Murska Sobota, 4. julija 1991 • Leto XLIII • Št. 26 • Cena 29 din
Najvažnejši
je mir
Včerajšnje popoldanske
Predsedstva Republike Slovenije sta se udeležila tudi predsednik predsed-stva SFRJ Stipe Mesič in ^an predsedstva dr. Vasil ■upurkovski. Predlagala sta štiri predloge za razrešitev agresije nad Slovenija ki jih je Predsedstvo Republike Slovenije tudi Priznalo.
I Stipe Mesič in Vasil T u-IPurkovski sta predlagala I takojšnjo prekinitev so-1 praznosti najkasneje do 1 ure, ločitev oz. razdva-l jnnje enot teritorialne ob-UJhabe in JA, njihovo de-I blokado in njihovo vrni-I lev v izhodiščne vojašnice, I Pa tudi povratek odreda I ^ezne milice v izhodiščni Položaj. Tretji predlog 1 zahteva takojšnjo izpusti-7 ujetnikov na obeh | staneh, četrti pa razgovo-Ire na najvišji politični ra-I n’> na katerih je politična 1 Prašanja potrebno rešiti 1 na PolitičerTnačin.
1 n ^e(H°ge Mesiča in 1 u-|v v Vskega so posredo-I 2’ nasprotni strani, isto; 1 int110 pa so potekali tudi I Br?z’Vni razgovori s 1' eusednikom zvezne vla-I zv Markovičem in 1 liim^m sekretarjem za j i_ Qsko obrambo genera-15 Veljkom Kadijevi-
ČRNI TOREK V RADGONI
Pokrajina ob reki Muri je v torek popoldne doživela najstrašnejše ure, polne strahu pred uničevalnimi topovskimi streli in letalskimi napadi. Najhuje je bilo v obmejni Gornji Radgoni, saj so kar nekaj ur divjali hudi spopadi med pripadniki TO in JA; stari del mesta je razrušen, dve zgradbi sta goreli, prizaneseno pa ni bilo niti cerkvenemu zvoniku, v katerega so še pred kratkim potegnili nove zvonove.
topove in povzročili ogromno škode v Kerenčičevi ulici, Maistrovem trgu in Šlebingerjevem bregu. Na večih zgradbah se je pojavil ogenj. Vojaki JA v ve-
TANKI NA MEJNEM PREHODU Na območju mednarodnega mejnega prehoda v Gornji Radgoni že nekaj dni ni ne potniškega in ne tovornega prometa. Na njem »kraljujejo« tanki JA.
Foto: Jože Pojbič
jašnici sredi mesta (čez 40) so se predali.
Ponoči smo prejeli vesti o premikih tankovske kolone na meji s Hrvaško, v bližini Ljutomera. Ob 2.30 so krenili iz Presike proti Stročji vasi, 20 oklepnih vozil in tankov so nekoliko zadržale zapore pri Pristavi. Ob 4.30 uri so kre-
nili proti Cvenu, nato iz Šalinec proti Norsincem — en del se je vrnil v Ljutomer, 4 vozila so krenila proti Lukav-cem, 8 proti Križevcem.
Vse kaže, da so tudi ti namenjeni proti meji z Avstrijo.
Bernarda B. Peček
Na območju, ki ga nadzorujejo pripadniki Območnega štaba TO Murska Sobota, torej od Petanjec, preko Trd-kove na severu in vse do Lendave, so vse vojašnice pod nadzorom teritorialcev. Kakor je povedal Edvard Mihalič, so teritorialci ob 14. uri zasedli vojašnico na Hodošu, kjer so zasedli 47 vojakov JA in 12 pripadnikov zvezne policije, ob 16. uri pa so lahko vstopili tudi v vojašnico v Kuzmi, kjer se jim je predalo 17 vojakov JA, našli pa so tudi umrlega častnika.
V središču Prekmurja je še vedno napeto pri vojašnici v Murski Soboti,
ki je v bližini kopališča, zdravstvenega doma in drugih objektov. Po včerajšnji grožnji poveljujočega v vojašnici so se ponoči z njim pogovarjali predstavniki murskosoboške vlade, upajo na uspešen razplet. Po zadnjih podatkih naj bi bilo tam še čez 100 vojakov, čez ograjo pa jih je prebegnilo sedem. Od 16. do 19. ure je bil v Murski Soboti dan znak za alarm zaradi možnosti zračnega napada.
Najbolj hudo je bilo v Gornji Radgoni, kjer so se že v popoldanskih urah vneli spopad imed pripadniki TO in JA. Slednji so uporabljali tankovske
Zaenkrat dovolj zalog
V vseh pomurskih trgovinah imajo zaenkrat dovolj zalog osnovnih živil; pri oskrbi si pomagajo na razne načine, tako da do sedaj preskrba občanov še ni bila motena. Zaradi nočnih spopadov in zapor na cestah so v sredo Ljutomerčani ostali brez kruha in mleka.
Vožnja generalpolkovnika Adžiča
V t	—
zye®er Je načelnik generalštaba oboroženih sil SFRJ Bla-" ebral na beograjski tv sporočilo, ki so ga prevzele še ostale
»V.
gli verjeti, da se je lahko toliko zla in sovraštva zbralo na enem mestu ih se izrazilo v takih oblikah. Potuhnjeni so in brezobzirni. Delujejo na najbolj brutalen način. Ne upoštevajo nikogar, niti mladoletnih otrok, žensk in svojih dovčerajšnjih sosedov.
Vodstvo Slovenije je uporabljalo in še uporablja najbolj gnusne trike in prevare. Hkrati so nas zvezne oblasti nenehno ovirale in zahtevale pogajanje, medtem ko oni z vsemi sredstvi napadajo.
Izdaje so tudi v naših vrstah, največ med Slovenci. To niso bile majhne izdaje, posamezniki so predajali tudi cele enote. Hoteli so ponovitev leta 1941.
Padle so mnoge žrtve. Štab vrhovnega poveljstva in vsi pripadniki armade globoko žalujejo za svojimi umrlimi tovariši in čutijo bolečino z njihovimi najbližjimi. Močno nas pečejo rane naših soborcev. Tudi sam imam tragično izkušnjo o tem, kaj pomeni izguba najdražjih.
Na žalost nam je vsiljena vojna za obrambo države. Vojno smo morali sprejeti, saj za nas al
ternativa — predaja in izdaja — ne obstajata. Ker vsaka vojna zahteva žrtve, so te tudi v tej neizbežne. Trudili se bomo, da bo vojna, v katero smo prisiljeni čim krajša.
Težko nam je bilo, toda opomogli smo se in prilagodili. Mnoge iluzije so izginile. Izvršili smo nujne kadrovske spremembe in okrepili svoje moči. Na nove napade smo danes ostro odgovorili.
Prizadevamo si za zaščito življenj in dostojanstva pripadnikov JLA. Nasprotnika bomo prisilili, da spoštuje prekinitev ognja in preneha z arogantnim nastopanjem. Našli bomo tudi tiste, ki se zdaj skrivajo v svojih luknjah. S podtikanjem in sovraštvom se ne zmaguje. Vzpostavili bomo nadzor in stvari pripeljali do konca. Jugoslovanski javnosti bo v kratkem spregovoril načelnik štaba vrhovnega poveljstva general armade Veljko Kadije-vič.«
Tako torej generalpolkovnik Blagoje Adžič!
Razširile so se govorice, da je prišlo do državnega udara. Te so bile »podkrepljene« s tem, da napovedanega govora Veljka Kadijeviča v torek ni bilo.
V Prekmurju je preskrbljenost trgovin z osnovnimi živili odvisna predvsem od trgovskega podjetja Potrošnik, ki skrbi tudi za veleprodajo. Te dni oskrbujejo tudi lendavski Univerza!, saj so ti popolnoma odrezani od svojega grosista MTP Ptuj. Te ,
dni je najbolj iskano blago plin, ki ga že počasi zmanjkuje, saj zaradi nevarnosti tovora in zapor na cestah niso mogli pripeljati novih zalog. Prav tako ljudje množično kupujejo baterije — tudi tu je dobava motena, ker bi jih morali pripeljati iz Ljubljane. Direktor Potrošnika Jože Kovač je povedal: »Z oskrbo do sedaj ni bilo problemov — pojavijo se \ lahko, če bo zaradi zapor moten prevoz blaga, vendar z osnovnimi živili zaenkrat ni problemov. Vse trgovine so zaenkrat odprte, kako bo v prihodnje, pa je odvisno od razmer. Najprej bomo verjetno zaprli trgovine s tehničnim in tekstilnim blagom, saj tega te dni skoraj nihče ne kupuje.« Podobno razmišljajo tudi v Vesni Ljutomer, kjer so imeli te dni trgovine v glavnem zaprte zaradi nevarnih razmer ljudje sploh ne pridejo na delovna mesta, zato bodo morali opraviti nekatere prerazporeditve. V sredo niso mogli prodajati kruha in mleka; zaradi nočnih spopadov peki niso mogli speči kruha, zaradi zapor na cesti pa niso mogli pripeljati mleka iz Mariborskih mlekarn. Zalog osnovnih živil je dovolj, saj so jim dali na voljo tudi blagovne rezerve, zmanjkuje pa jim mleka v prahu. Vse pomurske trgovine so v torek prodajale kvas, tudi v Ljutomeru, kjer bo tudi v prihodnje odprta
predvsem Lotmeržanka. Ostale trgovine bodo odprte tako, kot bodo dovoljevale razmere. V četrtek bodo (predvidoma) odprta vse trgovine po sobotnem odpiralnem času.
Najbolj hudo je v Ljutomeru, saj se počutijo kot v vrelem kotlu; zaprte imajo poti do Maribora, Ptuja in Murske Sobote. Mur-skosobočanci si bodo lahko organizirali preskrbo preko avstrijskega ozemlja, Lendavčani pa preko madžarskega in hrvaškega.
Iz UNZ M. Sobota v sredo ob 10. uri
V Gornji Radgoni se sliši streljanje, enote JA dovažajo municijo in prevažajo vojake. Iz Ljutomera prodirajo oklepna vozila, našteli so jih 15, prav tako prodira 14 oklepnih vozil iz smeri Razkrižja.
Mejni prehodi so odprti, razen prehoda v Gornji Radgoni, ki je zaprt in miniran. Vse vojašnice, razen murskosoboške, so v rokah TO.
• BOLNIŠNICA, 3. 7. 1991
Bolnišnica je uspela organizirati poti oziroma dovoz potrebnega materiala in zdravil. Dobili so že dva kamiona, pošiljko pričakujejo popoldne tudi z vlakom do Lendave, danes pa naj bi iz Ljubljane še odpeljal kamion s potrebnimi materiali in zdravili. Delo poteka po dogovoru, ob včerajšnjem alarmu so se zdravstvene ekipe takoj zbrale, zdravniško pomoč pa je včeraj iskal še en vojak, teritorialec.
• POMURSKE LEKARNE, 3. 7. 1991
Lekarne so zasilno oskrbljene, danes pa bi naj preko Avstrije dobili novo pošiljko zdravil in sanitetnega materiala. Razen lekarne v Gornji Radgoni, ki je odprta samo za potrebe zdravstvenega doma, so ostale odprte.
• Občinska organizacija
RK M. Sobota
Tisti zajeti vojaki, po katere pridejo starši, lahko zapustijo zbirna centra za ujete v Pomurju. Kot smo že pisali, so zajeti pod zaščito Rdečega križa.
odmevi po svetu
IZ ZAGREBA PIŠE
Znova posredovanje trojke ES
Slovenija
rešila
Hrvaško
Ker sta bili Slovenija in Hrvaška od 25. junija samostojni in suvereni državi, ki sta se takoj ob razglasitvi neodvisnosti medsebojno priznali in ker so v glavnem vse okupacijske sile jugoslovanske vojske med agresijo na Slovenijo prodirale s Hrvaške, je sosednja republika padla na prvem, morda najbolj resnem izpitu, ki ga tako ali drugače ponavlja od 17. avgusta lani, ko se je na Hrvaškem začela oborožena vstaja kninskih Srbov. To pripombo, ki ji morda ne manjka zlobe, sem si dovolil iz več razlogov. Prvič zaradi tega, ker je hrvaški suveren dr. Franjo Tudman pred kninsko vstajo govoričil, da v Kninski krajini Hrvaška brani svojo demokracijo in demokracijo Slovenije. Ce bi bilo to res, potem bi bila Slovenija tako rekoč zbrisana z zemljevida Srednje Evrope. Drugič zaradi tega, ker je tretjina hrvaškega ozemlja pod vojaško okupacijo od začetka marca po znanih dogodkih v Pakracu, so četniki najprej napadli tamkajšnjo policijsko postajo, ki jo je nato zopet dobila hrvaška policija, potem pa je prišla vojska s tanki in zavzela položaj, ki ga ima še danes. Se pravi, da gre v najboljšem pomenu besede, vsaj za nečasten umik hrvaških oboroženih sil, v katere spada hrvaška policija.
Seveda bi lahko razloge in vzroke za trditev, da je slovenska vojska (TO in policija) rešila Hrvaško pred pogubo, nizali na več časopisnih strani, a naj bo dovolj. Napad okupacijskih sil s Hrvaške, kateri državno vodstvo je obsodilo agresijo nad Slovenijo s pospešenimi obrambnimi pripravami, vendar z nekaj neorganiziranimi poskusi v Medži-murju, da ljudje ustavijo pohod tankov na Slovenijo, v bistvu da celo prav govoricam, ki se po skrivnih kanalih valijo okoli Banskih dvorov, da ima vmes vsaj prste, če že ne kaj več, hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman. S taktičnimi potezami, dogovorom z Antejem Markovičem in razglasitvijo hrvaške samostojnosti, ki so jo ob tem dejanju pravzaprav »dali na led«, je Slovenija v hipu postala največji sovražnik bivše države Jugoslavije in jo je zaradi tega potrebno z j vojsko pokoriti. Tako so se dosedanji vojaški napadi na hrvaško ozemlje, ki so bili na zunaj samo za preprečevanje mednacionalnih sporov med hrvaškimi Srbi in Hrvati, v resnici pa so sestavni del četniškega terorizma na Hrvaškem — v hipu prenesli na slovenska tla. Bivši jugogeneral dr. Franjo Tudman je prav gotovo dobro vedel, da si s svojo vojsko ne more kaj dosti pomagati, razen tega pa bi obračun Hrvaške in jugovojske v tujini povsem drugače odmeval, kot odmeva agresija na ozemlju slovenske države. Ker pa, kot sem že nekajkrat zapisal, da Tudmanov štab največ na razkošje oblasti, ki se šopiri na Banskih dvorih, ga je za zdaj zmaga slovenske vojske v vsiljeni vojni z jugoslovanskimi agresorji rešila tako pred nezadovoljstvom hrvaške opozicije kot volilcev.
Toda, če smo pošteni, je treba priznati, da so prav razmere na Hrvaškem po 17. avgustu lani omogočile, da je vodja vojaških operacij, okupatorjev generalpodpolkovnik Andrija Rašeta, na začetku napada izjavil, da bo s Slovenijo opravil v dveh urah, oziroma da se je brutalna, neinteligentna jugovojska pred domačo in tujo javnostjo tako osmešila in ponižala kot stara kraljevska vojska na začetku druge svetovne vojne. Tudi tokrat se zgodovina ponavlja.
PETER POTOČNIK
Stran 2
Predsedujoči v ministrskem svetu dvanajsterice, luksemburški zunanji minister Jacques Poos, je poslal posebno pismo premieru Anteju Markoviču ter predsednikom Slovenije, Hrvaške in Srbije, Milanu Kučanu, Franju Tudmanu in Slobodanu Miloševiču. Vsebina pisma .se nanaša na Poosoova intenzivna prizadevanja, da bi napetost v Jugoslaviji popustila in da bi se razmere obrnile na bolje.
Svoje akcije je minister Poos, ki je bil doslej predsedujoči v ministrskem svetu ES, krmilo je medtem prevzel Nizozemec, zunanji minister Van Den Broek, utemeljil z neuspehom mirovnega načrta treh evropskih ministrov z jugoslo
SVET JE ZASKRBLJEN
Evropska skupnost je sklenila poslati v Beograd visoke predstavnike treh držav, ki naj bi pripravili teren za prihod skupine opazovalcev Skupnosti. To je odgovor Evropske skupnosti na zahtevo Rima.
V sporočilu italijanskega zunanjega ministra so sporočili, da se bo misija Evropske skupnosti se-šla z zveznimi oblastmi. Za tem bo odpotovala v Ljubljano in to v okviru priprav druge misije opazovalcev, ki bo na višji ravni. Italijansko ministrstvo je napovedalo, da bo prek Gorice v Ljubljano odpotoval visok italijanski predstavnik. S pomočjo italijanskega konzula v Ljubljani bo sodeloval pri tehničnem uresničevanju sporazuma, ki ga je spodbudila ministrska trojka Evropske skupnosti.
Nizozemski ministrski predsednik Lubers je izjavil, da podpira idejo o prihodu skupine opazovalcev Evropske skupnosti, ki bo nadzorovala premirje. Nizozemski zunanji minister pa je izjavil, da bodo nalogo opazovalcev določili na sredinem sestanku konference o evropski varnosti in sodelovanju v Pragi.
Dvanajst držav je v torek zvečer iz Bruslja poslalo takojšen poziv vsem sprtim stranem v Jugoslaviji, da ustavijo sovražnosti
in spoštujejo sporazum o premirju. V sporočilu je rečeno, da so vlade evropske dvanajsterice skrajno zaskrbljene zaradi položaja v Jugoslaviji. Države Evropske skupnosti so hkrati sklenile, da bodo v Jugoslavijo poslale trojico visokih diplomatskih funkcionarjev iz Luksemburga, Nizozemske in Portugalske z namenom, da raziščejo okoliščine za opazovalno misijo, ki naj bi v Jugoslaviji nadzirala ustavitev ognja in ustvarjanje pogojev za mirna pogajanja med sprtimi stranmi. V opazovalnih krogih v Haagu poudarjajo, da je treba dramatični položaj in oborožene spopade v Jugoslaviji takoj ustaviti ter da je treba začeti mirna pogajanja za razplet krize. Evropska skupnost je pripravljena storiti vse, kar je v njeni moči za uresničitev tega predloga.
Nemški zunanji minister Genscher, ki je obiskal Beograd, v Beljaku pa se je sestal tudi s predstavniki slovenskega vodstva, je po pogovorih svetoval vsem stranem, vpletenih v spopad, da takoj ustavijo ogenj. Minister Genscher je to dejal v intervjuju za televizijsko postajo SAT 1 kmalu po vrnitvi iz Beljaka. Zunanje ministrstvo v Bonnu je medtem sporočilo, da se je Genscher začel pripravljati za sklic odbora držav evropske varnosti in sodelovanja.
Prispevki Slovencev v tujini
Na pobudo številnih slovenskih organizacij in posameznikov v tujini ter Slovencev, ki so na začasnem delu v tujini, je slovensko ministrstvo za finance odprlo devizni račun za vplačilo prostovoljnih prispevkov. Številka računa je: 50100-620-133-25731-11723/4 s pripisom Za obrambo suverenosti Slovenije.
PODPRLI POBUDO EVROPSKE SKUPNOSTI
Tudi na posvetovalnem komiteju Varšavskega pakta v Pragi, na katerem so ta organ razpustili, niso mogli mimo razmer v Jugoslaviji, še posebno v Sloveniji. Vse države so podprle pobudo Evropske skupnosti, ki predvideva politično rešitev krize.
Opozorilo jugoslovanskim generalom
Na hude obtožbe generala Rašete, da so'bile nekatere karavle na meji med Slovenijo in Avstrijo brutalno zavzete tudi ob pomoči Avstrije, so takoj reagirali v avstrijskih krogih, ki so ostro zanikali takšno možnost. Obrambni minister sosednje Avstrije je v televizijskem dnevniku avstrijske televizije opozoril jugoslovanske generale, da se s takšnimi izjavami ne gre igrati. Ponovil je, da je Avstrija na Koroškem in Štajer-
skem uvedla posebno vojaško stanje pripravljenosti, kar je razumljivo zaradi vojne v Sloveniji in zaradi tega, ker so jugoslovanska letala med bombardiranjem večkrat kršila avstrijski zračni prostor, več raket pa je zadelo cilje in eksplodiralo na avstrijskem ozemlju. Ta nepremišljena izjava generala Rašete utegne imeti daljnosežne mednarodne posledice.
Tudi Makedonci iz JA
Predsednik Makedonije Kirov Gligorov je pozval vojake iz svoje republike, da se lahko, če to želijo, vrnejo domov in zapustijo JA. Predsedstvi Makedonije in Slovenije sta se dogovorili, da se bosta o načinu vračanja dogovorila Rdeča križa Slovenije in Makedonije. Predsedstvo Republike Slovenije izraža pripravljenost, da se vrnitev na tak način omogoči tudi zajetim vojakom iz vseh drugih jugoslovanskih republik.
vanskimi zveznimi in republiškimi predstavniki. Sicer pa je Poosovo pismo povezano • z Markovičevim odgovorom na petkovo pismo predsedujočega med voditelji dvanajsterice, luksemburškega premiera San-terja. Ta je namreč od Markoviča zahteval, da mu odgovori o dejanskem položaju v Jugoslaviji, kar naj bi bilo neposredno povezano z odločitvijo Konference o evropski varnosti in sodelovanju in aktiviranjem kriznega mehanizma te konference.
Sicer pa je zahodnoevropska ministrska trojka v nedeljo odpotovala v Jugoslavijo na novo posredniško misijo. Ti so se zelo intenzivno vključili v diplo
matska prizadevanja za rešitev jugoslovanske krize in za takojšnjo ustavitev vojne v Sloveniji. Med obiskom v Beogradu so se pogovarjali z jugoslovanskim zunanjim ministrom Bu-dimirjem Lončarjem in srbskim predsednikom Slobodanom Miloševičem, »nadzorovali« pa so tudi razglasitev hrvaškega predstavnika Stipeta Mesiča za predsednika predsedstva Jugoslavije. V ponedeljek zjutraj pa je zahodnoevropska ministrska trojka dopotovala v Zagreb, kjer so se v Banskih dvorih pogovarjali s hrvaškim predsednikom dr. Franjem Tudmanom in slovenskim predsednikom Milanom Kučanom.
Tudi nemški kancler Kohl je zahteval ustavitev ognja in uporabe vojaške sile v Sloveniji. Po Kohlovih besedah obstaja nevarnost, da bodo nekateri deli jugoslovanske armade krenili po lastni poti, kar bi po kanclerjevih besedah imelo velike posledice.
Nemški zunanji minister Genscher je dal izjavo nemški televiziji, v kateri je rečeno da jugoslovanska armada deluje na svojo roko in je ušla političnemu nadzoru. Zato je treba storiti vse za ustavitev ognja in nesmiselno prelivanje krvi, saj oborožene sile v Jugoslaviji s silo ne morejo rešiti nobenega problema. V nekem drugem intervjuju za bavarsko televizijo pa je Genscher vso krivdo zvalil, kot je dejal, na nedemokratično armado in obtožil komunistično vodstvo Srbije za zaostritev krize v Jugoslaviji. Ocenil je, da jugoslovanska armada ni v skladu z demokratičnim razvojem v posameznih jugoslovanskih republikah. Ukaza za vojaško posredovanje v Sloveniji po njegovem ni dala zvezna vlada temveč vrhovno poveljstvo armade, ki se je osamosvojilo in deluje brez ustavnega pooblastila.
Britanska vlada zahteva takojšnjo prekinitev spopadov in umik vojakov obeh strani na izhodiščne položaje.
Vojska
pod civilni
nadzor
Ameriško zunanje ministrstvo meni, da so razmere v Jugoslaviji še vedno napete, da pa je opazen določen napredek pri pogajanjih. To je bilo med drugim rečeno na redni tiskovni konferenci v tem ministrstvu. Ameriško zunanje ministrstvo pozdravlja izvolitev Stipeta Mesiča na čelo jugoslovanskega predsedstva, saj upajo, da bo vojska prešla pod civilni nadzor. Potem ko uradni Washington izraža upanje, da se bo krhko premirje ohranilo, hkrati tudi poziva prizadete strani, naj pokažejo skrajno zadržanost in se izogibajo medsebojnim provokacijam.
DEMONSTRACIJE PODPORE
V številnih mestih po svetu so se minule dni zbrali pripadniki slovenskih, hrvaških in drugih manjšin, živečih v tujini, na demonstracijah v podporo ogroženi demokraciji v Sloveniji in na Hrvaškem. Tako je bilo v številnih nemških mestih, v Melbournu v Avstraliji pa je več sto pripadnikov slovenske in hrvaške manjšine od avstralskih oblasti zahtevalo priznanje Slovenije.
Tudi v številnih ameriških mestih so Slovenci in Hrvati organi-
Avstrija podpira
Slovenijo
Mirno lahko rečemo, da je za uveljavitev slovenskih stališč vsv tu največ naredila sosednja Avstrija. Ves čas je namreč v ospre“J vseevropskih diplomatskih prizadevanj, usmerjenih v politično urej nje krize v Jugoslaviji. Avstrijska vlada je odločno zahtevala sestan^ predstavnikov vseh 35 držav članic Konference o evropski varnost^ sodelovanju, da bi se pogovorili o razmerah v Jugoslaviji. Tako je’ strijski zunanji minister Alois Mock dosegel, da so sprožili obanie nizma Konference o evropski varnosti in sodelovanju za prepre® nje oboroženih konfliktov. Medtem so se visoki predstavniki sešli na Dunaju, zatem pa še v Pragi, kjer so se sešli politični direk ,f ji zunanjih ministrstev članic Konference o evropski varnosti ins0 lovanju.
Poleg tega je v Washington odpotoval generalni sekretar aysW skega zunanjega ministrstva, da bi ameriškim oblastem pojasni1, ■ strijska stališča do krize v Jugoslaviji, pa tudi to, zakaj Avstrija pouP ra Slovenijo.«
Britanska podpora Sloveniji
Britanski zunanji minister Douglas Hurd je za BBC >ZJ3' vil: »Obtožujem jugoslovansko armado, ker mislim, da je mi-nil čas, ko je bilo mogoče državo obdržati skupaj s streljanje^ njenih državljanov.« Poudaril je, da imajo Hrvati in Sloven pravico do samoodločbe.
Tudi Švica pozvala k dialog
Švica je obsodila uporabo sile zvezne vojske v Sloveniji la k prenehanju nasilja ter začetku dialoga na načelih KySE- |jsj. pravico do samoodločbe, nedotakljivosti meja, spoštovanje plu čne demokracije in človekovih pravic ter pravne države.
Hrvaška ni obrnila hrbta
Ljudje in vodstva hrvaških strank so ogorčeni zaradi brut3^. in zločinov okupatorske armade na ozemlju države SloveniJ6' nem kritizirajo sedanjo držo hrvaške oblasti, ki so sicer preneha šiljati nabornike v JA in vplačila v zvezni proračun, vendar D150- ni-odpoklicali vseh državljanov iz okupatorske vojske. »Slovence smo obrnili hrbta, vendar pa menimo, da zdaj ne bi bilo d« se odločno uprli in udarili po jugoslovanski vojski, kajti prišlo prelivanja krvi, ob katerem bi nas lahko nerazumevajoči Zahoo dil, da smo začeli vojno,« odgovarja namestnik hrvaškega obr® ga ministra Gojko Šušek.
Po najnovejših podatkih pa Hrvaška ne bo mogla dovoliti- d3^ do njeni državljani sodelovali v spopadih na ozemlju Slovenj pp. tudi ne bo mogla dopustiti, da bodo njeno ozemlje uporabljan ligon pri nadaljnjih napadih na Slovenijo.
ZDA za »novo
konfederacijo« H
Namestnik zunanjega ministra ZDA Eagleburger je ZDA podpirajo »novo konfederacijo« na tleh Jugoslavije. Sp. četudi trditev, da vlada ZDA ne namerava priznati neodvisnosti junije in Hrvaške. Dodal pa je, da ZDA ta hip nasprotujejo razK goslavije samo zato, ker se bojijo, da bi temu sledil val nasuJ stabilnosti.
»Pravic narodov ni
mogoče zadušiti«
»V Jugoslaviji ni mogoče in se ne sme zadušiti pravic in nih teženj narodov,« je na veliki praznik svetih Petra in P®*'vej P’ množico vernikov na Petrovem trgu povedal papež Janez r »Danes se moje misli obračajo posebej k dragim ljudem n škem in v Sloveniji. Čutim se blizu vsem, ki objokujejo mrtve’ ne, vsem, ki živijo v bolečini in strahu.«
Pomoč iz Avstrije
c Pr' Ob obisku na mednarodnem mejnem prehodu Holme Prevaljah sta avstrijski notranji minister Franz Loschnak • roški deželni glavar Christof Zernatto izrazila solidarnost s venskim narodom, ki ob koncu 20. stoletja v srcu Evrope vlja vsega obsojanja vredno agresijo jugoslovanske V°J Obljubila sta pomoč v hrani, zdravilih, sanitetnem materi3^! drugem. Povedala sta, da je Avstrija pripravljena prevzet ranjence.
zirali. protestne akcije in zbirali podpise za protestna pisma in izjave, ki sojih naslovili na ameriško vlado in kongresnike.
Slovenci, ki živijo v Britaniji, so več dni zaporedoma protestirali pred jugoslovanskim veleposlaništvom v Londonu. Spontano so tudi ustanovili slovenski krizni center, od koder bodo organizirano pojasnjevali slovensko stališče in poskušali vplivati na britanske politične in družbene inštitucije. Na tržaškem osred-
njem trgu Unita je bilo Pr^ jio'^ zborovanje proti agresij ^|ed niji, ki so ga skupaj Pulija35*), venske organizacije m njz3• levičarska mladinska o S |e ja, mirovniška organiz® -gCl čarska kulturna zveza katoliška kulturna zveza p Slovenski študentje in v /br naju živeči Slovenci na demonstraciji sredi ^je dobne demonstracije s v Kolnu in zahtevah |jr' neodvisnosti Slovenije ške.
VESTNIK, 4.
ffSTHK
| POSEBNA IZDAJA • MURSKA SOBOTA, 3'. JULIJA 1991 • KOlSNKIADAS
Sekretar Rdečega križa, odgovoren za Železno županijo na Madžarski, je v ponedeljek na hodoški mejni prehod pripeljal pošiljko, pomoč sambotelske bolnišnice. Bilo je petnajst steklenic krvi (Rh-negativne) ter deset steklenic krvnih derivatov. Ponudeno pomoč sta prevzela občinski Rdeči križ ter soboška bolnišnica.
Morda še nekaj stavkov o razmerah na mejnem prehodu Hodoš. V opoldanskih urah je bilo ob meji povsem mirno, ljudje so opravljali dela na polju, državno mejo pa je prestopil le en potnik. Le nekaj tovornjakov, napolnjenih s tovorom, je čakalo ob robu ceste, da bi jih po potrebi premaknili na cesto za barikado.
mh
ranč
IZ SOMBOTELA
v v	v	v
ZAJETI VOJAKI POD ZAŠČITO RDEČEGA KRIZA
Delegacija občinskega Rdečega križa Murska Sobota je v ponedeljek obiskala zajete vojake jugoslovanske vojske, ki jih štejejo, kot je povedal slovenski minister za informiranje, Jelko Kacin, za vojne ujetnike. Minister je večkrat povedal, da so pod zaščito mednarodnih konvencij, to pa je predvsem tretja ženevska kon
vencija, sprejeta 1929. o zaščiti vojnih ujetnikov. Po njej se mora varovati telesna nedotakljivost, osebnost in čast zajetih vojakov, varovati jih morajo pred nasiljem, zastraševanjem in žalitvami, prav tako ne smejo biti izpostavljeni javni radovednosti. Po ženevski konvenciji morajo imeti možnost prejemanja in oddajanja
poštnih pošiljk, zdravniške oskrbe in osebne higiene.
Delegacija občinskega Rdečega križa je ugotovila, da se z ujetimi vojaki ravna v skladu z mednarodnimi določili. Poskrbljeno je za njihovo prehrano, higienske razmere, obiskuje jih zdravnik, imajo pa tudi možnost občasnega telefoniranja ter prejemanja in oddajanja
poštnih pošiljk. Zajeti vojaki so z razmerami bivanja v glavnem zadovoljni.
Sicer pa tudi soboški Rdeči križ opravlja svoje poslanstvo in naloge po mednarodnih pravilih. Imajo sezname zajetih in ranjenih vojakov ter na telefonske klice o njih obveščajo svojce.
mh
r—-----------;-------------;
Bolnišnica v ponedeljek
Zaradi vojnih razmer in po pregledu materialnih rezerv in zalog so se v soboški bolnišnici odločili, da odpustijo vse bolnike, ki niso nujno potrebni bolniške oskrbe. Odpustnice' pa niso napisali nikomur, ki zaradi cestnih barikad ne more domov. Tako so imeli 28. junija v bolnišnici 433 oskrbovancev, dva dni pozneje pa 316. Prav tako so odpovedali naročene ali načrtovane operacijske posege ter nenujne preglede, saj ne morejo vedeti, do kdaj bodo blokade oziroma kdaj se bodo razmere uredile. Ob sprejetih ukrepih sta dr. Trček ter direktor bolnišnice, magister Emerik Zver, povedala, da imajo vsega relativno zadosti, čeprav jih skrbi, kako dolgo bodo trajale zapore in kako bo z uvozom potrebnega materiala iz tujine.
Bolnišnično oskrbo so zaradi spopadov ponudili 26 poškodovancem in bolnikom. Okrepljene ter strokovno in ubrano pa so delale ekipe kirurškega oddelka, delavci pa so odklonili plačilo za dodatno delo.
V ponedeljek so po formalnem dogovoru o premirju sprejeli tudi sklep, da zdravstveni delavci lahko gredo na dopuste, vendar morajo ob pozivu takoj priti na delo.
Čeprav še ni čas, da bi lahko delali sklepe ali pod vsem potegnili črto, pa je že sedaj jasno, da soboška bolnišnica ne more delati v vojnih razmerah. Nimajo primernega zaklonišča, saj so se ob splošnem alarmu preselili v kleti, ki imajo okna in niso bile grajene v zaščitne namene. Prav tako nimajo plinskih mask in drugega. Bolnišnico sicer ščiti znak Rdečega križa, ki so ga dali na strehe, vendar je upoštevanje le-tega stvar humanosti vojske.
mh
IZ. POMURSKIH PODJETIJ
NEPRECENLJIVA ŠKODA
Opešano, če že ne uničeno slovensko gospodarstvo si po zadnjih dogodkih, ki jih je povzročila neusmiljena agresija jugoslovanske armade, še dolgo ne bo opomogla. Pri naših željah in načrtih, ki so bili tako zaverovano uprti v evropsko gospodarstvo in v čim hitrejši razvoj Slovenije, bo ta korak zastal. Najprej bo potrebno popraviti neprecenljivo škodo na objektih, cestah, tovarnah ... Ranjena slovenska duša pa bo ostala zaznamovana za vedno.
Pomurska podjetja so najhujši čas vojne agresije doživljala različno. Večina jih je zaprla svoja vrata v petek opoldne, ko so alarmi označevali zračne napade in odpr
V ponedeljek dopoldne je bila posebna izdaja Vestnika za marsikaterega prebivalca v pokrajini ob reki Muri edini informator.	foto: bbp
Jokal se je kot otrok, ko je polagal na asfalt medalje in priznanja, ki jih je prejel kot borec NOB. Bilo je le nekaj minut pred prihodom tankovske enote v Gornjo Radgono.	foto bbp
la v ponedeljek ali torek v Pomurskih mlekarnah so v teh kriznih dneh delali praktično ves čas. Kot je povedal direktor Rotdajč, je dovoz mleka potekal normalno, prav
tako tudi predelava, motena je bila le distribucija, ki je lahko potekala samo do Mure. »Škodo je zaenkrat še težko oceniti,« je dejal Ivo Rotdajč,« od prejšnjega četrtka do torka smo imeli za naročil 130 ton mleka, koliko bomo lahko poslali, pa je vprašanje. Prisiljeni bomo iskati nova skladišča, saj so dosedanja polna predvsem zaradi manjše porabe velikih odjemalcev — zdravilišča, hoteli ...«
V Tehnostroju — Moderni opremi proizvodnja v teh kriznih časih ni pojenjala. Delavci so prihajali na delo z lastnimi prevozi, prek mostov peš. Ivo Tivadar je dejal, da imajo zaenkrat še dovolj reprodukcijskega materiala, če pa bo blokada trajala dalj časa, bo proizvodnja motena. Največja težava Moderne opreme so stroji za žetev, ki jih izdelujejo za nemškega kupca in ki jih je potrebno še ta teden spraviti čez carino. Zaradi cestnih blokad ne vedo, kako bodo to storili.
Soboška Mura je z delom prekinila v petek popoldne in začela s kolektivnim dopustom. Zaradi obvez do tujih kupcev pa so se delavci skupnih služb, obratov v Murski Soboti in Lendavi za stroje ponovno vrnili v torek. Sicer pa je tudi v dneh najhujše agresije Mura poskušala poravnavati svoje obveznosti do tujih kupcev. S pomočjo carine, UNZ in TO so določene pošiljke uspeli spraviti čez mejo.
»Škoda zaradi motene proizvodnje, ki jo je povzročila brutalna agresija, je nepopisna,« nam je povedal direktor Nafte Miloš Ošlaj. Proizvodne enote Nafte delajo normalno, režija, ki je tačas nepotrebna, je na dopustu, z derivati
lahko oskrbujejo samo Prekmurje. Nekaj tovora so po železnici izvozili tudi na Madžarsko. V Nafti bodo nastalo škodo ugotovili do desetega junija.
Po besedah Toneta Kapuna izdeluje ljutomerska Krka svoje proizvode za zalogo, saj je razvoz nemogoč. Surovin za proizvodnjo, ki jih dobivajo iz Novega mesta, imajo ta teden še dovolj.
V soboškem Mlinopeku so delali vse dni, kruha so napekli veliko preveč, saj ga je po besedah direktorja Karla Pojbiča ostalo od četrtka in petka več kot 5 ton. Surovin za nemoteno peko imajo dovolj, kvas pa lastnoročno prenašajo prek blokiranega mosta na Petanj-cih.
Renata Ficko
VOJNIH OPERACIJ?
Z napadom jugoslovanske armade je v Republiki Sloveniji dejansko nastalo vojno stanje. Že doslej je bilo uničeno veliko premoženje na obeh vojskujočih se straneh in tudi med prebivalstvom že imamo prve žrtve. Prebivalci Slovenije se upravičeno sprašujejo, kdo in kako jim bo povrnil nastalo škodo. Glede na to, da je marsikatera žrtev vojaških spopadov in uničeno premoženje zavarovano pri Zavarovalnici Triglav, je le-ta dala nekatera pojasnila: »Škodnih posledic vojnih dogodkov zavarovalnice praviloma nikjer v svetu ne pokrijejo.
Škode so namreč tako velike, da jih ne more prevzeti nobena še tako velika zavarovalnica. Za oškodovanje prizadetih je potrebna angažiranost vse družbe, običajno mednarodne. Zavarovalnica Triglav bo plačnik za vse škode, ki nastanejo med vojno, pa niso v neposredni vzročni zvezi z vojnimi operacijami, in teh škod je prav tako veliko.
Delavci Zavarovalnice Triglav bomo vsem oškodovancem, ne glede na to, ali so zavarovani ali ne, pomagali tako, da si bomo na njihovo željo ogledali poškodovano premoženje, kot so na primer avtomobili in druga vozila, stavbe, infrastrukturni objekti, poljščine, ter ocenili škodo, kar jim bo lahko rabilo pri uveljavljanju povračila vojne škode. To bomo storili takoj oziroma čim bodo dovoljevale okoliščine.«
V tem času so se tudi na območju Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti že pojavili oškodovanci z zahtevami za nastalo škodo. Kako bo s povračilom škode, bo odločeno na osnovi dogovora med vlado države Slovenije in zavarovalnicami Slovenije. Za vsemi zavarovalnimi pogodbami so namreč meddržavne zavarovalne pogodbe, ki tudi izključujejo zavarovalnine za vojno škodo. Zlasti del, ki ga krijejo domače zavarovalnice, pa bo odločitev morala biti dogovorjena.
F. M.
Mejni prehod v Dolgi vasi odprt
Mejni prehod v Dolgi vasi je bil za ves promet zaprt le en dan, ko so ga obkolile enote armade, vendar so se le-te v petek predale enotam milice in teritorialne obrambe. Prehod je od takrat ponovno odprt za ves promet, žal pa je potnikov zelo malo, saj so vse poti proti mejnemu prehodu iz notranjosti Slovenije in Hrvaške se vedno blokirane. Čez mejni prehod tačas potujejo le domačini, ki obiskujejo svoje sorodnike onstran meje. Zvedeli smo, da so lendavski peki kupili na Madžarskem v sosednjem Lentiju 300 kilogramov kvasa, tako da lahko v pekarni kruh pečejo nemoteno. Tudi nekaj naših pomurskih delovnih organizacij je izkoristilo mejni prehod za izvoz blaga, drugače pa je veliko kamionov, ki so bili namenjeni na ta mejni prehod, obstalo v sosednji Hrvaški.
Na fotografiji je eno redkih vozil, ki je bilo na poti na Madžarsko, v njem pa je bil naš rojak, znani diplomat Rudi Čačinovič, ki se je napotil proti Budimpešti.
Tekst in foto: J. D.
IZREDNA SEJA SOBOŠKE VLADE
V torek je bila sklicana razširjena seja soboškega izvršnega sveta, na kateri so sodelovali tudi predsedniki občinskih zborov in predsednik skupščine. Predsednik vlade je uvodoma predstavil organizacijo dela upravnih služb, delajo do devetnajste ure, še posebej pa morajo biti organizirani tisti resorji, ki so odgovorni za preskrbo. Predstavnik policije je povedal, da je prometna varnost v sedanjih razmerah ugodna, da so stalno na obhodu njihove patrulje ter da bodo varovali tudi trgovine, ki so zaradi nočnih zatemnitev lahko tarče vlomilcev. Na seji so jim za njihovo dosedanje delo izrekli priznanje. Na štab civilne zaščite so klicali ljudje ter zahtevali, da morajo najemniki zaklonišča izprazniti. Dogovorili so se, da skladišča izpraznijo ter da bodo tako primerna tudi za daljše zaklanjanje ljudi, zanikali pa so, da ob dosedanjih alarmih skladišča ne bi bila pripravljena za sprejem ljudi.
Iz blagovnih rezerv občine so sprostili 15 tisoč litrov olja, 2 tisoč kilogramov riža ter 15 tisoč kilogramov pralnega praška. Trgovine so dobro založene, po dogovorih s predstavniki carin pa so obveščeni, da je možno blago pripeljati v Prekmurje tudi prek Avstrije. Na seji pa so sprejeli tudi sklep, da se na občinske stroške usposobi brod v Krogu, da bodo tovornjaki lahko prešli Muro tudi po tej poti.
Delavci komunale z delom zaostajajo za dva dneva, predvsem zaradi pomanjkanja tovornjakov. Predstavnik s tega področja pa je tudi izrazil potrebo, da se morajo vodna zajetja zaščititi z vojaki teritorialne obrambe, predvsem zajetji v Črnskih mejah in krogu.
Direktorica Službe družbenega knjigovodstva je zatrdila, da je v Pomurju dovolj denarja, da zaenkrat zaskrbljenost že ni potrebna, vendar je le priporočila, da naj se občani raje poslužujejo čekov in drugih oblik finančnega pretoka in poslovanja. Nekaj problemov je v Gornji Radgoni.
Morda še vest za starše, ki imajo šolajoče se otroke v Ljubljani. Izvršni svet je zaprosil avtobusni promet, da se dogovorijo z železnico, da bi skupaj organizirali prevoz teh učencev in študentov.
mh
Edina vez med Slovenijo in Hrvaško je železniški most pri Murskem Središču. Prek njega vsak dan prihajajo delavci, ki so zaposleni v lendavskih delovnih organizacijah.
Foto: JO
MUČNO PONEDEUSKO ČAKANJE
Po treh dneh negotovosti so tako pripadniki TO kot tudi prebivalci Gornje Radgone upali, da se bo z novim tednom problem okupacije mednarodnega mejnega prehoda rešil na miren način.
Kljub temu pa je tudi torek minil v čakanju in negotovosti, — ulice so bile v glavnem prazne, trgovine odprte le občasno, večina ljudi se je zadrževala v bližini stanovanja, prebivalci Panonske uliče in hiš, ki so v bližini mejnega prehoda, a se že četrti dan niso upali vrniti na svoje domove.
Tudi pripadniki teritorialne obrambe, ki so spoštovali dogovor o prenehanju ognja, so ponedeljek preživeli predvsem v upanju na skorajšno osvoboditev mejnega prehoda. Kakor je povedal načelnik območnega štaba TO Mirko
Vladimir Miloševič v Gornji Radgoni: »Pogajanj ne bo. Pogoji so jim znani, morajo jih le izpolniti.«
Rauter, jih je že zjutraj ob 5. uri zbudil alarm, saj so jim iz republiškega centra sporočili, da je možnost helikoptrskih desantov in preletov. Na take alarme so že skoraj navajeni. Ponovil se je tudi ob 17. uri, s tem da se tega dne na gornje-radgonskem območju nista pojavila ne helikopter in ne letalo. Slišali in videli so se le avstrijski helikopterji, ki pa so nad svojim ozemljem nadzorovali obmejno območje.
V ponedeljek dopoldne je bilo napovedano pogajanje, na katerem bi sodelovala polkovnik Popov, ki poveljuje tankovski enoti ob mejnem prehodu, ter poveljnik teritorialne obrambe za vzhodno-štajersko pokrajino podpolkovnik Vladimir Miloševič. Dogovarjala naj bi se ob 10. uri, polkovnik Popov pa je bil pisno povabljen na
sedež štaba. Pismeni poziv je podpisal predsednik občine Alojz Vogrinčič. Do pogajanj tega dne ni prišlo. Popov je sporočil, da izvršuje le ukaze in čaka na rešitev na najvišji ravni, Miloševič pa se je vrnil v Maribor in še pred odhodom izjavil, da pogajanja niso potrebna, saj so nasprotni strani vsi pogoji prav dobro znani.
Tudi pripadnik JA so spoštovali sklep o premirju. Večkrat so prižgali motorje tankov in si na zasedenem območju »čistili« prostor.
Iz izjav pripadnikov teritorialne obrambe, ki so imeli svoje položaje v bližini mejnega prehoda, pa smo izvedeli, da so se na okupiranem območju dvakrat slišali streli iz pištole. Najprej so jih slišali popoldne, nato pa spet zvečer. Pred drugim strelom so zaslišali krike »nemoj, nemoj«. Po strelu je bilo med vojaki veliko vznemirjenje.
Kaj se je natančno zgodilo, ne ve nihče, lahko pa predvidevamo, da je prišlo do obračunov med komandantom in pripadniki JA.
V ponedeljek so enote TO okrepili z dodatnim orožjem, tako da je po besedah Mirka Rauterja izhod oklepne enote na nasilen način nemogoč.
»Prebivalci Gornje Radgone se bojijo, da če bomo dali vojakom na voljo ob odhodu tudi vsa sredstva, ki jih'' imajo sedaj, ne bodo spoštovali prekinitve ognja. Polkovnik Popov ne pristane na pogoj, da zapustijo mesto brez orožja, ker meni, da je to predaja. Vsa sredstva, tanki in orožje, so last republike Hrvaške in bodo zagotovo vrnjena na njeno območje. Zaplenili in zadržali bi le tisto orožje in objekte, ki so na ozemlju Slovenije, kar pa je prišlo iz Hrvaške, bo tja tudi vrnjeno,« je povedal načelnik štaba.
In tako je ponedejek minil v nezaupanju: pripadniki JA ne verjamejo, da bodo naši obljubo tudi v resnici izpolnili in se ne želijo vrniti brez orožja in tankov, naši pa ne verjamejo, da tega orožja ne bodo uporabili.
Bernarda B. Peček
TUDI PROSTOVOLJCI
Enotam teritorialne obrambe in policije so se pri obrambi svojega mesta pridružili tudi prostovoljci, ki so brez uniform, vendar so s podpisom zagotovili, da bodo upošteval povelja in navodila štaba, ter da ne bodo izkoristili možnosti nošenja orožja. Iz občine Gornja Radgona se je prijavilo (oziroma so jih toliko sprejeli) 18 prostovoljcev, za katere je odgovoren Zdravko Stolnik. Mnogi jih imenujejo tudi prostovoljci-spe-cialisti ali kar prostovoljci — heroji, saj je sežig petih vozil JA iz kuhinje Elrada predvsem njihova zasluga.
bbp
Zvočniki namesto orožja
Dejstvo je, da večina vojakov JA, ki so sodelovali v agresiji, preselili močno ozvočenje na grajski hrib in začeli predvajati posebno informativno-propagandno oddajo o Gornji Radgoni. Dr. Miran Ostan je govoril o mednarodnih konvencijah, določilih, posledicah njihovega kršenja. Ravnatelj gor-njeradgonske osnovne šole Dušan Zagorc pa je predstavil mesto Gornja Radgona, mesto, ki so ga oku-
pirali. 24 vojskam, sedmim kapetanom in polkovniku je povedal, koliko otrok živi tukaj, s čim se ukvarjajo prebivalci, ni pa pozabil niti poudariti, daje Gornja Radgona festivalsko mesto, kije dolga leta sodelovalo z 11 jugoslovanskimi mesti.
Kmalu zatem je polkovnik Popov z megafonom sporočil, da pristaja na razgovore.	, ,
Prišli tudi očetje
Že nekaj dni lahko v središču Gornje Radgone in bližini štaba teritorialno opazimo dva moška srednjih letih, ki posedata in vsake toliko časa sprašujeta, če je kaj novega. Starševska skrb ju je pripeljala več kot 200 kilometrov daleč, da bi ugotovila, če sta tudi njuna sinova, ki ta čas služita v enotah JA, med 24 vojaki v bližini mednarodnega mejnega prehoda. Informacije, ki sta jih uspela zbrati prej, so ju pripeljale v Gornjo Radgono.
bbp
Ob 60 ton mesa?
Med tistimi, ki jim je te dni žal, da imajo objekte v bližini mejnega prehoda v Gornji Radgoni in v središču mesta, je tudi direktor Meso-izdelkov Branko Križan. V prostorih mesnopredelovalne tovarne je zaloga za večdnevno proizvodnjo, prav tako pa zaloga že pripravljenih mesnih izdelkov, ki bi jih morali poslati naročnikom. V ponedeljek je
bil vsak poskus, da bi jim zavojevalci mejnega prehoda dovolili odvoz pokvarljivega blaga s tovornjaki, zaman. Branko Križan se boji najhujšega: da bo tovarna Mesoizdelki oškodovana za okrog 60 ton mesa in mesnih izdelkov, kar je vredno okrog 6 milijonov dinarjev.
bbp
Pošiljka zdravil in sanitetnega materiala
V vojni so se tudi zdravstvene organizacije in lekarne znašle v nič kaj ugodnem položaju. Zaradi pomanjkanja denarja za zdravstvo tudi pomurske tudi niso imele denarja za nakup večjih zalog zdravil in sanitetnega materiala. To jim zaradi sprotnih pošiljk tudi ni bilo nujno potrebno. V trenutku vojne in zaprtja vseh prehodov čez Muro pa so se pomurske lekarne znašle v stiski. Prodaje za življenje in zdravje nujno potrebnih zdravil seveda še niso omejevali, vendar pa niso dovolili nakupov za zalogo. V ponedeljek dopoldne pa je do mostu na reki Muri le pripeljal tovornjak s pošiljko zdravil in sanitetnega materiala, ki naj bi ga dobili že v petek. Delavci murskosoboške lekarne so pošiljko preložili v avtomobile teritorialne obrambe ter osebne avtomobile.
| POSEBNA IZDAJA • MURSKA SOBOTA, 1. JULIJA 1991 • KOLČNKIADAS |
VOJNA V POMURJU
Iz soboške bolnice
Kot nam je poved®! dr. Štefan Kous, je murskosoboška bolnišnica sprejela od četrtka do včeraj zvečer 24 ranjencev, žal je en vojak umrl, en pacient je še vedno v kritičnem stanju, vsi ostali pa so zunaj življenjske nevarnosti.
Dr. Štefan Kous je tudi pohvalil Pomurce za disciplino in red, ter ker po nepotrebnem ne vznemirjajo bolnice in njenega osebja.
Zadnja vest
Izkoristili znak Rifečega križa
V nedeljo nekaj po 13. uri je pred mejnim prehodom v Gornji Radgoni pristal helikopter JA z oznako rdečega križa. Kakor se je kasneje izkazalo, pa helikopter ni prišel po ranjence, temveč je le izkoristili mednarodno oznako, da je lahko pripeljal hrano in gorivo obkoljeni vojski JA.
Nekaj pred 14. uro se je helikopter dvignil in odletel nizko, tik nad gladino reke Mure — torej po državni meji. V tem času so se spet prižgali motorji tankov, kar je verjetno del psihološke vojne.
PETERLE IN MARKOVIČ STA SINOČI OCENILA POGOVORE KOT USPEŠNE. BISTVO DOGOVORA JE, DA SE DANES ZJUTRAJ ZAČNEJO VOJAKI UMIKATI V KASARNE.
posebna izdaja
ŽUPAN SOBOTE V BOLNIŠNICI
V soboto, 29. junija, dopoldne, s.ta soboško bolnišnico oziroma kirurški oddelek, kjer je bila na zdravljenju večina poškodovanih vojakov jugoslovanske vojske, teritorialoeiv in civilistov, obiskala predsednik soboške občinske skupščine, Andrej Gerenčer, ter podpredsednica izvršnega svetia, Brigita Bavčar. Predstojnik oddelka, doktor Štefan Kos, jima je povedal, da je v oskrbi na oddelku petnajst poškodovancev, večinoma vojakov jugoslovanske vojske, dva teritorialca in dva civilista, eden še vedno v življenjski nevarnosti. V bolnišnici pa je bil tudi umrli, devetnajstletni vojak iz Rastava v občini Travnik, ki je bil na straži v soboški vojašnici in so ga smrtno zadeli ob letalskem napadu.
Predstojnik oddelka je gostoma tudi povedal, da so na oddelku dobro preskrbljeni s sanitetnim mateniialom, zdravili in hrano, da delajo z okrepljenimi zdravstvenimi ekipami ter da so vsi poškodovanci dobro oskrbljeni. Poudaril je tudi dober občutek, ker jih s pristojnih služb v Ljubljani večkrat pokličejo ter povprašajo, če jam morda česa primanjkuje.
Gosta s>ta nato obiskala poškodovane in se pogovarjala z njimi ter .osebjem, ki predano skrbi za vse, še posebno za tiste, ki so na oddelku za intenzivno nego. Kot so povedali, je zanje, zdravstvene delavce, vsako življenje dragoceno in ga je treba varovati, ne glede na razmere.
OBVESTILO
Mestni štab civilne zaščite v Murski Soboti obvešča krajane mesta Murska Sobota, da ob alarmu za zračni napad odidejo v zaklonišča po naslednjem razporedu:
1.	Stanovalci, ki stanujejo v stanovanjskih blo kih Lendavska 15, 17, 19, 21, v zaklonišče med bloki 17 in 19.
2.	Stanovalci, ki stanujejo v stanovanjskih blokih Lendavska 23 in dalje, v zaklonišče za samopotrežnico DOM na Lendavski.
3.	Stanovalci, ki stanujejo v blokih od Elektra dalje, v zaklonišče ob Ledavi (trgovina H-B).
4.	Stanovalci v ulici Staneta Rozmana 2, 4, 6, 8, Titova 25 v zaklonišče trgovine LIP Bled.
5.	Stanovalci Kocljeve, dela središča mesta in dela Vrtne v garaže na Kocljevi (pod trgovino KZ Panonka).
6.	Stanovalci Mojstrske 1 in 2, Stare ulice in iz dela blokov v ulici št. Kovača v zaklonišče na Mojstrski.
7.	Stanovalci ulice St. Rozmana od št. 10 ter prebivalci Gregorčičeve 55 v zaklonišče pri trgovini Astra v ulici St. Rozmana.
8.	Stanovalci, ki stanujejo zahodno od ulice Mi-kloša Kuzmiča in Severjeve, naj se umaknejo v zaklonišče pri Srednješolskem centru teh-niško-pedagoške usmeritve.
9.	Drugi prebivalci, ki niso razporejeni, pa naj gredo v kleti stanovanjskih blokov oziroma svojih stanovanjskih hiš.
MESTNI ŠTAB CZ MURSKA SOBOTA
Izdaja podjetje za Informiranje Murska Sobota. Irma Benko (direktorica In glavna urednica), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika Vestnika), EUa Pivar (odgovorna urednica Nepdjskga). Posebno izdajo so pripravili: Renata Bakan-Ficko, Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Jozsef Papp, Endre Ganter, Nataša Juhnov, Nevenka Emri, Albert Abrahkm; Naslov uredništva in uprava: Murska Sobota, Titova 29; Tisk: Pomurski tisk, Murska Sobota; Posebna izdaja je brezplačna, natisnili smo jo v 2.000 Izvodih.
GORNJA RADGONA DAN D
(28. junija 1991)
2
1. julij 1991
posebna izdaja
GORNJA RADGONA DAN D+1
(29. junija 1991)
29. junija ob 10.30
Ogorčenje
»Radgončani so ogorčeni in zgroženi nad brutalnostjo in neciviliziranostjo JA, s katero je ta vojska prodirala skozi mesto proti carini, nam je povedal predsednik izvršnega sveta Tone Trope-nauer. »Teritorialna obramba in tudi posamezniki med civilisti so se ogorčeni uprli in uničili šest transportnih vozil JA, žal pa je pri tem prišlo tudi do smrtne žrtve. Umrl je voznik tovornjaka JA, ki je zgorel v vozilu.«
Tone Tropenauer je povedal, da so naše zahteve nedvoumne enote JA naj se brezpogojno vdajo. Vojašnici v Gornji Radgoni so odvzeli elektriko, vodo, telefonske linije in ji onemogočiti stik s svetom. Tropenauer je tudi pozval občane, naj se zadržujejo doma, na varnih mestih, naj brez potrebe ne postopajo po mestu, saj je nevarno.
Tistim občanom, ki so ostali brez vode zaradi blokad vojašnice, je svetoval, da si zagotovijo dovolj pitne vode.
PISMO PREDSEDNIKA ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM, naslovljeno na predsednika madžarske vlade Jozsefa Antala
Spoštovani gospod Antal!
Bilo mi je v veliko čast, da sem se ob razglasitvi suverene Slovenije lahko udeležil proslave, ki je bila 26. junija 1991 v Ljubljani. Politično vodstvo Slovenije je izrazilo zadovoljstvo, da so se slovesnosti ob avstrijskih deželnih glavarjih udeležili tudi predstavniki Železne in Žalske županije. Bili smo priča dogodka, ko je 2-milijonski slovenski narod odgovorno in dostojanstveno izrazil svojo voljo in odločitev za lastno državo. Upam, da državljani Madžarske, ki so jo pred kratkim zapustile sovjetske enote, spremljajo prizadevanje slovenskega naroda s simpatijami. V teh urah pa, ko odmeva na ozemlju Slovenije hrup tankov Jugoslovanske armade, zgolj naklonjenost ni dovolj. Zaradi tega se kot madžarski državljan slovenske narodnosti in kot predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem obračam na madžarsko vlado s prošnjo, da prizna mlado slovensko državo in da obsodi brezobzirno agresijo jugoslovanske vojske proti državi Sloveniji, ki je bila ustanovljena na podlagi plebiscita.
Monošter, 28. 6. 1991
Predsednik Zveze Slovencev na
Madžarskem Jože Hirnok
Jože Hirnok je svoje prepričanje potrdil s pogumnim dejanjem. V soboto, 29. junija, v popoldanskih urah smo ga vsi presenečeni zagledali v našem uredništvu. Prišel je iz Monoštra, čeprav ni vedel, kaj vse ga čaka na poti. »Pogum Slo venci«, je rekel, nam stisnil roko in se še isto popoldne, upamo da srečno, vrnil v Porabje. Za našo moralo neprecenljivo dejanje. Hvala vsem Porabcem!
1. julij 1991
3
posebna izdaja
NAJPOMEMBNEJŠA BREZPOGOJNA USTAVITEV BOJEV
- Tiskovna konferenca, 29. 6. 1991 ob 10.45
Na vprašanje domačih in tujih novinarjev so odgovarjali predsednik predsedstva Milan Kučan, minister za notranje zadeve Dimitrij Rupel in minister za informiranje Jelko Kacin.
Na vprašanje, ali so podatki o tem, da se vojska vrača v vojašnice, je Jelko Kacin odgovoril, da ne gre za vračanje vojske v vojašnice, ampak za premirje. Za vsak premik vojske se je potrebno posebej dogovoriti, kar pa predstavlja tehnični problem. »Ne mo-moremo si dovoliti, da bi se vse te enote naenkrat premikale proti vojašnicam, »je dejal Jelko Kacin,« potem pa bi morda znova krenile v napad. Enote so po dogovorih na izhodiščnih položajih, kakršen koli premik vojske ali vojaških vozil razumemo kot kršitev premirja. Pričakujemo odgovor generala Rašeta, kdaj bo prišel na ozem-Ij Slovenije, da začnemo pogovore o vsaki enoti, ki je na terenu, posebej.«
Milan Kučan je na vprašanje o stikih slovenske vlade z Zisom odgovoril, da je imel danes dva razgovora. Predsednika Markoviča je seznanil z dogodki v Sloveniji in mu prepustil sodbo o njih. Milan Kučan je predsednika Markoviča tudi opozoril, da se vojaške informacije v Sloveniji sklicujejo na stališča Zisa, ki je pod njegovim vodstvom. Markovič je pri predsedniku Kučanu tudi protestiral,
-	Tiskovna konferenca, 29. 6.
Minister za informiranje Jelko Kacin je zbrane novinarje obvestil, da se nadaljuje prehajanje starešin JA v enote TO. Med drugim je prebral odstopno izjavo polkovnika Draga Brenčiča, ki je zapustil enote JA.
Drago Brenčič v izjavi piše, da ne more več opravljati svoje dolžnosti v JA zlasti zaradi uporabe letalstva. Napad na civilne objekte, uporaba kasetnih bomb britanske izdelave, uničevanje premoženja, gospodarstva in države Slovenije ter brezobzirni napadi na
-	Tiskovna konferenca, 30. 6.
Uvodoma je predsednik predsedstva Milan Kučan mnogim domačim in tujim novinarjem orisal položaj Slovenije v zadnjih urah. Zahvalil se je za požrtvovalno delo poročevalcev iz okupirane Slovenije, preko katerih je svetovno javno mnenje zvedelo za resnico, s katero je slovenska vlada dolgo časa poskušala prodreti v Evropo.
Glede odgovora slovenske vlade na ultimat, ki ga je javnosti v imenu JA predstavil general Negovanovič, je Milan Kučan dejal, da je najpomembnejše za Republiko Slovenijo, njen Izvršni svet in skupščino brezpogojna ustavitev bojev in da so temu podrejene vse aktivnosti Republike Slovenije. Zadeve je potrebno reševati na političen in demokratičen način, je sporočilo nočnega zasedanja slovenske skupščine.
V nadaljevanju je Milan Kučan dejal, da je po razgovorih s trojko zuna-
-	Tiskovna konferenca, 30. 6.
Na vprašanje mnogih domačih in tujih novinarjev je odgovarjal minister za informiranje Jelko Kacin. Med drugim je povedal, da se je včeraj do 15.00 ure na stran TO postavilo 36 častnikov, 175 vojakov in 93 oseb v službi JA, vsi so Slovenci. Od Hrvatov je prestopilo
zakaj je TV Slovenija prenašala samo del njegovega včerajšnjega govora. Drugi razgovor predsednika je bil z admiralom Brovetom, namestnikom zveznega sekretarja za ljudsko obrambo, ki je potožil, da slovenska TO ne omogoča JA, da bi prišla v stik s svojimi enotami, da bi se oskrbela s hrano ter intervenirala pri ranjenih oz. mrtvih. Generalu Brovetu je Milan Kučan odgovoril, da na dogodke v Sloveniji gleda kot na okupacijo, ne pa kot na normalno pot armade, ki mora zasesti točke po navodilu zvezne vlade. Na vprašanje, ali se vojna lahko ustavi, je Milan Kučan odgovoril, da se vsaka vojna na koncu konča s pogajanji, da bo na koncu takšna ali drugačna pogodba. Kdaj in kaj je po nerazumnem ravnanju tistih, ki so to ukazali, težko predvideti.
V nadaljevanju je Milan Kučan dejal, da slovenski parlament na suspenz svojih odločitev ne bo pristal. Opozoril je tudi na bistveno razliko interpretacij Zisa in JA, ki govorijo, da je šlo v Sloveniji za enostransko odločitev parlamenta. »Zakaj me ljudje imenujejo izdajalca?« se je vprašal Milan Kučan. »Tega seveda ne vem,« je dejal, »najbrž pa zaradi interpretacije, da je v Zagrebu prišlo do privolitve, da se odstopi od odločitve slovenske skupščine.«
1991 ob 18. uri
civilna tovorna in osebna vozila, ki so se znašla v kolonah na odprtih cestah, so nečastna in barbarska dejanja. Dalje piše Drago Brenčič, da se je tako kot drugi pripadniki letalstva vse življenje usposabljal za obrambo zračnega prostora Jugoslavije in ne za kaznovanje lastnega prebivalstva. V sestavi TO bo Drago Brenčič storil vse, da okrepi protizračno obrambo Slovenije in poziva vse kolege, da ponovno razmislijo o svoji vlogi pri takšnih dejanjih in zapustijo svoje vrste.
1991 ob 11.30
njih ministrov v Zagrebu, že napisal odgovor, ki ga je sinoči v celoti sprejela tudi republiška skupščina.
V tem odgovoru Milan Kučan navaja, da je na vprašanje dvanajsterice ali je republika Slovenija za mir in ustavitev sovražnosti ter umik vojske v kasarno, odgovoril pozitivno, pozitiven je tudi odgovor na drugo vprašanje, ki pravi, da je Republika Slovenija pripravljena ustaviti implatacijske korake za uveljavitev samostojnosti Slovenije, ter v roku treh mesecev zagotoviti mirno razrešitev krize in pripravo nadalj-nih korakov. »Ne moremo pa pristati na to, da se naše odločitve suspendirajo,« je dejal Milan Kučan. Glede izvolitve Stipeta Mesiča je Milan Kučan dejal, da je svoje stališče o tem Republika Slovenija izrazila že 15. maja in da se ni spremenilo.
STALIŠČA SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE
Skupščina Republike Slovenije je na izrednem zasedanju 29. oziroma 30. junija 1991 obravnavala položaj po razglasitvi samostojnosti in agresiji Jugoslovanske armade na ozemlje Republike Slovenije, utemeljeni na odločitvi Zveznega izvršnega sveta.
Skupščina Republike Slovenije se je seznanila s poročili predsednika Predsedstva Republike Slovenije, gospoda Milana Kučana, predsednika Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije, gospoda Lojzeta Peterleta, ministra za obrambo, gospoda Janeza Janše, ministra za notranje zadeve, gospoda Igorja Bavčarja, in ministra za zunanje zadeve, gospoda dr. Dimitrija Rupla. Z minuto molka je počastita spomin padlih. Sprejela je naslednja stališča:
1.	Skupščina Republike Slovenije najostreje obsoja brutalno agresijo jugoslovanske armade in zveznih organov na ozemlje Republike Slovenije in najodločneje zavrača ultimate agresorja.
2.	Skupščina Republike Slovenije izreka priznanje vsem državljankam in državljanom, pripadnikom Teritorialne obrambe in policijskih sil Republike Slovenije za hrabro in uspešno obrambo države.
3.	Skupščina Republike Slovenije sprejema poročila in odobrava aktivnosti Predsedstva Republike Slovenije in Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije, o katerih je bila obveščena.
4.	Skupščina Republike Slovenije vztraja pri sprejetih osamosvojitvenih dokumentih in nalaga vsem državnim organom Republike, da vztrajajo pri uresničevanju sprejetih odločitev.
5.	Skupščina Republike Slovenije ponovno poudarja, da želi svoje odločitve uveljaviti na političen in demokratičen način. Nadaljnje postopke razdružitve je pripravljena izvajati sporazumno in postopoma, seveda pod pogojem, da jugoslovanska armada in zvezni organi za notranje zadeve dosledno spoštujejo dogovorjeno ustavitev bojev in se na zahtevan način umaknejo z bojnih položajev in komunikacij ter se vrnejo v vojašnice.
6.	Skupščina Republike Slovenije soglaša s stališčem predsednika Predsedstva Republike Slovenije, izrečenim v zvezi s pogovori s predstavniki dvanajsterice v Zagrebu. Obenem poziva dvanajsterico, da v Republiko Slovenijo nemudoma pošlje svoje opazovalce in tako zagotovi nadzor nad spoštovanjem sprejetih dogovorov.
DODATNI SKLEP
Skupščina Republike Slovenije predlaga Predsedstvu Republike Slovenije in nalaga Izvršnemu svetu in delovnim telesom Skupščine, predvsem Komisiji za mednarodne odnose, da upoštevajo tudi predloge delegatk in delegatov, podane v razpravi.
Predsednik: dr. France Bučar
1991 ob 18. uri
na stran TO 9 časnikov, 11 vojakov in 21 civilistov, med Srbi je prestopilo 11 vojakov, od starešin vojak črnogorske narodnosti, 9 Albancev in osem vojakov, ki pripadajo drugim narodom v Jugoslaviji.
MEDNARODNA POMOČ RDEČEGA KRIŽA
Rdeči križ Slovenije je glede na trenutno stanje v Republiki Sloveniji itn še predvideno morebitno poslabšanje zaprosil za pomoč v zdravilih Rdeči križ Avstrijske Koroške, Avstrijske Štajerske, Železne županije iz Madžarske in Furlanije — Julijske krajine itz Italije.
Včeraj sta svojo pomoč že zagotovila Rdeči križ Madžarske in Bavarske, podobno pomoč pa Rdeči ktriž Slovenije pričakuje tudi od organizacij sosednjih držav, s katerimi ima dogovor o sodelovanju in pomoči ob naravnih nesrečah in vojni.
4
1. julij 1991
posebna izdata
Sporočilo z UNZ za Pomurje ob 20. uri
Na mejnem prehodu v Gornji Radgoni ni nobenih sprememb, mejni prehod je še vedno zaprt.
Vsi ostali mejni prehodi so odprti — Gede-rovci, Kuzma, Dolga vas, Hodoš. Mejni promet poteka normalno. Prav tako je pod nadzorom tudi maloobmejni promet.
Prekmurje je še vedno odrezano od preosta
le Slovenije in Hrvaške, saj so visi mostovi blokirani. Na novo so vzpostavljene tudi cestne zapore v Gornji Radgoni.
Ob tem so nam na UNZ tudi povedali, da ugotavljajo, da je v Po-murju nekaj vojakov, ki so zapustili enote JA in se potikajo okrog. UNZ poziva občane, da te vojake napotijo na upravne organe v najbldžji SO.
Za dokumentacijo: bombnik JA nad Mursko Soboto v petek, 28. junija 1991, okrog osemnajste ure.
IVAN KRAMBERGER v uredništvu Vestnika
Včeraj popoldne je novinarjem Vestnika in Radia Murska Sobota nekoliko dvignil moralo in povrnil delavni elan, ki se je v dneh neprestanega pisanja in dežuranja nekoliko zmanjšal, Ivan Kramberger, bivši predsedniški kandidat. Do Murske Sobote se je Kramberger prebil s težavo, saj je moral prestopiti mejni prehod Trate in se v Slovenijo vrniti v Gederovcih, vendar, kot je sam dejal, vsa čast mediju, ki je bil v teh kriznih trenutkih pravi obveščevalec, glas ljudstva in uradne slovenske politike. Priznati moramo, da smo v uredništvu nekoliko pogrešali takšnih obiskov »veljakov« in vseh tistih, ki krojijo naš in vaš vsakdan, zato smo bili toliko bolj veseli tistih, ki nas niso pozabili in ki se zavedajo, da za mikrofonom ali pisano besedo nekdo stoji, da je za informacijo potrebno žrtvovati tudi svoj osebni mir ali še kaj več.
Za TO mirnejši dan
Enote teritorialne obrambe so preživele današnji dan mirno, upoštevali so sklep o prenehanju ognja ter izkoristile čas za izpopolnitev enot.
V lendavski občini so se pripadniki teritorialne obrambe danes u-kvarijali predvsem s »čiščenjem« izpraznjenih kanavl. Že včeraj so prevzeli nadzor nad štirimi karavlami v lendavski občini, zato so poskušali danes (v nedeljo) čim več materialnih sredstev prevzeti pod svojo zaščito. Skrbe
ti morajo tudi za 45 zajetih vojakov JA in mejni prehod Dolga vas.
Tudi na Občinskem štabu teritorialne ob-rambe v Murski Soboti so nam sporočili, da se danes ni dogajalo nič posebnega. Dodatno so o-krepili ovire na mostovih čez reko Muro, še naprej pa blokirajo vojašnice v Murski Soboti, na Kuzmi in Hodošu. Današnji mirnejši dan so izkoristili za obnavljanje (z ljudmi in orožjem) svojih enot.
Ljutomerski in gomje-radgonski teritorialci se
še vedno največ ukvarjajo z blokado mejnega prehoda, kjer je še vedno tankovska enota JA, ter stražnice v Gornji Radgoni. Upoštevali so sklep o prekinitvi ognja, prav tako pa je ta sklep spoštovala tudi večja o-klepna enota JA v Središču ob Dravi. Vojaki so večkrat prižgali motorje 'tankov in oklepnih vozil, zato morajo biti v nenehni pripravljenosti.
Zadnji pogovori med pripadniki teritorialcev in poveljnikom tankovske enote JA v Gornji Radgoni bodo ob 21. uri.
V Moravskih Toplicah 400 gostov
Več tisoč pripadnikov civilne zaščite v pripravljenosti
Včeraj popoldne je bilo v Moravskih Toplicah okoli 400 domačih gostov in 20 tujih, od tega dva iz Amerike in Nemčije, en Poljak, drugo pa so Avstrijci.
V Zdravilišču je za goste dobro poskrbljeno, osebje jih poskuša miriti, ob včerajšnjem napovedanem bombnem napadu pa so jih varno spravili v zaklonišče pod hotelom Termal.
Zdravilišče Radence je skupina 16 tujih gostov zapustila včeraj dopoldne prek mejnega -prehoda Trate. Tačas je 'v zdravilišču 95 gostov, od tega dva tuja — Izraelec 'in Nizozemec. \Zdravilišče Lendava so tuji gosti zapustili že pred tremi dnevi, ostalo je 20 domačih gostov, predvsem Mariborčanov in Lenartčanov, ki se zaradi cestnih zapor in ogrožanja agresorja ne morejo vrniti domov.
Ob začetku agresije na Slovenijo so se v pomurskih občinah aktivirali tudi štabi civilne zaščite. V minulih dneh so izvajali predvsem ukrepe zaitemnjevanja in za-klanjanja prebivalcev.
Kakor je povedal poveljnik OŠ CZ v Murski Soboti Aleksander Krpič, so mobilizirali tri enote: komandni vod,, vod prve medicinske pomoči in vod gasilsko-tehničnega
reševanja. Po krajevnih skupnostih so aktivirali štabe in enote prve medicinske pomoči, vse druge ekipe po vaseh pa so v pripravljenosti. Zelo tesno sodelujejo z občinskimi gasilskimi zvezami, saj večina njihovih članov sodeluje v enotah gasilsko-tehničnega reševanja.
Enote civilne zaščite so tudi pregledale zaklonišča. V Murski Soboti
je v zakloniščih prostora za 4500 ljudi. Na terenu je bila že njihova ekipa za dezaktiviranje min-sko-eksplazivndh sredstev, ki je po nesreči na Petanjcih uspešno opravila nalogo.
Pripadniki civilne zaščite opozarjajo, da je potrebno tudi v prihodnje uresničevati ukrepe zatemnjevanja in zakla-njanja prebivalcev.
1. julij 1991
5
posebna izdaja
STRAH IN GNEV
Tistim, ki niso doživeli tega, kar so v petek doživljali Sobočani, ki nad glavami niso videli vojaških letal, opremljenih z raketami, ter slišali predirljivega zvoka letal, ki niso začutili tresenja zemlje od raket, ki so padale blizu stanovanj in ljudi, so se vesti o letalskem napadu na Mursko Soboto zdele šokantne, a so bile le vesti. Sobočani pa so to doživeli v vsej grozoti. Bežati so morali v zaklonišča ali v kleti, tudi otroci, ki ne morejo razumeti, kaj se dogaja okrog njih, zakaj tolikšen strah odraslih.
Zvok letal in grmenje raket so se vsadili v možgane Sobočanov tako močno, da se nekateri zdrznejo že ob močnejšem poku ali zvoku motorjev, drugi pa so se odločili, da zapro vrata svojih domov in se začasno preselijo k svojcem ali sorodnikom, ki živijo zunaj mesta. To in še drugo so nam v soboto povedali:
Zdenko Bukovec: Sram me je, da sem služil v vojski, ki nas sedaj napada, kajti tega nisem pričakoval. S triletnim otrokom smo včeraj bežali v zaklonišče in kako naj o-troku povem, za kaj gre? Tudi noč ni bila mirna, spali smo kot zajci. Ostane nam le upanje, da se položaj umiri.
Tadeja Horvat: Ko je bil alarm, smo bežali v zaklonišče. Grozno, kakšen trah, česa takega si nisem mislila. To, kar so ljudje naredili v Murskem Središču, je zame herojsko dejanje.
Zlatica Serec iz Gede-rovec: Že dve noči nismo spali, saj smo doma pri meji. Zelo si želimo, da bi se vse skupaj umirilo, saj zet, ki dela v Avstriji, ne more domov.
Karel Dundek: Noč je minila v negotovosti, včeraj pa smo bežali v zaklonišče tudi mi. To sem doživljal že v drugi svetovni vojni in nikoli si nisem mislil, da bo kdaj bombandirana tudi Sobota. Pogovarjamo se o razmerah, eni pravijo tako, drugi drugače, jaz pa mislim, da če imajo namen priti, bodo prišli. Sicer pa, bomo videli.
Štefan Nemec iz Sebe-borec: česa takega ne bi nikdar pričakoval. Dogajanje redno spremljamo in sedaj še ne vemo, kaj pomenijo dogovori v Zagrebu.
Cvetka Pentek: Bolj slabo smo spali. Vsi smo razočarani in žalostni, toliko bolj, ker nam je to zakuhal slovenski sin. To, kar smo doživljali ob fa
šistični okupaciji, doživljali danes.
Darinka Dominko: Vedno smo dajali vojski vse, kar je potrebovala za o-brambo vseh nas. Sedaj pa ... Včeraj je bilo strašno, to se z besedami niti ne da opisati. To lahko veš le, če doživiš. Jaz mislim, da se je Kučan pravilno pogovarjal z mirovno misijo, čeprav ne verjamem, da je še vse končano. Ravnokar sem slišala, da Srbija mobilizira vojsko.
Ogorčeni smo tudi nad tem, da vojakom, tem mladim ljudem, nihče ni povedal, kam gredo in s kakšnim namenom.
Erika Rituper: Včerajšnji dan je bil strašen, česa takega si ne bi mislila.’ Mi smo v trgovini vedno znova lepili nove cene z davkom za armado, da bi se lahko oboroževali.
Karel šoštarec: Sramota za Jugoslovansko armado, v kateri sem bil rezervni oficir. Najmanj smo pričakovali, da bo vojska napadla z orožjem, ki je bilo kupljeno s skupnimi napori.
Menim tudi, da gre tu za napad Srbije na Slovenijo, da sta tvorca tega Miloševič in Jovič. Vse obsodbe so vredne tudi besede komandatna kasarne v Murski Soboti, ki je izjavil, da če bo dotak-njena kasarna, bo raketiral naselja civilnega prebivalstva. To je popolnoma srbski človfek.
Za dogovore Kučana v Zagrebu pa menim, da so bili pravilni in previdni, sicer pa moramo pokačati, kaj bosta rekla skupščina in narod.
H. G. iz Murske Sobote: Prestrašena sem, enostavno, neznansko se bojim. TO, kar doživljamo, je strahota in ne morem razumeti, da te brat — ali mu lahko še tako rečemo — napade. Vso .noč sem sedela oblečena in čakala, kdaj bodo spet prileteli. Bojim se ... za vse nas!
Gabriela Vrataric: Včeraj me je bilo strah. Bala sem se, če bi prišlo do ekplozije vojašnice. Povejte, brat na brata!
Milan Koren: S sedemmesečnim dojenčkom smo bežali v zaklonišče. To, kar smo doživljali, se ne da povedati. Vendar moramo živeti v upanju, da bo premirje res obveljalo.
Anton Kos: Veseli me, da Kučan stvari dobro jemlje v roke. Odobravam pogovore v Zagrebu, čeprav se strinjam s ti
Prazne ulice Murske Sobote po alarmu v nedeljo, 30. junija 1991, Napovedanega bombardiranja na srečo ni bilo, vendar je zavijanje siren dodobra prestrašilo ljudi, predvsem pa otroke..
stimi, ki pravijo, da jim ni povsem verjeti. Vse priznanje slovenski vojski in ljudstvu, ki se je izkazalo v skrajno nečloveškem ravnanju jugoslovanske vojske.
Jože Kos: Od armade tega ni pričakoval nihče, vojske, ki smo jo vsi vzdrževali z denarjem in hrano. To, kar počenjajo, ni delal niti Hitler.
Majda Gyorek: Najprej smo v Beltince odselili o-troke, in ko sem slišala, da popolne ne bo delala popoldanska izmena v Muri, sem še sama odšla iz Murske Sobote. Tam se počutimo bolj varno, v Soboto pa sva s sinom prišla le, da se preoblečeva in se nato spet vrneva v Beltince.
Štefan Horvat: Od Jugoslovanske armade ne bi pričakoval, da bo okupirala Slovenijo. Še sramot-neje se mi zdi, da sta v vrhu akcije slovenska janičarja, generala Brovet in Kolšek. Včerajšnji dan in noč smo preživeli v negotovosti in strahu, kaj bodo prinesle naslednje vojaške akcije.
Marija Magdič: Za nas, ki smo na vozičkih, je položaj toliko hujši, saj ne moremo hitro na varno. Ne vem, kam bi se
lahko umaknili na primer iz zaprtga prostora.
Povsem pa podpiram Kučana, čeprav so nekateri že drugačnega mnenja. To se mi zdi povsem nepošteno do človeka, ki se toliko zavzema za ureditev razmer in je še ob-sojevan.
Helena Ravnič: Sem že v letih in nisem pričakovala, da bom doživela še
tretjo vojno, zgodovinsko sramotno. Kljub vsemu pa upam, da se bodo uspeli dogovoriti.
Na plebiscitu sem dala svoj glas za samostojno Slovenijo, ne pa za odcepitev, za kar se po teh dogodkih nekateri močno zavzemajo. Zato upam, glede na to, kako kažejo stvari, da se bodo uspeli dogovoriti za rahlo zvezo z Jugoslavijo.
Darinka Cernela: Ob teh dogodkih ostaneš brez besed. Pričakovali smo reakcijo, vendar take, kot jih doživljamo še najmanj, človek skorajda ne more verjeti, da je vse to res: Moja starša sta iz Murske Sobote po letalskih napadih prišla k nam v Beltince. Glede na Kučanovo pojasnilo o pogovorih v Zagrebu, menim, da je ravnal pravilno in so neupravičena mnenja, da je slovenski izdajalec.
6
1. julij 1991
kulonkiadas
Kučan valaszol
Vasamap 11 ona 30 perckar kezdo-dott a sajitoertekezlet, amelyen Milan Kučan, a Szloven Allamelnoksčg el-noke, France Bučar, a szloven parlament elnoke ds Lojze Peterle, a szlo-ven konmAny etooke valaszoltak az ujsagirok kčrdčseire. Milan Kučan be-vezetojeben kbszbnetet mondott a kiil-es belfoldi ujsagirčknak az aldozat-kesz tudosatasokert a szloven helyzet-rol, hiiszen Szlovenianak eddig nem siketriilt a telies igazsaggal fellepni
a nemzetkozi kozvelemeny ele.
A Negovanovač vezenezredes — aki magat es meg 210 tareat a jugoszlav foparancsnoksagnak kialltotta ki — ultimatumara Milan Kučan a szloven alilaspon.tot tolmacsclva elmondta, hogy iitt harem szempontot kell fi-gyelembe venni:
— a Szloven Kbztarsasag kormanya ds parlamentje neszerol a legfonto-sabb, hogy feltetel nelkiil besziintes-sek a hancokat ds az ezzel kapcsola-tos aktivitasokat,
— a Szloven Kbztarsasag allaspont-ja, hcgy azTiSgyet politika! eszkbzbk-
Konsplratlv utes a parlamenta
Szombatrol vasarnapra virrado ejszaka a leg-nagyobb titoktartas jegyeben uit ossze a szloven parlament, ahol az onallosulas utan beallt helyze-tet ds a szbvetsegi kormany hatarozatai alapjan torteno hadseregi agressziot targyaltak.
A Szloven Kepviselohaz meghallgatta Milan Kučan, a Szlovdn Allamelnokseg elnokenek, Lojze Peterle kormanyfonek, Janez Janša hadugyminisz-ternek es Igor Bavčar belugyminiszternek a be-szamoloit es ezek alapjan a kbvetkezo allasponto-kat fogadta el:
1.	A Szloven Khpviselohaz eliteli a Jugoszlav hadsereg es szbvetsegi szervek brutalis agresz-sziojat es elesen visszautasitja az agresszor felte-teleit, ultimatumat.
2.	A Szloven Kdpviselohaz elismereset fejezi ki minden allampolgarnak teriiletvedelmi — es rendbrsegi erbknek Szloveniaban az allam ered-menyes vedelmeert.
3.	A Szloven Kepviselohaz elfogadta a besza-molokat es tamogatja, jovahagyja a Szloven Al-lamelnbkseg es a kormany lepeseit, amelyekrol tudomast szerzett.
4.	A Szlovdn Kepviselohaz koveteli az bnallo-sulasrol szolo dokumentumok ervenybetartasat es a kbztarsasagi szerveket kbtelezi, hogy az elfoga-dott hatarozatok mellett tartsanak ki.
5.	A Szloven Kbztarsasag Kepviselohaza ujbol hangsulyozza, hogy hatarozatait pdlitikai eszkb-zbkkel es demokratikus modszerekkel ki van j a megvalositani. Lepesrol lepesre valositja meg az bnallosulast, ha a hadsereg • es a szbvetsegi szervek betartjak a harcok megszunteteset ds vissza-vonulnak a kaszarnyakba.
6.	A Szlovdn Kbztarsasag Kepviselohaza alata-masztja a szloven allamelnbk allaspontjait, ame-lyeket az europai orszagok kepviselok ele terjesz-tett Zagrabban. Egyben pedig felhivja a tizenket orszag kbzbsshget, hogy kiildjbn megfigyelbket es ezzel feliigyeletet nyer a megallapodasok kivetele-zese felett.
7.	A Szloven Kbztarsasag Kepviselohaza java-solja a Szloven Allamelnbksegnek, es megbizza a kormanyt valamint a parlament szerveit, foleg pedig a Nemzetkbzi iigyekkel foglalkozo bizottsa-got, hogy vegye figyelembe a kepviselok javasla-tait.
kel kell megoldani. A szloven parlament ejszakai ulesen is az az allas-pont alakult ki, hogy politika! eszko-zbkkel es demokratikus mčdszerekkel kell megoldani a helyzetet,
— a hadsereg mozgAsaval kapcso-latban a szloven tenuleten a Szloven Kbztarsasag allaspontja, hogy az on-alldsulassal pontosan meg volt hata-rozva meddig ernek a megbizatasok.
A hAromtagu europai miniszter misszioval ka.pcsolatban pedig Milan
Kučan elmondta, hogy megirta a va-laszat, amit a szloven parlament tel-jes egeszdben alatamasztott. Itt tbb-bek kozott az ali, hogy Szlovenia a beket ds a harook beszunteteset a-karja, sot a haromhavi Idpcsozetes implatacids lepesekre is raall a krizis megsztintetose vegett, de arra, hogy ezekeit telijesen kikuszbbbljek, nem en-gedhetjuk meg.
Stipe Mesič megvdlasz.tasa.val kap-csalatban pedig elmondta, hogy Szlo-venia mar majus 15-en kifej.tette al-laspontjat es oz a mai napig valto-zatlan.
Az osztrak kbzponti tajekoztatasi szervek sze-rint penteken es szombaton a szbvetsegi hadsereg gepei kilenc esetben sertettek meg az osztrak legiteret, sot a hataratkeloket es varosokat, telepiileseket bombazva — egyesek szerint — lovegek is hulltak szomszedaink teriiletere. A Jugoszlav Hadsereg nem hogy bocsanatot kert volna ezert, szomszedainkat megvadolta.
Az osztrak kbzponti TV szerint a Szloven--Ausztria hataron a jelen pillanatban eros csa-patosszevonasok tbrtentek, Iegnagyobbak 1945 utan. A szerkesztoseget tobben hivtak kiilfbld-rbl, foleg Ausztriabol es Nemetorszagbol, es el-mondtak, hogy a kbzvelemeny a szlovenek ol-dalan van. Vendegmunkasaink is tamogatasuk-rol adnak hirt.
Katonik leteszlk a fegyvert
A nagyok harcaban min-dig a kiskatanak a szenve-db alanyok es az aldoza-tok. A tizennyolc-tizenki-lenc eves meg felig gye-rekek kikerultek a harc-terre, a harckocsikban bi-zonytalan helyzetben nem tudjak, hogy mit csinalja-nak ds igy erthetb, egyre tobben dobjak el maguk-tol a hadsereg fegyveret, vagy magukkal hozzak, a-mikor atlepnek a teriiletvedelmi egysegek oldalara.
Ha beke idoben hangza-na el, akkor nevetseges volna, hogyan reagalnak a kozkatonak, amikor fogjul ejtik Šket. Peldaul, amikor a hosszufalusi hataratkelo-nel megadtak magukat, kbnnyek kbzt kertek a te-ruletvedelmieket, hogy ne allitsak puška ele oket.. .
Nem keriiltek a veszto-helyre, sot minden szloven es horvat szarmazasunak lehetove teszik, hogy at-alljon a teriiletvedelmi egysegbe, ahol szivesen fo-
Hodoš mdg a tiatdrM kezdben
A lendvai kozseget szegelyezo hatarszelen minden helyors©g megadta magat. Lendvahegyen, Pin-cen, Zsitkocon, Kebelen kivčtel nelkiil letettdk a fegyvert a hatarorok. Felhivatalos informacaok szerint miintegy otven katona a gyti.jto helyre keriilt, ahol a mar ismert feltetelek szerint jamak e.l ve-■luk. A lendvahegyi hatarorpanancsnok, aki egyeb-kent hotdzai sztiletesii, atlepett a teriileti egyseg oldalara.
A muraszomatii kozsegben meg a hodosi es a kuzmai hatarorsegi alakulatok uraljak az epulete-ket. A radgonai kbzsegben pedig a Gornja Radgona-! hartAronhaz van a hadsereg kezeben — ali a helyzetkepi jelentesben vasamap junius 30-an dglutan 14 orakor.
Ke-t čraval kesobb kaptuk a hirt, hogy a Kossuth radio szerint Hosszufalunal lezantak a hatart. Tu-ečsitdnk a helyszinre sietett es megallapitotta, ogy tč ves volit az informaoio.
Kozben a helyszinen jartak munkatarsaink Ho-doson es megallapitottak, hogy a hadsereg tartja magat a helyorsegen, azonban a teriiletvedelmi egysdgek es a lakossag ebren orizik ezt a magyar-lakta falut es a hatarAtkeldt, amely cstitibrtbkdn megseriilt.
A muravideki hataratkelok magyar es osztrak oldalon nyitva vannak. A delelotti, pontosan 9 ona-kor, esede-kes bombatamadas idejen — entesiileseink szerint — negy esalad Hosszufalunal atlepte a hatart, Hodospn is tobben, foleg kisgyerekes esaladok, indultak Magyarorszag fele.
Muraszombat a keso delutani orakban iires, a polgarok. nagy resze kivonult a falvakba, ahol ria-gyobb biztonsagba erzik magukat. Hasonlč a hely-helyzet Lendvan is — irhatj.uk le kozvetlen a lap-zarta elott, amikor a szerkesztosegbe is mar esak keves hir erkezik.
gadjak oket hiszen a zsak-manyul ejtett nehez fegy-vereket legjobban bk tudjak kezelni.
Azonban Muravideken is van ket halalos aldozata eddig a hadsereg tagjai kb-zbtt. A penteki bombatamadas soran a muraszom-bati kaszarnyaban megseriilt egy kbzkatona, aki ke sbbb a muraszombati kor-hazban meghalt. Az orvosi beavatkozas mar keso volt a boszniai fiu szamara, a-kit a masodik bombatšma das mashova iranyulo Ib-vege talalt el. A bombazok ugyanis a kaszarnyat kb-riilvevo teriileti egyseg tagjainak szantak a hala los nakomanyt.
A kollegak, akik a hely-szinen jartak, meseltek hogy a radgonai ipari negyedben tiiz martaleka lett egy kbzkatona, amikor a gepkoesija a lovbldbzes soran kigyulladt.
Es meg folytathatnank a szbrnyusegeket, hiszen a kozkatonak egyre nagyobb veszelynek vannak kiteve es lassan kezdik megerte-ni, hogy ez nem is gya-korlat, hanem igazi habo-ru, amikor minden tiszt nem beszel igazat.
A szloven kbzponti radio es televizio macedon, horvat, valamint alban nyel-ven is felhivčsokat intez a katonakhoz es tisztek-hez, hogy lepjenek at a te-riiletvedelmi egysegek oldalara.
A gederovci teriiletvedel-mi egysčghez erkezo kbz-katonaknak penteken nem volt harcikedvok, a farad-sagtol elesigazva, etlen--szomjan vizert kbnyorbg-tek...
1. julij 1991
posebna izdaja
BANKE BODO ODPRTE
Poslovalnice Ljubljanske banke bodo danes odprte kot po navadi. Predsednik Ljubljanske banke Štefan Hajdinjak nam je povedal, da razlogov za paniko ni, da je denarja dovolj, da je na dan mogoče dvigniti 5.000 din, tuje valute pa 500 DEM.
PTT POSLUJE NORMALNO
Vse poštne enote v Pomurju bodo v ponedeljek normalno poslovale po predpisanem delovnem času. Prav tako bodo poštarji v ponedeljek razdelili preostalih 50 odstotkov pokojnin.
V petek nista poslovali le poštni enoti v Gornji Radgoni in Radencih, vse preostale pošte pa so normalno opravljale svoje storitve. V minulih dneh je bil nekoliko otežen poštni promet predvsem na območju desnega brega reke Mure, po besedah vodje poštne službe v Murski Soboti Matije Sobočana, bodo jutri (v ponedeljek) uspeli dobiti pošto iz Ljubljane — z vlakom do Maribora, naprej pa bodo organizirali prevoz s poltovornjaki. Na vseh poštnih enotah bodo tudi izplačevali denar, in to brez omejitev. Imajo namreč zagotovilo, da je denarja dovolj, zato dodatni ukrepi niso potrebni.
DANES CARINJENJE V MURSKI SOBOTI
Na petih mednarodnih mejnih prehodih v Pomurju je možen potniški in blagovni promet. Na njih so tako policisti kot cariniki, le da so prvi »okrepljeni«, drugi pa imajo manjši obseg dela, kar je povsem razumljivo. Največ dela so imeli na mednarodnem mejnem prehodu v Gederovcih. saj je bila to (zaradi številnih zapor na cestah in mostovih) edina povezava s preostalo Slovenijo. Kdor je hotel priti v Maribor ali Ljubljano iz Prekmurja, je prestopil mejo (lahko tudi z osebno izkaznico) v Gederovcih ter nato spet pri Juriju ali drugje nadaljeval pot do željenega cilja v Sloveniji. Kakor je povedal še vedno uradni upravnik Carinarnice v Gornji Radgoni Janez Sever, bodo v ponedeljek (1. julija) poskušali delati normalno tudi v upravni zgradbi v Gornji Radgoni, čeprav je območje mejnega prehoda nedostopno. Uslužbenci carinske službe bodo od ponedeljka dalje carinili blago za potrebe podjetij in zasebnikov na carinski izpostavi v Murski Soboti. Vsa podjetja iz Prekmurja lahko uvažajo ali izvažajo blago prek mednarodnih mejnih prehodov Gederovci, Kuzma, Hodoš in Dolga vas. Blago morajo najprej prijaviti na mejnih prehodih, nato pa jim ga bodo carinili v Murski Soboti.
PRI NAKUPIH NI VEČ OMEJITEV
Kot nam je včeraj pozno popoldne povedal glavni direktor Potrošnika Jože Kovač, so ukinjene vse omejitve za nakupe. Potrošnik ima zaenkrat dovolj zalog, zato nobena dodatna panika ni potrebna. Danes bodo odprte vse trgovine z živilskim in mešanim blagom, je povedal direktor Kovač, v trgovinah z neživilskim blagom bodo uvedena dežurstva, odprto pa bo po delovnem času.
V RADENSKI BODO DELALI
V nedeljo ob 17. uri so se sestali vodilni Radenske Tri srca in sklenili, da bodo v Mineralni vodi, Tovarni polnilne opreme (R in S) ter vseh gostinskih obratih v ponedeljek začeli z normalnim delom. Zagotoviti morajo zadostne količine pijače v plastenkah, embalaži PET in pločevinkah. Do sedaj je bil razvoz mineralne vode in brezalkoholnih pijač onemogočen tudi po železnici. upajo pa, da bo promet v ponedeljek stekel. Nadaljevanje dela je nujno tudi v TPO-ju, kajti do srede meseca morajo končati stroje, ki so namenjeni za izvoz. Reprodukcijskega materiala imajo dovolj.
DOVOLJ ZALOG
Trgovine Mercator Sloge v občini Gornja Radgona so bile vse minule dni normalno odprte in tako bo_ tudi v prihodnje, je zagotovil direktor Budimir Gaševič. Opozoril je le na možnost skrajšanja odpiralnega časa (za uro ali dve), čeprav so normalno oskrbo Sloginih trgovin ovirale zapore, je vse potekalo normalno.
»Upam si trditi, da je v vseh Sloginih ^trgovinah še dovolj vseh osnovnih živil. Sicer pa je bil že v prejšnjih dneh povečan nakup, tako da računamo, da bo prodaja v prihodnje potekala normalno. Morebitne zaplete lahko pričakujemo pri dostavi mleka, vendar bomo z dodatno organiziranostjo tudi te pravočasno rešili«, je povedal Gaševič.
Mednarodni mejni prehod v Gornji Radgoni je edini mejni prehod v Pomurju, ki so ga v petek popoldne zavzeli' vojaki JA in na njem ostali tudi v soboto in nedeljo. Prilastili so si bife in bistro, Kompasova gostinska obrata, saj so jih občani videli, da vstopajo in
KOMPAS SE
Prav te dni bi imeli Kompasovi objekti na mednarodnih mejnih prehodih v Sloveniji glavno »žetev«. Turisti bi množično potovali prek naših mejnih prehodov proti Jadranskemu morju in še naprej. Ustavljali bi se v gostinskih obratih ob meji in ob cestah, kupovali v brezcarinskih trgovinah ter menjavali devize v dinarje v menjalnicah in na bankah v obmejnih krajih. Letos je začetek turistične sezone drugačen — namesto gneče tujih turistov in zdomcev lahko vidimo le prazne ulice.
Največ objektov na območju mejnih prehodov je tudi v ■ Pomurju last Kompasa — Mejne in turističnega servisa. Kakšna je bila povzročena škoda, še ne morejo natančno povedati, saj jim je dostop do objektov v Gornji Radgoni onemogočen. Zaenkrat vedo, da- so bili v spopadih poškodovani zabojniki v Gederovcih, v katerih je bila Kompasova menjalnica. Drago Do-manjko. vodja gornjerad-gonske enote Mejni in turistični servis, ki ima
BOJ! ZA SVOJE OBJEKTE
brezcarinske trgovine tudi v Gederovcih, Kuzmi in Dolgi vasi, je povedal: »V petek smo že ob 10. uri vse zaprli in zaklenili ter zapustili objekte v Gornji Radgoni, kamor so nato prispeli vojaki JA. Na vrhuncu naše turistične sezone je doma 60 zaposlenih. Bojimo se predvsem za drago opremo, ki
smo jo zaklenili v zgradbe, ter za milijon mark vredne zaloge v skladišču in brezcarinski trgovini. Poleg tega je v zgradbi, kjer je trgovina, shranjenih tri tisoč litrov kurilnega olja. Čeprav bodo mogoče pojedli in spili vse, kar bodo našli, naj le čim prej odidejo in naj ne bo več žrtev.«
Pomoč iz Ingolstadta
Včeraj sta Mursko Soboto obiskala predstavnika pobratenega mesta Ingolstadt dr. Franz Gotz in Walter Schneweis. Na pogovorih pri predsed-sedniku občine Gerenčerju sta ponudila pomoč, ki. jo mesto Ingolstadt ponuja pobratenemu me-stu Predstavniki SO Murska Sobota so se za pomoč zahvalili ter zaprosili predvsem za podporo samostojni Sloveniji v bavarskem parlamentu. Gosta iz Nemčije sta povedala, da bo mestni svet Ingolstadta v torek razpravljal o dogodkih v Republiki Sloveniji in da bosta storila vse, da bo mestni parlament Republiko Slovenijo priznal.
Dr. Gbtz, ki je poslanec v Evropskem parlamentu, je obljubil vso pomoč za priznanje samostojne in suverene Republike Slovenije tudi v tej inštituciji.
Štirje poškodovani na Petajncih
NAMESTO TURISTOV LE
izstopajo iz objektov. Vlomili so tudi v carinsko skladišče, kjer je bilo shranjeno blago, odvzeto
Včeraj zgodaj popoldne so bili na Petainj cih ob eksploziji rakete poškodovani štirje ljudje, pripadnik TO in civilisti. Med ponesrečenimi so Ivan Ipša, Viktor Zamuda, Stanko Puklavec, Bojan Bedek. Dva rešilca sta ponesrečene hitro prepeljala v soboško bolnišnico, kjer so jim dali na kirurškem oddelku zdravniško pomoč. Kot je povedal dr. Štefan Kous včeraj popoldne, so vsi štirje ponesrečenci zunaj življenjske nevarnosti.
Viktor Zamuda, domačin iz Petanjec, kmalu po zdravniškem posegu v soboški kirurgiji.
VOJAKI
zaradi carinskih prekrškov, ter blago pod carin-no uničeni tudi carinski objekti.
Redakcijsko pripravo tretje posebne izdaje Vestnika in Nepujsaga smo končali v nedeljo, 30. junija 1991, ob 20. uri.
8
1. julij 1991
__	NENATISNJENA IZDAJA
VESTNIK
POSEBNA IZDAJA • MURSKA SOBOTA, 29. JUNIJA 1991 ■ KULONKIADAS
Civilna
Kolona okoli 20 tankov, manjših in večjih avtomobilov, Vozil rdečega kriša irheistern je pol noči s četrtka na petek preživela v Veržeju, zjutraj pa je »zaorala« skozi Bunčane proti Gornji Radgoni. Do tja je potrebovala 7 ur. (Foto: Bernarda Balažič Peček)
zaščita v pripravljenosti
V času agresorskega napada jugoslovanske armade na naše ozemlje so bile v vseh štirih pomurskih občinah aktivirane enote prve pomoči in - tehnično gasilske enote civilne zaščite. Te enote v soboški, lendavski in ljutomerski občini niso posredovale, so pa v stalni pripravljenosti. Kljub temu pa nekateri občani mesta Murska Sobota preživljajo drugo noč agresije v zakloniščih. Nekoliko drugače je bilo v radgonski občini. Tam je morala posredovati civilna zaščita ob napadu agresorske vojske pri trgovini Koloni-jale in stanovanjski hiši Vajs ter pri dveh požarih, ki sta nastala Partizanski in Jurkovičevi ulici. Požara sta nastala na vojaških vozilih.
Kronologija dogajanja od 17. do 23. ure.
- 17.00: Čez Krapje so poletela letala, kam so namenjena, pa v tistem trenutku še ni bilo znano.
- 17.02: Zadnja blokada pred mednarodnim mejnim prehodom Šentilj je prebita in se prehodu približuje kolona petih tankov. Medtem sta mejna prehoda na Tratah in v Juriju še v rokah slovenskih teritorialcev. - 17.03: Ker sta nad Mursko Soboto prileteli dve letali, je tačas potekal program iz studia Radia Slovenije. Letali sta nekaj časa krožili nad mestom in potem iz
strelili rakete v bližini vojašnice.
-	Omenjeni letali sta zadeli eno od barikad pri soboški vojašnici, za razliko ob 12., ko zadetka ni bilo.
-	Razveseljiva novica iz Murskega Središča, kjer se je oklepna enota, ki je hotela prebiti obroč ljudi oz. nadaljevati pot proti mostu v Petišovcih, obrnila proti Čakovcu.
-	Javljanje gospoda Perša iz Naselja mladinskih delovnih bragad v Murski Soboti, kjer je letalo mitraljiralo sosedovo hišo in jo poškodovalo. Kot zanimivost:
naselje je od vojašnice oddaljeno okrog 400 metrov.
- Prenos tiskovne konference iz Cankarjevega doma v Ljubljani. Minister Igor Bavčar je med drugim povedal, da so letala ob preletu državne meje pri Gornji Radgoni grobo kršila ozemeljsko celovitost sosednje države.
-	Prenos radijskega dnevnika iz studia-Radia Slovenije, ki je zaradi spopadov med okupacijsko vojsko in slovenskimi taritorialci trajal dlje kot običajno.
-	22.35: Zopet na Murskem valu. Najprej je bil objavljen pogovor z novinarjem Jožetom Grajem, ki je v Ljubljani spremljal dogajanja na 1. Slovenskem svetovnem kongresu, ki se je zaradi znanih razmer končal predčasno.
-	Novinarka.Lidija Kosi je postregla z nekaterimi novimi podatki o dogajanju v Pomurju. Čeprav je od premirja med okupacijsko vojsko in pripadniki Teritorialne obrambe Slovenije minilo približno dve uri, je na Gibini in Šafarskem
v Ljutomerski občini še vedno slišati streljanje. Zaenkrat smrtnih žrtev in ranjenih ni bilo. Medtem pa se pehotne enote bojujejo pri Šprincu.
-	V Gornji Radgoni naj bi bili v spopadih za mednarodni mejni prehod mrtvi trije ljudje, z Uprave za notranje zadeve v Murski Soboti pa so sporočili, da v dveh dneh ni bil ranjen noben njihov pripadnik.
Povzeto po informacijah Radia Murska Sobota.
posebna izdaja
NAJPREJ UMIK, POTEM POGOVORI
Na vprašanje, ali je agresija nad Slovenijo del scenarija zvezne vlade in Anteja Markoviča, je Kučan odgovoril, da tega scenarija ne pozna in da ne verjame, da bi bil Ante Markovič, ki vendarle uživa v svetu sloves demokrata, na čelu tega načrta. Obstoji pa načrt armade Okop, ki predvideva, da se dve zahodni republiki s svojimi kolaboracioni-stičnimi režimi postavita na stran agresorja. Po tem načrtu so to zahodne države, torej tiste, h katerim je Jugoslavija želela priti in s katerimi se je želela povezati. Te države imajo skupaj s Slovenijo in Hrvaško za cilj zrušiti socialistični režim v Beogradu, ki ga brani JLA ob podpori prijateljskih držav, ki jim na-čeljuje Sovjetska zveza. Stvari so groteskne in sme-
Včeraj opoldne je na številna vprašanja domačih in tujih novinarjev v tiskovnem središču v Cankarjevem domu odgovarjal predsednik predsedstva Milan Kučan.
šne, je poudaril Milan Kučan, vendar so enote TO pri zajetem starešini JLA ta načrt tudi našle.
Kdaj se bo slovenska vlada začela pogovarjati z zvezno o prekinitvi agresije? Milan Kučan je dejal, da ni pričakoval, da se bo jugoslovanska kriza razpletala z orožjem, še posebno z orožjem JLA in zoper narod, ki je do nedavna bil v okviru skupne Jugoslavije in ki ima svoje ljudi še vedno v vrstah JLA. Odločitev o uporabi orožja je bila sprejeta zato, ker so premiki in aktivnosti enot JLA ogrožali ne samo življenja in premoženje naših državljanov, ampak ker so
ogrožali odločitev o samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije ker je general Kolšek v pismu predsedniku Peterletu zagrozil, da bo JLA za uresničitev svojih ciljev uporabila vsa sredstva, tudi bojna. »V Sloveniji ne gre za državljansko vojno,« je zbranim novinarjem dejal Milan Kučan. »Gre za oboroženo agresijo, za okupacijo samostojne in suverene države.«
Na vprašanje, kdaj se bo Republika Slovenija začela pogovarjati z zvezno vlado, je Milan Kučan odgovoril: »Mislim, da bi težko našli človeka, ki se ne bi bil pripravljen pogovarjati o tem,
da se agresija prepreči. Potrebno pa je vedeti, da je sedaj, ko ne gre za državljansko vojno, s katero bi sicer nekateri radi opravičili uporabo orožja v Republiki Sloveniji. Ko gre za agresijo, je najprej potreben umik JLA in šele potem je možen pogovor o tistem, kar je ponujala Slovenija, torej postopen prevzem oblasti ob povrnitvi vojne škode, ki je iz ure v uro večja. Postaja veliko večja od tistega spornega zneska carin, zaradi katerega je v Zisu očitno prevladala odločitev, da je v Sloveniji potreben tako skrajen poseg. Jasno je, da agresija na Slovenijo, tudi če se bo za
čela JLA takoj umikati iz nje, zelo zelo zmanjšuje možnost za resne razgovore o ustanavljanju kakršne koli morebitne skupnosti svobodnih držav na ozemlju Jugoslavije.«
V nadaljevanju je Milan Kučan dejal, da je stališče zahodnih držav o ohranjanju socialistične Jugoslavije ohrabrilo agresorske sile za takšen poseg v Sloveniji. Slovenska vlada je s pismom zaprosila za pomoč evropsko dvanajsterico, ki je včeraj zasedala na Nizozemskem, obrnila se je na zunanje ministre evropskih držav in na Varnostni svet s pozivom za angažiranje mirovnih inštitucij za prenehanje agresije nad Republiko Slovenijo.
OBSODBA NASILJA NAD SAMOSTOJNO SLOVENIJO
Delegati na ustanovnem zasedanju SVETOVNEGA SLOVENSKEGA kongresa, ob koncu tedna zbrani v Ljubljani iz Avstralije, Avstrije, Francije, Kanade, Nemčije, Švedske, Danske, Finske, Velike Britanije, ZDA, Argentine, Švice, Madžarske, Italije ter iz Republike Slovenije in Republike Hrvaške, so mimo dnevnega reda sprejeli posebno resolucijo, v kateri pozdravljajo rojstvo samostojne države Slovenije in obsojajo vojaško okupacijo jugoslovanske armade. Prav tako so pozvali države članice OZN, naj priznajo Republiko Slovenijo kot subjekt mednarodnega prava in podprejo njeno prizadevanje za članstvo v OZN.
»Prav zato, ker je zunaj sila, ki nam hoče preprečiti naše odločitve, menim, da je prav, da je prvo zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa prav tukaj. Tukaj nas je zbrala ljubezen, da se združimo v skupno moč slovenskega naroda. Vojska lahko premaguje barikade, ljubezen pa premaguje vse ovire, ker premaguje samoblokade,« je ob tej priložnosti dejala Spomenka Hribar, predsednica Svetovnega slovenskega kongresa — konference za Slovenijo. In kaj so nam povedali nekateri delegati, slovenski izseljenci?
JANEZ RITOC iz Avstralije: »Nazadnje sem bil v domovini pred 12 leti. Zdaj sem spet prišel, da vidim, kaj je doma novega in obiščem sorodnike v Prekmurju in Šentjurju pri Celju. Ne morem verjeti, da je v Sloveniji res vojaški poseg. Preden sem šel na pot, sem slišal, da bo Avstralija priznala suverenost Slovenije in Hrvaške, in to sem povedal tudi udeležencem kongresa. Žal sem medtem zvedel, da si je naša vlada premislila. Zavzemal se bom, da se še enkrat premisli v prid demokracije. Noč s četrtka na petek sem prebedel in se skupaj s teritorialci podal na ogled, kaj se dogaja, da sem lahko poročal za naš radio v Adelaidi. Tako bo marsikdo zvedel pravo resnico o tukajšnjih dogodkih. Obsojam poseg vojske in upa, da se bo stvar rešila, da bomo
i 2 —
izseljenci lahko brez skrbi obiskovali domovino.«
JOŽEF BERGOČ iz Švedske: »Sem proti orožju, toda Slovenci sedaj ne smejo popustiti. Ni mi žal, da sem prišel na Kongres, čeprav je tu zdaj vojna. Ponosen sem, da sem bil na razglasitvi samostojne Republike Slovenije in ogorčen nad nasiljem jugoslovanske vojske. Nikakor ne moremo reči, da je to JLA , temveč je to teroristična vojska. Slovenija ni nikogar ogrožala in ima pravico do svoje samostojne poti.«
ROBERT MISLEJ iz Argentine: »Sem tajnik Slovenskega prekmurskega društva Slovenec v mestu Berval, kjer živi večja skupina Prekmurcev. Tudi meni ni žal, da sem prišel na Kongres, čeprav nas vznemirjajo novice o vojaškem
udaru vojske v Sloveniji. V Argentini sem to doživel že več-, krat in vselej se je izkazalo, da s silo ni mogoče premagati volje po demokraciji naroda. Mislim, da se bo to zgodilo tudi v Sloveniji. Če bo okupacija uspela, pa bo to kratkotrajna zmaga nazadnjaških sil. Upam, da bodo Slovencem stali ob strani tudi drugi, napredni ljudje po vsem svetu. Pot za rešitev je dialog o miru v miru.«
SPOROČILO ZELENIH PREKMURJA
To, kar se nam dogaja, je naša usoda. Zato, državljanke in državljani, ni smiselno v teh časih razmišljati o tem, kako bi bilo, če si te neodvisnosti ne bi tako silno zaželeli. To izčrpuje naše naravne moči.
To nam je bilo usojeno, kakor nam je dano, da živimo v teh krajih. Pomislite namreč, da bi jugoslovanska vlada lahko ravnala tudi drugače. Lahko bi nas skušala zlomiti ekonomsko, z diplomatskimi akcijami, prek katerih bi nam onemogočila kominiciranje s svetom. Lahko bi nas skušala izčrpati, kakor je ves čas grozila, zaprla pred našim blagom svoje tržišče. Lahko bi nam odvzela denar, ki smo ga tudi po osamosvojitvi sklenili imeti nekaj čas še naprej skupnega.
Vendar se niso odločili tako. Nad nas so poslali generale, da bi še v tem slednjem naletu poskušali uvesti najslabšega od vseh možnih komunizmov: komunizem s tanki.
Brezštevilni izidi našega osamosvojitvenega dejanja so bili možni in vojaška okupacija je najslabši možni izid med njimi, najbolj proslul. Zato trdimo, da je to naša usoda, ne posledica naše'morda zmotne in predrzne odločitve.
Ta ugotovitev sodi v temelje volje do politično samostojnega življenja. Ta ugotovitev je ugotovitev za moč, za moč, brez katere ne ostanemo.
Ostati in vzdržati pa moramo, kajti nihče drug ne bo zmogel tako dobro in lepo živeti z delom sveta, ki nam je prav tako usojen. V nas živečih bitjih so duše, ki hočejo živeti, v nas je volja do življenja, v nas je samoohranitveni nagon. Naša pokrajina hoče živeti z nami, ker je naša duša del njene duše.
Naša volja po bivanju, naš nacionalni, ljudski in človeški samoohranitveni nagon in nagon sovraštva. Mi smo večji kot navadno sovraštvo, kajti mi naše napadalce pomilujemo. Mi jih ne imenujemo sovrage, mi jih zaničujemo. Oni kulturno niso tam, kjer smo mi, kljub temu pa jih razumemo, ker vemo, kaj je zlo. Govorica in dejanja zla pa so za nas izziv. Zato jih ne sovražimo, vendar jim tudi ne odpuščamo.
Sram pa nas je zaradi njih, ki smo z njimi tako dolgo živeli v skupni državi in mi nismo bili tisti, ki bi moledovali za njihove milodare.
Sklicujoč se na voljo do življenja na tem delu sveta, vam kličemo, državljanke in državljani, da ravnate ekološko smotrno. To pomeni, da se v primeru okupacije upirate pasivno: okupatorjem ne dajte priložnosti, da bi nas pobijali, kajti oni ne poznajo duše naše pokrajine. Oni z njo ne bodo znali živeti, kakor niso znali živeti z nami in mi ne z njimi.
Dr. FRANCE HABJAN iz Kanade: »Razpoloženje delegatov na Svetovnem slovenskem kongresu je dobro kljub vsemu, kar se dogaja zunaj. Bilo bi mi žal, če ne bi vsega tega videl in doživel. Ni me strah, čeprav ne vem, kdaj in kako se bomo lahko vrnili. Tu smo med dobrimi ljudmi. Slovenija ne sme kloniti pred pritiski vojske, ki ni slovenska. Koraka nazaj ni.«
Program Svetovnega slovenskega kongresa so morali zaradi izrednih razmer precej spremeniti; tako so odpadli tudi obiski zamejskih Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Obžalovanja vredno je tudi, da okrog 50 delegatov sploh ni moglo priti v Ljubljano, ker so jim to preprečile jugoslovanske oblasti. Skupina Slovencev, ki je morala ostati v Celovcu, je že organizirala večje protestno zborovanje.
Jože GRAJ
29. junija 1991 ——
posebna izdaja
HODOŠ-KUZMA-GEDEROVCI
SLOVENSKI MEJNI PREHODI
PREDAJA JA V DOLGI VASI
Petek, 28. junija 1991. Za nami je noč, v kateri za marsikoga ni bilo sna, še zlasti pa ne za naše policiste, pripadnike teritorialne obrambe in svojce obojih, saj so zaskrbljeni zanje. Nekateri se že nekaj dni niso oglasili.
HODOŠ. Tu je včeraj pristal helikopter in pripeljal okupatorske okrepitve, a so jih teritorialci obkolili in so v »sendviču«, saj so na drugi strani - na mejnem prehodu - naši policisti. Od vaščanov zvem,
Pred mejnim prehodom Kuzma so okupatorja čakale ostre ovire.
da je na okupatorski strani* tudi domačin - oficir armade, sicer pa priseljenec. Pripravljen je za boj s svojimi znanci - teritorialci. Medtem ko so včeraj vaščani bili na ulicah, gledali cestne zapore in se pomenkovali, je danes - v petek, 28. junija, dopoldne drugače: ulice so puste, polja prazna. No, ja: tistih, ki bi jih obdelovali, ni, so pa okupatorji in slovenske oborožene sile. Kdo bp prvi pritisnil na petelina? Včeraj, ko je pristal helikopter, sd že streljali in hudo vznemirili ljudi, še posebej pa otroke, ki bi se tako radi igrali na prostem. Deklica, ki jo mama stiska k sebi, se kljub prepriča-vanju, da ni nič hudega, joka.
KUZMA. Na tamkajšnjem prehodu so odločni: že so razorožili skupino okupatorskih vojakov. Prehod varujejo enote milice, posebne enote milice in teritorialna obramba. Dopoldne, ob 9. uri, ji je uspel nov podvig: k predaji je prisilila 28 okupatorskih vojakov in njihovega častnika. Odpeljali so jih v zbirno središče v Mursko Soboto. Naši fantje so še vedno v pripravljenosti, saj ni izključen napad okupatorja, ki se je umaknil v stražnico v
Nuskovi, in - kot vedo povedati domačini - v zemeljske okope, ki jih je gradil več dni
pred dnevom osamosvojitve Slovenije. Nov dokaz, da je bila okupacija načrtovana že pred meseci? Baje ima okupator, ki je v zasedi, strojnice, poveljuje pa oficir, ki ni za kompromise. Ob ljudeh, ki so branili prehod, so tu cestne zapore: kamioni, naloženi z gramozom, jeklena konstrukcija v obliki niza križev, jeklenke z vnetljivim plinom. Naši slovenski teritorialci in miličniki so odločni braniti tudi to ped naše zemlje. Spon
tano preizkušajo delovanje pušk. V njih še ni ostrih, smrtonosnih nabojev, so pa z njimi dobro založeni.
GEDEROVCI. Včeraj dopoldne sem se čez ta prehod nemoteno peljal v Avstrijo, že
POMURCEM, KI SO
V AVSTRIJI!
Iz konzulata v avstrijskem Gradcu so nam sporočili, da se vsi tisti Slovenci, ki delajo ali so trenutno v Avstriji, lahko ob morebitnih težavah pri prehodu na slovensko stran ali kakršni koli drugi težavi obrnejo za pomoč po telefonu številka 9943/316-33-180 316-33-181.
popoldne pa so ga okupatorski vojaki hoteli zajeti. Zgodilo se je narobe: orožje so morali odvreči. Prehod je v naših rokah. Na cesti pred prehodom so cestne ovire. Te so tudi v križišču cest Gederovci-Sodišinci oziroma mejni prehod - Gederov-ci. Ne morem ne na desno ne na levo. Slednjič odkrijem kolnik in zaobidem ovire. Kaj pa se bo zgodilo s tankovskimi enotami, če se jim bo uspelo prebiti čez Muro in do gede-rovskega in hodoškega preho-
Po včerajšnji obkolitvi mejnega prehoda v Dolgi vasi s strani enote JLA, o čemer smo že poročali, se je davi ob 8.45 začelo eno od sklepnih dejanj. Začelo se je streljanje in po dobrih desetih minutah se je enota (75 vojakov in starešin) predala enoti teritorialne obrambe in milice. Potem, ko so vojaki predali orožje, so jih z dvema avtobusoma odpeljali. Na njihovih licih je bilo razbrati, da se veselijo konca te more, saj je med njimi bilo veliko mladih iz naše republike. Poveljnik mejne enote milice nam je povedal, da v krajšem spopadu ni bilo ranjenih in da se je vse skupaj končalo sorazmerno umirjeno.
Enote teritorialne obrambe so se tako strnile okoli mejnega prehoda, saj še vedno grozi nevarnost, da bi ga zavzela JLA, ki naj bi s tanki prodrla z hrvaške strani, čez most pri Murskem Središču. Ta most, ki je bil zgrajen pred dvajsetimi leti, je bil, in upati je, da bo tudi ostal, trdna vez med Slovenijo in Hrvaško, ki te dni krvavo plačujeta sojo neodvisnost.
Prebivalci Dolge vasi, so z olajšanjem sprejeli vest, da se lahko spet, po 48 urah, svobodno gibljejo in gredo tudi na delo v lendavske delovne organizacije.
Na avtobusni postaji so nam povedali, da je promet z avtobusi mogoč samo po cesti Lendava - Murska Sobota prek Beltinec in, da trenutno vozijo le redki avtobusi, ki prevažajo delavce. Delavci, ki prihajajo na delo v Lendavo z Hrvaške, iz Murskega Središča in drugih krajev onstran Mure, so prišli zjutraj na delo peš prek železniškega mosta, ob tam pa so jih v Lendavo prepeljali z avtobusi.
Središče Lendave je v teh dveh dneh pusto. Promet je močno zmanjšan, ljudje se izogibajo nepotrebnih izhodov iz domov, poslušajo radio in gledajo televizijo. Vsi podpirajo naše slovensko vodstvo in z gnusom zavračajo početje JA. Vsi najpomembnejši objekti so zavarovani, saj ljudje na dovolijo, da bi se njihov dolgoletni trud izničil.
Ta trenutek je vsa pozornost obrnjena na barikado na mostu čez Muro pri Murskem Središču, ki jo varujejo močne enote teritorialne obrambe. Najbolj pomembno je, pravijo v štabu teritorialne obrambe, da zavarujejo most čez Muro pri Murskem Središču in tako preprečijo morebiten vpad tankovskih enot proti Lendavi.
V poldanskih urah lendavskemu območju znova grozijo.
da? Jih bodo ovire zaustavile? Najbrž ne! So pa dokaz, da se tudi Pomurci nočemo vdati in da smo pripravljeni braniti našo pokrajino.
Š.S.
V Murskem Središču so prebivalci zaustavili 6 tankov. Zvezna vojska je županu postavila ultimat, da v dobri uri odstrani ovire s cestišča, sicer bodo ljudi enostavno pomendrali.
Kljub ostrim grožnjam se je zadeva potem spet obrnila drugače, kajti namesto proti Lendavi, so ke tanki obrnili nazaj proti Čakovcu.
Zajeti vojaki Jugoslovanske armade so si oddahnili, ko so jih teritorialci v Dolgi vasi »naložili« v avtobus. (Foto: J. Dominko)
■««««■ 29. junija 1991
3 ——
posebna izdaja
Ormoška razdejanja
RADGONA OKUPIRANA
*

posebna izdaja
PRVA SMRTNA ŽRTEV
. Kakor črne pošasti so tanki čakali sredi narcisnih travnikov pred Veržejem, da napoči jutro. Okrog sedmih zjutraj se je kolona tankov in kamionov premaknila. V Veržeju so zavili proti poljski cesti, ki povezuje vas tik ob reki Muri z vasjo ob magistralni cesti - kolona se je napotila proti Stari-Novi vasi. Ljudje, ki so ravno ta čas peljali mleko v zbiralnico, so se presenečeno umikali in iskali zavetje v bližnjih hišah, ko so se sredi polj pojavile topovske cevi. Ko je kolona prispela do glavne ceste, ki povezuje Ljutomer in Gornjo Radgono, je zavila v levo, torej proti Ra-dencem in Gornji Radgoni. Za sabo so puščali globoko v asfalt vrezano sled. Kot dolga kača so se tanki in kamioni pomikali po ovin-kati cesti sredi polj, na katerih je zorel ječmen.
Sredi popoldneva je v Gornji Radgoni padla prva smrtna žrtev. Janez Svetina je s smrtjo plačal svojo radovednost. Bil je svetovni popotnik; v Gornji Radgoni je stanoval v hotelu Grozd, ker je pred dnevom predaval o svojih popotovanjih. Ko je tekel čez cesto proti Železnini, so ga pokosili streli vojaka JA.
Z' Hrašenskega Vrha opazimo, da je kolono v Hrastju-Moti ustavila močna blokada. Strelov in eksplozij ne slišimo, kajti preveč smo oddaljeni, vidimo pa oblak črnega dima, ki se je začel valiti nad pokrajino ob reki Muri. Pridružijo se nam tuji novinarji, ki se vozijo z avtom s češko registracijo - so novinarji BBC-ja in Reuterja.
V Radencih se je zbrala množica ljudi. Na mostičku pred odcepom ceste proti hotelu Radin je postavljena močna zapora. Radovednost ljudi se je morala umakniti strahu: ko so tanki prispeli pred zaporo, je bilo bolje biti čim bolj vstran, kajti vojaki v tankih za »odstranjevalcem blokad« so streljali na vse, kar se je premikalo. »Odstranjevalec« se je nekajkrat močno zaletel v zaporo — desni del ograje in mogočen stroj dvigalo Tatra sta se znašla v Radenskem potoku. Dva tovornjaka s prikolicami sta bila sedaj »prava malenkost«.
Kolona JA je nadaljevala pot skozi najbolj znan turistični kraj v severovzhodni Sloveniji - dogajanje so opazovali tudi številni gostje. Pred Boračevo se je slišalo streljanje in kolona se je ustavila. Vendar vojaki iz svojih oklopnih vozil niso streljali le v smeri napada - posledice njihovega »izživljanja« so vidne tudi na avtobusni postaji in parkiranih vozilih. Kasneje izvemo, da je bil ranjen tudi civilist.
Prek Janževega Vrha, kjer so se ob cesti zbrali številni domačini, se odpravimo proti Črešnjevcem in Gornji Radgoni. Kolona tankov in kamionov se le počasi premika skozi vasi Sratovci in Mele, nato pa naleti na močan odpor. Čakata jih tudi dve močni zapori, postavljeni pod vznožjem hriba pred Avtorad-gono. Sliši se močno stre
ljanje, eksplozije in žvižganje krogel.
Tudi pred vhodom v Av-toradgono je bil ranjen civilist. - pripeljejo ga v Zdravstveni dom v Gornjo Radgono. Minilo je kar precej časa, da je »odstranjevalec« počistil železniške tire, na katerih so bili vagoni, naloženi ž zabojniki.
Na cesti pred središčem mesta Gornja Radgona so bila na cesto položena odlikovanje, medalje in priznanje starega vojaka. Ulice obmejnega mesta so bile prazne; med potjo pri mednarodnemu mejnemu prehodu so iz oklepnih vozil streljali v izložbe, hiše, strehe...
Najostrejši spopadi so bili prav v središču mesta - med Maistrovim trgom (kjer so 26. junija posadili lipo) in Elradojn. Kamioni so goreli, nad mestom se je valil dim, toda kljub močnemu odporu teritorialcev in domačinov tankov niso mogli ustaviti.
TEKST IN FOTO: Bernarda B. Peček
Po okupaciji Gornje Radgone in zavzetju mednarodnega mejnega prehoda smo iz obmejnega mesta dobili sporočilo, da so vojaki JA izropali Carinarnico z izgovorom »da je vse to državno«. V hotelu Radin že čakajo cariniki, ki so prispeli iz Beograda, da prevzamejo celotne carinske posle.
■■■■■■■■ 29. junija 1991
5 —
posebna izdaja
VEČINA POMORCEV JE VČERAJ DELALA SAMO DOPOLDNE
Agresija okupatorja je včeraj zaustavila tudi proizvodni proces v pomurskih podjetjih. Tako so v Agroservisu v Murski Soboti delali samo do 11.00 ure dopoldne, po tem je večina delavcev prestrašena zapustila delovna mesta in odšla v bolj varno zavetje doma. Delavni proces v radenski Mineralni vodi je bil moten že predvčeraj, saj zaradi cestnih blokad razvoza mineralne vode in brezalkoholnih pijač ni bilo. Včeraj so tudi ustavili proizvodnjo in tiste delavce, ki so kljub vsemu prišli na delovna mesta, napotili domov. V Tovarni polnilne opreme so poskušali delati normalno do konca delovnega časa, z delom bodo znova pričeli v ponedeljek, če bodo to dovoljevale okoliščine. V soboški Muri, kjer se bodo - hvala bogu že danes pričeli kolektivni dopusti, so delali samo dopoldne, popoldansko izmeno so obvestili, naj na delo ne prihaja. Tudi v podjetju Elektromaterial v Lendavi, soboški Jeklotehni, Zavarovalnici Triglav so delo ustavili že dopoldne. Med redkimi, ki jih tanki in letala, ki so preletela Pomurje, niso prestrašili, je ljutomerski Tehnostroj - Moderna oprema, kjer so delali do konca delovnega časa. O stanju v pomurskih zdraviliščih smo poročali že včeraj, dodali bi, da se je večina gostov odločila, da bo v hotelih tudi ostala. Osebje v zdraviliščičh, posebno animatorji, so več čas mirili goste in jim stali ob strani. Oskrba ni motena.
Trgovsko podjetje Potrošnik je svoje trgovine z neživil-skim blagom zaprla že včeraj dopoldne, trgovine z živili so ostale odprte. Odprte bodo tudi danes, tako kot ob sobotah predvideva delovni čas, če se le situacija ne bo poslabšala. Prav tako tudi banke, ki so sicer v mestih, kjer so včeraj potekali spopadi, svoja vrata , zaprle že opoldne.
Oskrba zaenkrat zadovoljiva
Zaradi izrednih razmer, ki jih doživljamo v Republiki Sloveniji je predsedstvo skupščine občine Murska Sobota v Razširjenem sestavu obravnavalo preskrbo prebivalstva s potrebnimi življenjskimi potrebščinami. Ocenili so, da je kljub povečanemu nakupu in omejevanju nekaterih življenjsih potrebščin, oskrba zadovoljiva in zaenkrat ni nobenih potreb po aktiviranju občinskih rezerv. Težave pa nastajajo v nekaterih krajih s transportom.
Pri Trgovsekm podjetju Potrošnik v Murski Soboti so si pravočasno priskrbeli potrebne količine rezerv. Tako imajo na zalogi čez 210 ton sladkorja, mesečna poraba pa je 30 ton. Soli imajo 60 ton, mesečna poraba pa je 15 ton. Kljub temu pa so omejili prodajo nekaterih izdelkov: olja na 3 litre, pralni prašek na 3 kg, sol na 3 kg, sladkor na 10 kg in Radenske na 2 zaboja. Zaradi zadnjih povečanih nakupov je zmanjkalo olja in soh v nekaterih manjših trgovinah na podeželju, kjer nitnajo večjih zalog. Trgovsko podjetje je tudi zagotovilo dovolj prehrambenih izdelkov za potrebe bolnišnice. Največji problem trenutno predstavlja preskrba s kvasom, saj je tega zaradi blokada na mostu v Petanjcih mogoče pripeljati le do Radenec. Zaenkrat ne grozi pomanjkanje naftnih derivatov, zlasti je dovolj bencina, določene težave pa so le zaradi težav v transportu.
Tudi v gotovinskem poslovanju zaenkrat ni posebnih težav, čeprav so omejili izplačilo denarja na 5.000 dinarjev. Dovolj je tudi hrane za teritorialno obrambo, kar je tudi, prednostna naloga oskrbovalcev. Trgovsko podjetje Potrošnik v Murski Soboti ima na razpolago 27 kamionov, kar je dovolj za razvažanje. V tem času pa imajo določene, težave pri odvozu sineti. saj nimajo na razpolago dovolj avtomobilov. Zato prosijo prebivalstvo, da racionalno odmetava smeti. Zagotov-Ijejo je tudi varstvo otrok, vendar je bil v vrtcih manj otrok.
Soboška zaklonišča ob 15. uri
Gradnja zaklonišč je bila svojčas obvezna, občani pa smo za gradnjo le-teh plačevali tudi določene prispevke. Da so zaklonišča podražila tudi stanovanjsko gradnjo, je samo po sebi umevno, to pa so bili tudi vzroki, da je bil sprejet moratorij za njihovo graditev. V mirnodobnem času so zaklonišča rabila najrazličnejšim namenom, podjetja so v njih uredila skladišča, v nekaterih pa so tudi 'trgovine.
Dnevi, ki jih doživljamo, niso ravno mirni, saj v naši novi državi divja prava voj a, agresor pa pri tem ne izbira načinov in sredstev za dosego cilja. Murska Sobota je prav zdaj doživljala eno najtežjih preizkušenj v zadnjih 45 letih in bili smo priča dogodku, ki ga mlajša in srednja generacija še ni doživela'. Agresorjeva letala so v nizkem letu preletela mesto in v bližini vojašnice odvrgla bombe. Kot smo izvedeli, je bil to le opozorilni napad in k sreči žrtev ni bilo, toda kaj bi se zgodilo, če bi prave bombe odvrgli nad mestom. Kam bi se lahko zatekli prebivalci, ko pa večina zaklonišč ni sposobna opravljati svoje funkcije?
V nekaterih zakloniščih so trgovine z najrazličnejšim blagom.
V zaklonišču za šopingom ima svojo prodajalno Lip Bled, takole pa je bilo videti zaklonišče dve uri po bombnem napadu na obrobje mesta.
Tole zaklonišče je namenjeno prebivalcem nekaterih blokov na Lendavski. Jih je pripravljeno sprejeti?
■ii — 6
29. junija 1991
kiilonkiadas
Tisztelt Miniszterelnok Ur!
Helyzetkep
Hosszufalubol
A Muravidčki Magyar Nem-zetisčgi Onigazgatdsi Kozos-sčg mely fajdalmat fejezi ki a szloveniai esemenyek kapcsan, amikor valamennyi szlovčn al-lampolgčr, koztiik mi, muravi-deki magyarok is veszčlyeztet-ve vagyunk. Mindez annak a kovetkezmenye, hogy a jugoszlav hadsereg teljes megszallast intezett a fiatal onallo szloven allam ellen. A hataratkeldk el-foglalasara osszpontositott in-vazič kereteben, a muravideki magyarsag altal lakott nemze-
tisegileg vegyesen lakot terule-ten is, tehAt ezen belul a Re-dics-Hosszufalu es a Hodos-Bajansenye hataratkelokon szintčn folytak a harcok, illet-ve a fesziiltseg elerte a leheto legmagasabb fokot.
Eddigi elenkezo allaspontjai ellenere azzal a keressel f ordu-lunk a Magyar Kormdnyhoz, hogy ujra fontolja meg a na-lunk kialakult helyzetet, val-mint realis es hiteles informa-ciok, adatok alapjAn foglaljon allast a nepszavazason alapulo
szloven allam nemzetkozi eli-smerdse drdekeben. Tovdbbd, hasson a tobbi eurdpai orszdg, valamint valamennyi vildgrdsz orszdgainak kormanya feld, hogy ugyancsak a kozdp-keleti eurdpai demokratikus folya-matok szellemdben hasonldan cselekedjenek.
Az ellenkezo isetben, eddigi dlldsfoglalasaik ellenere, a leg-kevdsbd szolgaljak a terseg, valamint ennek kapcsdn egesz Eur6pa bdkdjet.
LEGITAMADAS MURASZOMBATBAN
Oszbe csavarodott mar Jani Dominko feje, s ugy velte bdkdsen, minden nagyobb megrdzkddtatdsok ndlkiil bucsut int a szakmd-nak. Sajnos az djsdgird dtjai sokszor kifurkdszhetetlenek, s a kolldga sem gondolta, hogy hadituddsitč lesz.
Tegnap ds ma szemtanilja volt a hosszufalusi hatdrdtkelo dramatikus pillanatainak.
- Kdt kolidgaval a torlaszokon at eljutottunk a hataratkelo elott Idvo dpiilethez, amely szinten be volt keritve a szovetsdgi hadsereg reszerol, amely fegyverletetelre ds az objektumok elha-gyasdra szdlitotta fel a vdmosokat ds a rendoroket. Tegnap megkezdodott az egyezkedds, de nem sok eredmennyel, mivel kozben a teruletvddelmi egysegek bekeritetdk a katonasagot ds, a magyar oldalrdl is lezartak az atkelott. Kettos gyuru keletke-zett, amelynek az lett kovetkezmenye, hogy ma reggel 8 6ra 45 perckor, amikor dppen a zsidotemeto hez erkeztem, lovoldbzdst hallottunk a hatar febol, majd az ezt kbveto csend utdn, gyorsan a hatdrhoz indultam, ahol mdr a nephadsereg tagjait lefegyverez-tek majd gyalog Hosszufaluig kisertek. Ott autobuszokra raktdk oket es elszallitottak a gyujtoraborba - eddig Jani Dominko beszdmoldja...
Hatalmas morajjal kozeledett az elso, majd a masodik gep. A varos felett vadul, fejetlenul ropultek ki a fčszkeikbol a galam-bok. A kisvaros nyugalmat harom robbanas szakitatta meg. Az emberek az elso pillanatban nem is tudtak, hogy mi tortent, kčsobb futo tuzkent terjedt a hir:
- Muraszombatot bombAztAk! BombAztAk a kaszArnyat.
Itt minden logika csodott mondott, hiszen a szdvetsegi hadsereg repulogepjei tamadtak meg volna a kaszAmyAt? A helyszinre sieto radioriporterek a teruletvedelmi egysegek tagjaitol megtud-tAk, hogy a kaszArnya kozeleben igazAn a repulogčp-Agyubol rakčtAkat lottek ki ket cellal: a katonaknak ezzel jelezve, hogy segltsegukre siettek, mig a teruletvčdelmieknek pedig tudtukra adtAk, hogy minden pardon nelkiil lonek, ha netAn megtAmadnAk a kaszarnyat. Minden bizonnyal a legitAmadAst eppen a teruletvedelmi egysčg fenyegetese indftottak, hogy elfoglaljAk a kaszAr-nyAt.
DčlutAn verdfčnyben fiirdott Muraszombat, de aki felett egy-szer, ketszer, haromszor s utana mdr tobbe nem szAmolva, hogy hAnyszor elhuznak a harcigepek, egy orok eletre emlekezetčbe včsi ezeket a perceket. Par percig tartott az egesz. Amire az emberek menhelyeket talAltak, a kek egen eltiintek a halAlmada-rak.
PAr perccel dt elott ujra visszatertek. Ket gep Atrepulve Muraszombatot ds a kaszAmyAnAl bombAkat dobtak le. Egyik lovega cčlt dr. A szirčnak hangjAra a muraszombati polgarok 6v6helyeket kerestek. Sajnos, meg kell Allapitani, hogy a vArosi 6v6helyek mind zArva voltak, mivel a vAllalatok raktAmak hasznlajAk. A mAsodik vilAghAboru alatt sem črte Muraszombatot kčt bombatamadas egy napon...
Osztrdk szomszddaink is nagy figyelemmel ds aggodalommal figyelik a szlovdniai tragikus ese-menyeket. Az ottani hir-kozlo szervek tobb szdz halottrdl ds sebesultrol adtak hirt. Az osztrak Voroskereszt felajdnlotta a segftseget. A szlovdn -osztrdk hatdr mentdn szomszddaink mdly aggodalommal figyelik az dsz-szetuzeseket.
Egy kora ddlutdni rad-gonai jelentds szerint a hatdr mentdn osztrdk re-pulogepek cirkaltak.
A Kronen Zeitung uj-sdgirdi kozoltdk, hogy a szovetsdgi hadsereg 20 fonyi csoportja Ausz-tridba szdkott ds ott politika! meneddkjogot ker-tek.
A hosszufalusi hatdrdtkelo ddlutdn ket orakor, amikor ez a jelentds keszult, nyitva volt az utasforgalom szdmd-ra, az dtkelbt a rendorseg ellendrizte, de katondkat sehol sem lehet Idtni. Tekintettel arra, hogy ugyanakkor Mu-raszerdahely felol egy harckocsi-oszlop kbzeledik s felo, hogy ez az ejszaka sem lesz bekes.
Ki es meddig?
Milan Kučan az tijsdgirdk kdrddsdre vdlaszolva elmond-ta, nem feltdtelezi, hogy a a szlovdn tdmadds forgatd-konyve meglrasdban kozre
Az utcai harcoknak egy aldozata volt Radgonan
Amikor a mentok delutan 14 drakor telefondltak, hogy egy ujsdgird eletet vesztette utcai harcokban, szerkeszto-segiinkben mindenkiben megallt a lelegzet. Egesz nap hdrman tudositanak ebbol a varosbol, plusz meg a muraszombati televfzid munkatarsai. A tragedianak nem ujsd-gird az aldozata, hanem Janez Svetina bledi lakos, aki fenykdpezogepevel tulstigosan megkozelitette a frontot ds fgy eletet vesztette. A mentok a fenykepezogep utdn tigy iteltek, hogy ujsdgiro.
A gederovci hatdrdtkelot a teruletvčdelme egysdgek meg a kora ddlutdni drakban kezukben tartottdk, de Gornja Radgona mdr a hadsereg kezdben van. Egyes utasoktdl szerzet hirek szerint itt mar nincsenek rendo-rok, sem vdmosok, csak a katondk drzik a hatdrdtkelot.
Gornja Radgondn valdsdgos utcai dsszetuzdsekre keriilt sor mielott elfoglaltdk volna a hatardtkelohelyet. A hadsereg 5 teherautdjdt, amelyeken a jelek szerint fegyvert ds loszert szdllitottak, a teruletvedelmi egysdg tagjai felgyujtottak.
A HID VEDELMET BIZTOSIT
A Mursko Središče-Lendva kozotti utszakasz jtinius 28-dn kietlen ds sivar. Csak a Mura hid elott dll a teruletvddelmi egyseg 6re. A hid le van zdrva, tele tartdlykocsikkal, amely egy csendes, mozdulatlan, hatalmas aknara emlekeztet. A Jugoszlav Nephadsereg alakultai ezt a hidat nem mertek edrdig megkozeliteni ds a varazsdi kaszdmydb61 kikiilddt tankot ds, tartaly-kocsik messze elkertiltdk.
Lendva dppen. a hid mniatt kdpež eros vddelmet a delrol elorenyomulo csapatok elott. A hid csak akkor eshet el, ha felrobbantjak, abbol pedig a katonasdgnak nem lenne semmi haszna. Žppen ezdrt keriilik el a tankot es a harckocsik. A kora ddlutdni drdkban erkezett a hir, hogy Csaktornva iranydbdl harckocsik indultak Szerdahely feld...
S nem csak a Mura-hid Szerdahelyndl, hanem a tobbi hdrom hid is szildrd vedelmet biztosit a legnagyobb muraviddki foly6n. A ddlutdni črakban Hodoson meg folyt a tdrgyalds, Kuzma ds Gederovci is tartja megdt.
mukodott volna Ante Markovič jugoszlav kormdnyf6, akit a vilag nagy demokratanak tart. A hadsereg OKOP cimu programja, amely szerint Szlo-vdnia ds Horvdtorszdg az ide-gen agresszor melld, vagyis nyu-gathoz dll, tehat azon dllamo-kat tartjdk agresszoroknak, akikkel kapcsolatot szeretnd-nek kialakitani. Ezen dllamok, Szlovdnia es Horvdtorszdg kozos celja a belgrddi rezsim megdontese, akit a bardti or-szagok, segitsegevel, elen a szovjetunidval, a Jugoszlav hadsereg ved. - dll a programban, amelynek egy resze szloven kdzre keriilt.
A 15 dra utdn erkezo hir, hogy a szovetsdgi kormdny kezdemdnyezdsdre a szlovdn tersdg minden katonai akcidt besztintetnek, kis remenyt ho-zott, azonban a ndgy drdra igdrt kormanyfoi nyilatkozat elmaradt. A katonai akcid pedig mdg nagy jobban mčrsdk-iodtek. Szerdahely feld drkezo tankokat dlo embergdt akadd-lyozta meg, Muraszombatot ujra bombaztdk, ■ hasonld sorsra jutott Dravograd is. So-kan nem hisznek Markovič erejeben, hiszen Kolšak vezdr-ezredes kijelentette, hogy a vdgsdkig tartja a frontot.
—— 29. junija 1991
POSEBNI UKREPI K
SOBOŠKI BOLNIŠNICI
I trikratno bombandiranje MURSKE SOBOTE
Ko smo včeraj dopoldne obiskali soboško bolnišnico, ta v ničemer ni izdajala strahotne agresije, ki so jo enote JLA izvajale po Pomurju. Le nekoliko bolj mirno je bilo, na hodnikih pravzaprav ni bilo opaziti čakajočih pred specialističnimi ambulantami.
Kot sta nam povedala direktor bolnice Emerik Zver in predstojnik kirurškega oddelka dr. Štefan Kous, so že v torek sprejeli nekatere posebne ukrepe. Odpovedali so vse posege, ki niso nujno potrebni, razen nujnih primerov, se bolnikov ne sprejema, vsi zdravniki in ostalo medicinsko osebje je v pripravljenosti, zagotovili so si večje zaloge hrane in potrebnega medicinskega materiala, z Ljubljano vzdržujejo stalno vezo.
V spremstvu zdravnika smo si ogledali tudi bolnišnično sobo, kjer so ležali trije od šestih obstreljenih fantov, ki so jim do takrat nudili zdravniško pomoč v soboški bolnici.
Enega od poškodovanih so že odpustili, vsi ostali so izven življenjske nevarnosti.
Vojak Roman Brvar je izven življenjske nevarnosti.
Mladega vojaka Komana iz Trojan, ki ga prikazuje tudi fotografija, smo povprašali, kako je prišlo do nesreče.
Dejal nam je: »Zgodilo se je v četrtek okoli osme zvečer, v soboški vojašnici. Kot vse kaže, me je po nesreči obstrelil makedonski vojak, ki je skupaj z mano služil vojaški rok. Bolečine' so hude, želim si le, da bi se vse to že enkrat končalo.«
Drugi dan brezobzirnega napada na Republiko Slovenijo je bilo tudi v Pomurju več spopadov z orožjem ob barikadah in mejnih prehodih, letalskih napadov in predaj agresorskih vojakov.
Že zgodaj zjutraj se je enotam teritorialne obrambe predala enota jugoslovanske vojske, ki je bila stacionirana na desni strani mednarodnega mejnega prehoda v Gederov-cih, medtem ko se je enota kapetana Kučana, ki je bila na levi strani prehoda umaknila v stražnico na Petanjcih.
Okrog 11. ure se je slovenski vojski predala jugoslovanska vojska s stareši
Mladi Radgončani pripravljajo »molotovke«.
SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR
Eden od letakov, s katerimi so to noč oblepili Mursko Soboto.
Pripadniki teritorialne obrambe in milice so tako rekoč izolirali vojašnico v Murski Soboti. Pogajanja med obema stranema niso dali rezultatov, zato se je vojska odločila za nasilno odstranitev. Ob drugem letalskem napadu ob 17. uri je bila ena barikada zadeta.
nami na Mednarodnem mejnem prehodu v Dolgi vasi, ki je bila« nekaj časa obkoljena.
Jugoslovanska vojska je tudi zapustila položaje, ki jih je imela ha mednarodnem mejnem prehodu na Hodošu in se umaknila na stražnico na Hodošu.
Že od zgodaj zjutraj je bila postavljena blokada vojašnice v Murski Soboti. Zaradi tega so letala jugoslovanske armade trikrat bomandirala položaje teri-toralne obrambe ob vojašnici. Prvi bombni napad, ki so ga izvedli, je bil namenjen uničenju blokade vojašnice proti Markišavcem. Izstreljenih je bilo 4 krat po 2 raketi, ki pa niso zadele cilja. Po tem napadu je teritorialna obramba okrepila blokado pred vojašnico. Drugi bombni napad jc bil namenjen uničenju dodatne blokade pred vhodom v vojašnico. Poleg raket so tokrat napadalci uporabili tudi mitraljezno
orožje in streljali po položajih pripadnikov teritorialne obrambe in po vozilih blokade. Pri tem je bil zadet vhod v vojašnico in ranjena dva vojaka jugoslovanske armade, eden je pozneje podlegel poškodbam. Med pripadniki teritorialne obrambe ni bilo žrtev. Poškodovana so bila vozila in pa dve hiši. Tretji letalski napad je bil zopet namenjen uničenju blokade, vendar pa ni naredil škode.
Enote teritorialne obrambe so izvajale aktivnosti proti enoti jugoslovanske vojske kapetana Kučana, ki je bila v stražnici na Petanjcih. Podobne akcije so bile tudi na traž-
niči Hodoš in drugod. V tem času so zasedli stražnico v Tr-dkovi, iz katere je večina vojakov jugoslovanske armade pobegnila, tiste, ki so ostali, pa so zajeli skupaj z materialnimi sredstvi. Popoldne so iz vojnega plena okrepili blokade .okrog stražnice na Petanjcih z minometalci in mitraljezi. Tako da so se vojaki skupaj s starešinami predali. Popoldne sta bili zajeti tudi stražnici v Fik-
VESTNIK—NEPUJSAG
Izdaja podjetje za informiranje Murska Sobota, Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika Vestnika), Ella Pivar (odgovorna urednica Nepujsaga), Posebno izdajo so pripravili: Renata Bakan-Ficko, Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Jozsef Papp, Endre Gonter, Nataša Juhnov, Nevenka Emri; Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29; Tisk: Pomurski tisk, Murska Sobota; Posebna izdaja je brezplačna, natisnili smo jo v 2.000 izvodih.
Druga posebna izdaja Vestnika in Nepujsaga zaradi nevarne izpostavljenosti tiskarne ni bila natisnjena.
Izid je bil predviden za soboto, 29. junija 1991 ob 6. uri v nakladi 2.000 izvodov.
šincih in Sotini ter ena stražnica v lendavski občini.
Popoldan se je začel tudi velik pritisk za prehod čez reko Muro v Murskem Središču. Tankovska kolona, ki je prišla do blokade na mostu, se je zaustavila in dala ultimat pripadnikom teritorialne obrambe, da do določene ure umaknejo blokado. Tega niso storili, temveč zagrozili, da bodo blokado (cisterne z bencinom) razstrelili. V ta namen je v lendvaski občini bilo organizirano veliko število vozil za blokiranje cest, kar je verjetno odvrnilo agresorja, ki se je obrnil in začel prodirati po drugi strani proti Gibini,
kjer je bil zaustavljen z barikado.
Pripadniki teritorialne obrambe na območju Prekmurja, kamor edino niso mogle priti tankovske enote jugoslovanske armade, so tudi nudili pomoč v materialnih sredstvih štabu TO na drugi strani Mure. Enote teritorialne obrambe v Pomurju pa so ostale na položajih« tudi po napovedanem prenehanju sovražnosti.
VESTNIK
POSEBNA IZDAJA ■ MURSKA SOBOTA, 28. JUNIJA 1991 ■ KULONKIADAS
POMURSKI JAVNOSTI
Država Slovenija se v prvih dneh svoje samostojnosti srečuje s hudimi preizkušnjami. Doživeli smo okupacijo jugoslovanske armade, s katero se nikakor ne moremo sprijazniti. To je dovolj velik dokaz, da je bila naša plebiscitna odločitev 26. decembra lanskega leta popolnoma pravilna. V tej okupaciji je vidna vsa plitkost neke politike, ki nima prostora v demokratični ureditvi na pragu 21. stoletja. Uničujoč pohod je ponoven dokaz, da je nekaterim malo mar za vse tisto, kar smo ustvarili z žulji svojih rok. Ali bo končno prevladal razum, da se preneha s takim početjem in sg začne strpen dialog.
Zato pa je potrebno, da državljanke in državljani ohranimo dostojanstvo in pokončno držo in v teh težkih trenutkih dokažemo pripadnost svoji suvereni državi Sloveniji.
Predsedniki skupščin in izvršnih svetov pomurskih občin
ZADNJE NOVICE
V Pomurju so vojaški helikopterji večkrat preleteli ozemlje, v vojašnico v Mursko Soboto pa so pripeljali tudi dodatne okrepitve. Vojaški helikopterji so vojake pripeljali tudi na mednarodna mejna prehoda na Hodušu in v Gederovcih.
Po 20. uri pa smo v Pomurju zabeležili naslednje dogodke:	-
- Ob 19.56 je prišlo do streljanja med pripadniki teritorialne obrambe in jugoslovanske armade. Vojaki so se umaknili. -
— Ob 20.09 so pripadniki teritorialne
obrambe in policije v Radencih zajeli 4 vojake in jih razorožili. Med njimi je tudi podpolkovnik, zajetim vojakom pa so zajeli vozilo.
Ob 20.40 so miličniki na mejnem prehodu v Kramarovcih razorožili 4 vojake.
Po 21.00 je prišlo do streljanja tudi na mednarodnem mejnem prehodu na Hodošu.
Najbolj strah zbujajoča vest pa je prišla ob 21.00, ko smo dobili sporočilo, da je
iz čakovske smeri proti mostu v Petišov-cih krenilo 40 tankov. Ti tanki so opremljeni s pontonskimi mostovi. Istočasno je iz Pavlovca proti Ljutomeru krenilo še 8 tankov. Njihov cilj so verjetno mednarodni mejni prehodi v Pomurju.
Ob 22,00 so v Žerovincih opazili 7 tankov, ki so peljali proti Kamenščaku.
Ob 22.30 smo dobili sporočilo iz Gedero-vec, da je prišlo na območju mejnega prehoda do močnega streljanja.
posebna izdaja
Slovenija, 27. junija 1991
MILAN KUČAN DRŽAVLJANOM SLOVENIJE
Predsednik Predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je po nočnih premikih oklepnih enot JLA v Sloveniji po televiziji spregovoril državljanom Slovenije. Njegov nagovor objavljamo v celoti.
»Predsedstvo Republike Slovenije je na seji, ki so se je udeležili tudi predsednik Skupščine Republike Slovenije dr. France Bučar, član Predsedstva SFRJ dr. Janez Drnovšek, predsednik Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije Lojze Peterle in republiški sekretarji: Janez Janša, Igor Bavčar, dr. Dimitrij Rupel in Jelko Kacin, ocenilo razmere v Republiki Sloveniji po nočnih premikih oklepnih enot JLA z Vrhnike proti letališču Brnik in iz nekaterih krajev Hrvaške proti Sloveniji. Med sejo je predsednik IS Skupščine Republike Slovenije Lojze Peterle prejel telegram V. vojaškega območja, v katerem je rečeno, da bodo brezpogojno izvršili nalogo prevzema vseh mejnih prehodov in zavarovanja državne meje, ki jim jo je včeraj ponoči s sprejetimi sklepi naložil ZIS, ter da bodo pri tem zlomili odpor in postopali po pravilih vojne uporabe enot. Predsedstvo je oceni
lo, da predstavljajo premiki enot JLA, sporočilo V. vojaškega območja in nasilnost ter brezobzirnost posega jugoslovanske vojske agresijo na samostojno in suvereno Republiko Slovenijo ter poskus njene trajne okupacije. Slovenija bo na to agresijo odgovorila tako, da bo uporabila vsa sredstva, ki jih ima na voljo, da zavaruje svojo suverenost. Predsedstvo Republike Slovenije je ukazalo Teritorialni obrambi Slovenije, da če bo potrebno, tudi z orožjem zaščiti objekte in komunikacije, ki so osnovnega pomena za življenje ljudi v Republiki Sloveniji in za zavarovanje njene suverenosti. Predsedstvo Republike Slovenije poziva vse Slovence in državljane Republike Slovenije, oficirje v jugoslovanski armadi in vojake na služenju vojaškega roka, da zavrnejo sodelovanje v agresivnih dejanjih proti lastni državi in lastnemu narodu. Predsedstvo poziva tudi pripadnike drugih narodov in narodnosti, državljane drugih jugoslovanskih republik, da ne sodelujejo v nasilnih dejanjih, ki so nezakonita tudi po pravnem redu SFRJ in ki lahko privedejo po nepotrebnem do človeških žrtev, saj jim v
teh razmerah Republika Slovenija žal ne more več zagotavljati varnosti. Organi Republike Slovenije zahtevajo od jugoslovanske vlade, da ustavi vse aktivnosti jugoslovanske armade v Sloveniji. Republika Slovenija je sklenila takoj odpoklicati vse svoje predstavnike v zveznih organih. Dokler agresija ni ustavljena, tudi ni mogoče dogovarjanje o vseh vprašanjih, ki so ostala odprta po razdružitvi Republike Slovenije s SFRJ in ki smo jih želeli reševati mirno in sporazumno. Predsedstvo Republike Slovenije je pozvalo tudi predsednike in predsedstva vseh drugih jugoslovanskih republik, da obsodijo agresijo vojske proti Republiki Sloveniji in da pozovejo svoje državljane pripadnike JLA, naj v njej ne sodelujejo. Dokler se agresija ne ustavi, je Republika Slovenija prisiljena preklicati svojo ponudbo za nadaljevanje pogovorov o oblikovanju skupnosti suverenih držav na ozemlju dosedanje SFRJ. Organi Republike Slovenije so. se že obrnili na sosednje in druge evropske države ter na svetovno javnost in jih obvestili o agresiji, na njeno samostojnost in suverenost.«
POZIV PREDSEDNIKOM DRUGIH REPUBLIK
Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je poslal vsem predsednikom drugih jugoslovanskih republik poziv z naslednjo vsebino: »Poveljstvo V. armadnega območja nas je obvestilo, da z vsemi razpoložljivimi močni prevzema nadzorstvo nad ozemljem Republike Slovenije. Ta sklep je začela takoj uresničevati na sistematičen in brezobziren način. Dejanje je agresija in poskus trajne okupacije neodvisne Republike Slovenije, ki lahko med drugim tudi dramatično obremeni naše nadaljnje medsebojne odnose. Predlagamo vam, da odločitev tudi vi opredelite kot takšno, obenem pa vas prosimo, da takoj odpokličete vojaške obveznike in oficirje, državljane vaše republike, ki delujejo v enotah JLA v Sloveniji, ker jim v takšnih razmerah iz razumljivih razlogov ne moremo več zagotoviti osebne varnosti. Ta odgovornost namreč ni več v naših rokah.«
ZVEZNI UKREPI IN STALIŠČA - ZVEZNI UKREPI IN STALIŠČA
Prebivalci Slovenije,
Z odločitvijo Zveznega izvršnega sveta in v skladu z ustavnimi pooblastili, Zvezni sekretariat ža notranje zadeve in enote Jugoslovanske ljudske armade prevzemajo nadzor nad državno mejo.
Ta korak je izsiljen. Neposredno so ogroženi teritorialna integriteta Jugoslavije, mir in varnost prebivalcev in izvrševanje mednarodnih obvez, ki jih ima SFRJ.
Prebivalci Slovenije,
Ostanite doma in na svojih delovnih mestih. Ne dovolite da vas zlorabljajo zoper vaših življenjskih interesov.
Vabimo vas na mir in sodelovanje!
Enote Zveznega sekretariata za notranje zadeve in JLA bodo svoje naloge izvrševale dosledno in energično.
Vsak odpor bo zlomljen.
S takšnimi letaki so vojaška letala včeraj med deseto in pol enajsto uro preplavila ozemlje samostojne republike Slovenije.
—iihmhii	2
KDO JE PREKRŠIL POOBLASTILA?
Sekretariat za informiranje Zveznega izvršnega sveta je poslal javnosti nasledjo informacijo:
»Kaotično stanje in nasilje v Sloveniji ni izzval niti Zvezni izvršni svet niti JLA. Zato so odgovorne oblasti v Sloveniji. Po pojasnjevanju sekretariata za informiranje Zisa gre za odcepitev in ne razdružitev. To je razvidno iz pisma Milana Kučana državnikom, v katerem jih obvešča, da je Skupščina Slovenije 25. junija sprejela ustavni zakon o neodvisni in suvereni Republiki Sloveniji. V pismu je tudi rečeno, da je Slovenija prevzela vso suverenost in oblast na svojem ozemlju in želi postati članica OZN. Drugo nasilje slovenskih oblasti pomeni prihod teritorialne obrambe na carinarnice in prisila zaposlenih, da sklenejo delovno razmerje z Republiko Slovenijo. Podobno se je zgodilo na letališčih v Ljubljani in Portorožu, kjer so zamenjali upravnika. Policija je zamenjavo upravnika v Mariboru preprečila in zato to letališče ni zaprto. Zvezna vlada si še naprej prizadeva, da stanje reši po mirni poti. Kot je znano, ni zanesljivo, da bo Lojze Peterle, predsednik IS Slovenije, prišel danes v Baeograd, čeprav je bilo to dogovorjeno s premieram Markovičem. Za zdaj ni informacij, da je JLA prekoračila pooblastila, ki jih je dobila od Zisa in prej od predsedstva SFRJ in Skupščine SFRJ.«
28. junija 1991 ■■■■■■■■
posebna izdaja
AGRESIJA IN ODPOR
IZ IZJAVE PREDSEDNIKA VLADE LOJZETA PETERLETA NA TISKOVNI KONFERENCI
JLA JE OKUPACIJSKA ARMADA
Predsednik vlade Lojze Peterle je novinarjem v Cankarjevem domu včeraj dopoldne pojasnil rezultate sestanka predsedstva in svojega pogovora z zveznim premierom Markovičem.
Uvodoma je Lojze Peterle poudaril, da vse to, kar se dogaja na ozemlju Republike Slovenije, ni v popolnem soglasju s tem, kar je želel Zis, ko se je odločal o tem, da bo prevzel vso kontrolo na mejah in vzpostavil inštitucije federacije v Sloveniji. Po drugi strani pa je tudi možna razlaga, da je Zis zelo natančno seznanjen s tem, kako stvari potekajo. »Vsak odpor bo zlomljen«, piše na koncu pisma generala Kolška, enako piše tudi na letakih, ki so jih včeraj dopoldne trosila vojaška letala.
Lojze Peterle je v nadaljevanju povedal, da se je predvčerašnjim zelo dolgo pogovarjal s predsednikom zvezne vlade Markovičem o vprašanjih, ki so ostala odprta po osamosvojitvi in za katera so se dogovorili, da jih bodo skušali rešiti sporazumno.
Razmere v Sloveniji pa so sedaj čisto drugačne. To kar se je zgodilo, ocenjuje predsednik vlade Republike Slovenije kot brezhibno agresijo JLA, ki ima formalno podlago v sklepih Zisa s seje 25. junija »Markoviču sem pisal pismo«, je v nadaljevanju povedal Lojze Peterle,« da si je s tem zapravil ves ugled in zaupanje v Jugoslaviji, da nas je to dejanje spravilo v še globjo nesrečo, ki že sicer ni majhna. Namesto da bi gospod Markovič podprl demokratični korak Slovenije kot začetek procesa su-verenizacije jugoslovanskih republik in s tem ustvarjanja možnosti za novo skupnost samostojnih držav, je raje uporabil silo, ki je bila povsem nepotrebna in nesmiselna. Vse, kar smo storili z efektivnim prevzemanjem oblasti, se je zgodilo na izredno miren, mehak način. Rad bi poznal državo, ki je svojo suverenost začela na bolj blag način kot Slovenija. Žal nadaljevanje ni tako. Mi protestiramo proti uporabi vojaške sile, ki ima v Sloveniji že sedaj, po osmih urah, gospodarske, materialne in
politične posledice. Glede na to, kar se je zgodilo in kako se je zgodilo, lahko poslej imenujemo JLA v Sloveniji samo še okupacijska armada. Tega izraza do sedaj nismo rabili.«
V nadaljevanju je Lojze Peterle povedal, da je slovenska vlada zahtevala od Zisa, da takoj preneha z aktivnostmi na območju naše republike, razen s tistimi, ki so v našem interesu in glede katerih smo se že davno dogovorili in so Markoviču tudi dobro znane.
Republika Slovenija je za pogovore še naprej odprta, vendar mora .za to biti izpolnjen določen pogoj. Ta pogoj je, da se JLA mora posvetiti svoji obrambni vlogi, ne pa da funkcionira kot inštrument centralističnega discipliniranja Slovenije po obrazcu, po katerem ta država Jugoslavija ne more preživeti. Torej se mora armada vrniti v vojašnice, potem je slovenska vlada pripravljena nadaljevati pogovore. Je pa vlada v stalni vezi z Zisom, da bi za vsako ceno preprečili nadaljno agresijo.
PROTEST IZSELJENCEV IN ZDOMCEV
Slovenski izseljenci in zdomci v Zvezni republiki Nemčiji, ki se združujemo v okviru slovenskih katoliških župnij, najostreje obsojamo grob poseg jugoslovanske armade na ozemlju Republike Slovenije. Osupli z ogorčenjem ugotavljamo, da je ravnanje jugoslovanske armade proti demokratični volji slovenskega naroda, ki je te dni doseglo vzpostavitev slovenske državnosti in samostojnosti. S tem so grobo prizadete svoboda in najosnovnejše pravice slovenskega naroda. Obenem dajemo vso moralno podporo in priznanje legalnim predstavnikom slovenske demokratično izvoljene oblasti, ki je izvedla po pravi poti in z modro odločnostjo plebiscitarno odločitev prebivalcev Republike Slovenije.
Janez Pucelj, izselj. duhovnik
ZVEZNI UKREPI IN STALIŠČA - ZVEZNI UKREPI IN STALIŠČA
NOVA VODSTVA CARINARNIC V SLOVENIJI?
Od Zvezne carinske uprave iz Beograda smo prejeli uradno informacijo, da najnovejše odločitve Zveznega izvršnega sveta o zagotovitvi plačila carin in drugih uvoznih dajatev, ki je začela veljati 26. 6. opolnoči, Republika Slovenija ne spoštuje. Ta Republika, piše v uradni informaciji Zvezne carinske uprave, preusmerja sredstva od carin in drugih uvoznih dajatev v republiško, namesto v zvezno blagajno. Zaradi tega bo Zvezna carinska uprava namesto upravnikov carinarnic v Sloveniji postavila novo vodstvo, glede na to, da sedanji ne upo
števajo zveznih navodil zaradi izjave, da so od 26. 6. v delovnem razmerju Carinske službe Slovenije.
Kot piše v informaciji sekretariata zvezne vlade za informiranje, delavci carine v Sloveniji odklanjajo sodelovanje z inštruktorji Zvezne carinske uprave. Glede na to, in ker je po mnenju Zveznega izvršnega sveta odločitev o osamosvojitvi Slovenije nelegitimna, bo uvedla Zvezna carinska uprava na območju Republike Slovenije določene ukrepe za zagotovitev normalnega delovanja carinske službe Jugoslavije.
MORATORIJ
NA ODLOČITVE REPUBLIK?
Včeraj popoldne smo iz Beograda uradno izvedeli, da bo Zvezni izvršni svet med sejo po vsej verjetnosti predlagal trimesečni moratorij na vse enostranske odločitve republik in ob tem preklical tudi svoje sklepe, sprejete na seji 25. junija.
GRACANINOVO OPOZORILO BAVČARJU
Zvezni sekretar za notranje zadeve Petai' Gračanin je poslal zahtevo sekretarju za notranje zadeve Republike Slovenije Igorju Bavčarju, naj jugoslovanskemu sekretariatu za notranje zadeve omogoči, da na miren način uresniči svoje obveznosti prevzema nadzora prehoda državne meje v skladu s 1. točko odloka zvezne vlade z dne 25. junija 1991. Jugoslovanski notranji minister Igorja Bavčarja obvešča, da je prišlo na ozemlje naše
države potrebno število inšpektorjev in drugih delavcev zveznega sekretariata za notranje zadeve in ga opozarja, da bi morebitni ukrepi in dejavnosti za ote-žitev dela teh organov pomenili protiustaven, nezakonit in kazniv poskus preprečitve izvršitve sklepov pristojnih zveznih organov. Posledice takšnega neodgovornega ravnanja, pravi jugoslovanski notranji minister, bodo nosili organi za notranje zadeve Republike Slovenije.
■■■■■■■■ 28. junija 1991
posebna izdaja
EN DAN Z AVTOM PO OBMEJNIH KRAJIH SLOVENIJE, AVSTRIJE, MADŽARSKE IN HRVAŠKE
ZLE SLUTNJE OB
IZVRŠNI SVET SO MURSKA SOBOTA
PRIPRAVLJENI ZA UKREPANJE
PRELETIH KROKARJEV
Četrtek, 27. junija 1991. Kmalu po 7. uri odrinem na pot v sosednjo Avstrijo in Madžarsko, da bi zaznal utrip v obmejnih mestih dveh sosed pravkar osamosvojene Republike Slovenije. Najprej se ustavim na majhnem prehodu v Gornji Radgoni. Dovolijo mi poslikati vhod iz avstrijske smeri in na filmski trak ujamem novo slovensko zastavo in napis REPUBLIKA SLOVENIJA, ki je dan prej zamenjal napis SFR Jugoslavija. Po radiu zaslišim grožnjo vojaških oblasti, da bodo vojaki zasedli mejne prehode. Kmalu zatem prispe v Radgono skupina teritorialcev, odločna, da se zoperstavi.
Mejo prestopim v Gederov-cih, kjer ni zaznati izrednega stanja. Pot me vodi po avstrijski Štajerski in Gradiščanskem. Lepi deželi in.mirni ljudje. Kot slišim po radiu, se pri nas doma napetost stopnjuje. Med potjo ne vidim avstrijske vojske oziroma njenih premikov. Tudi na mejnem prehodu med Avstrijo in Madžarsko Heiligenkreutz-Monošter je običajen dan. V Monoštru, kjer se ustavim, ljudje sprašujejo, kaj se pravzaprav dogaja v Sloveniji, in vedo povedati, da je »počilo« na Kuzmi. Madžar-sko-slovensko mejo prestopim na prehodu Bajansenye-Ho-doš. Na madžarski strani je veliko mejne policije, na našem prehodu pa kot običajno, le da so na njem tokrat še teritorialci. Zunaj prehoda za kratek čas postanem. Z bližnje opazovalne postaje me gleda vojak z daljnogledom. Zapeljem se naprej. Pred Hodošem vozilo - cestna zapora, ki jo uspem obvozili, pri čemer tvegam, da se bom prevrnil v jarek.
Naslednja točka je mejni prehod Dolga vas-Lenti. Tja me vodi pot skozi odročne kraje, kjer ni cestnih zapor. Pred Dolgo vasjo naletim na tovornjak, postavljen čez cesto. Ker vas poznam, se prebijem po poljski poti. Pred mejnim prehodom v Dolgi vasi zapira cesto buldožer. Milica najde razumevanje in teritorialec požene stroj ter mi tako omogoči prehod. Pot čez mejni prehod gre gladko, brez formalnosti. Tudi na madžarski strani, le da me tu »okupira« skupina radovednih delavcev policije in carine ter sprašuje o dogajanjih. S tem sem dobro seznanjen, saj imam med potjo vseskozi odprt radio. Ne uide mi nobena vest o premikih jugo-slovaske armade in ne o odločenosti slovenskega vodstva in vseh državljanov Slovenije, da obranimo pravkar pridobljeno samostojnost. Čutim, da se bo za to treba še in še boriti. Žal ne le za okroglo mizo, ampak tudi z orožjem. Tega ne madžarski strani med vožnjo od
Lentija do Letenja, ki pa meji že na Hrvaško, ne vidim. Kaže, da se Madžari (še) ne čutijo ogrožene, čeprav se tudi njihovi meji, približuje vojska. Okupatorska vojska! Tako jo imenuje naš predsednik vlade g. Lojze Peterle. Sopotnik Albert Abraham, ki je že večkrat potoval čez ta prehod, pa pravi, da mejne »formalnosti« na
tem prehodu nikoli niso bile tako toge. Tudi število delavcev na’ meji je (pre)veliko. Na drugi strani meje je Hrvaška in mestece Goričani. Prav zanima me, ali je tudi v tej državi, ki se je osamosvojila isti dan kot naša, le hrvaška zastava. Ne, ob njej je še jugoslovanska z. rdečo peterokrako zvezdo, napisa pa sta dva: SFR Jugoslavija in REPUBLIKA Hrvatska. Vodja mejne milice, ki ga zaprosim za dovoljenje, da bi to poslikal, me vljudno »prepriča«, da to lahko storim kdaj drugič, samo danes ne. Je dobro informiran o tem, kaj se dogaja v Sloveniji. V bližnji restavraciji gledajo program slovenske televizije, ki prikazuje premike vojske in odločenost državljanov Slovenije, da ne popustijo pritiskom.
Vožnja, po Medžimurju proti Murskemu Središču teče nemoteno. Nobenih cestnih ovir! Le s čim smo se tako zamerili armadi, da nas skuša okupirati? S tem, da jemljemo državnost resno in da hočemo biti gospodar na svoji zemlji? Čudi me, da ukrepa le proti Slove-
niji in ne tudi proti Hrvaški. V Murskem Središču, kjer so pred dnevi agitirali za Evropo brez meja - meja! Na sredini mostu čez Muro je avtomobilska cisterna, prehoda pa teritorialci ne dovolijo. Hrvaški redarji promet usmerjajo proti Martinu na Muri. Tudi sam zavijem v to smer in poskušam priti v Prekmurje čez most pri
Razkrižju. Teritorialci, še bolj pa cestne ovire tega ne omogočajo. Morda bo šlo pri Radencih? V Hrastju-Moti je znova cestna ovira - tovornjak. Domačini uvidijo, da sem njihov človek, zato povedo za drugo pot, in res se prebijem do Ra-denec. Pred križiščem pri hotelu Radim znova cestna ovira. Čez most ne morem, ampak zapeljem čez potoček in se prebijem do restavracije Vikend. Telefoniram v redakcijo. Tu zvem, da bo izšla posebna številka in da moram čez Muro. Res imam srečo, saj se peš prebijem z zadnjo skupino, ki ji teritorialci omogočijo varen prehod, kajti mostovi so minirani. Avto ostane na drugi strani. Med prehajanjem reke vojaški helikopterji parajo nebo. Občutek je neprijeten in zdi se mi, da so krokarji. Nasproti pripelje naša fotoreporterka Nataša Juhnov in tako je celodnevnega potovanja konec. In kaj bosta prinesla noč in jutrišnji dan?
Štefan Sobočan
ŠE OKROG TRISTO FANTOV IZ POMURJA V JLA
V sedanjih razmerah so najbolj zaskrbljeni starši otrok, ki služijo vojaški rok v JLA. Teh je še približno 300. Največ jih je iz soboške občine 142, ljutomerske 70, lendavske 40, medtem ko iz radgonske občine nismo mogli dobiti podatka. Nekaj je tudi rezervistov, ki pa tokrat niso bili vpoklicani. Mnogi med njimi pa so se oglasili na štabih TO ker nočejo v JLA. Na teritorialni obrambi pa se tudi oglašajo fantje ki so te dni na vojaškem dopustu.
Včeraj so se v Murski Soboti sešli v okrnjeni sestavi člani izvršnega sveta skupščine občine. Kot nam je povedal Slavko Horvat, odgovoren za kmetijstvo, v tej občini za zdaj ni pomanjkanje hrane: na ustreznih mestih so določene zaloge, zato ne bodi izvajali posebnih ukrepov. Pač pa je pomanjkanje bencina, vendar ne zato, ker ga rafinerija ne bi imela, ampak ker se je nenadoma povečal nakup in v krajšem času niso mogli pripeljati novih količin. Vzrok za to so tudi cestne barikade. Na seji izvršnega sveta so dobili posamezni člani določene naloge zaradi ukrepanja oziroma organiziranja preskrbe in drugega. Sicer pa imajo za izredne razmere načrte, kako ukrepati.
VELIKA PRIPRAVLJENOST
LJUDI ZA SODELOVANJE
Sekretariat za ljudsko obrambo občine Ljutomer je v večji pripravljenosti že vse od nedelje - od takrat delajo zaposleni v treh izmenah 24 ur na dan. »Mi smo pravzaprav servis za naše oborožene sile in’ edini v občini, pooblaščeni za izdajanje pozivov,« je povedal šef Anton Kosi. Njihova naloga je, da zagotovijo stoodstotno zasedenost enot z ljudmi in tehničnimi sredstvi, zato so izdali precej več pozivov, kot je bilo potrebno za izpopolnitev enot. Načrt blokad je bil izdelan že prej, prav tako so že prej podpisali dogovore o vključenosti tovornjakov in gradbenih strojev. V torek so jih obvestili, da morajo biti v pripravljenosti, ukaz za uporabo vozil pa so prejeli včeraj zjutraj. Ukaz za zaprtje cest so prejeli šele včeraj dopoldne okrog 11. ure, blokade so okrepili z zasebnimi prevozniki, okrog 13. ure pa so prejeli tudi ukaz o blokadi železniške povezave Stročja vas-Miklavž-Ormož. Nad Ljutomerom so letala trosila letake s fašistoidno vsebino.
Z AVTOBUSI SAMO DO PETANJEC IN DOKLEŽOVJA
Z blokado mostov na reki Muri v Petanjcih in Dokležovju se je prekinila cestna povezava preostalim Pomurjem. Kot nam je povedal prometnik Štefan Žganjar, so včeraj popoldne avtobusi vozili vsak drugi termin po voznem redu do Petanjec oz. Dokle-žovja, kjer so potniki izstopili in pot nadaljevali peš. Avtobusi so normalno vozili v lendavsko smer in na Goričko. Kako bo danes, nihče ne ve. Veliko avtobusov voznega parka soboškega prevoznika je ostalo zunaj Prekmurja, šoferjem pa so naročili, da naj najdejo zase in za vozila kolikor tolikor varna mesta.
Pet ur iz Ljubljane
Predsednik Skupščine občine Ljutomer se je udeležil Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani. Kot je rekel, se še nikoli ni tako dolgo vračal v Ljutomer. Šofer se je izkazal kot zelo dober - uspela sta se prebiti do Ljutomera, pa čeprav-šele po petih urah in več po travnikih kot cestah.
O podobni izkušnji nam je govoril tudi Jože Filipič, ki pa je bil na poti s tovornjakom, ko so ga presenetile izredne razmere. Po večurni vožnji skozi neznane kraje in po prašnih poteh mu je uspelo priti domov.
POVEČANI NAKUPI
V POMURSKIH TRGOVINAH
Kritični položaj v Republiki Sloveniji je vzrok, da so pomurske gospodinje včeraj nakupovale nekoliko več kot v normalnih razmerah. Predvsem se je povečalo povpraševanje po osnovnih življenjskih artiklih, kot so moka, olje, sol in sladkor, Kot nam je povedal Jože Kovač, glavni direktor Potrošnika, je osnovni problem trgovine v dostavi, ta je namreč vezana na tri mostove, prek katerih je prevoz nemogoč. Zato so pri Potrošniku naredili seznam osnovih življenjskih artiklov in v skladu s tem tudi ukrepali. Pri slakdorju in soli ni nobenega problema, večji je pri olju in pralnem prašku. Zato so včeraj opoldne omejili nakup olja in pralnega praška na 3 litre oz. 3 kilograme. Pa ne zaradi tega, ker bi hoteli prodajo omejiti, ampak zaradi komercialnih zalog. Zaloge Potrošnika so relativno velike, razloga za preplah ni, je pa razlog za gospodarno in racionalno nakupovanje. Ukrep omejitve nakupa olja in pralnega praška jo začasen, kako dolgo bo trajal, je odvisno od cestnih zapor.
■■■■■■■■■■■■ 28. junija 1991 ■■"■■■■■

posebna izdaja
ZELO NAPETO V DOLGI VASI Prvi dan slovenske samostojnosti so bili tudi na narodnostno mešanem območju lendavske občine občani prepadeni, saj so bile kmalu po 8. uri ceste proti mejnemu prehodu zaprte. Teritorialna obramba je postavila na cesto barikade - cisterne in druge težke stroje, da bi preprečila morebitni prodor motoriziranih enot do mejnega prehoda. Kljub temu so vojaki JLA iz kasarne v Lendavskih Goricah in Žitkovcih okoli 13. ure obkolili mejni prehod, ki ga varujejo enote teritorialne obrambe in milica. Po ocenah starešine teritorialne obrambe in poveljnika enote obmejne milice je mejni prehod obkolilo kakih sto vojakov. Vodstvo enote, ki je obkolila mejni prehod, je postavilo ultimat enotam TO in milice, naj se do 14. ure predajo in prepustijo mejni prehod JLA. To se seveda ni zgodilo, saj so ulitmat v nameri, da zaščitijo mejni prehod zavrnili. Še vedno ga varujejo enote TO in milice, ki so dobile tudi okrepitev. Ko se nas je nekaj novinarjev iz Dolge vasi peš napotilo na mejni prehod, nas vojaki niso ovirali, vendar pa povedali, da ne smemo nositi s seboj fotografskih aparatov. Z njimi smo se želeli pogovarjati, posebno še s poveljnikom te enote, ki je slovenske narodnosti in menda doma iz naših krajev, vendar je pogovor odklonil in tudi vojakom ni dovolil, da bi se pogovarjali z nami. Na mejnem prehodu smo zvedeli, da so tudi na madžarski strani cariniki zapustili svoje delovno mesto in da so tam enote madžarske vojske. Prehod je omogočen samo madžarskim državljanom, ki se vračajo domov, in nekaj avstrijskim turistom, ki so bili na zdravljenju in oddihu v hotelu Lipa. Slišati je bilo, da bo vojska skušala zavzeti mejni prehod iz zraka, s pomočjo helikopterjev, zato se ozračje čedalje bolj zaostruje. Do večernih ur ni bilo opaziti, da bi se enota JLA umaknila, tudi helikopterjev ni bilo, tako da si obe strani, teritorialna obramba in milica ter enota JLA gledajo iz oči v oči in čakajo na povelja.
Lendava je praktično odrezana od drugih krajev, saj je ustavljen ves promet tudi na cesti proti Murskemu Šredišču, ki vodi na Hrvaško, ter cesti Dolga vas-Dobrovnik.
Najtežje je ljudem kakih desetih domačij, ki so v neposredni bližini mejnega prehoda, saj jim vojska ne dovoli, da bi delali na svojih njivah in ne pušča z vozili proti Lendavi. Lahko gredo le peš.
Položaj v lendavski občini je torej zaostren, ljudje so začeli kupovati večje količine hrane, upajo pa, da se bo vse mirno izteklo, da bo prevladal razum, vsi pa podpirajo slovensko predsedstvo in pozdravljajo samostojnost slovenske države.
POSKRBELI ZA PREVOZ DELAVCEV
V Ljutomeru se je včeraj popoldne na izredni seji sestal izvršni svet, sodelovali pa so tudi predstavniki strank.
Sprejeli so sklepe, ki naj bi ublažili skrajno napete razmere in nevšečnosti, ki so jih povzročile blokade cest. Prvi sklep se nanaša na prevoz delavcev. V sodelovanju s policijo in teritorialno obrambo so organizirali prevoz delavcev, tako da so lahko vsi pravočasno prišli na domove. Drugi sklep se nanaša na vrtce. Vsem v občini so poslali pozive, naj uvedejo dežurstva in po potrebi organizirajo varstvo za otroke, katerih starši ne bi mogli pravočasno priti ponje.
Ker so prebivalci začeli množično nakupovati najosnovnejša živila, so sprejeli tudi ukrep, da lahko trgovske organizacije prodajo kupcem le po en izdelek posamezne vrste - prodaja je torej omejena, pa ne zato, ker bi blaga zmanjkovalo, ampak ker je motena pi^skrba.
Tudi Petrol že nekaj časa ne toči dodatnih količin bencina, ampak le v avtomobilske rezervoarje.
Tudi služba družbenega knjigovodstva je zahtevala dodatno zaščito svojega objekta, vendar so strokovni organi menili, da je to naloga narodne zaščite, ki je v pristojnosti (sporazumno) krajevnih skupnosti. Ljutomerski izvršni svet je samoiniciativno organiziral dežurstvo, kajti tudi predstavniki podjetij in drugi se večkrat oglašajo in iščejo nasvete.
OVIRAN RAZVOZ RADENSKE
Kot smo izvedeli včeraj zvečer, so cestne blokade onemogočile normalen razvoz Raden-skine mineralne vode. V zgodnjih dopoldanskih urah so uspeli natovoriti le 49 tovornjakov, toliko jih je namreč pred cestno blokado uspelo priti v obrat. Delavci so v dopoldanski izmeni delali normalno, popoldansko pa sklenili ob 19. uri, da bi delavci varno prispeli
na svoje Romove. Dogovorili 50 se, da bodo danes poskušali normalno obratovati, za stroje v proizvodnji pa naj bi prišli samo tisti, ki lahko to storijo brez tveganja. Kot smo zvedeli, so tanki včeraj v Mariboru popolnoma uničili tovornjak enega najstarejših prevoznikov mineralne vode Radenske Stanka Škrgeta.
- Na ozemlju Republike Slovenije in Hrvaške je skoncen-' triran velik del transportnih zmogljivosti jugoslovanskega vojaškega letalstva, tu je večina transportnih helikopterjev, s katerimi prevažajo pripadnike zveznega odreda milice na posamezne mejne prehode.
- Kar zadeva mejne prehode, je bilo prvo obstreljevanje na mejnem prehodu Jezersko, kamor sta prispela dva oklepna transporterja in iz topov streljala na obmejne objekte, tako da so granate letele tudi na ozemlje Republike Avstrije. Po krajšem spopadu so enote jugoslovanske armade zasedle mejni prehod Jezersko in ga ta hip obvladujejo.
- Poleg Jezerskega so doslej enote jugoslovanske armade zasedle še mejni prehod Uče j a na meji z Republiko Italijo, to je manjši mejni prehod na skrajnem zahodnem delu.
IZJAVA NAČELNIKA UNZ DARKA ANŽELJA VČERAJ OB 20. URI
PREKMURJE JE ODREZANO OD SVETA
Pred sklepom redakcije posebne izdaje Vestnika smo pri načelniku UNZ za Pomurje Darku Anželju poiskali zadnje informacije o položaju na mejnih prehodih, mostovih in cestnih zaporah.
Enote JLA so -blokirale vse mejne prehode v Pomurju, Gornja Radgona je edini mejni prehod, ki je tačas še odprt. Mejni prehod Gederovci je blokiran, menijo, da je tam čez 80 pripadnikov JLA, prav tako je blokiran mejni pre-
hod Kuzma, tam je 18 vojakov, in prehod Hodoš, kjer je bil desant in kamor so pozno popoldne s helikopterji dovažali dodatne enote JLA. Prehod čez mejo tudi ni možen v Dolgi vasi, kjer je po oceni okoli 50 vojakov JLA, ki so dali ultimat, da bodo uporabili orožje, če se prehod ne bo predal. Zaenkrat do uporabe orožja še ni prišlo.
Blokirani so tudi mostovi, in sicer v Petanjcih. Do-kležovju, Razkrižju in Murskem Središču. Prehod
čez mostove ni možen tudi za pešce.
Kaj bo jutri, ali bomo lahko šli na delo in ali bo omogočena kolikor toliko normalna cestna komunikacija, na to Darko Anželj ni mogel'odgovoriti. Položaj se spreminja iz trenutka v trenutek in je nemogoče napovedovati, kaj se bo dogajalo. Še vedno velja povelje, da slovenska vojska orožja ne bo uporabila prva, če bo prisiljena, pa bo storila tudi to.
Najhuje v Ormožu
ENOTE TERITORIALNE OBRAMBE VSE OD JUTRA BRANILE ORMOŽ - PRED NOČJO SE JNA NI USPELA PREBITI ČEZ DRAVSKI MOST.
Podoba Ormoža je prav grozljiva. Nosnico draži smrad, ki je značilen za rakete, mine in druge izstrelke. Glavno križišče ni imelo več prave podobe, asfalt je bil razrit, stekla na izložbah razbita. Okrog 19. ure se je moralo 7 tankov, ki so prispeli iz smeri Središča ob Dravi, umakniti iz glavnega križišča Ormoža. Po izjavah očividcev se je zgodila tudi nesreča, ko je vojak JA po nesreči ustrelil svojega komandirja. Tanki, ki so poskušali priti teritorialni obrambi za hrbet, niso uspeli prebiti barikade. Pot so jim zapirali tovornjaki, naloženi z gramozom, in avtobus. Ko so se umaknili, so bila vozila uničena, električni drogovi pa Upognjeni do tal. Ljudje, ki so
se šele sedaj opogumili in se odpravili proti glavnemu mostu, so lahko hodili le po pločnikih, kajti v travi so bile mine. Po cesti navzdol je tekla nafta, na mostu pa so se še vedno kadili razstreljeni in zažgani stroji. Tanki na drugi strani reke Drave niso uspeli prebiti barikade na mostu. Čeprav so jo obstreljevali, je bila ovira še vedno prevelika. Gostilno nasproti mosta čez Dravo so prav tako obstreljevali z raketnimi izstrelki. Številni osebni avtomobili, parkirani pred njo. pa brez stekla in preluknjani. Najbolj grozljiv pa je bil pogled na tanke, ki so se neprestano premikali na drugem bregu reke Drave.
bbp
TISKOVNA KONFERENCA JELKA KACINA
Nadzirajo pa tudi mejni prehod Kozina oz. Krvavi potok.
-	Ob 15.15 jebil helikoptrski desant na območje mejnega prehoda pred karavanškim predorom, vendar enote armade do predora niso prišle. Je pa le-ta zaprt z avstrijske strani. -
- Najhujše posledice obstreljevanja doslej pa so bile v Ormožu. Tam je bila barikada na mostu,' pred katero strese oklepna vozila ustavila in je bilo očitno, da prek- nje ne bodo mogli. Zato se je starešina jugoslovanske armade od ločil za vpad v mesto in uporabil pehoto. V obstreljevanju, ki je sledilo, in v uličnih bojih je hudo ranjen oficir jugoslovanske armade. Ranjena sta dva civilista in dva pripadnika teritorialne obrambe. Obstreljevanja v Ormožu se nadaljuje, ker poskušajo enote armade nasilno zasesti mesto.
-	Kar zadeva izjavo, d
bomo v obrambi barikad uporabili tudi orožje,* moram reči, da je šlo za zelo selektivno uporabo. Mi se nismo odločili za uničevanje oklepnih vozil, ampak za njihovo onesposobitev. Zato pripadniki teritorialne obrambe teh tankov ne. uničujejo, ampak jih samo • onesposabljajo in med posadkami onesposobljenih tankov praktično ni bilo žrtev, čeprav je bilo d'>ski ustreljenih približno de ‘t protioklepnih raket in ».'oškodovanih oz. one-spos'ibljcmh’ pet tankov.
- Posebno zanimiv se mi zdi podatek, da je število pripadnikov jugoslovanske armade, ki so zapustili svoje enote in se pridužili enotam teritorialne obrambne že doseglo število več oseb, med njimi šo tudi aktivni vojaški starešine. Za sprejem	v teritorialno
obrambo pa prosijo tudi državljani drugih republik ,v
—■ 28. junija 1991

posebna izdaja
PRVI IZZIV NA KUZMI
Prva vznemirljiva novica za prebivalstvo iz Pomurja po samostojnosti in neodvisnosti države Slovenije je prišla v sredo zjutraj z mednarodnega mejnega prehoda na Kuzmi. Miličnika patrulje PMM Kuzma, ki sta po razporedu varovala objekt, sta v gozdičku nad objektom zaslišala govorjenje. Ko sta prišla do obronka, sta zagledala v zaklonu ležečega vojaka. Cez nekaj trenutkov sta opazila drugega vojaka, ki je bil od njiju oddaljen približno 15 metrov. Vojak je repetiral orožje in od miličnikov zahteval, da obstojita, odložita orožje in dvigneta roke. Takoj za tem sta miličnika zaslišala žvenket orožja. V hipu sta se umaknila v poslopje MMP, kjer sta o dogodku obvestila predpostaljenega. Žvenket orožja in kričanje so slišali tudi delavci, ki so bili na mednarodnem prehodu, saj je bil kraj dogajanja oddaljen od objekta 60 do 70 metrov. Ko sta miličnika
ža bila na mejnem prehodu, se je ponovno slišalo poziv vojakov: »Predajte se, odvrzite orožje, pridite naprej !« Po tem dogodku je komandir postaje mejne milice odšel proti dogodku, kjer sta miličnika naletela na vojake. Iz iste smeri je večkrat slišal repetiranje orožja, potem se je vrnil na
Takole je bilo na mednarodnem mejnem prehodu v Kuzmi v sredo dopoldne.
prehod in o tem obvestil UNZ. Jugoslovanska armada ima namreč na območju mejnega prehoda, kjer opravlja kontrolo gibanja milica, pripravljene zaklone, v katerih so vojaki tudi dejansko bili. Ko se je komandir ponovno vrnil na kraj dogodka, da bi z vojaki vzpostavil stik, jih ni bilo več.
ŽIVLJENJE Z BLOKADAMI
Kljub radijskim poročilom, da so vsi Tam kolona avtomobilov. Ne vem, kaj murski mostovi blokirani z vozili, nato- čakajo, vendar kar čakajo. Blokada ni vorjenimi z gramozom, se vendarle na prav, na murskem mostu, ampak na maj-vseh mostovih zbirajo številni občani, ki hnih mostovih za Muro, pred Radenci. Pet kljub vsemu skušajo najti način, da bi tovornjakov, polnih gramoza, postavlje-potovali, kamor so namenjeni.	nih cikcak. In napis na prvem in zadnjem:
Tudi sam sem imel nujne opravke on- BLOKADA MINIRANA.
stran Mure. Potem ko ste preveril, da so Peš se da čez. Odločim se hitro. Avtomo-dejansko vse povezave med levim in de- bil parkiram na dvorišču pri prijaznih snim bregom Mure neprevozne, sem naj- ljudeh v Petanjcih, in se odpravim čez. prej poskusil na Brodu pri Krogu. Že Spotoma srečam znanca, mu pojasnim, kakih potdeset metrov pred Muro je na kam hočem, on ima avto v Radencih, in mostičku čez mrtev Murin rokav zaporni- me zapelje. V Stavešince, kjer opravim, ca. Navaden leseni drog čez mostno ogra- kar sem se namenil, in se vračava. Vedno jo, teritorialec, oborožem z avtomatom, več je teritorialcev na cesti v Radencih, ga dviga le posvečenim. Meni ga ni! Na Blokada je tudi pri Vikendu, iz Ijutomer-vprašanje, ali brod vozi, dobim odgovor, ske smeri ne more mimo nihče.
da ne. Ker je Mura previsoka. Ponoči, po Sprašujem teritorialce, zakaj ne pustijo sinočnjem viharju, je vidno narasla. Fan- vsaj toliko) da bi se tisi najbolj nujni tje so bili vpoklicani v ponedeljek, šalijo primeri lahko prepeljali. Nemo migajo z se, da je v močvirnem svetu, poraslem z rameni. Oni imajo svoje ukaze. Tudi tega grmičevjem, visoko travo in koprivami, ne vedo, kako dolgo bodo blokade, ki so kot v Veitnamu.	ohromile ves promet v Pomurju, zvezo
Za mano se pripelje človek z one strani Prekmurja s Slovenijo, trajale.
Mure, ki bi rad domov. Vidno je razbur- Ljudje pa se hitro znajdejo. Nekdo, ki jen, ko izve, da se tudi z brodom ne da je prišel v Petanjce z avtom in namerava čez. V avtomobilu ima soseda, ki ga je potovati po oni strani, zamenja avto z »dvignil« v bolnišnici. »Mar bi prej rekli, znancem, ki ima avto v Radencih, name-da ne bi človeka peljal iz bolnišnice,« se rava pa v Prekmurje. Kako dolgo bo tra-huduje. Kaj bo zdaj z njim, mu ne more jala zamenjava? Dokler se vse skupaj ne biti jasno. Obračava oba. On vozi zelo konča.
počasi. Očitno ne ve, kam s sabo. Zaenkrat Prav, zdaj so naše prve reakcije pač je kaznovan s tem, da mora ostati v Prek- take, kot so. Toda v kratkem času bomo murju. Morda bi kdo moral pomisliti na morali svoje življenje prilagoditi k no-take primere. Kje bodo tačas, ko ne mo- vemu ritmu. Organizirano. Zdaj so oblasti rejo domov. Trenutno kaže, da tudi rešilec na potezi, da skušajo ljudem zagotoviti na nujni vožnji ne more skozi blokade. normalno življenje, tudi v nenormalnih
Jaz sem trmast. Hočem čez, pa naj razmerah.
stane, kar hoče. Odpeljem se v Petanjce.	Marjan Dora
TUJI GOSTI
ZAPUSTILI ZDRAVILIŠČE RADENCI
Še včeraj dopoldne je bilo, v zdravilišče Radenci 55 tujih gostov, predvsem iz Avstrije in Nemčije, ki so se dopoldne prestrašeni in negotovi odločili, da zdravilišče zapustijo. Hotel Radin jim je pomagal spravili prtljago do meje v Gederovcih, kjer so jo tudi prestopili.
Domačih gostov v zdravilišču je 250, bilo je nekaj odhodov, vendar se je večina zaradi cestnih zapor odločila ostati v hotelu.
V MORAVSKIH TOPLICAH SO TUJCI OSTALI
Včeraj je bilo v Moravskih Toplicah 670 gostov, od tega 110 tujih, ki sta jih pripeljali dve avstrijski turistični agenciji. Večina tujcev se je odločila, da
zdravilišča zaenkrat ne bodo zapustili.
TUJCE BODO PREPELJALI NA MADŽARSKO
V zdravilišču Lendava biva 82 gostov, od tega 12 Avstrijcev in 2 Nemca. Zaenkrat Zdravilišča ne nameravajo zapustiti, če pa se bodo odločili za prehod čez mejo, bodo to lahko storili v Dolgi vasi. Na Madžarski strani jih bodo pričakali predstavniki njihovih agencij. Domači gostje so se odločili, da ostanejo v zdravilišču.
SPREMSTVO DO MEJE V GEDEROVCIH
Predstavnike tujih firm, ki ‘ opravljajo tehnični nadzor v soboški Muri, so predstavniki tovarne v spremstvu policije pospremili do mejnega prehoda v Gederovcih, kjer bodo poskušali prestopiti mejo.
VESTNIK—NEPUJSAG
Izdaja podjetje za informiranje Murska Sobota, Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika Vestnika), Ella Pivar (odgovorna urednica Nepiijsaga), Posebno izdajo so pripravili: Renata Bakan-Ficko, Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Jdzsef Papp, Endre Gonter, Nataša Juhnov, Nevenka Emri; Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29; Tisk: Pomurski tisk, Murska Sobota ; Posebna izdaja je brezplačna, natisnili smo jo v 2.000 izvodih.
6
28. junija 1991 ■—
posebna izdaja
A szloven elnok iizenete az allampolgarokhoz
A hatarmenten a D nap utan
Milan Kučan koztarsa-sagi elnok ma delelott Szlovenia allampolgarai-hoz fordult a hadsereg szer-dardl csutortokre virrado ejszakai megmozdulasai miatt. Beszedebol kbzlunk reszleteket.
A szloven Allamelnokseg bovitett hajnali iilesen er-tekeltiik a helyzetet a JNH pancelos eroinek ejszakai megmozdulasaival kapcso-latban Vrhnika iranyabol a brniki repuloter fele. Az iiles alatt Lojze Peterle az 5. katoriai egysegtol tavira-tot kapott, amelyben tob-bek kozott az ali, hogy el-foglaljak az osszes hatarat-keloket es teljesitik a ha-tarorzesi feladataikat, mint ahogyan a szdvetsegi kor-many ezt parancsba adta. A ellenallas a katonai egy-Segek šzabalyai szerint le lesz torve. A szloven allam-elnokseg ugy velte, hogy az 5. katonai egvsčg iizenete, valamint a megmozdula-sok, az eroszak hasznalata
az onallb szloven allarn el-len iranyul es az allando megszallast jelenti. Szlovenia az agresszivitasra a minden rendelkezesere allo eszkbzzel megprobal felel-ni, hogy megvedje a szu-verenitžsdt. Az elnokseg parancsban adta ki a.nep-vedelmi teriiletvedelmi erdknek, hogy szukseg ese-ten fegyverrel vedjek meg az objektumokat es kom-munikacios letesitmenye-ket, amelyek eletbevagoan fontosak Szlovenia polga-rai reszere.
A szloven allamelnokseg felhivja a szloveneket, a szloven allam polgarait, a Jugoszlav Nephadsereg tisztjeit es a katonai szol-galatot teljesitoket, hogy ne mukodjenek kozre az agressziv tettekben sajat allamuk es nemzetuk ellen.
Az elnokseg felhivja a mas nemzetisegueket, es a tobbi jugoszlav koztarsa-sag polgdrait, hogy ne ve-gyenek reszt az eroszak-
ban, amelyek az ervenyben levo jugoszlav tbrvenyek szerint is jogtalanok es tor-venvellenesek, hiszen feles-leges aldozatokat kovetel-hetnek, s az adott korul-menyek kozott Szlovenia biztonsagukat nem garan-talhatja.
Amig az agresszio tart minden tovabbi targyalas lehetetlen es a nyilt kerde-sek a Szloven Koztarsasag kiilonvalasa reven bekes megoldasa most targyta-lan.
A Szloven Koztarsasag Elnbksege felhivta a tobbi koztarsasag vezetoit, hogy iteljek el az agressziot. a. hadsereg reszerol es hivjak fel polgaraikat, tisztjeiket es katonaikat, hogy ne ve-gyenek reszt benne.
A Szloven Koztarsasag szervei mar szomszedain-kat es a nemzetkbzi kozve-lemenyt tajekoztattak az onallosag es a szuverenitas ellen iranyulo agresszidrol.
Csiitortok, 1991. junius-27-en.
Gederovcin az osztrak hatar fele fel ut eltorlaszol-va: a teriiletvedelmi egyse-gek tagjai teljes felkesztilt-segben az utkeresztezode-sen. Intenek, a hatar fele szabad az ut, de az egyik oldalrol sincs utas.
Muraszombatban a ka-szamya fele vezeto utcan
Gazdag buzamezok ko-zott vezet az ut Kebelere. Szemleljiik az utkereszte-zodesnel a hatarorseg fele vezeto utat, vegiil megis ugy dontiink, hogy megšem kockaztatunk.
Hosszufalunal ket tor-lasz, a falu es a hatar fele.
Latszatra meg minden
A Mura-hid zarva van
A delelott folyaman a Mura melletti Csarda ven-deglonel tobb benzinszal-lito tartalyokocsi gyult ossze, kettovel eltorlaszol-tak az utat, miutšn olyan hirek erkeztek a horvat oldalrol, hogy Varazsdrol tobb pancelkocsi es katonai jarmu indult meg Szlovenia fele. A forgalom igy teljesen megbenult, csupan a gyalogosok es a kerekpa-rosok kozlekedtek, de nem csak a kivancsiskodok, ha-nem azok is, aki Murakoz falvaibol jarnak Lendvara dolgozni. Del koriil ag-
Nincsenek nagy korlatozasok
A lendvai elelmiszeriizle-tekben a tegnapi nap folya-mdn sokkal nagyobb for-galmat bonyolitottak le, mint az elmult napokban. Legjobban a kenyer, a liszt, a cukor, a so, es az ehhez hasonld letfontossagu elel-miszerek fogynak. A falusi onkiszolgdlčkban is vala-mivel nagyobb forgalmat bonyolitottak le, mivel a falusiak tobbnyire megter-melnek nehanv elelmiszer-
godva a csalždjukert a lendvai vallalatokban dol-gozo murakoziek nagv re-sze hazament. Horvdtor-szag es Szlovenia kozott -legalabbis itt Muravideken gepkocsival mar nem lehet kozlekedni, a ket rev (Be-nicdnal es Hotizandl) szin-ten leallt.
Dčlelott meg zavartalan volt a vasuti forgalom Csaktornya ds Lendva kb-zott, a szerelvenynek azon-ban nem voltak utasai. Lapzžrtakor kaptuk a hirt, hogy a Mura-hidat alaak-naztak.
fajtat, sbt meg nehol otthon stitik a kenyeret tgy az iiz-letekben csak olajat, moso-port, es a mdr fent emlitett arut vasaroltak. A magan-6š a tarsadalmi tulajdon-ban levo peksegek is meg-hosszabbftottdk a rniisza-kot es teljes gozzel dolgoz-nak.
A muraszombati Potrošnik vdllalat is bevezette a korldtdzdsokat mivel a rak-tdrokat rendszeresen a szlo-
A TURISTAK ELHAGVTAK
MURAVIDEKET
A maroknyi turista, aki a muravideki idegenforgalmi helyeken es furdbkben tol-totte a nyarat, mdr rendor-kiserettel elhagyta az or-szdgot. Muravidek egyetlen hataratkelbhelye, amcly meg nyitva van Ausztria fele, kiutat adott a vende-geknek. Szdmukra minden bizonnyal emlekezetes lesz a nyaralas. Most mar lenve-geben nincs is kitit az or-szagbol Ausztria es Ma-gyarorszag fele, hiszen a katonasag minden erejet az atkelbk elfoglalasara ira-nyftja. A delelott folyaman meg a Gederovci hataratkelo nyitva volt, de kora delutan mar — hirszerzonk szerint -Muraszombat iran.vabol a katonai alakulatok tarta-nak arra.
ven nagykereskedelmi vallalatokon keresztiil tol-tik fel, ezektol pedig a blo-kadokkal el vannak vagva. lgy az alapelelmiszereknel bizonyos korlatozasok lesznek a vasarlasndl. Olajat csak 3 literkent lehet vdsarolni, a mosoport is hdrom kilonkent adjak. A lendvai Mercator Univer-zal, čs a Potrošnik megfe-lelo raktarkčszletekkel rendelkezik.
Utunk soran szamos barikaddal talalkoztunk. Mindegyik a maga celjat szolgalta. Ezt messzirol fenykepeztuk a Dolenci pataknal, de hasonld kepet jelenthetettiink volna meg meg peldaul a muraszombati kaszarnya fele vezeto utakrol is. A kdzmuvesftesi es a mezogazdasagi vallalatok kocsikkal alltak ki az utakra, a teberszallito, sot a magangepkocsik sem hianvoztak.
torlasz. A kivancsi polga-rok alldogaljak koriil a kbzmuvesitesi vallalat au-toit. Itt-ott egy csendes megjegyzes. Egvebkent a varosban mindenki az iiz-letekbe siet...
A zoldelo tajban csende-sen huzodnak meg a falvak Goričkon. A falvak kihal-tak, sehol nem latni embe-reket es ahogyan kbzele-diink Hodoš fele, annal jobban feliilkerekedik a rossz, eloerzett. A Dolenci patak hidjan egy nehez kamion sdderrel megrakodtan ali keresztben a hidon. A faluba nem lehet behajta-ni. Domafold fele kanyaro-dunk, de a falu hatarfele vezeto utja vegen ott ali a masik nagv kamion s el-zarja az utat a magyar hatar es Hodoš fele. Domon-kosfa fele minden bekes, csendes, sehol egy torlasz. Csak a nagy zsongas hiany-zik, ezekre a falvakra jel-lemzo a forgalom, meg az udvarok is kihaltak.
Szentlaszlčn nehany em-ber dlldogdl a bolt elott, de mdskep itt is minden csendes, az litmenti arkok teli agakkal' a szerda esti egi-habortl maradvanyaival.
nyugalmas volt delben, nem lehetett latni katona-kat, bar mar az ejszaka a hatarorhelyeket feltoltot-tek, de delutan nagyon gyor-san kezdtek peregni az esemenyek. Minden irany-bol megindultak a katonai egysegek a hataratkelohe-lyek fele. Bekeritettek Ge-derovcit, Kuzmat, Hodost es Hosszufalut. Orarol orara dramatikusabba valt a helyzet. Hosszufalunal a vam- es a rendorseg olvan feltetelt kapott, hogy ha-romnegyed haromig hagy-jak el a hataratkeldt, mert az ellenkezo esetben fegy-verhasznalatra keriilhet sor.
A delutani orakban, ami-kor a sorok irbdnak, az ab-lakon behallatszik a heli-kopterek morgasa, a kolle-gak pedig a helyszinrol ujabb es ujabb egyseg meg-mozdulasokrol adnak hirt. Ormožban lovbldozesre ke-riilt sor.
Ki tudja mit hoz a hol-nap...
■■■■■■■■ 28. junija 1991
Gornjeradgonski mednarodni mejni prehod ob 8.00 Prihaja specialna enota slovenske milice.
iAVTORADGONA
TEL. 069/74-511
GORNJA RADGONA YUGOSLAVIA
Na vseh pomembnejših pomurskih cestnih vpadnicah in mostovih so bile od jutra barikade, da bi zadržale tanke JLA. Petanjski most je bil prehoden samo za pešce in za silo za kolesarje.

Barikade in slovenski vojaki...
Vznemirljiva sporočila o premikanju armade so povzročila gnečo na bencinskih črpalkah. Takole Redakcijsko pripravo posebne izdaje SH1O konje bilo v četrtek dopoldne na bencinski črpalki na Cankarjevi ulici v Murski Soboti.	Čali V Četrtek, 27. junija 1991, ob 21. Uri.
> -t
<<
Štefan Smej
TO NISO BILE VEČ SANJE
SLOVENCI Z VSEGA SVETA V LJUBLJANI
Z rojstvom dobi človek pravico do sanj. To misel si sposojamo iz slavnostnega nagovora predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana na slovesni razglasitvi samostojne, neodvisne in suverene države Slovenije. In s temi sanjami so prav gotovo živeli tudi vsi tisti naši izseljenci in zdomci, ki so se prejšnji teden zbrali na Svetovnem slovenskem kongresu v Ljubljani. Bili so presrečni in ponosni, da so lahko vse to doživeli tudi v resnici; da so dočakali dan, ko imamo Slovenci svojo državo, da imajo zamejci od Trsta, Gorice in Benečije prek Koroške do Porabja, kamor jih je zamejila z nami trda zgodovina, in rojaki, razstreseni po vsem svetu, v Republiki Sloveniji svojo matico in oporo. In to so proslavljali dolgo v noč 27. junija, ko so pred zgradbo skupščine Slovenije sneli zastavo s peterokrako rdečo zvezdo, na bližnjem visokem jamboru pa izobesili trobojnico z novim slovenskim grbom. Samostojna Slovenija ... to niso bile več sanje!
UPIRAJTE SE
ZVIŠENO!
Zahod in Amerika sta zdaj dobila kri in smodnik. To bi Jima lahko bilo dovolj za to, da nas priznata in s tem zasitita. Mrtvih je to petkovo jutro na obeh straneh, na slo-venski in jugoslovanski, po Poročilih, ki prihajajo, najbrž ze toliko, kot jih je padlo v kuvajtski vojni na zavezniški strani.
Vendar zanje to ni merilo, ce ne gre za njih. Zato ne ukrepajo, marveč še vedno ravnajo, kakor da je to prav-zaprav notranja jugoslovanska zadeva, čeprav začenjajo govoriti drugače.
$e nikoli v zgodovini vla-aJ°či niso tako cinično ščiti-'•vV°je. Politične države. Se 'koli niso bili tako zagledani svoje vladanje, kajti prepri-n> so, da Slovenci in Hrvati ..SVoJ° voljo do samostojno-1 ogrožajo njihovo voljo do . *> vladanja v njihovih l Zayah. Včasih so se države ramle, če so bile napadane, rii z6 s° SV0J fizični terito-J- Zdaj branijo že obliko ?°jega vladanja. Zato ZDA io Zjbodna Evropa dopušča-: ’ da nas ubijajo, čeprav v enu socializma, proti kate-mu so se vedno borile!
n 7° Je naJdolj prozaičen in Ekstremnejši iztek hladne 2nJne' ,^^jt>olj dosleden iztek
■ stoletja. To stoletje je pol-* ?ram°ttiih dejanj. Iz ^ilza do ekološke kri-vsp d, genocida do ubijanja sti ž'večega- In nikdar ti-ubiia! 1° ub'jalh ki so prišli nis k- • so ub'jab posredno, Osrn- 'b nePOsredno fizično sam Ze”L K^Jt' ne ubijajo nas z M° Jugoslovanski generali samo ičem’ ne ubiJajo nas VoiaV nesrečni jugoslovanski onih’’ k-nas po zaP°vedi Ijk:- . uotjajo neposredno, io m ? nas tud' tisti, ki ima-Preči|iČ’ da bi t0 ubijanje pre-
’’ Pa tega ne storijo, še^n^u^ zgodovini človeštva Preveša''™ UP°r ne Voiatu m?c' v ravnovesju ega 'n državno-politi-Upor n ■ rJa' Naš upor je oblasti ^'Jerorju Poh°te P° te bnu' , manjšamo obseg biti sa a ne moči, ker hočemo s0^ v resnici gledam Sub?’ ko ob°tavljaje
Jo, kako nas ubijajo.
-p
svoit aniglohlji padec dosega u stoletno dno pri nas.
Odsig6”? ie naša izvoljenost, nikol? beseda »secesionist« kaj npV .ne bo pomenila ne-nisti u^tlVnega. Mi secesio-krinka dkor nam pravijo, raz-«nih vu?0. nadutost politi-nih a ?darjev etnično meša-Uhko^' Jn koliko držav dtlo nastejete, ki niso etni-vladah/une? Odslei bodo kajti Ap^.uije manj in manj, 'judskih • e ved bo etničnih, pin, kj 'n nacionalnih sku-tnodr^ bodo hegemoniji sa-*Cev rekla zbogom.
•hajhni"-^ naša izbranost. Mi ni kajBln doslej nepomemb-^raišn^k P0'- O naših do Juga -v1 sodržavljanih z de. p, . oda izgubljati besedni evisoko nad njimi smo. nbvlaa/Puj.0 en sam način smo jimVanja 'n pokazali Vieraišn: Z Vsemi zadržki, do nja, jjaJega skupnega življe-■hi. obvladamo tudi ^Ualnee?- adaj° Pa intelek-Jar|ja. t'0 delovnega pomer-ttioč; a ?. moč ni njihova ?kušaii । J°. Poznali, bi-nas 'n gosnrCi 'I' diplomatsko P»r j Podarsko. Pasivni od-bolir V1^’ odpor, mi pa dr,jte iih ’ m' sm° višji. Igno-Je ^Rlohr® ubogajte jih! To S° Padlj J' Poklon tistim, ki
ZAPRETI ŽALOSTNO KNJIGO PRETEKLOSTI
»Toda novo jutro je prineslo grozne novice: Slovenijo je napadla jugoslovanska armada! Začela se je okupacija! Padajo človeška življenja! Med udeleženci kongresa je zavladal velik nemir. Ali so res samo sanjali, da so dočakali lep zgodovinski dan, čudovito noč? In namesto z besedami radosti so začeli svoj kongres s sprejemom resolucije, s katero so obsodili vojaško agresijo na Republiko Slovenijo in poskus okupacije njenega ozemlja. Z njo so obenem pozvali države članice OZN, naj priznajo Republiko Slovenijo kot subjekt mednarodnega prava in podprejo njeno prizadevanje za članstvo v OZN, demokratična mednarodna javnost pa naj se pridruži obsodbi nasilnega poseganja v reševanje krize na jugoslovanskih tleh. Seveda pa so v resoluciji najprej pozdravili rojstvo samostojne Republike Slovenije.
^STNhr ’-------
JULIJA 1991
&
A VGUŠTINA BULIJA iz Švedske: »Moj rojstni kraj so Grabšin-ci, pozneje pa smo živeli v Bučkov-cih, od koder sem leta 1964 odšla na tuje. Zdaj živim v mestu Land-skrone, kjer nas je okrog 200 Slovencev. Tretje generacije ne računam več, ker so v statistiki ali samo Jugoslovani ali Švedi. V našem mestu je bilo ustanovljeno prvo slovensko društvo v Skandinaviji. Ustanovitelja sta bila moj oče A vgust in brat Janez. Društvo se je imenovalo Triglav, po združitvi s še enim slovenskim društvom Slovenija pa smo si izbrali novo ime Lipa. Letos so me izvolili za predsednico. Rdeča nit naše dejavnosti je pevski zbor, ki poje slovenske pesmi, imamo tudi trio Budja, v katerem nastopamo tri sestre, trio Lazukič in ansambel Lastovke. Pri njem pojeva s sestro Olgo narodnozabavne slovenske in tudi švedske pesmi. Moje delo pa je tudi pouk slovenskega jezika, ki ga obiskuje 22 otrok od L razreda do gimnazije. To ni redna služba, ampak le honorarna. Sicer pa sem študentka na pedagoški fakulteti, kjer študiram zgodovino. Leto dni sem bila tudi v Ljubljani na Filozofski fakulteti, kjer sem si pridobivala znanje iz slovenske zgodovine 19. stoletja. Medtem pa sem že končala študij kot kandidatka na kulturno-znanstveni fakulteti. Neprestano me torej žene želja po novem znanju. Po- nove izkušnje pa sem prišla tudi na Svetovni slo-' venski kongres. Žal ni potekalo vse tako, kot bi moralo, ker se je nepričakovano prav te dni začela invazija vojske na Slovenijo. Kljub vsemu je bil kongres zanimiv in koristen. S sabo bomo ponesli spoznanje. da smo tudi mi prispevali delček podpore matični domovini pri njenem osamosvajanju. Medtem pa že komaj čakam, da obiščem tudi Bučkovec. Tam bom ostala na dopustu v naši hiši in obujala spomine na lepa otroška leta. Sin Matej mi večkrat pravi, da bo prišel živet v Slovenijo, jaz pa še ne vem, kako bo. Upam vsaj, da bom poteg švedskega spet lahko imela slovensko državljanstvo.«
»Bili ste priče dogodku, ko je slovenski parlament, izvoljen na prvih demokratičnih volitvah, obrnil list zgodovine. Na vrh nepopisanega lista prihodnje zgodovine Slovencev smo s ponosom napisali — samostojna, suverena država Slovenija. Rojenice niso najbolj prijazno naklonjene mladi slovenski državi. Ne uradni zunanji svet, ne tisti, s katerimi smo dosti let skupaj živeli v skupni državi, ne gledajo niti razumno niti naklonjeno na to naše dejanje. Nasprotno, ogrožajo ga z neposrednimi pritiski, tudi z orožjem. Slabo nas poznajo. Rušijo temelje, na katerih je še bil možen pogovor. Nasilje ni še nikomur prineslo sreče, pritisk ni pripeljal do miru in sožitja. V spominu zgodovine so o tem shranjeni prepričljivi dokazi. A zgodovina ni vsem učiteljica. Nam, upam, je!« je med drugim v pozdravnem nagovoru udeležencem Svetovnega slovenskega kongresa, ki je bil v Cankarjevem domu, dejal Milan Kučan. Vprašal je tudi, ali in doklej bo-
JANEZ RITOC iz Avstralije: »Na tuje sem odšel leta 1957, ker doma ni bilo kruha. Iskal sem delo v Murski Soboti, Mariboru in drugod, pa brez uspeha. Zato se nas je skupina 8 Dobrovničanov odločila za emigracijo. Pot me je zanesla v južno Avstralijo, kjer sem najprej delal v rudniku, nato pa sem postal šofer v tovornem prometu. V 25 letih sem prevozil 17,5 milijona kilometrov. Zdaj sem že upokojen, zato imam več časa tudi za delo, ki me je ves čas mikalo — novinarstvo pri radiu.
Uspelo mi je, da so mi zaupali pripravljanje in vodenje slovenskih radijskih oddaj v Adelaidi, ki so na sporedu vsako nedeljo po pol ure. Objavljamo poročila, glasbo in pozdrave. Sodelujem tudi v angleških oddajah o socialnih in' upokojenskih temah, in sicer da preberem kaj v slovenskem jeziku. Naši starejši ljudje namreč tako bolje razumejo.
Seveda imamo Slovenci v Adelaidi tudi svoj klub, ki šteje okrog 400 članov. 8 let sem bil predsednik tega kluba. Tudi lastno cerkev smo si zgradili, potem pa še nov športno-kulturni center. Ves čas smo dobro sodelovali s Slovenijo, povezati pa smo se tudi z drugimi slovenskimi kulturnimi društvi v A vstraliji.
Po 35 letih bivanja na tujem še vedno mislim, da je najlepše na svetu v Dobrovniških goricah. Tam sem preživel najlepša leta svojega življenja. Medtem sem obiska! domovino petkrat, nazadnje sem bil doma — pri sorodnikih v Prekmurju in Šentjurju pri Celju, od koder je žena — pred 12 leti. Zdaj sem torej prišel na naš vseslovenski kongres, ker so me naši rojaki izvolili za delegata. Čeprav smo tu dočakali tudi vojno, mi ni žal. da sem v Sloveniji. Bil sem srečen in ponosem, ko sem lahko bil na slovesni razglasitvi samostojne države Slovenije in po svojih močeh si bom prizadeval, da jo bo čimprej priznala tudi Avstralija. Na kongresu pa me je motilo, da so nekateri obujali spomine na preteklost med vojno. S tem pri nas nismo obremenjeni.«
mo Slovenci še obračali svoj pogled v preteklost, vztrajali na starih delitvah in nasprotjih ter jih spet in spet kot nove vnašali v naše življenje in življenje novih rodov. Bomo končno zaprli žalostno knjigo te svoje preteklosti, s priznanjem in obžalovanjem ter iskreno željo, da naj se ne ponovi? Samo narod, ki si ne more začrtati vizije svoje prihodnosti, ki mu manjka ustvarjalna moč, se zateka v preteklost. Edini obet za prijaznejše življenje naših ljudi, za obstoj in prihodnost slovenskega naroda je premislek o tem, kako naj bo in kaj vse je potrebno za to vedeti ter storiti.
Tudi predsedujoči Kongresa, Bojan Brezigar iz Trsta, je poudaril, da je osnovni cilj tega srečanja povezovanje med Slovenci, ki živijo po svetu, in tistimi v domovini, ter tkanje novih vezi vzajemnosti in sodelovanja, iskanje in vrednotenje stičnih točk, kajti tega, kar nas razdvaja nam je zgodovina dodelila že itak preveč. Svetovni kongres naj bo miza dialoga in strpnosti, miza sprave, ki jo pojmujemo kot nov način odnosov med nami, ne kot nekaj zgodovinskega, ampak kot napotek za življenje v prihodnosti.
Nekateri pa so v razpravah kljub vsemu obujali spomine na preteklost in zahtevali prevrednotenje zgodovine 2. svetovne vojne. To so bili predvsem politični emigranti, njihove pobude pa pri večini udeležencev niso bile sprejete. V statut in program Svetovnega slovenskega kongresa so namreč zapisali, da je to vseslovenska organizacija, katere namen je doseči, da se ljudje slovenskega rodu in porekla po svetu čutijo kot posebna svojska skupnost. Delovanje te organizacije naj prebudi slehernemu Slovencu, kjer koli prebiva, občutek za slovenstvo v njegovem okolju. Kongres naj premaguje delitve, ki izvirajo bodisi iz naših medsebojnih obračunavanj med vojno in po njej bodisi iz dejstva, da sicer strnjeni slovenski živelj pripada štirim različnim državam in da so slovenski izseljenci razpršeni po več celinah.
Glavni programski cilji Kongresa so: ohranjanje slovenstva, narodna sprava, vzajemna pomoč med Slovenci doma in po svetu, spodbujanje kulturnih, gospodarskih, znanstvenih in drugih vezi, uveljavljanje samostojnosti in suverenosti slovenske države ter prizadevanje za njeno mednarodnopravno priznanje, pa tudi internacionalizacija slovenskega vprašanja.
Iz znanih razlogov je Svetovni slovenski kongres potekal in se po dveh dneh končal precej drugače, kot je bilo zamišljeno in zapisano v programu. Med udeleženci je bila velika negotovost kot da bi bili na ladji, ki ji grozi, dajo bo vihar odnesel na razburkano morje. Ampak strahu prav-
Med udeleženci zborovanja Svetovnega slovenskega kongresa je bil tudi ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki pozdravlja predsednika Kongresa Marjana Brezigarja iz Trsta.
Po slovesni razglasitvi samostojnosti Republike Slovenije je nastalo vsesplošno veselje. Ljudje so si segali v roke, čestitali... Tudi do predsednika Skupščine Republike Slovenije, dr. Franceta Bučarja, je lahko stopil tako rekoč vsakdo.
IRENA PA VLIČ, porabska Slovenka, ki živi kot narodnostna aktivistka v madžarskem glavnem mestu Budimpešti: »Doslej smo bili Slovenci, Hrvati in Srbi na Madžarskem povezani v Zvezo južnih Slovanov. Tam smo bili vedno manjšina med manjšino. Lani pa je napočil tudi naš dan, 27. oktobra smo ustanovili Zvezo Slovencev na Madžarskem. Nova
FRANCE HABJAN iz Kanade: »Živim v velikem mestu Toronto, kjer je tudi dosti Prekmurcev. Imamo svoje društvo Večerni zvon, z dokaj pestrim, kulturnim in družabnim življenjem. Predsednik društva je Alojz Žižek iz Turnišča, zelo aktivni pa so Fotivčevi s Hotize, pa tudi drugi, žal na kongres ni mogel priti nobeden. Jaz pa sem srečen, da sem lahko tu. da prispevam vsaj delček k spravi vseh Slovencev po svetu in k podpori Sloveniji na poti do njene samostojne države. Bilo bi mi žal, če vse tega ne bi doživel. Zdaj smo sicer zaskrbljeni, kako se bo vse to končalo in kako se bomo lahko mi spet vrnili od koder smo prišli. Toda upam, da bo zmagal razum in da se bo torej vse srečno končalo. Slovenija ne sme kloniti.«
zaprav ni bilo čutiti, kajti za popotnico so dobili hlebec kruha, ki zaobjema ves svet in na katerem je domovina posebej označena kot samostojna, suverena in skupna matica. V poslanici mednarodni javnosti, ki so jo sprejeli ob koncu zasedanja, so se tudi zavezali, da se bodo pri državnih oblasteh v svojih okoljih in pri mednarodnih ustanovah zavzemali za takojšnje prenehanje oboroženega napada na Slovenijo in njeno priznanje. Tako bi bila njihova povest, ki prehaja v tretjo sliko, res povest s srečnim koncem.
Jože GRAJ
ROBERT MISLEJ, tajnik Prekmurskega podpornega društva Slovenec v Bermalu v Argentini: »To je najstarejše slovensko
madžarska vlada pa je ustanovila tudi Urad za narodnosti, kar je gotovo pozitiven premik. V enem letu se je marsikaj spremenilo. Težave, ki so se nabrale v več kot štiridesetih letih, pa je težko hitro odpraviti. Zelo nas boli, da porab-ski Slovenci nimamo mejnega prehoda, ki bi nas povezal z matičnim narodom v Sloveniji. Devet vasi in Monošter imajo samo enega slovenskega duhovnika. Radi bi, če bi prišel na pomoč vsaj en duhovnik iz Slovenije, saj so verski obredi in verouk sedaj v madžarskem jeziku. V Porabju nimamo proizvodnih obratov za zaposlitev domačinov, zato so ti prisiljeni iti drugam, in se tam asimilirati.
Glavni problem Slovencev na Madžarskem je v tem, da je šolstvo v maternem jeziku razmeroma slabo urejeno in tako velik del Slovencev ne obvlada dobro slovenskega knjižnega jezika ... Čakamo na pomoč, saj če nam ne bosta pomagala večinski in matični narod, se bomo asimilirali, čeprav se imamo za Slovence in bi to radi ostali.«
društvo v Argentini. Ustanovljeno je bilo leta 1943 in drugo leto bomo torej proslavljali 50-letnico delovanja. Želimo si, da bi nas takrat obiskal kdo iz Prekmurja oziroma Slovenije. Veseli bi bili, če bi lahko slišali Vlada Kreslina in njegov domači ansambel. O tem se bomo skušali dogovoriti v Murski Soboti. Že ime pove, da gre za člane, ki so večinoma po rodu iz Prekmurja, jaz pa sem Primorec. Naša najpomembnejša dejavnost je kegljaški klub. Pred 4 leti smo gostovali tudi v Sloveniji. Tedaj smo bili tudi v Radencih in sprejel nas je župan občine Murska Sobota Andrej Gerenčer. Zelo smo bili zadovoljni z gostovanjem v matični domovini. Poleg športa organiziramo tudi tečaje iz slovenskega jezika, razne prireditve in srečanja z drugimi slovenskimi društvi. Včasih smo imeli svoj narodnozabavni ansambel, zdaj pa občasno zberemo le skupino pevcev, da zapojejo slovenske pesmi. Zbora pa uradno nimamo.
Tudi v Argentini je velika gospodarska kriza, vendar so Slovenci v glavnem vsi na dobrem. Mi smo znani kot dobri delavci in zato tudi dobro služimo. Precej med nami jih je obrtnikov, eden pa ima tudi banko.
Ali bomo ostali Slovenci ali pa se asimilirali? Žal nam ne kaže najbolje. Otroci nimajo pouka v maternem jeziku, zato je asimilacija zelo močna. Malo je mlajših, ki bi znali govoriti slovensko, razumejo pa še kar precej, saj radi hodijo na naše prireditve.
Zakaj sem prišel na svetovni slovenski kongres? Klicala nas je domovina, da bi združili moči za ohranjanje slovenstva in podprli odločitev Slovenije za njeno samostojnost. In to smo tudi storili.«
Stran 17
JANEZ JAKLIČ
PUŠČA VSK! .... ........
Misel, da je Petra predstavljala izolirano kulturo in prestolnico, je zgrešena, kakor je zgrešena misel, da se v mesto pride samo skozi ozko in globoko sotesko Sig. Tu je ob največjem razcvetu živelo 20000 ljudi, ki so bili izvrstni obrtniki in trgovci. Do najmanjših podrobnosti so obvladovali terasni način poljedelstva, ki jim je z zapletenim načinom namakanja omogočil, da so preživeli dolge sušne dni. Skozi to trgovsko središče je potovalo tako iskano blago, kot je kitajska svila, predmeti iz oddaljene Indije ... Ta tesna povezanost s svetom se kaže tudi v arhitekturi, ki je palačam, vklesanim v stene, nadela duh Babilona, Egipta, Grčije, Rima ...
To svetišče narave in človeškega uma je tukaj v kraljestvu bleščečega sonca in blagodejnih škrlatnih senc kazalo na strast izgubljenega ljudstva, strast po popolni lepoti, skladnosti, popolnosti, ki je dana samo bogovom. Skozi ta svet, ki so ga leta oplemenitila z zgodovinsko patino, sem se klatil otovorjen z nekaj li
tri vode in drobtinicami kruha. Strmeč in na moč začuden sem hodil mimo mogočnih razgibanih portalov, ki so za seboj skrivali grobove mogočnikov, prostorne cerkve in svetišča, vklesane v rdeče stene. Čas je izgubil svoj pomen, ko sem se vzpenjal na vrhove gora po tisočletnih tlakovanih stopničastih poteh, skozi cvetoče grme oleandrov, ki so skrivnostno dolino zavijali v prijeten duh, da bi si ogledal svetišče, cisterno za vodo, vklesano v kamen .,. Družbo so mi delali starejši turisti, ki so v dolino prišli iz bližnjega dragega hotela malce ihtavo trgat enega zadnjih cvetov jeseni svojega življenja, bodisi na konjskem, kameljem ali oslovem hrbtu. Turistična sezona je bila zaradi pretekle vojne okrnjena, tako da sem v miru užival ta plemeniti, enkratni dragulj človeške zgodovine. Le tu pa tam je dolina zaživela, ko je razigran beduin pustil krila svojemu konju in se s prešernim krikom predal hitrosti. Ta posvečeni kraj sem zapuščal v večernem soncu pijan od lepote in hkrati žalosten, da moram že oditi.
V tej majhni deželi, kjer je razdalja od Aqabe do Petre le 127 km in od Petre do Ammana 277 km, je bil moj naslednji cilj Jerash, majhno mestece 96 km severno od Ammana, že povsem blizu sirske meje. V to mesto sem se pripeljal z majhnim avtobusom po puščavski avtocesti preko Ammana. V Jordaniji poteka avtobusni promet na malce drugačen način, vendar je odlično urejen. Glavno breme turističnega transporta nosijo veliki klimatsko urejeni avtobusi, ki vozijo točno ob določenem času in katerega sedež je potrebo vnaprej rezervirati. Domač promet pa je odlično urejen z majhnimi avtobusi, ter velikimi šestsedež-nimi osebnimi avtomobili, ki vozijo ob približnih časih, ker vedno čakajo, da se napolnijo do zadnjega sedeža, vendar praviloma vozijo ves dan in so cenejši od hitrih avtobusov. Na podoben način je promet urejen tudi v Ammanu, verjetno edinem mestu v Jordaniji, ki ima mestni promet. Mestne avtobuse dopolnjujejo mali avtobusi, podobni osebnim avtomobilom. Seveda pa so tu tudi dragi taksiji. Edina železniška proga rabi za tovorni promet, in sicer predvsem za prevoz sivega zlata — fosfatov iz
puščavskih rudnikov do pristanišča.
Da je mesto izgubilo ogromno svojega antičnega turističnega ugleda, sem ugotovil čez nekaj ur, ko sem večkrat prekolovratil malo mestece, nič večje od gr-ško-rimskega mesta, ki se je stiskalo ob njem. Nisem in nisem uspel najti hotela. Ko so mi tudi nezaupljivi policisti na policijski postaji, ki so mi na vsak način, sodeč po moji zunanjosti, skušali dopovedati, da nisem turist, ampak sumljiva oseba, povedali, da hotela v mestu ni, sem z iskanjem le-tega prenehal. Antično mesto Jerash, ki je najbolje ohranjeno rimsko mesto na Bližnjem vzhodu, ima podobno zgodbo kot druga izginula mesta. Sledovi kažejo, da so bile tukaj naselbine že v neolitiku, ter nato kasneje v bronasti in železni dobi. 200 let pred Kristusom so se tu naselili Grki in naselbina je počasi preraščala v pomembno mesteci je doseglo svoj vrhunec v prvih stoletjih našega tisočletja. To je bilo pomembno trgovsko in turistično mesto, najprej grško
in nato rimsko. Za mestnim obzidjem je bil forum, ceste, obdane s kolonadami stebrov in javnimi gradbami. Tu so bili tudi trije teatri, hipodrom, bazen in številni templji. V drugem st., ko je bilo mesto temeljito prenovljeno, je bil tu zgrajen Artimisev tempelj, triumf tedanjega antičnega gradbeništva. Ko je Rim sprejel krščanstvo, so bile tudi tu zgrajene številne cerkve. Sledila so leta počasne stagnacije zaradi spremembe v sistemu trgovanja in nato v 7. st. vdor Perzijcev in kasneje Arabcev. Klicaj na koncu tega drsenja navzdol je bil potres leta 726, ki je dodobra opu-stošil mesto ter celoten sistem namakalnih naprav. Puščava je to zapuščeno prebivališče človeka prevzela nazaj tako, da so, ko je mesto leta 1806 ponovno odkril nemški popotnik Seetzen, iz puščavskega peska molili le vrhovi stebrov.
Predstanek dneva sem porabil tako, da sem opazoval mestece, trgovine in ljudi. Da to niso Evropejci, je bilo videti le po neznatnem odtenku temnejše kože, sem ter tja po značilnem jordanskem pokrivalu — posebni ruti in še redkeje po dolgi slovesni tuniki do tal. Še nikoli doslej nisem popil toliko čaja kot tega poznega popoldneva. Povabiti tujca na čaj, pokramljati z njim besedo dve o vtisih, deželi, je za te ljudi nekaj najobičajnejšega na svetu. Deležen pa sem bil tudi malo manj prijetnega srečanja z neznancem v parku na robu mesta. Deležen sem bil nepričakovane klofute in nato pojasnila, da sem zapeljeval tri deklice, stare tri do pet let, ki sem jih prej v parku prijazno ogovoril. To sem izvedel od dveh drugih Arabcev, ki jih je neznanec v mojem varnostnem prijemu kriče pozival k sveti vojni. Na mojo srečo sta bila to pametna človeka, s katerima sem se lahko sporazumel in sta pomagala k mojemu umiku s tem, da sta sonarodnjaka odpeljala, pravzaprav odvlekla proč. Kljub temu je bilo sporočilo njegove kretnje tako jasno, da sem se še nekaj dni zatem prebujal prepoten z občutkom hladnega rezila na vratu. Odtelj sem bil še previdnejši ob opazovanju zagrnjenih žensk in pri komuniciranju z otroki, kajti zadeva bi se lahko v kaki osamljeni beduinski vasici končala popolnoma drugače.	Janez Jaklič
(prihodnjič dalje)
Krajevna skupnost Cankova
KANALIZACIJA, VODOVOD, TELEFONI - ZAHTEVNE NALOGE
Krajevna skupnost Cankova, ki vključuje osem naselij in sodi med večje krajevne skupnosti v soboški občini, ima obsežen program dela. Čeprav imajo sorazmerno malo denarja, ki se zbere s krajevnim samoprispevkom, v posameznih naseljih uspešno uresničujejo program. Tačas posodabljajo cestni odsek Doma-jinci—Beznovci—Zenkovci, ki ga bodo te dni asfaltirali. Istočasno bodo v Domajincih asfaltirali avtobusno postajališče. Letos je bila v programu tudi posodobitev ceste skozi Cankovo, vendar pa je le-ta odvisna od projekta, ki je v izdelavi in ki zajema tudi načrt za kanalizacijo in sekundarno vodovodno omrežje, ter republiških sredstev. Zato bodo cesto modernizirali ob napeljavi kanalizacije in vodovoda. V naslednjem letu pa je predvidena modernizacija ceste Korovci — Gerlinci do mejnega prehoda. Sicer pa v krajevni skupnosti Cankova namenjajo precej sredstev tudi vzdrževanju vaških cest.
Med najzahtevnejšimi nalogami, ki čakajo krajevno skupnost Cankova, pa so napeljava kanalizacije, vodovoda in telefonskega omrežja. Kot krajevno središče s šolo, zdravstveno postajo, vrtcem, milico in več trgovinami, bi morali na Cankovi čimpej urediti kanalizacijo, ki pa ji sami gotovo ne bodo kos, temveč bo potrebna pomoč širše družbene skupnosti. Prve korake so že naredili in ob pomoči sekretariata za varstvo okolja pri soboškem izvršnem svetu naročili projekt, ki bo kmalu narejen. Potem bodo začeli z nakupom potrebnega materiala, dela pri kanalizaciji s čistilno napravo pa bodo potekala etapno.
Pereč problem za krajevno
TURISTIČNA KMETIJA HARIJEVIH V SPODNJI ŠČA VNICI
Prijetno idilično letovišče
Če si kdo želi mirnega oddiha ob kozarcu domačega vina in pravih prleških gibanicah ter če hoče jesti pravi kmečki narezek z domačo zaseko in v kmečki peči pečen kruh, se mora ustaviti na turistični kmetiji Harijevih na hribčku v Spodnji Ščavnici. Malo pred križiščem ceste proti Očeslavcem ali pri podružnični osnovni šoli Spodnja Ščavnica zavije pot, ki gosta, željnega miru in počitka, pripelje do prelepe turistične točke. Pred njim se odpre prekrasen pogled na
vaje
kal.
M- Gašpar
Trgovina
ČERNELAVCI, Gederovska 11 tel.: 32-920
O*** #■
V Šulincih so bile gasilske vaje, na katerih svoje sposobnosti gasilci iz Ženavelj, Suh0 Boreče, Martinja in Nerad vec. Prvo mesto je za^ članska desetina iz. pred Neradnovci in Žena* L« mi. Vsi so prejeli pokale, r so tudi podelili prehodni P
sicer regulirano Ščavniško dolino in blago gričevje Igove, Radvenec in Lokavec. Daleč od prometnega vrveža lahko gost uživa ob že na-
je izučila kuharskega, gostinskega poklica. Nekaj časa je delala v Ljubljani, sedaj pa že leto dni vodi ta priljubljeni lokal. Ker ima odpr-
KAKOVOST JE LAHKO TUDI POCENI!
AKCIJSKA PRODAJA
moških, ženskih in otroških oblačil iz džinsa:
hlače, jope, bermuda hlače, krila, srajce, obleke ...
•	Poletna oblačila iz bombaža in viskoze
•	Za kakovost jamči SM-atelje za sodobno oblačenje iz Celja.
•	Možnost plačila na obroke!
KAKOVOSTJE LAHKO TUDI POCENI!
V zaselku Mačkovci v Mali Polani so začeli obnavljati je bila zgrajena leta 1912 in je posvečena Karmelski materi Kapelica stoji v idiličnem okolju v središču naselja. Obnov'1’ stolp, streho in napeljali elektriko. Prav tako bodo obnovil’ ’ pročelje kapelice pa bo dobilo novo fasado. Ob pomoči vernik^ijp, financira župnija. Želja vernikov je, da bi dela opravili do M-J j|i ko bo v Mali Polani proščenje in ko jo bo velikopolanski 1 H Franc Kodila tudi blagoslovil.	,„ks’:
Posnetek m
utrip življenja
Predsednik sveta KS Cankova Peter Obal ob spomeniku rojaka dr. Avgusta Pavla v cankovskem parku. Za tega velikana bodo v vaško-gasil-skem domu na Cankovi uredili spominsko sobo. Gradivo o njegovem življenju in delu bosta prispevali soboška študijska knjižnica ter hčerka. Želijo, da bi spominsko sobo, ki jo bo opremil odbor za kulturo pri soboški občinski skupščini, odprli še letos.

skupnost Cankova je pitna voda. Občani se še dobro spominjajo, da so leta 1977 zaradi nezdrave pitne vode oboleli za zlatenico. Zato so se lotili tudi tega problema, in kot jim je bilo obljubljeno, bodo letos primarni vodovod zgradili do središča Skakovec, naslednje leto pa do Cankove. Krajevna skupnost Cankova je ena tistih, ki še nima primernega telefonskega omrežja. Po besedah predsednika sveta krajevne skupnosti Cankova Petra Obala, načrtujejo, da bo letos 159 novih naročnikov dobilo telefone. Da so se lahko lotili tega dela, so morali najeti posojilo. Istočasno pa bodo potrebovali na cankov-ski pošti večjo telefonsko centralo, hkrati pa bodo obnovili poštne prostore. Pri širitvi telefonskega omrežja računajo tudi na sredstva iz republiškega sklada
štetih kmečkih dobrotah, ki pa niso predrage, kot je videti na ceniku ob posnetku Nade Hari, ki vodi turistično kmetijo.
Družina Hari žiyi in dela na manjšem posestvu v Spodnji Ščavnici tik ob prometni severni magistrali. Kot nam je povedala Nada Hari, sta si starša pred leti začela graditi hišo ob novonastajajočem vinogradu, kjer bi, ko bi se upokojila, rada uživala v miru in se odpočila od večnega ropota ob prometni cesti. Toda hčerka Nada se

za demografsko ogrožena območja, med katera sodi tudi krajevna skupnost Cankova, ki je v 10-kilometrskem obmejnem pasu.
Otroški vrtec bodo uredili v prostorih zadružnega doma. To bo le začasna rešitev, saj na Cankovi nameravajo graditi nov vrtec, za kar že imajo projekt. Nekaj denarja nameravajo vložiti tudi v obnovo zdravstvene postaje, saj le-to želijo obdržati tudi v prihodnje skupaj z zobno ambulanto in majhnim laboratorijem. Pred nedavnim so na Cankovi s pomočjo prispevkov faranov obnovili župnijsko cerkev. Prihodnje leto pa bodo imeli organiziran prevoz smeti, ki ga bo opravljalo soboško komunalno podjetje, ter tako prispevali k čistejšemu okolju.
Feri Maučec
to ob določenih dnevih, za najavljene goste pa ob vsakem času, pomaga pri delu na domačem posestvu. Ko pa potrebuje pomoč, ji pomagajo tudi drugi člani družine, zlasti ko pripravlja gostijo. Prostora imajo za osemdeset gostov. Ni redko, da si obiskovalci naročijo žgance, največkrat ajdove, ki jih zabelijo z domačo zaseko in kislo smetano. Točijo pa vino iz domačega vinograda, ki sega do praga turističnega objekta. Na voljo sta tudi domače žganje slivovka in medeno žganje. Ker je pri hiši čebelar, ga pripravljajo iz domačega medu in domačega žganja. Od pijač kupujejo edino slatino in stil. Poskrbljeno je tudi za spominke. Tudi ti so izvirni.
Nada Hari ima rada svoj poklic, rada pa dela tudi na polju, in prav to jo je pripeljalo nazaj v domači kraj, kjer se sedaj predaja gostom, željnih mirnega kotička in dobre kmečke postrežbe. Njena želja je, da bi dobila telefonsko povezavo s svetom, kajti tako bi laže sprejemala naročila za goste, ki prihajajo v skupinah z avtobusi.
Ludvik Kramberger
Premalo denarja za vzdrževanje
Krajevna skupnost v Lendavskih Goricah se že vse od obstoja nenehno bori za poseben status v občini, zato pa ima nedvomno veliko dokazov. Kaj naj bi jim posebni status pomenil? Predvsem to, da bi upoštevali težave, s katerimi se ubadajo, in jim p°’ magali pri urejanju cest m poti, ki jih je nekaj deset kilometrov. Še ne tako davno je bilo z motornim vozilom v Lendavske Gorice skoraj nemogoče priti, saj ni bila asfaltirana nobena cesta. Bili so le kolniki, prehodni samo v lepem vremenu. Potem je bila asfaltirana tako imenovana vinska cesta, za njo pa še nekatere druge. Lendavske gorice so se odprle za vse, tudi za turiste. Vinogradniki so lažje prihajali do svojih kleti in vinogradov, povečala se je pridelava grozdja za trg, skratka, vinogradništvo se je zbudilo iz dolgoletne dremavice’ Vse lepo in prav, le za vzdrževanje cest in poti nikoli ni bilo dovolj denarja. Krajevna skupnost v Lendavskih Goricah je drugačna zaradi tega, ker na njenem območju stanc živi le malo ljudi, večina kleti in vinogradov pa je v 'a' sti ljudi, ki živijo v drugih va seh in krajevnih skupnostih; Ker pa je poglavitni kriterij za dodeljevanje proračunski sredstev proračunskih števil ljudi v krajevni skupnosti, Lendavskih Goricah menijo, da so oškodovani, da dobij0 premalo denarja za vzdrževa nje poti in cest. Tačas si se pomagajo s sredstvi krajevne ga samoprispevka, toda ta s® bo kmalu iztekel. Kaj bo p0, tem, kdo bo vzdrževal ceste-117 tisoč dinarjev, kolikor naJ bi dobili iz letošnjega obč”1 skega proračuna, bo slej K prej premalo.	„
ŠULINCI
Sektorske
-------------
VESTNIK, 4.
Stran 18
POTEPANJE PO POMURJU
lotili’oraa	nočejo zaostajati za sosednjimi kraji. Te dni so se
ca dobil "Je n°Ve mr'*ške vežice na pokopališču. V kratkem naj bi veži-"•alo nn" v6!10- D° njene dokončne ureditve pa bo najbrž potrebno še "emu cakat‘- Kljub pomoči krajanov s prostovoljnim delom in krajev-'•amoprispevku je sredstev premalo.
Foto: F. M.
društva Romah Borejci—Vanča vas, ki so v"n in J?'*6 za vodnike: Konstantin Cener ter Aleksander, “ ^Han Baranja.
sez°na že začela, kaže posnetek Zdenka $8 dkg ' ^eradnovec s prelepimi jurčki. Največji je teh-
Tekst in fotografija Milan Gašpar
utrip življenja
KMEČKE DOBROTE LE ZA KMETE?
Republiški center za pospeševanje kmetijstva si že vrsto let prizadeva, da bi dobili kmetje čim več znanja in izkušenj, da bi lahko svoje izdelke tudi pametno tržili. Vse to pa, kot kaže, ni dovolj. Čeprav so nekateri izdelki že sedaj na dovolj visoki kakovostni ravni, pa jih še vedno ne morejo prodajati, ker jim tega ne dovoljujejo zakonski predpisi.
Poskus, da bi nekako »zaobšli« stroge zakonske predpise in ponudili možnost prodaje s pomočjo razstave in ocenjevanja izdelkov, je propadla (ali pa kasni). S tem namenom sta namreč Republiški center za pospeševanje kmetijstva in Turistično društvo Ptuj pripravila tudi spomladansko razstavo dobrot slovenskih kmetij. V minoritskem samostanu sredi Ptuja so predstavili 654 vzorcev najrazličnejših dobrot mesnih izdelkov (suhe klobase, meso iz tiinke in drugo), mlečne izdelke (suhi in sveži siri, jogurti, skute) ter kruhe vseh vrst, šarklje, potice in drobno pecivo. Razstavo dobrot sta spremljali poučni predavanji o prodaji na kmečkem dvorišču ter o kakovosti in pestrosti slovenskih suhomesnih izdelkov.
Najboljšim izdelkom, ki so bili nagrajeni že preteklo leto, so podelili znak kakovosti. Prvotno naj bi ta znak pomenil tudi odprta vrata za prodajo domačih izdelkov. V resnici pa ni tako.
Predsednik strokovne komisije za ocenjevanje na Ptuju in v Gornji Radgoni je bil prof. dr. Božidar Žlender.
Kako, da v Gornji Radgoni niste ocenjevali izdelkov zasebnih izdelovalcev suhomesnih izdelkov in klobas?
»Moram reči, da so bili na tekmovanje povabljeni tudi zasebniki, ki te izdelke proizvajajo za javno prodajo. Žal nam pravilnik zaenkrat ne dovoljuje udeležbe individualnih proizvajalcev, ki izdelujejo za sebe in svoje najbližje. Lahko, da so ti izdelki zelo kakovostni, vendar niso v javnem prometu in tudi kakovost ni pod nadzorom, tako da jih zaenkrat ne moremo sprejeti ne v to domačo in ne v tujo konkurenco. Imajo pa možnost, da se izkažejo na drugih tekmovanjih. Sam vodim komisijo na ptujskem tekmovanju kmečkih dobrot, kjer smo lani ocenili 70, letos pa že okrog 140 kmečkih salam in suhih mesnih izdelkov. Moram reči, da so bili zelo uspešni, dobro ocenjeni.«
Jih lahko primerjate s temi izdelki, ki jih ocenjujete v okviru gornjeradgonskega kmetijskega sejma?
»Čisto generalno bi lahko rekel, da so pri izdelavi klobas zelo blizu industriji, pri suhomesnih izdelkih pa je opazna razlika, saj uporabljajo različno tehnologijo, marsikdo ne zna pravilno upora-
bljati dima, eni imajo previsoke temperature, drugi bi radi skrajšali postopek. Lahko rečem, da nekateri dosegajo ali celo presegajo povprečno dobre proizvajalce, žal pa je večina takih, ki ne dosegajo vrhunske kakovosti.
Božidar Žlender je prepričan, da se lahko marsikatera doma izdelana suha salama kosa z industrijsko.
Človek bi bil lahko celo nekako razočaran —, saj to izdeluje za sebe, to je najboljše. Večkrat pa želijo iz enega prašiča narediti preveč klobas in mesa, to pa se ne da.«
Koliko ste lahko pri teh ocenjevanjih zares objektivni — vsakemu je verjetno najboljši tisti okus, na katerega je navajen?
»Mi poskušamo biti čim bolj objektivni. Vsi vzorci, ki jih ocenjujemo, so anonimni. V grobem seveda moramo biti seznanjeni, kako se izdelek imenuje, od kod prihaja, ker je domača salama iz Madžarske drugačna kot slovenska ali tista iz Julijske krajine. Sicer pa je izdelovalec popolnoma anonimen in prepričan sem, da tukaj ni pristranskosti ali navija-štva.«
Od ptujskega ocenjevanja so kmetje marsikaj pričakovali. Obljubljeno jim je bilo, da bodo lahko svoje izdelke tudi prodajali?
»Letos smo ocenjevali šele drugič. Kriterij je bil enak kot za industrijske izdelke, mi ga nismo zniževali in ne zviševali. Prodajanje teh proizvodov ... to pa je posebno vprašanje. Zavedati se moramo, da ne gre zgolj za klobaso ali kruh v javnem prometu. Kakovost izdelkov, ki jih prodaja turistična kmetija, mora v javnem prometu nadzirati tudi inšpekcija — predvsem da zagotovijo zdravstveno neoporečnost. Na ravni republike se dogovarjamo, da bi kmetije dobile ta dovoljenja (certifikate) po skrajšani poti, da za njih ne bi veljale enake zahteve kot za velike izdelovalce, ki vsak dan izdelujejo in prodajajo te izdelke. Kako daleč je vse — za to pa nisem najbolj odgovorna oseba.«
Bernarda B. Peček
PTUJSKA CESTA NI MESTNA ULICA
V VINOGRADE PRIHAJA VODA
Marsikdo misli, da je Ptujska cesta mestna ulica. Pa ni! Gre za vas v radgonski občini, ki jo okoličani imenujejo Hujberci ali pa Hvebarci. Da je tako, nam je potrdil domačin Marjan Edšid, donedavna predsednik vaškega odbora. Naselje sicer spada v krajevno skupnost Crešnjev-ci—Zbigovci.
»Še dve drugi domači poimenovanji sta: del vasi, ki se začne pri Orehovcih, se po domače imenuje Volfov breg, spodnji del, ki meji na Boračevo, je Žab-jak, večja skupina hiš, ki je na vrhu, pa so Hujberci,« nam je povedal sogovornik.
Pred nekaj leti je bila Ptujska cesta deležna velike časopisne polemike, saj je občanka »zatožila« vaške funkcionarje, češ da jim je bolj kot za zdravo pitno vodo — za telefone. Na prvi pogled se res zdi, da tak vrstfii red ni bil pravšnji, je pa predsednik znova pojasnil, da so 1989. leta na območju celotne krajevne skupnosti gradili telefonsko omrežje in da zato pač ne bi bilo prav, ko bi zamudili priložnost. Telefone ima zdaj 19 gospodinjstev, v vasi pa je menda že 75 hiš. Kaže, da je ljudi, pa ne le domačine, kraj pritegnil in zato pridno gradijo. Nekdanje viničarije tako izginjajo in jih nadomeščajo prave vile. Te so na pobočjih in vrhovih, pa tudi v nižini.
»Tudi vodovod bomo končno dobili. Trdno smo prepričani, da bo ta srečni dan enkrat v letošnjem septembru. Prav zdaj napeljujemo glavni vod od Črešnje-
vec proti Ptujski cesti. Čeprav ne bomo imeli lastnega zajetja, je delo zahtevno in drago: pred rezervoarjem, ki bo na višji točki, zakopan v zemljo, bomo uredili prečrpalne naprave, saj pritisk vode v ceveh, ki jih bomo položili iz črešnjevske smeri, ne bo dovolj močan. Povrh pa bo še potreben »hidrofor«, kajti nekaj gospodinjstev je višje od rezervoarja, zato k njim voda ne bo mogla pritekati, ker ni naravnega padca oziroma pritiska. Potrebna bo torej pomoč naprave.«
Marjan Edšid, donedavna predsednik vaškega odbora KS.
EH^OČAKALDVAKRATNEGA ABRAHAMA
V začetku letošnjega leta seje Vestnik spomnil skoraj stoletnika MARTINA VINČECA z Dolnje Bistrice. Novinar mu je z izbranimi besedami čestital ob jubileju — stoletnici. Žal mu ni bilo dano, da bi se veselil dvakratnega Abrahama. Pred nedavnim so se od njega poslovili številni sovaščani z mašo v skrbno obnovljeni kapeli in na dol-, njebistriškem pokopališču, ki je po zaslugi požrtvovalnih krajanov eno najbolje urejenih v tej okolici.
Sam sem imel več let priložnost obiskati pokojnika in dodobra spoznati njegovo življenjsko filozofijo. To svojo življenjsko naravnanost je znal izraziti tudi v vsakdanjih domačih pogovorih. Eno od takih njegovih vodil je bil rek: »Ne želi nikomi nikaj slabega; če bošjta drugomi slabo želo, boš ti to dobo.« Torej ne naprezaj živcev. Živi sproščeno v miru z vsemi, tako z domačimi kot sosedi. Mož, ki skoraj ni poznal bolnice in ne zdravnikov, je znal poskrbeti za pravo in pametno mero za telo. To je izražal v reklu: »Toplega kruha ne jej, te boš dugo živo.« In njegovo zelo priljubljeno življenjske vodilo seje glasilo: V Nedeljo ne delaj, moli in Gospodini Bogi se zahvali«. Za nas je Gospodov dan nedelja, ki naj bi bila hkrati dan telesnega in psihičnega počitka. Tega bi se morali držati. Naj naglasim, da glede nedeljskega počitka ne zagovarjam kakega togega stališča. Tudi cerkev se ga ne oklepa. Tako na primer naj njen predpis velja tedaj, ko bi nekdo zaradi storjenega upoštevanja nedeljskega počitka utrpel resnično gospodarsko škodo. Sem spadajo tudi dejavnosti, ki so za normalen potek delovanja in življenja skupnosti nujno potrebne.
Ali je torej samo nekaterim izbranim dano, da dosežejo izredno visoko starost ? Najbrž bi dočakalo leta pokojnega Martina Vinčeca številni drugi, če bi se ravnali po njegovi življenjski filozofiji.
Franc Temeni
Tudi skozi Ptujsko cesto se vije asfaltni trak.
Marjana Edšida, ki je imel svojčas veliko funkcij, zdaj pa jih počasi odlaga, smo seveda povprašali, koliko denarja bodo morala primakniti posamezna gospodinjstva.
»Najmanj 15 000 ■ avstrijskih šilingov v dinarski protivrednosti. O takem znesku smo govorili že na začetku akcije in zdi se, da bo zadoščal, je pa to v našem denarju, računano po sedanjem tečaju, seveda veliko. Ljudje bodo vsoto postopoma zmogli, kajti voda je življenjsko pomembna tekočina in zdaj so z njo hude težave: gospodinjstva v nižjih predelih imajo lastna črpališča, oni s pobočij in z vrhov pa prinašajo
vodo iz doline, v sušnih obdobjih pa jo vozijo s cisternami.«
Popeljali smo se po vrhu, ki mu pravijo Hujberci. Pripeljali smo se na Stavešinki Vrh, nato pa v Stavešince. Cesta je bila ozka, a asfaltirana. Sploh so poti v občini Gornja Radgona modernizirane. Take poti so zlasti velika pridobitev za vinske vrhove, ki so bili prej skorajda neprevozni. Najbrž so zdaj tudi ceste »magnet«, ki ljudi pritegne in si ali obnovijo ali uredijo hišo na vinogradniških pobočjih ali vrhovih. Le-ti niso mestna gospoda, ampak ljudje, ki jim delo ni tuje. Vse to velja tudi za ljudi s Ptujske ceste. Š. Sobočan
Evgen Car - POMUREC MESECA
Naš rojak, gledališki igralec Evgen Car iz Ljubljane, je prepričljivo zasedel prvo mesto v anketi za izbor Pomurca v juniju. Na drugo mesto se je prebil predsednik predsedstva Rebublike Slovenije Milan Kučan, tretje mesto pa je pripadlo humoristu Gezi Farkašu. Nekaj glasov ste, spoštovani bralci domačega tednika Vestnika, namenili tudi dobrotniku od Negove Ivanu Krambergerju.

JULIJA 1991
Stran 19
.... .......... ...  „   , X—A —...
ne zgodi se vsak dan
Čigavi so »turistični otroci««?
Kremeljski zakladi na Dunaju
Prva moskovska ruleta
Velike in svetovno znane igralnice v Monte Carlu, Baden-Bad-nu in Las Vegasu so dobile konkurenco. Novo središče mednarodnih iger na srečo bo Moskva, sicer še zmeraj svetovna prestolnica komunizma. Od Lenina do Brežnjeva so tam preganjali igre na srečo kot kapitalistične zablode, toda sedaj se nedaleč od Kremlja vrtijo kroglice sreče — seveda ne za rublje. Tisti, ki igrajo na srečo, morajo imeti namreč dolarje, če se ukvarjajo z izziva-
Švedske plavolaske so bile na španskih plažah zmeraj visoko cenjene, pa tudi one se niso pritoževale nad temnopoltimi Spanci. Tako je bilo do nedavnega, zdaj pa vse kaže, da bodo španski don Juani začeli bežati pred dolgonogimi svetlolaskami s severa. Tako vsaj kaže primer Manola Narcie, natakarja nekega uglednega hotela v Fuenhiroli v bližini Malage.
Njegova švedska znanka Suzan, plavolasa in vitka, je pred dvema letoma letovala v tem hotelu z materjo. Ostala je dva tedna, povsem dovolj, da jo je Manolo osvojil. Ko seje Švedi-nja vrnila domov, je Španec seveda mislil, da je to ločitev za zmeraj. Pa ni bilo tako. Suzan je po devetih mesecih povila dete, spomnila se je letovanja v Španiji, imena hotela, pa tudi imena ljubimca. Švedske oblasti so ji sicer namenile 200 dolarjev pomoči na mesec, želele pa so vedeti tudi očetovo ime, saj po njihovem mnenju ni
prav, da za otroka plačujejo švedski davčni obvezniki namesto očeta.
In tako se je sprožil spor. Morda do tega ne bi prišlo, če bi bil primer osamljen, toda na Švedskem je vse več samohranilk, ki trdijo, da so otroke »pridelale« v Španiji. Švedske oblasti so zato španskim poslale zahtevo, naj od tamkajšnjih očetov zagotovijo preživnino. Takih primerov je zdaj že več kot 500, švedske oblasti pa zahtevajo tudi denar za nazaj, okoli 500.000 dolarjev.
To seveda ni veliko denarja, je pa morda začetek nevarne prakse. Zahtevam po preživnini bi lahko sledile še zahteve po različnih »odškodninah«, nato pa še po dediščini.
Španske oblasti so v škripcih, očetje pa še v večjem. Prva švedska delegacija, ki je prišla v Španijo, ni nič opravila. Španske oblasti menijo, da ni nikakršnih zakonskih temeljev, niti prepričljive pravne argumentacije, da bi takšnim zahte-
vam ugodili. Ne le Manolo, ampak tudi drugi španski »ljubimci« očetovstva ne priznavajo, ker je med njimi veliko poročenih, s svojimi otroki. »Od kod naj vemo, da so to res španski otroci? Nisem še slišal za primer, da bi imel tak otrok špansko ime, med njimi ni niti enega Lopeza niti enega Garcie,« pravi španski predstavnik pravosodja. Švedi pa vztrajajo. Zahtevajo denar in očete za »turistične otroke«. Menda so tudi primeri, ko se za enega don Juana potegujeta kar dve Švedinji.
Kako bodo spor rešili, ni jasno. Španci verjamejo, da ves zaplet ne bo skalil dobrih odnosov med državama in da bo milijon švedskih turistov še naprej vsako leto obiskalo Španijo. Med njimi bodo tudi lepe
plavolaske, pripravljene
na
kratko poletno avanturo pod vročim španskim soncem. Povsem zanesljivo pa je, da bodo Španci odslej previdnejši.
Zlata krona ruskega cesarja Petra Velikega in znamenita iko"a cerkve Blagovesti v Moskvi sta najbolj privlačna predmeta razstave kr meljskih zakladov, ki so jo v začetku junija odprli v umetnostnozg0" vinskem muzeju na Dunaju in ki je vzbudila veliko zanimanje kultur
javnosti.
Razstava v dunajskem »Louvru« je del praznovanja stote obleti" dela znamenitega muzeja, na kateri je prikazanih sto simboličnih eksp natov nekdanje carske zakladnice v Moskvi. To je doslej najbolj ee stna predstavitev teh predmetov zunaj SZ.
njem sreče na preurejenem moskovskem hipodromu.
V Moskvi igrajo ruleto na štirih mizah, black jack pa na šestih. poleg tega pa še punto blan-co in stud poker. Okoli polnoči zaživijo tudi igralnice z »enorokimi razbojniki«, v katerih puščajo svoj denar v glavnem tujci in veliko'manj pravi Rusi.
Igralnica je prava paša za oči. Leta 1834 jo je dal zgraditi car Nikolaj I. v pravem razsipni-škem sijaju in blišču kot hipodrom, torej konjsko dirkališče. Po vojni je zgradba žalostno propadla, vse dokler je ni neko sov-jetsko-nemško podjetje za okoli 10 milijonov mark zdaj preuredilo v Casino Rovale.
Pri naložbi je sodeloval tudi vsestranski ruski talent Svjete-slav Fjodorov. Kot okulist je opravil vrsto zahtevnih in predvsem uspešnih operacij na tekočem traku, pri čemer je zaslužil ogromno denarja. Del teh sredstev je sedaj soinvestiral v projekt moskovske igralnice, od katerega si obeta lepe dobičke.
Nemški menedžer Siegfried Gelke, ki vodi okoli 1.000 uslužbencev nove igralnice, optimistično izjavlja: »Zaenkrat sicer še nismo porušili nobenega rekorda, toda pomembno je, daje led končno prebit.« O prometu v igralnici ni hotel povedati nič bolj določnega.
Heintje pred sodnikom
Heintje, nekoč eden največjih pevskih zvezdnikov Nemčije, deček, ki se je proslavil z lepim glasom, ni pa mu uspelo ohraniti priljubljenosti v kasnejših letih, se bo kmalu znašel pred sodnikom zaradi velike prevare. 16. junija se je zagovarja! na sodišču v belgijskem mestu Eupa-nu. V tem mestu ima Heintije, katerega pravo ime je Henrick Simon, videoteko, v kateri je policija našla 1000 ilegalno posnetih kaset. Obtožili so ga video-piratstva, ki ga v Belgiji ostro kaznujejo.
Nova najmanjša
Nova najmanjša opica na svetu je Bee Bra in vidite jo na sliki. Stara je leto dni, pa še vedno meri v višino vsega pet centimetrov. Palec, okoli katerega se ovija preplašeno bitje, sodi k njeni lastnici Rosa-mund Fisher, ki je obenem tudi lastnica enega zasebnih angleških živalskih vrtov. Svojo malo opico je Rosamund kupila na Kitajskem. Prijateljstvo je veliko in trdno, oprijemlje pa se predvsem palca.
Pot okoli sveta v dvokrilcu
Ameriški in sovjetski pilot bosta te dni poletela iz Los Angelesa na pot okoli sveta v dvokrilcu iz leta 1937. Avantura bo trajala 45 do 60 dni, njen cilj pa je, kot pravijo, razvijanje prijateljskih odnosov med ZDA in SZ.
Da dobra volja že obstaja, dokazuje tudi podatek, da del poti vodi skozi sovjetski zračni prostor, ki je bil še pred kratkim zaprt za vsa zahodna letala, razen za letala velikih letalskih družb, ki so se morala držati strogo nadzorovanih zračnih poti. Pot dvokrilca Boeing Stear-man je velik športni izziv. Letalo, imenovano Sever na luč, ima odprto kabino, je brez gretja in tako bosta pilota uživala v vseh čarih narave.
Na pot okoli sveta bosta krenila Američan Carl Hays, ki je popravil staro letalo, in njegov sovjetski kolega Viktor Smolin. Za vsak primer ju bo spremljal Američan John Proctor v moderni enomotorni cesni.
Pariška novost
64 pariških muzejev in kulturnozgodovinskih znamenitosti francoske prestolnice si bodo v prihodnje turisti ogledali brez zamudnega čakanja na vstopnice pred blagajnami. Z eno samo vstopnico, ki bo veljala od enega do petih dni in bo zanjo potrebno odšteti od 51 do 150 francoskih frankov, si bodo obiskovalci lahko ogledali Louvre, Musee d Orsay, Centre Pompidu, Balzacovo hišo in še marsikaj. Te univerzalne vstopnice bodo na prodaji med drugim tudi kar na postajah podzemske železnice in seveda v vseh uradih turističnih agencij.
Pomembna obletnica templja nagote
Crazy Horse v Parizu velja za najbolj prestižni hram lepih nagic. Devetnajstega maja je bilo tam veliko slavje, kajti Crazy Horse je praznoval 40-letnico. Na slovesnosti so objavili tudi nekaj zanimivih številk. V tem času je na odru te hiše začelo zvezdniško kariero plesalk kar 231 dolgonogih lepotic iz skoraj vsega sveta, predstav v sicer majcenem gledališču pa je bilo doslej natanko 22.999. Duša in srce tega pomembnega templja je še vedno zdaj 75-letni legendarni Alain Bernardin, ki ni le direktor, temveč tudi najpomembnejši koreograf vseh popularnejših predstav.
Delo za množično morilko
Severna Korejka Kim Hyong Hui, ena od največjih množičnih morilk sedanjosti, ki je s prijateljem leta 1987 z bombo uspešno uničila potniško letalo, se je v teh dneh zaposlila. Službo je dobila v južnokorejski obveščevalni službi KCIA, kjer bo delala v oddelku, ki se ukvarja s protišpio-nažo in bojem proti komunistični subverziji. Njeno znanje jim bo prišlo prav.
Novica je v južni Koreji izzvala precejšnje ogorčenje, saj se je izkazalo, da južnokorejske oblasti niso storile veliko, da bi jo kaznovale za njen zločin. Dekle so svojčas zastavili za agentko severnokorejske tajne službe, nato pa se je leta urila za posebne naloge. Pripravili so ji novo identiteto in naredili' iz nje japonsko Korejsko, pripadnico korejske manjšine na Japonskem. Da bi bila v tej vlogi čim boljša, je severnokorejska tajna služba celo ugrabila neko Japonko in jo pripeljala v Severno Korejo, da
bi učila mlado agentko. Nato so jo skupaj s starejšim agentom poslali v Evropo. Prek Dunaja sta prišla v Beograd (kjer sta menda doftila peklenski stroj), nato pa odšla v Bagdad. Tam sta se vkrcala v potniško letalo južnokorejske družbe KA1, ki je bilo namenjeno v Seul. V njem sta pustita peklenski stroj in izstopila iz letala, še preden je vzletelo.
Letalo je eksplodiralo nad $ mo in življenje je izgubilo , ljudi. Atentatorja so na?rje njem vzhodu aretirali, moški naredil samomor, age" pa so premestili v Seul, hjer s eII obsodili na smrt. Smrtno ka so ji leto pozneje zamenja" dosmrtno ječo, lani pa so j°z .|j’ ker se je pokesala — izPus Zdaj je dobila celo službo.
Dragocena darila
Ugledna ameriška univerza Rutgers je dobila v dar d^drag® ceni zbirki ruske in sovjetske umetnosti, ki naj bi bili vredni I«.9 -lijona dinarjev. Zbirka Nortona in Nanyc Dodge obsega pe* in umetniških del, ki so nastala v Sovjetski zvezi med letoma fy 1986. Ocenjena je na 15 milijonov dolarjev. Zbirka, ki jo je P, et. Georgij Rjabov, je vredna 3,5 milijona dolarjev in obsega sto predmetov, med njimi ruske ikone iz 15. stoletja, plakete |Z, oktobrske revolucije, gledališke kostume in scenografijo iz za\Lj' 20. stoletja in knjižnico z osem tisoč naslovi. Obe zbirki bodo sp . li v univerzitetni muzej. Novo zbirko muzeja bodo javnosti Pred’ li jeseni leta 1993.
Ali so krive poceni ure?
Po najnovejši teoriji o vzrokih za katastrofalno nesrečo potniškega letala boeing 767 avstrijske družbe Lauda Air, ki je last nekdanjega avtomobilskega asa Nikija Laude, so za nesrečo in smrt vseh potnikov in člano vposadke krive cenene kitajske ure. Letalo je namreč v prtljažniku prevažalo precejšnje količine poceni kitajskih ur, ki delujejo na litijske baterije. Neki znani britanski strokovnjak za letalske nesreče meni, da so te baterije povzročile nesrečo, ker se zelo lahko vnamejo, in lahko, če jih je več na enem mestu, sprožijo eksplozijo. Trdi, da so se baterije najverjetneje aktivirale, eksplodirale, zmedle letalsko elektroniko in sprožile motnje v motorjih.
Visoka cena za strah
Rock Hudson bo svojo neiskrenost plačal še iz groba. Prizivno sodišče v Los Angelesu je potrdilo sodbo višjega sodišča, s katero morajo iz zapuščine pokojnega igralca njegovemu intimnemu prijatelju Marcu Christianu izplačati 5,5 milijona dolarjev.
Slavni igralec je umrl za aidsom oktobra 1985, vendar pa je Mar-- cu priznal, da je bolan, šele nekaj mesecev pred smrtjo. Čeprav ni bil okužen s smrtonosnim virusom, je Christian zahteval in dobil veliko odškodnino za povzročeni strah.eKot poročajo agencije, so advokati Hudsonove zapuščine menili, daje višina odškodnine previsoka. Prizivno sodišče pa je soglasno potrdilo obsodbo z obrazložitvijo, da je danes 31-letni Christian moral živeti »v groznem strahu pred počasno, vendar zanesljivo smrtjo«.
Kralja opip ni mogoče


Likvidator Mussolinija prosi državo za pomoč
Italijanski partizan, ki je leta 1945 ujel in ustrelil Benita Mussolinija, ko je diktator bežal iz Italije z nemško vojsko, živi v mestu Como, na severu Italije, poroča AFP, ki se-sklicuje na pisanje italijanskega časopisa Cor-riere della Sera. Agencija poroča, da je Michele Moretti, star 38 let, bil nekoč znan kot komandant Pietro, danes pa je invalid in živi sam. Ker je njegova pokojnina vodovodnega inštalaterja, ki znaša okrog 700 dolarjev na mesec, premajhna, je bil prisiljen prositi oblast za oprostitev plačevanja stanarine.
Komandant Pietro se je pro-' slavil po tem, da je ujel duceja 26. aprila 1945 na obali jezera Como v bližini Donga. S partizani — komunisti je ustavil nem-
ško vojaško kolono, v kateri seje skrival Mussolini, ki je bil oblečen v uniformo tretjega rajha.
Moretti pripisuje danes več pomembnosti temu, da je ustavil kolono, kot pa dejstvu, da je ustrelil Mussolinija, saj je s prvo akcijo rešil prebivalce Donga pred morebitnim masakrom. Zato tudi zahteva pomoč italijanske države.
Popolni oblastnik »z'a jj kotnika«, ozemlja na ie Laosom, Burmo in , nl)je gr Khun Sa, ki sam sebe ime neral, ker razpolaga z zas fjj{ mado kakih pet tisoč moZ' ^sei’1 pa sliši, če ga ljudje — ** redki tujci, ki jim uspe »zla tega trikotnika« "T1. k'r jo kralj opija. Za Khun ®aJ jg, r bil nekoč tudi v resnici ca||agra^ razpisana izredno visoka
•el Prejel bi jo tisti, ki bi ga J^gaia ga ali pa ga bi ubil. IzP' je jo tajska vlada. Khun »ar o redno dobro zastražen, '	nj«
praktično ni mogoče pr' 1	k®
ga. Na posnetku ga nju, okoli pa so njegovi s
Otok na dražbi .
cjcilU ’
Isolabello, lep otok neposredno pred Taormino na ve|iK nameravajo v teh dneh prodati na dražbi. 7000 hektarje' gaj s pinijami in cipresami, s peščenimi zalivčki in ve • naj t" valnim bazenom, s pristaniščem za jahte in bungaloVI našel primernega kupca za kakšnih osem milijonov ma
Stran 20
VESTNIK, 4. JULM*
za vsakogar nekaj
SKRIVNOSTI vaših dlani
PRSTANI
Prstani so kratke, polkrožne črte, ki obkrožajo posamezne prste in se po njih tudi imenujejo. Njihova tolmačenja so v večini negativna. Prstanov je lahko pet. Venerin, Saturnov, Apolonov, Merkurov in Solomonov.
Venerin prstan v polkrožni obliki spaja Jupitrov in Merku-rov hrib. Lepo oblikovan brez slabih znakov, pomeni da sta psi-na in libido osebe uravnotežena. Imajo ga samo veliki ljubimci in ljubimke. Če je prstan prekinjen, Je oseba ljubosumna. Saturnov Prstan obkroža Saturnov prst. Vi-dimo ga bolj poredko. Vsi ki ga opažate na svoji dlani boste ime-1 manj sreče v ljubezni in zako-uu. Apolonov prstan obkroža Apolonov prst. Vidimo ga bolj redko. Deležni so ga veliki ume-likarji, tudi veliki idealisti. Merkurov prstan obkroža Mer-kurov prst. Imajo ga hazarderji m parapsihologi. Salamonov pr-stan obkroža Salamonov prst. sebi ki ga ima daje možnost Pogovora z živalmi. Nahaja se v zu°žju Jupitrovega hriba.
.. Vsi ki ste prebirali naša nada-Jevanja ste se lahko marsičesa ali pa samo zabavali. Ve-1 nas če ste pri tem uživali. laSe’ Pridobljeno znanje boste nko z literaturo poglabljali.
Naš namen ni bil, da vas naučimo nove vere ali vsiljevati lastno prepričanje o resničnosti tega in onega, o čemer smo govorili. Naj ob koncu izpovemo globoko resnico in misel nemškega nobelovca Hermana Heeseja: Vse, kar je odločilno, nosiš v sebi, od zunaj ti ne more nihče pomagati. Če nisi sam s seboj v vojni, če sam s seboj živiš v ljubezni in zaupanju, tedaj zmoreš vse.
Šifra: RIBA
Veliki življenjski nevarnosti se ne boste mogli izogniti. Sreča je tista ki vam bo pri tem pomagala. Sicer ste oseba, ki visoko ceni svojo osebnost. Na njej gradite tudi svojo avtoriteto, ki ni vedno spoštljiva in prijazna do drugih
ljudi. In čeprav takšni, znate izgubiti vero vase, ne morete se odločiti in tedaj tavate sem ter tja. V oporo vam je vaša družina, kot tista ki vam prinaša zavetišče ir srečo. Njej je posvečena vaša skrb za otroke, nesebičnost in pridnost. Imeli boste lep in prijeten dom z veliko drobnih detaj-lev na pravem mestu. V zagnanosti za dom in družino pozabljate nase. Vsega kar dajete ne dobite nazaj. Ljubezen razdajate a rabite jo tudi sami. Ko vam je hudo ste najraje doma. Ste resna in zaupljiva oseba. Vse boste skrbno in vestno opravili, drugim izpolnili obljubo. Pred vami sta dva zakona eden pred 28. leti, drugi v poznejših letih. Vidne so tri črte otrok. Ljudem ne zaupate preveč, lahko bi vas speljali na krivo pot. Zakon je za vas kupčija. Vsak vam ni prav. Zaradi občasne neodločnosti si lahko nakopljete težave po nepotrebnem. Vaša čustva so lahko zelo globoka.
Nasvet: V življenju se ne smemo ničesar bati. Ko nevarnost poskušamo preprečiti, se zgodi tisto kar nismo želeli. Tudi vse slutnje ki nas obdajajo so tu zato, da jih zaznavamo in kar se da mirneje sprejmemo in jih predo-hitrimo. Ne pomaga jeziti se, kregati in jokati. Verjemite mi.
ZA LJUBITELJE CVETJA
CVETLIČNI HOROSKOP
Tokrat vam v našem cvetličnem horoskopu predstavljamo doslej najmlajšo slavljenko, komaj 10-Ietno POLONCO KOROŠA iz Murske Sobote.
Z rojstnim dnem vstopa tako rekoč tudi v zaslužene počitnice kot pravdobra učenka tretjega razreda OŠ Dane Šumenjak. Rojena je v znamenju RAKA, že od malega ljubi rože, kar je gotovo »družinska dedna ljubezen«. Morda bo nekoč prava cvetličarka? Upajmo!
Za RAKA otroka pravi astrologija, da je »pravo dete, sladko, da bi ga kar pojedli«. A za to potrebuje veliko ljubezni, predvsem družinske. Če imate, drage bralke in bralci, v družini malega RAKA, ga najbolje vzgojite, če ga ljubite zaradi njega samega in spoštujete njegov bujni fantazijski svet, kamor včasih tako rad pobegne. Sploh pa to velja za vse otroke, kajne?
Pa da ne izpustimo še odrasle RAKE. Za žensko RAKA velja, da rada sanja o veliki ljubezni, ko pa postane mati, pa ji jo nadomesti otrok... In moški RAK? Pravzaprav govori astrologija o dveh moških RAKIH. Eden je miren »striček«, skrben družinski oče in nima rad sprememb. Pri njem boste, drage gospe, vselej varne. A drugega RAKA se varujte! To je boem, ki rad »zapluje v mnoge luke« in zbira ženska srca ... Zato ne bodite prenagle, ko se zaljubljate v RAKA!
In RAKOVO cvetje: kombinacija cvetov, rožnatih, temno modrih, turkiznih in peščenih barv.
Iskrene čestitke vsem RAKOM! Olga Varga
š»
Polom akcije —10 odstotkov
Jugoslovanski svet za varnost v cestnem prometu je tudi uradno priznal, da je lanska promet-nopreventivna. akcija — 10 odstotkov doživela polom. Uspešna je bila samo v Sloveniji, kjer je bilo za 11,1 odstotka man nesreč in za 6,5 odstotka manj človeških žrtev. Po stari jugoslovanski navadi so takoj našli »opravičilo« za neuspeh akcije. Kriv je bil težak položaj v državi. Poznavalci pa pravijo, da akcija ne more uspeti, če odgovorni zanjo ne naredijo skoraj nič.
Povsod pitna voda
Pitna voda je za evropske turiste, ki radi obiskujejo eksotične dežele, pogosto resen problem, saj so neodporni proti bolezenskim klicam, ki domačinom ne škodujejo, turistom pa se pitje vode lahko maščuje z boleznijo. Odslej naj bi teh problemov ne bilo več, saj je podjetje PUR (Nemčija) izdelalo prenosno napravo za čiščenje vode. Naprava deluje zelo preprosto: vanjo natočimo vodo, nato pritisnemo na ročico, ki vodo potisne skozi vgrajene filtre, in iz posode priteče neoporečna pitna voda. Kdor rad potuje po svetu, si bo napravo najbrž omislil.
Kupujemo kopalke
Korak bliže k umetni krvi
I Kupon
| Iniein
za brezplačno analizo
Priimek
^atun> rojstva
naslov
Šifra
Ku
^javn na naslov: Zavod za časopisno in radijsko . dlani) °S*’ kitova 29, Murska Sobota (Za Skrivnost vaših I
I
I Murskem valu
| ,	2,:
T Sv,. •
j I?VajaleC:
I ^ladba:
KUPON 21
NARODNO-ZABAVNIH melodij za mesec
, 12^2 VINO STAR PRIJATELJ - Ans. Tonija Verderberja $ Vžp^alec meseca JUNIJA)
4 MUr? NA TRIGLAV - Ans. Marela
^LAn.V Trio Škerjanc in kvartet Jeruzalem
MkpLK0T sMO NOCOJ - Alfi Nipič
KtSANl GODCI - Ans. Mira Klinca
5.
Q|
Sobota® ^'jde ne naslov: MURSKI VAL, Titova 29, 69000 ^^^SKEM VALC° Pos’u^ajte °ri četrtkih od 18. do 19. ure na
r^^AN0^,^’ KaPela 39’ Kadenci ^^NATa vL^TARIČ, Motovilci 25, Grad
A KOROŠEC, Užička 3, Ljutomer
-L4’ JULIJA 1991
Ameriškim znanstvenikom se je posrečilo vzgojiti svinje, ki imajo gen za nastajanje človeškega hemoglobina, ki sestavlja osnovo rdečih krvnih telesc — eritrocitov. To je najnovejši uspeh v dolgotrajnem naporu, da bi izna-
šli umetno kri. Prednost tega je, da bi lahko čisti hemoglobin uporabili pri ljudeh z vsemi krvnimi skupinami, pri čemer ne bi bilo tveganja, da bi se virusne bolezni prenašale prek človeške krvi, predvsem hepatitis in aids.
Prava očala za vaš obraz
Postavimo se pred ogledalo in ugotovimo, kakšne oblike je naš obraz: okrogel, ovalen, trikoten, pravokoten. Obliki obraza prilagodimo obliko okvirja za očala. Ko kupujemo nova očala, pazimo, da poudarjajo obliko našega obraza, da so nam ne le v pomoč za boljši vid, ampak tudi za okras in modni dodatek.
Okrogel obraz je treba optično podaljšati, to pa zlahka storimo s primerno obliko okvirjev za očala. Primerni so močni, debeli, poudarjeni okvirji, ki pritegnejo pogled na zgornjo polovico obraza. Manj primerni sp lahki in tanki okvirji, saj je okrogel obraz videti kvečjemu še bolj okrogel.
Zeliščna škropiva
V tem času si moramo pomagati pri zatiranju škodljivcev in bolezni z vsemi neškodljivimi načini. V ta namen si pripravimo zeliščna škropiva. Zanje je značilno, da poleg tega, da uničujejo bolezni in škodljivce, rastline tudi hranijo in krepijo ter s tem povečujejo njihovo odpornost.
Škropivo iz kopriv: Namenjeno je predvsem za uničevanje listnih uši. Kilogram sveže narezanih ali 100 do 200 gramov posušenih kopriv namočimo za 24 ur v 10 litrov vode. Če so koprive namočene dalj časa, škropivo ni tako učinkovito.
Škropivo iz poljske preslice uporabljamo proti plesni, škrlupu, rdečemu pajku in pršicam. Posebno krepi rastline zato, ker vsebuje veliko kremenčeve kisline. Pripravimo ga tako, da kilogram sveže preslice namočimo za 12 ur v 10 litrov vode. Nato preslico z manjšim delom vode, v kateri smo jo namakali, skuhamo. Počasi naj vre 30 minut. Ko se tekočina ohladi, primešamo preostali del vode, v kateri se je preslica namakala. Liter tako pripravljene tekočine razredčimo s petimi litri vode. Škropivo iz preslice moramo poškropiti ob lepem sončnem vremenu.
Dopusti so pred vrati, potrebujemo nove kopalke, vendar ne vemo, kakšen kroj izbrati. Nič za to! S pravilno'izbranim krojem, vzorcem in barvo lahko prikrije-mo mnoge pomanjkljivosti. Za vsako postavo je mogoče najti kopalke, ki poudarjajo prednosti in prikrivajo napake. Za postave s širokimi boki naj bi predvsem upoštevali:
Širino je treba prikriti ali z enodelnimi kopalkami, ki imajo prikrojen predpasniček, ali z dvodelnimi kopalkami, ki imajo spodnji de! krojen kot krilce. Pri- ■ mer ni kroji za takšno postavo so še: enodelne kopalke s poudarjenim in okrašenim zgornjim delom, to odvrne poglede od bokov. Tudi enodelne kopalke s temnejšim ’ spodnjim delom in svetlejšim zgornjim delom laskajo postavi. Neprimerni kroji za to postavo: visoko izrezani hlačni izrezi in, čeprav se sliši nenavadno, pokončne črte.
Kuhajte z nami
Dušena svinina z grahom
Potrebujemo: 1 kg svinjskega hrbta, sol, poper, muškatni orešček, 1/2 del kisa, ki ga razredčimo z 2 del vode, 2 debelejši Čebuli 6 zrn pimenta, 8 dag olja, 1 žlico moke, malo vode ali juhe, 3 žlice kisle smetane in poper.
Meso nadrgnemo s soljo, poprom in oreškom. V razredčeni kis narežemo na debelo čebulo in dodamo piment ter pokrito vremo 10 minut. Nato to vroče zlijemo na meso in ga pokritega dušimo, da tekočina izpari. Tedaj prilijemo maščobo in meso pečemo, da dobi lepo rdečo barvo in se do konca zmehča. Meso vzamemo iz kozice, ga postavimo na toplo, maščobi v kozici pa primešamo moko in jo zarumenimo, zalijemo z vodo ali juho, prevremo, primešamo smetano in začinimo po okusu. Meso narežemo na lepe kose, jih zložimo na velik plitev krožnik in ga obložimo z dušenim grahom. Omako serviramo posebej.
Mladi grah dušimo z majhno količino maščobe in vode. Ko je mehak, ga solimo in izdatno potresemo s sesekljanim peteršiljem Skupaj z grahom lahko dušimo čisto droban, lepo očiščen krompir in na kolesca narezan mlad korenček.
r
3
SESTAVIL MARKO NAPAST	SCHILLERJEVA TRILOGIJA	UPORABA ELEKTRONIKE V LETALIH	MADŽARSKI SKLADATELJ (ISTVAN)	GRŠKA ČRKA	IZ BLAGA NAREJEN ŠČITNIK ZA ROKAV	UGODNO NAKLJUČJE	NORVEŠKI PESNIK IN JEZIKOSLOVEC
POLJSKI PREDSEDNIK (LECH)							
POOSEBLJENJE VIŠNUJA V HINDUIZMU							
RUDARSKO MESTO V JUŽNI ŠPANUI							
GOZD				EDEN OD RODITELJEV IGRALKA MCGRAW			
GLAVNI ŠTEVNIK			AFRIŠKA PLEMENSKA SKUPINA VOJSKA				
VRSTA AFRIŠKE ANTOILOPE						AMERIŠKO M. IME (ANAGRAM: ALIDA	MOČVIREN TRAVNAT NIŽINSKI SVET
ČLOVEK, KI SE SKRIVA							
MARIBORSKA TOVARNA				NEKDANJA VZHODNA NEMČUA ZVIŠAN .G.			
AVTOMOBILSKA OZNAKA ŠPANIJE		V GLASBI: LAHKO, OKRETNO NIKELJ					
INDICIRAN SIMBOL ALI ZNAMENJE							
OTOK PRED JUGOZAHODNO OBALO SUMATRE					IVO ANDRIČ		
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Freital, razvada, atentat, maki, KA, A, ikra, soj, ala, onestep, nalet, N, SS, Miro, Tsu, GO, Villach, osminka.
Stran 21
šport
kronika
Aktualni zapis
Prestopni rok nogometašev in nadomestila
Prestopni rok za nogometaše občinske, medobčinske, območne in slovenske lige se je začel prvega julija in bo trajal do 15. julija. V tem času morajo za igralce, ki jih bodo registrirali, pripraviti vso potrebno dokumentacijo in jo najpozneje do 16. julija 1991 predati registracijskim komisijam pri območnih nogometnih zvezah, le-te pa morajo v osmih dneh po prejemu dokumentacije registrirati igralce. Registracijske komisije morajo potrebno dokumentacijo za objavo registracij dostaviti Nogometni zvezi Slovenije najpozneje do 23. julija 1991. Izvršni odbor le-te je tudi sprejel sklep o višini nadomestil za nogometaše ob prehodu iz enega v drug klub. Višina nadomestila, ki ni majhno, je odvisna od starostne kategorije igralcev in tekmovalnega razreda. Pravico do nadomestila ima klub, v katerem je igral igralec najmanj eno leto oziroma od enega do drugega prestopnega roka. Prehodi igralcev iz kluba v klub so na osnovi sporazumevanja med kluboma. Pri tem se lahko dogovorita tudi za drugačen prehod igralca ali celo brez nadomestila (posojanje, zamenjava igralcev) ali za niž-
PREDSTAVLJAMO VAM PRVAKE
BISTRICA PRVIČ V POMURSKI LIGI
Pred devetnajstimi leti so na pobudo ljubiteljev nogometa, zlasti pa igralcev, ki so nastopali za druge klube, ustanovili Nogometni klub Bistrica. Čeprav niso imeli lastnega igrišča, so se že v sezoni 1973/74 vključili v tekmovanje občinske nogometne lige Lendava, tekme pa so igrali v Odrancih in na Kapci. Prvo leto >» tekmovanja so med devetimi moštvi zasedli sedmo mesto. Tokrat so v občinski ligi Lendava tekmovala tudi nekatera moštva iz soboške občine. Druga moštva iz lendavske občine pa so nastopale v vzhodni skupini pomurske nogometne lige. V naslednji tekmovalni sezoni so bile zopet enotna pomurska nogometna liga ter vzhodna in zahodna skupina medobčinske nogometne lige. Bistrica pa je tekmovala v občinski ligi Lendava, kjer je sodelovalo pet moštev in z enakim številom točk kot Črenšovci, ki so bili prvak, zasedla drugo mesto. V tej ligi je bila Bistrica v tekmovalni sezoni 1976/77 prva, vendar pa se zaradi reorganizacije tekmovanja — v lendavski občini sta bili ustanovljeni prva in druga občinska liga — ni uvrstila v višji tekmovalni razred, temveč je tekmovala v drugi občinski ligi, in to vse do leta 1982, ko je postala prvak in se uvrstila v prvo občinsko ligo Lendava. V tej konkurenci so nogometaši Bistri-
ROGAŠOVCI NOVI ČLAN POMURSKE LIGE
Nogometaši Rogašovec so postali prvaki v prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota in se uvrstili v pomursko ligo. V štirinajstletni zgodovini nogometnega kluba Rogašovci je članska ekipa svojčas dve tekmovalni sezoni že nastopala v pomurski ligi, ki pa je bila deljena. V njej so tekmovala le moštva z območja Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota, medtem ko so moštva iz lendavske občine tekmovala v svoji skupini. Zato je prvo mesto v prvi medobčinski ligi Murska Sobota in uvrstitev v enotno pomursko ligo doslej največji nogometni uspeh v Roga-šovcih. To tembolj, ker je tudi mladinsko moštvo postalo prvak v prvi medobčinski mladinski ligi. Nogometaši Rogašovec so se že v prejšnji tekmovalni sezoni potegovali za naslov prvaka v prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota, vendar jim je to uspelo le v jesenskem delu prvenstva, ko so v zadnjem kolu prehiteli moštvo Ljutomera. V nadaljevanju tekmovanja pa so bili Ljutomerčani boljši in Rogašovci so se morali zadovoljiti z drugim mestom. Kljub temu pa se jim je ponudila lepa priložnost, da se uvrstijo v pomursko ligo. Zaradi uvrstitve pomurskega prvaka Turnišča v slovensko območno ligo vzhod sta za izpraznjeno mesto v pomurski ligi igrali kvalifikacije drugouvrščeni moštvi v prvi medobčinski ligi
Stran 22
< ' < T-„
ja nadomestila. O posebnostih sporazuma oziroma odstopanja mora biti pisni sporazum, ki je priloga izpisnice. Če se kluba ne moreta uskladiti, mora klub, v katerega igralec prehaja, plačati nadomestilo, dokazilo o tem pa skupaj z registracijskim gradivom predati pristojnemu organu območne nogometne zveze. Ko je klub dobil plačano nadomestilo za svojega igralca, izgubi status matičnega kluba in je ob morebitni vrnitvi igralca dolžan plačati nadomestilo. Le-to se ne plačuje samo za tiste igralce, za katere matični klub ob njihovem prehodu ni dobil nadomestila, ti pa so v njem nastopali najmanj štiri tekmovalne sezone v pionirski in mladinski oziroma mladinski in članski ekipi.
Za igralce, starejše od 32 let, ki prestopajo iz enega kluba medobčinske nogometne zveze v drugega. se nadomestilo ne plača. Za mladince, ki v novi sezoni nimajo več pravice tekmovanja v mladinski konkurenci, so nadomestila kot v članski konkurenci. Za mladince, ki imajo še pravico nastopati v mladinski konkureci, so občasno že nastopali v članskem mo
Nogometaši Bistrice — prvaki prve občinske nogometne lige Lendava. Stojijo od leve: Jakšič (predsednik), Jerebic (trener), Kelenc, Balažič, Hozjan, Vučko, Rous, Šenkinc, Ozmec in Dugar. Čepijo: Pintarič, M. Jakšič, Pozderec, Jaklin, Vučko, Vegič, Kuzma. Manjkajo: Marton, Kolman in Novak.
Foto: F. Bobovec
ce nastopali vse do letos, ko so postali prvak in se prvič uvrstili v pomursko nogometno ligo. Za naslov prvaka v prvi občinski ligi Lendava so se nogometaši Bistrice potegovali zadnja štiri leta, vendar jim je na koncu vselej zmanjkalo moči. Zato so letošnjega uspeha tem bolj veseli, saj menijo, da so zasluženo prvi. Za uspeh imajo prav gotovo največ zaslug igralci, pomemben delež pa imajo tudi trener Jože Jerebic in vodstvo kluba na čelu s pred-
Murska Sobota—Rogašovci in v prvi občinski ligi Lendava— Odranci. Več sreče so imeli Odranci, ki so Rogašovce j$rema-gali šele po streljanju enajstmetrovk. V letošnji sezoni pa so bili nogometaši Rogašovec prepričljivo boljši, saj so prvo mesto osvojili s prednostjo šestih točk. Dosegli so 72 golov, kar je največ. Najboljša strelca v moštvu sta bila Igor Suša in Jože Horvat. Poleg igralcev so za doslej največji uspeh -rogašovskega nogometa zaslužni tudi trener Jože Gaber in prizadevno vodstvo
Nogometaši Rogašovec — prvak 1. MNL Murska Sobota. Stojijo od leve: Sever, Vogrinčič, Kren, B. Šalamon, F. Gomboc, Felkar Kranjec in J. Gaber (trener). Čepijo: Mencinger, Šadl, Nemec, Recek, Šuša, Horvat, Kuzmič, S. Gomboc, A. Šalamon. Manjkata: P. Gaber in Kikec.
štvu, so nadomestila kot za mladinsko konkurenco.
Nadomestilo za nogometaša, ki prehaja iz enega kluba slovenske nogometne lige v drugega, je 58.500 dinarjev, v klub območne članske lige 39.000 dinarjev in v klub medobčinske nogometne zveze 19.500 dinarjev. Nadomestilo za igralca, ki prehaja iz kluba območne slovenske lige v klub območne lige 32.500 in v klub medobčinske lige 13.000 dinarjev. Nadomestilo za igralca, ki prehaja iz enega kluba slovenske mladinske lige v drugega, je 32.500 dinarjev, v klub območne mladinske lige 13.000 in v klub medobčinske lige 10.000 dinarjev. Nadomestilo za igralca, ki prehaja iz kluba medobčinske nogometne zveze v klub slovenske lige, je 19.500 dinarjev, v klub območne lige 13.000 in v klub medobčinske zveze 10.000 dinarjev. Nadomestilo za igralca mladinca, ki prehaja iz kluba medobčinske nogometne zveze v klub slovenske mladinske lige, je 13.000, v klub območne mladinske lige 10.000 in v klub medobčinske zveze 7.000 dinarjev.
Za igralce, ki želijo oditi v tujino, je potrebno plačati nadomestilo v znesku 65.000 dinarjev. Za člane republiških reprezentanc Slovenije se zneski nadomestila povečajo za 50, za člane državne reprezentance pa za 100 odstotkov.
F. Maučec
sednikom Ignacem Jakšičem. Nogometni klub Bistrica je dobro organiziran, saj imajo poleg članskega moštva tudi mladinsko in kadetsko moštvo, pa tudi lepo igrišče in slačilnice. Z uvrstitvijo v pomursko ligo računajo na nekatere okrepitve z nekdanjimi igralci, ki so doslej tekmovali za druge klube. Njihova največja želja je, da bi se obdržali v pomurski ligi, za kar imajo tudi vse možnosti.
F. Maučec
kluba. Veliko pa so jim pomagali tudi pokrovitelji na čelu z zasebnim trgovcem Bojanom Lahom in gostilničarjem Darkom Steinerjem. V letošnji sezoni je člansko in mladinsko moštvo Rogašovec tudi uspešno sodelovalo v pokalnem tekmovanju. Člansko moštvo je namreč v polfinalu premagala Beltinka, mladinsko moštvo pa v finalu Mura. Želja vodstva kluba je, da bi se borili za gornji del lestvice, kar pa tudi ni nemogoče.
F. Maučec
SODNA OBRAVNAVA V MURSKI SOBOTI
Je Bulič nedolžen ali — diplomat?
Na enoti temejnega sodišča v Murski Soboti se je nadaljevala obravnava zoper obdolženga Muhare®* Buliča iz Zagreba, ki je obtožen storitve kaznivih dejanj velike tatvine. Izrabil naj bi odsotnost ljudi z več nišč, pobrskal po predalih pisarn in omarah v dnevnih sobah ter si tako prisvojil devize v protivrednosti 21 000 dinarjev.
Na zaslišanju prič, ki obtožujejo Muharema Buliča, je oškodovani V. H. iz Dolenec povedal, da je več let varčeval, da bi si lahko kupil avto. Denar je imel doma v omari, ob njem pa je bil listek, na katerem je pisalo, koliko je posameznih vrst deviz. Ko je odkril, da denarja ni, sploh ni pomislil na uglajenega gospoda, ki mu je pred tedni prodal blago, ampak je posumil, da bi to moral biti on, ko je videl sliko domnevnega storilca v časopisju. Preden mu je Bulič prodal blago, je imel namreč »na razpolago« tri četrt ure. Toliko časa oškodovani ni imel pregleda nad svojim stanovanjem, saj je otroke poučeval verouk, bili pa so tudi glasni, saj so peli. Bulič je dejal, da denarja ni ukradel, saj mu potem ne bi še šel prodajat blaga in se dogovarjat za naslednjo »pošiljko«, tokrat za ministrante. Zanikal je tudi, da bi sploh kdaj bil v Dolencih.
V Kuzmi je (bil) oškodovan A. F. v času, ko se je na župnijskem uradu oglasil Muharem Bulič, oškodovani ni bil doma, pač pa je »prepričal« njegovo mater, da mu je izročila denar za blago, ki sploh ni bilo naročeno, poleg tega pa je izposloval posojilo v višini 40 000 avstrijskih šilingov. Te naj bi nujno potreboval za nakup (prekupčevalskega) blaga v Avstriji. Seveda ni pustil pobotnice, ki bi mu jo zdaj lahko šteli za olajševalno okoliščino. Na zaslišanju je povedal, da med njegovimi sonarodnjaki Muslimani ni v navadi, da bi si za izposojen denar pisali potrdila. Dodal je, da tudi pozneje, ko je denar vrnil — in res gaje vrnil, kar je potrdil
Vozilo se je večkrat prevrnilo
V petek, 28. junija, kmalu po 23. uri se je zgodila v Trimlinih huda prometna nesreča. Voznik osebnega avta 19-letni B. B. iz Lendave je vozil s preveliko hitrostjo, poleg tega pa naj bi bil vinjen, zato je zapeljal na bankino, nato pa v jarek, kjer se je vozilo večkrat prevrnilo. Hudo so se poškodovali;, voznik B. B. in sopotnika V. V., star 18 let, iz Lendavskih Goric ter D. M., star 14 let, iz Lendave. Prepeljali so jih v bolnico v Rakičan, gmotne škode pa je za 15.000 dinarjev.
Strela uničila premoženje
Materialne škode, ki jo je 26. junija ob 19.30 povzročila strela v Presiki v ljutomerski občini, je za 300.000 dinarjev. Tolikšna je namreč gmotna škoda, ker je zgorelo gospodarsko poslopje, veliko 12 krat 8 metrov, potem osebni avto Opel Kadett, kolo z motorjem, kleparsko orodje in drugo. Oškodovan J. R. je torej ob veliko premoženje, zato bodo organizirali nabiralno akcijo in ljudi že zdaj pozivajo, da pomagajo.
Poroke
MATIČNI URADI SO MURSKA SOBOTA - Branko Bo-har, obdelovalec kovin, iz Mačkovec, in Simona Kulič, tekstilna konfekcionarka, iz Mačkovec, Peter Gaber, dimnikar, od Sv. Jurija, in Bernardka Mihalič, šivilja, od Sv. Jurija.
MATIČNI URAD VIDEM OB ŠČAVNICI — Franc Vrzel, upravljalec energetskih naprav, z Rožičkega Vrha, in Marija Stra-mič, šivilja z Rožičkega Vrha, Stanko Gregorec, kmetovalec iz Slaptinec, in Pepca Marinič, šivilja iz Selišč.
ČESTITAMO!
A. F. — tudi sam ni zahteval potrdila.
Muharem Bulič je bil čest obiskovalec župnišča v Gornji Radgoni. Tam sploh niso pomislili, vsaj tako je povedal oškodovani L K., da bi imel ta potujoči prodajalec tekstila kake zle namene. Je pa oškodovani pomislil nanj nekaj dni potem, ko je ugotovil, da je kuverta, v kateri je hranil devize, prazna. Ugotovitev, ga je spravila v hudo psihično stanje, kar je potrdila tudi gospodinja K. V. Obtoženi Bulič je tudi za ta kraj našel »opravičilo«. Dejal je, zakaj ga obtožujejo šele sedaj in ne od začetka. Po izginotju denarja se je namreč še enkrat oglasil na župnišču in tedaj mu niso rekli, da bi ga ukradel. Mar tega niso storili zato, ker je prišel voščit »sretan uskrs«? Oškodovani je dejal, da je tatvino zaznal pozneje. Bulič seveda očitanega dejanja ne priznava.
Tudi z župnišča v Ljutomeru ni ničesar sunil. Vsaj tako je trdil. Dodal je, le kako bi to lahko storil, ko pa je bilo tisti dan, ko je prišel tja prodajat blago, pri hiši več delavcev, tudi v kuhinji jih je bilo nekaj, povrh pa so bila vrata odprta. Pa vendarle: obte-ževalna okoliščina je, da je prišel v prostore skozi dvoriščna vrata in ne s prednjega (uradnega) vhoda. Torej tudi tu sumijo, da je 1 000 mark sunil Bulič.
Z župnijskega urada v Zgornjih Poljčanah v Podravju naj bi obtoženi Muharem Bulič oškodoval §. H., sicer doma iz Pomurja, za 1 500 dinarjev v devizah. Ob obisku ga je sprejela gospodinja C. R. Povedala je, da »gospoda ni doma«, zato jo je
I
Ni imel prednosti, a je peljal
Žal je tako, da je v nesreči pogosto prizadet tisti, ki za J ni kriv. Tako bi lahkb označili nesrečo 26. junija ob 17. križišču kokalnih cest Radoslavci—Vogričevci. Po nepred stni cesti se je pripeljal s kolesom z motorjem J. C., star 50 ’ iz Grabonoša in je, ne da bi se prepričal, če je varno, kar vo Tedaj pa se je po prednostni cesti pripeljala 8-letna kolesa V. M. iz Cezanjevec. Prišlo je do trčenja, v katerem seje P . zročitelj lažje poškodoval, njegova žrtev pa hudo. J. C. so čniki preizkusili z alkotestom, in ker so se pojavili sledovi, odredili še strokovni pregled zaradi odvzema krvi in un Materialna škoda je pa majha: 2000 dinarjev.
ŽELEZNOPOROCENCA ŠIŠKO - Franc je bil rojen v Bučečovcih. Kot trgovec je služboval v raznih krajih SloveniJ |e kojil pa se je leta 1962 pri ljutomerskem podjetju Vesna, ^^»1 mlajša Ana je bila rojena v Stari-Novi vasi. Kot dobra gospo^s i1. skrbela za dom in družino s tremi otroci, od katerih živita še stafOS*' Marjan, ki redno obiskujeta domačijo v Vučji vasi. Kljub lep' prilit'. slavljencema, zdravje še kar služi. Tako pa naj bi bilo tudi nje jima je na slovesni železni poroki zaželel župan ljutomers j ne Mirko Prelog.
Foto: O-
Železnica na obrobji*
rviČ
V Lendavi so lani praznovali 100 let, odkar je skozi mesto pn vlak-
Tedaj ne bila spet izražena želja, da bi zgradili železniško Pr°^0 venijo in Madžarsko. Vendar pa so kljub koristnosti takega projektai ^o° želje, tako da ob vse globlji krizi v gospodarstvu železniške povezave-Evropo čez Lendavo očitno nekaj časa še ne bo.	,vjgu
Takrat so tudi na lendavski železniški postaji upali, da bo ob . 0 ške zavesti v gospodarstvu več ekološko čistejšega prevoza z železo ]ei-tudi tukaj ušteli. Podjetja očitno vse manj prevažajo, saj nimajo kaj- . IM tudi prevažali veliko surove nafte, za katero pa so v lendavski Na $$ piv mernejši transport. Zato prevoz blaga že nekaj časa upada. Leta ly Ijali 812 tisoč ton blaga, lani pa le še 409 tisoč ton.	jeP0^
Kot nam je povedal šef Železniške postaje Landava Josip ^ar&|’avceV^ b' enota Hrvaškega železniškega podjetja Zagreb, na njej pa dela 16 jjjo, je železniška postaja v Sloveniji, sedež podjetja pa na Hrvaškem* bil ob političnih spremembah pri odločanju o prihodnosti postaje	$
spodarski kriterij.	J. ™
zaprosil za list papirja, da bi m11 pustil sporočilo, takoj zatem P’ gospodinjo prosil za skodelic čaja. Medtem, ko mu ga je km'' la, je pisal pismo in, kot kaz, pobrskal po predalih pisalne m ze. Na obravnavi v Murski Sob ti je trdil, da sploh ne ve, kje J. omenjeni kraj, kaj šele, da ukradel denar. Ga je pa kg0* iz Poljčan prepoznala, saj je za dila, da je pri njej menjal 500 narjev v manjše denarne enote-
Oškodovanka E. G. iz Pe» P“ Ptuju pa sumi, da ji je Muhar Bulič ukradel očala, vredna/ nemških mark. Ta so z mize® nila tisti dan, ko je bil pri nJ. .iin obisku Muharem Bulič, da .01! prodal blago. To mu je tudi Z likim prepričevanjem uSP ■ Obtoženi je zatrdil, da v ome J. nem kraju in na tej doma sploh nikoli ni bil, saj tistega močja ne pozna. Vprašal seje di, čemu mu bodo očala, saj J ne potrebuje ne zase ne za S J družino. Nima namreč^ ne / / ne naslednikov ne staršev, mlajša prijateljica očal ne P°
Je Bulič nedolžen ali mat, ki se spretno brani? ”06^ vor na to vprašanje naj bi je nadaljnja sodna obravnava, bo predvidoma nadaljevala G tek, 5. julija. Dejstvo je nam da ga noben oškodovanec n del, ko bi kradel denar, ,0. Kuzmi je v navzočnosti osK vančeve več kot 80 let s131^ ju me sam pobrskal po Pre<aa-:ekih si »izposodil« 40 000 av$ trILni-šilingov. Te je, kot smo ze šali, vrnil, vendar šele pot® ’ t3. je Zaslutil, da mu gori P°° mi.	-	§. Sob°

prodam
GOSPODINJE!
MOTORNA
VOZILA
Ce vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6. Kuzma tel.: 55 071
Popravilo z garancijo na vašem
VW HROŠČ 1,2, letnik 1975, registriran, dobro ohranjen, prodam. S 81-213. M-3166
TOMOS AVTOMATIC, letnik 1986, prodam. S 24-785. M-889
ZASTAVO 850, letnik 1985, prodam. Štefan Režonja, Dolga ulica 6, Moravske Toplice. M-859
GX X 1,2 prodam. Janez Kolar, Ižakovci 13. M-896
AUDI 100 L, letnik 1980, ugodno prodam. Marjan Gombdc, G. Petrovci 35 a. M-900
RENAULT 4, letnik 1977, za rezervne dele ali v celoti, neregistriran, prodam. ® 45-109, od 16. do 18. ure. M-904
MOPED BT 50 S ugodno prodam. Bratonci 73, po 15. uri. M-9090
KMETIJSKA
MEHANIZACIJA J)
KOSILNICO BCS IN LAVERDO prodam. Dodoš, Trakoščanska 8, Varaždin. S (042) 510-74. M-MM OBRAČALNIK kupim. ® 46-343, po 20. uri. M-890
%ILAŽNI KOMBAJN prodam. S 56-098. M-892
OBRAČALNIK SIP, cisterno Creina, 3.200 I, sejalnico Panonija 3 m, 4-red-no, proddam. ® 55-074. M-893
KOSILNICO BUCHER ugodno prodam. S (062) 734-209. M-901 OBRAČALNIK SIP, širine 220, ugodno prodam. © 48-233 ali Dolga ulica 77, Moravske Toplice. M-911 FREZO s priključki, okno 180 x 140, računalnik 6128 Sneider, prodam. ® 51-390. M-917
KOMBAJN EPPLE211 prodam. Ko-vačevci 4. M-919
MLADICE NEMŠKEGA OVČARJA prodam. Tišina 56. M-906
MALE PUJSKE, stare 9 tednov, in 3-redni medvrstni kultivator za koruzo z dozerjem za umetno gnojilo prodam. Partizanska 30, Bakovci. ML-910
MESNICE. mlade jarčice, pasme HISEX, rjave, prodajamo P° ugodni ceni. Naročila sprejema Gostilna Železen, Beznov-ci, tel.: 49-025.
MESNICE, mlade jarčice, pasme HISEX, rjave, stare 3 me-sece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodaja-mo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije Gostil-na Tibija Horvat Nemčavci, tel.: 24-393. Pri Gradu pa spreje-ma naročila Dragica Bokan, tel. : 53-086.
MESNICE, mlade jarčice, pasme HISEX, stare 3 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno za-s,°nj. Naročila sprejema in daje vse informacije gostilna Ani-ce Benčec, Bakovci, Prečna 6 a.
Ne, ves ne bom prišel.
Telo bo pokopano, a duh moj živel bo še mnogo let.
Spomin vklesal v čas sem, kakor v skalo. (J. Menart)
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi moža, očeta, starega očeta, brata in sorodnika
Karla Vratarica
iz Puconec
izrekamo globoko zahvalo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč.
Hvala vam, sosedje, prijatelji in znanci od blizu in daleč za darovano cvetje in izrečeno sožalje.
Hvala vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili k preranemu počitku.
Žalujoči: vsi njegovi
bramac vse za streho
MALE PUJSKE prodam. Gradišče 46. M-915
DVE SVINJI ZA ZAKOL prodam.
© 55-015. M-920
MALE PUJSKE prodam. Gradišče 42. M-899
RAZNO
Preklic!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Osnovne šole Stročja vas, letnik 1988/89, na ime Milan Pučko, Nunska Graba 37, Ljutomer. M-3164
KORUZO, hibridno, večjo količino, prodam. Mali Bakovci 201. M-894
VOZ z gumijastimi kolesi, z dodatno opremo, prodam. Franc Ulen, Ran-kovci 12. M-903
GUME za tovorni avto, 900 X 20, prodam. Jože Vogrin, Sp. Ivanjci 35. M-905
CRNO-BELI TELEVIZOR Korting in CB-postajo, anteno in usmernik ter mlado kozo prodam. Nedelica 145 a.
Zaposlitve
elektrostatično kemično plastificiranje kovin
NOVO!
KAKOVOST IN UGODNE CENE!
POZIVAMO VAS K SODELOVANJU!
Nada Baksa Strahoninec p. Miškine 33 a (pri Čakovcu) tel.: (042) 833-488
ZIDARSTVO — FASADERSTVO
Avgust Krajnc
Radoslave! 13 a
Se priporoča!
ZAHVALA
Veličino materine ljubezni dokončno spoznaš, ko jo izgubiš. Tiho, kakor je živela, je za vedno zaspala naša draga mama in omica
Majda Babi Gone
roj. Kolbl
Iskrena hvala vsem, ki ste ji v zadnjih težkih trenutkih kakorkoli pomagali.
Neutolažljivi: hčerki Eva in Beti z družinama ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, brat, stari oče in tast
Aleksander
Hašaj
iz Markišavec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje, izrekli sožalje, darovali za dobrodejne namene ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala zdravnikom in medicinskemu osebju internega oddelka za zdravljenje.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete ža-lostinke in gasilcem.
Iskrena hvala tudi sodelavcem iz Mure.
Žalujoči: žena Gizela, sin Tibor, hčerka Mira z možem, sestra Marija z družino ter vnuka Petra in Oliver
Sn^rehe ščitijo zgradbe pred padavinami, dežjem, detalje, od kapi do slemena, v obliki in barvi pril^o-ve,rov' in sončno pripeko. Prav tako ščitijo oblika ■ pred Preveliko izgubo toplote. Strešna hiša p. kritina se prilagajata okolju, v katerem stoji Streha aaaia se pokrajinskemu načinu gradnje. invečv0 ? ozirom na obliko: eno-, dvo-, tro-, štiri-strmr^pnice- Z ozirom na nagib imamo položne in daJL8 v ine- Strešna kritina mora biti take vrste, kritinoia hltro odteče s strešine. BRAMAC ima tako nih^^P^A strešna kritina je izdelana iz narav-nientrHOvin’ Pesl<a. vode, cementa in barvnih pig-ditj naV na žolazooksidni osnovi. Z namenom sle-vania |nov®jšim smernicam harmoničnega vključe-rešitevuehe v naravo, nudi BRAMAC najnovejšo In dnn r*tine. Dva modela strešne kritine (klasični temnn avskl strešniki) v opečni rdeči, rdeče rjavi, Ta°D!?v’ 'n črni barvi.
BRaMao a tradicionalnih strešnih barv in oblik speva v zadnjem času na našem tržišču pri-Cqv| : PrePysem k preoblikovanju streh, BRAMA-alno Drii k' so polni sprememb, so lepi in individu-in obstrv 9°jeni željam potrošnika - gradbinca. Lepi bolijo '2' strehi pa pripada še več, namreč naj-tudj doh ltVe za vse strehe. Zato ponuja BRAMAC oaatni program specialnih izdelkov za vse
jene na izbrani model strešne kritine. Vsi posamezni deli se harmonično vklapljajo v površino
strehe.
Hitro in preprosto pokrivanje s strešniki BRAMAC z vsemi dodatnimi specialnimi izdelki je osnova za dolgotrajno zanesljivost, estetski videz in gospodarno rešitev strehe.
30 let garancije = vaša varnost
KUPON	x
Prosim, pošljite mi brezplačno in neobvezno predloge, prospekte, cene in kupoprodajne pogoje,
IME IN PRIIMEK: ....................
POKLIC: ..........................
NASLOV: ..........................
Če potrebujete nasvete, pokličite naš tehnično informativni oddelek po telefonu: 068/22-016 in 0602/85-074.
\
IŠČEM OSKRBNIKA za nego starej šega zakonskega para. Vida Vendel, Petišovci, Lendavska 3. LE-4143
storitve
OBNAVLJAM TRAKOVE za vse vrste tiskalnikov. Horvat, Šercerjevo naselje 9, M. Sobota, ® 23-108, popoldne. M-901
PO MERI ŠIVAMO VSA OBLAČI-
LA za moške in ženske.
KROJAŠTVO GRABAR, Selo 30, .
Prosenjakovci. M-912
Bramac d.o.o. Škocjan - vse za streho
Sedež in tovarna 1:68275 Škocjan, Dobruška vas 45, Tel. 068-22-016, Telex: 35827, Fax: 068-76290 Tovarna II: 62375 Šentjanž, Otiški vrh - Dravograd, Tel. 0602-85074, Fax: 0602-85318
VESTNIK
moj tednik
Pr°dajno mesto in svetovanje: Trgovina MARKO SLAVIC, KLJUCA-
_ Križevci pri Ljutomeru
VESTNIK
VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota
^41 F2\®ernarda	Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika). Renata Ba-
Na.| Ganter o,-h z janl Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan So-d01« T Uredništva Fn nn"'	Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica).
22 aYUa urodnica in	Titova 29- Telefoni: novinarji in odg. urednik 21 383, 21 064 in
Nam419' ^'naročenih	22 r°3, računovodstvo in tajništvo 21 383 in 21 064, GPS (trženje) 22 403, te-
etn0 “r°cnina 2a 2Cenih rokopisov in lotografij ne vračamo
SOloj^oči ' eSečje 1991 je 2OO’(M) dinarjev, za podjetja 400,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM
51900-603-30005. Devizni račun pri A-banki Ljubljan:
pr°izvodov Isk Mariborski tisk, Maribor. Vestnik je oproščen plačila temeljnega davka od

Pri zahvali za pokojnim
Francem Lahom
iz Gerlinec 94
je prišlo do tiskarske napake. Pravilno besedilo se glasi:
Hvala tudi vaščanom, mladincem, predstavnikom KS Cankova in SO M. Sobota, kmečki zvezi. Društvu vinogradnikov Prekmurskih goric Goričko in Čebelarskemu društvu Rogašovci za besede slovesa ob odprtem grobu.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli neizmerno radi
S svojim vedrim nasmehom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno, nemočen si ostal.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 7. julij, ko bodo minila tri leta bolečin in žalosti, odkar ni več med nami dragega moža, očeta in starega očeta
Jožeta Šadla
iz Rakičana
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu poklonite trenutek svojih misli.
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči. naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi.
(Slovo materi, dr. J. Smej)
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 75. letu starosti zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta
Katarina Domitric
iz Iz.akovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ali kakorkoli pomagali ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-stinke ter govornici KS za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Iskreno se zahvaljujemo tudi delovnim organizacijam KG Rakičan farma Nemščak, Mesni industriji ter Rašici — Beltinki Beltinci
Žalujoči: otroci z družinami
-----------
JULIJA 1991
Stran 23
v besedi in sliki
Prejšnji četrtek popoldne so helikopterji JA na mejni prehod Gederovce pripeljali okrepitve, ponoči s četrtka na petek je prišlo do streljanja, v petek zjutraj pa se je agresor predal. Od petka je mednarodni mejni prehod v Gederovcih
odprt.
(Foto: J. Pojbič)
Posledice spopadov bodo v Gornji Radgoni še dolgo vidne. O škodi sploh še ne razmišljajo, foto: bbp
Tako kot v Gornji Radgoni so se tudi v drugih pomurskih krajih na stenah pojavili napisi — v sodobnem času jim pravimo GRAFITI.
Barikada sredi Lendave se občasno odpre za promet proti mednarodnemu mejnemu prehodu v Dolgi vasi. Barikade so tudi na cesti Dolga vas—Dobrovnik. JD
. ke1®^
Poleg ostankov orožja in vozil so po gornjeradgonskih ulicah še vedno razmetani hlebci kruha m vse neužitno, foto: bbp