fr pr»«niiwf. | 4*07 PROSVETA UradnUkl ta apravniški pro*t®ri; MIT S. UwwUh An. Otftos of Pabllcatioas MIT South 1awndalo A v* YEAR xxm r^Tar^TL^ Komentaiji iperiteU ** vedi» «v« □tna zbornica j« pred ne-ievi dobila zanimivo poro-►redložila ga je federalna ka komisija na poziv re-,e, sprejete v senatu pred ni meseci, in tiče ae. plač dnikov velikih induatrij-tomercialnih in finančnih »cij v Združenih državah, poročilo, ki je bilo objav-nam je povedalo, da kljub ji depresiji v zadnjih peto — probperitete še ni Yes, bratje, prosperiteta ,je vedno živela in bo ži-iriza ali ne kriza, dokler ¡1 sistem privatnega kapi- i — med predsedniki.ve-orporacij. Prav tako med ii uradniki in direktorji pporacij. eh ni malo. Seznam je Združene države imajo o-et milijonov delodajalcev manj deset odstotkov teh ke korporacije, ki zaslu-tno milijone dolarjev do-Te korporacije sicer jo-a so zelo prizadete. Reve-Isedniki, ki so pred krizo ietrt do pol milijona letne se morajo danes zadovo-. oh, ruto v roke in obri-solze! — s stotisoč dolar-s plače . . . i bili vsi ljudje v Ameri-i težko udarjeni, če bi bili tako prizadeti, bi ne po-obene krize. tor je federalna trgovska ja dognala, je predsednik lem Steel korporacije, i Grace, največji "revež" e. Njegova letna plača z m vred je v letu 1929 zna-1,623,763, v letu 1982 je na $180,000. Priznati je ia je to strahovita reduk-ndar upamo, da se gospod nekako preživlja in mu nt tati v krušni liniji >.. imeti je treba, da so to le plače; dividende in drugi i so posebej. Zanimivo je , da brez malega vsi pred. i velikih korporacij preje-•oleg letne plače tudi "boli nagrado; v mnogih pri-je bonus večji ko plača. Iji korporacij vneto zago-) bonus, češ, da je to u ;no plačilo, ki je "prizna-*kutivom za njihove spoti in pobuda za porablja-daljnjih sposobnosti", ugimi besedami se to pra vna privatna iniciativa in ta zmožnost je le tedaj ini-in zmožnost, če je dobro zana in podkupljena italisti pravijo, da svoje ne plače in bonuse zaslugo in s čim jih zaslužiti je uganka. Za vse svoje Tiajo nameščene strokovni ne prejemajo milijonih plač; drugega dela nikakor da podpišejo svoje jerkoli je treba. Vsekakor I predsedniki izjeme, ki sa "jejo kakšne probleme, to. *» izjeme. Večina najame t*, da rešujejo vsa vpra-namento njih. je, da predsedniki indu-:«n in drugih korporacij n«J<> kraljevske plače le te*a. ker «o predsedniki IMniki pa so zaradi tega ' "¡«"d «»nimi, ki posedujejo delnic korporacije, torej ¡;ni lastniki. Ix tega, iz kapitala, izvira "spo-Kt. «-knekutivov. r» kapitalistična dogma je, u kapital, imaš sposobno-"zaslutil" vse, kar dobU. »'»«t je silno "dragocen" 1 In njegove "zasluge" se ••P» velikosti njegovega ¡».Na kak način je kapi-idobll, to je za kapitalistič-fmatike postranska stvar. dejatvo j«, ki ga dela-♦ *me j> »zabiti. Delavec, ki kapitala, ima pri kapitaii-!o,,ko ^Hnoati,, kolikor GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB Chicago^ III., petek, 2. marca (March 2), 1934. not. Aat at Od. I. 1911, Sth^rtEedlwi Jmm 14, itlt. poitltl provided lw la Subscription 96.00 nackt ie totame porazen Nižja kongresna zbornica ga je zavrgla s veČino 165 glasov. Nasprotniki so argumentirali, da projekt pomeni uvajanje državnega socializma Washlngton, D. C. 1. marca. — Sirokopotezni program ekonomskega planiranja, ki ga propagirajo voditelji novega "dea-la", je včeraj dobil krepko brco v nižji kongresni zbornici, ko je bil načrt, da vlada zgradi in obratuje tovarno pohištva v rudarski naselbini v West Virginiji, poražen z večino 165 glasov. Poraz se smatra za klofuto predsednikovi ženi, ki je sponsorira-la projekt, in administraciji. Ta akcija zbornice, ki je sledita naznanilu, da ima predsednik Roosevelt nov program, ki naj bi nadomestil CWA, se smatra za premišljeno opozicijo proti izvajanju načrtov Roosevelto-ve administracije. Nasprotniki, ki so argumentirali, da načrt vladne tovarne pomeni uvajanje državnega socializma, so z navdušenimi vzkliki pozdravili izid glasovanja. Načrt je določal gradnjo tovarne pohištva v Reedsvillu, W. Va. Izdelovala bi pohištvo za poštne urade in administracija civilnih del je že določila vsoto $526,000 za konstrukcijo tovarne. Akcija nižje zbornice je bila direkten migljaj, da poštni department ne sme porabiti te vsote za gradnjo tovarne. Vlada je nameravala obratovati tovarno v zvezi s projektom malih farm, katere bi obdelovale rudarske družine, zaeno pa bi rudarjem bila dana prilika do delne zaposlitve v tovarni. Z odklonitvijo načrta je nižja zbornica pokazala, da se ne strinja s senatom, ki je nedavno odobril ta načrt s 34 proti 29 glasovom. Poraz v zbornici je bil popolen, kajti proti načrtu je glasovalo 168 članov Roosevel-tove stranke, ,104 republikanci in trije farmar-laboriti. Nov spor med Rusijo in Japonsko Vladi obtožujeta v protestnih notah druga drugo kršenja teri-torijalnik pravic Tokio, 1. marca. — Sovjetska Rusija in Japonska sta včeraj poslali ostre protestne note druga drugi, ki se tičeta poletov vojnih letal nad sovjetskim in japonskim ozemljem. Japonska vlada pravi v svojem protestu, da so sovjetska letala pred kratkim obisliala Mandžurijo in Korejo, dočim sovjetska vlada naglaša, da so japonska vojna letala kršila njene teritorijalne pravice, ko so letela nad mestoma PograniČna-ja in Iman. Sovjeti v svoji noti poudarjajo, da so japonske ob-dolžitve neutemeljene. Vzlic ostremu besedilu protestnih not, so reprezentanti japonske vlade skušali prepričati ostali svet, da izmenjava teh not še ne pomeni, da je vojna med Japonsko in Rusijo neizogibna in da izbruhne že to pomlad. Japonska protestna nota tudi omenja, da so sovjetske čete 17. februarja streljale na japonsko vojno letalo in ga uničile v bližini mandžursko-ruske meje, kar pa sovjetska vlada zanika. pedagogi urgi rajo vlabno pomoč šolam Za letos skušajo dobiti 50, za prihodnje leto pa 100 milijonov od zvezne vlade; potreba i je večja Poostritev vorskoga spor« v Nemčiji Skof Mueller zagrozil, da bo odstavil antinacljske pastorja, na njih pozicije pa postavil lajike Zahisva priliko za odgovor DolHass« Civil Liberties unija se obrnila na radlodružbe New York.—Ameriška unija za civilne svobodŠČine se je obrnila na National Broadcasting Co. in Columbia roadcasting sistem, da dovolita Ottonu Bauerju ali dr. Juliusu Deutschu, znana voditelja avstrijskih socialistov, da eden ali drugi odgovori na Dollfussov radiogovor, ki je bil razposlan po Ameriki. "DollfUssov govor pokazuje le eno stran svetovnega boja mod dvems glavnima političnima silama: socializmom In fašizmom. V interesu vseh prizadetih skupin hi predvsem ameri ške radijske publike je, da Bauer ali Deutsch dobi enako priliko za prezentacijo delavske strani po radiu kakor jo je imel Doli fuss za svoj zagovor," pravi Ctvll Liberties unija. Prijatelje svobode govora ur-gira, naj v ta namen pritisnejo na predsednika obeh rndiosiste-mov, National Broadcasting Co., 30 Rockefeller Plaza. N. Y. C., in Columbia Broadcasting Sys tem, 486 Madison Avt., N. Y. C. Berlin, 1, marca. — Državni škof Ivudwig Mueller je v svojem včerajšnjem govoru določil ul-tranacijske smernice za prote-stantovsko cerkev, obenem pa je zagrozil, da bo vse pastorje, ki se upirajo nacijski propagandi, odstavil, na njih mesta pa postavil lajike. Mueller je govoril pred 15,000 "nacijskimi kristjani," ki so mu navdušeno aplavdirali. Ob tej priliki je tudi «prvič javno nagla-sil geslo radikalnih "nacijskih kristjanov," ki je: "Eden narod, ena država, ena cerkev." Svoj govor je zaključil z gore čim vzklikom: "Bog naj nam pomaga, da se to geslo kmalu uresniči!" Skof je dalje rekel, da bo krna ki prišel čas, ko trebovala sleherni cent za podpiranje brezposelnih, med katerimi ima na plačilni listi pri zasilnem delu tudi okrog 15,000 učlteljstva. On Je argumentiral, če je situacija tako resna, naj kongres pomags šolam z direktnimi dovolitvsmi. In situacija Je dovolj resna, kar je razvidno Iz sledečega: 1. 2600 šol je zaprlo vrata pred 1. januarjem, nadaljnjih 20,000 Jih zapre pred 1. aprilom. 2. Šolski budisti so letos 568 milijonov nitji ko leta 1»29. Od 1'JHO je gradnja šolskih poslopij padla 75'//. V nekaterih krajih so tudi v javnih šolah uvedli šolnino in a tem zaprli vrata otrokom najrevnejdlh izmed revnih staršev. Dunaj, 1. marca.—Pol ducata bomb je včeraj eksplodiralo na Dunaju, naciji pa so razobesili svoje zastave v več provinčnih mestih, toda ultimat voditelja avstrijskih nacljev, ki ga Je poslal vladi in kateri je včeraj potekel, ni prinesel posebnih fepre-memb. Theodor Halbicht, izgnani svetovalec avstrijskih nacijev, je v svojem govoru na radiopostaji v Monakovsm 19. februarja lagro-zll obnovitev boja, ako kancelar Dollfuss v teku osmih dni ne sprejme nacljev v svoj kabinet, toda doslej •• še niso pokaiala znamenja o napovedanih bitkah. Obmejno gibanje avstrijskih čet in mobilizacija vojaštva Še vedno vznemirjajo prebivalstvo, dasi vladne avtoritete sagotav-Ijajo ljudstvo, da to ne pomeni ničesar izrednega. Tudi govorice o povratku Habsburžanov povzročajo veliko vzrujanje in napetost med ljudstvom. Knez Starhemberg, vodja fašističnega Heknwehra, je nedavno v svojem govoru izavll, da se mora o vprašanju restavrira-nja habsburške dinastije razpravljati oprezno In previdno. Ta izjava pa nI zadovoljila Češkoslovaško, ki vidi v StaHiem-bergovi agitaciji za preklic zakonov o pregnanstvu Hababuržanov in konfiskaciji njihovega imetja, veliko nevarnost. STEV.—NUMBER 44 doljSeviüko zlato' zopet v oskeiji Odgovorno js baje za stavke v CallforniJI. — Civil Ubertita unija vloši tožbo proti avtorjem Članka RotMVtlt In« mv aro* «■41M — ^ »»LII^MIA L« frmm XI pWI|Hp MVf , < Program predvlduje aproprlad jo 92,000,000,000 za financiranje javnih del In druge pomol ne akcije Odkritja vrilktf« ikasfc-Ia v JuosJaviji Visoki vladni uradniki državno blagajno za MIHIn dvajset milijonov dolarjev Belgrad. 1. marra.—Odkritje ogromnega finančnega škanda Ia. ki sliči notoričnl Stavlskijevi Wa»hlngton, D. C., 1. marca. — Predsednik Roosevelt Je včeraj objavil vladni program, Čl* gar cilj Je ublažitev bede med brezposelnimi in revnimi farmarji. Program vsebuje naslednje točke: 1, Revnim farmarjem bo vlada dala priliko do zasiuftka pri gradnji In popravljanju cest ter drugih projektih, druge forme podpiranja z denarjem iz federalne blagajne pa so ukine. 2. Prebivalcem v malih industrijskih in rudsrskih naselbinah, kjer industrije tskorekoč počivajo, bo vlada dala priliko, da se izselijo v druge kraje, kjer bodo ol>delovall maje farme in dobili delno uposlitev v industrijah. Vlada sodi, da bo • tem pomaga no od ,'IOO^MK) do 500,00^) družinam. it. Prebivalcem velikih mest in predmestij bo ustavljens pod. pora, namesto te pa bodo brezposelni dobili delo pri rsznih reliefnih projektih, katere bodo financirale federalna, državna in krajevne vlade. Predsednik J« dslje nsznsnil, da bo v kratkem vprašal kon- New York. — Za zadnji «tav-kovni val med poljedelskimi delavci v Californijl je odgovorno "rusko zlato", katerega je baj« prejemala American Civil Liberties unija in zalagala s nJim komuniste, levičarske unij« in druge asortirane prekucuhe. To "senzacijo" Je te dni odkril San Francisco Chronicle a pri-občitvijo članka z avtorsko pra« vtco in ga poslal v ponatis tudi New York Timesu. Roger Baldwin, direktor Civil Liberties unije, Je takoj rskel, da je vse skupaj velika laš In naznanil, da unija vloši tožbo proti fabrikantom te lall. "Nekateri vnetji patrlotje Ca-liforhlje so skuhali to kašo, ker bi radi ustvarili nov val proti rdečkarjem. S tem bunkom skušajo pitati ameriško publiko i namenom, da odvrnejo pozornost od glavnega vprašanja: od eksploitaclje delavcev," pravi. Baldwin. "Med drugimi obdollitvami Je tudi ta, da Je Moskva skozi Civil Liberties unijo financirala zadnje poljedelske stavke v Californijl. Ta trditev j« povsem neresnična. Civil Liberties unija nima nobenih stikov s Moskvo niti s komunistično stranko v Združenih državah. "Naši odvetniki so le branili stavkarje ln se borili sa njih pravice v San Joaquin Valley in Imperial Valley. Boj za pravice stavkarjev do organizacije in proti drhslskim nasiljem, kar s« Je godilo v obeh slučajih, ne pomeni podpiranje stavke kot take. Gotovo pa to nima nobenih stikov s komunizmom," je izje-vil Baldwin. Direktorlj Civil Liberties unije je poveril svoje zastopnike In odvetnike v San Franciscu, naj viole tožbo proti avtorjem članka. gres, naj določi nadaljnji dve 3. I>etoM Je v šolah vplaanlh' milijardi dolarjev za financira-nad milijon v«č šolarjev ko leta nje Javnih del. 1980, učiteljev in učiteljic je pa ___ 40,000 manj. Oprnšaparju se zaupajo 4. Nad 200,000 učiteljev zs- |»hlladelphla, — Daal Js Kd-»luži manj ko ns leto, kar WMr(j ct Hudd, pmdssdnlk Budd je minimalna plača v pravilni-, kofttpflRtf*, pfUtUL da m kih za navadne delavce v tovar- \Ht p^ivrgel razsodbi Nat'l. Oom riah. 4A.000 učiteljev zasluži | p|jAnc«. Hoarda v zadevi med manj ko $S00 leino in 40,000 pa ^urom druži* in delavcsv ozl-ima dobiti 40 milijonov na za- romM vladnim delavskim odbo-oatalih plačah. rom, mu tukajšnji unionisti ne _ — . J I V Alsbsmi Je zaprlo šole U zau|«jo. O vprašanju glaaova- sferl v FrsnciJI, Je danes allo u ^^ jn m<.,t. Hllčno nja o uniji Je t« rekel, "naj vito zsmsjslo tU pod nogami, tudj v Večlnl drisvah.' t4.m odk/ijo delavci, brez kak- članov kabineta. j Milijoni bodo zrasli v nepisme- šnega zunanjima umeAavanja.' Preiskava je ugotovila, da Je noaU. če bo šlo tako naprej. V,ur v Jedru ne razlikuje od bila državna blagajna oropana Mj zaostalih državah In okra- njegovega prejšnjega staHiča jih, ponsbno na Jugu. Je bilo šol-, ÄrKÄ T^ir^^ d^nlr v Bosni! Nekateri «***avalri šolske * to Panoje v as J »00 mill- MJdšM Jo. ' tusclje so mnenj s, 4-Wntb«^ doUrJev. Francoski prtml* porazil opozMjo Njegov predlog glede rsrlnske politike dobil veliko vstlno v ' parlamentu • l'srlz, I, marca.—remler Francije, J« včeraj temeljito p<»razll o|*>zlcl-Jo v )NMlan»kl zbornici. Dobil js otilast, ds on »*m dol«iča carinsko politiko z diktatorskimi ukrepi. Njegov predlog Ja bil sprejet s 4M proti lft2 glaso-vom. ttprejeti predlog doloto, da (»lilast določanja carinske politika ostane v prsmlerjsvlh roksh do lfi. decembra. Ihtoro organizirana socislistlčna o|M*kiJa Je prej apravila predlog v nsvar-nosi, ko gs Je poslsls v rešeta-nje poftebncmuiicmiteju. kjer js pričakovala, da umre. To Je premier proprečil, ko Je prisilil po-slsnako zbornico rut ponovno gla-Novanje o pr«v||ogu, kar mu Je prineslo zmago. Apasaka vlada ^adla Madrid. 1. marca.—Vsi člani kabineta premiarja AUJandra l^errvmjza »mi dan«* nefirkskovs-no ftodali ostavko. O reorganlzlranju vini» ae Je aicer govorilo le almičl, ko Je bila objavljata veat, da nameravat* Diego . Martine« Barrloa, minister rKdrsnJih zadev, in Co-mez Lara. finančni mlniater, re-algnirsti. Ker Je bil ksbtnet rs. organiziran šele pred nakaj te-dni, Je nenadni psdec vlad« ia-svsl presenečenj«. PROS?ETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT UNIX> ix LASTNIMA iLoriMU mamonb rovrouo jbdhots im té MM Glasovi iz nasëlbih Zanimive bleibe iz raznih krajev » M M M* - "-V**» "»J M*. 91M M é«ut tata ; ta Ctor« HM. NI» M«. M.7I u^l-l-^ "" for a. Datta* Sut» •»M* «M»?») .«d u N rrT m mumthm tli* H« Cm ««IMM P* A«***»» llffil». vlU mM to m mw« m n* k» m» l'ROHVETÀ •mt-m s«. • IMMI MEMbKK OP TM* K*-UC*ATKP V**** m v «kki»ju. m »rimtr (j«*. •!). S»M), pol« ir.«tn._ B* mm\, 4* Uittalu. fMM»»tu i« P'» vami liât M KU»I. paUkU Domač drobiž Nova organizacija Cleveland. — Tu se je ustanovila nova ¿enaka organizacija z Imenom "Ameriške hčere Slove-nije'\ ki bp sodelovala pri prihodnjem obisku Louisa Adamiča, ko bo meseca aprila imel več predavanj v Clevelandu. Adamič povabljen v Milwaukee Milwaukee.—Federacija društev SNPJ je sklenila povabiti pisatelja Louisa Adamiča na svojo slavnost 30-letnice SNPJ in istočasno praznovanje mednarodnega delavskega praznika Prvega maja akupno z dvema kluboma J&Z. Smrtna nesreča Cleveland. — Joseph Kram-pelj, star 28 let, je bil zadnjo nedeljo najden mrtev na ulici. Nedvomno ga je zadel avtomo-bilist in ga pustil ležati tamkaj. Truplo so odpeljali v mrtvašnico in obvestili starše. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu in izučil se je za livarja. Njegov oče Anton Krampelj je doma iz To-mažina pri Robi, mati pa od Vrhnike. član umrl Hear Creek, Mont. — Po petdnevni bolezni pljučnici je umrl Joe Jerman, star 67 let in doma iz Črnomlja v Beli Krajini. V Ameriki je bil 30 let in zapušča ženo, tri sinove in hčer. Bil Je član SNPJ in JSKJ. Situacija progresivnih rudarjev Auburn, IB.—Cital nem Snojev dopis v 39. številki Proavete z dne 28. feb., v katerem omenja položaj Progresivne rudarska unij« v Iilinoisu. Kot omenja, je dotično poročilo povzel iz New Leader j a, v katerem zadevno pile A. Claessens. Ker ni vse res, kar on piše in da ne bodo rojaki v drugih državah mislili, da je Progressive Miners of America unija že omlatila, moram povedati, da je še vedno trdna in Š3 večja kot prej. Se več, začela se je razširjati tudi v West Vir-giniji. Snoj je mnenja, da Claessens piše resnico. Potem nadaljuje, kako žalostno je, ker moramo lahko več škodovalo ko, koristilo. Kajti vsakdo lahko ve, s kakšnim guvernerjem imamo opraviti. Vsled tega mislim, da poročila kot je Snojev dqpis, več delavski stvari ¿kodi j o loo koristijo. Zato tudi priporočam, kdor ni o stvari na jasnem, ^a i« boljše, da kaj takega ne poroča. Ze lim, da se bi tudi v drugih državah zanimali za Progresivno rudarsko unijo ter ustanavljali njene lokale, kajti voditelji stare unije niso za delavce. Steve Prelec, 385. Lokalni drobiž V Universal, Pa,—Z delom v tej ..........okolici gre še vedno slabo. Ce- priznati, da so taka poročila res- mentarna še vedno počiva in nič nična in da se vidi, da vodje P. M. A. niso imeli resnih namenov v prid rudarjem. Samo za stolčke jim je.—Vsak, kdor pozna naše uradnike, mora priznati, da to ni res. Prepričan Hom,. da so delali najboljše, kar je bilo v njih moči, za korist nove organizacije. Pjfce tudi, koliko prispevkov jo šlo advokatom, rudarji so pa stradali, trpeli in se bojevali. Seveda, advoikate so morali plačati;" Vsakdo lahko ve, da so advokatje potrebovali denarja, Guverner zavrnil prošnjo za mi Uco Nashville, Tenn. — Govcrner McAlister ne mara poslati dr lavne milici* nad stavkarje, za katero je zaprosila liarriman lloslery Co. v Harrimanu. Mi ličnike bi rada dobila za varovanje skebov. Ko je m to prošnjo prišla de-putaclja družbe do njega, se j« governer ponudil za presredo valca v stavki, kar je pa pred sednik kompanije odklonil Družba je napravila «lično tud z vladnim delavskim odborom. ZjipttfdenoMt naaadovnln tudi v Marylandu Baltimore.—Državni delavski department ltoroča, da je bila zaposlenost v Januarju 2.7 uiJtja ko v decembru. Izplačam mezde so znašale 61.4% v pri meri z 1D21M930, kar je 12% Več ko za dedtelo na splošno. Krojači dobili unijo in zvišanj» plač Pawtucket, R. I. — Berry Clothing kompanija je priznala unijo Amslgamated Clothintt Workers, med katerima je bila sklonjena kolektivna |togodba ki določa «višanje mezd za dest mlstotkov. Uniji so se pridružili vsi delavci. Patriotizem profltarjev NVw York. --Organizacija Združenih patriotism h zvez j H«iirla«no jtprejela resolucijo proti odpravi otroškega dels. Njen patriotizem je v izkoriščanju otrok. Vsakdo, ki je za ratif k iic i jo u*ta> nega amundmenta ki to preiNiveduje, Je "nelojalen ameriškim institucijam.** ( ene lete kvišku VV a*h ington.'en* v' trgovin na debelo so v Januarju nara« dva od«totka kot piMklira nov denarne politike vlade, poroč delavki de(t«rtmcnt. se ne ve, kdaj "bo pričela z obra tom. V rovih ae tudi mnogo ne dela, oziroma se v njih malo zasluži. Mnogo delavcev je uposle-nih pri delih pod CWA. Pa tudi tam je že »lat*) in bo menda kmalu konec dela, ker ni denarja. Delajo po 16 ur na teden, tako da je komaj za ikruh. V naselbini imamo tudi aoc. klub, ki precej dobro napreduje kljub vsem poteikočam, ki jih je več ko dovolj. — Oglasila se je teta štorklja in pustila pri rojaku Paulu Kokalu hčerko, ki ¿er je bilo več zaprek, kajti! pa je čez 4 dni umrla. t '" i________________av.i__x_: ----1.: okrajne in državne oblasti so naiti bile nasprotne, našim nasprotnikom pa so šle na roko. Resnica je, da je naša orga nizAčija stavkarje dobro podpirala, in jih še sedaj. Več sem prejel od P. M. A. samo v dveh mesecih ko od Lewisove unije v 20 letih! In pod U. M. W. smo tudi večkrat stavkali. Pravi, da e na krmilu reakcija in vs3, car je bilo radikalnega, se je moralo umalkniti. Naglašati mo ram, da so še vsi naši uradniki na svojih mestih, namreč oni, katere smo izvolili. Prejšnjega urednika je upravni odbor od-itivll, ker Ima pravico odstav-janja in nastavljanja. Zakaj ga je odstavil, ne vem, najbrž na je šel čez mejo svojih pravic. Uradniki so pa še tisti, ki so bili zvoleni, pa bili radikalni ali reakcionarni. Priznati moram, da mamo dobra unijWka pravila, katerih se morajo držati. Zato ipozarjam rojaike, naj ne verjamejo neresničnim poročilom M. A. Ako bi Snoj vedel, kako se je tukaj delalo in kako so kradli glasove, da nas bi Še bolj zasuž-nili, potem pač ne bi pisal, da "iz U. M. W. bi lahko napravili dobro organizacijo." Lewisa se iznabiti, je nemogoče. Tukaj tmo to poskusili pred štirimi let!.' Pa kakor izgleda, bo on nredsodnik UMW tako dolgo, dokler bo prejemal dovolj denarja od pužnjev-rudarjev. Zato pa «mo tukaj, čim »«mo to spoznali, ustanovili novo unijo, da bo koristila delavcem, ne pa premo-varskim baronom. Pri tej novi unijj nimamo "stalnih" uradnikov, kakor jih ima Lewis, ker ne morejo biti dalj v uradu ko dve leti zaporedoma. Jvo se je pojavila NRA, smo ujiilfl, da bomo dobili referendum ali aploftno glasovanje in se tako izneblli Lewisa v tej državi. Toda on ima prevelik vpliv pri raznih funkcionarjih. Zadnjič so listi pisali, da morda pride do referenduma in da bodo imeli rudarji priliko odločati katero unijo hočejo. To se bi moralo Izvršiti že davno, pa ne bi bilo toliko žrtev kot jih je. Am-pak Lewis ni hotel referenduma. ker je vedel, da Ima med rudarji veliko manjšino. In ker no oblasti za reakcionarno unijo, niso prisilile v volitve. Ne vem s kakšnimi ljudmi je prišel ^v dotiko poročevalec New I radarja, najbrž s ljudmi na ^rotnega tabora Tukajšnji Slovenski dom priredi veselico v soboto, dne 7. a-prila, na icatero so vabljeni vsi tukajšnji rojaki, kakor tudi vsi iz Bele doline, Exporta, Rento-na in Centra. Obenem pa prosimo vse okoliške naselbine, da ne prirejajo «vojih veselic na ta dan, za kar se jim že sedaj zahvaljujemo. Godbo bomo imeli iz Girarda, O., in preskrbljeno bo vse drugo, ki spada ina veselico, tako da se bodo vsi poset-niki zabavali prvovrstno. Na 7. aprila vsi na našo veselico ! Peter Bregant. Poročilo o shodu Pueblo. Colo.—Malo je bilo slovenskih delavcev v Orlovi dvorani 23. feibr. na javnem sl|o-du komunistične stranice. Bflo je več drugorodcev, dasi je ocenjena dvorana v sredini slovanske naselbine. Bilo je precej mrzlo vreme, ali vendar se je pričakovalo večje število naših ljudi. Na tem shodu je govoiril strankin organizator za zapadni distrikt, ki se je pred par meseci vrnil z obiska v sovjetski Rusiji. V poljudni, lahko razumljivi angleščini, je predočil način produkcije in distribucije v Rusiji, kafko je in kako se dela s to stvarjo v Ameriki in splošno v kapitalističnih državah. "Kar sem opazil in videl v delavski Rusiji, me je tako prevzelo, da bom vse moje življenje posvetil le boju, da tudi ameriško delavstvo odpravi in vrže s sebe kapitalistično diktaturo in pre vzame vlado v svoje roke," je dejal govornik. "Na stotine umorov ae dogodi med ženstvom v Ameriki le radi tega, ker se boje novega člana v družini, ker bi bila ena usta več, garancije pa ni nobene, da bo kruha za vse, da bo obleke za vse, da bo človeško življenje. To je strah, tisti strah, ki žene matere v Obup, da si odpravljajo plod in same Mdbi pripravijo grob. Vsega tega v Rusiji ni. Tam so javni stenca do »mrti. Ta strah je izginil v ruskem ljudstvu. In to je velikanski napredek človeštva. Ali »e kdaj vrne? Nikdar ve5!" je izjavil. Ne, nikdar več se ne vrne. Človeštvo stopa v novo ddbo, novo civilizacijo—delavsko kulturo. Ni več daleč čas, ko mora biti storjen korak tudi v kapitalističnih državah, da odvrže delavec naredbo ali uredbo, tki ga dela topega in bojazljivega, ponižnega hlapca. "Bil *em v opernem gledališču v Moskvi, Kjer je nekoč sedel car, sed4 zdaj delavci. , V tem opernem gledališču so nekoč sedeli le leni in brezdelni buržuji-r-saj ¿e gledališče, ki ga menda ni takega na svetu. Sedaj je to gledališče delavsko in res le za delavsko kulturo. Vstopnice se dobe le pri unijah in delavskih odborih v tovarnah. Ruski delavec nima več straha, da bo raztrgan in lačen, dokler bo zemlja rodila, zakaj vse to je njih, lei delajo. Ameriški delavec, kako se počutiš ti? Ali imaš kakšno garancijo za delo in človeški obstanek? Kadar je zadosti narejenega, tedaj si odslovi j en in prepuščen sam sebi." Talko je izva jal govornik. Great Seat—če je kdo že ke-daj povedal resnico, jo je ta. Ameriški delavci so kaznovani z brezposelnostjo in lakoto v tej kapitaliatično-fevdalni uredbi. V osemnajstem stoletju so bili sužnji—tlačani, tepeni za kazen od fevdalcev in grofovske nad vi de. In kaj je razlike—bič valpi i ali lakota? Dalje je povedal govornik, da je bil v Avstriji in Nemčiji in videl kako se godi v Nemčiji delavstvu. -Kažoč na zadnje dogodke v Avstriji, je rekel, da se je to zgodilo le, ker »e delavstvo ni potrudilo, da pridobitve obdr ži. Generalna napaka socijalne demokracije je, ako se misli, da se z volilnimi listki bo vse pridobilo. Fašizem bo pogazil vse, ako ne bo delavstvo pripravljeno in organizirano. Govornik je tudi rekel, da Amerika ni izje-ma, da ne bi nastala fašistična preganjanja v splošnem. Aipeli-ral je za združenje vseh delavcev v resnično delavsko stranko T-rV "rank and file" delavca in farmarja. Čudim se naši naselbini, našim ljudem, zakaj se niso udeležili. Nič ne bo prišlo samo od sebe. In med nami ni nobenega bur-žuja, razen nekaj poklicev, ki so nepotrebni v človeški družbi. E J, dragi, oglejte se nekoliko, naučite se in gledali boste življenje v širšem in globljem smislu. Potem šele boste vedeli, zakaj živite. Joe Hočevar. •ko so nosili svoje težko prislule-ne novce v banko? Navzoč sem bil na «vseh naših pravilno sklicanih vlagateljakih sestankih kot zastopnik dveh društev, pa sem videl, da ima vlagateljski odbor zaupanje in kredit med vlagatelji, posebno predsednik Louis Kaferle. Znano nam je, da so hoteli vplivati nanj, ampak Kaferle je mož na mestu in jim je tudi prav dobro in odločno povedal na njihove so branili, h tegi _ bo v bodoče delavgtv! ooljiše pripraviti, dal pridobitve. nuj« očitke v svojem članku v Enakopravnosti. Vlagateljski odbor naj gre naprej, ker zastopa poštene ljudi, ki zaupajo odbornikom. Napravite vse najboljše za reorga-piziranje banke in zaščito vlagateljev. Ce pa ee ne more banka reorganizirati v korist vlagateljev, naj se jo takoj likvidira. Tega mnenja je večina vlagateljev in društev. Posikusite še s tem načrtom! Anton Jankovieh, 147. Drobiž z Universale Universal, Pa.—Delavske razmere so sedaj malo boljše in rovi obratujejo vaaj sedaj pozimi, sliši se pa tudi, da bo cementarna obnovila svoj obrat s 1. marcem. Zaprta je bila šest mesecev. Nekateri so tudi dobili delo pri CWA. Dne 17. februarja se je pri nas oglasila štorklja m nam pustila krepko hčeiflco, tki pa je čez štiri in pol dneva umrla. Pokopali smo jo dne 23. feb. v Unity, Pa. Iskrena zahvala vsem, ki so nudili pomoč, darovali vence in se udeležili pogreba. Tukajšnja Slovenska dvorana bo priredila veselico v soboto, dne 7. aprila (prvo soboto po velikonoči). Za ples bo igral Piršev orkester iz Girarda, O. Uljudno vabimo vse tukajšnje in dkoliške rojaike, da nas pose-tij9. To bo prva veselica, ki jo prireja naša dvorana v zadnjih petih letih. Vse bo dobro pre-skibljeno za posetnike. Zato pa na veselo svidenje 7. aprila! Paul Kokal, tajnik. Čuvanje delavskih pridobitev Milwaukee, Wis.—Delavci, či-tali ste v listih, kaj se je zgo-J dilo v Avstriji. Dollfussova klerikalno fašistična vladna drhal je napadla delavske domove in pomorila delavske boritelje ali jih vrgla v zapor. Uničila je de- ; , , . . ,., ____se moramo zavesti nalet lavske ustanove, ki so bile vzor , . , „mforni- Fašizem dviga svojo glavo v Evropi in vsem deželam, ako * delavstvo vedno na »tr* demija fašizma je Jz lavskemu napredku hjl zem potisne delavstvo srednji vek. Park de so dobre, kjer ni da se jih polastijo sprotniki—fašisti. Ki postoji ta nevarnoiuT čini kapitalističnih diš stoji—)e boljše, da del* da obdrži svojo oblast tudi če odpravi park vafj začasno. Vs^fl boljše kakor pa se udati biti vse dolgoletne vse delavske pravice, je to zgodilo v Italiji, in sedaj v Avstriji. ' bilo, da bi delavstvo dokler ni ljudstvo zrelo no demokracijo. Joacph O protestnem shodu, pripravah za op« Detroit, Mich.—Dne je 80C. stranka sklicala ni shod proti avstrijski« čem delavcev, žen in obi katere je navalil rabelj D« Več ko tisoč jih je padlo® go lepih delavskih donwv rušenih. Ves svet je p« grozna vest o barbarski dunajske fašistične vladi masaJcer herojskih dein sme iti neopažen. Na shodu je bilo lepo naših rojakov. Glavna p ca je bila Mary Lee it k ki je pokazala, dasi je iei da je na izkušnjah \ Ogromna masa navzoča v i riju ji je aplavdirala in i raza proti brutalnostim« akih morilcev. Nabrali w $200 v pomoč prizadeta cem v Avstriji. Apeliräd na vse zavedne delavce ¿j in vsega sveta, da priaM pomoč avstrijskemu Kajti njih boj je nas 14 izguba naša izguba. Fašizem ne preti le vaejj pi, ampak je mogoč tudi t. riki. To je epidemija, kil potisne ves svet nazaj v srednjega veka, ako se 41 pravočasno ne zbudi. Zl "Kdo bo noeil odgovornost*' Cleveland, O.—Tako se glasi uredniški članek v A. D. z dne 17. feb., ilci se nanaša na reorga-niziranje slovenske banike North American Trust Co. Vlaga-teljskemu odboru očita, da zavlačuje reorganiziranje- nove banke in razne druge stvari, da ga očrni pred vlagatelji in javnostjo, češ ,da ni kompetenten in polnomočen, da bi zastopal večino vlagateljev, ker je bil izvoljen od manjšine 800 vlagateljev, «kajti banka šteje v resnici do 10,000 vlagateljev (tu se vidi koliko ljudi je prizadetih). Oglašanj «o bili vlagateljski sestanki v obeh lokalnih listih, in zakaj niso prišli? No, in zakaj niso >rišli na sestanke tudi direktorji in bančno vodstvo?! : Nekaterim odbornikom se tu-tečajl pod vodstvom zdravnikov dl očita, da imajo precej "Širok" za vse ženske, da se lahko nauče kontrole porodov. Ali ni to velik korak naprej v človeštvu, da se lahko ubranijo člana v družini. kjer si ga ne žele. brez škode materam? Ali ni to velik korak jezik in nič vlog v banki, k večjemu $1.50 do $400. Ne verjamem, da ima kdo tega odbora v tej 'banki «amo $1.50. Odborov predsednik Kaferle jim je odgo-voril v Enakopravnosti, da to je velika laž. kar jkn je tudi do- vsemu modernemu svetu. To je bilo delo zavednih delavcev na Dunaju, ki so v teku 15 let omogočili, da so dunajski delavci stanovali v dostojnih stanovanjih. Pa je prišla fašistična pošast, ki je vse uničila ali zaplenila, na povelje iz Rima od Mussolinija in papeža. Junaško so se postavili dunajski delavci! Umrli so kot delavski borci v boju za delavske pravice. Vladna drhal je napadla in pobila tudi nedolžne otroke in padlo je tudi mnogo žena. Seveda, mnogo je krivo tega pokol j a tudi delavstvo samo, ker si medsebojno ne zaupa. Saj so vendar vsi delavci, tudi večina tistih, ki so streljali na povelje rablja Dollfussa. Dunajsko delavstvo, ko je dobilo vlado v svoje roke pred leti z glasovanjem, si je mislilo, da mu nihče ne more vzeti pravice, da si samo izbira svoje može v mestno vlado. Trdno je bilo uverjeno v to pravico, ki jo je uživalo zadnjih petnajst let. Sedaj pa je prišlo drugače. Doll-fuss se je zaklel, da uniči socialistično vlado na Dunaju in v vseh ostalih mestih Avstrije. In to je storil na najbolj barbarski način. Mnogo delavskih vodij so obesili, dasi niso ničesar za-krivili, le svoje delavske pravice nnši uniji se vsi ne strinjajo s taktiko izvršnega odbor* In nekaterim m» vidi, da ne podvie-majo dovolj drastičnih korakov, naprej v človeštvu od jamskega človeka do sedanje dobe, da je kazal, Nadalje hočejo v istem izginil tisti strah, ki dela člove- članku prikazati U odbor, da je ka boječega instinktivno kot i i-1 socialističen. Tudi to ne drži val v pragozdu? Ta strah je Iz- Potnam vse odbornike že dol.ro Ali tudi pri I ginll v ruski proletarski državi," let In vem. da ni nobeden član j«-dejal govornik. | «oc. stranke. Da se le upajo ta- Govornlk jo dalje povedal o ko daleč lagati. Tem laiem se tovarnah in njih upravah v Ru-j je tudi pridružil Tone Grdina ^ ^ „ • l^™*» l)°t<,m I* še župnik Oman. Kot to Je. da so se pre v« zanaUli na «Ktbgri in klubi. Pfctom teh od- sp sliši, so ti možje—kakih 50— NRA. Da hi kdo mogel se- borov m» rešujejo vse zadeve, imoll nestanek na 16 f<4> v ori-dsj trditi, da bi bila drugačna Nad njimi ni kapi Uli stični h go- vatni dvorani, pa je bil fiaiko taktika boljša od aedafijr, ne »podarjev. Ameriški dela v«, ko Skušali so, da se bi na kakšen ve^iamem. rfs bi kdo mogel kaj *r*š zjutraj na delo. te spremlja nsčin ovrgel vlagateljski odW takegn dokasati. Seveda, nafta, strah in živi* v tem strahu, da pa so ne gospodje ustraAili Z* ke Še delajo in nihče ni t>r<« zgubil, delo fn kruh ter ob,tan«k kaj pa ti rfhspodje ne pridejo na njih. \ erjam« m pa. da so de- «Mjenje. V ruskem delav- sejo vlagateljev?» Ali se nv.rtia ¿^"^»r^^T.1^ T."1 U'*u V "°vi*tHkem sramujejo med navadne delavce- i T S* 1 I fT *h ^ ****** dr. vlagatelje, zastopnike naših dru ttfne korake, da se pridobe vsi žavi jr garantirano delo vsake-1 štev in organizaciji Ali so bili rovi v državi pod novo unijo, bi mu do *mrti, to je. človaika eksi-U vlagatelji samo takrat dobri Dr. Otto Stramer. vodja tajne protifašistične propagande v Nemčiji, ki je nar.jem velik trn v peti. sti, da odvrnemo nevarni delavstvo je prizadeto,^ mora tudi vse delavstvo j na plan in čuvati svoje pi Veliko se piše v kapital listih, da se je v Detroit! proaperiteta in z njo na časi. Resnica je, da j(j produkcija sedaj na i točki, resnica pa je tudi delavcev mnogo manj zspi nego leta 1928, kajti m stili so jih moderni stroji ji producirajo več in M Zato pa je masa deliven slena pri CWA. Kam p šli po 1. maju, iko prenehaj CWA? To je vprašanj«! tega bo tudi avtna sezo« lu pri kraju. Spet mnog poselnih. Mezda je odi 70c na uro. Nekateri ^ 71/2 ure na dan, drugi pi< 12 ur, in morda tudi Ijah. Pravilnik za avtn strijo, ki ga je izdala M popolnoma ignoriran. Detroitska slov enak» l na «e ponaša z rojaki in 1 njami, Jci se zanimajo u dek in delavsko kulturo, sezoni amo imeli prilike že dve spevoigri. Prvo ji dil zbor Slavec, odsek SB go pa zbor Svoboda, odi kluba 114. Na prmrrasi U dva zbora še vsak V°* in koncert. 0 tem Najglavnejše pa bobni skupna prireditev <>uh M rov, ki se vadita za urrt zanimive opere 'TiRan» sta," katera še ni bila • nem slovenskem odru * v starem kraju. N*r'K1; pevovodja John Brlisf ** je In jo sam poslov«*; bo stala ogromnega in denarja. Treba J* pevcev, solistov in vntm stopov ter dober nrkf^i je in plese v operi. Vsekakor bo U čisto nov ega za na* bo uprizorjens. bom" f pravočasno v Pro*«*p. tarcu. Naročite • Usta. da boste imeli p*"* tudi o tej zanimivi «P^ bogatega gradiva. *> * prinašat s U * MARCA Vesti iz Jugoslavije 8U74I So. U«M>U Ava., Chkaga, IU. - Tat Kock* al. t»04 GLAVNI ODBOR S. N. P. J. UPRAVNIODSEK: VINCENT CAINKAK. predsednik... ,8667 S. Uwndale Ave., Chicago, IU. FRED A. VIDER. gl. tajnik.........»67 S. Lawn dale A v«., Chicago, III LA WHENCE (J RA DISH KK, taj.bol.odd.2657 S. Lawndals Ave., Chingo. Iii JOHN VOGRICH, «1. blagajnik......8687 S. Lawndals Ava., Chicago, 111 FILIP GODINA, upravitelj glasila..8667 S. Lawndale Ava., Ohkego, 1IL JOHN KOLEK, uradnik glasila...... 2647 S. Uwndala Ava., Chicago, 1U ODBORNIKI t FRANK SOMRAK, prvi podpredsednik.......906 E. 74th St., Cleveland, O. JOHN E. LOKAH JR., drugi podpredsednik..1108 K. 170th BU Cleveland, a GOSPODARSKI ODSEK i MATH PETROVIČU, predsednik...........Hüft E. 140th St., Cleveland, O. ANTHONY CVETKOV1CH..............0H3 Seneca Ava., Brooklyn, N. Y. JOHN OUP...................140 S. Proapect Ave., Clarendon Hills, HL POROTNI OIKS KK: ' JOHN CORSEE, predsednik..............414 W. Ilsy St., Springfield, 111 ANTON BULAR...................................Box 87. Ama, Kana. JOHN TRÖKLJ..................................lig« 86T, SUtxbane, Pa. PRANK PODBOJ.................................Bos 61, Parkhill, Pa. KRANK BAK0ICH..................10010 Parkgrov« Ava., Cleveland, a NADZORNI ODSEK: PRANK KAITZ, predsednik..................3680 W. 8(Mih St., Ohleago, UL KRED MALGAI..............................88 Osatrsl Park, Peru, ia JACOB AMBROZICH......................418 Pieroa St, EvalatL Minn, poro* I-KmmsmSwwb s sUrahai effwaftl. fct Mais v «L «uda, as vrli Iskstsi VSA PUMA, kl ss aaaaAaJs m »asi» st. »rsissialks. »sj ss assls*» aa »uliiislitv» vas UBNAKXB »)•(*• Im sita*. y ss tftols «1. ssrstesss s4ssfca la Jaias^s veMa aaj ss mIIIIsJ« as «t. tajali«**. Vss ssesvs. tlkajsts ss SetaUb« aaj as ssAIIJaJs es bat. UJmUI**. Vm ssSsvs v svssl s Maaajallfclail »ssll. naj as »stUjsis aa MagaluMlve. vas PRITOAm sMs MslsvaaJ» * «I sSfcsra mJ ss seiiUajs fteek «s|*a Pri kiparki — Tega nl*em niti opasila, — NajleplI d«4 moškega tele- gos|HxWna. Moj stari hodi spat Btt «o nog«, kajne? v nogavicah. SAMO SREDNJI LISTI ZA Ts slika JM/VC Ulj« I*T." Ihm J. Milufe«*« l'U« k) Mi»k« Lirki« r^hifo sam« •ri'lujf I*c Hsmjíh išetov. k« r ti so «era^vili—» «iso srrli. Ne »(»odnjili li»i«»v, L r li so alsliir kakovosti -rs '.' jo §-ri t U li ter so trdi, hrapavi itt »«do» yrmérm Srednji listi ao najiutlcjii listi, aijkoljk kako»o-»i. Ti »rrdnjt li. it ut xr< /aui v l iMt»., U. i»*t»Mfl$ Im PU«* -««/¡i •»*£ mm-a v afaiar l><»*4«S*4* HM I »I ».» I ' V...1. I.A. Itfl MmHmm* pritisk Vedno noifinrjii lohn k 4 1 PROSVETA PETEK, 2. Mi Ko nem videl fttefana prvič po tej novici, sem se zasmejal, še prtden §em utegnil pregovoriti. "No, kaj pa ima* že zopet7" Je rekel. Povedal sem mu domislek o Napoleonu in Jo-žefini. Tudi Stefan se je zasmejal. "Toda ali ni že čas, da se oženim T je rekel. "Vzdrževati pri-ležnice je malo zoprno . . . Le imej se! Priznam, da je smešno. Včasih se čisto sam odpeljem Iz mesta« ustavim avto, kjer me nihče ne more videti, si odpnem pa« in se ob misli, kako sem prišel v San Pedro, smejem četrt ure brez prestanka." VII Stefan in Jožefina sta se poročila proti koncu leta 1027. Na ženitovanjsko potovanje sta se odpeljala v Honolulu. Potem je Stefan kupil skrbno obdelano posestvo na Palos Verde« Hills. Tihotapstvo je Štefanu In Nicku Veli-kanoviču donašalo obilo denarja. Stefan se je izražal, da denar "dere" k njima. FHmska muha je Štefanu Ae vedno brenčala po glavi. Nekoč je rekel: "Ko •( bom naredil prvi milijon, bom znova poskusil pri filmu. Podjetnik bom In igralec, tebi pa bom prepustil vodstvo tehničnega oddelka. Razume*?" se je zasmejal. Na domu je prirejal velike družabne večere, na katere je vabil ljudi Iz Hollywooda. Po veČini »o bili povprečni igralci, pomožni ravnatelji in pisarji. Prihajali so, da se naužijejo izvrstnih Štefanovih pijač. Jožica je vodila družabne večere in skrbela za vse potrebno, a to sprejemanje tujih ljudi in te večerne prireditve ji niso bile kdovekaj po godu; prevelik nered so povzročale v hiši. Želela je, da bi Stefan in Nick opustila tihotapstvo ter se oprijela česar poštenega. Poslušal pa je ni ne Nick ne Stefan. Stefan je bil nemiren In vročičen. Slutil je deset ali petnajst tisoč dolarjev na mesec In kupoval avtomobil za avtomobilom. Se vedno me je prihajal klicat k pilotski postaji in me vozaril do pol pota v San Diego In nazaj. Joži* ca ga je prosila, naj ne brzi. Bila je noseča in se nI hotela voziti z njim. Prosil me je, naj se ji nalažem, da je vozil le s štiridesetimi miljami na uro. VIII Stefan je imel navado, da je krenil kdaj pa kdaj preko meje dvanajstih milj na enem izmed brzih čolnov, ki so privažall žgano pijačo. Nick in on sta imela za opravljanje čolnov najete posebne ljudi; nekateri so bili člani njune tihotapske družbe; toda Stefan se jim je rad pridružil, ker tra je gnal nemir in je ljubil brzi. no. Čolna sta seveda brzela brez luči. Jožica je vedno rotila Štefana, naj ne hodi na morje, a posluAni jo je le redko. "Kdo pa bi sedel doma ves dan ln ves večer!" Neke poletne noči 1028 leta je čoln, na katerem Je bil Stefan,zašel v meRlo in trčil ob prazno prevozno ladjo z« olje, namenjeno v San Pedro. Na čolnu je eksplodiral gasolin. V trenutku je bil čoln v plamenih. Preplašeno in brezglavo moštvo je poskakalo v morje. V zmedenosti niso opazili, da ae je Stefan zapletel v ruto vine male pilotske kajute, kjer je krmaril. Morda sta pretekli dve minuti, preden se je izmotal in za drugimi skočil v morje. A že se mu je vnela obleku ob plamenih gasolin« in strašne opekline so ga ožgule po vsem telesu. Moštvo s prevozne ladje jih Je polovilo iz morja. Coin pa «e je potopil z vsem tovorom žganih pijač, vrednih okoli $50,000. Zapiski političnega kaznjenca v Italiji Za Pros veto napis«! Peter fcele (Nadaljevanj«* I Po stopnjicah tekajo pazniki in se kličejo med seboj. Ituzna-šajo petrolejke po sobah. V takih viharnih nočeh so pazniki zelo v skrtMih. Jetniki »e laliko v temi stepejo ali pa utečejo. Večkrat se je to pripetilo, da \j«* jetnik v taki noči zmInhIH tovariša, s katerim je imel »tare račune. Odgovornost je velika, zato ae pazniki bojijo takih noči. Ravnokar prlnaAa - ječ«r tudi nam luč. Komaj stopi v naš brlog. se ravtegne po celici grozovit, nečloveški krik, podobvn kriku ranjene zveri. Temu sledi zamolklo, krčevito grgranj«* in grtanje. Vsi «e ozremo proti Kilippu. O-koatnjak se «tre«a v zadnjem, o», bupnem boju med življenjem in smrtjo. Izdihnil Je . . . Spominjam «e, d« mi je J«, ne«, vldevšt dva golot«, ki sta priletela na nato okno, rekel sinoči :—Prišla «ta |xi d u«o nekoga. Nocoj bo eden izm«Hl n«a u* mrl. FillpfM> je »elo «lah Srečen je on. V nebesa ta» to), Rešiti «e iS temakrtfa | ginllo je. Na cesti je ostala «Iv kasto-bela kepa, pomazana z rde čimi lisami. ♦ e e — Tam-le, poglejte, se vam bo godilo dobro. Počutili se boste kot doma. Od kje prihaja U glas? Šepeta mi zapeljivo na uho, morda me hoče varati. Aha, to si ti kara-blner! Ne verujem ti, ne, prav ničesar ti ne verujem! Tolažil b me rad, kaj ne? Lažeš, kot lažejo val. Zak«j pa ne poveš re«ni ce, k«j? Kaj se jeziš in cmeriš? Saj vem! Tvoja služba je taka in za kon moraš spoštovati. Ubogat moraš ln se |>oniŽati. Cemu pa nisi ostal doma? Oral bi in sejal, žetev bi bila tvoja. Nihče te ne bi sovražil in preziral. Tako pa si ne moreš niti misliti, koliko kletev, groženj in slabih želja visi nad tvojo glavo. A tako, nimaš «emlj« in ne moreš živeti? Pa dobi si jo. Zemlja čaka, da pride k njej priden delavec. Za v»e rodi. samo ljubiti in negovati Jo je treba. Prizor iz stavke taksijskih šoferjev v New Yorku. Kaj se vendar obotavljaš? Aha. zdaj vem. 2e dolgo ti nisem kupil pol litra. Oprosti, nimam denarja! Oh, vendar si pHšel. Tako, hvala! Zdaj je dobro. Ne, ne prevroče mi je. Vrzi proč te o-deje! Saj si dober človek. Ce bom umrl, le vzemi, kar imam! Joj, kako je to čudno! Kje si, ženka? Poljubi me še enkrat, zadnjič! In ti, dete ubogo, ki me ne poznaš, pridi k meni! Oh, koliko trpimo! Glej, tam-le, starinsko poslopje! Vse se mu uklanja. vse se g« boj L Pod njim trepetajo, «e tresejo borne kočke in hišic«. Ce se zruši, bodo pokopane tudi o-ne. Oh, uničite U stari »pomin suinjosti in srsmote. saj hišice bomo sezidali nove. I^epto in večje in bolj prostorne, bolj zrač- • • • Vincenso, kje si? Pogrni • • • Kaj prihaja skozi okno? V6-da, sama voda! Celi potoki vode, reke so. Ne, morje! Bežite ljudje, da se ne potopite! Grda, u-mazana voda vas bo požrla, branite se! Oh, kako je mrzlo, pa ni snega, ne. Tudi burja ne piha in ne prepeva svojih lepih pesmi. Burja, pridi, odženi ta mraz! Burje mi dajte! 2e prihaja! Kako to hladi! Prav do duše. Telo* ne potrebuje hladu, ono je zdravo. Duša je bolna ln srce. Njih dva moramo ozdraviti. A, to si ti, Vincenzo! Ti pah-ljaš okoli mojega obraza. Hvala ti! Nisem verjel, da si toliko u smiljen. Oprosti mil • ♦ • V sodni dvorani sem. Prisostvujem sodbi človeka proti človeku. V kletki sedi bledo, upadlo obličje. Kradel je ta človek. 0-koli kletke stoje, z mrkimi obrazi, čuvarji pravice. Trioglati klobuki, okrašeni s kokardo, jim dajejo videz važnih in imenitnih stvorov. Gotovo da, ti ljudje pač uklepajo in vodijo pred pravico druge ljudi, zato so tako imenitni. Tam na onem koncu, v sredini, stoji miza v obliki konjske podkve. Na njenem pročelju se blesti napis: Pravica je za vse enaka! Okoli mize sedijo. sodniki v črnih, z zlatom obrobljenih haljah. Dostojanstveno kimajo z glavami med pritajenim pogovorom. Celo nasmehne se kateri iz. med njih, kaj se ne bi, saj je tudi on človek. Mimogrede se ozirajo na obtoženca, nasmeh se izgubi iz obraza: Sodnik mora biti resen in dostojanstven. Zdajci se dvigne zastopnik pravice. Izprašuje obtoženca. Kdaj in kje se je rodil, kdo mu je bil oče, kdo mati? Se li čuti krivega? Jetnik odgovarja malomarno, z odsotnim glasom, kot bi ga vsa zadeva ne zanimala najmanj. Navsezadnje kaj je njemu mar vse to? Kradel je. To je gotovo in dokazano. Zakaj je kradel, tega pa ga nihče ne vpraša. On pričakuje tega vprašanj«. Želi si g«, ali nihče «e ne spomni, da bi «e zanimal za vzrok njegovega početja. Torej je pač brezpomembno, kaj naj odgovarja. Sodba traja dalje. Obtoženec ne taji. Cemu? Saj so ga videli. Kruha je hotel dati drugim, pa so ga presenetili. Krivda je dokazana. krivec pričakuje, da mu odmerijo kazen. Oglasi se državni tožilec. Z rezkim, «trogim glasom slika ob-toienca. Propalo bitje, ki želi svojim bližnjim pogubo in propast, da uteši svoje želje po zabavi in naaladi. Pripadnik onih, ki bi radi uničUi človeško družbo; v splošnem nevaren človek. Zakona ne spoštuje. Mesto, da bi «e poročil ln «I ustanovil družino. ki bi bila v korist in ponos | človeške druibe in njenega reda. ae je združil * vlačugo In' otroci bodo propalice in vlačuge kakor njihovi starši. Poleg sebe »slišim pritajeno ¡stokanje in jok. Ozrem se in za-1 gledam mlado, na videz pa iej «Uro tonsko, oblečeno v borne j cunje, z detetom v naročju. Skrb I in beda «ta ji upognilj njeno mlado telo in ji začrtali ostre gube v obraz. Njeno obličje je napolnjeno z brazdami, sledovi težkih dni se ¿i poznajo povsod na obrazu. — Verujte mi, dahne proti meni, da ga ni boljšega človeka na svetu. Vedno je delal, dokler je bilo mogoče. Zdaj pa ni dela. Videl je in gledal, kako stradava otrok in jaz. Smilila sva se ipu. Zato se ni ustrašil zločina. Hotel je vzeti onim, ki mu niso hoteli dati. Ali je to greh? Zakaj imajo nekateri vsega preveč, dTUgi pa ničesar? To ni prav. Motrim bledo, izsušeno žensko. V zadregi ne vem, kaj bi ji odgovoril. Od nje mi uide pogled v kletko. Glej, zdi se mi, da so prsa nesrečneža odprta. Iz njih se pokazuje temno-rdeča plast, preprežena z mnogimi žilicami in odtenki. Srce zločinca se je odkrilo. Kaže se sodnikom in vsem tistim, ki ga obsojajo. Močno utriplje in bije v bojazni in strahu. Ali ga bodo res obsodili? Saj ni nameraval škodovati iz škodoželjnosti ali radi zabave. Sila in potreba sta ga prisilila k temu. Tožilec je zaključil govor. Srce se umirja in diha svobodne-je. Njegova barva, ki je med govorom postala temnejša, skota črna, se polagoma spreminja v svetlejšo, živo rdečo bojo. Zagovornik vstaja. Priklanja se sodnemu dvoru in izjavlja, da se strinja s sodniki, ker dejanja ni mogoče tajiti. Priporoča pa, naj njegovega varovanca milo sodijo in naj upoštevajo okoliščine, ki so ga privedle k izvršitvi. Prikloni se globoko in se vsede. Sodniki razglasijo sodbo. Kriv je, kradel je. Vsaka krivda pa mora biti kaznovana. Človek naj gre v ječo, zato, ker ni hotel stradati in ker se mu je smilila žena z otrokom, ki sta umirala od glada. Močno zatrepeče srce in po-črni. To ni več srce, ki ljubi in se žrtvuje, ne, to srce zdaj sovraži z vso močjo. Obtoženec se ozira okrog sebe. Njegov pogled se ustavi na sodnikih. Srepo jim šviga po njihovih obrazih in jim razgalja dušo. — Hudobni ste in zločesti! Vi menite, da ste kaznovali mene, pa ste pahnili v še hujšo nesrečo in bedo slabotno, bedno žensko in nedolžnega otroka. Ali se vam nič ne smilita ti dve nebogljeni bitji? Zbrišite oni napis, odtn zlate črke! Pravice nill Kraj mene zaplaka dete, botno otroče v materine» ročju se joče. Mati ga [ mehko in prisrčno. — Ne'boj se, dušica, saj, meni. Mamica ti je še t* Skrbela bo zate, nič se n» srček! Ne jokaj, bodi pri Ubogaj mamico! Ata ješ le oni gospodje so hudi. Ki hotel vzett kruha ¿ate, vidi grdo gledajo. Pa saj bi m služil, pa ni dobil dela. Proi pa mu niso dali, zato pa jt vzeti. Živeti je treba, človd rad umrje. Govorila je bolj meni ki hotela opravičiti njega. • • * Sodne dvorane ni več. Ki gubila se je. Ali se je vdi zemljo? Ali se je dvignili! lake? Kje je, kam se je u m la? A, to ste ve miške! Ki jo snedle, ste jo razgrizle? čite jo, tako je prav! Ne, ne! Kaj hočete meni skakajte po mojem obraza I prsih, saj vam nisem niU žalega storil. Kruha sen dajal ponoči, ko so vsi spominjate? Vincenzo, zapodi te netrq ce! Ali jih «vidiš? Poglej,) me grizejo! Uboga moji| Vsa so razgrizena in r&zjd Vidiš, kri mi teče povsod, sem krvav. Miške, preveč vi Se prihajajo; vsa soba je u njena z njimi. Celi kupi m njajo in gnetejo. Boli me k šči. Pojdite proč, proč od ■ Mraz mi je. Zakaj ne zal te v peči? Bi radi, da bizmo Saj ne bom, ne; zaman u| Vaše želje se ne bodo izptl Nič vam ne koristijo, pw :koi ien| (Dalj* prihodnji*) HITRO ZDRAVLJENJI REVMATIZMA Plearisjr In Pneumona Kdor trpi na teh boleznih I naroči "Fereaut Liniment", ki I ozdraviti te bolezni v 4« unk zdravilo je ozdravilo ie na ti** di in bo tudi vas. Ta sdravikM raia biti pri vsaki htfi in t* I prihranili veliko denat-js. Ti I vila so jamčena od Julien Fer«l der the food and drug set, Ma 190«. Cena steklenici je (2M naročila ipoiljite na naslov: Jols ielak, 301 Lincoln St„ N»kodl —(Ai Naročit« MladimU najboljši mesečnik a vensko mladino I tiskarna s.n.p.j «PREJEMA VSA V tiskarsko obrt spadajoča dj Tiska vabila sa veselice (n shode, viiltnk*. M knjige, koledarje, letake itd. v «lovenakem. hrrstf alovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeiiku ii * VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLA1* 8. N. P. J, DA TI8K0VINK NAROČA V SVOJI TISKARNI Vas pojaeaila 4aja Cm» nmtm, aaijake ftšto H Informacije ae aasWv: s.n.p.j. printer! 2667-61 Bo. Uwidak A*m-Teéefea 1