MwncnM *
MMCB
KOPER, 29. JULIJA 1977
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SE2ANA
Št. 10
VSEBINA
Obalna skupnost Koper
—	ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna obalne skupnosti Koper za leto 1976
Občina Koper
—	SKLEP o ugotovitvi veljavnosti družbenega dogovora o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o načinu soodločanja delovnih ljudi in občanov v komunalnih zadevah na območju občine Koper
—	DRUŽBENI DOGOVOR o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o načinu soodločanja delovnih ljudi in občanov v komunalnih zadevah na območju občine Koper
—	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi občinske komunalne skupnosti v Kopru
—	SKLEP o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske komunalne skupnosti v Kopru
Občina Piran
—	ODLOK o sanacijskem načrtu mesta Piran
—	ODLOK o pooblastitvi Invest-biroja za zbiranje in razmnoževanje potrjene urbanistične dokumentacije
—	ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Piran za leto 1976
—	ODLOK o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane
—	ODLOK o graditvi in vzdrževanju zaklonišč na območju občine Piran
—	ODLOK o določitvi namembnosti luke Portorož in o prenosu luke v upravljanje
Občina Sežana
—	POPRAVEK odloka o priznanjih in nagradi občine Sežana
—	POPRAVEK odloka o občinskih upravnih organih
—	POPRAVEK odloka o samoupravljanju delavcev v upravnih organih občine Sežana
—	POPRAVEK odloka o pogrebnih svečanostih
—	POPRAVEK poslovnika skupščine občine Sežana
Območna vodna skupnost Koper
— STATUT območne vodne skupnosti Primorske
OBALNA SKUPNOST KOPER
Na podlagi 35. in 44. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 39-74) in 63. člena statuta obalne skupnosti Koper je skupščina obalne skupnosti Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 14. julija 1977 sprejela
ODLOK
O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBALNE SKUPNOSTI KOPER ZA LETO 1976
1. člen
Potrdi se zaključni račun proračuna Obalne skupnosti Koper za leto
1976, ki vsebuje dohodke:	dinarjev
" prispevek iz proračuna občine Izola	1.353.255
" prispevek iz proračuna občine Koper	5.413.00
prispevek iz proračuna občine Piran	2.255.425
sredstva, ki jih ustvarja Geodetska uprava	377.7X7
SKUPAJ	9.399.4X7
2.	ČLEN
Potrdi se zaključni račun Obalne skupnosti Koper za leto 1976, ki
vsebuje izdatke:
dinarjev
osebni dohodki delavcev upravnih organov in
izvršnega sveta	6.2X3.194,30
materialni izdatki upravnih organov in
izvršnega sveta	2.2X7.059,70
—	sklad skupne porabe
—	sklad opreme
—	namenska sredstva za delo skupščine
—	obvezna rezerva SKUPAJ
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki v znesku 28.090 dinarjev, je dohodek proračuna Obalne skupnosti Koper za leto 1977.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 400-5-77 Koper, 14. julija 1977
Predsednik BRANKO FURLAN, 1. r.
140.000.	00 20.000,00
560.000.	00 81.143,00
9.371.397,00
OBčtNA KOPER
Na podlagi 16. člena družbenega dogovora o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in načinu soodločanja delovnih ljudi in občanov v komunalnih zadevah na območju občine Koper je izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 12. julija 1977 sprejel naslednji
SKLEP
1.
Izvršni svet skupščine občine Koper ugotavlja, da je bi! družbeni dogovor o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in
126
»URADNE OBJAVE«
29. jutija 1977 — S,
10
čiščenje morja in vzdrževanje morske obale,
o načinu soodtočanja deiovn.h tjudi in občanov v komunatn.h zadevah na območju občine Koper podpisan s stran, udeteženccv, k. predstavijo večino občanov v krajevnih skupnostih in več.no deiaveev v združenem deiu kot uporabnikov komunatnih storitev ter skupščine občtne Koper.
2.
Ta sk!ep vetja takoj.
Št.: 025-12-77
Koper, 12. jutija 1977
Predsednik izvršnega sveta DARJO VALENTIČ, !. r.
Na podtagi 3. odstavka 5. čtena zakona o komunatnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni tist SRS, št. 24-75) in da se omogoči detovnim tjudem in občanom v občini soodtočanje v krajevnih in komunatnih skupnostih ter prek organov skupščine občine, o zadevah skupnega odtočanja na področju komunatnih dejavnostih posebnega družbenega pomena.
S k ! e n e j o
—	skupščina občine Koper
—	krajevne skupnosti na območju občine
—	organizacije združenega deta, ki so uporabniki komunatnih storitev na območju občine
DRUŽBENI DOGOVOR
O KOMUNALNIH DEJAVNOSTIH POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA IN O NAČINU SOODLOČANJA DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV V KOMUNALNIH ZADEVAH NA OBMOČJU OBČINE KOPER
1.	eten
Podpisniki tega dogovora dotočajo organizacijo samouprav!janja na področju komunatnih dejavnosti z namenom, da se omogoči detovnim tjudem in občanom v krajevnih skupnostih, komunatnih skupnostih, v organizacijah združenega deta in v drugih organizacijah ter skupnostih in prek organov skupščine občine Koper, kar najbotj neposredna vtoga soodtočanja o obsegu in načinu zagotavtjanja komunatnih storitev.
2.	čten
Komunatne dejavnosti posebnega družbenega pomena v občini so:
—	oskrba nasetij z vodo,
—	odprava atmosferskih in odpadnih voda (kanatizacija),
—	javna razsvettjava nasetij,
—	oskrba nasetij s toptotno energijo,
—	opravtjanje javnega mestnega prometa,
—	vzdrževanje čistoče javnih površin in nasetij, odstranjevanje smeri iz zgradb ter javne sanitarije (javna snaga),
—	urejanje utic, trgov in cest v nasetjih,
—	urejanje nasetij z zetenimi površinami,
—	upravtjanje in urejanje stavbnega zemtjišča,
—	opravtjanje pokopatiške in pogrebne dejavnosti,
—	vzdrževanje varstvenih pasov in rezervatorov, opremtjanje nasetij z javnimi otroškimi igrišči,
—	opravtjanje dimnikarske stužbe,
—	opremtjanje nasetij z javnimi tržnicami,
—	opremtjanje nasetij z javnimi parkirišči,
—	uničevanje in predetava mrhovin (kafiterije), gospodarjenje z tukami, pomoti in zgrajenimi obatami, namenjenimi za javni šromet, kadar s temi objekti ne gospodarijo posebne tuške ati druge organizacije združenega deta,
—	urejanje in vzdrževanje javnih kopatišč in ptaž,
—	ptakatiranje in okraševanje nasetij,
Občinska skupščina tahko v sktadu z zakonom dotoči še druge komunatne dejavnosti posebnega družbenega pomena.
3.	čten
Da bi obtikovanje komunatnih skupnosti izražato temetjne interese detovnih tjudi in občanov na vsem območju občine se udeteženci tega dogovora dogovore, da se organizira občinska komunatna skupnost kot sptošna samoupravna interesna skupnost, ki bo vktjučevata vse komunalne deajvnosti v občini iz 2. čtena.
Gtede na vrsto potreb po komunatnih storitvah in načina njihovega pokrivanja ter za uresničevanje širših skupnih interesov usklajevanja deta in ptanov razvoja komunatnih dejavnosti, se tahko skupnost v cetoti ati po posameznih enotah povezuje z drugimi komunalnimi skupnostmi na nivoju obatnih občin ati širše regije v zvezi samoupravnih komunatnih skupnosti in v Obatno samoupravno skupnost za vodno oskrbo.
4.	čten
Krajevne skupnosti so temetjne samoupravne organizacije, v katerih detovni ljudje in občani uresničujejo svoje interese in zadovotjujejo svoje potrebe s področja komunatnih dejavnosti. Zato so izhodišča za tako organizacijsko samoupravno strukturo v komunalnem gospodarstvu, ki bo omogočita detovnim tjudem in občanom opravljati ztasti tete natoge:
—	sodelovati pri programiranju razvoja komunatnih dejavnosti ter sprejemati in sktepati ustrezne samoupravne sporazume;
—	sktepati in pristopati k samoupravnim sporazumom o ustanovitvi komunatnih skupnosti in delegirati svoje delegate v zbor uporabnikov skupščin komunalne skupnosti ter delegirati delegate v samoupravne organe komunalnih delovnih organizacij;
—	dajati pobudo za ustanovitev komunalnih skupnosti oz. za ustanovitev temeljnih skupnosti na njihovem območju;
—	dajati pobude in mnenja za odločitev, ki jih sprejema občinska skupščina ter komunalne skupnosti;
—	opravljati tudi druge naloge, ki jih določa zakon in drugi predpisi, družbeni dogovori, samoupravni sporazumi in drugi samoupravni akti.
5.	člen
Krajevna skupnost lahko sklene, da bo sama opravljala dotočeno komunalno dejavnost, če je to tehnično izvedljivo in ekonomsko upravičeno.
6.	člen
Občinsko komunalno samoupravno interesno skupnost ustanovijo s sporazumom delovni ljudje in občani prek krajevnih skupnosti in delavci v organizacijah združenega dela, v drugih organizacijah in skupnostih kot uporabniki komunalnih storitev skupaj z delavci v komunat-nih delovnih organizacijah, ki nudijo komunalne storitve.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi komunalne skupnosti mora zlasti vsebovati:
—	naloge skupnosti
—	organizacija skupnosti.
—	sestava, pooblastila in odgovornosti skupščine in drugih organov skupnosti
—	način odločanja v organih skupnosti
—	način, kako člani komunalne skupnosti nadzorujejo delo orga nov skupnosti
—	sredstva za financiranje skupnosti
—	družbeno samozaščito
—	druga specifična vprašanja, ki so važna za določeno skupnost
7.	člen
Če se pokaže potreba, da delovni ljudje in občani kot uporabm ' posamezne komunalne dejavnosti ali več po naravi povezujočih se komunalnih dejavnosti ne morejo ustrezno zadovoljiti svojih potreb !
2$. ju!ija 1977 — Št. 10
»URADNE OBJAVE«
127
interesov v temeljni komunalni skupnosti iz prejšnjega člena, a!i lahko ustanovijo posebno komunalno skupnost za to dejavnost oziroma za te dejavnosti.
Z ustanovitvijo take komunalne skupnosti se njeno področje izloči iz področja splošne komunalne skupnosti.
8.	člen
Udeleženci določajo, da so zadeve skupnega odločanja naslednje:
—	dolgoročni in srednjeročni plani komunalnih dejavnosti
—	dolgoročni in srednjeročni plani modernizacije in gradnje javnih prometnih površin
—	programi in plani urejanja prometa, prometne signalizacije in prometnih režimov na lokalnih cestah in uličnem omrežju v naseljih
—	letni plani financiranja objektov kolektivne komunalne porabe in vzdrževanja, modernizacije in izgradnje javnih prometnih površin
—	dogovori o sofinanciranju gradnje cest in drugih komunalnih objektov z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi
—	letni programi dela komunalnih organizacij in spremljanje njihovega izvajanja
—	splošni pogoji poslovanja komunalnih organizacij
—	cene komunalnih storitev
—	standardi komunalnih storitev
—	statuti komunalnih organizacij
—	o razpolaganju s komunalnimi objekti oziroma napravami
—	o imenovanju in razreševanju poslovodnih organov komunalnih organizacij
—	o drugih vprašanjih za katere je tako določeno z odlokom občinske skupščine ali družbenim dogovorom v občini.
9.	člen
Krajevne skupnosti soodločajo o naslednjih zadevah skupnega odločanja:
—	o dolgoročnih in srednjeročnih planih komunalnih dejavnosti,
—	o dolgoročnih in srednjeročnih in letnih planih vzdrževanja, modernizacije in gradnje javnih prometnih površin,
—	programih in planih urejanja prometa, prometne signalizacije in prometnih režimov na lokalnih cestah in na uličnem omrežju v naseljih,
—	o drugih vprašanjih za katere je tako določeno z odlokom občinske skupščine ali družbenim dogovorom v občini.
10.	člen
Samoupravna interesna skupnost za komunalne dejavnosti soodloča o naslednjih zadevah skupnega odločanja:
—	dolgoročni in srednjeročni plani komunalnih dejavnosti
—	dolgoročni in srednjeročni plani modernizacije in gradnje javnih prometnih površin
—	programi in plani urejanja prometa, prometno signalizacije in prometnih režimov na lokalnih cestah in uličnem omrežju v naseljih
—	letni plani financiranja objektov kolektivne komunalne porabe in vzdrževanja, modernizacije in izgradnje javnih prometnih površin
—	dogovori o sofinanciranju gradnje cest in drugih komunalnih objektov z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi
—	letni program dela komunalnih organizacij in spremljanje njihovega izvajanja
—	splošni pogoni poslovanja komunalnih organizacij
—	cene komunalnih storitev
—	standardi komunalnih storitev
—	statuti komunalnih organizacij
—	o razpolaganju s komunalnimi objekti oziroma napravami
o imenovanju in razreševanju poslovodnih organov komunalnih
organizacij
o drugih vprašanjih za katere je tako določeno z odlokom občinske skupščine ali družbenim dogovorom v občini.
11.	tlen
Občinska skupščina soodloča:
o dolgoročnih in srednjeročnih planih komunalnih dejavnosti,
o dolgoročnih in srednjeročnih planih vzdrževanja, modernizacije in gradnje javnih prometnih površin,
—	o letnih planih financiranja objektov kolektivne komunalne porabe in vzdrževanja, modernizacije in izgradnje javnih prometnih površin,
—	o dogovorih o sofinanciranju gradnje cestnih in drugih komunalnih objektov z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi,
—	o ustanavljanju komunalnih organizacij in njihovih statusnih spremembah,
—	o statutih komunalnih organizacij,
—	o razpolaganju s komunalnimi objekti oziroma napravami
—	o imenovanju in razreševanju poslovodnih organov komunalnih organizacij,
—	o drugih vprašanjih za katere je tako določeno z odlokom občinske skupščine ali družbenim dogovorom v občini.
12.	člen
Po predlogih upravičencev soodločanja sestavi samoupravna interesna skupnost za komunalne dejavnosti skupni predlog, ki ga da v razpravo in odločanje vsem upravičencem skupnega odločanja.
Predlog je sprejet, ko ga sprejmejo vsi upravičenci skupnega odločanja v enakem besedilu.
Če predlog ni sprejet od vseh upravičencev soodločanja v enakem besedilu, opravi usklajevalni postopek samoupravna interesna skupnost za komunalne dejavnosti.
Če zaradi različnih stališč med upravičenci skupnega odločanja tudi po usklajevalnem postopku v roku največ treh mesecev od pričetka usklajevalnega postopka ne pride do enotne odločitve, začasno odloči o tem vprašanju občinska skupščina na predlog izvršnega sveta.
13.	člen
Funkcija delegacije za delegiranje delegatov v skupščino komunalne skupnosti opravljajo svet krajevne skupnosti, v OSD in drugih skupnostih pa delavski sveti oziroma njeni ustrezni organi.
14.	člen
Pri opravljanju svojih nalog bo komunalna skupnost sodelovaa z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, zlasti s področja urbanizma, gospodarstva, stanovanjskega gospodarstva, elektrogospodarstva, PTT storitev, mestnega prometa, vodnopreskrboval-nega gospodarstva in drugimi.
15.	člen
Udeleženci tega dogovora bodo združevali in namenjali za financiranje komunalnih dejavnosti v skladu s posebnimi predpisi.
Sredstva skupnosti so zlasti:
—	del prispevka porabnikov komunalnih storitev in naprav
—	del stanovanjskih sredstev, za katere se dogovori stanovanjska skupnost
—	sredstva, ki jih namensko združujejo organizacije združenega dela
—	samoprispevki
—	sredstva, ki izvirajo iz zajemanja mestne zemljiške rente
—	del prispevka za uporabo mestnega zemljišča
—	prispevek investitorja za komunalno urejanje stavbnega zemljišča
—	del cestne pristojbine in komunalne takse
—	krediti
—	druga sredstva.
16.	člen
Ta dogovor začne veljati, ko ga podpišejo delegati udeležencev, ki predstavljajo večino občanov v krajevnih skupnostih in večino delavcev v združenem delu kot uporabnikov komunalnih storitev, ter skupščina občine Koper.
Začetek veljavnosti tega dogovora ugotovi izvršni svet skupščine občine Koper.
Ta dogovor se objavi v Uradnih objavah.
128
»URADNE OBJAVE«
PODPISNIKI DOGOVORA
I.	SKUPŠČINA OBČINE KOPER
II.	KRAJEVNE SKUPNOSTI
Ankaran, Bertoki, Črni kal, Dekani, Gradin, Koper, Marezige, Semedela, Ša!ara-Omo, Škofije, Šmarje, Žusterna.
III.	OZD IN DELOVNE SKUPNOSTI — UPORABNIKI
TOMOS Koper-TOZD tovarna motorjev Koper, TOMOS Koper-
delovna skup. skupne službe, CIMOS Koper-Delovna skupnost skupne službe, IPLAS Koper-TOZD orodjarna Koper, IPLAS Koper, TOZD POLIKOL Dekani, IPLAS KOPER-TOZD Termoplastik Dekani, IPLAS Koper-TOZD Plastovent Koper, IPLAS Koper-TOZD Polysinteze Dekani, IPLAS Koper-TOZD transport in skladišča Dekani, IPLAS Koper-TOZD komerc, IPLAS Koper-delovna skup. skupne službe, TKG LJUBLJANA-TOZD obrat Šmarje pri Kopru, LAMA Dekani, Primorski tisk Koper-tiskarna Jadran Koper, ČZP Primorski tisk Koper-TOZD Graverstvo Koper, DES Ljubljana, Obrtno podjetje »KRUH« Koper, Mlinotest, Agraria Koper-TOZD proizvodnja, Agraria Koper-TOZD Kooperacija, Agraria Koper-TOZD servisne delavnice, Agraria Koper-TOZD trgovina in predelava, Agraria Koper-delovna skup. skupne službe, Slikoplast Koper, Cestno podjetje Koper, ŽTP, Kompas Ljubljana-TOZD inozemski turizem Ljubljana-poslovna enota Koper, A tomoto touring klub Koper, AMZS Koper, Podjetje za PTT promet-delovna skupnost skupne službe, LUKA Koper-operativa, LUKA Koper-TOZD izgradnja in razvoj Koper, LUKA Koper-TOZD Luški dom Koper, LUKA Koper-delovna skup. skupne službe, JESTVINA Koper, Soča Koper, Foto export impor Zagreb-prodajlna Koper, Preprodaja Koper, Petro! Ljub! jana-Sermin Koper, Trgoavto Koper-TOZD servis Koper, Sava, Slovenijala-avto Ljubljana-TOZD servis Koper, ADRIACOMMERCE Koper, Feršped Ljubljana-enota Koper, Transjug-Rijeka-TOZD Koper (podp ), INTEREUROPA Koper-TOZD špedicija, intereuropa Koper-delovna skupnost skupne službe, Gostinsko podjetje GALEB Koper, ŽNP Portorož-TOZD Hote! ADRIA ANKARAN, Center Koper-TOZD gradbenih dejavnosti, Center Koper-TOZD Kovinskih dejavnosti, Center Koper-TOZD Citroen Tomos servis, Center Koper-TOZD Mavčni izdelki Gabrovi-ca^ Elmont elektro montažno podjetje Bled-enota Koper, Kreditna banka Kooer, Služba družbenega knjigovodstva Koper, Zavarovalna skupnost »TRIGLAV« Koper-območna skupnost, CROATIA Za-greb-poslovna enota Koper, Ljubljanska banka Ljubljana podružnica Koper, Gimnazija Koper, Ekonomsko administrativni šolski center Koper, Poklicna kovinarska in avtomehanična šola Koper, Dijaški dom Koper, Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom Koper, Gimnazija z italijanskim učnim jezikom Koper, Italijanski otroški vrtec Koper, Osnovna šola Janka Premrla-Vojka Koper, Center za glasbeno vzgojo Koper, Osnovna šola Hrvatini, Osnovna šola Škofije, Osnovna šola Gračišče, Osnovna šola Ivan Babič Jager Marezige, Osnovna šola pri Ortopedski bolnišnici Valdoltra, RTV Ljubljana-TOZD TV studio Koper, Pokrajinski muzej Koper, Pokrajinski arhiv Koper, Obalna delavska univerza Ivan Regent Koper, Osrednja knjižnica Koper, Mladinski biro Koper, Globus film Koper, Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Zavod za socialno medicino in higieno Koper. Vzgojno varstveni zavod Koper, Vzgojno varstveni zavod Semedela, Komunalni zavod za zaposlovanje Koper, Občinsko sodišče Koper, Občinsko javno tožilstvo Koper, Javno pravobranilstvo Koper, Sodnik za prekrške Koper, Okrožno sodišče Koper, Okrožno javno tožilstvo Koper, Okrožno gospodarsko sodišče Koper, Podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Koper, Občinska zveza ZB NOV Koper, Občinski odbor RK Slovenije Koper, Občinska konferenca ZSMS Koper, Občinski sindikalni svet Koper, Skupščina obalne skupnosti Koper, Obalna samoupravna stanovanjska skupnost Koper, Zavod za požarno varnost in reševalno službo Koper, Carinarnica Koper, Strokovna služba regionalne zdravstvene skupnosti Koper, Uprava javne varnosti Koper, Hidro Koper, PTP Center Koper-delovna skupnost skupne službe, PTP Center Koper-TOZD storitvene dejavnosti, Rilanski vodovod Koper, Komunalni servis Koper, SGP »Stavbenik« — TOZD gradb.
29. julija 1977 — St. ]Q
polizd. centrala železokrivnica Koper, SGP Stavbcnik-TE nizke grad nje Koper, SGP Stavbenik-TE skladišče Koper, SGP Stavbenik-TE nizke gradnje Koper, SGP Stavbcnik-TE skladišče Koper, SGP Stav benik-dcl. skup. skupne službe, »supest biro« Koper, SGP Grad Lj-TOZD gradb. enota Koper, IBT Trbovlje, gradb. enota Kope^ LIV Postojna, SGP Gorica-TOZD gradb. operativa Koper.
Na podlagi 8. člena zakona o dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-74) in 6. člena družbenega dogovora o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o načinu soodločanja delovnih ljudi in občanov v komunalnih zadevah na območju občine Koper
sklenejo
udeleženci
1.	delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih in delavci organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v občini kot uporabniki komunalnih storitev, ter
2.	delavci komunalnih organizacij v občini kot izvajalci komunalnih storitev
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O USTANOVITVI OBČINSKE KOMUNALNE SKUPNOSTI
V KOPRU
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delovni ljudje in občani ter delavci organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organizacij združenega dela) kot uporabniki in delavci komunalnih organizacij kot izvajalci komunalnih storitev (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) ustanavljajo samoupravno skupnost za območje občine Koper (v nadaljnjem besedilu: skupnost), z namenom, da bodo v okviru te skupnosti samoupravno urejali družbenoekonomske in druge odnose pri opravljanju komunalnih storitev.
2.	člen
V skupnosti zadovoljujejo člani vse svoje osebne in skupne potrebe po komunalnih storitvah. Enakopravno in skupno oblikujejo politiko razvoja komunalnih dejavnosti in določajo programe razvoja, zagotavljajo dostopnost komunalnih storitev, združujejo sredstva in določajo namen njihove uporabe, odločajo o cenah komunalnih storitev in sodelujejo pri oblikovanju te skupnosti ter uresničujejo druge interese % družbenega dogovora.
3.	člen
Glede na vrsto potreb po komunalnih storitvah in glede na načtn njihovega pokrivanja lahko člani:*
a)	za neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesom uporabnikov in izvajalcev komunalnih storitev ustanove:
—	v krajevnih skupnostih enote te skupnosti (krajevne enote)
—	enote za posamezne komunalne dejavnosti
b)	za uresničevanje širših skupnih interesov po komunalnih ston tvah ustanovijo zvezi samoupravnih interesnih skupnosti za obalno ah širše območje.
4.	člen
Pri odločitvi, na kakšnem območju in na katerem področju člam skupnosti uresničujejo samoupravne pravice in interesne treba upos tevati, da vrsta potreb in način njihovega pokrivanja predstavlja za ljučeno celoto.
29. julija 1977 — Št. 10
»URADNE OBJAVE«
129
II. ČLANSTVO V SKUPNOSTI
5.	člen
Člani skupnosti so:
—	delavci v združenem delu (temeljnih in drugih organizacij združenega dela, delovnih skupnosti) ter občani krajevnih skupnosti — kot
uporabniki,
—	delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki opravljajo komunalne storitve na območju skupnosti, kot izvajalci.
6.	člen
Člani skupnosti:
1.	odločajo o uresničevanju nalog, ki so kot skupni interes določene v tem sporazumu,
2.	sprejemajo in skrbijo za izvajanje posebnih samoupravnih sporazumov, zlasti o združevanju sredstev,	'
3.	usklajujejo svoje interese na področju komunalne dejavnosti v svoji temeljni samoupravni organizaciji oz. skupnosti in občini,
4.	se dogovorijo o obsegu komunalnih storitev in njihovi kvaliteti,
5.	uresničujejo obveznosti, sprejete s tem sporazumom, statutom skupnosti in drugimi akti.
i
7.	člen
Člani skupnosti urejajo svoje medsebojne pravice in obveznosti razen s tem sporazumom še s statutom skupnosti, drugimi samoupravnimi sporazumi in akti v skladu z določili iz tega sporazuma.
8.	člen
Skupnost je pravna oseba.
Sedež skupnosti je v Kopru.
9.	člen
Komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena v občini so:
—	oskrba naselij z vodo;
—	odprava atmosferskih in odpadnih voda (kanalizacija);
—	javna razsvetljava naselij;
—	oskrba naselij s toplotno energijo;
—	opravljanje javnega mestnega prometa;*
—	vzdrževanje čistoče javnih površin in naselij, odstranjevanje smeti iz zgradb ter javne sanitarije (javna snaga);
—	urejanje ulic, trgov in cest v naseljih:
—	urejanje naselij z zelenimi površinami;
—	upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč;
—	opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti;
—	vzdrževanje varstvenih pasov in rezervatov;
—	opremljanje naselij z javnimi otroškimi igrišči;
—	opravljanje dimnikarske službe;
—	opremljanje naselij z javnimi tržnicami;
—	opremljanje naselij z javnimi parkirišči;
—	uničevanje in predelava mrhovin (kafilerije);
—	gospodarjenje z lukami, pomoli in zgrajenimi obalami, namenjenimi za javni promet, kadar s temi objekti ne gospodarijo posebne luške ali druge organizacije združenega dela;
—	urejanje in vzdrževanje javnih kopališč in plaž;
—	čiščenje morja in vzdrževanje morske obale;
—	plakatiranje in okraševanje naselij.
Občinska skupščina lahko v skladu z zakonom določi še druge komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena.
10.	člen
Skupni interesi članov skupnosti so Vlasti tisti interesi, ki jih !e-ti na področju komunalnih dejavnosti lahko hitreje in bolje uresničujejo samo v skupnem sodelovanju, zlasti pa:
optimalni in hitrejši razvoj komunalnih zmogljivosti, odstopnost in kvaliteta komunalnih storitev,
** financiranje izgradnje, rekonstrukcije in vzdrževanje komunalnih zmogljivosti.
111 SKUPNI INTERESI IN NALOGE SKUPNOSTI
! I. člen
V	skupnosti delegati skupščine odločajo o naslednjih zadevah:
—	o politiki razvoja komunalnih dejavnosti v skladu z družbenoekonomsko in prostorsko politiko razvoja krajevnih skupnosti in občine,
—	o dolgoročnih in srednjeročnih planih posameznih komunalnih dejavnosti, o letnih programih dela ter investicijskih programih komunalnih organizacij,
—	o razširitvi in nadaljnjem razvoju komunalnih zmogljivosti in načinu financiranja (razširjena reprodukcija),
—	o pogojih in načinu opravljanja posameznih komunalnih storitev, kakor tudi o pravicah in obveznostih ustrezne komunalne organizacije v zvezi z opravljanjem takih storitev (splošni pogoji poslovanja komunalnih organizacij) in o vprašanjih enostavne reprodukcije komunalnih objektov in naprav,
—	o razpolaganju s komunalnimi objekti oz. napravami,
—	o standardih za posamezne komunalne storitve,
—	o merilih za zadovoljevanje potreb po komunalnih storitvah v primerih, kadar iz objektivnih razlogov ni mogoče zadovoljiti vseh potreb (reprodukcije),
—	o imenovanju in razreševanju poslovnih organov komunalnih organizacij,
—	o statutih komunalnih organizacij,
—	o prenosu pristojnosti iz samoupravne občinske skupnosti na zvezo samoupravnih komunalnih interesnih skupnosti,
—	sprejemajo statut, spremembe in dopolnitve statuta ter statutarne sklepe in druge splošne akte skupnosti,
—	odločajo o ustanovitvi interesnih enot,
—	sprejemajo finančni načrt in zaključni račun,
—	predlagajo družbenopolitični skupnosti obvezno uporabo in obvezno plačilo za posamezne komunalne storitve in proizvode, obvezen prispevek uporabnikov za gradnjo komunalnih objektov in naprav,
—	odločajo o drugih vprašanjih, za katere je tako določeno z odloki občinske skupščine ali z ustreznimi družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
12.	člen
Za usklajevanje in izvajanje programov in planov ter skladnejše izvajanje investicijskih programov sodeluje skupnost z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami, skupnostmi in društvi na območju občine, zlasti na področju stanovanjskega, cestnega in vodnega gospodarstva, energetike, PTT storitev, urbanizma in varstva okolja.
Za uresničevanje nalog iz prejšnjega odstavka lahko skupnost ustanovi ustrezna koordinacijska telesa.
IV.	PROGRAMIRANJE RAZVOJA KOMUNALNIH DEJAVNOSTI IN ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
13.	člen
Člani skupnosti ugotavljajo svoje potrebe po komunalnih storitvah v okviru lastnih samoupravnih planov, jih usklajujejo v okviru temeljnih organizacij in drugih oblikah združenega dela ter v krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih kot sestavni de! plana njenega družbenoekonomskega razvoja.
V	okviru skupnosti sprejemajo člani temelje samoupravnih planov, na osnovi teh pa s sporazumi srednjeročne in dolgoročne programe razvoja komunalnih dejavnosti.
14.	člen
Samoupravni plani skupnosti vsebujejo zlasti:
1.	cilje in naloge pri opravljanju zadev iz 10. člena tega sporazuma;
130
»URADNE OBJAVE«
2.	obseg kakovosti in način zadovoljevanja občanov in delavcev s komunalnimi storitvami;
3.	združevanje deta in sredstev oziroma izmenjavo de!a za uresničevanje skupnih potreb in interesov na območju skupnosti;
4.	združevanje sredstev za razvoj komunalnih zmogljivosti;
5.	pravice, obveznosti in medsebojne odgovornosti pri uresničevanju dogovorjenih pianov.
15.	člen
Skupščina skupnosti sprejema dolgoročne, srednjeročne in ietne piane, na osnovi usklajevanih potreb in možnosti za njihovo reaiizacijo ter v skladu s temelji družbenih planov. Občinska skupščina daje soglasje k dolgoročnim in srednjeročnim planom skupnosti.
16.	člen
Sredstva skupnosti so zlasti:
—	de! prispevka porabnikov komunalnih storitev in naprav;
—	de! stanovanjskih sredstev, za katere se dogovori stanovanjska skupnost;
—	sredstva, ki jih namensko združujejo organizacije združenega dela;
—	samoprispevek;
—	sredstva, ki izvirajo iz zajemanja mestne zem!jiške rente;
—	de! prispevka za uporabo mestnega zemljišča,
—	prispevek investitorja za komunalno urejanje stavbnega zemljišča;
—	de! cestne pristojbine in komunalne takse;
—	krediti;
—	druga sredstva.
17.	člen
Organi skupnosti so:
—	skupščina skupnosti,
—	izvršni odbor,
odbor za nadzorstvo nad delom organov skupnosti, samoupravne interesne enote za posamezne skupine komunalnih dejavnosti in drugi organi.
18.	člen
Skupščino skupnosti sestavljata:
—	zbor uporabnikov komunalnih storitev, ki ga sestavljajo delegati delovnih ljudi in občani v krajevni skupnosti in delavcev organizacij združenega dela kot uporabnikov komunalnih storitev,
—	zbor uporabnikov ima 76 delegatskih mest,
zbor izvajalcev komunalnih storitev, ki ga sestavljajo delegati delavcev komunalnih organizacij v občini,
—	zbor izvajalcev ima 2! delegatskih mest.
19.	člen
Delegate v zbor uporabnikov in delegate v zbor izvajalcev skupnosti v občini dejlegirajo delegacije:
—	v zbor uporabnikov delegirajo krajevne skupnosti vsaka po enega delegata, temeljne organizacije združenega dela pa skupno 58 delegatov,
—	v zbor izvajalcev delegirajo delavci izvajalcev — po najmanj enega delegata za vsako dejavnost.
Mandat delegatom traja 4 leta.
20.	člen
Funkcijo delegacije za delegiranje delegatov v skupščino komunalne skupnosti opravljajo sveti krajevne skupnosti, v organizacijah združenega dela pa delavski svet oz. ustrezni organi.
21.	člen
Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine skupnosti in opravlja naloge, ki se določijo s statutom skupnosti.
29. julija 1977 -^ $t ^
22.	člen
Izvršni odbor ima predsednika in 14 članov, ki jih imenuje skupščina skupnosti.
23.	člen
Izvršni odbor ima zlasti naslednje naloge:
—	pripravlja predloge in gradivo za delo skupščine in njenih orga-nov,
—	izvršuje sklepe skupščine,
—	usmerja delo strokovnih služb,
—	opravlja druge naloge, ki izhajajo iz statuta in drugih aktov skupnosti.
24.	člen
Odbor za nadzor nad delom organov skupnosti ima predsednika in štiri člane, ki jih delegirajo člani skupnosti. Naloge odbora in način imenovanja članov določa statut skupnosti.
VI.	DELO SKUPŠČINE
25.	člen
Seje skupščine vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina na prvi seji za dobo štirih let.
Predsednika nadomešča podpredsednik, ki ga izvoli skupščina. Seje zbora vodita predsednika zborov, ki ju izvolita zbora na svoji prvi seji.
26.	člen
Skupščina sprejme svoje odločitve na skupnem zasedanju z enakopravnim odločanjem zborov. Odločitev je sprejeta, če jo je sprejela večina prisotnih delegatov vsakega od obeh zborov. Skupščina lahko odloči, da bo obravnavala določene zadeve na ločenih sejah zborov.
27.	člen
Odločitev skupščine je sprejeta, če jo sprejmeta oba zbora v enakem besedilu.
Če zbora sprejmeta različni besedili, se opravi usklajevalni postopek, ki se določi s statutom skupnosti.
VII.	KRAJEVNE ENOTE IN ENOTE ZA POSAMEZNE KOMUNALNE DEJAVNOSTI
28.	člen
Krajevne enote skupnosti se lahko ustanovijo na pobudo članov skupnosti za območje krajevne skupnosti, lahko pa tudi za širše ali ožje območje, kadar je to v njihovem interesu.
29.	člen	'
Krajevna enota skupnosti ureja zadeve, ki jih pogojujejo skupni interesi uporabnikov in izvajalcev komunalnih storitev na ožjem območju. Naloge enote, ki izhajajo iz teh skupnih interesov, so zlasti:
1.	Razvoj komunalnih dejavnosti in kapacitet s potrebami uporabnikov na svojem območju v okviru razvojne politike skupnosti, zlasti na področju:
—	lokalnih vodovodov,
—	lokalnih fekalnih kanalizacij in kanalizacij za odvodnjavanje atmosferskih voda,
—	stanovanjskih cest, vaških cest, dostopov, peš poti in lokalnih parkirišč (vse javne ceste in ulice ter trgi, ki niso v pristojnosti občine oz. cestnih skupnosti),
zimska služba na cestah v upravljanju krajevnih skupnosti, lokalne zelene površine, lokalna otroška igrišča in druge zelene površine, ki niso v pristojnosti občine, javna snaga z lokalnimi odlagališči,
- vaška pokopališča in pogrebna dejavnost na teh pokopališčih
29. julija 1977 — Št. 10
»URADNE OBJAVE«
2.	Povezava s komunalnimi dejavnostmi na svojem območju in usklajevanje izgradnje komunalnih zmogljivosti.
3 Dajanje iniciativ skupščini skupnosti za sprejem aktov, s katerimi se nalagajo uporabnikom komunalnih storitev določene dolžnosti zaradi zagotovitve komunalnih storitev.
4.	Zagotavljanje sredstev za uresničevanje posebej dogovorjenih potreb in interesov članov na svojem območju.
3.	Opravljanje drugih nalog, ki zaradi uresničevanja skupnih interesov na svojem območju sodijo v njeno pristojnost.
30.	člen
Enote za posamezne komunalne dejavnosti se lahko ustanovijo na pobudo članov skupščine skladno s tem sporazumom, zakonom in drugimi predpisi za opravljanje posameznih komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena, ki zahtevajo posebno samoupravno organiziranost delovanja.
Za vprašanje vodne oskrbe se organizira posebna enota, ki je v celoti delegacija zbora uporabnikov obalne samoupravne skupnosti za vodno oskrbo.
31.	člen
Krajevne enote in enote za posamezne komunalne dejavnosti skupnosti so pri izvrševanju svojih nalog dolžne upoštevati sklepe in odločitve organov skupnosti.
32.	člen
Samoupravno organizacijo krajevne enote in enote za posamezne komunalne dejavnosti skupnosti, način delegiranja v organe enote in sprejemanje sklepov ter druga vprašanja, ki zadevajo njeno delovanje, ureja enota v skladu s statutom skupnosti.
VIII.	JAVNOST DELA IN INFORMIRANJE
33.	člen
Delovni ljudje in občani imajo pravico vpogleda v delo komunalnih organizacij in komunalnih skupnosti.
Organi komunalnih organizacij in komunalnih skupnosti morajo obravnavati pripombe in predloge delovnih ljudi in občanov glede zadovoljevanja potreb po komunalnih storitvah ter jim dajati odgovore na obravnavane pripombe in predloge.
Skupnost mora informirati občane in delovne ljudi o vseh pomembnejših vprašanjih svojega delovanja.
IX.	ZDRUŽEVANJE IN POVEZOVANJE SKUPNOSTI
34.	člen
Skupnost se lahko združuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v skladu š skupnimi interesi v širše interesne skupnosti ter vzpostavlja druge oblike medsebojnega sodelovanja.
Skupnost se lahko povezuje z ostalimi komunalnimi skupnostmi na obalnem območju v Zvezo komunalnih skupnosti.
X.	STROKOVNE SLUŽBE
35.	člen
Za opravljanje strokovnega in administrativnega dela za potrebe skupnosti pa organizira strokovno službo, katere organizacija in naloge se se določijo s statutom skupnosti.
Za opravljanje posebnih strokovnih nalog skupnosti lahko skupščina skupnosti pooblasti posamezno organizacijo združenega dela.
XI.	ODGOVORNOST ZA IZVAJANJE SPORAZUMA
36.	člen
Za izvajanje tega sporazuma, statuta in odločitev organov skupnosti so odgovorni člani skupnosti, skupščine skupnosti in njeni organi.
ÌÌÌ
37.	člen
^ lani skupnosti odgovarjajo za obveznosti skupnosti, sprejete s tem sporazumom ter sporazumom o združevanju sredstev in prevzemajo omejeno subsidiarno jamstvo, do višine svojih deležev v združenih sredstvih.
3H. člen
Podrobnejša določila o odgovornosti članov in organov skupnosti ureja statut skupnosti.
XII PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39.	člen
Iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne komunalne interesne skupnosti skliče prvo zasedanje skupščine skupnosti.
40.	člen
Predlog sprememb in dopolnitev tega sporazuma lahko poda skupščina skupnosti, najmanj tretjina članov skupnosti ali skupščina politične skupnosti.
Postopek za spremembo ali dopolnitev sporazuma je enak postopku za njegov sprejem.
4L člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni delegati članov skupnosti, ki predstavljajo večino delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti in večino delavcev v organizacijah združenega dela ter večino delavcev v organizacijah združenega dela kot izvajalcev komunalnih dejavnosti.
42. člen
Sporazum začne veljati, ko ga potrdi skupščina občine Koper.
Ta sporazum se objavi v Uradnih objavah.
PODPISNIKI SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA:
I.	KRAJEVNE SKUPNOSTI:
ANKARAN, ČRNI KAL, DEKANI, GRADIN, KOPER, MAREZIGE, SEMEDELA, ŠALARA-OLMO, ŠKOFIJE, ŠMARJE, ŽUSTERNA.
II.	OZD IN DELOVNE SKUPNOSTI — UPORABNIKI
TOMOS KOPER — TOZD Tovarna motorjev KOPER.
»TOMOS« KOPER — Delovna skupnost skupne službe, CIMOS KOPER — TOZD Avto-proizvodnja KOPER, CIMOS KOPER — Delovna skupnost skupne službe, IPLAS KOPER — TOZD orodjarna Koper, IPLAS KOPER — TOZD POLIKOL DEKANI, IPLAS KOPER — TOZD Mehčala DEKANI, IPLAS KOPER — TOZD Poliuretan KOPER, IPLAS KOPER — TOZD Termoplastik DEKANI, IPLAS KOPER — TOZD Plastovent KOPER, IPLAS KOPER — TOZD Polysinteze DEKANI, IPLAS KOPER — TOZD KOMERC, IPLAS KOPER — Delovna skupnost skupne službe, TKG LJUBLJANA — TOZD Obrat ŠMARJE PRI KOPRU, LAMA DEKANI, ČZP Primorski tisk KOPER — Tiskarna Jadran KOPER, ČZP Primorski tisk KOPER — TOZD Graverstvo KOPER, DES LJUBLJANA — Elektro KOPER, Obrtno podjetje KRUH KOPER, AGRARIA KOPER — TOZD proizvodnja, AGRARIA KOPER — TOZD Kooperacija, AGRARIA KOPER — TOZD Servisne delavnice, AGRARIA KOPER — TOZD Trgovina in predelava, AGRARIA KOPER — Delovna skupnost skupne službe, SGP Stavbenik — TOZD Gradbeni polizdelki, SGP Stavbenik — TOZD Gradbena operativa obale — gradbena operativa Koper, SGP Stavbenik — TE Centralna želczokrivnica Koper, SGP Stavbenik nizke gradnje Koper. SGP Stavbenik — TE Skladišče Koper, SGP Stavbenik — Delovna skupnost skupne službe, INVEST BIRO KOPER, SGP Gradis Ljubljana _ TOZD Gradbena enota Koper, IBT Trbovlje — enota
132
»URADNE OBJAVE«
KOPER, SGP Gorica — TOZD Gradbena operativa Koper, Cestno podjetje Koper, Kompas Ljubljana — TOZD inozemski turizem Ljub!jana — poslovna enota Koper, Avto moto Touring klub Koper, Podjetje za PTT promet — Delovna skupnost skupne službe, LUKA KOPER — Operativa, LUKA KOPER — TOZD Izgradnja in razvoj Koper, LUKA KOPER — TOZD Luški dom Koper, LUKA KOPER — Delovna skupnost skupne službe, JESTVINA KOPER, SOČA Koper, Foto export import Zagreb — prodajalna Koper. Predprodaja Koper, Petro! Ljubljana — PE instalacije. Petro! Ljubljana — sermin Koper, Trgoavto Koper — TOZD Servis Koper, Slovenija avto Ljubljana —TOZD Servis Koper, ADRIACOMMERCE Koper, Feršped Ljubljana — enota Koper, Transjug Rijeka — TOZD Koper, INTEREUROPA Koper — TOZD špedicija, INTEREUROPA Koper — Delovna skupnost skupne službe, Gostinsko podjetje GALEB Koper, ŽNP Portorož — TOZD Hote! ADRIA Ankaran, Center Koper — TOZD Gradbenih dejavnosti, Center Koper — TOZD Kovinskih dejavnosti, Center Koper — TOZD Citroen Tomos servis, Center Koper — TOZD Mavčni izdelki Gabrovica, Elmont elektro montažno podjetje Bled — enota Koper, Kreditna banka Koper, Služba družbenega knjigovodstva Koper, Zavarovalna skupnost »TRIGLAV« Koper — območna skupnost, CROATIA Zagreb — poslovna enota Koper, Ljubljanska banka Ljubljana — podružnica Koper, Gimnazija Koper, Ekonomsko administrativni šolski center Koper, Poklicna kovinarska in avtomehaniška šola Koper, Dijaški dom Koper, Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom Koper, Gimnazija z italijanskim učnim jezikom Koper, Italijanski otroški vrtec Koper, Osnovna šola Janka Premrla-Vojka Koper, Center za glasbeno vzgojo Koper, Osnovna šola Hrvatini, Osnovna šola Škofije, Osnovna šola Gračišče, Osnovna šola Ivan Babič Jager — Marezige, Osnovna šola pri ortopedski bolnišnici Valdoltra, RTV Ljubljana — TOZD TV studio Koper, Pokrajinski muzej Koper, Pokrajinski arhiv Koper, Obalna delavska univerza Ivan Regent Koper, Osrednja knjižnica Koper, Mladinski biro Koper, Globus film Koper, Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Zavod za socialno medicino in higieno Koper, Obalne lekarne Koper, Vzgojno-varstveni zavod Semedela, Komunalni zavod za zaposlovanje Koper, Občinsko sodišče Koper, Občinsko javno tožilstvo Koper, Javno pravobranilstvo Koper, Sodnik za prekrške Koper, Okrožno sodišče Koper, Okrožno javno tožilstvo Koper, Okrožno gospodarsko sodišče Koper, Podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Koper, Občinska zveza ZB NOV Koper, Občinski odbor RK Slovenije Koper, Občinska konferenca SZDL Koper, Komite občinske konference ZKS Koper, Občinska konferenca ZSMS Koper, Občinski sindikalni svet Koper, Skupščina obalne skupnosti Koper, Obalna samoupravna stanovanjska skupnost Koper, Zavod za požarno varnost in reševalno službo Koper, Carinarnica Koper, Strokovna služba regionalne zdravstvene skupnosti Koper, Uprava javne varnosti Koper, Postaja mejne milice Koper, »HIDRO« Koper, PTT CENTER Koper, delovna skupnost skupne službe, PTP center Koper — TOZD Storitvene dejavnosti. Rižanski vodovod Koper.
III OZD IN DELOVNE SKUPNOSTI — IZVAJALCI
Center Koper — TOZD Storitvenih dejavnosti, DES Ljubljana — TOZD Elektro Koper, Komunalno podjetje »KOMUNALNI SERVIS« KOPER, Podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Koper, Rižanski vodovod Koper, Vodnogospodarsko podjetje HIDRO Koper
Na podlagi 42. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske komunalne skupnosti v Kopru in 239. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 30. junija 1977 sprejela naslednji
P jutija 1977 ^, ^
SKLEP L
Skupščina občine Koper potrjuje samoupravni sporazum o ustanov tvi občinske komunaine skupnosti v Kopru.
2.
Ta sktep vetja takoj.
Št.: 025-12-77 Koper. 30. junija 1977
Predsednik MARIO ABRAM. !.,
0Bč!NA P!RAN
Na podlagi 245. člena statuta občine Piran v zvezi s 3. in 12. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16—67 in 27—72) ter 5. in 26. členom odloka o urbanističnem načrtu za območje mesta Piran (Uradne objave, št. 14—76) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. 4. 1977 ter družbenopolitičnega zbora dne 26. aprila 1977 sprejela
ODLOK
O ASANACIJSKEM NAČRTU MESTA PIRAN
L člen
Z namenom, da se zagotovi postopno izvajanje prenove dotrajanih mestnih predelov, zlasti pa sanacija neustreznih stanovanjskih razmer, se sprejme asanacijski načrt mesta Piran, ki ga je izdelal Invest biro Koper pod št. 70-140 v maju 1975, dopolnjen v novembru 1976 po predlogih in pripombah z javne razgrnitve. Asanacijski načrt mesta Piran (v nadaljnjem besedilu : asanacijski načrt) je izdelan za historično jedro mesta Piran in za njegovo neposredno vplivno območje.
2.	člen
Asanacijski načrt vsebuje tekstualno in grafično dokumentacijo o družbenem in ekonomskem razvoju mesta v kontekstu somestja Izola. Koper, Piran, občine in ureditvenega območja Piran, in sicer:
TEKSTUALNI DEL:
1.	Analiza obstoječega stahja
2.	Prognoza
2.1.	Izhodišča, cilji, strategija
2.2.	Spomeniško varstveni parametri asanacije
2.3.	Bodoča populacijska in površinska zmogljivost mesta
2.4.	Osnove bodočega prometnega omrežja in naprav
2.5.	Osnove bodočega razvoja komunalnega omrežja in naprav ter smernice vodnogospodarskih ureditev
2.6.	Bodoča opremljenost mesta
2.7.	Bodoče stanje stanovanjskega sklada
2.H. Rušitveni načrt
2.9. Družbenoekonomska utemeljitev prognoze.
GRAFIČNI DEL:
1.	Analize
2.	Prognoze
2.1.	Rušitveni načrt
2.2.	Prometna študija; Prometne obremenitve tota! 1973; Prognoza prometne obremenitve tota! 1996; Dostavni promet; Peš poti poštetj in prognozi
2.3.	Funkcionalna rajonizacija
29. juìija 1977 — Št. 10
„URADNE OBJAVE"
133
2.4.	Lokacije družbeno pomembnih objektov
2.5.	Zbirna karta bodočih komunalnih naprav
2.6.	Urbanistično oblikovalna izhodišča.
3.	člen
Meja območja historičnega jedra poteka na severovzhodnem delu območja od morja čez parcele št. 1, 2 in 4 ter se nadaljuje ob vzhodnem robu parcel št. 10-1 in ll.sečepot pare. št. 16 in 22 (Rozmanova ulica) in dalje ob vzhodnem robu ceste (Oljčna pot) parcela št. 49-2 do roba parcele št. 108-4. Meja poteka dalje po vzhodnem robu parcel št. 163 ter parcele št. 149, 151 in 152, nakar se obrne proti jugu terseče parcele št. 153-2 in 153-1, 121, 141-2, 143 in 300 do morja.
Meja vplivnega območja poteka na severu od morja proti jugozahodu čez parcele št. 1, 2, 4, 53-1, 53-3, 53-9, 58-7 in 54 k o. Piran — mesto do poti za Fieso. Nadalje poteka meja po k. o. Piran II čez parceli št. 9507-2, 2180, 2629, 2177, 2176, 2122, 2123, 2124, 2116-2, 2116-1, 2112-1, seče pot Piran-—Beli križ (parcela št. 9501-1) do južnega dela proti Razgledi pare. št. 166 (k. o. Piran mesto). Meja poteka dalje po k. o. Piran mesto po južnem robu proti Razgledi pare. št. 166 vse do stičišča parcel Št. 194-3 in 189-2, nakar se obrne proti jugozahodu ter poteka čez parcele št. 166, 194-6, 194-5, 211-31, 211-32, 211-19, 211-6, 209-1, 213-1, 214, 215, 219-1, 220, 221, 222, 300 in 1500 vse do morja.
4.	člen
Asanacijski načrt, ki izhaja iz urbanističnega načrta za območje mesta Piran, določa smernice za dolgoročni kompleksni pristop k planiranju mestne prenove, za razvoj in urbanistično urejanje ter zavarovanje širših prostorskih koristi za obdobje 30 let.
Te smernice so osnova za izdelavo:
—	kratkoročnih ali srednjeročnih akcijskih načrtov,
—	načrtov prenove mesta po funkcionalnih območjih in zazidalnih načrtov ter dokumentacije za realizacijo,
—	razširjenih lokacijskih dokumentacij (obdelava po ambientih),
—	lokacijske dokumentacije za posamezni objekt ali urbanistični spomenik.
5.	člen
Historično mestno jedro z vplivnim območjem predstavlja zaključeno celoto s površino 50ha.
Po namenu bo površina razdeljena na:
—	gostinsko turistične površine,
—	trgovske in trgovsko-obrtne površine,
—	površine za kulturo in umetnost,
—	stanovanjske površine,
—	površine za šolstvo,
—	površine za administracijo in upravo,
—	površine za šport in rekreacijo,
—	zelene površine;
6.	člen
Historično jedro mesta Piran se zavaruje kot urbanistični spomenik s številnimi umetnostmi, arhitekturnimi, ambientatimi in drugimi vrednotami.
7.	člen
Na območju historičnega jedra so zavarovane naslednje vrste nepremičnih kulturnih spomenikov:
spomeniška območja in ožji urbanistični ambienti, posamični arhitekturni spomeniki in drugi stavbni objekti, ki se vežejo s pomembnimi zgodovinskimi osebami in dogodki.
8.	člen
Spomeniško varstvo se na zavarovanem območju uveljavlja v skladu x vrsto in pomembnostjo spomeniških območij in ožjih urbanističnih ambientov in z vrednostjo spomenikov z različnimi načini in stopnjami spomeniško varstvenih režimov.
9.	člen
Dela na spomeniških območjih in posameznih arhitekturnih spomenikih iz 13. in 14. člena tega odloka se smejo izvajati le v okviru določi! zakona o varstvu kulturnih spomenikov ter ustrezne vrste in stopnje spomeniškovarstvenega režima. V upravnem postopku pri posegih na teh območjih ali na posameznem arhitekturnem spomeniku je potrebno sodelovanje pristojnega Zavoda za spomeniško varstvo v okviru določi! zakona o varstvu kult. spomenikov.
10.	člen
Varstvo območij, ambientov in posameznih objektov po določbah tega odloka se izvaja glede na vrsto in stopnjo spomeniško varstvenega režima,tako da velja:
—	I., H. in HI. stopnja varstvenega režima za posamezne arhitekturne spomenike.
11.	člen
Spomeniškovarstveni režim 1. stopnje za spomeniška območja ali ožje urbanistične ambiente določa:
—	varovanje spomeniških lastnosti celotnega območja v neokrnjenosti in izvirnosti,
—	dovoljena dejavnost služi izključno varstvu in po potrebi konser-vaciji in restavraciji spomeniških sestavin območja,
—	območje je pod neposrednim nadzorstvom pristojne spomeniške službe.
Ta režim velja za:
—	trge: Prvomajski, Tartinijev, Trg bratstva, Turšičev trg, Židovski trg'
—	ulice: Bolniška, Bonifacijeva, Gregorčičeva, Obzidna, Pusterla, Trubarjeva, Ul. Svobode, Vegova ulica, Verdijeva in Vodopivčeva,
—	nabrežje: Cankarjevo, Kidričevo in Prešernovo nabrežje.
12.	člen
Spomeniško varstveni režim II. stopnje za spomeniška območja in ožje urbanistične ambiente določa:
—	varovanje območja v njegovih vidnejših spomeniških sestavinah,
—	dovoljena dejavnost naj bo v skladu s spomeniško funkcijo,
—	območje je pod nadzorstvom pristojne spomeniške službe.
Ta režim velja za naslednje ulice: Adamičeva, Aškerčeva, Bidovče-va, Budičinova, Cesta JLA, Engelsova, Galilejeva, Gallusova. Garibaldijeva, Goriška, Gortanova, Gradnikov trg. Grajska Gramsci jeva. Grudnova, Istrska, Kajuhova, Kogojeva, Kosovelova, Kriva, Kumar-jeva, Leninova, Levstikova, Marušičeva. Marxova, Matteotijeva, Milj-ska, Oljčna pot, Partizanska, Prečna, Prežihova, Pristaniška, Rakovčeva, Ribiška, Rozmanova, Savudrijska, Stjcnkova, Teslova, Trinkova, Tomažičeva, Tomšičeva, Ul. Alme Vivode, Ul. IX. Korpusa, Ul. J. Premrla Vojka, Vidalijeva, Vilharjeva, Vivantijeva, Vodnikov trg, Vrtna, Zelenjavni trg in Župančičeva ulica.
,	13. člen
Spomeniškovarstveni režim I. stopnje za arhitekturne spomenike in objekte, ki se vežejo s pomembnimi osebami ali dogodki, določa:
—	varovanje spomenika v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti,
___ dovoljena dejavnost služi potrebam varstva in po potrebi kon-
serviranju in restavriranju spomenika,
—	kakršenkoli poseg je mogoč le s predhodnim soglasjem pristojne spomeniške službe.
Ta režim velja za naslednje objekte:
—	Prvomajski trg št. 2, 4, 5, 8, 11, 12 cerkev sv. Donata
—	Tartinijev trg, št. 1, 2, 3, 8, 10, cerkev sv. Petra
—	Trg bratstva, št. 7
—	Židovski trg, št. 1
—	Turšičev trg, št. 1
—	Bolniška ulica, št. 3, 2, 14, 20, frančiškanski spomenik s cerkvijo in p. c. Marije Snežne
—	Bonifacijeva ul., št. 5, 9, 11
___ Gregorčičeva ul., št. 1,8, 10
134
URADNE OBJAVE"
29. julija 1977
—	Pusteria, st. ! 1
—	Trubarjeva u!ica, št. 1, 10, 25, 30, 37, 39, 48, 56, 62, 64, 76
—	U!. Svobode, 30, 55
—	Vegova u!ica, št. 2, 6, 10
—	Verdijeva u!., št. 6, % 15
—	Cankarjevo nabrežje, št. 3
—	Kidričevo nabrežje, št. 2, 6
—	Prešernovo nabrežje, št. 20, cerkev sv. Klementa
—	Adamičeva ulica, cerkev sv. Jurija, zvonik, baptisterij J. Krstnika
—	Galilejeva ulica, št. 5, 8, 12
—	Gallusova u!., št. 2
—	Garibaldijeva, št. 1
—	Goriška, št. 4
—	Gortanova, št. 2
—	Grajska, št. 1
—	Kajuhova, št. 4, 8, 10, 12
—	Kogojeva, št. 2
—	Kriva, št. 1, 2
—	Leninova, št. 1,2
—	Levstikova, št. 6, 8
—	Matteotijeva, št. 3, 16
—	Mazzinijeva, št. 4
—	Partizanska, št. 2
—	Resslova, št. 1
—	Savudrijska, št. 7, 9, 21
—	Stjenkova, št. 3
—	Tomšičeva, št. 16, 29
—	Ul. IX. Korpusa, št. 4, 5, 17, p.c. Marija Tolažnica
—	Ul. J. P. Vojka, št. 1
—	Vidalijeva, št. 8
—	Zelenjavni trg, št. 3, 10
—	Župančičeva, št. 10, 12, 14, 18, 21, 24.
14.	člen
Spomeniško varstveni režim 11. stopnje za arhitekturne spomenike in objekte, ki se vežejo s pomembnimi osebami ali dogodki, določa:
—	varovanje spomenika v avtentični pričevalnosti,
—	dejavnost v okviru spomenika naj bo v skladu s spomeniškim značajem !e-tega,
—	za vsak poseg je potrebno predhodno soglasje pristojne spomeniške službe.
Ta režim velja za naslednje objekte:
—	Prvomajski trg, št. 1, 3, 6, 7, 10
—	Tartinijev trg, št. 4, 5, 6, 7, 9, 11, 13, 14, 15
—	Trg bratstva, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 9
—	Židovski trg, št. 2, 3, 4, 5, 6
—	Turšičev trg, št. 2, 3, 4, 5, 6
—	Bolniška ulica, št. 1,4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 12, 16, 18, 22, 24, 26, 28
—	Bonifacijeva, št. 1, 2, 4, 6, 7, 8, 12, 14, 16, 10
—	Gregorčičeva ulica, št. 2,3,4, 5,6,7,9,11,12,14,15,16,17,18, 19, 20, 21, 22, 49, 50, 51, 54, 56, 58, 60, 62, 64, 66
—	Obzidna, št. 1, 2, 4, 6, 8, 10, 12,	14,	16, 18, 20, 22
—	Pusterla, št. 1, 2, 4, 5, 6, 7, 8, 9,	13
—	Trubarjeva, št. 2, 3, 5, 6, 7, 8, 11,	12,	14, 16, 20, 26, 27,	29,	34,
35, 36, 38,40,42,44,46, 52, 54, 58, 60,	66,	68, 70, 72, 74, 80,	82,	84,
4,	9, 13, 15, 17, 18, 19, 21, 22, 23, 24, 28, 31, 32, 33, 50, 78
—	UÌ. Svobode, št. 1,2, 3,4, 10, 11, 14,22,23,37,51,57,69,71, 87,91,93,97,99,119,7,8,9,13,15,17,18,19,25,27,29,31,32,33, 34, 35, 36, 39,41,43,45,47,49, 53, 59, 61, 63, 65, 67, 73,75, 77, 79, 81, 83, 85, 89, 95, 101, 105, 107, 109, 111, 113, 115, 117, 121
—	Vegova u!ica, št. 1, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 12, 14
—	Verdijeva ulica, št. 7,8,10,11,14,16,17,18,20,26,28,30,1,2, 3, 5, 12, 13, 22, 24
—	Vodopivčeva u!., št. 1,2, 3, 5, 8, 9, 12,4,5,7, 10, 11, 14, 16, 18
—	Cankarjevo nabrežje, št. 1, 15, 17
—	Kidričevo nabrežje, št. 4
—	Prešernovo nabrežje, št. 2,4, 6,8, 10, 10a, 12,14,16,18, 24,26
—	Aškerčeva utica, št. 2, 4, 14, 16
—	Bidovčeva, št. 1, 3, 5
—	Budičinova, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 10
—	Cesta JLA, št. 3, 5, 9, 11
—	Engelsova, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 9, 10, 12
—	Ga!i!ejeva, št. 1, 2, 3, 6, 10, 14
—	GaHusova, št. 1, 3, 4, 5, 6, 7
—	Garibatdijeva, št. 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 13
—	Goriška, št. 1, 2
—	Gortanova, št. 1, 3, 4, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 14, 15, 16, 17,21 23
—	Gradnikov trg, št. 1, 2, 3, 4
—	Grajska ulica, št. 2, 3, 6, 8, 10, 12, 14, 18, 20, 22
—	Gramscijeva, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 9, 10, 11, 12
—	Grudnova, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 10, 12, 13, 14, 16, 18
—	Istrska, št. 2, 4
—	Kajuhova, št. 2, 6
—	Kogojeva, št. 1,4
—	Kosovelova, št. 1, 2, 4
—	Kriva, št. 4, 6, 8
—	Kumarjeva, št. 1, 2, 3, 4
—	Leninova, št. 3, 4, 6, 8
—	Levstikova, št. 1, 2, 3, 4, 10, 12
—	Marušičeva ul, št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 10, 11, 12,13,14,15,16,
17,	18, 19, 20, 22, 24, 28, 30
—	Marxova, št. 1, 2, 3,4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11,12,13,14,15,16,17,
18,	19, 20, 21, 22, 23, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 35
—	Mašerova ul., št. 4, 5, 7, 9
—	Matteotijeva u!., št. 1, 2, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 11, 13, 14, 15,18,20
—	Mazzinijeva u!., št. 1, 2, 3
—	Miljska vrata, št. 1, 2, 4, 6
—	Partizanska ul., št. 1, 3, 4, 6, 8
—	Prečna u!., št. 1, 2, 3
—	Prežihova ulica, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 10, 12, 14
—	Pristaniška ulica, št. 1, 3, 5
—	Rakovčeva ulica, št. 1, 2, 4
—	Resslova, št. 4,9, 11
—	Ribiška ulica, št. 1, 2, 3
—	Rozmanova ulica, št. 1, 3,4, 5, 6, 8, 9, 10, 11, 12,13,14,15,16,
17,	18, 19, 20, 23, 25, 27, 29, 31, 37, 39, 41, 43, 45
—	Savudrijska ulica, št. 1, 2, 4, 6, 11, 13, 15, 17, 19, 23, 25,27
—	Teslova u!ica, št. 1,3
—	Trinkova ul., št. 1, 2, 3, 3a, 4
—	Tomažičeva ulica, št. 2, 3, 4
—	Tomšičeva ulica, št. 1,2,3,4,6,7, 8,9,10,11,12,13,14,15,17,
18,	19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 27, 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43
—	Ul. A!me Vivode, št. 1,2,3,4,5,6,8,9,10,11,12; 13,14,15,16, 17, 18, 19, 20, 22, 23, 25, 27, 29, 33, 35
—	U). IX. Korpusa, št. 1,3,6, 7,8,9, 10,11,12,13,14,15,16,18.
19,	20, 21, 22, 23, 24, 25, 26
—	Ul. J. Premrla Vojka, št. 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 13, 15
—	Vidalijeva ulica, št. 1,2,3,4, 5,6, 7,9,10,11,12,13,14,16,18,
20,	22
—	Vilharjeva ulica, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 12
—	Vivantijeva ulica, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8
—	Vodnikov trg, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13,14
—	Vrtna ulica, št. 1, 3, 5, 7
—	Zelenjavni trg, št. 1, 2, 4, 5, 6, 7, 8, 9
—	Župančičeva ul., št. 1,2,3,5,6,7, 7a, 8,9,11,13,15,16,17,19. 20, 22, 28, 30.
15.	člen
Da bi se uspešneje ohranjevali in revitalizirali arhitekturni sporne niki in objekti spomeniško varstvenega režima L stopnje, kateri so ogroženi, se mora posvečati posebna skrb sistematičnemu urejanju teh objektov v smislu prioritetnih investicijskih vlaganj, kar se ureja z družbenimi dogovori oziroma samoupravnimi sporazumi.
29. ju!ija 1977 — Št. io
„URADNE OBJAVE'
16.	člen
PROMETNO OMREŽJE !N NAPRAVE:
Asanacijski načrt predvideva naslednjo ureditev prometnega omrežja in naprav:
—	postopno izločitev motornega prometa iz historičnega jedra:
—	izgradnjo povezovalne ceste »A« od pokopališča do luške kapitanije;
—	izgradnjo in ureditev obračališča iz avtobusnega postajališča pred .vstopom v mestno jedro na območju Piranskih vrat;
—	izgradnjo in ureditev pristanišča;
—	izgradnjo površin za mirujoči promet (garaže in parkirne površine) ob vstopih v mestno jedro.
17.	člen
KOMUNALNE NAPRAVE IN VODNOGOSPODARSKE UREDITVE
a)	VODOVODNO OMREŽJE
Mesto Piran se oskrbuje z vodo iz rezervoarja na Valeti v Portorožu. Z izgradnjo kompleksa Bernardin se bo Piran napaja! iz rezervoarja Bernardin.
V	obnovi in dograditvi vodovodnega omrežja Piran se predvideva:
—	gradnja rezervoarja prostornine 1000 kub. m ob Oljčni poti;
—	zamenjava dotrajane dotočne cevi iz jekla premera 200 mm s cevjo AC premera 250mm;
—	spojitev rezervoarja na omrežje Piran bo izvedena po Matteoti-jevi ulici s cevjo AC premera 300mm;
—	zamenjava cca. 4900 m neustreznih in dotrajanih profilov;
—	zgraditi glavno cev skozi mesto od Ulice svobode s premerom 250mm do Vegove ulice.
De! historičnega jedra se oskrbuje iz rezervoarja na Moštri. V tej tlačni coni je potrebno zgraditi nov cevovod po Oljčni poti.
Na celotnem omrežju je potrebna sistemska identifikacija izgub in popravil.
b)	KANALIZACIJSKO OMREŽJE
Kanalizacijsko omrežje historičnega jedra je neurejeno zaradi direktnih izpustov odpadnih voda v morje.
V	skladu s sprejeto generalno rešitvijo odvajanja in čiščenja odplak
slovenske obale, se historično jedro mesta Piran priključi na centralno čistilno napravo Portorož—Piran v dolini Salvetti. V prvi fazi se odvajajo mehansko očiščene vode v izpust, v nadaljni fazi pa je predvideno biološko čiščenje. V prvi podfazi za 30.000 oseb, v končni fazi pa 60.000 oseb.
Tlačni cevovod poteka po morskem dnu iz novega črpališča na piranskem pomolu izven piranske luke do kopališča Riviera ter naprej, gravitacijsko povezan s čistilno napravo v dofini Salvetti.
Za odvajanja fekalnih in meteornih vod je izbran mešani sistem kanalizacije, razen v ozkem področju zbiralnika K in Tartinijevega trga.
Ogrodje zbiralne kanalizacije je v glavnih obrisih enako obstoječi kanalizaciji. Kanalizacija »Punta« se bo v manjšem črpališču prečrpavala v zbirni kana! »b«. Celinski del Pirana nad luko se zbira v kanalu S, ki odvaja fekalne vode prek sistema »Tartini« v črpališče na pomolu.
Črpališče na pomolu bo kombinirano z zadrževalnim bazenom deževnih vod in črpanjem deževnih vod ob plimi.
REKONSTRUKCIJA KANALIZACIJE
Za pravilno delovanje omrežja ter črpališča in centralne čistilne naprave bo seveda potrebno vso piransko kanalizacijo, ki je dotrajana in pušča,zamenjati z novimi vodotesnimi cevmi ustreznih profilov.
c)	ELEKTROENERGETSKE NAPRAVE IN OMREŽJA
Temeljno načelo za urejanje elektroenergetskih naprav m omrežja
pri asanaciji mesta je, da je v kabelskf izvedbi. Glede na to bo potrebna.
—	izgradnja 3050m kablovoda 20kV;
—	preureditev šest transformatorskih postaj 20-0, 4 kV od 10 na
20kV;
—	izgradnja štirih transformatorskih postaj 20-0,4kV,
—	izgradnja 12 000 m nizkonapetostnega kabelskega omrežja m 23.000m nizkonapetostnega omrežja s samonosilnim kabelskim sno
pom;
ureditev in izgradnja ja\ne razs\et!ja\e.
Ob izgradnji kabelskega omrežja bo potrebno predelati sedanje
prostozračne priključke, demontirat! pa bo potrebno prostozračno mrežo.
d)	TELEKOMUNIKACIJSKE NAPRAVE IN OMREŽJA
Za historično jedro je predvideno I6H0 telefonskih priključkom pri čemer so upoštevane potrebe prebivalstva in turizma, s tem pa je določena tudi kapaciteta glavnega kabla (1700). ki vodi od avtomatske centrale Portorož do mesta.
Naročniško telelonsko omrežje ATC Portorož bo z ozirom tla gradnjo novih turističnih kapacitet in stanovanj graditi:
v smeri turističnega kompleksa Bernardin in prek njega v Piran in nadaljevanje polaganja zemeljskega ali cevnega kabla od konca kabelske kanalizacije na Belem križu v smeri Pirana.
e)	VODNOGOSPODARSKE UREDITVE
Nižji obalni deli historičnega jedra so često pod vodo, ker ležijo prenizko (Punta + 1,2 m, Tartinijev trg + l.bm, obala proti Portorožu + 1,5m do l.Sm) oziroma niso absolutno varovani proti morju. Proti poplavam z morske strani je danes zaščitena obala od Pirana proti jugu z obmorskimi visokovodnimi obrambnimi zidovi, katerih višina se giblje od + 1,5 do + 2,0 m n. m. kar nekako odgovarja največji plimi t. j. +
1,60 m, ni pa dovolj za primer izredne plime in prelivanja visokih valov (preko + 2,0 m).
Zgoraj navedeni podatki so povzeti po študiji »Smernice za vodnogospodarske ureditve območja občine Piran«, ki jo je izdela! Zavod za vodno gospodarstvo SRS leta 1974, v kateri so podane tudi osnove za detajlnejše obdelave.
IZVAJANJE ASANAC1JSKEGA NAČRTA IH. člen
Za izvajanje asanacijskega načrta, imenuje IS SO Piran poseben odbor za prenovo Pirana. Odbor sestavljajo delegirani predstavniki strokovnih služb ter družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti. Odbor je odgovoren za dosledno izvajanje in spremljanje politike procesa prenove in ohranjevanja starega jedra v skladu z asanacij-skim načrtom mesta Piran na podlagi kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov razvoja. Podrobne pristojnosti in naloge odbora se določijo s statutom odbora, ki ga potrdi skupščina občine Piran.
19.	člen
V skladu s smernicami asanacijskega načrta se postopoma izdelujejo skladno z realizacijskimi možnostmi programi načrtov prenove, ki jih vsakoletno določa občinska skupščina.
Na podlagi teh programov je potrebno izdelati načrte prenove oziroma zazidalne načrte za:
—	sklenjena spomeniškovarstvena območja s posebnim ozirom na spomeniške kategorije in varstvene režime;
—	območja ambientov v sklopu historičnega mestnega jedra, ko ni iz finančnih razlogov nemogoče izvesti prenovo širšega območja,temveč ko je akcija usmerjena v sanacijo enega ali več spomenikov.
Načrt prenove vsebuje vse elemente zazidalnega načrta (H. člen zakona o urbanističnem planiranju Uradni list SRS, št. 16—67), poleg tega pa še:
—	kompleksno valorizacijo obravnavanega spomenika, ambienta ali sklenjenega spomeniško varstvenega območja,
___ posnetek obstoječega stanja z arhitekturnimi in spomeniškovar-
stvenimi elementi v ustreznem merilu (1:200, 1:100, 1:50, 1:10),
—	percepcijske analize,
—	sociološke analize,
___ prikaz vpliva saniranega območja na sosednja območja.
Posegi, potrebni zaradi rekonstrukcij posameznih objektov iz varnostnih ali higiensko-tehničnih razlogov so možni na osnovi lokacijske dokumentacije, v kolikor je poseg v skladu s funkcionalno rajonizacijo območja.
Lokacijska dokumentacija mora vsebovati poleg elementov določe-
13
URADNE OBJAVE"
??
29. juliju 1977 —
nih v 22. členu zakona o urbanističnem planiranju, še:
—	posnetek obstoječega stanja z arhitekturnimi in spomeniškovar-stvenimi elementi v ustreznem merilu (1:200, 1:100, 1:50, 1:10),
—	barvno študijo ambienta,
—	idejno rešitev, iz katere so razvidni detajlni posegi,
—	ustrezna termitska zaščita lesenih konstruktivnih delov.
20.	člen
Sanacija posameznih objektov ali drugi posegi, ki so posebno utemeljeni, so dopustni na podlagi pozitivnega stališča odbora za prenovo Pirana ter soglasjem IS SO Piran.
21.	člen
Izvršni svet skupščine določi lahko za pomembnejše ambiente in arhitektonske rešitve razpis javnega natečaja.
Prav tako daje izvršni svet skupščine občine soglasje k lokacijam in gradnji družbeno pomembnih objektov po predhodnem mnenju krajevne skupnosti.
22.	člen
Asanacijski načrt se izvaja po pravilniku za izvajanje asanacijskega načrta, ki ga sprejme izvršni svet skupščine občine Piran.
23.	člen
Na osnovi konkretnih potreb, etapnih planov in programov nosilcev planiranja je potrebno stalno spremljati, preverjati in dopolnjevati vsebino asanacijskega načrta.
24.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši urbanistična inšpekcija pri skupščini obalnih skupnosti Koper.
25.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
§t.: 350-3-70—77 Piran, 25. aprila 1977
Predsednik IVAN BAŽEC, l.r.
Predsednik
zbora združenega dela VALENTIN MAHNIČ, l.r.
*	Predsednica
družbenopolitičnega zbora DORA JERKIČ, l.r.
Predsedsednik
zbora krajevnih skupnosti
KARLO MARSEL, l.r.
Na podlagi 245. člena statuta občine Piran v zvezi s 14. členom : kona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-67 in 27-1 je skupsčtna občme Piran na ločenih sejah zbora združenega de
/bora krajevmh skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. m: 1977 sprejela
ODLOK
o POOBLASTITVI INVEST BIROJA ZA ZBIRANJE IN RA/
MNOŽEVANJE POTRJENE URBANISTIČNF DOKUMENT/ CUE
!. člen
Občinska skupsčtna Piran pooblašča Invest biro Koper
.	t * uà zbira in
ureja vezavo potrjene urbanistične dokumentacije, ter jo dost !
občinski skupščini Piran v žigosanje in podpis v številu izvodov po
slednjem ključu delitve:
izvodov
1.	Občinska skupščina Piran
2.	Zavod za upravljanje in urejanje stavbnega zemljišča Piran	^
3.	Urbanistična inšpekcija
4.	Invest biro Koper
5.	Geodetska uprava Koper
skupaj y
2.	člen
Vsi izdelovalci urbanistične dokumentacije so dolžni dostaviti dokumentacijo, ki jo je sprejela občinska skupščimna Piran v roku 7dni Invest biroju Koper. Invest biro Koper je dolžan v roku 1 meseca vezati to dokumentacijo ter jo dostaviti skupščini občine Piran.
3.	člen
Invest biro Koper mora v roku 6 mesecev po objavi tega odloka v Uradnih objavah dostaviti občinski skupščini Piran (odseku za urbani-zem, gradbene in komunalne zadeve) naslednjo vezano že sprejeto urbanistično dokumentacijo v 7 izvodih:
—	urbanistični načrt za območje mesta Piran (Uradne objave, št. 14-76)
—	urbanistični red občine Piran (Uradne objave, št. 12-75)
—	asanacijski načrt mesta Piran (Uradne objave, št. 10-77)
—	zazidalni načrt turističnega kompleksa Bernardin ^Uradne objave, št. 19-73)
—	Lucija H dodatno — zazidalni načrt (Uradne objave, št. 1-75)
—	dopolnilna zazidava ob Belokriški cesti v Portorožu (Uradne objave, št. 2-76)
4.	člen
Dokumentacija, ki se distribuira, mora vsebovati: sprejeti normativni akt z obrazložitvijo ter tisto gradivo, tekstualno in grafično, o katerem so potekale zaključne razprave v okviru sprejemanja normativnega akta na izvršnem svetu in občinski skupščini.
Dokumentacija se veže v dveh formatih, in sicer A2 in A3 ter v enotni barvni vezavi, na platnicah je napis: Skupščina občine Piran — potrjena urbanistična dokumentacija, naslov dokumenta, čas izdelave in avtor.
5.	člen
Občinska skupščina je dolžna potrjeno urbanistično dokumentaajo. opremljeno s podpisom predsednika skupščine oziroma predsednika izvršnega sveta in žigom občine dostaviti v roku 14 dni vsem službam po ključu, ki je naveden v 1. členu tega odloga.
6.	člen
Plačnik stroškov, ki nastanejo ob kompletiranju potrjene urbam-stične dokumentacija v 7 izvodih (kopiranje, obrezovanje, xerox, knjt-goveznica) je naročnik urbanistične dokumentacije.
Te stroške je treba oceniti pri sklepanju naročil, jih vključit! ' po* godbo, dokončni obračun stroškov pa se izvede po končani distribucij' potrjene urbanistične dokumentacije.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 351-4-76-77
Piran, 30. maja 1977
Predsednik
IVAN BAŽEC, ! r
29. jutija 1977 — Št. 10
„URADNE OBJAVE"
Predsednik zbora združenega dcia VALENTIN MAHNIČ, I. r.
Predsednik zbora krajevnih skupnosti KARLO MARSEL, I. r.
Predsednica družbenopolitičnega zbora DORA JERKIČ, I. r.
Na podlagi 246. člena statuta občine Piran v zvezi s 35. členom zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39-74) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1977 sprejela
ODLOK
O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE PIRAN
ZA LETO 1976
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Piran za )cto 1976, katerega sestavni de! so zaključni računi posebnih računov in zaključni račun rezervnega sklada.
2.	člen
1.	Zaključni račun proračuna občine Piran izkazuje:
—	dohodke
—	razporejene dohodke od tega:
—	razporejeno v rezervni sklad
—	presežek dohodkov
dinarjev
28.456.878,75
25.696.079,15
284.568,75
2.760.799,60
2.	Zaključni račun sredstev nacionaliziranega premoženja občine Piran izkazuje:
. dinarjev
—	dohodke
—	izdatke
—	presežek dohodkov nad izdatki
2.285.858,15
91.114,55
2.194.743,60
3.
Zaključni račun sredstev za nakup in prodajo nepremičnin družbene lastnine občine Piran izkazuje:
dinarjev
—	dohodke
—	izdatke
** presežek dohodkov nad izdatki
1.008.263,75
809.905,65
198.358,10
4 Zaključni račun solidarnostnih naravnih nesreč izkazuje:
—	dohodke
—	izdatke
** presežek dohodkov nad izdatki
sredstev občine Piran za odpravo
dinarjev
91.504,30
71.104,90
20.399,40
3 Zaključni račun posebnega računa za zatiranje živalskih kužnih .bolezni občine Piran izkazuje:
13.
—	dohodke
—	izdatke
—	presežek dohodkov nad izdatki
dinarjev
2.245,10
2.089,65
155,45
6.	Zaključni račun rezervnega sklada občine Piran izkazuje:
dinarjev
—	dohodke	1.742.772,55
—	izdatke	18.364,80
—	presežek dohodkov	nad izdatki	1.724.407,75
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki proračuna občine Piran za leto 1976 v znesku 2.760.799,60 dinarjev sc razporedi:
1 V proračunu občine Piran za leto 1977 sc prenese znesek 162.000 dinarjev za kritje obveznosti za ljudsko obrambo do dogovorjene višine v letu 1976 oziroma obveznosti po ZR-76.
2.	Za financiranje sanacije zgradbe Obalnega zdravstvenega doma poslovne enote Piran se razporedi znesek 500.000 dinarjev.
3.	Znesek 2.098.799,60 dinarja se prenese na posebni račun občine Piran za intervencije v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti.
?
4.	člen
Presežki dohodkov nad izdatki posebnih računov od 2. do 5. točke 2. člena tega odloka se prenesejo kot dohodek teh računov za leto 1977.
Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada občine Piran v znesku 1.724.407,75 dinarja se prenese kot dohQdek rezervnega sklada za leto 1977.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 402-23-75-77
Piran, 30. maja 1977
Predsednik [VAN BAŽEC. ). r.
Predsednik zbora združenega dela VALENTIN MAHNIČ, 1. r
Predsednik zbora krajevnih skupnosti KARLO MARSEL, 1. r.
Na podlagi 245. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 6-74) in v zvezi z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. julija 1977 sprejela
ODLOK
O DRUŽBENI SKRB! ZA UDELEŽENCE NARODNOOSVOBODILNE VOJNE IN DRUGIH VOJN TER ZA NJIHOVE DRUŽINSKE (LANE
!
URADNE OBJAVE"
1.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, španskim borcem, borcem za severno mejo v letih 19IS—1919, slovenskim vojnim dobro-voljcem iz vojn 1912—191H ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družnbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih.
2.	člen
Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo bivališče na območju občine Piran.
3.	člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo:
!. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943 oz. do 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943;
2.	žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1.7. 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15.
5.	1945 dvojno štet v pokojninsko dobo;
3.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
4.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. 9. 1943 oz. po 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
5.	borci za severno mejo v letih 1918—1919, španski borci in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918;
6.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 enojno vštet v pokojninsko dobo.
4.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
1.	stalna priznavalnina
2.	občasna priznavalnina
3.	enkratna priznavalnina
4.	pomoč za šolanje otrok
5.	pomoč za zdravljenje
6.	zdravstveno varstvo
5.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presegajo vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana.
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega 80 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana.
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in do drugih oblik družbene pomoči po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
29. jutija 1977
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se računa dvakratni katastrsk dohodek iz prejšnjega leta. (e je zemljišče oproščeno davka od nega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek iz kmetijske dejav nosti ne upošteva.
6.	člen
Za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke3 člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udeležence narodnoosvobo dilne vojne in borce iz 4. in 5. ter 6. točke 3. člena tega odloka pa 80? vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družin-skih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z opravičencem, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okolišči-ne, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost.
7.	člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi občasna ali enkratna priznavalnina
8.	člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določeno z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega varstva za zavarovance — delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
9.	člen
Če se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka, se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ skupščine občine Piran o vsaki spremembi, ki vpli'3 na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin.
Spremenjeni pogoji učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca, ko so nastali.
10.	člen
Občasnt^ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahkovtzje mnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in dru gih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere, zaradi bo lezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesrečal' zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120% vsakokrat nega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojm" skem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Podeljevanje občasne enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5.Č!c"* tega odloka.
11.	člen	^
Pomoč udeležencem narodnoosvobodilne vojne za šolanje otro ^
lahko podeli v mesečnih zneskih, če otroci ne prejemajo štipendije druge pomoči za redno šolanje, razen vajeniške nagrade.
Pomoč za šolanje otrok se lahko upravičencem podeli, če nj' poprečni mesečni dohodek na družinskega člana v skupnem dinjstvu ne presega 120% vsakokratnega mejnega zneska najn pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavce^ Sloveniji in če se otroci uspešno šolajo.
Pomoč za šolanje sc lahko podeli:
29. julija 1977 — Št. 10
„URADNE OBJAVE"
139
—	za dijake srednjih in poklicnih šo! do 60%,
—	za študente višjih ali visokih šol do 75 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Upravičencem, ki so samohranilci družine, se pomoč za šolanje otrok lahko zviša za 20% nad merili iz prejšnjega odstavka.
12.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne, se lahko podeli denarna pomoč za 10-dnevno zdravstveno preventivo ali okrevanje. Izjemno se lahko podeli denarna pomoč upravičencem tudi za več kot 10 dni.
13.	člen
Upravičencem, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130% vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se za storitve zdravstvene preventive ali okrevanja lahko plača ves znesek.
Upravičencem, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150% vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko za storitve zdravstvene preventive ali okrevanja plača 50% zneska računa.
Upravičencem, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 180% vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko za storitve zdravstvene preventive ali okrevanje plača 25 % zneska računa.
14.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki živijo sami, se kriteriji iz 13. člena tega odloka povišajo za 25 %.
15.	člen
Postopek se uvede na zahtevo upravičenca ali na predlog krajevnih in občinskih organizacij ZB NOV Piran, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov.
Komisija za zadeve borcev NOV skupščine občine Piran odloča po določilih tega odloka in po predlogih krajevnih in občinskih organizacij ZB NOV Piran, družbenopolitičnih organizacij krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov z večino glasov.
Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo.
Komisija je za svoje delo odgovorna skupščini občine Piran in ji enkrat letno poroča o svojem delu.
16.	člen
Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije za zadeve borcev NOV, ki jo izda upravni organ skupščine občine Piran, pristojen za varstvo borcev NOV, je možna pritožba na republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije.
17.	člen
Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih oblik družbenih pomoči iz 4. člena tega odloka zagotavlja skupščina občine Piran v svojem proračunu.
18.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni Pomoči borcem NOV (Uradne objave št. 1-75) in pravilnik o oblikah in višini družbene denarne pomoči borcem NOV (Uradne objave, št. 12-75).
19.	člen
Družbene pomoči, dodeljene po odloku o družbeni pomoči borcem
NOV in pravilniku o oblikah in višini družbene denarne pomoči borcem NOV, je treba uskladiti z določbami tega odloka najpozneje do 1.
1.	1978.
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa sc od 1. julija 1977 dalje.
Št. 191-3/77 Piran, 21. julija 1977
Predsednik IVAN BAŽEC, 1. r.
Predsednik zbora združenega dela VALENTIN MAHNIČ, 1. r.
Predsednik zbora krajevnih skupnosti KARLO MARSEL, 1. r.
Na podlagi 145. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22-73), 157. do 167. člena zakona o ljudski obrambi socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 23-76) in 245. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne
21.	julija 1977 sprejela
ODLOK
O GRADITVI IN VZDRŽEVANJU ZAKLONIŠČ NA OBMOČJU OBČINE PIRAN
1.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za zaščito prebivalstva pred zračnimi ter drugimi napadi in vojnimi učinki morajo občani, organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti ter organi družbenopolitičnih skupnosti na območju občine Piran graditi in vzdrževati zaklonišča ter druge za te namene primerne objekte in prostore v skladu z zakonskimi in podzakonskim predpisi in s tem odlokom.
2.	člen
Zaklonišča so gradbeni objekti v zgradbah ali izven njih, ki morajo po svoji konstrukciji, funkcionalnosti in opremljenosti zagotavljati predpisano zaščito pred vojnimi učinki.
Drugi primerni objekti in prostori v smislu 1. člena tega odloka so: razni komunalni in naravni objekti ter kletni prostori in rovna zaklonišča, ki se prilagodijo in gradijo ob neposredni vojni nevarnosti.
3.	člen
Zaklonišča se gradi v mestih in naseljih v skladu z načrtom graditve zaklonišč.
Načrt graditve zaklonišč sprejme OS na predlog sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in občinskega štaba za civilno zaščito.
Rok za izdelavo načrta gradnje zaklonišč je dve leti po uveljavitvi tega odloka.
Dokler načrt graditve zaklonišč ni sprejet, se gradi zaklonišča v mestih in naseljih, ki jih s posebnim sklepom določi svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na predlog občinskega štaba za civilno zaščito.
140
URADNE OBJAVE"
Svet lahko sklene, da se mora zaklonišča graditi tudi v objektih, ki so pomembni za ljudsko obrambo, čeprav so izven mest, oziroma naselij iz prvega odstavka tega člena.
4.	člen
Zaklonišča vseh vrst morajo biti zgrajena v skladu s predpisi in tehničnimi normativi za graditev zaklonišč.
Upravne zadeve v zvezi z graditvijo in vzdrževanjem zaklonišč, kakor tud! za adaptacijo drugih v te namene primernih objektov in prostorov, razen zadev, ki jih v svoji pristojnosti opravlja za urbanistične in gradbene zadeve pristojni organ, vodi upravni organ, pristojen za ljudsko obrambo, ki vodi o tem tudi ustrezne evidence.
5.	člen
Organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti so dolžne izvršiti popis in urediti evidenco obstoječih zaklonišč in drugih primernih objektov in prostorov za zaklanjanje ter dostaviti podatke upravnemu organu, pristojnemu za ljudsko obrambo, najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka.
!!. GRADNJA ZAKLONIŠČ
6.	člen
Zaklonišča sc, kjer je to mogoče, gradi kot dvonamenske objekte: za zaščito prebivalstva pred vojnimi učinki in z možnostjo uporabe objekta v miru za namene in pod pogoji, ki jih določajo zakonski predpisi in ta odlok.
7.	člen
Hišna zaklonišča, zaklonišča za stavbne bloke in zaklonišča za organizacije združenega dela ali druge organizacije in skupnosti, morajo graditi, oziroma urediti investitorji oziroma lastniki zgradb; za vzdrževanje pa skrbijo lastniki ali organizacije, ki upravljajo s temi zgradbami.
Javna zaklonišča gradi in vzdržuje občina kot samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov.
Z
S.	člen
Pri stanovanjski izgradnji za ljudsko obrambo lahko izjemoma dovoli graditev skupnega zaklonišča za več stanovanjskih objektov pod pogojem, da ni število stanovalcev v posameznih objektih večje kot 50.
9.	člen
Zaradi izvršitve obveznosti po tem odloku si mora investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja za novogradnjo oziroma adaptacijo pridobiti soglasje upravnega organa, pristojnega za ljudsko obrambo, ki !/da soglasje po pregledu tehnične dokumentacije.
Pregled tehnične dokumentacije za graditev zaklonišč lahko opravlja član občinskega štaba za civilno zaščito, odgovoren za zaklonišča, ali orgam/acija združenega dela ali oseba, ki jo pooblasti upravni organ, pristojen za ljudsko obrambo.
Pred tzdajo soglasja je zlasti ugotoviti ali so vrsta, zmogljivost in odpornost zaklonišča v skladu s predpisi in tehničnimi normativi o graditvi zaklonišč.
V kolikor tehnična dokumentacija ni v skladu s predpisi in tehničnimi normativi, odredi upravni organ, pristojen za ljudsko obrambo investitorju, da tehnično dokumentacijo ustrezno dopolni, sicer pa z odločbo zavrne izdajo soglasja.
Nadzorstvo nad graditvijo zaklonišč izvajajo organi gradbene in drugih inšpekcij.
10.	člen
Upravni organ za ljudsko obrambo določi, kateri vkopani ali podzemni komunalni in drugi objekti, ki se jih gradi so primerni za javna zaklonišča, in jih morajo investitorji prilagoditi za zaklanjanje prebivalstva.
Obstoječe komunalne tn druge objekte, ki so primerni za javna za-
29. juti ja 1977 -^
klonišča pa morajo investitorji dopolniti z zaščitnimi elementi in jih prilagoditi za zaščito prebivalstva v skladu z odločbo, ki jo izda upravi organ, pristojen za ljudsko obrambo.
11.	člen
Uporabniki in lastniki obstoječih komunalnih in drugih objektov in prostorov morajo dovoliti adaptacije !e-teh za zaklonišča.
Dodatni stroški, nastali zaradi prilagoditve ali povečave objekta za zaščito, gredo v breme posebnega računa za gradnjo zaklonišč
12.	člen
Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito lahko za graditev in opremljanje javnih zaklonišč pooblasti določeno organizacijo združenega dela.
H!. VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE ZAKLONIŠČ
13.	člen
Zaklonišča je treba redno vzdrževati v upravnem stanju za zaščito prebivalstva pred vojnimi učinki.
Javna zaklonišča vzdržuje družbenopolitična skupnost.
Zaklonišča organizacij združenega dela in drugih organizacij in skupnosti vzdržujejo te organizacije.
Hišna in blokovna zaklonišča vzdržujejo lastniki stavb ali upravljalci' stanovanjskih objektov na podlagi odloka o investicijskem in tehničnem vzdrževanju skupnih prostorov.
Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo v enakem razmerju, kot velja za investicijsko in tehnično vzdrževanje objektov.
Navodilo za vzdrževanje in uporabo zaklonišča je sestavni de! investicijsko tehnične dokumentacije in ga izdela projektant objekta v soglasju z upravnim organom, pristojnim za ljudsko obrambo. En izvod tega navodila mora biti na ustreznem mestu v zaklonišču.
Vzdrževanje in red v zakloniščih določi s svojim navodilom svet za LOYDS.
14.	člen
Z javnimi zaklonišči upravlja organizacija, ki jo za upravljanje ustanovi ali poblasti občinska skupščina.
Z zaklonišči v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih upravljajo samoupravni organi le-teh.
Z zaklonišči v objektih družbene lastnine in v zgradbah, v katerih so stanovanja z mešanimi lastništvi, upravlja organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi in poslovnimi objekti v družbeni lastnini.
Organizacija, ki upravlja z zgradbo, ne sme spremeniti osnovnega namena zakloniščnega prostora.
V kolikor svet za LOYDS ugotovi, da zaklonišča niso namensko vzdrževana, naroči pooblaščeni organizaciji, da zaklonišče usposobil osnovno namembnost na stroške lastnika ali upravljalca zgradbe.
IY. FINANGIRANJE ZAKLONIŠČ
15.	člen
Investitorji novih stanovanjskih in poslovnih zgradb, ki so bili opros čeni graditve zaklonišč morajo plačati prispevek za graditev in vzdrže vanje zaklonišč (v nadaljnjem besedilu: prispevek za zaklonišča)' šini 2% od skupne vrednosti gradbenega dela objekta, in sicer pr^ izdajo gradbenega dovoljenja.
Za vrednost gradbenega dela objekta je šteti predvidene strošk gradnje z obrtniškimi in instalacijskimi deli brez opreme in pohtštva brez stroškov za pripravo gradbenega zemljišča v letu izdaje gra nega dovoljenja.
Upravni organ, pristojen za ljudsko obrambo, ki oprosti investitor]
29. ju!ija 1977 — Št. 10
»URADNE OBJAVE«
!41
gradnje zaklonišča, izda odločbo v kateri določi po 1. odstavku tega člena, višino prispevka za zaklonišča.
16.	člen
Organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi objekti ter stanovanjskimi in poslovnimi prostori kot posameznimi deli zgradb v družbeni lastnini plačujejo vsak mesec prispevek za zaklonišča v višini 2% od skupne stanarine, oziroma najemnine.
Imetniki pravice uporabe poslovnih objektov in poslovnih prostorov ter drugih zgradb in prostorov v družbeni lastnini, s katerimi sami upravljajo (ne plačujejo zakupnine — stanarine), plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,03 % od nabavne vrednosti, oziroma osnove za obračun amortizacije enkrat letno do tridesetega junija za tekoče leto.
Občani, lastniki poslovnih, stanovanjskih, počitniških in drugih zgradb, oziroma prostorov kot posameznih delov zgradb, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,03 % vrednosti stavbe oziroma prostora v roku, ki je določen za plačilo davka od stavb.
Odločbo o tem izda pristojna davčna uprava, ki dostavi en izvod odločbe tudi upravnemu organu, pristojnemu za ljudsko obrambo SOS Koper.
Prispevek se ne plačuje, če je bil plačan prispevek iz 15. člena tega odloka, ali če je bilo v objektu zgrajeno in opremljeno zaklonišče.
17.	člen
Za gradnjo, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč ustanovi SO posebni račun za izgradnjo zaklonišč. Za zbiranje sredstev je pristojna davčna uprava. Glede odmere, pobiranja in izterjave prispevka veljajo predpisi, ki veljajo za pobiranje in izterjavo davkov občanov.
Prispevki za zaklonišča iz 16. in 17. člena tega odloka, se plačujejo na poseben račun občine Piran št. ..., ki se glasi...
18.	člen
Graditev, adaptacije, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč se financira iz sredstev posebnega računa, na katerega se plačujejo prispevki za zaklonišča in iz sredstev občinskega proračuna.
Graditev , adaptacije, vzdrževanje in opremljanje drugih zaklonišč financirajo investitorji, oziroma lastniki.
19.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi in poslovnimi objekti v družbeni lastnini in organ, ki je pooblaščen za uporabo namenskih sredstev, se lahko s pogodbo dogovorita, da organizacija obdrži de! najemnine iz 1. odstavka 16. člena, za tekoče vzdrževanje zaklonišč in za prilagoditev kletnih in drugih prostorov za zaklonišča.
V. UPORABLJANJE ZAKLONIŠČ V MIRU
20.	člen
Javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela in drugih organizacij ter hišna zaklonišča, je mogoče dajati v uporabljanje za mirnodobne namene pod pogoji iz 167. člena zakona o ljudski obrambi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 23-76) in ob naslednjih pogojih:
—	da se ne uporablja prostore, ki so namenjeni za skladiščenje opreme zaklonišča in prostori s filtroventilacijskimi napravami ter
—	da se v zakloniščnih prostorih ne skladišči eksplozivne, strupene in vnetljive snovi.
21.	člen
Pogodbo o oddaji zaklonišča v najem, sklene upravljalec zaklonišča iz 14. člena tega odloka v soglasju z upravnim organom, pristojnim za ljudsko obrambo.
Pogodba o uporabljanju zaklonišča za mirnodobne namene mora vsebovati: namen in čas uporabljanja zaklonišča, višino najemnine, obseg in vrsto preureditve, vzdrževanje, prekinitev pogodbene oh\ez "osti, ureditev zaklonišča po izteku pogodbe, čas za izpraznitev ptosto
rov in stanje ob oddaji zaklonišča v najem.
Zapisnik o stanju objekta, instalacij, opreme in naprav ter ureditve zaklonišča ob izročitvi v uporabljanje, je sestavni de! pogodbe.
22.	člen
V primeru neposredne vojne nevarnosti ali ob uvedbi ukrepov pripravnosti, oziroma ob razglasitvi vojnega stanja, pogodba, o uporabljanju zaklonišča preneha veljati ne glede na pogodbeni rok. Oškodovana stranka, v takih primerih, nima pravice zahtevati odškodnine.
Pogodbo je mogoče enostransko odpovedati tudi pred iztekom pogodbenega roka, če najemnik uporablja zaklonišče v nasprotju s pogodbenimi določili. Povračilo škode in stroške vzpostavitve zaklonišča v prejšnje stanje mora povrniti najemnik.
23.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi in poslovnimi objekti daje zaklonišča v uporabljanje predvsem stanovalcem in najemnikom stanovanjskih in poslovnih prostorov v njih.
24.	člen
Dohodki, dobljeni z oddajo zaklonišč v najem, se vodijo posebej. 30% sredstev od najemnine iz 23. člena se odvaja na poseben račun občine, na katerega se stekajo prispevki za zaklonišča. Ostalih 70 %' pa na račun upravljalcev zaklonišč.
VH. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25.	člen
Že sprejeti urbanistični, zazidalni in asanacijski načrti, ki še niso uresničeni, ter zanje še niso izdana gradbena dovoljenja sc morajo dopolniti z načrti graditve zaklonišč v roku dveh let po sprejetju tega odloka.
Do sprejetja načrtov graditve zaklonišč po prvem odstavku tega člena se lahko izdajajo lokacijska in gradbena dovoljenja s soglasjem upravnega organa, pristojnega za ljudsko obrambo.
Pri izdelavi vseh urbanističnih zazidalnih in asanacijskih načrtih ter načrtih prenove je potrebno izdelati načrte graditve zaklonišč kot sestavni det te urbanistične dokumentacije, po uveljavitvi tega odloka.
Ker se v smislu določb 3. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-67) morajo načrti usklajevati vsakih 5 let, se
obveznost iz tretjega odstavka tega člena nanaša tudi na vsa usklajevanja urbanističnih dokumentov.
26.	člen
Če je bilo izdano gradbeno dovoljenje pred dnevom uveljavitve tega odloka, je investitor gradbenega objekta dolžan plačati prispevek za graditev zaklonišč pred izdajo uporabnega dovoljenja.
Če uporabnega dovoljenja ne zahteva, plača prispevek po vselitvi v roku, ki ga določi upravni organ, pristojen za ljudsko obrambo.
27.	člen
Za nespoštovanje tega odloka se ustrezno uporabljajo kazenske določbe zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22-74, Uradni list SRS, št. 23-76).
28.	člen
Navodilo za izvajanje tega odloka izda svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
29.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 8-2/77
Piran, 21. julija 1977
M2
»URADNE OBJAVE«
29. julija 1977 — $,
)0
Predsednik	Št- 34-8/77
IVAN BAŽEC, t. r.	Piran, 2). jutija 1977
^redsedni),
'VAN BAŽEC. ] ,
Predsednik zbora združenega de!a VALENTIN MAHNIČ, I. r.
Predsednik zbora krajevnih skupnosti KARLO MARSEL, I. r.
Predsednica družbenopolitičnega zbora DORA JERKIČ, I. r.
Na podtagi 19. in 20. člena zakona olukah (Uradni list SRS, št. 7-77) in 246. č!ena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega de!a in zbora krajevnih skupnosti dne 21. ju-!ija 1977 spreje!a
ODLOK
O DOLOČITVI NAMEMBNOSTI LUKE PORTOROŽ IN O PRENOSU LUKE V UPRAVLJANJE
L člen
Luka v Portorožu se določi kot namenska za pomorsko turistično izletniško dejavnost.
2.	člen
Območje !uke obsega:
—	na kopnem celoten obstoječi pomol;
—	na morju pa površine med kopališčem hotela Riviera in jaynim kopališčem.
Varovalna mreža kopališč označuje sočasno tudi mejo te luke.
3.	člen
Upravljaiec dotoči tarifo za tuške storitve in luške pristojbine v sktadu s predpisi, ki veljajo za komunatne dejavnosti posebnega družbenega pomena.
4.	čten
Upravtjatec je dolžan uporab!jati in vzdrževati tuko v sktadu z njeno namembnostjo, dotočcnimi pogoji in zahtevami varnosti ptovbe ter z njo gospodariti sktadno z dotočiti zakonskih predpisov, tega odtoka in predpisov, ki jih bo izda! upravtjatec sam.
5.	čten
Upravtjatec je dotžan poskrbeti, da bo pri uporabi tuke zagotovtjeno varstvo okotja ter ukrepati zoper tiste, ki onesnažujejo morje ati poškodujejo tuške naprave.
6.	čten
Prenos tuke v upravtjanje se opravi s posebno pogodbo, ki jo skte-neta skupščina občine Piran in ustrezna detovna organizacija v sogtasju s krajevno skupnostjo Portorož.
7.	čten
Ta odtok začne vet jati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Predsednik zbora združenega dela VALENTIN MAHNIČ, ] r
Predsednik zbora krajevnih skupnosti KARLO MARSEL, ).,
OBČIMA SEiAMA
V odtoku o priznanjih in nagradi občine Sežana (Uradne objave,št 7-77) je bita v primerjavi z izvirnikom ugotovtjena napaka, zatosedaje nastednji
POPRAVEK
ODLOKA O PRIZNANJIH IN NAGRADI OBČINE SEŽANA
V prvem odstavku 4. čtena odtoka o priznanjih in nagradi občine Sežana se beseda: »oblastem« nadomesti z besedo: »oblastnima
V odloku o občinskih upravnih organih (Uradne objave, št. 7-77)$ta biti v primerjavi z izvirnikom ugotovljeni napaki, zato se daje nastednji
POPRAVEK
ODLOKA O OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANIH
V odtoku o občinskih upravnih organih se
—	v drugi atinei 11. čtena beseda: »poučuje« nadomesti z besedo: »proučuje«
—	v prvem odstavku 21. čtena se beseda: »predstojnikoma nadomesti z besedo: »predstojnika«.
V odtoku o samoupravljanju detavcev v upravnih organih občtne Sežana (Uradne objave, št. 7-77) so bite v primerjavi z izvirnikom ugotovtjene napake, zato se daje nastednji
POPRAVEK
ODLOKA O SAMOUPRAVLJANJU DELAVCEV V UPRAVNIH ORGANIH OBČINE SEŽANA
V odtoku o samoupravljanju detavcev v upravnih organih obč Sežana se
—	v tretji atinei 7. čtena beseda: »discipline« nadomesti z bese »disciptinske«
—	v 10. č!enu'se beseda: »organi« nadomesti z besedo:
—	v tretjem odstavku 1 L čtena se beseda: »izhodišči« nadome besedo: »statišči«.
). julija 1977 — Št. 10
URADNE OBJAVE«
V odtoku o pogrebnih svečanostih (Uradne objave, št. 7-77) je bita v primerjavi z izvirnikom ugotovtjena napaka, zato se daje nastednji
OBMOČNA VODNA SKUPNOST PRtMORSKE KOPER
POPRAVEK
ODLOKA O POGREBN!H SVEČANOSTIH
V drugem odstavku 3. člena od!oka o pogrebnih svečanostih se beseda: »odreda« nadomesti z besedo: »obreda«.
Na podlagi 12. č!ena zakona o vodah (Uradni !ist, SRS, št. 16-74) in
6.	č!ena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne vodne skupnosti Primorske je skupščina območne vodne skupnosti Primorske na seji zbora uporabnikov voda in na seji zbora delavcev vodnogospodarskih organizacij dne 25. apri!a 1977 sprejela
V	pos!ovniku skupščine občine Sežana (Uradne objave, št. 6-77) so bi!e v primerjavi z izvirnikom ugotovljene napake, zato se daje
POPRAVEK
POSLOVNIKA SKUPŠČINE OBČINE SEŽANA
V	tretjem odstavku 7. člena se za besedo »drugega« doda beseda »delovnega«.
V	drugem odstavku 12. člena se besedi »se je« nadomestita z besedo »seje«.
V	prvi alinei 53. člena se beseda »iz« nadomesti z besedo »in«.
V	prvem odstavku 71. člena se beseda »je« nadomesti z besedo »jo«.
V	drugem odstavku 90. člena se beseda »predsednik« nadomesti z' besedo »predsednika«.
V	drugem odstavku 101. člena se za besedo »Predsednik« doda beseda »lahko«.
V	158. členu se za besedo »skupščine« črtajo besede »SFRJ z občinskimi skupščine«.
V	drugem odstavku 168. člena se za besedo »zaupnice« postavi pika in črta vse nadaljnje besedilo. Doda se tretji odstavek, ki se glasi:
»Če je v zboru sprejeta odločitev, da se začne postopek o vprašanju zaupnice, obvesti predsednik zbora o tem predsednika drugih dveh zborov in predsednika občinske skupščine.«
V	182. členu se beseda »občine« nadomesti z besedo »občin«, beseda »odbor« pa z besedo »zbor«.
V	191. členu se za besedo »enakopravno« dodasta besedi »oziroma samostojno«.
V	drugem odstavku 197. člena se beseda »objavi« nadomesti z besedo »objavo«.
V	prvem odstavku 267. člena se beseda »organizacijo« nadomesti z besedo »organizacijsko«.
STATUÌ
OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI PRIMORSKE 1. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Območna vodna skupnost (v nadaljnjem besedilu: območna vodna skupnost) je ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi vodne skupnosti za vodno območje obalnega morja s pritoki št. 21-21-30-74 z dne 30. 10. 1974, ki so ga sklenili delovni ljudje in občani kot uporabniki vode in vodnogospodarskih storitev ter delavci vodnogospodarskih organizacij kot izvajalci vodnogospodarskih storitev.
2.	člen
Člani območne vodne skupnosti so:
—	delavci, združeni v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter skupnostih, ki opravljajo gospodarsko ali komunalno gospodarsko dejavnost, občani, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost in občani krajevnih skupnosti, vsi kot uporabniki vode in storitev s področja vodnega gospodarstva;
—	delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki opravljajo vodnogospodarske storitve (vodnogospodarske organizacije združenega dela) na območju območne vodne skupnosti, kot izvajalci vodnogospodarskih storitev.
3.	člen
Delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter skupnosti, ki opravljajo gospodarsko ali komunalno gospodarsko dejavnost, občani, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, občani krajevnih skupnosti in delavci vodnogospodarskih organizacij. ki niso člani območne vodne skupnosti, lahko pridobijo status člana s podpisom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi te skupnosti.
Status člana območne vodne skupnosti lahko pridobijo tudi delovni ljudje in občani drugih za vodo zainteresiranih organizacij in skupnosti, ki sprejmejo pravice in obveznosti s podpisom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne vodne skupnosti.
4.	člen
V območni vodni skupnosti člani zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese glede vode in storitev v zvezi z vodo, enakopravno in skupno oblikujejo politiko razvoja vodnega gospodarstva na svojem območju, določajo plane in programe razvoja, združujejo sredstva in določajo namen njihove uporabe ter uresničujejo druge skupne interese s področja voda in vodnogospodarskih storitev.
5.	člen
Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov uporabnikov voda in izvajalcev vodnogospodarskih storitev, lahko člani v okviru območne vodne skupnosti organizirajo občinske vodne skupnosti in interesne enote.
6.	člen
Za uresničevanje skupnih interesov in vodnogospodarskih storitev, usmerjanja in usklajevanja vodnogospodarske politike v SR Sloveniji, solidarnostnega združevanja sredstev za potrebe vodnega gospodarstva Slovenije in uresničevanje nalog vodnega gospodarstva, ki so
144
»URADNE OHJAVE«
29. julija 1977 -št. m
pomembne za SR Slovenijo, so člani. združeni v tej skupnosti skupaj s člani drugih območnih in širših vodnih skupnosti ustanovitelji Zveze vodnih skupnosti Slovenije.
(lani območne vodne skupnosti sodelujejo po svojih delegatih v skupščini in v drugih organih Zveze vodnih skupnosti Slovenije v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Zveze vodnih skupnosti Slovenije in njenim statutom.
7.	člen
(lani območne vodne skupnosti urejajo svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti razen s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi te skupnosti še s tem statutom in z drugimi samoupravnimi sporazumi in splošnimi akti v skladu z določili tega statuta in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne vodne skupnosti.
V kolikor določena vprašanja v tem statutu niso urejena, se neposredno uporabljajo določila samoupravnega sporazuma o ustanovitvi ter drugih samoupravnih splošnih aktov območne vodne skupnosti in veljavnih zakonskih predpisov.
8.	člen
Območna vodna skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu in samoupravnem sporazumu o ustanovitvi te skupnosti.
Območno vodno skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa predsednik izvršilnega odbora.
9.	člen
!me skupnosti je: OBMOČNA VODNA SKUPNOST PR!MOR-SKE KOPER
Sedež skupnosti je: Koper, Konzulska ul. 2.
Skupnost ima svojo štampiljko z besedilom »Območna vodna skupnost Primorske Koper«. Štampiljka je okrogle oblike.
H. DRUŽBENOEKONOMSKA RAZMERJA
10.	člen
Temelj vseh družbenoekonomskih razmerij v območni vodni skupnosti se izraža v skupnem interesu članov skupnosti, da zagotavlja organizirano, trajno in redno zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb po vodi in storitev v zvezi z vodo.
Pri uresničevanju skupin interesov iz prejšnjega odstavka tega člena ima območna vodna skupnost naslednje naloge:
—	določa politiko razvoja vodnega gospodarstva na svojem vodnem območju v skladu z družbenoekonomsko in prostorsko politiko razvoja krajevnih skupnosti, občin in SR Slovenije s tem, da sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne plane urejanja in razvoja vodnega gospodarstva v skladu z izhodišči in smernicami razvoja vodnega gospodarstva Slovenije;
—	skrbi za varnost pred škodljivim delovanjem voda, sprejema ukrepe za obrambo pred poplavami, za vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav, ki so v splošni rabi ter za vzdrževanje naravnih vodotokov, spodbuja in usmerja gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav in podvzema druge ukrepe;
skrbi za ohranitev vodnih količin in zalog voda na svojem območju, daje pobudo in sodeluje pri gradnji zbiralnikov in drugih objektov, ki omogočajo trajnejše zadrževanje voda in bogatenje podtalnic, sodeluje pri odkrivanju novih vodnih virov in gradnji javnih in drugih vod-nooskrbovalnih naprav;
skrbi za varstvo kakovosti voda in vodnih zalog, podvzema ukrepe, ki prispevajo k izboljšan ju čistosti voda ter daje pobude in sodeluje pri gradnji objektov in naprav, ki varujejo vodo pred onesnaževanjem oziroma jo čistijo;
—	združuje sredstva za urejanje vodnega režima, za financiranje dejavnosti območne vodne skupnosti, za opravljanje nalog Zveze vodnih skupnosti Slovenije, za pomoč ..erazvitim območjem, za odpravo škod po poplavah in za druge pomembnejše vodnogospodarske posege;
—	daje vodnogospodarske smernice v skladu z določili 34. č!ena Zakona o vodah in mnenja za izdajo vodnogospodarskih soglasij in vodnogospodarskih dovoljenj;
—	ustanavlja organizacije združenega dela za opravljanje vodnogospodarske dejavnosti na svojem območju;
—	opravlja nadzor nad funkcionalnostjo in stanjem vodnogospodarskih objektov in naprav, ki so v splošni in posebni rabi;
—	sodeluje pri pripravi občinskih predpisov s področja vodnega gospodarstva ter z organi in organizacijami v občinah;
—	opravlja druge zadeve v zvezi z urejanjem vodnega režima na svojem območju v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, tem statutom in drugimi predpisi.
Območna vodna skupnost zagotavlja prioriteto v reševanju zadev vodnega gospodrstva, ki so po zakonu posebnega družbenega pomena
11.	člen
Območna vodna skupnost sodeluje zaradi usklajevanja razvoja vodnega gospodarstva, varovanja vodnega režima in urejanja drugih vodnogospodarskih vprašanj s samoupravnimi organizacijami in interesnimi skupnostmi gospodarstva na svojem vodnem območju, z družbenopolitičnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi in družbenimi organi in organizacijami.
!H. ORGAN! SKUPNOST!
SKUPŠČ!NA SKUPNOST!
12.	člen
Območno vodno skupnost upravlja skupščina.
Skupščino sestavljata dva zbora:
—	zbor uporabnikov voda, ki šteje 3$ delegatov in sicer:
a)	20 delegatov delavcev združenih v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter skupnostih, ki opravljajo gospodarsko ali komunalno gospodarsko dejavnost;
b)	2 delegata občanov, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost;
c)	2 delegata kmetov, združenih v obratih za kooperacijo kmetov;
d)	11 delegatov občanov krajevnih skupnosti.
—	zbor delavcev vodnogospodarskih organizacij, ki šteje 14 delegatov iz vrst delavcev vodnogospodarskih organizacij.
Skupščina lahko sklene, da se število delegatov zbora delavcev vodnogospodarskih organizacij ustrezno poveča, ko so podani pogoji iz 23. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne vodne skupnosti.
!3. člen
Delegate v skupščino delegirajo:
—	delegate zbora uporabnikov voda občinske vodne skupnosti ali občinske konference delegatov uporabnikov voda v razmerju s številom delegatskih mest, plačanega vodnega prispevka in števila občanov na posameznem občinskem območju;
—	delegate zbora delavcev vodnogospodarskih organizacij delegacije vodnogospodarskih organizacij v razmerju s številom delegatskih mest in sredstev za redno vzdrževanje vodnega režima.
Sklep o razdelitvi delegatskih mest po prejšnjem odstavku tega člena sprejme skupščina skupnosti vsako leto posebej ob zaključnem računu
!4. člen
V skupščino je lahko delegiran vsak član delegacije občinske vodne skupnosti oziroma delegat na občinski konferenci delegacij uporabn! kov voda oziroma član delegacije posamezne organizacije združenega dela, ki po 20. členu samoupravnega sporazuma delegira delegate skupščino neposredno.
Ne glede na prejšnji odstavek tega člena, ne more biti delegiran skupščino delegat, ki je član odbora za samoupravni nadzor.
29. julija 1977 — Št. 10
»URADNE OBJAVE«
145
15.	den
Konference detegacij za deiegiran je deiegatov v skupščino po občin-skih območjih skticuje predsednik skupščine, ki tudi prediaga dnevni red.
Sejo deiegacije vodi izvoijeni predsednik iz vrst čianov detegacij, sejo konference detegacij po občinskih območjih pa detovni predsednik, ki ga izvotijo navzoči detegati izmed sebe z javnim gtasovanjem.
16.	č!en
Skupščina de!a na sejah.
Seje skupščine skhcuje predsednik skupščine, ki tudi prediaga dnevni red, predseduje sejam in podpisuje akte, ki jih sprejema skupščina.
Predsednik mofa sklicati sejo tudi na predlog enega od obeh zborov, tretjine delegatov obeh zborov ali izvršilnega odbora skupščine.
ODLOČANJE V SKUPŠČINI
17.	člen
Skupščina lahko sprejme odločitve, če je navzočih v vsakem zboru več kot polovica delegatov.
Odločitev zbora je veljavna, če za predlog glasuje večina navzočih delegatov, če s tem statutom ali poslovnikom skupščine ni drugače določeno.
18.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah obeh zborov. O vseh vprašanjih, o katerih odločata oba zbora, mora biti odločitev sprejeta v enakem besedilu.
Če odločitev ni sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih skupščine, se izvede usklajevalni postopek med zboroma. Če tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje, se uvede izreden postopek, kot je predpisan v 28. členu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne vodne skupnosti in po postopku, ki ga določa poslovnik skupščine.
19.	člen
Skupščina območne vodne skupnosti:
— na sejah obeh zborov z ločenim glasovanjem:
1.	sprejema družbene dogovore, samoupravne sporazume, statut in druge splošne akte;
2.	sprejema srednjeročni načrt razvoja vodnega gospodarstva in predlog dolgoročnega načrta razvoja vodnega gospodarstva;
3.	sprejema letni program dela, finančni načrt in zaključni račun skupnosti;
4.	odloča o vprašanjih v zvezi z organizacijo vodnega gospodarstva in vodnogospodarskih dejavnosti;
5.	daje soglasje k statutom o ustanovitvi občinskih vodnih skupnosti in k statutom o organiziranju interesnih enot;
. 6. odloča o združevanju svojih sredstev s sredstvi drugih skupnosti, zlasti za solidarnostno uresničevanje skupno dogovorjenih nalog;
7.	določa splošne pogoje za udeležbo in kreditiranje investicij za gradnjo objektov vodnega gospodarstva, čiščenja vode in vodooskrbe;
8.	določa splošne pogoje za oddajanje del, ki se financirajo iz sredstev skupnosti;
9.	sklepa o ustanovitvi vodnogospodarskih organizacij združenega dela za potrebe vodnogospodarskih dejavnosti;
10.	daje pobude za usklajeno in usmerjeno delo vseh dejavnikov na Področju vodnega gospodarstva;
11 določa organizacijsko strukturo strokovne službe in potrjuje
sistemizacijo delovnih mest;
12.	sklepa o najemu dolgoročnih posojil za gradnjo objektov vod-"ega gospodarstva;
13.	voli predsednika skupščine in njegovega namestnika;
14 voli predsednika izvršilnega odbora, namestnika predsednika in
^ane izvršilnega odbora skupščine;
15.	voli predsednika, namestnika predsednika in člane samoupravnega razsodišča;
16.	voli delegacijo za druge samoupravne skupnosti;
17.	voli druge organe skupščine;
18.	imenuje tajnika skupnosti;
19.	odloča o drugih zadevah, ki spadajo v pristojnost skupščine; — na seji posameznega zbora:
20.	voli delegacijo za skupščino Zveze vodnih skupnosti Slovenije;
21.	voli predsednika zbora in njegovega namestnika.
20.	člen
Skupščina ima predsednika skupščine, predsednike zborov in njihove namestnike.
Predsednika skupščine, predsednike zborov in njihove namestnike izvoli skupščina za dobo 4 let, vendar so lahko razrešeni tudi pred potekom te dobe.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV
21.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, ravnajo delegati v skladu s smernicami ip'temeljnimi stališči delegacij oziroma konference delegacij, ki so jih delegirale in v skladu s cilji in nalogami, postavljenimi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi območne vodne skupnosti in tem statutom, vendar so pri glasovanju samostojni.
Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu v njej obveščati delegacijo oziroma konferenco delegacij, ki ga je delegirala in ji je odgovoren za svoje delo.
ORGAN! SKUPŠČINE L Izvršilni odbor
22.	člen
Izvršilni odbor opravlja izvršilne zadeve in sicer:
—	obravnava vsa vprašanja iz delovnega področja skupščine, spremlja stanje in pojave na tem področju in oblikuje predloge splošnih aktov, sklepov, stališč, priporočil in drugih aktov, ki jih sprejema skupščina;
—	skrbi za izvajanje samoupravnih aktov in odločitdv skupščine;
—	sprejma odločitve v zadevah, v katerih je s splošnim aktom ali po njihovi naravi za to pooblaščen;
—	daje smernice za delo strokovne službe in spremlja njeno delo;
—	odloča o sklepanju pogodb za izvajanje programa del v okviru finančnega načrta območne vodne skupnosti;
—	opravlja druge zadeve, ki jih določa statut ali drugi splošni akti skupščine ali ga zanje pooblasti skupščina.
23.	člen
Izvršilni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini.
Izvršilni odbor je dolžan poročati o svojem delu na vsakem zasedanju skupščine.
Kadar obravnava vprašanje, o katerem je že zavzel določeno stališče kak odbor ali komisija, je izvršilni odbor dolžan obravnavati tudi to stališče.
24.	člen
Izvršilni odbor ima predsednika, namestnika, predsednika in 5 članov, ki jih vodi in odpokliče skupščina izmed delegatov in drugih za vodno gospodarstvo zavzetih družbenopolitičnih delavcev in strokovnjakov, vendar tako, da so v njem zastopana vsa občinska območja.
Izvršilni odbor je izvoljen za dobo 4 leta. Če pred potekom te dobe kolektivno odstopi ali če mu skupščina izglasuje nezaupnico, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega izvršilnega odbora.
146
»URADNE OBJAVE«
29. juiijal977 — ^ ^
Predsedniku, namestniku predsednika in posameznim etanom izvr-šitnega odbora preneha funkcija, če skupščina sprejme njegov odstop a!i če ga razreši.
Nihče ne more biti izvoljen v izvršilni odbor zaporedoma več kot dve mandatni dobi.
25.	člen
Izvršilni odbor odloča na sejah z večino glasov vseh članov.
Za proučevanje posameznih področij dela in nalog ter za pripravo gradiva in predlogov s teh področij imenuje izvršilni odbor stalne in občasne komisije. Komisije so za svoje delo odgovorne izvršilnemu odboru.
Predsednik izvršilnega odbora sklicuje seje izvršilnega odbora, predlaga dnevni red, predseduje sejam izvršilnega odbora in podpisuje akte, ki jh je sprejel izvršilni odbor.
Na sejah izvršilnega odbora sodeluje tudi tajnik skupnosti.
2. Samoupravno razsodišče
26.	člen
Sporna razmerja v zvezi z izvajanjem samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne vodne skupnosti in drugih samoupravnih sporazumov oziroma splošnih aktov, družbenoekonomskih odnosov med skupnostjo in člani in pogodb med skupnostjo in izvajalci vodnogospodarskih storitev rešuje samoupravno razsodišče.
Samoupravno razsodišče ima predsednika, namestnika predsednika in 5 članov, ki jih voli skupščina območne vodne skupnosti za dobo 4 let in dva člana, ki jih za vsak primer posebej imenuje prizadeta stranka.
Odločitve sprejema razsodišče z večino glasov. Odločitev razsodišča je za stranke obvezna.
Način dela samoupravnega razsodišča se določi s poslovnikom, ki ga sprejme skupščina območne vodne skupnosti.
ODBOR ZA SAMOUPRAVNO KONTROLO
27.	člen
Nadzor nad izvajanjem politike, nad uveljavljanjem pravic in obveznosti članov, nad uporabo sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti in njene strokovne službe opravlja odbor za samoupravno kontrolo.
V odboru je 7 delegatskih mest.
Delegate v odbor za samoupravno kontrolo delegirajo:
—	občinske konference delegacij po enega delegata;
—	delegacije vodnogospodarskih organizacij po enega delegata.
Delegati v odboru za samoupravno kontrolo se delegirajo za dobo 4
let.
Delegacija ali konferenca delegacij lahko odpokliče delegata tudi pred pretekom 4 let in na njegovo mesto delegira drugega delegata.
Nihče ne more biti delegiran v odbor dve mandatni dobi zaporedoma.
28.	člen
Delegati v odboru za samoupravno kontrolo izvolijo izmed sebe predsednika in njegovega namestnika.
Predsednik sklicuje in vodi seje odbora. Sejo je dolžan sklicati tudi če to zahtevajo:
—	najmanj trije delegati v odboru,
—	skupščina skupnosti ali izvršilni odbor;
—	vsak član skupnosti.
29.	člen
S svojimi ugotovitvami, stališči in predlogi odbor za samoupravno kontrolo seznanja:
—	skupščino območne vodne skupnosti;
—	organ oziroma organizacijo, ki je zahtevala sklicanje seje oziroma predlaga! obravnavanje določenega vprašanja;
—	člane območne vodne skupnosti.
30.	člen
Organi in strokovna služba območne vodne,skupnosti so dolžni odboru dajati podatke za uspešno opravljanje njegove funkcije.
Odbor je upravičen zahtevati od organov in strokovne službe katerekoli podatke, ki so mu potrebni pri njegovem delu.
Kontrolo opravi sam, lahko pa za posamezna dela pooblasti strokovne organizacije ali druge strokovnjake.
DELOVNA TELESA SKUPŠČINE
31.	člen
Skupščina izvoli na vsaki seji iz vrst navzočih delegatov tričlansko komisijo za verifikacijo pooblasti! delegatov.
Verifikacijska komisija ugotovi, če je navzočih dovolj delegatov, da skupščina lahko sprejema odločitve.
32.	člen
Skupščina ima lahko stalna in občasna delovna telesa kot metodo dela za obravnavanje določenih vprašanj in pripravo stališč.
Predsednika in člane delovnih teles imenuje skupščina iz vrst članov območne vodne skupnosti.
33.	člen
Delegacija območne vodne skupnosti za delegiranje delegatov v skupščino zveze vodnih skupnosti Slovenije in v skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti šteje 15 članov in sicer: 10 članov zbora uporabnikov voda in 5 članov zbora delavcev vodnogospodarskih organizacij.
Delegacija izvoli na prvi seji vodjo delegacije in njegovega namestnika.
Določbe o pravicah in dolžnostih delegatov iz 2 L člena tega statuta veljajo smiselno tudi za delegacijo in delegate iz prvega odstavka tega člena.
TEMELJNE SKUPNOSTI IN INTERESNE ENOTE
34.	Ren
Temeljne vodne skupnosti ali občinske vodne skupnosti (40. člen sporazuma) in interesne enote (42. člen sporazuma) se lahko organizirajo predvsem za uresničevanje nalog vodnega gospodarstva ožjega območja oziroma za uresničevanje skupnih interesov ožje vodnogospodarske dejavnosti, če so izpolnjeni pogoji iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne vodne skupnosti.
Pobudo za ustanovitev temeljne ali občinske vodne skupnosti oziroma interesne enote podajo člani območne vodne skupnosti preko svojih delegatov na konferenci delegacij posameznega občinskega območja ali neposredno v skupščini območne vodne skupnosti in J6 sprejeta, če se zanjo izreče najmanj polovica članov območne vodne skupnosti iz območja, za katero naj se temeljna skupnost ali interesna enota organizira.
35.	člen-
Priprave za ustanovitev temeljne ali občinske vodne skupnost! oz! roma interesne enote vodi iniciativni odbor, ki ga imenuje izvrši!"' odbor območne vodne skupnosti.
Temeljna ali občinska vodna skupnost oziroma interesna enota se ustanovi s statutom, ki ga sprejme večina delegatov — članov obmoc" vodne skupnosti iz prizadetega območja, potrdi pa skupščina obmoc" vodne skupnosti.
36.	člen	^
Temeljna ali občinska vodna skupnost oziroma interesna enota
pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki so o čene z njenim statutom.
29. julija 1977 — Št. 10
»URADNE OBJAVE«
147
VODNOGOSPODARSKE ORGANIZACIJE
37.	č!en
Vodnogospodarske organizacije iz 44. in 45. č!ena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne vodne skupnosti so dolžne s svojo organizacijo in poslovanjem zagotoviti predvsem tiste dejavnosti, ki izhajajo iz sprejetih planov in programov območne vodne skupnosti.
Pogodbe za opravljanje storitev iz 47. člena samoupravnega sporazuma sklepa izvršilni odbor območne vodne skupnosti, ki je tudi neposredno odgovoren skupščini za izvajanje sprejetih planov in programov območne vodne skupnosti.
IV. POSLOVANJE SKUPNOSTI
38.	člen
Poslovanje območne vodne skupnosti urejajo veljavni predpisi ter na podlagi veljavnih predpisov in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne vodne skupnosti sprejeti splošni samoupravni akti. plani in programi ter odločitve, ki jih skladno s tem statutom sprejmejo skupščina in drugi organi območne vodne skupnosti.
1. Samoupravni akti
39.	člen
S samoupravnimi akti območne vodne skupnosti se urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti članov skupnosti in organov skupnosti v medsebojnih razmerjih in v razmerjih skupnosti do drugih družbenih dejavnikov.
Samoupravni splošni akti skupnosti so:
—	statut območne vodne skupnosti
—	poslovnik skupščine
—	plani in programi skupnosti
—	samoupravni sporazumi in družbeni dogovori
—	drugi splošni akti skupnosti
Postopek sprejemanja splošnih aktov ureja poslovnik skupščine.
Samoupravni splošni akti, sprejeti v skupščini skupnosti, začno veljati osmi dan po objavi.
2.	Planiranje
40.	člen
Temeljni cilj planiranja (11. člen sporazuma) je organizirano, trajno in rednozadovoljevanje osebnih in skupnih potreb po vodi in opravljanje vodnogospodarskih storitev za urejanje in razvoj vodnega gospodarstva v skladu s potrebami in možnostmi, ki izhajajo iz družbenih planov in smernic o družbenoekonomskem razvoju 8R §Jovenije.
4L člen
Srednjeročni plan razvoja vodnega gospodarstva sprejme skupščina območne vodne skupnosti na podlagi samoupravnega sporazuma o osnovah plana, ki ga sklenejo člani območne vodne skupnosti.
Letni načrt sprejme skupščina območne vodne skupnosti in vsebuje podroben program del in finančni načrt sredstev ter njihovo delitev po
namenih.
3.	Finaciranje
42.	člen
Sredstva za financiranje vodnogospodarske dejavnosti območne vodne skupnosti zagotavljajo člani območne vodne skupnosti in drugi Plačniki vodnega prispevka iz 22. člena Zakona o vodah s samouprav-""" sporazumom.
Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka tega člena sklenejo
3"i območne vodne skupnosti praviloma za obdobje srednjeročnega Plana.
43.	člen
V skladu z družbenimi plani in resolucijami o družbenoekonomskem razvoju SR Slovenije lahko skupščina območne vodne skupnosti sprejme sklep o revalorizaciji prispevnih stopenj po sklenjenem samoupravnem sporazumu iz 42. člena tega statuta, če se ugotovi počasnejša rast prispevnih stopenj v odnosu na stopnjo rasti družbenega proizvoda v SR Sloveniji.
44.	člen
Za financiranje dodatno dogovorjenih programov območne vodne skupnosti ali posebnih programov temeljnih ali občinskih vodnih skupnosti in interesnih enot, lahko člani območne vodne skupnosti iz* določenega območja dogovorijo dodatni prispevek oziroma drugo obliko združevanja sredstev.
45.	člen
Območna vodna skupnost uporablja sredstva na podlagi sprejetega programa in finančnega načrta. Program in finančni načrt sprejme skupščina območne vodne skupnosti vsako leto posebej, praviloma v mesecu decembru za naslednje leto.
46.	člen
S finančnim načrtom se določi oblikovanje in delitev sredstev v skladu s sprejetim programom območne vodne skupnosti.
Če programa oziroma finančnega načrta ni mogoče sprejeti v roku iz 45. člena tega statuta, sprejme skupščina območne vodne skupnosti sklep o začasnem financiranju do sprejetja finančnega načrta.
47.	člen
Odredbodajalec za upravljanje s sredstvi območne vodne skupnosti je predsednik izvršilnega odbora skupščine območne vodne skupnosti.
48.	člen
Pogoje za sofinanciranje in kreditiranje investicij za gradnjo in rekonstrukcijo vodnogospodarskih objektov za urejanje režima voda, za vodopreskrbo in za preprečevanje onesnaženosti voda določi skupščina območne vodne skupnosti s posebnim pravilnikom.
4.	Javnost dela
49.	člen
Delo območne vodne skupnosti in njenih organov je javno.
Seje skupščine območne vodne skupnosti in njenih organov so odprte in je lahko na njih navzoč vsakdo ob pogojih, ki jih določa poslovnik skupščine.
Javnost se obvešča:
—	preko delegatov v skupščini
—	preko delegatov na konferencah delegacij po občinskih območ-
jih
____ preko posebnih pismenih poroči! članom območne vodne skupnosti
—	preko drugih sredstev javnega obveščanja.
STROKOVNA SLUŽBA
50.	člen
Strokovna, računovodska in druga tehnično administrativna dela iz 48. člena sporazuma, potrebna za izvrševanje nalog organov območne vodne skupnosti opravlja strokovna služba.
Strokovna služba ne more prevzemati pravic, pooblasti! in odgovornosti območne vodne skupnosti in njenih organov.
51.	člen
Strokovna služba zlasti:
—	pripravlja osnutke splošnih in posamičnih aktov in drugo gradivo za delo organov območne vodne skupnosti in njenih delovnih teles:
148
»URADNE OBJAVE«
29. julija 1977 — št. m
<r*
—	spremlja izvrševanje aktov in odločitev organov skupnosti in pripravlja o tem poročila, analize in ocene;
—	pripravlja in organizira seje organov in delovnih teles, izdeluje in hrani zapisnike ter skrbi za objavljanje aktov in informacij, ki jih je skupnost dolžna objavljati za svoje člane in za širšo javnost;
—	vrši pregled in revizijo vseh študij in projektov, ki jih financira skupnost in za katere daje skupnost svoje soglasje;
—	izvaja gradbeni nadzor nad vsemi deli, ki se financirajo iz sredstev skupnosti;
—	pregleduje dokumentacijo in izdaja vodnogospodarske smernice ter mnenja za vodnogospodarska soglasja in dovoljenja;
—	daje organom in delovnim telesom skupnosti obvestila in strokovna mnenja o posameznih vprašanjih iz njihovega delovnega področja;
—	vodi poslovanje s sredstvi skupnosti v skladu s predpisi in samoupravnimi akti.
52.	člen
Strokovna služba se organizira kot samoupravna delovna skupnost.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti uredita delovna skupnost strokovne službe in območna vodna skupnost s samoupravnim sporazumom.
S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka se določijo pravice do sredstev za osebno in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in z družbeno določenimi osnovami in merili za delitev teh sredstev.
Delavci strokovne službe samostojno odločajo o delitvi sredstev za osebno in skupno porabo v skladu z določili samoupravnega sporazu-
ma, samostojno izvršujejo predračun dohodkov in izdatkov strokovne siužbe in urejajo medsebojne pravice deiavcev v združenen detu po veijavnih zakonskih prepisih.
Neposredni nadzor nad deiom strokovne siužbe in nad uporabo sredstev za deio te siužbe opravija izvršiini odbor skupščine območne vodne skupnosti.
53.	člen
Dokler pri območni vodni skupnosti ne bo organizirana strokovna siužba, se opravi jan je naiog strokovne siužbe iz 51. čtena tega statuta dogovorno z zvezo vodnih skupnosti Siovenije poveri deiovni skupnosti strokovnih siužb pri zvezi vodnih skupnosti Siovenije.
Pogodbe za opravijanje naiog strokovne siužbe po prejšnjem odstavku tega čiena, skiepa izvršiini odbor skupščine območne vodne skupnosti v mejah sredstev, ki se v te namene dotočijo z vsakoietnim finančnim načrtom območne vodne skupnosti.
54.	člen
Ta statut začne veijati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Z dnem, ko začne veijati ta statut, preneha veijati začasni statut, ki ga je sprejeia skupščina območne vodne skupnosti Primorske na seji dne 9. januarja 1975.
Št.: 0801-110-40-77
Koper, 25. apriia 1977
Predsedntk skupsetne območne vodne skupnosti Primorske ERNEST COLJA, i. r.