 68. pen, 70. Pad, 72. cona, 74. ido, 75. de, 76. okopi, 77. os, 79. Krk. 80. ti, 81. datum. 83. komik, 86. sa, 87. davek, 88. por, 90. bežen, 92. red ni k, 93. novec, 94. nerode. Navpično: 1. Logatec, 2. ko, 3. Abo, 4. Vače, 5. orehi, 7. ab, 8. zamašek, 10. želod, 11. opal, 12. lan, 13. 11, 14. apatija, 16. as, 18. ni, 20. Ana, 22. Ate, 23. maj, 24. Dob, 26. trak, 30. goba, 32. Arizona, 34. mi, 35. Ud, 37. Golovec, 39. au, 40. pagat, 41. teren, 42. Ba, 44. Edo, 45. Ivo, 46. laž, 47. tat, 48. paž, 49. čin, 52. Kopitar, 53. sito, 54. vo, 56. Molotov, 58. iz, 59. Dok, 60. Adakalo, 62. ne, 64. da, 67. Edi, 68. petek, 69. som, 70. pik, 71. Domen, 73. NRS, 75. davi, 78. siže, 81. dan, 82. uk, 84. ob, 85. ker, 87. d. d., 88. po, 89. re, 91. no. Zlogovniea št. 44 a — al — ba — bel — berg — bnb — eo — ci — da — de — dl — ev — fer — gu —I — ja — ka — lu — me — me — mit — nI — ni — nja — o — por — ra — re —rt — ri — si — sred— ten — ter — to — us — va — vas — ver — vid — vol. Iz teh zlogov sestavi 13 besed s pomenom: 1) vas v Bohinju, 2) mesto na Portugalskem, 3) Izraelski kralj, 4) strelno orožje, 5) izumitelj tiskarstva, 6) balkanska država, 7) najsvetlejša zvezda stalnica, 8) grške boginje maščevalke, 9) poglavar hudičev, 10) zvezda jutranjlca, tudi: hudič, 11) celina, 12) bela mravlja, 13) reka v Zadnji Indiji Prve in nato zadnje črke, oboje brane navzdol, povedo po naše znani rek: Pack SChlagt sich, Pack vertragt sich. Rešitev zlogovnice štev. 43 1. Sahara, 2. Moliere, 3. Odra, 4. Laponci, 5. Staroslav, 6. Nemanjiči, 7. Montevi-deo, 8. ćikago. 9. Zagorje, 10. Vipava, 11. Singapur. 12. Uskovnica, 13. Odesa, 11. avtomobil, 15. satira, 16. Kemal, 17. Ga-vrizankar, 18. Nagasaki, 19. Rosana, 20. Dalmacija. t. Samo od lastne moči zavisi usoda vsakega naroda.« Koprive in debelejša jafca Koprive imajo v sebi razne hranilne snovi. Zlasti so priporočljive za krmljenje svinj in kokoši. Koprive je treba posušiti v senci, nato pa jih raztrositi po prostoru, kjer je dovolj zraka. Ce jih lepo zdrobljene dajemo kokošim med pičo. bomo kmalu opazili uspeh. Kokoši bodo začela nesti debelejša jajca. Priporočljivo je. da zdrohijene, posušene koprive pomešamo s pšeničnim! otrobi, vse skupaj poparimo s kropom in tako mešanico natreeemo našim kokoši m. Poraba vžigalic v Nemčiji Koliko vžigalic je v eni škatlici? To vprašanje zanima danes marsikaterega potrošnika. Strokovnjaki, ki so v tej stvari izvedeni, so ugotc^vili. da vsehuje vsaka normalna škatlica od 55 do 62 vftZgaHc. Razlka. ki nastane pri posameznih š^at!:-cah, gr© na račun razn h nrr-drosti v strojih, ki režejo les. Nem&na porabi vs-:k dan 400 milijonov vžigalic ali v letu 147 milijard klinčkov. Schriftleiter - Urejuje: Rudolf Ožim. — Fttr »Narodna tiskarna A. G.« al« Drnckntelle Za »Narodno tiskarno d. d.«c kot tiskarna*ja: Fran Jeran. — Ftir den Inseratenteil verantvvortlich - Za tnafgahil oddelek odgovarja: Ljubomir Volčič,