Vreme jasno. Sprva so mp. krajevna Nato bathir. -1 «»<10, , "In slovenski narod V 1 nih trenutkih stopili V * ran’lt demokratično ' . ^’’noodlocbe Gutman Vij 'ril ° današnji Slo' ’Imamo vizijo raz-nn^^’^kousposob-<"k0*'* vojska Celovita Vence k obeležju Nikoli več so položili predstavniki Slovenske vojske in policije, vojnih veteranov in gomjeradgonske občine. integracija z zavezništvom in vojaškim delom Evropske unije bo končana do leta 2010, ko bomo postali popolnoma poklicna vojska. Pripadniki vojske se zavedamo, da moramo vzdrževati in nadgraditi to, kar smo skupaj začeli v letih 1990 in 1991«Spomnil se je še kriminalizacije in enostranske predstavitve osamosvojitvenih dogodkov. Gutman je zato dejal, da vsi, ki so takrat aktivno sodelovali, vedo, da so delovali preudarno, pošteno in odločno. Letos ne smemo mimo tega, da ne bi poudarjali potrebe po sodelovanju, medseboj- Na platoju za stavbo nekdanjega mejnega prehoda so zasadili dve lipi in odkrili pomnik upora: Tuje naša zemlja. nem spoštovanju in zaupanju ter enotnosti vojnih veteranov. »Prepričan sem, da je v našem okolju dovolj pozitivne energije, da bo vse manj enostranskih ocen dogodkov iz osamosvojitvene vojne,« je dodal. Slavnostnega govornika je dopolnil Anton Kampuš, župan Gornje Radgone: »Misli nas ponesejo nazaj v čas, ko smo si morali že drugič pravice priboriti z orožjem. Fantje iz TO in milice so sc upirali srbski »soldateski«, tako da smo se izognili še hujšim tragedijam.« Sklenil je s Trstenjakovo mislijo: »Slovenci, držimo skupaj.« V prostorih nekdanjega mejnega prehoda bo do 10. julija na ogled razstava Skupaj v vojni - skupaj v miru, v ponedeljkovem programu pa so sodelovali Pihalni orkester iz Gornje Radgone, osnovnošolska recitatorja in učenci glasbene šole. Andrej Bedek, .. foto: Nataša Juhnov vrati Leka v Lendavi terjali pravico do zdravega okolja Krajani o smradu, lekovci ° neprijetnih vonjavah naprave bodo prekrili, a šele oktobra -r 'nib Ale- petdeset občanov. Krajani so z namero, da pripravijo opozorilni protest, vodstvo Lekovega obrata seznanili pred dogodkom in tudi povedali, da je »dialog smiseln le v primeru, če jim bodo imeli pove- dati kaj bistvenega, saj stare zgodbe nima smisla ponavljati«, je izjavil Jožef Gerenčer Da so se že doslej z vodilnimi v Leku uradno pogovarjali o rešitvi problema, je poudaril tudi župan Anton Balažek, na njegov predlog pa je bila ustanovljena komisija, v kateri so bili predstavniki krajanov, obrata in lokalne oblasti. Rezultat njenega dela je bil v tem, »da od novembra lani do letos junija ni bilo večjih problemov, na žalost pa se je to sedaj ponovilo in Janez Obreza med Romi cankovske občine Ureditev prostorske problematike Pred dnevi je obiskal občino Cankovo Janez Obreza, v. d. direktorja Urada za narodnosti pri Vladi Republike Slovenije. Sestal se je s romskim svetnikom Milanom Baranjo, romskim mentorjem Jankom Forjanom in županom Dragom Vogrinčičem, ki je Obrezo tudi povabil v goste Namen obiska v eni od tistih slovenskih občin, kjer živijo tudi Romi, je bil, seznaniti gosta z njihovimi problemi. Kot so ugotavljali, pestijo Rome v cankovski občini podobne težave kot vse ostale občane. To je predvsem problem brezposelnosti, težave s čisto pitno vodo, kanalizacijo ipd. Dodaten problem pri Romih pa je tudi pri njih t i. uzurpacija prostora. Problem črnih gradenj v romskih naseljih, ki povrh vsega stojijo še na tujih zemljiščih, je treba po mnenju Obreze čim prej urediti. Občina Cankova bo tako do jeseni naredila pregled gradenj, urad za narodnosti pa bo preko pristojnega ministrstva poskušal zagotoviti sredstva, ki bodo na razpolago za legalizacijo teh gradenj ter za odplačilo odškodnine lastnikom zemljišč. Obreza, ki se je tokrat prvič mudil v cankovski občini, si je pri tem ogledal romsko naselje v Kraščih. Prav tako se je ustavil tudi v Domajin-cih, kjer so te dni z namenskimi sredstvi, ki jih država namenja za ureditev infrastrukture v romskih naseljih, začeli graditi vodovod za šestnajst romskih gospodinjstev. Med drugi je obiskal še osnovno šolo na Cankovi, ki jo obiskuje enaintrideset romskih otrok, katerim pomagajo romski mentorji. Prav glede statusa romskih mentorjev in o integraciji romskih otrok je tekla beseda na izobraževalnem področju. C. K. Vzdrževalno bazo v Murski Soboti bo gradil Pomgrad Včeraj je podpisal Dars, d. d., z izbranimi podjetji pri Svetem Juriju ob Ščavnici po tem, ko so se končali postopki izbire izvajalcev za nadaljevanje gradnje avtocestnih odsekov Lenart-Spodnja Senarska, Pe-snica-Slivnica ter za graditev Avtocestne vzdrževalne baze Murska Sobota, pogodbe za že omenjene avtocestne odseke Petkilometrski odsek Lenart-Spodnja Senarska bodo gradili SCT, Primorje, CPM, Porr in Vegrad, podjetja, združena po sporazumu d skupnem nastopu. Pokriti vkop v Malečniku na odseku Zrkovska ce-sta-Pesnica bosta gradili podjetji SCT in Primorje. Podjetji CPM in GIZ Gradis bosta na že omenjenem odseku gradili viadukta Vodole I in Vodole 11. Pogodbo o gradnji 4,1 kilometra trase avtoceste na odseku Ptujska cesta-Zrkovska cesta ter za drugo gradbeno etapo priključne ceste Nova Zrkovska cesta/1,8 kilometra) je Dars sklenil $ podjetji SCT, Primorje, CM Celje in CPM, ki nastopajo skupno. Pogodbo za gradnjo vzdrževalne baze v Murski Soboti pa je Dars sklenil z družbo SGP Pom- grad. Vanja Poljanec sodu izbilo dno«, je dejal Anton Balažek. Lekovci so sicer pripravljeni poslušati, tako Anton Balažek, vendar to ob ponavljanju problema ne pomaga. Aleš Rokavec, ki je sprejel delegacijo krajanov, je dejal, da »neprijetnih vonjav« nihče ne zanika, vendar se pojavljajo naključno in jih ni mogoče povezati »izključno z našo proizvodnjo«. Poudaril je, da njihova proizvodnja od lanskega poletja poteka enakomerno in ni večjih odstopanj, ki bi lahko vplivala na vsebnosti v odpadnih vodah, ki jih prečiščujejo na čistilni napravi. Kljub temu bo njihova prednostna naloga priprava projekta za prekrivanje bazenov čistilne naprave in »lovljenje« emisij S posebnimi biološkimi filtri. Opremo bodo namestili do konca okto- bra, zanjo pa naj bi odšteli okoli dvesto milijonov tolarjev. Aleš Rokavec je v osebnem imenu razlog za opozorilni protest pripisal predvsem temu, da je po zadnjih pogovorih splahnela iniciativa za srečevanje, iz dogodka pa se je naučil, da bo v prihodnje sam prevzel pobudo. Dogodek, ki so ga prizadeti krajani imenovali opozorilni protestni shod, lekovci pa neljubi dogodek, na katerem so krajani govorili o smradu, Lekovci pa o neprijetnih vonjavah, krajani o onesnaženju, Lekovci pa o obremenjevanju odpadnih voda, krajani o logiki kapitala, Lekovci o skrbi za okolje, je minil brez jasne napovedi ene ali druge strani, kaj bodo storili jutri. Majda Horvat irtkozmetik 9000 Murska Sobota, Slomškova 33, tel.: 02 536 15 60 Protestniki so zahtevali pred vrati Leka, družbo, ki se ponaša s posebno skrbjo za okolje, čist zrak. Načrtujete počitnice? Radi organizirate zabave? Animirate otroke na izletih? NOČEMO NOČEMO BOLEZNI Pr°testni- * Pridružili tudi k-41' '''ils,. 1 IUPan Anton Sj.^iDiU^^kegaod- Burnik Rajko '"kralani ’itn ^rca OoPo*-«»rili že ‘ « «kre- P°dpisalo sto Pridružite se nam v programu TURISTIČNI TEHNIK! Informacije ponedeljek-petek od 8.00 do 15.00 IZHAJA OB ČSTITKIH. Urarteištvo: Irma Benko (direktorica), Janez Volek (odgovorni urednik). Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A Hana Rituper Rodež, Andrej Bedet, Bernarda Balažič Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jelše (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja) Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šoraen (tehnična urednica), Robert J. Kovac (računalniški prelom). Naslov oredništia te uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št: 53817 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10,538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 5381710 št telefaksa 5381711. Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Trimesečna urečnina 3.900,00 sit (16,27 evra), letna uradiku 15.600,00 sit (65,10 evra), letna uredite« u uročnAe v M ni 37.500,00 sit (156,48 evra), peMm naracnlna za delovne organizacije. podjetja m obrtnike 11.500,00 sit (47,99 evra), izvod v kolportaži 310,00 sit (1,29 evra), celoletna naračntoa za Internetno Izdaje 12.400,00 sit oz 51,74 evra. Transakcijski račun za mnmIm pri Raiffeisen Krekovi banki 249009000247884 Thlr Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za-kona o davku na dodano vrednost Uradni list 23.12.1998, št 89, in Zakonom o izvrševanju pro- ta 9000247884 Thk Podietie ta usposaMjatlf« imaiimw XI »evte. ua»rar>dui»jidZ KreSar JzEle ^07“OVod potekal vzpo-i- y°lcč1,n med Ma Hi,1T . en*joiz smeri ^U'^'^rmruuinlju-"njj/' Lendave, kar '^Z?n’obenem sko-občlno na ob-in Gof‘ ST^P0'^ da bi iah-^iHOTOdu uva-t^dncr : energijo ^im.'",|H‘ ’Madžari in %0vm J1'- ograji-n tovrstni —.............— ■.............da ga -N11 graditi nekje le-20101 Daljno-naPet™ 400 kV, napetost v siove-Kit'^ ^Unbrbil po %._ metrov visokih Vfr ‘ 'alinovod prinaša , KedS?'*'?* vP|lvc na I vlila Elesa ni skri-V"a beseda svetmkov Jože Cigan je menil, da ni dobro, ker bo daljnovod potekal čez najboljša kmetijska zemljišča. »Vedno več ljudi se odloča za ekološko kmetovanje. Ne vem, zakaj se daljnovod ne postavi na gozdnih zemljiščih,« je vprašal. Po Kregarjevih besedah to ni možno, ker so površine ob reki Muri zaščitene s programom Natura 2000. »Naslednja težava so mehka tla.« Dodal je, da bodo ponujene odškodnine sprejemljive za vse. »V nekem primeru le dva od stotih posameznikov nista sprejela pogojev. « Anton Radman je bil kljub temu skeptičen: »Močno dvomim, da bodo ljudje sprejeli takšne odškodnine. Spravite žice na obstoječi daljnovod ali pod zemljo.« »Čim večja je napetost, težje je spraviti žice pod zemljo. Pod zemljo je močnejše magnetno polje in segrevanje,« je pojasnil Aleš Kregar. Da dva daljnovoda ne sodita v okolje, je trdil Dušan Dervarič. »Tu gre za širino do sto metrov. Najbrž je racionalneje, če je vse speljano po enem daljnovodu.« Mirka Šerneka je zanimalo, ali bi Svetniki so se strinjali z imenovanjem Terezije Zamude za ravnateljico bistriške osnovne šole Prežihovega Voranca. Zdajšnja ravnateljica je edina kandidatka. Dokončna odločitev je zdaj v rokah šolskega ministra. lahko v prihodnje stari daljnovod podrli in uporabljali zgolj novega. »Lahko razmišljamo v tej smeri. Sicer se nekateri daljnovodi uporabljajo tudi do 70 let,« se je glasil odgovor. Razpravo je sklenil župan Anton Tornar: »Potrdimo traso visokonapetostnega daljnovoda in naj stečejo postopki. Lahko pa podamo pripombe na okoljsko ministrstvo.« Volitve in pluženje snega V nadaljevanju seje so svetniki potrdili predloge komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za člane občinske volilne komisije in posebne občinske volilne komisije za volitve romskih predstavnikov v občinski svet. Predsednik obeh komisij je Ignac Horvat, njegova namestnica pa Marija Ternar. Slednjo so izbrali še za člana okrajne volilne komisije. Eriki Gaber Horvat so podelili koncesijo za opravljanje patronažne dejavnosti v Trnju in Žižkih, hotiškemu podjetju Nograd pa koncesijo za opravljanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih lokalnih cest. Pri prvi je svetnike zanimalo, za koliko časa se podeli koncesija, pri drugi je imel pripombo Štefan Gyuri-ca: »Ne sme se zgoditi, da pride plužit sneg šele ob enih popoldan.« Stanko Lebar iz občinske uprave je odvrnil, da bodo vse dorekli znotraj pogodbenih obveznosti. Na eno od prihodnjih sej pa bodo povabili medobčinsko komunalno inšpektorico Alenko Maroša, naj jim predstavi dosedanje delo, ugotovitve in ukrepe. Nravstveni ^ulanti Martjanci 1 predstavni-BTC »C4 zdr RuPeHMuhr, %2'lk tri d Dravi so ^N’r^N nena Mv,:naza V?ThWK°Pra- Vod*a zast0P-ni" 2a severovzho- dno Slovenijo, je dejal, da s tem izpolnjujejo zavezo, ki so jo dali ob vstopu na področje dodatnega zdravstvenega zavarovanja, in prispevajo k skrbi za zdravje uporabnikov. Za trideset defi-brilatorjev, kolikor so jih razdelili zdravstvenim postajam po Slovenije in drugim, kjer se na javnih mestih giblje veliko ljudi, so namenili 17 milijonov tolarjev. V avli nakupovalnega središča BTC bo nameščen avtomatski aparat, s katerim si bodo Andrej Bedek lahko pomagali tudi laiki, ambulanti pa sta prejeli polavtomatski aparat. Ob tem bodo zdravstveni delavci deležni še usposa- bljanja za delo z defibrilatorjem, za kar bo donator prispeval še 2 milijona tolarjev. M. H. Kdo je hotel »izgnati« Laro Tkalec, Vestnik 22. junija 2006 S tem zapisom nočem nikogar žaliti, nikogar osebno prizadeti. V tem zapisu ni nič osebnega, kot tudi ni odraz naivnega opravičevanja, ampak neizprosnih dejstev. Tistim, ki bodo ugovarjali, da stanje ni takšno, že danes odgovarjam, da imajo prav. Je še slabše. Za boljše razumevanje je treba najprej pojasniti, kaj v Občini Beltinci sploh je »koordinacija političnih strank, svetniških skupin ...*. To je neformalni (ni podprt z nobenim aktom, poslovnikom ...) sestanek zastopnikov političnih strank, svetniških skupin in samostojnih svetnikov v našem občinskem svetu, ki se praviloma sestane pred vsako sejo občinskega sveta zaradi uskladitve mnenj, takšnih in drugačnih. Zmenili smo se, da se diskusije s teh koordinacij ne prenašajo v javnost, pišejo pa se seveda zapisniki. V mandatnem obdobju 2002/06 Še nobenega od teh zapisnikov nismo videli, kaj šele potrdili na eni od naslednjih koordinacij, kot bi to zahtevala neka javna, pisarniška in ne nazadnje tudi politična kultura. Tukaj ne gre za nobene skrivalnice, le na seje želimo prihajati usklajeni, da bi potekale hitro in konstruktivno, ne pa da smo v tem mandatu s časovno prekoračitvijo -maratonskimi sejami še vsakokrat prekršili poslovnik. In kaj se je dogajalo na tej famozni koordinaciji pri točki Razno - nakup hidravličnega dvigala za Osnovno šolo Beltinci? Župan Kennan je pod to točko začel pojasnjevati, da OŠ Beltinci obiskujejo učenci (op. a.: tretja vrstica gradiva za sejo občinskega sveta), dejansko pa le ena učenka in naslednje desetletje nobena več, in da je cena 3 do 4 milijone tolarjev in da OŠ Beltinci že zbira ponudbe. Sam sem v nadaljevanju pojasnil, da podpiram nakup omenjenega dvigala, pojasnil pa sem tudi, kako so te zadeve organizirane na drugih OŠ v regiji. Vprašal sem tudi, kaj je v tej smeri naredila šola, in dobil odgovor, da nič Zavzel sem se, da se znesek nakupa dopolni s humanitarnimi akcijami, koncerti. Na srečo se je, vsaj v časopisu, odzval vsaj en estradnik, žal tudi ta šele po klicu politike. V diskusiji osebno v nobenem kontekstu in trenutku nisem niti. slučajno nakazal, kaj šele povedal, da predlagam, da naj bi se koga vozilo s kombijem v Mursko Soboto. Prav tako na tej koordinaciji nismo govorili o nobenem imenu učenke/-ca, kot ste to, g. Kerman, nekorektno prenesli v javnost s telefonskim klicem sorodnikom deklice takoj po koordinaciji (da nimam prav, še vedno lahko dokažete z izpisi klicev svojega telefona v juniju 2006!). Tema ali -bibi< vsega je vendar v tem, da Občina Beltinci kupuje dvigalo šoli in ne posamezni družini. Kako sicer razumeti verbalne napade in fizične grožnje člana .te družine, namenjene g. GruŠkovnjaku in meni osebno? Od našega župana bi pričakoval, da bi namesto nekorektnih izjav po časopisih spisal OSEBNO OPRA V1ČILO nam vsem prisotnim na tej koordinaciji 5. junija 2006. Verjetno se bo kdo vprašal, zakaji1 Zato, ker je v izbruhu nekontrolirane Jeze in neartikuliranega glasu s prstom kazal na vsakega od nas, nam žugal in želel bolezni, želel invalidnosti nam, želel invalidnosti našim otrokom, kričal, kako smo ga razočarali, nam želel da bi trpeli t’ življenju bolj od njega in še bi lahko našteval. Epilog: navsezadnje sem na seji občinskega sveta javnosti pokazal In dokazal, kako razmišljam in glasoval ZA nakup dvigala brez diskusije. Bilo bi humano, če bi že kar na naslednji seji pomagali tudi vsem drugim bolnim in invalidnim osebam ter vsem osebam, ki imajo svoje invalidne otroke in invalidne svojce doma in po zavodih in bi jim vsakršna pomoč prišla še kako prav, tudi manjše denarne vrednosti. S tem končujem vsako nadaljnje polemiziranje na to temo po časopisih. Igor Adžič v Beltincih ' "Iptivili • kulturnem domu v Beltincih osrednjo občinsko proslavo. Na njej je imel slavnostni IftiiiliA »j ie msd drugim spomnil na prelomne dogodke pred 15 leti, ki so privedli do ustanovitve ' C a** ^rrjej vidi pomembno vlogo občine in njenih državljanov, ki se s svojimi dejanji in dosežki ^>ske tokove-v tem znamenju je potekal tudi pester kulturni program, v katerem so se nasto-k ICeve Dume s pesmijo in plesom sprehodili po Sloveniji. - M J. Kocljeva - središče V teh dneh potekajo še zadnja dela na novem mestnem trgu ob Kocljevi ulici v Murski Soboti. Minuli teden so dobili lokali povečan in polepšan prostor za poletne vrtove, ki so postali priljubljeni že v minulih letih, čeprav še ni bilo nove asfaltne prevleke. Mestni trg bo dobil tudi ime (menda z javnim natečajem). Sedanja ureditev trga med knjižnico, ga lerijo in tržnico je začasna, kajti po izdelanih projektih je predvidena kamnita ploščad brez zelenic in z nizom fontan, Tu naj bi bil v prihodnosti tudi glavni prireditveni prostor mesta Murska Sobota. - Bernarda B. Peček 6 GOSPODARSTVO_______________________________________________29, junij 2006 -YE Dr. Andrej Horvat, državni sekretar v vladni službi za razvoj Cas pomurskega romantičnega lokalpatriotizma je mimo Neprijetno se slišif toda Pomurje lahko iztrži bistveno več evropskih sredstev za razvoj v povezavi s Podravjem in regijami sosednjih držav Od vladne službe za razvoj je javnost veliko pričakovala, še zlasti z nastopom ministra dr. Jožeta Damijana, vendar po njegovem hitrem odstopu in ugibanjih, ali bo služba dobila novega ministra ali ne, so se razmere umirile in dr. Andrej Horvat je kot državni sekretar postal vodja službe. S tem je služba bistveno manj politično izpostavlje na, zato pa tudi reforme niso več tako močno na očeh javnosti, kar je lahko pozitivno, čeprav v tehničnem smislu služba usklajuje pripravo reformne predloge v obliki zakonodaje. Ima pa tudi pomembno vlogo pri trasiranju poti države v naslednji evropski finančni perspektivi 2007-2013 in pripravi razvojne resolucije Slovenije do leta 2023.0 tem in kje se v tej zgodbi lahko najde Pomurje, smo se pogovarjali z državnim sekretarjem dr. Andrejem Horvatom. Reforme z umikom ministra niso več osrednja politična tema, kar je lahko dobro, torej, kaj se dogaja in kako se uresničujejo reformni predlogi? Služba normalno dela za uresničevanje reform, in to na ekonomskem in socialnem področju. V službi je sistemiziranih petnajst delovnih mest ter državni sekretar in minister, ki ga ni. Minister bo ali ne bo? To je odvisno od predsednika vlade in koalicije. Služba trenutno deluje na ravni tehnične službe, ki spremlja izvajanje reformnih ukrepov, pretvorjenih v zakonodajo, ki pa se sprejema v državnem zboru, torej politično. V prvi polovici leta bo do konca pripravljena delovnopravna zakonodaja, do jeseni pa spremembe davčne zakonodaje, ki bodo vložene v parlamentarno proceduro. Trenutno smo opravili četrtino reform, če sledimo zastavljenim ciljem. Za letošnje leto je predviden sprejem zakonodaje, katere izvajanje naj bi spremljali v naslednjem leru Pri reformah gre v bistvu za štiri stebre, ki povezujejo sedeminšestdeset politično sprejetih ukrepov. Delovnopravna in socialna zakonodaja sta v ospredju, saj potekajo pogajanja, katere cilje želijo doseči reformni predlogi? Cilj je, doseči večjo fleksibilnost trga dela, kajti delodajalci se morajo izredno hitro prilagajati razmeram na trgu. Tam, kjer se to pokaže za nujno potrebno, jim je treba omogočiti lažje odpuščanje delavcev, da jim bo omogočeno preživetje. Deregulacija je potrebna, ker glede na velikost naše ekonomije nismo veliki svetovni igralci in tudi ne monopolisti v kateri od dejavnosti, če se karikirano izrazim To pa nikakor ne pomeni, da želimo delavce popolnoma prepuščati »krutim zakonitostim trga«, kar se populistično - in torej napačno - omenja. Država bo morala zagotoviti poleg večje fleksibilnosti tudi večjo varnost brezposelnim Razmišljanja gredo celo v smeri, da se nadomestila za brezposelne takoj po izgubi dela celo povečajo. To pomeni ob hitri izgubi dela tudi večjo varnost. Ob tem jim odpiramo večje možnosti prekvalifikacij in možnosti vseživljenjskega učenja, kar pomeni, da se delavcem omogoči, da se prekvalificirajo že med delom v podjetju io pripravijo na nove izzive, ali pa da si z novimi znanji iščejo novo in boljše delo. Delovno mesto za dvajset ali trideset let je veliko tveganje ne samo za podjetje, ampak predvsem za zaposlenega. Če človek ni fleksi- bilen, če ni dinamičen in torej ne išče novih znanj, potem tvega na svoj račun. Kaj pa davčni paket? Rezultati modela splošnega ravnovesja, ki prikazujejo soodvisnost celovitega paketa reform, torej tako davčnega kot tudi delovnopravnega, bodo javnosti predstavljeni sredi julija. Rezultati analiz dobro kažejo v smeri enotne davčne stopnje, ki lahko prispeva k večji razbre menitvi gospodarstva pri obdavčitvi dela in posledično k večji gospodarski rasti. To je prav gotovo ekonomsko optimalna rešitev, ki pa ni nujno, da je tudi idealna, saj so poleg ekonomskih še drugi dejavniki, ki jih moramo upoštevati pri tovrstnih odločitvah. Vprašanje je, ali bo šla politična rešitev v smeri enotne davčne stopnje, in ni nujno, da gre. Ključne stvari se bodo dogajale jeseni Davčna zakonodaja naj bi veljala od novega leta dalje. Pomembno je, da bo sprememba dovolj resna, da se bo poznala »na terenu« in da bo dejansko vplivala na razbremenitev gospodarstva. Če ne bo enotne davčne stopnje, to še nikakor ne pomeni, da reforme ni bilo. Ob tem se je treba zavedati, da gre za politično odločitev, in tu izgovarjanja na strokovnost ni. Visoko šolstvo bi lahko bilo del socialnega paketa, toda kadrovski problemi gospodarstva in večja učinkovitost znanja zahtevajo posebno obravnavo. Kadrovski položaj in potrebe po novih profilih kadrov v gospodarstvu zahtevajo reforme. V ospredju so kakovost, bolonjska reforma in večji pretok bljenega znanja v regijah. Vendar v tem primeru ne gre za državno razsipništvo, ampak je decentralizacija odvisna od interesov gospodarstva in pripravljenosti gospodarstva za vlaganja v programe. Razprava ob predlogu reformnih ukrepov je bila usmerjena k enotni davčni stopnji, sedaj pa se politično najbolj poudarja privatizacija, čeprav kot služba niste tako izpostavljeni kot takrat, ko ste še imeli ministra. Program privatizacije Telekoma in NKB Maribor je tako daleč, da se lahko imenujejo komisije za pripravo mednarodnih razpisov in iskanje strateški partnerjev. Triglav je kompleksnejša zadeva. O Kadu in Sodu so komisije zavzele stališča, opredeliti se mora še vlada, Ali se v tem okviru ukvarjate tudi s tujimi naložbami? S tem se ukvarja.Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI). Razmišlja se, da se k agenciji priključi tehnološka agencija, to pa predvsem zaradi koncentracije znanja in učinkovitejšega koriščenja evropskih sredstev v naslednji finančni perspektivi. Država potrebuje močno imple men taci jsko agencijo za koriščenje evropskih sredstev s področja podjetništva in tehnološkega razvoja. Na področju neposrednih tujih investicij bi kazalo posnemati izkušnje Švedske. Njihova agencija za tuje investicije pripelje na Švedsko več kot dvesto tujih naložb, Uspeh je odvisen od ljudi. Gre za vprašanje, ali v tem poslu zaposliš državne uradnike ali pa podjetnike, ki imajo interes, da pripeljejo vlagatelje. Na Kje je tu Pomurje, ali premore potencial za samostojen nastop ali pa potrebuje širšo povezavo? Ima ga, vendar je po mojem mnenju povezan z večjim geografskim območjem, kot je to v smeri Podravja pa tudi proti Gradcu, Madžarski ter Čakovcu in Varaždinu. Pomurje vidim v navezavi s Podravjem in z mariborsko Univeizo. Za Pomurje pravimo, da ima razvojne nastavke v agroživilstvu, turizmu in podjetjih, ki so močna po tehnološkem razvoju, vendar mora najti povezavo s sosednjimi regijami, tudi preko meje. To se mogoče sliši nekoliko ne dovolj »lokalpatriotsko«, toda Pomurje lahko iztrži bistveno več v povezavi s Podravjem kot samo in turizem je imel s tem že prvo dobro izkušnjo. Ne moremo graditi zgodbe o neki entiteti s posebnostjo in drugačnostjo. Poti pa so še odprte. Ena je v koncentraciji znanja v regiji, vendar pod pogojem, da se s kapitalom vključijo tudi podjetja, Zgodba romantičnega lokalpatriotizma je mimo in, bodimo pošteni, to ljudi tudi bega in vodi od realnosti. Ste lahko konkretni? Podjetja, ki so uspešna, so to raven lokalne omejenosti presegla. Neuspešna podjetja pa se obešajo na državne jasli in se sklicujejo na ta romantični lokal-patriotizem. Zgled in prioriteta nam morajo biti uspešni. Slaba podjetja vplivajo na nizko mobilnost delavcev in blokirajo kreativnost na vseh ravneh. Značilna je filozofija Mure, ki že nekaj časa z romantičnim lokal-patriotizmom poudarja svojo vlogo socialnega stabili- zatorja in s tem izraža potrebe po kapitalski infuziji države. Pristop je ekonomsko in socialno zgrešen. Težavo vidim tudi v prepočasni odzivnosti vodstva na globalne izzive v Pomurskih mlekarnah. Boljše je reševati socialni problem zunaj podjetniške strukture, kajti tovrstno reševanje problema je vreča brez dna z negativnim učinkom na ljudi, ki delajo za nizke plače in ne iščejo izziva, da se tega rešijo. Je pa še nekaj, sedaj imamo razvojne svete in nevarnost je, da bodo imeli razvojniki, ki so ves čas zraven in so vešči barantanja s svinčnikom in papirjem, največ papirnatih projektov. Kljub vsemu je razvojna resolucija nastavljena tako, da se tako ne bo dalo delati. Po moji oceni bodo formalne institucije izgubljale pomen, ..v ospredje pa bodo prihajali neformalne institucije ter partnerstva med javnim in zasebnim. Zdaj že lahko govorimo tudi o pozitivni podjetniški kritični masi, ki postopoma prevzema pobudo, vendar na drugačen način, kot smo bili vajeni prej. Potrebna je le dodatna animacija, da se priložnosti izkoristijo. Če bi imeli pokrajino, bi že vedeli, s kakšnim denarjem bo Pomurje razpolagalo v prihodnji finančni perspektivi. Ne glede na to so interesi razpršeni in praksa delitve denarja po načelu sita (vsakemu področju nekaj), ne daje učinka. Analiza takšne delitve sredstev v preteklosti je pokazala, daje bilo denarja veliko, delovnih mest pa za prste ene roke. Prešli bomo na čelo lijaka. Treba je podpreti podjetja in dejavnosti. Brazilija, Indija, Kitajska, • f daj v gospodarskem N*1 j ima Slovenija tudi zaradi s ne velike možnosti. Kako pa doseči»"ok'-gionalni razvoj, I Učnih in tudi refv^ Z novim zakonom o ■!■' j dnega regionalnega na občinah, kar je lahko ovira kot prednost. RaH( vzpostavile določen« razvojne projekte in bih študij wj(i J‘d'smereh. in Grizem &bjlpano8i-dijaki, ki rd»vanie na raden. 'zaposii-। priložnost že navezati sti-Ja ci in Sj pr ■ ftj-p za I letom pa uva' | ^^Ptugraniaku Jih-.r'kl 50 iu vse leto Mn'J"Popravljali. Po phftn •' Pangramu se bodo "'^radensko X. 44 8°stinstvo in turi- Prenovljen program kuhar in natakar na Srednji šoli za gostinstvo in tu rižem je dijakom prijazen, osnovan na način, ki spodbuja uspešnost, ustvarjalnost in samostojnost. zem. Program odlikuje nekaj pomembnih sprememb, kot so prilagodljivost potrebam trga dela v lokalnem okolju, tesno sodelovanje z delodajalci, primerljivost programa in zaposljivost v državah EL ter možnost pridobitve učne pogodbe z delodajalcem in s tem zaposlitve. Program povezuje splošno, strokovno in praktično znanje, učitelji ves čas tesno sodelujejo med seboj, timsko načrtujejo in se me-dpredmetno povezujejo. Novost je tudi modularnost programa, ki je dobrodošla predvsem dijakom, ki iz različnih razlogov šolanje prekinejo, saj si lahko za vse opravljene obveznosti pridobijo potrdilo. Po opravljenem 1 letniku lahko dijaki opravljajo nacionalno poklicno kvalifikacijo in si pridobijo certifikat za poklic pomočnik kuharja ali pomočnik natakarja. Program je dijakom prijazen, osnovan na način, ki spodbuja uspešnost, ustvarjalnost in samostojnost. Vsem, ki naletijo na težave, ponudijo pomoč, pripravi se individualiziran učni načrt, zelo veliko poudarka pa program namenja sodelovanju s starši, aktivnemu učenju, učenju učenja, podjetniškemu razmišljanju. Mladi imajo možnost aktivne udeležbe na športnem in kulturnem področju, na vrsti tekmovanj, kjer se lahko dokažejo, del pouka pa poteka v obliki projektnih tednov. V prvem letniku se ti projekti imenujejo: Radenci - gostin-sko-turistični kraj s tradicijo, Kulturna dediščina, praznovanje božiča in ohranjanje tradicije ter Teden pomladi. B. B. P. . občina »jemlje mero« Komunali vas 1 dovoljenjem do oktobra 2007, I. H • ^’in ... _ ' ri- .?"**pa i* ie lendavski občinski svet nataknil ■ “ — |T ' tjl labo piše. Najprej je vodstvo podjetja * *' 1* linji niriin ctmnvcini lohLnnlkf1!- Tivat - hotel Aurora - v pričakovanju zadnje večerje BTC Mursko Soboto k uDcma »jemlje mero« K finsko last lstvo naprodaj ■ti ‘a orn pa » IendavsK1 občinsKi svet narasnu 2^ 1 Prjpa J‘a8ank industrijskih odpadkov in pobiranjem ’h.J r"pa i sedaj pa jo ima v primežu še s ceno otn Od*agal<šče odpadkov v Dolgivasi ima ’l*<» Za ,4 *e do desetega oktobra prihodnje leto, ali in prostor Pa še ne ve, kaj bo z njim, ali ga Vin hm v trikotnik regijskih odlagališč Ormož, ^*1-140 je podjetje z opravljanjem javne ^ij*!0živelo, so torej minili, občina pa tudi za-i 'r da ie .^Pušča niti milimeter. . ’^-^Ožcnji. endavskl občinski svet odobril ceno 18 tolarjev za ’/rih^ Prevoj 'n^Uslriiskih odpadkov, k temu pa je Komunala pri' hS°žat0 ‘ končno ceno občutno dvignil. Direktorji in n občinski svet je zadevo ponovno vzel v ' ■, prev°za Je sedaj 4,6 tolarja za kilogram, direk ■ ’T'’• 1,413 taks teS' ,r lu občinskega sveta že napovedal, da . ^jub014*11'1 bodo obvestili inšpekcijo ali celo odstopili 'hvj 'Sternu zagovarjanju cene, ki jo je ponudila Ko-'i?^ pro 'r' ^tes' usPe’ toliko, da bo imenovana delovna >‘•'b..,''lflh tnet U Pr'Pombo glede ustreznosti cene za kilo '' * 'rh' ^hikti °dpeljanih odpadkov A četudi se bodo zmenili L A 'J '• ostji*' končna cena za uporabnike mora ostati ne i?l'b(Jr’ln odh nri ,ri*'rn $upan Anton Balažek, to pa je 20,10 to-''M- V 24o^ni*1 ’n odpeljanih industrijskih odpadkov ali s t0lar’a C 'in strinjali. da občina proda lastniški delež v ^r^'111' Zah P°sIo™ega poročila Komunale za poslovno k hiij v, ■■ • ib pa so tudj novo revizijo poslovanja. Svetniki Papir Servis za odlaganje komunalnih čeprav bi proračun tako lahko zaslužil !4'r «rjev. o poslu se bodo morebiti pogovarjali, če . ral1 zapreti. Majda Horvat Prejeli smo 0 poravnavi družbe FINANDER, d. o. o. -Turizem meteor, d. o. o. K Vestniku z dne 22. junija je bil objavljen članek z naslovom Poravnava uspela. Vsebina Članka ni objektivno točna, zaradi česar je prizadet interes družbe Finander. Družbo Ftnander in direktorja družbe Mateja Sukiča avtorica članka prikazuje negativno, kot vzrok sodnega spora, zaradi česar je nujno treba odgovoriti z dejstvi. Matej Sukič, direktor družbe Finander, je sprožil sodni spor z družbo Turizem meteor zato, ker mu kaj drugega ni preostalo! Imenovani je leta 2005 družbi Turizem meteor dovolil začasno in brezplačno deponiranje zemlje na svojem zemljišču. Na osnovi tega dogovora je družba Turizem meteor na zemljišče, ki je v lasti družbe Finander, začasno deponirala približno 7.500 m} zemlje. Ker začasnost ne traja večno, je bilo že ob sklenitvi dogovora o deponiji jasno, da bo družba Turizem meteor deponirano zemljo prej ali slej morala odstraniti. Zaradi lastnih poslovnih interesov z zemljiščem je družba Finander dne 22. 5. 2006 družbo Turizem meteor pisno pozvala, da deponirano zemljo v 30 dneh odstrani. Vendar je imenovana družba odvoz zemlje pogojevala s predhodnim plačilom stroškov odvoza, kar pa je za družbo Finander nesprejemljivo, saj je Finander, d. o.o., deponijo zemlje (7.500 mj dovolil neodplačno, nenadoma pa je bil postavljen pred dejstvo, da plača stroške odvoza zemlje. Stroški odvoza pa vsekakor niso zanemarljivi, saj bodo znašali po mnenju sodnega cenilca približno 20 mio. sit. Potem ko je družba Turizem meteor, d. o. o., zavrnila odstranitev začasno deponirane zemlje in ni bila pripravljena na drugačno sprejemljivo ureditev problema, je družba Finander na sodišču terjala plačilo stroškov za odvoz začasno deponirane zemlje. Družba Finander je tako družbi Turizem meteor predlagala, da se zadeva z deponirano zemljo uredi brez sodišča, a družba Turizem meteor tega ni sprejela. Ker pa družba Finander ni dolžna na svoje stroške odstranjevati n uvožene zemlje, je bila primorana vložiti tožbo zaradi plačila stroškov odvoza zemlje. Za zavarovanje svoje terjatve - plačilo stroškov odvoza - je družba Finander predlagala začasno odredbo, saj bilanca stanja družbe Turizem meteor - upoštevaje z njo kapitalsko povezane družbe, zlasti družbo Počitek užitek, d. o. o. - izkazuje prezadolženost. Sodišče je predlogu ugodilo in izdalo začasno odredbo s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin družbe Turizem meteor, d. o. o. To, da družba Turizem meteor v 15 dneh in na svoje stroške odstrani deponirano zemljo, je dosegla družba Finander šele na sodišču, prav to pa je predlagala že pred vložitvijo tožbe. Tožbe torej sploh ne bi bilo, če bi družba Turizem meteor svojo dolžnost (odvoz zemlje na svoje stroške), ki jo je sprejela šele s sodno poravnavo, sprejela na podlagi pisnega poziva družbe Finander. FINANDER, d. o. o., direktor Matej Sukič Udeleženci poletnih počitnic v Budvi Njim gre zahvala za to, da smo spoznali Budvo: Mateja Ranca - vodja TA Klas M. Sobota, Janez Stoti - direktor BTC-ja M. Sobota, Vesna Rebrica - Vodja org. enote za promet in prevoz potnikov pri AP M. Sobota. . Slovenska plaža v Budvi BTC CITY Murska Sobota in dopust v Cmi gori BTC Murska Sobota je pripravil letos v sodelovanju s Turistično agencijo Klas iz Murske Sobote in AJ* Murska Sobota nagradno igro za svoje zveste obiskovalce. Vsi, ki so od aprila do junija ob obisku oddali nagradni kupon v stekleni zaboj v avli nakupovalnega središča BTC CITY, so lahko upali, da bodo z malo sreče pri žrebanju preživeli teden dni brezplačnih počitnic v Budvi v Črni gori. Po treh žrebanjih je sreča naklonila HIT POLETJA v Črnogorskem primorju med 17. in 24. junijem 21 srečnežem, ki so lahko v dvoje uživali v vili Zlatibor v Budvi. Bivanje v Črni gori so lahko izkoristili tudi za ogled znamenitosti te najmlajše samostojne države, obiskali pa so tudi Albanijo. Bo. Ra. 8 KMETIJSTVO 29. jun,, 2006 - VEfli Cene sredstev za varstvo rastlin Mercator, d. 1. prodajal na Agiwre™, ms Funpcrti pak.iiaiTjB Cena v sit Cena m ih quad« Q^| <234.00 17.67 topasiC _ VI It.3/j.OD 47.« IDDml 1.B35.® 7.66 sntracol VI J.T22JKI 7.19 toro 5DD sc J/l 2.180.UP 9.10 diftane M»45 T/l 5.76 folicur e»250 0,1 J 211620 6^3 acrobat mr 0.2 L643.M 6.36 tmpfjčfau Z l/l J M9.Q0 4.54 ba icw a & 2W£ 812.00 3J9 ti'dan 40 EC VI 5905.® 24.97 pBfecbon VI 3 153-00 13.16 &CEbC D.l 1,347,00 5J2 ^fi40 !C 0>2i 1.716.00 7.16 decis2.5Ec. 1/1 6.J56.® 2849 ojIMie nguide 200 ml 1071.® 4.47 caltoso 3 mi 605.00 2.52 0.0051 7®.® 2.95 basulin 6® EW 1/1 4 953.® 20.67 Dhiworei-j? VI «30.04) 3.46 ■iažDi 50 EW 0.2 1479.® 4.92 calypso 3 ml 6QL® Z 52 demilžin OJl 6.D95.® 25.43 mesiiro* ft 500 0.2 3.720.00 15.52 mKpifenZp &P 4 g 580.00 142 piiodSDf E-35 t/l 4.343,® 18,12 WllC 0.2 2.743,® 11.45 v&iaicn k 500 1/1 4.517.00 18J5 Hutilcliil ti 5.495.00 22,93 Ikg 7.266.® 30 32 pwntitoa goiflTZ 11 3.05L00 12,73 UyraiYw turbo I' 5.366,00 22,39 ararrra 1/1 6.225.® 26.98 sela tor 13 kg 4.828.® 20,15 CBKto 0211 8.372.00 34.94 senectf 14 274,00 59.56 betici Ekspert 11 10.0 73 ,D0 42.03 5W33DE 11 2.213,® 9.23 frontier 1/1 6.5K.® 27.19 herbocid VI 1.336.® 5^8 'WiEC vi 3 008.00 12,55 hniii 0.3 15.694.00 65.49 iasagian 6DD VI 6.861.00 28,63 linturTD 0.15 2.765.® 11,54 Equip. J/l 7.720.00 12.21 toitchdciwn 1/1 1061,00 0,60 Močila 5.® Jffm 1J 923.00 nu-film 04 785.® 3.28 tHfnJiTl IN l/l 1.693,® 7.06 Fcčama gpojJto prtrifert [proti str koto! 1/1 1.648,00 188 Pmtifert/praii stresom) 5/1 6.625.® 27,65 tfrirt _pl 5.832.00 24 34 v J 642.00 2.68 foliar la koma] 20/1 6.® 4,® 28 JI | l batjUHan _ 25/1 11775.00 49,14 | Srečanje pomurskih prašičerejcev Prašičereja na družinske kmetije V Pomurju 40 odstotkov vseh slovenskih prašičev, ki jih vzredijo na družinskih kmetijah Srečanje prašičerejcev Pomurja, ki so ga pripravila konec prejšnjega tedna pri brodil na Muri v Krogu pomurska prašičerejska društva, je bilo namenjeno predvsem druženju in izmenjavi izkušenj med rejci, na njem pa so opozorili tudi na nekatere aktualne probleme v slovenski prašičereji. Srečanja so se udeležili tudi kmetijska ministrica Marija Lukačič, generalna direktorica VURS-a dr. Vida Čadonič Špelič in predsednica strokovnega sveta za prašičerejo dr. Milena Kovač. Prašičereja je v Pomurju pomembna dejavnost, v zadnjih desetih letih pa se razvija predvsem na družinskih kmetijah in na velikih farmah, ki so organizirane kot gospodarske družbe.Po neka- Nacionalni strateški načrt razvoja podeželja 2007-2013 Poudarek na večnamenski vlogi kmetijstva Nacionalni strateški načrt je nastal na osnovi široke javne razprave Vlada je pred tednom sprejela nacionalni strateški načrt razvoja podeželja 2007 - 2013, pri katerem je v celoti upoštevala strateške smernice Evropske unije ter širše strateške usmeritve skupnosti na področju trajnostne rabe virov ter krepitve gospodarske rasti in zaposlovanja, V tem strateškem načrtu so posebej omenjene potrebe po prestrukturiranju kmetijstva in živil-skopredelovalne industrije. Načrt temelji na načelih trajnostnega gospodarjenja z obnovljivimi naravnimi viri in daje posebno pozornost vzdrževanju kulturne krajine, varovanju okolja in ohranjanju poseljenosti podeželja ter njegove identitete. Nacionalni strateški načrt razvoja podeželja opredeljuje prednostne naloge na področju politike razvoja podeželja, ki so zasnovane v skladu s prednostnimi nalogami Skupnosti na področju politike razvoja podeželja. Nacionalni stra- Naj... domačija 2006 »Vsi imamo modre oči« Lista prijavljenih domačij za izbor letošnje naj... domačije 2006, ki jih še moramo obiskati, je po zaslugi marljivih članov komisije vedno krajša. Skupaj s strokovnjaki za kmetijstvo, arhitekturo, etnologijo, življenjski slog in urejenost okolice smo se odpravili na desni breg Mure, med Prleke in Prlekinje. Na Cvenu so nam postregli z odlično vinsko kapljico, ki jo z velikim veseljem in skrbjo pridelujejo vsi člani družine Makoter, gospodinja Daqa pa je tudi specialistka za peko kruha in prav zani mivo je bilo slišati, da pri njih pečejo tudi pirin kruh, v katerem so za »zobanje« še sončnična in številna druga semena Makoterjevi pa niso bili edina domačija na Cvenu, ki se je znašla terih ocenah naj bi 40 odstotkov vseh prašičev, ki jih vzredijo na družinskih kmetijah, vzredili prav v Pomurju. V povprečju redijo te kmetije od 40 do 50 plemenskih svinj, nekaj pa je tudi večjih kmetij z 80 do 100 plemenskimi svinjami. Gospodarjenje na teh kmetijah je povezano z dobro kmetijsko prakso, saj je vzreja vezana na ustrezne obdelovalne površine, kjer pridelajo večino osnovne krme. Prašičerejske kmetije se uvrščajo tudi med napredne kmetije, na njih pa se uveljavljajo tudi ukrepi kmetijske politike. Številne od teh kmetij prevzemajo mladi gospodarji, kar je zagotovilo, da se bodo širile in sledile sodobnim trendom. Tudi znanju namenjajo na teh kmetijah posebno skrb, saj so mladi gospodarji izobraženi, imajo vsaj srednješolsko teški načrt je pripravljen za obdobje 2007 - 2013 in se bo, Če posamezne prednostne naloge ne opredeljujejo drugače, izvajal na celotnem območju Republike Slovenije. Pripravljen je v skladu z izhodišči, podanimi vlil členu Uredbe Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Pri pripravi Nacionalnega strateškega načrta so bile v celoti upoštevane strateške smernice Evropske unije ter širše strateške usmeritve Skupnosti na področju trajnostne rabe virov ter krepitve gospodarske rasti in zaposlovanja. V Nacionalnem strateškem načrtu je opredeljeno prizadevanje za krepitev večnamenske vloge kmetijstva v Sloveniji. Posebej so izpostavljene potrebe po prestrukturiranju kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije, prispeval pa naj bi tudi h krepitvi konkurenčnosti celotne agroživilske veri ge Nacionalni strateški načrt te melji na načelih trajnostnega med prijavljenimi za izbor naj.. domačije 2006. Le nekaj hiš dalje smo spoznali Severjeve, kjer sta nam dekleti Majda in Anita z ve- seljem povedali, da imajo pri njihovi hiši popolnoma vsi štirje otroci modre oči. S ponosom pa sta nam pokazali tudi njihovega ljubljenca Leonarda, ki se je prav rad nastavil pred naš fotografski objektiv. In čeprav smo jih zmotili pri spravljanju sena, je šestčlanska družina z veseljem poklepetala z nami. Pot smo nato nadaljevali v Ba-bince, kjer v mogočni hiši, ki nosi številko 21, živi družina Nemec Ker je bil izjemno vroč dan, smo sedli v senco njihove vrtne ute, poklepetali o tem in onem, pre pričali pa smo se lahko tudi o kuli naričnih dobrotah te domačije Sicer pa je na našem seznamu še sedem domačij. Nekatere od njih boste lahko spoznali že v naslednji številki Vestnika. Vanja Poljanec izobrazbo, vedno več pa je tudi primerov, da kmetijo vodi gospodar s fakultetno izobrazbo. Tudi društva prašičerejcev, ki so v Pomurju Štiri in imajo okoli 300 članov, skrbijo za izobraževanje svojih rejcev. Prašičereja v Pomurju ima prihodnost, po ocenah poznavalcev pa bi se moralo vsaj 400 prašiče-rejskih kmetij razviti v sodobne prašičerejske obrate z zaokroženim ciklusom reje od pujska do pitanca ali pa zgolj v pitališča za rejo pitancev. Seveda je potrebno tudi povezovanje rejcev in poslovno sodelovanje. Slednje poteka ob pomoči posameznih zadrug in manjših organizatorjev proizvodnje, najpomembnejše pa je sodelovanje s tako imenovanimi partnerskimi rejami v okviru Skupine Pan vita. Ludvik Kovač 40 let Čebelarskega društva Prošenja^ Društveni prapc ob jubileju Skrb za podmladek se obrestuje gospodarjenja z obnovljivimi naravnimi viri in namenja posebno po zornost vzdrževanju kulturne krajine, varovanju okolja ter ohranjanju poseljenosti podeželja in njegove identitete. Nacionalni strateški načrt odraža tudi večnamensko vlogo gozdov, ki dajejo slovenski krajini poseben pečat in so pomemben tvorec okolja ter vir biotske raznovrstnosti. Prednostne naloge Nacionalnega strateškega načrta bodo prispevale tudi k ekonomski in socialni krepitvi podeželja ter uveljavljale nove pristope k povečanju zaposlenosti na podeželju, in to ne le s primarno kmetijsko dejavnostjo. Nacionalni strateški načrt je nastal na osnovi široke javne razprave v sodelovanju s pristojnimi upravnimi organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni z ekonomskimi in socialnimi partnerji ter z drugimi zainteresiranimi predstav niki civilne družbe, vključno z nevladnimi organizacijami. Ludvik Kovač Čebelarji iz okolice Prosenjakovce so se v ok'IB1 J ; društva organizirali pred štiridesetimi leti, vend^ larstvo na tem območju mnogo daljšo tradicijo. no so posamezniki tu čebelarili ze med obema vol * neje so se nekateri včlanili v druge čebelarske J' ■ ■ do o ustanovitvi lastnega društva pa so dali decetn1" belarji Janez Danč, Elemer Hujs in Ernest Eory. J Na ustanovnem občnem zboru se je takrat zbralo 14 •: prav se število čebelarjev v mnogih društvih zmanjšuje,! _. društvo Prosenjakovci tudi zdaj lahko pohvali s 17 Člani Us . s 700 čebeljimi družinami, trije čebele na pašo tudi pre' Čebelarijo na enem mestu, Po besedah predsednika Kolo®’ ki društvo vodi že od leta 1989, je spodbudno njihove vrste vključujejo predvsem mladi čebelarji. ’ tudi čebelarskima krožkoma na osnovnih šolah v senjakovcih, prav mladi čebelarji pa so zagotovilo, da [j tem območju ne bo izumrlo Sicer pa so posamezni c« -c čebelarskega društva pomembno zaznamovali tudi slove” stvo, kar potrjujejo tudi najvišja čebelarska priznanja. y 3 Antona Janše I. stopnje so bili doslej odlikovani Janez1, Hujs, Koloman Kozic in Ernest E6ry Pred letom so se člani prosenjakovskega čebelah 6 odločili, da razvijejo svoj društveni prapor, in želja se I nedeljo tudi uresničila. Na priložnostni slovesnosti ob K04 . belnjaku v Ivanjševcih so se poleg čebelarjev zbrali števil® I gostje, nov društveni prapor, na katerega so pripeli številni sponzorji, pa sta razvila in prosenjakovskim 1 predsednik Čebelarske zveze društev Pomurja dr. jjiaJ župan moravskotopliške občine Franc Cipot, Slovesnost ^..j izročili tudi priznanja Antona Janše If in III. stopnje za larjem društva, so s kulturnim programom popestrili u osnovne šole. Obisk predstavnikov VURS-a in kmetfjs^ Za tesnejše sodelo^ , Na povabilo vodje območne enote ' zbornice in direktorja Kmetijskogozdarskega ^jt^ Sobota Franca Režonje sta minuli petek Z** ralna direktorica VURS-a Vida Čadonič - ‘ V notranje veterinarske inšpekcije Andreja BižE1 , zavoda so jima predstavili kmetijstvo v potnU' ter problematiko in dosežke na tem področji' p''.,,' Predstavnici VURS-a sta pripravili krajše predav^uf y šieji kugi in kužnih boleznih pri prašičih, And reja predstavila preiskave klasične prašičje kuge v letu h1 'J vtjen obsežen monitoring 44.811 vzorcev o prfswi" \ jih vzeli na 6.604 kmečkih gospodarstvih. Od tega jr pozitivnih vzorcev, rezultati nadaljnjih preiskav podlagi seroloških preiskav ni bil postavljen Sum j|fi kuge Program za leto 2006 je bil pripravljen že do s* • pa bo tudi divje prašiče, kjer pričakujejo pomoč l°'' rJ pa bo monitoring glede prisotnosti protiteles let°s P"' ’ da bo na velikih prašičjih gospodarstvih (več kot 5®'I1 V vsako četrtletje preiskanih po 15 krvnih vzorcev krvi izločenih plemenskih svinj Na driip11 ' stvih bodo vzeli vzorce za ugotavljanje prisotnosti sični prašičji kugi po programu VURS-a. , Po tem dogodku je Kmetijsko-gozdarski zavod . obiskala tudi kmetijska ministrica, ki so jo wjliat1' potekajo v kmetijstvu, dogovorili pa so se tudi za P'. . f^ j vanje. J Po naših znanih poteh Turistične prireditve Dva dni po Pomurju Na Evropohodu po Pomurju je sodelovalo skupno več kot dvesto pohodnikov. O pranju perila v potoku ki pari a Gyorgya vsakdan 63.800 nn105o ki jo bo SONČEK 03019 69 w ww.so n chek.com šole, udeležencem pa je ob organizatorjih prireditve spregovoril tudi župan občine Beltinci Milan Kerman, se je več kot sto pohodnikov odpravilo proti Iža-kovcem in Otoku ljubezni. Med potjo so se jim pridružili tudi drugi pohodniki, tako da jih je bilo skupaj več kot dvesto, kar nekaj pa jih je tudi prehodilo celotno pot prvih dveh dni od Beltince do Ormoža. Sledila je vožnja z brodom čez reko Muro in hoja po gozdni učni poti po mrtvicah Mure do Veržeja, Pohodnike je potem pot vodila do Banovec in Babincev, petkov del pohoda pa so končali v Ljutomeru, kjer so pripravili tudi slovesnost. Nadaljevali so v soboto zjutraj do Železnih Dveri injeruzalema, nato pa proti Mi- '^»Unpje prost Kreta Hqt»i C kat. 1.7/7 D/ S prikazom pranja perila v potoku Črncu pri Cope-kovem mlinu se končuje projekt, v katerem so se v vrtcih Genterovci, Hotiza in Gaberje v povezavi s turističnima društvoma Lindau iz Lendave in Štrk iz Velike Polane lotili raziskovanja tega v preteklosti. Gre za republiški projekt s področja ohranjanja kulturne dediščine, ki so ga začeli izvajati oktobra lani. Po besedah vodje projekta Slave Vutek so si zadali, da bodo s plesom, igro in petjem prikazali dejav- nost pranja prerila v potokih, kot so prali nekoč. V projekt so vključili tudi babice otrok iz vrtca, ki so to nekoč tudi same počele. Najprej so se s tem seznanili v vrtcih, pri Copekovem mlinu pa so uprizorili dogodek, ko prideta Mica in Bara do potoka ter ob pogovoru in prepirih pereta perilo. Projekt dopolnjuje Še splet slovenskih in madžarskih pesmi ter otroških igric, poudarek pa je na sožitju obeh kultur. Od oktobra so se otroci iz vseh treh vrtcev družili in spoznavali. Ob Slavi Vutek so se aktivno vključile v spoti v Sloveniji sodelujejo Zavod za gozdove Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Turistična zveze Slovenije in Zveza gozdnih društev Slovenije. Evropohod spremljajo številne kulturne, etnološke in kuli-narično-enološko obarvane prireditve. Namen Evropohoda je, združiti pohodnike po pešpoteh Evrope. Po pomurskem delu Evropske pešpoti so pohodnike vodili predstavniki planinskih društev Mura in Matica iz Murske Sobote, sodelovali pa so tudi gozdarji in turistični delavci. Pohodniki pa so se lahko v pohod vključili kjerkoli na poti. Po kulturnem programu pred beltinskim gradom, kjer so nastopali šolarji beltinske osnovne * muzej Lendava 1 min Lendava: dejavnosti še druge vzgojiteljice v treh vrtcih Marija Kolenc, Vida Lebar in Ruža Horvat Predstavili pa so ga že med drugim na simpoziju na temo drugačnosti v Moravskih Toplicah, v Rogaški Slatini, na reviji v kulturnem domu v Lendavi pa tudi na kulturnih prireditvah v Gaberju, Kapci in Hotizi, predstavili pa se bodo še v Slovenskih Konjicah. S turističnima društvoma Lindau in Štrk pa so se tudi dogovorili, da bodo raziskali, kje so bila na potokih taka perišča, in tudi pripravili pohod do teh točk. J. Ga. slik Iz ^'^Zidov 79.900 Sončkov klub m Murterju 3* 2.7-16.771 xP0L 8.700 gratis do 12 I« Beli Kamik IIJ* 26.6-97/lKP0L 7«700 m« Ž4nl grabi do ? let ; POdjatju vstopnice ■ °bcine ! Mac >pn'« je 600,00 Pa lahko Sončkov klub Stella 3’/4* 8 7.-15.771 x?OL 7.500 bus + 3 izleti 11 900 SIT Slovenska 52 02 521 4192 MURSKA SOBOTA Djerba Abir 3* 57770/ POL 84.900 Odprta vrata Kovačeve domačije Na Domačiji in muzeju družine KovačvNedelici so v soboto pripravili prireditev Dan odprtih vrat na Kovačevi domačiji, od ponedeljka do sobote pa je potekala tudi delavnica za restavriranje starih lesenih predmetov. Dan odprtih vrat pripravljajo že vrsto let, lastnika s slamo krite »cimprače« Vesna in Štefan Kovač pa poudarjata, da domačije nista obnovila zato, da bi bila mrtev in zaprašen muzej, ampak jo želijo deliti z vsemi krajani in obiskovalci. Mnogim je ta stara hiška z okolico topel spomin na stare čase, drugim pa sporočilo o življenju njihovih babic in dedkov. Prireditev sta organizirala Domačija in muzej družine Kovač in Turistično društvo Turnišče. Na letošnji prireditvi je bil slavljenec folklorna skupina Štefana Raja iz Turnišča, ki letos praznuje 30-letnico delovanja in je reden gost na prireditvah na domačiji. Obenem je pripravilo Društvo kmetic ob svoji desetletnici delovanja razstavo domačih dobrot. Na prireditvi so gostili tudi lupinarje« iz Renkovec, folklorno skupino iz Rogatca in druge nastopajoče. Nato so potekali druženje, ogled domačije z bogato zbirko predmetov iz preteklosti, rajanje ob kresu in pokušina domačih dobrot. Od ponedeljka do sobote je bila na domačiji tudi delavnica za restavriranje starih lesenih predmetov, ki sojo letos pripravili petič. Udeleženci so na delavnico lahko prinesli tudi lastne predmete, ki so jih našli na podstrešjih, in jih s pomočjo strokovnjakov restavrirali.-J. Ga. v Beltincih poIti ' fU Evropohoda ' dvajsetih sl“venSŽ drza*ah in seiev evropske )S*fclvsredo. ■ i r po Slove- Mt nf,-ns*J komisija za Ev-Prav tako ude-^Mti P° Pomuriu. Glavni je F8anizat°r Evropoho-'Rzi V v popotniška ‘ nils’ii Evropske pe- klavžu, Kogu in Ormožu, kjer so prevzeli vodenje pohoda predstavniki tamkajšnjega planinskega društva. Slovenski del pohoda so sklenili v sredo, 28. junija, pri gradu v Podsredi. Vsi evro-pohodi pa bodo končani septembra na Češkem, natančneje v Čeških Budejovicah. J. Ga. Negova - V soboto, 1, julija, ob 13. uri se bo začela 9. Prange-rjada, ko se bo Negova spremenila v srednjeveško podobo s prikazom starih obrti, lokostrelskega turnirja, srednjeveške tržnice tistega časa in podobno. Prikazali bodo tudi izvirno Gorsko pravdo, ki jo bodo uprizorili člani TD Negova - Sp. Ivanjci, ki so organizatoqi prireditve. Na prireditvi bo sodelovalo okrog tristo srednjeveško oblečenih oseb. Ljutomer - V četrtek, 29 junija, ob 10. uri bo potekal v konferenčni sobi PRA Ljutomer v Prešernovi ulici 2 v Ljutomeru posvet z naslovom Prihodnost reke Mure, na katerem bodo predavali Simon Balažič, Željko Šalamun, dr. Johannes Gepp, Vlado Čuš, dr. Miran Puconja, Stojan Habjanič in Goran Šoster. Murska Sobota - V četrtek, 29- junija, ob 15. uri bo v prostorih Galerije v Murski Soboti osrednja prireditev Tematski dnevi dobrot Čezmejne regije v okviru projekta Od pomurske do žalske oštarije. Nosilec projekta je Območna obrtna zbornica Murska Sobota, vanj pa je vključenih 29 gostincev. Gornja Radgona - V ponedeljek, 3. julija, ob 19. uri se bo začel pri spominskem obeležju Nikoli več v Gornji Radgoni 5. pohod ob meji in pohod ob 15. obletnici vojne za Slovenijo. Pred pohodom, ob 18.45, bo slovesnost, potem pa se bodo odpravili ob Muri do Radencev. Ob 19. uri se bo začel tudi 1. pohod od Vidma (Sveti Jurij) do Radencev. Ob 20.45 bo prihod vseh pohodnikov v Radence, kjer bo osrednja slovesnost pri spominskem obeležju, sledilo pa bo družabno srečanje pri hotelu Radin. Gornja Bistrica - V petek, 30. junija, ob 16. uri bodo odprli v Gornji Bistrici 198 Ekoliški center Svit v prostorih obnovljenega ekološkega mlina. V kulturnem programu bodo nastopili Razkriški tamburaši, Mirko Šernek na citrah, Ljudske pevke TD Gornja Bistrica in FS OŠ Prežihov Voranc Srednja Bistrica. Gornja Radgona - V četrtek, 29. junija, od 7. do 16. ure bo na tržnici in Trgu svobode tradicionalni krajevni Petrov sejem, ki ga pripravljata Občina Gornja Radgona in TIC Gornja Radgona. J. Ga. 15 6 Slovenije LENDAVA 10 KULTURA 29. junij 2006 - VEffl Prekmurska godba Bakovci izdala prvo zgoščenko Prekmurska godba Bakovci je izdala svojo prvo kompaktno ploščo, ki jo je posnela aprila v dvorani hotela Radin. Bakovski godbeniki so ploščo izdali pri založbi Megaton, tonski mojster pa je bil Simon Lubšina. »Izdaja te zgoščenke je velik dosežek za naše društvo in pomeni zaokrožitev uspešnega delovanja zadnjih nekaj let pod taktirko dirigenta Željka Ritlopa,« pravijo v vrhu društva. Na zgoščenki je dvanajst pesmi, med katerimi je kot zanimivost treba omenili rudi Cesarinijevo Grško ljudsko pesem, ki je sestavljena iz stavkov O Charalambis, Stu Psilori ti in Vasiiikos tha jino, česar v naših krajih ne slišimo prav pogosto. Pri dveh skladbah. Mini Maxi in Na zdravje, pa sodelujeta tudi prekmurska izvajalca Nada Ivanič in Vinogradniški kvintet Turnišče. Promocija zgoščenke bo v petek in soboto, 30. junija in 1. julija, ko bosta ob dnevih glasbe in druženja v Športnorekreacijskem centru v Bakovcih tudi veliki prireditvi; v petek ob 17.30 Medobmočno srečanje pihalnih orkestrov (iz G. Radgone, Ljutomera, M. Sobote in Bakovec), ter v soboto ob 16.30 Mednarodno srečanje godb iz Avstrije, Madžarske, Italije in Slovenije. Na obe prireditvi so seveda vabljeni ne samo ljubitelji pihalne godbe, ampak vsi Pomurci. T. K. Koncert ob 25-letnici MePZ Radenska in predstavitev nove zgoščenke Ljudje se kar niso hoteli raziti Pevski zbor Radenske je nastal v času, ko so podjetja v Sloveniji še dobro skrbela tudi za kulturno delovanje svojih delavcev, in sicer iz dveh samostojnih zborov,ženskega in moškega, ki sta pred tem pela že deset let. Zadnjih 20 let pevce "uspešno vodi zborovodja Tomaž Kuhar in za 25-letnico so pripravili v kongresni dvorani hotela Radin koncert s pestrim več kot dveurnim sporedom ljudskih in umetnih zborovskih pesmi - 20 »uradnih« in še nekaj dodatkov, saj so jih navdušeni poslušalci s ploskanjem priklicali nazaj na oder. Zborovodja pa jim je ob jubileju podaril svojo priredbo ljudske pesmi iz Beltinec Žuna je sneja. Koncert, ki je potekal v nekakšnem medsebojnem navdušenju pevcev in poslušalcev, je bil po besedah pevcev rezultat dolgotrajnih vaj, piljenja, vztrajnosti zborovodje in seveda lepih glasov Program je povezovala Mirjana Ljuboje, ob takšnem prazniku pa ni šlo brez nagovorov, čestitk, cvetja in podelitve Gallusovih značk - bronastih, srebrnih in zlatih pa še posebnih priznanj tistim, ki pojejo že 35 let. O zboru, preteklosti in vrednotah zborovskega petja so spregovorili Milena Mauko, predsednica zbora, Simo na Pirc v imenu JSKD, podžupan radenske občine Vladimir Ranta-ša, predstavnica Zdravilišča Marija Sraka Šadl in predsednica ZKD Betka Leopold. Po besedah Milene Mauko gre za zbor, ki je bil res dejaven: MePZ Radenska je v minulih petindvajsetih letih navezal stike z več zbori iz Slovenije (Ljutomera, Laškega, Vrhnike, Maribora, Ptuja, Grajene, Velike Polane, Gorišnice, Puconcev, Šempasa) in z njimi izmenjal gostovanja. V nepozabnem spominu so ostala vsem pevcem gostovanja v sosednji Madžarski, kamor je zbor potoval kar petkrat, nazadnje v decembru 2005 na povabilo veleposlanika g. Andreja Gerenčerja k zvezi Slovencev, živečih v Budimpešti. Leta 1997 je zbor izdal gla sbeno kaseto z naslovom Eno si zapojmo.« Tokrat pa je izšla še zgoščenka Pesmi radenskih vrelcev, ki bo z* nesljivo razveselila ljubitelje lepega zborovskega petja ali jih navdušila zanj, če to še niso. B. B. L, foto: D. M. Soboška Galerija opravlja tudi pomembno pedagoško poslan^ Prejšnji teden so postavili v soboški Galeriji na ogled razstavo otroških likovnih izdelkov, nastalih na likovnih delavnicah, ki jih za osnovnošolce, srednješolce pa tudi malčke iz vrtca pripravljajo vsak mesec. Kot je povedala organizatorka teh prireditev Jelka Ge-der Kosi, so se mlajše skupine urile v ravnanju s čopičem, grafičnimi tehnikami, fotogra- Zvezde v poltemi telovadnice V Murski Soboti je potekal štiridnevni mednarodni plesni festival je pripravil Zavod Flota - Šola za sodobni ples pod vodstvom vrhu ografa in Prešernovega nagrajenca Matjaža Fariča, Na Imu^1'1 -vrsta plesalcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Madžarske, Italije kinu Park pa so zavrteli film Saša Podgorška in Iztoka Kovačai| boš počel, ko prideš ven od tu? Še posebno zanimiveje bilo naza Ni, ko se je Šefe ob 23. uri v telovadnici osnovne šole I začel t. i-11 napad plesalcev, ki so plesali na živo dinamično elektronsko rock glasbo skupine Kleemar & d a rectal c hex. Eden najbolj inova a v Sloveniji, ki po svoje ustvarja glasbo, ki spominja na izvajalce,h-• Air, Jean - Michel Jarre, Depeche Mode in Tangerine Dream, jo P111 f, sam v koncertni maniri in požel navdušenje obiskovalcev T K<’ j 1 1 5 vodstvo po razstavah za sred nješolce in osnovnošolce, pri čemer sta prednjačili ekonomska šola iz Murske Sobote (ak. sl Zlatko Jakovljevič) in soboška gimnazija (ak. sl. Martina Bo-har). Zavzeti likovni pedagogi so vodili učence na delavnice in razstave tudi iz bolj oddaljenih krajev, kot na primer Peter Obal s Cankove in Matej Gider od Sv. Jurija. Učenci pa so imeli pomoč tudi pri izbirnem predme- ■ -G' ' boške gimnazije m „ lec iz ekonomske s pa, ki je na mlade , večji vtis, je bila tista j v Mladi razstavi tudi spominska dan a* Ji platno, in ker jih je Uko, je upati, da bo i‘ t goja v soboški t in ki s s\ojo politično posebnem neposredni s e t e v n e ■je. v našem torej še naprej « to še e fant ast^ čni. ekstremni :a- a' : drugačen edit avl j ai j * s šotori šče T h * I imajo prema' vzgoje. 6 ak’njnT^i^ zaradi tega m likovne vzgoje čen, očitno usp predstavi'i nekatere novejše bisere žanrskega filma. za katere prav gotovo ne boste verjeli alt želeli. da obstajajo, v retrospektivni sekciji stari via c si bomo predstavili nekatere tuje režiserje, ki so na tak ali drugačen način zaznamovali svetovno žanrsko kinematografi jo, na preži skozi vse festivalske dni nadgrajeval bogat spremljevalni program, ki bo obsegal vinsko razstavo, in sicer tekmovalnega značaja, saj bomo iskali najboljša vina po oceni mednarodne strokovne žirije ter povabljenih gostov. Na prizorišču v bližini centra bo ti S' 4.4 u g a j 3 t u oj nekdanji t e c se.eda s tem fijo pa tudi z iglo in sukancem ob pomoči mentorjev , Matjaža Gederja, profesorja likovne umetnosti, ter akademskih slikark Martine Bo-har in Ditke Petkovič. Pomemben del likovne vzgoje je tu likovno snovanje - pri tem so sodelovali Štefan Červek, Franc Bencak in Izidor Zadravec. Pa še nekaj »najev« iz iztekajočega se šolskega in galerijskega leta: najbolj zvesti obiskovalki razstav sta bili Sara Červek iz so- način pri čemer si obetamo, da bomo nekatere od njih tudi osebno gostili na festivalu. Podeli 1 i bomo tudi Mladega hudega «*ačka za najboljši d gita1"! kratki film ki ga bomo izbirali med prijavljenimi filmi. ne glede na geografski poreklo, posebej pa bomo predstavili še nekatere domače in tuje prijateljske filmske festivale. vzporedno s festivalom bo Filmska praksa plan 9 na izobraževal no-prartični delavnici snemala tud-' kratke filme, v katerih p c 1 č a u j e m c tudi sodelovanje nekaterih povabljenih gostov. Celotno filmsko dogajanje bo organiai rano kjer bodo čez dan potekale glasbene pri redi tve, n gledališke po polnoči pa projekcije filmov, ki jih čez dan res ne sneli gledati. y • h t i? le. P v nagradit ter ■’ačka. vstop < A i Je-!, sm»o ■33 OO-r-O rajdel 1i v ■ ur adner.i se bodo st r-.fkov-ie ' rana z : n s t -. a s za o?a n o festivala bo vsesplošnem bi nikoli Zaključek soboto na rajanju na prleškem sejmu, kjer bomo tudi slavnostna podeli1i vse Hude načke festivala, seveda obljubljamo, da bo vsak obi Skoval ec osvoji 1 tudi svojega Festival sicer organizirata Filmska praksa PLAN 9 ter Prleška razvojna agencija v sodelovanju z Občino Ljutomer ter podjetjem RC vedi a. O naboru filmov in gostov vas bomo vsekakor sproti obveščali. Tomaž Horvat, Di rektor festival a J' Ubrani glas 230 pomurskih pevski nn u<-TinCl ■' V organizaciji Pomurske pokrajinske zveze Društev upokojencev Murska Sobota in Društva upokojencev Moravske Toplice je potekalo v telovadnici Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci sedmo pokrajinsko srečanje upokojenskih pevskih zborov. Gre za že utečeno vsakoletno pevsko srečanje upokojenskih pevskih zborov z osnovnim namenom, da pokažejo svoje pevske sposobnosti. Sicer pa pomurski pevski zbori negujejo zborovsko in ljudsko petje ter prekmurske narodne pesmi. Šlo je tudi za tekmovalni duh, kajti na tem srečanju je bil izbran najboljši pomurski pevski zbor, ki se je uvrstil na državno pevsko srečanje slovenskih upokojenskih pevskih zborov iz vseh slovenskih regij. Srečanje bo jeseni v Lendavi. Vse zbore je po strokovni plati ocenil Mitja Gobec, ki bo iz vsake slovenske pokrajine izbral najboljše za slovensko pevsko upokojensko srečanje. Na 7. pomurskem srečanju upokojenskih pevskih zborov so zapeli ducat pesmi Mešani pevski zbor DU Beltinci, Ženski pevski zbor DL' Negova in Spo- DULjutomer, DU Moravske Topil11 (; vski zbor DU Sveti Ju> ci, Mešani pevsA1 vci, Ženski pev Pungrad, Konmi''" 'j zbor DU Murska pevski zbor DL’1 / pevke DU Lends* zbor DU Ljutomer'' Čanja so vsi skupno pesem p1'1 žeta Vukana V pou, zborom pa * vodkinja Manja k'"'D WlIR-29. junij 2006 KRONIKA 11 Danes in jutri predvideno nadaljevanje pritožbene obravnave Kmalu znana usoda Milice Makoter ^ški izvedenec razbremeni/ obtoženo - Pričala bosta Olah in Šinko, prisoten bo tudi Žalik -^nik Reismann obrambi in tožilstvu: »Pripravite sklepno besedo.« 'JI i!# Mi t* ■j* s^mari- '^In Barf °Plla Ladislav prLWhaza-Žalik K še ?ds^iJ " i'Odlocy Ja^nata Bfanko konča-^žilstvo naj ,^,^syepne besede,. Makoterja C’ri3 ? 'mmhMakoter,evani Da S Ranima 1., ’ O’ Pričal še Mi- “ And ah Vrho’ Jl’h pit., kovo Pismo, t* čaj, j.' Povezuje obto- .,e biJ tožilcev ar- '^edpL, ^lUgralnlo-^e|0 razilef5e PM dve Sodnik daseb<> da '°VSebpredI°-|C*’ razPisane O^ku/* JasePOSto-C‘ne zaprav'Cenost‘ tri-^ti^.v^ooes stoletja Ob pol desetih je moški iz telefonske govorilnice poklical Številko 113 in dejal, da je na sodišču bomba. Po izpraznitvi sodišča so policisti poslopje podrobno pregledali. Bombe ni bilo. Malo pred trinajsto uro seje potem nadaljevalo sojenje. To je bila letos druga grožnja s podtaknjeno bombo na mariborskem sodišču. mnenje ' je mnenje o spot- i nwodlli uporabe v pre- Vdelal na šestnajstih kiju 'tRiluce je predstavila . ' 'Petočevalk.i Uirhjz j IX' v' hi izdala Ne-f ugotovitev, je so- mt?«; bombo. Iz mnenja Predstavnik nemškega zveznega kriminalističnega urada iz Wiesbadna Axel Kerkoff (desno)je dejal, daje mogoče, da je Makoterjeva napisala sporne lističe, vendar obstaja tudi enaka verjetnost, da jih ni. Njegove ugotovitve je v slovenščino prevajal sodni tolmač Ivo Ban. sledi, da Makoterjeve ne morejo izločiti kot avtorja lističev, obenem pa ne morejo z dovolj visoko verjetnostjo trditi, da jih je napisala. Strokovnjak iz Wiesbadna je na lestvici verjetnosti od ena do pet določil najnižjo stopnjo verjetnosti, da je na lističih pisava obtožene (najvišja stopnja je verjetnost, ki meji na gotovost, op. p.) Zanimivo: slovenski grafolo-ški strokovnjak Borut Pogačnik je v svojem mnenju zapisal, da je Makoterjeva nedvomno pisec lističev. Nemec si je to mnenje pogledal. Dejal je, da je Pogačnik premalo iskal po diskrepancah. »Mogoče ni mogel ugotoviti vseh posebnosti v pisavi. Na voljo je imel stereomikroskop. a ga ni Milica Makoterje na sojenje prišla v družbi obeh sinov-Tomija in Saša - in kot zmeraj dobro razpoložena. Čeprav sta jim bila mnenje in triurni nastop nemškega forenzičnega strokovnjaka naklonjena, soju sprejeli mirno in brez pretresov. uporabil. Zapisal je, da se kombinacija Črk a in r ujemata na dokaznih lističih in primerjalnih ro- Višje sodišče odloča o upravičenosti 30-letne zaporne kazni Milici Makoter. Izrečena ji je bila decembra 2004, ko sojo spoznali za krivo napeljevanja k umoru moža Janka ter k bombnemu napadu na ljutomersko policijsko postajo in raketnemu napadu na hišo svaka Jožeta Makoterja, Prvič je bila obsojena leta 2002, vendarje bila razsodba razveljavljena. kopisih. Pregled pod stereomi-kroskopom tega ni potrdil.« Mimogrede: Dokaz - rumeni samolepilni lističi - je eden ključnih in na njem temelji sodba. Pričakovano so sledila vprašanja tožilca Ferlinca, ki je med drugim želel pojasnila, kaj pomeni termin verjetnost. Kerkoff je še enkrat ponovil: »Milico Makoter kot pisca rumenih samolepilnih lističev ne moremo popolnoma izključiti, a tudi ni mogoče trditi, da jih je napisala.« Da bi mnenje naredil Še tretji izvedenec - predlog tožilca je nasprotovala obramba. Odvetnik Milan Krstič je ponazoril: »Mnenji obeh izvedencev sta si tako različni, kot sta različni njuni izobrazbi.« Izobrazba nemškega forenzičnega strokovnjaka je sicer najprej zanimala sodni senat Ko je odvrnil, da je med vodilnimi forenziki pisav v Nemčiji in da tudi vodi kopico izobraževanj na tem področju, vprašanj ni bilo več. Kerkoff je sklenil: »Način dela Boruta Pogačnika ustreza standardom, vendar so nekatere njegove ugotovitve napačne ali se z njimi ne morem strinjati. Rezultat mnenja je zame napačen. Sodnik Reismann je Nemcu na koncu zaželel prijetno bivanje v Mariboru z besedami: »Doživeli ste vse: dolgo pot, sonce in bombo. Sodišče bi vam z veseljem plačalo večerjo, ampak tega ne sme.« Andrej Bedek, foto: N. J. Ov tez zalil Mursko Soboto -> u,E zvečer le neune z vetrom zajelo Mursko Soboto in bližnje vasi, Močan naliv je zalil Šte- hiš blokov. Poplavljene so bile nekatere ulice, med drugim Slovenska in Ulica arhitekta ■ ■ ,.' "3n pl lomil drevje, tako da je bilo nekaj avtomobilov poškodovanih promet pa je bil oviram '»in električne energije Toča kije padala kratek čas, je povzročila škodo na poljih in kmetijskih ■' J - v £ sestajale intervencijsko ekipo enote iz M. Sobote, Cemelavec. Kupsmec m Ve- s ^’te neurja odstranjevali tudi v petek. ■ A. B.. foto: J- Z- Prelomila drevo, eden umrl Deset minut po polnoči v noči s petka na soboto se je na cesti med Črenšovci in Hotizo, v predelu, imenovanem Jula Marof, zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom. Dvaindvajsetletni Aleksander Smodiš izčrenšovecje vozil motor kawasaki m je bržkone zaradi prevelike hitrosti v dolgem levem blagem ovinku zapeljal na bankino. Nato je na robniku odcepa ceste za Bistrico motor nekoliko dvignilo, pri tem pa sta šofer in sopotnik - še ne osemnajstletni Vasja Muhvič iz Nedelice - padla na levi bok. Skupaj z motorjem sta drsela po travi in pristala v grmovju, kjer sta silovito trčila v 80 centimetrov široko drevo, ki sta ga prelomila. Muhvič je umrl na kraju nesreče, Smodiš pase težko ranjen zdravi v soboški bolnici. Prvi je šesta letošnja smrtna žrtev v Pomurju, v enakem obdobju lani jih je bilo deset. Konec tedna seje zgodilo 23 prometnih nesreč. Hudo seje poškodoval mopedist iz Lendave, ki sije zlomil ključnico. Preizkus z alkotestom je pokazal skoraj 2,3 promila alkohola, V nedeljo pa je v Žepovcih voznik osebnega avta podrl kolesarja. Kolesar se je težje ranil, škode pa je bilo za 430 tisočakov. - A. B. 12 (IZ)BRANO 29. junij 2006-VEfll Barometer Marjan Turnšek je posvečen in umeščen murskosoboški škof Alojz Flisar je leta 1991 poveljeval posebnim policijskim enotam soboške policije, ki so odigrale eno ključnih vlog pri spopadih za mejne prehode. Sicer so prvič posredovali že pri napovedi mitinga resnice 1. decembra 1990. Janez Koren iz Bratonec, častnik TO med osamosvojitveno vojno, je s svojo enoto sodeloval v bojih pri Šentilju T. i. soboška četa je bila edina pomurska enota, ki se je leta 1991 borila zunaj meja regije in se domov vrnila šele po prenehanju spopadov. Dr. Aleš Rokavec, vodja lendavskega Leka, kljub obljubam, da predelava proizvodnih odpadkov v čistilni napra; vi ne bo vplivala na okolje, tega ne more zagotoviti. Zato so prišli pred Lek protestniki, ki zahtevajo, da se neznosni smrad odpravi. Franjo Makovec, župan Sv. Martina na Muri, ob končani gradnji mostu na reki Muri ponovno z vso odločnostjo trdi, da most ni zgrajen na spornem ozemlju nedoločene meje med Hrvaško m Slovenijo. Štefan Antatič, rojak iz Beth-lehema, ima veliko zaslug za sprejetje slovenske nacionalne indentitete med prekmurskimi rojaki. Plod njegovih prizadevanj je tudi pobratenje Bethlehema in Murske Sobote, ki so ga utrdili s podpisom spominske listine ob desetletnici pobratenja. Zahvalil se je z Bog plati večena usoda slovenskega naroda in cerkve tu, na severovzhodu nase domovine,* je naglasil. Na koncu je predstavil simbolni pomen grba murskosoboške škofije, kjer most Slovesnost v znamenju povezanosti v različnosti in ljubezni Na dan državnosti, v nedeljo, 25- junija, je bila v cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti posvetitev in umestitev prvega škofa murskosoboške škofije dr. Marjana Turnška in hkrati razglasitev nove škofije. Uvodno bogoslužje je vodil mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger, z njim pa so somaševali ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran, škofje Metod Pirih, dr. Anton Stres in Andrej Glavan, pomožni škofje dr. Jožef Smej, dr. Jurij Bizjak, dr. Anton Jamnik in dr. Peter Štumpf, opat dr. Anton Nadrah, škofa Vlado Košič iz Zagreba in zastopnik varaždinskega škofa msgr. Anton Perčič, somaševali pa so tudi apostolski nuncij msgr. Santos Abril y Cestello in okoli dvesto duhovnikov. Slovesnosti so se udeležili vidni predstavniki političnega in družbenega življenja, predsednik državnega sveta Janez Sušnik, podpredsednik vlade in finančni minister dr. Andrej Bajuk, ministri dr. Lovro Šturm, dr. Milan Zver, Janez Drobnič, Janez Podobnik, evropski poslanec Lojze Peterle, Judita, uršulinka iz ljubljanske nadškofije: »Tega dogodka se srčno veselim, tudi v polnosti duhovništva gospoda Turnška, s katerim sva precej sodelovala pri študentski mladinski pastorali pred letom dva tisoč. Sam dogodek se mi zdi kot binkostno slavje, edinosti v različnosti in različnosti v edinosti, polnosti veselja in polnosti radosti ...Verjamem, da doživetje slavja lahko v nekih trenutkih preizkušenj pomeni opornico in zavezo. Veselim se in slavim Gospoda.« sti ...«In še, da škofovsko ime pomeni službo in ne Čast. V zahvaljevanju vsem, ki so prispevali k ustanovitvi škofije, se je spomnil tudi velikih imen, ki so v preteklosti tako na desnem kot levem bregu Mure prispevali k temu, da je«... slovenski narod tod ohranil vero, jezik, kulturo, dom in rod«. Spomnil se je MikloŠa Kuzmiča, Jožefa Košiča, dr Franca Ivanocija, obeh Jožefov Kleklov in z desne strani Mure Petra Dajnka, Jakoba Missic, Petra Kovačiča, Matije Slaviča in Antona ' Korošca. »Bratje in sestre, to niso samo imena zaslužnih duhovnikov, v njih je oveko- Ivan, župnik: »Bilo je enkratno doživetje. Tako kot je sonce ožarilo Mursko Soboto, tako je sedaj ožarjeno tudi moje srce. Doživel sem povezanost in ubranost vseh sil v Pomurju. Marija: »Bilo je enkratno. S svojo mirnostjo je v meni vzbudil občutja, ki jih ne morem opisati.« nad Muro ali ljubezen škofa kot njegovega graditelja povezuje ljudi z enega in drugega brega. In v znamenju povezovanja vernikov Z obeh bregov Mure, sožitja različnih ver- poslanci, župani, svetniki in drugi. Na veličastni dogodek v Mursko Soboto so prišli tudi mnogi verniki, čeprav manj, kot so organizatorji napovedovali, več pa jih je dogodek spremljalo ob televizijskih in radijskih sprejemnikih. Novega škofa sta pred oltar posvečenja spremljala msgr Franc Režonja in dekan ljutomerske dekanije Anton Hribernik, pismo papeža Benedikta XVI. o ustanovi tvi nove škofije pa je prebral dr. Jožef Smej. Zbrane je uvodoma pozdravil stolni žup ntk Martin Horvat, ki je poudaril, da se na dan, ko praznujemo petnajstletnico naše dr žave, v Murski Soboti uresničujejo osemdesetletne želje preteklosti in sedanjosti. Zato je to tudi dan, ko se»... preteklost uresničuje v sedanjosti«, je še dejal. O škofovski službi je v pridigi govoril dr. Franc Kramberger, pomenljivo pa so zvenele njegove besede vernikom. Zato ga bratje in sestre pomur ske škofije sprejmite in spoštujte kot Kristusovega služabnika in delivca Božjih skrivno- Janez iz Velenja: »Gospoda Turnška poznamo iz časov, ko je bil štiri leta kaplan. Lepoše nam zdi, da imate novo škofijo in da ste dobili ‘fajn’škofa. Z eno besedo, bilo je veličastno.« Janez iz okolice Ptuja: »Na slavje sem pripeljal mamo, saj so ji Prekmurci zelo všeč. Lepo se mi je zdelo, da je prišlo toliko ljudi, s čimer ste dokazali, da si zaslužite to škofijo. Vse pa je bilo tako slovesno, da te to kar nekam ponese.« Terezija, redovnica: s sestro salezijanko, kiie^ slovesnost iz Budimpešte, prišla iz Beograda. Obe tega zgodovinskega u-na redovnica iz Prekmufo malo, ne sme zamuditi- in1/) žal, da sva prišli. Novi ? ’ osvojil s svojo mirno besedo j da je nagovoril prav vse.« skth skupnosti, madžarske n- ‘ romske etnične skupnosti je PJ deljsko bogoslužje. Darove kruh, so prinašali brat in 1J k(|l, družina Škrobar dobrote iz r:1 .^etl" murskosoboške škofije, madz^1 .^<1 sta darovala vezenino, romska Različnost kot bogastvo 'j'"1 * |Jj:i/ J v nagovoru povzdignil tudi n° # škof dr. Marjan Turnšek. Deia '. prihajam kot tujec. V ni več Prekmurca, ne Prleka, Madžara, ne Roma, ne duhu, ki je Božja ljubezen, ,£ . pomeni izginotja različnost , stvo, ampak uresničevanje l|u ■■ smo poklicani, ker nas Hot PT j. radi različnosti je ljubezen m° i ■t s Tatjana: »Sem najmlajša Marjanova sestra. Slavje je bilo enkratno in neponovljivo, občutkov pa se ne da povedati z besedami. Rečemo lahko samo: Čast Bogu! Kot družini smo veseli za to čast. Leonida: »Razglasite^ bila enkratna, je nekak -lahko doživiš le / f-r'1-1',.. srečna, da sem bilaP^jjp kemu in duhovnemu £ sem drugače pa je ' v živo, kakor če gleda5 ii H • tr Po zahvalni pesnil je ju',,;' čestitke, tudi škofa evan EK Geze Erniše, s katerim na koncu pa je zbraoin1 prvi škofovski blagoslov pdb^ vski zbor z orkestrom, I njem slavje zaokrožil v *.juk vodij maestro Marjan D' , Majd* H® j BINK 129. junij 2006 (IZ)BRANO 13 I r * if ! Svetovno nogometno prvenstvo: Pogled strokovnjaka Nesrečni Avstral ci in Švicarji ' 'ii!l^Prese,tečenj vpredtek-naftni suvereno so se v "vrstile Nemčija, '■ čir Portugalska. Nekaj 'kotn'"' zel° raz°čaralos svojo ^^mer Hrvaška. Lahko a je bila ta reprezentanca v ris ■ '*'" L,W naJdabše pripravlje-■ 11 "lr^J 50 bili slabo tele- ^ni 1,1 so je na Prv* tekmiz izpraznili Njihova p!? ^disciplinirana in po-11 tekmi proti avstralski Vl vedkoproblemov z organiziranjem igre, ker so Uefa,,-, 1s prekrški razbijali. To so jim omogočili hrvaški nogo- ’"''■'■ii in ž°8° predolgo pri sebi, njihova igraje bila pre- Jl' nasprotniku ponudili priložnost, prekinjati napa-^Mn nasprotnik še imel čas, da se je vrnil na , ''m organiziral igro v obrambi. Hrvaška reprezentanca ki sj/ L ,2redno počasen prehod iz ene faze igre v drugo (obram-^^ttn obratno) in je bila zaradi tega odvisna od individual-seveda pomeni, da taka reprezentanca, v ° ne more doseči odmevnejšega rezultata, v °smini tekmovanja pomerili reprezentanci Nemčije in '' P'dcasu smo videli pravo dominacijo domačinov iti .j zT :O so Nemci do konca tekme na igrišču domi-w v Četrtfinale. Lahko trdimo, da so Nemci s " i- , 1 -.Ti vse. Vemo, da so bili vedno zelo fizično Lv-.,„t^ ’m prvenstvu pa so do sedaj pokazali izredno stopnjo ' sploh *n^r“’1,1 predvsem taktične pripravljenosti. Nemci Šve-sami pa so igrali igro hitrih in kratkih jan ^osameznik žogo zadrževal samo nujno potreben čas, akcije zaključevali iz različnih položajev. F takšni ’Sralca končnice napada Klose in Podolski. Sledi-t^. pralci zvezne vrste, denimo Ballack. Argentino in Mehiko smo videli dokaj zanimivo in ^tr^'^no tekmo. Na koncu so prišli Argentinci s pra-X ■ ™ ■ ।1 If n । -za v podaljšku tekme, ko je zadel naspro tna Wi- .. j.''h1"‘ udarcem, t nadaljevanje tekmovanja. J',^s>n°tjenci osmine finala pa so vsekakor Avstralci in Svi-G ■ i • zaradi sumljivo dosojene enajstmetrovke v korist f^tniti- podaljška. S kruto realnostjo so se morali |h u ’ Ptičarji, ki na prvenstvu niso prejeli gola iz igre, ven- tekmovanja. V tekmi z ukrajinsko repre-'vr."! defenzivno naravnani. Oboji - tudi Ukrajinci - so čakali na morebitno napako nasprotnika v Jv ' ^veda ni bila lepa igra gledalce, a je v taktičnem srni-prava vojna. Ukrajinci so imeli pri streljanju ' J'TdJ razpoložene strelce in za odtenek boljšega vra-, napredovanje. । 6ii /razQčarala tekma med Angleži in Ekvadorci, kjer so 1,11 razi ^^di nasprotnika z minimalnim izidom, prav ara^ reprezentanci Portugalske in Nizozemske. r | ? poslastico zaradi lepih iger obeh ekip, na kon- ' °^roTnno grobosti in disciplinskih prekrškov igral-r so za nadaljevanje plačali velik davek: k -"J" ■ / te^o ' rutinsko igro ponovno uvrstili v četrtfinale. V igri , )inai ' tH in so Gano gladko premagali. V zadnji tekmi ' "" |J Španijo in Francijo smo videli v prvem polčasu »1 taktičnega vidika dokaj kakovostno igro, kjer je ' JjT^ i?r4e prejeti gola. V drugem polčasu pa je bila rancije do sedaj na prvenstvu z zasluženo zmago. Boris Štlvan, nogometni trener s PRO-llcenco u ■--___________________________________________________________ iC1^ prve štiri? 16 Konfc3P0™23113 s svetovnim nogometnim prvenstvom v Ne-h im T TuhrHr vsi, spoštovane bralke, spoštovani bralci, spra-I reprezentanc,ki se bodo zvrstile od prvega do četrtega | ■ Ift, Pošljite na dopisnici, naslovljeni na Podjetje za infor- ' Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13 Odgovore oriči robota, Ulica arhitekta Novaka 13. Odgovore pričakujemo 'nr' tetrtka, 6. julija. Srečneže čakajo praktične nagrade. 2. 4. f i vse novo orožje - avtomatske puške kalašnikov in protioklepno orožje armbrust, ki so ga morali pozneje zamenjati z bolgarskimi RPG-ji, Med premikom v Slivnico (to je bil edini pisni ukaz, ki ga je Koren prejel medspopadi, op. p.) so se 27. junija na Ptujski cesti v Mariboru prvič srečali z jugoslovansko enoto tankov in oklepnikov. »Tanki so bili na eni strani ceste, mi na drugi Ustavili so se, ker so odstranjevali barikado. V avtobusu smo imeli osem kosov protioklepnega orožja. Preprosto bi iz avtobusa zasedli položaje in bi lahko odprli ogenj, vendir nisem imel ukaza niti ne direktne komunikacije s poveljswom,« prvo srečanje opiše Janez Koren. Zagrnili so zavese v avtobusu in nadaljevali vožnjo. Dan kasneje so dobili ukaz: z dvema drugima enotama uničiti isto tankovsko enoto, ki je zdaj prodirala proti Šentilju skozi Pesnico. Ostrostrelec je želel »skinlti« »V Štrihovcu smo imeli nalogo, najprej zavarovati barikado. Peljal sem se za avtobusom Kar naenkrat šofer na vrhu hriba skoči ven in steče v gozd.« Koren preveri, kaj se je zgodilo: »Pogledam dol in vidim tankovsko cev, naperjeno proti avtobusu. Ukažem zavzetje položajev Jugoslovanska tankovska enota je razbila barikado pri Pesnici in se je očitno ustavila. A ker so bili na travniku in ker je prejšnji dan deževalo so obtičali v blatu in poskušali drug drugega izvleči.« Korenova enota je bila slabih tristo metrov stran. Ostrostrelec, ki je bil na položaju zraven njega, mu je poročal: »Poveljnik prvega tanka je zunaj. Imam ga. Ga 'skinem'?« Koren ni dovolil Soboška četa se je med vojno leta 1991 borila pri Šentilju Barometer Bočkor pa potač Že dvakrat prej bi lahko uničili tankovsko enoto - Letalski napad razsul teritorialce - Po desetih dnevih vrnitev domov Ni zelo znano, da se je v desetdnevni vojni za samostojno Slovenijo v bojih za mejni prehod Šentilj na Štajerskem borilo tudi 54 Pomurcev. Enota stotnika Janeza Korena iz Bratonec je bila namreč 24. junija 1991 razporejena v Pekre, Skoke in nato v Štri-hovec, kjer se je spopadla s tankovsko enota, ki je prodirala proti Šentilju. Tanke so imeli sicer dvakrat v šahu, vendar niso napadli. Da so se znašli med vojno zunaj Pomurja, je bil kriv ukaz: varovati učni center Pekre. Tam so prevzeli streljati. »Enoto smo imeli v obroču, kajti zgoraj je bila zapora iz kamionov, dalje tovorni vlaki čez progo. Z ene strani je bil hrib, z druge razmočen teren. Čakali bi jih. Niso imeli hrane, ne vode, prej ali slej bi se predali.« Vendar je nato sledilo povelje poveljstva za ogenj »Fantje so sprožili z osmimi RPG-ji Tri rakete so odpovedale, ker je bilo orožje iz skladišč, obenem ni- Rezervni stotnikJanez Koren: »Ko so nam pripeljali hrano, je nekdo potegnil drsna vrata kombija. Zvokje bil podoben letalskemu. Fantje so takoj skočili v zaklon in prijeli za orožje. Sicer pa nobeden po takem dnevu ni imel teka.« strah lahko tudi smrdi,« pove Kore d. Do 2. julija je nato tako imenovana soboška četa skupaj s policisti in drugimi teritorialci sodelovala pri obrambi mejnega prehoda Šentilj in zavzetju istoimenske karavle. Aleksander Svetelšek, direktor Engrotuša, je edini veliki trgovec, ki s franšiznimi prodajalnami skrbi, da podeželje ni ostalo brez trgovin. Mirko Rajnar je akademski slikar, katerega razstava v soboški galeriji je naredila največji vtis na mlade obiskovalce razstav. Enota seje vrnila v Mursko Soboto 4. julija, ko je pred dijaškim domom oziroma tedaj sedežem štaba TO tudi nastala fotografija. Iskali nosečnico »Pri domačinih, kjer smo bili nastanjeni, smo gledali televizijo in spremljali dogajanje po Sloveniji. Seveda nas je skrbelo za naše bližnje, ko smo videli, kaj se dogaja v Gornji Radgoni in pred soboško vojašnico Moj pomočnik za logistiko je imel takrat nosečo ženo. Dejal ji je, naj gre med napadi Dr. Franc Kramberger, mariborski nadškof, je na slovesnosti posvetitve novega soboškega škofa v svojem govoru v zgodovinskem pogledu na prostor in velika duhovna imena levega in desnega brega Mure poudaril povezanost prostora, česar se v današnjem času premalo zavedamo. Druga enota pod Korenovim poveljstvom je maja 1991 v Tamu varovala oklepnike, kijih obrambno ministrstvo ni pustilo odpeljati JA. Za komuniciranje so dobili zveze. Koren pravi, da so bile take, kot bi jih kupili na tržnici v Trstu. Armada jim je prisluškovala, šifer niso uporabljali, zato so razvili svojevrstno govorico. Sporazumevali so se izključno v prekmurščini - itakje niso razumeli, še pravi Koren, in s primeri ponazori: »bočkor« je bil pešec, »potač« vozilo... Tina Kuplen je zmagovalka na tekmi Alpe • Jadran v ro-lanju. smo poznali značilnosti... Od petih je ena raketa delno poškodovala tank,« pripoveduje Koren. Po streljanju je ukazal zavzetje položajev na hribu, in sicer na mestu, kjer bi bil lahko helikopterski desant. Letalski napad Čez nekaj trenutkov je sledil letalski napad jugoslovanskih letal na barikado v Štrihovcu in mejni prehod Šentilj. V napadu je bil lažje ranjen desetnik enote. »Napad je razsul naše enote. Eni so tekli sem, drugi tja. Pripadniki enot so govorili: Mi ne bomo več tu « Med napadom so prvič spoznali strah. »Na položaju nekaj zavoham Pogledam naokoli, nikjer nobenega. O. K, tri dni se do takrat nismo umivali. Zavem se: sam sebi sem smrdel zaradi strahu. Fantje so potem rekli, da iz Murske Sobote,« razloži stotnik. Da so se prepričali, ali je na varnem, so celo angažirali soboški štab TO »Iskala jo je tudi moja žena. Najbrž je bila edina, ki se je med alarmom za zračni napad vozila naokoli « Pomočnikovo ženo so našli »Ko so mu sporočili, da je na varnem, je postal čisto drug človek.« Koren je še povedal, da se je drug pripadnik enote spraševal, kaj bo, če pade: »Imel je manj kot leto dni starega otroka. Govoril je, da ga otrok sploh ne bo poznal.« Razmišljali so tudi, da vojne lahko trajajo leta. Kako se bodo vrnili? Enota se je 4. julija v spremstvu policijskih enot vrnila v Mursko Soboto, kjer se je demobilizirala. Sprejel jih je Edvard Mihalič, poveljnik TO za Prekmurje, Andrej Bedek, foto: N. J. Željko Ritlop je v času vodenja bakovske godbe le-to spravil na visoko raven. Rezultat je tudi nova zgoščenka, ki jo je te dni izdala bakovska godba. 14 IZ NAŠIH KRAJEV 29. junij 2006 - VESTNI V Ižakovcih ponosni na dom krajanov Kot je na sobotni otvoritvi in blagoslovitvi vaškega doma v Ižakovcih poudaril predsednik sveta KS Ižakovci Marjan Zver, gre za velik zgodovinski trenutek, saj bo obnovljen objekt ne le v ponos krajanom, ampak tudi celotni beltinski občini. Gre za več kot 50 milijonov tolarjev vreden dom, v katerem že nekaj časa deluje otroški vrtec, novih prostorov z garažo so zelo veseli domači gasilci, v veliki dvorani pa se bodo poslej lahko shajali krajani in predstavniki številnih društev. Ob otvoritvi sta trak prerezala beltinski župan Milan Kerman in predsednik KS Ižakovci Marjan Zver. Še prej pa je skozi kraj krenila povorka, v kateri so sodelovali prostovoljna gasilska društva, Trak sta prerezala župan Milan Kerman (levo) in predsednik KS Ižakovci Marjan Zver. bakovska pihalna godba in mažoretke ter društvo ljubiteljev konjev Mura. Obnovljen vaški dom je blagoslovil župnik Alojz Benkovič. V pestrem kulturnem programu so se predstavili številni glasbeniki, recitatorji in folkloristi, PGD Ižakovci pa je prejelo ob tej priložnosti od poveljstva Gasilske zveze Občine Beltinci kipec kot zahvalo za uspešno delovanje. Sledilo je družabno srečanje z ansamblom Skok. Milan Jerše POMURSKO DRUŠTV O ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke'občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476. ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911. Pri Marici in Janezu Bezjaku na Grabonoškem Vrhu Njuni križi in težave Dosegla sta pravico na papirju, v praksi pa je ostalo vse po starem »Prosim, če nas lahko obiščete in nam pomagate v težavah, saj smo že vse poskusili, pa nič ni pomagalo. Želeli bi, da o tem kaj napišite v Vestnik,« nam je dejal moški glas po telefonu in dodal, da nas čakata z Marico Bezjak na Grabonoškem Vrhu. Seveda nas je zanimalo, za kaj gre, in po razkritju zadeve je bila »kupčija« sklenjena. Naslov obiska je bil Grabono-ški Vrh 20, kjer živita Marica in Janez Bezjak. On je star deve-tinpetdeset, ona pa triinpetdeset let. Njuna dosedanja življenjska zgodba govori v glavnem o križih in težavah, ki ju spremljajo. Naj več j o rano jima je priza dela izguba sina, oba pa imata zdravstvene težave. Le-te so še posebno prizadele Janeza, ki je bil gradbeni delavec po Sloveniji in tujini. Po rodu je iz Komende, Marico pa je spoznal v Ljubljani, kjer je delala v tekstilnem obratu Krim. Po rojstvu otrok se je najprej preselila k staršem v Grabonoš, leta 1976 pa sta si zgradila svojo hišo na Grabonoškem Vrhu. Čez čas sta nedaleč vstran kupila tudi manjšo parcelo s kletjo, ne da bi vedela, da je bila zgrajena na črno. Ko sta se zanimala, kako je s to kletjo, so jima rekli, da nimata pravice poizvedovati o stvareh, če nista lastnika, kasneje pa je bilo prepozno. Pravica na papirju jima ne koristi in pomaga Ampak to ju ne skrbi preveč, saj je menda klet možno legalizirati brez večjih težav. Veliko večje križe in težave jima povzroča dovozna pot, ki je v občinski lasti, vendar je skoraj neprevoz na, zlasti ob slabem vremenu. Kot sta nam zatrjevala, so jima na Občini Sveti Jurij ob Ščavnici že nekajkrat obljubili, da bodo poskrbeli za ureditev te poti, zgodilo pa se ni še nič. Pravza prav so pred kratkim razširili in utrdili cesto do Živkovičeve domačije, dalje pa so jo pustili tako, kot je bila. Medtem jima je bilo tudi rečeno, da namerava občina v enem delu prekopati pot zaradi odvajanja vode, tako da se naprej ne bi dalo več peljali z avtom in tudi ne s traktorjem, kaj šele s tovornim vozilom. No, tudi sedaj to skoraj ni možno, ker so Vrbnjakovi, ki imajo hišo ob koncu poti na spo- Javna občinska pot v Grabonošu je postala s spodnje strani neprevozna. Sodišče je . ■ • Iti- -'SA ■ ■. • ’ I Ste ..... morajo Vrbnjakovi odstraniti odpadni gradbeni in drugi material, a se ni zgodilo še n|C r višini 116.80010^^ stroške zaradi tizičn^ Ampak tudi ta pra^c. krat samo še na papifJ d njem delu, zasipali dobršen del ceste z gradbenem materialom in jo na ta način tudi zožili. Poleg tega jima prepovedujejo, da bi se vozila tam mimo. Janeza so celo fizično napadli. Želela sta, da jima na občini pojasnijo, kako je s to cesto, in lani 12, septembra sta dobila pisni odgovor. V njem je med drugim zapisano, da imata vsekakor pravico uporabljati to pot, saj je v javni lasti »in nanjo ne sme nihče postavljati ovir«. Ta pravica na papirju pa jima nič ne pomaga in koristi. Prav tako ni uspel doseči premika na bolje policist Zvonko Budja, ki se je po njunem prepričanju veliko trudil zaradi te zadeve. Obiskala ga je tudi občinska delegacija z županom Antonom Slano na čelu. Obljubili so jima pomoč, zgodi- 15 tkih med 8. in lu pa se ni Še nič. No, nam so na občini med drugim povedali, da je problem težko rešljiv, če se ljudje nočejo razumeti in spoštovati med sabo. Občina pa namerava navoziti gramoz tudi na del poti, ki vodi do Bezjakove parcele, in če bodo skopali še rabi njenih nepre^ičn1™^. da na javni poljski ces^P > nih številkah 1136/1 in navožen odpadni grA ’ terial in drugo odstranil omogoči dostop Poleg tega je sodiš® ■*' tožencu plačilo odš^' jarek za odvajanje vode, potem bodo poskrbeli tudi za položitev cevi, tako da ta javna pot ne bo zaprta, kot mislita Bezjakova. Res pa je, da pot ni v širšem interesu občine in da bi problem na neki način lahko rešila tudi Bezjakova, če bi na svoji parceli uredila obračališče. Tako so nam vsaj rekli na občini. na vrsti zadoščenje? if gt« Besedilo in foto'" j Na kratko Kaj pa sodišče? Bezjakova sta vložila tudi tožbo na Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, in sicer zoper Draga Vrbnjaka, ki je Janeza svoj Čas fizično napadel. Sodišče je 14. februarja letos izdala sodbo, v kateri je med drugim zapisano, da je »toženec dolžan prenehati z vznemirjanjem tožnice Marice Bezjak pri upo Radenci ^iiL^ £ Pri Upravni eno dgona so se odh ■ j;1 ponedeljka, čas za stranke uradu Radenci , . novembra ima r< ti Kmetijske Radgona v Rade ' . San za dve ufi 'J' iO1. kih med 8. f? Beograjčani v Črenšovcih Osnovno šolo Franceta Prešerna Črenšovci so pred kratkim obiskali gostje iz Beograda (Osnovna šola Vuka Karadžiča). V Sloveniji so ostali tri dni. Prespali so pri učencih. Ogledali so si valeto, v soboto pa ostali oa šolski tradicionalni Otroški veselici. Le-te so se udeležile tudi Prešernove šote iz vse Slovenije, OŠ Mursko Središče iz Hrvaške in še dve osnovni šoli iz Beograda. To je bilo za vse prijetno io nepozabno doživetje. - J. G., M. T. Azenski Vrh: cesta je asfaltirana Na Atenskem Vrhu v občini Gornja Radgona je bila prejšnjo nedeljo slovesnost ob dW trov dolge ceste Aženski Vrh-Spodnja Ščavnica, ki sojo uspeli asfaltirati. ^ilij0"^/' Naložba je bila vredoa oekajvečkot 40 milijonov tolarjev. Krajani so prispevali 2,^^^ Cesto sta predala namenu Anton Kampuš, radgonski župan, in Branko Kocbek, P skupnosti Spodnja Ščavnica. - F. KI j ww 29. junij 2006 IZ NAŠIH KRAJEV 15 । pilak rojena v znamenju »hudičevih številk« Bila je predana gostinka ^praznovanje 90-letnice sta se vnuk in vnukinja pripeljala 500 kilometrov s kolesi rtno špihk iz Radenec smo "'iskali natančno na dan, ko je ^’’ovala 90-letnico življenja. j^?Jl*av »mo spremljali pred-^®nico in podpredsednico DU ^enciRio Erveš in Bredo Žni-Id n« |j pnSji čestitat v tme- 1 n. L Hi stisku roke je Bre-"’Znldj rič dejala: »Prišli smo z J'fTimt nameni. da vam čestita-ob jubileju, čeravno je danes ^‘Mtevih številk«, ki jih ^jajo v medijih.« >icnešiivilkc, gre za tri šesti-'niWki!e ra Irmo hudičeve števi-sio °1" $tevilke v njenem roj- |e Oamreč 6 . 16 v Doliču na Goričkem. Kljub . 1 •* irdemu delu vse od otro-vedno čila in bistroumna, jo te noge, zato si pomaga z rP- Kg uhh ji povedali, da bi o opisali Vcsmkii n dejala: »Dela-, ' ""rem v« poskrbim le za za-I Hoji ^ni Sama v h*®*- obiskih ^’ll>nai(fražjih m prijateljev je naj- 1 Prijatelj V etn lk. Nanj sem na-ec kot 50 let. Imela sem ga v seili jn imam tudi tu v Ra-v njem sr ob pomoči Član-tj» L*”1*®1 sprehajam po Prekmu-tu’er Wm preživeli največ svo-^'Utuu sr z ]mw je pravi uži-W* kar smn jo vprašali, je ^odguvuriu Zdelo se nam je, » • 'Um koi »profesorju« odgo-'■ uilentka. Tako jasni so bili 1 . ^govori. Kakor vsi tistega L ?, ?osa hodila v šolo v Vidonce, 1 ie ostal v spominu dober rav- Satko Na kratko vpisom. F KI. ■4? Radgona združenju RK Gor-|r v letn letu to ., ‘ Pro««0|ln,, delo 23 učencev razredov osnovnih jih je bilo 21 iz radgonske ti radenske osnovne Qsn°vnosolci so se med ih v „n.ilnc aktivnosti & ’bivn" ?el,,n> osamelim m v dru- % J(|r °sti ki 'tli p- uvajalo Ohmoč- * Gornja Radgona. ' ' i* dobilo vseli 25 prostn- jttii ^^da o tovrstni aktivnosti, ? ° koristila pri vpisu na Dan sta ji z obiskom polepšali predsednica in podpredsednica DU Radenci Ria Erveš in Breda Žnidarič, pri njej pa je bila tudi hčerka Štefka, ki živi v Vorarlbergu v Avstriji. natelj in učitelj Jurij Kontler, ki je očeta nagovarjal, naj jo da naprej v šole, ker je bila bistra učenka. Toda za to pri številni družini ni bilo možnosti, ampak je morala že kot otrok služiti kot pastirica. Čez zeleno mejo tja in nazaj Pri štirinajstih letih je pobegnila čez mejo v Avstrijo, kjer je pol leta Spominska plošča Na pokopališču v Dolini pri Lendavi so prejšnji četrtek odkrili spominsko ploščo padlim v zadnjih dneh druge svetovne vojne na območju Doline. Gre za deset vojakov iz Madžarske, enega neznanega nemškega vojaka, domačinko Julijano Kovač in neimenovano civilno žrtev iz Doline, ko so jih pri umikanju ubili sovjetski vojaki. Vsi so bili pokopani v skupni grob na pokopališču v Dolini. Za postavitev spominske plošče je poskrbel Vojno zgodovinski zavod iz Budimpešte. Na slovesnosti sta spregovorila Lazslo Gone, direktor Zavoda za kulturo madžarske narodnosti Lendava, in Lajos Horvath, predstavnik Vojno-zgodovinskega zavoda tz Budimpešte. Blagoslovitev nove spominske plošče je opravil upokojeni lendavski župni k Jožef Bernard. Domači mešani pevski zbor je zapel venček narodnih in drugih pesmi, bilo pa je tudi nekaj deklamacij. Ob koncu so k znamenju položili vence. - J. Ž. Spodnja Ščavnica V Spodnji Ščavnici je bilo športno rekreativno srečanje članov prostovoljnih gasilskih društev Gornje Radgone, Zbigovec in domačinov. Ude leženci srečanja so se pomerili v nogometu, košarki, metanju torbice v krog, v pikadu in igranju šnopsa. Čeprav je Šlo v bistvu za srečanje, so zapisovali rezultate in na koncu ugotovili, da so, tako kot že večkrat, slavili gasilci iz Zbigovec pred Radgončani in domačini. F. KI. pomagala v gostilniški kuhinji. Tako kot je odšla, se je tudi vrnila prek zelene meje. Ko ji je bilo petnajst let, je odšla na sezonsko delo v Nemčijo, nato je kot 16-letna že delala v Franciji. Med tednom je delala na kmetiji, v nedeljo pa je stregla v imenitni gostilni v Parizu Tam je dobila potrdilo, da je delala kot strežnica, kar ji je omogočilo, da je pozneje v Vidoncih odprla gostilno. Ko se je po šestih ie- tih dela v Franciji vrnila na počitnice, se je zaljubila v mladeniča Julija Špilaka in se takoj poročila. V zakonu se ji je rodilo šest otrok, živijo pa le štirje, ki so jo obdarili z desetimi vnuki in eno pravnukinjo. Imela je gostilno v Vidoncih Kot smo že povedali, je bila Irma z vsem srcem gostinka. V Vidoncih si je iz doma izdelane opeke zgradila novo gostilno, kjer je bilo prostora za 100 gostov. Spominja se, kako je po nedeljah skuhala 50 litrov kisle juhe. Bilo je je vedno premalo. Ko je nehala z gostinstvom, si je (pred 14 leti) v Radencih postavila dom. »V Radencih sem srečna. Ljudje so me lepo sprejeli. Tu me obiskujejo moji. Prišit so tudi na praznovanje. Skoraj nisem mogla verjeti, da sta se vnuk Werner, ki je zdravnik v Vorarlbergu, in njegova sestra, ki je asistentka v njegovi zasebni ordinaciji, od tam, to je 500 kilometrov, na praznovanje mojega rojstnega dne pripeljala s kolesi. Sicer sem imela veliko obiskov in čestitk. Vesela sem, da ste me obiskali tudi vi in mi polepšali dan. Moje edino delo je kuhanje, prebiranje časopisa in poslušanje radia. Pri pospravljanju mi pomaga delavka socialne službe. Srečna sem, da mi ni treba oditi v dom. Tukaj je moj dom, dom, ki sem si ga zgradila na stara leta, in tu bi rada umrla,« je končala svojo pripoved prijazna sogovornica. Ludvik Kramberger Radenski upokojenci so povsod Društvo upokojencev Radenci se je aktivno vključilo v program prireditev ob letošnjem prazniku občine. Med drugim so organizirali pohod po Atilov! poti in piknik pri preši na Kapeli. Na pohod, ki so ga popestrili z zvoki harmonike, se je odpravilo 76 udeležencev in je trajal dve uri. Obiskal jih je tudi podžupan Zlatko Mir, ki je izrazil zadovoljstvo nad aktivnostjo DU Radenci. Ti so pripravili tudi tradicionalno ribiško tekmovanje upokojencev v lovu rib s plovcem za prehodni pokal Občine Radenci v ribniku v Hrastju - Moti. Tekmovanja se je udeležilo 40 tekmovalcev iz različnih krajev Pomurja, tudi iz Sladkega Vrha in Maribora. Prvo mesto m pokal je osvojil Jani Koren iz Rade nec, drugi je bil Anton Šalamun iz Križevec pri Ljutomeru, tretji pa Franc Belovič iz Ljutomera. Razglasitve rezultatov se je udeležil tudi predstavnik radenske občine Davorin Zamuda. Radenski upokojenci so biii tudi na drugih prireditvah, ki so potekale v tem času. Z veseljem pa so.se vključili tudi v program TD Radenci. Tako je 'ena ekipa tekmovala v kuhanju štajerske kisle juhe, druga (15 udeležencev) pa se je udeležila pohoda po poti »Med vrelci življenja«. Milan Jerše Izvir vode v Pincah Na območju Pinc pri Lendavi imajo nekaj naravnih vodnih izvirov. Enega od njih so pred kratkim tudi lepo ure-dilf. Gre za neoporečno pitno vodo, ki je v teh poletnih dneh dokaj mrzla, tako da se lahko vsakdo osveži, lahko pa si jo natoči tudi za škropljenje vinske trte. Po vodo hodijo v večjem številu tudi ljudje iz drugih krajev. Izvir je pomemben še z vidika požarne preventive. ■ J. Ž. sorodnikov in potomcev I a evih jC ■ ^Ic so potomcem Ane rojene leta 1866, in Franca, rojenega 1862. leta, ki sta se preselila v Črešnjevec pri Gornji • stoletju, pripravili člani pripravljalnega odbora za prvo srečanje potomcev Banfi, kije potekalo v Lovskem domu %l'- seie od 108 znanih potomcev io njihovih partneijev udeležilo 64. Kot so nam povedali organizatorji Marijica ^dija Šušteršič in Danilo Rauter, je bilo veliko dela in priprav, a je bilo nadvse veselo in zabavno. - L. Kr. Prevzem novega gasilsko-vaskega doma Zaradi rekonstrukcije magistralne ceste skozi vas Hastje - Mota so morali porušiti stari gasilski dom, kmalu nato pa so se začele priprave za zgraditev novega na Štrajharjevi parceli, ki sojo člani agrarne skupnosti odkupili in podarili gasilcem. V začetku avgusta istega leta se ježe začela gradnja, minulo nedeljo pa je bilo vse pripravljeno za slovesno otvoritev. Predsednik PGD Miran Žunič je ob tej priložnosti najzaslužnejšim pri gradnji podelil priznanja za njihovo nesebično prostovoljno delo. Predsednik Gasilske zveze občine Radenci Drago Bračko in poveljnik Mirjan Bračko pa sta podelila plakete za aktivno delo v gasilski organizaciji. Spregovonl je tudi župan Občine Radenci Jožef Toplak, kije ob otvoritvi dejal, daje imela občina vedno posluh za finančno pomoč pri stvareh, ki so širšega pomena. Objekt je blagoslovil kapelski župnik in dekan Anton Hribernik. V kulturnem programu je nastopila folklorna skupina KUD Janka Divjaka iz Kapele, predstavil pa seje tudi humorist Emil Šmid v vlogi gasilca. - Dani M. 16 ŠPORT 29. junij 2006-VESUH Strelstvo Vodi Na-gykaniz-sa, Ljutomer četrti V organizaciji S D Tovarne sladkorja Ormož je bil v Podgorcih 5. turnir mednarodne MK-lige. Zmagala je Nagykaniz-sa s 795 krogi pred Ormožem, 787, m Mestom Ljutomer, 761 Turniščani (739) so bili peti, Dobrovničani (738) pa šesti. Posamezno: 1. Szilard Horvath (Nagykanizsa), 283, 2. Istvan Nagy (Zalaegerszeg), 3 Jože« Štrman (Ljutomer), oba po 269. Vinko Bežan (Dobrovnik) je bil šesti (261). Po 5. turnirjih vodi Nagykanizsa z 58 točkami pred Ormožem, 55. in Zalaegerszegom, 52. Sledijo Ljutomer (47), Središče ob Dravi (46) in Dobrovnik (42) Posamezno: J. Szilard Horvath, 1336 krogov, 2. Aleksander Prapotnik (Ormož), 1328, 3. Jože Šterman (Ljutomer), 1324. Jože Babič (Dobrovnik) je šesti, 1303. V regijski ligi je na vrhu Ormož (42) pred Dobrovnikom (33), Središčem. Ljutomerom (oba po 30) in Turniščem (24). Posamezno: 1 Jože Šterman (Ljutomer), 808, 2. Vesna Mele (Ormož), 798,3- Vinko Bežan (Dobrovnik), 795. šesti jejože Babič (Dobrovnik), 773. M. J. Invalidski šport Sobočani na DP Na Ptuju je bil zadnji krog kvalifikacij za državno prvenstvo v vrtnem kegljanju za slepe in slabovidne, ki bo 9. septem bra v Murski Soboti. Obe soboški ekipi sta se uvrstili v finale. V konkurenci 6-članskih moštev je bila M. Sobota z 236 podrtimi keglji druga, kar je uspelo tudi ženski ekipi (219). Za sledno so nastopile Silva Mlinarič, Marija Jurančič (obe B-I). Jožica Kosin Milica Pongračič (obe B-2), v moški konkurenci .pa Štefan Maučec, Geza Bencik (oba B-l), Tonček Gomboc in Dušan Korošak (oba B-2). A. T. Kos Kolesarski projekt Lendava-Berlin 2006 Josip Šardi po Pojbičevi poti Ob svetovnem prvenstvu v nogometu v Nemčiji bomo s precejšnjim zanimanjem spremljali pot rekreativnega kolesarja Josipa Šar-dija iz Lendave, ki se bo naslednji mesec podal na prizorišče letošnjega največjega športnega dogodka. Pot bo dolga kar 1100 kilometrov. »Zamisel o kolesarski turi Lendava-Berlin 2006 se je porodila pred tremi leti, ko sem z drugimi člani lendavskega kolesarskega kluba obiskal Karla Pojbiča, ljubitelja kolesarstva in predsednika lendavskega turističnega društva, ki je takrat praznoval 90. rojstni dan. Njegova zgodba o dogodivščinah, ki jih je doživel, ko se je leta Strelstvo - Markoja deveti Rajmond Debevec je zmagal na vojaškem svetovnem prvenstvu v I Rent na Norveškem v streljanju s puško na 300 m oddaljeno tarčo v trojnem položaju. Debevec je zadel 587 krogov. Robi Markoja je bil deveti (578) M. J. Skupščina Športne zveze Murska Sobota Prejemniki plaket ŠZ Murska Sobota (z leve): Damjan Šeojan, irena Flegar, Štefan Cigan, Štefan Červek, Jože U/šič in Pavel Šiftar. Foto: M. J. Šest plaket zaslužnim športnim delavcem in športnikom Na deseti jubilejni seji skupščine Športne zveze Murska Sobota, zadnjič v tej sestavi, saj jih naslednjič čakajo volitve in nova organiziranost v okviru Zavoda za kulturo, šport in turizem, so najprej opravili slovesnost. V konferenčni dvorani hotela Diana so namreč podelili šest plaket soboške športne zveze v letu 2006 zaslužnim športnim delavcem in športnikom za športne dosežke. Priznanje je prejel Jože Uršič za dolgoletno delo v judu. Zaslužen je za organizacijsko in marketinško dejavnost. Odlikujeta ga natančnost in zavzetost pri zagotavljanju delovnih razmer in razvoju juda v Murski Soboti. Štefan Červek je dobil priznanje za dolgoletno delo v strelstvu, saj je kot dolgoletni predsednik strelskega društva in član občinske strelske zveze zaslužen za razvoj strelske dejavnosti v Bakovcih. Štefan Cigan je nagrajen za tekmovalne in organizacijske dosežke v šahu. Njegovo šahovsko pot krasijo številni uspehi, največji pa je osvojitev mednarodnega mojstra Je nepogrešljiv v šahovskih krogih. Za igralce namiznega tenisa ni oddiha Kerna Puconci in Sobota pred novimi izzivi Sezono počasi končujejo tudi v namiznoteniških vrstah. Lenda-včani so prvič v zgodovini pomurskega športa osvojili naslov državnega prvaka, o čemer smo že obširno pisali. Zato je prav, da tokrat nekaj več pozornosti namenimo drugima dvema namiznoteniškima ekipama iz Pomurja, ki sta prav tako dosegli zavidljive rezultate. Veliki met v pokalnem tekmovanju Ekipa NTK Kerna Puconci je v državnem prvenstvu zasedla četrto, v slovenskem pokalnem tekmovanju pa drugo mesto. Za mnenje smo povprašali Mirka Unge-rja ml„ ki je bil v trenerski in igralski vlogi. »Z letošnjo sezono smo zelo zadovoljni, saj smo si kot glavni cilj zadali uvrstitev med prve štiri ekipe v Sloveniji, kar nam je tudi uspelo, z malo več sreče pa bi bili lahko tretji. Veliki met 'pa nam je uspel v pokalnem tekmovanju, kjer smo se uvrstili v finale in šele po velikem boju izgubili z Mariborčani Naš najboljši 1936 s kolesom odpravil na olimpijske igre v Berlin, me je tako prevzela, da se mi je porodila ideja o obeležitvi 70-letnice tega dogodka,« pravi Josip Šardi. Projekt so podprli Občina Lendava, Turizem Lendava, d. o o., Športna zveza Lendava, KK Lendava in drugi. Pomembno je, da se je s pismom podpore vključil tudi Olimpijski komite Slovenije, kateremu so sledili zunanje ministrstvo in razni sponzorji, kar bo izredna promoci ja Lendave in Slovenije v Nemčiji. Na poti se bo s spremljevalci ustavljal s slovenskim kotičkom in na ta način bodo prikazali znamenitosti naše pokrajine. Irena Flegar je dobila priznanje za delo v programu športa za vse. Kot volonterka je zaslužna za rekreacijo žena, ki jih vodi in usmerja pri Društvu za športno rekrea igralec je bil Mitja Horvat, sicer stalni slovenski reprezentant, poleg mene je nekaj časa igral tudi Dejan Stojanovič, ki je že zapustil naše vrste, v pokalnem tekmovanju pa nama je zelo uspešno pomagal veteran Štefan Kovač, ki nam vedno rad priskoči na pomoč, ko ga najbolj potrebujemo.* Dokaj uspešni ste tudi pri delu z mlajšo generacijo? »V različnih kategorijah smo na državnih prvenstvih osvojili kar deset medalj, s Čimer sc lahko ponašamo. To je namreč v slovenskem meriltl uspelo le še ekipi iz Murske Sobote. Za množičnost se ne bojimo, saj namiznoteniško šolo obiskuje več kot 50 otrok. Po drugi strani pa so možnosti za tre-niranje slabe, predvsem pozimi, ko je šolska dvorana preobremenjena. Zato komaj čakamo, da bo zgrajena nova dvorana.« Mitja Horvat bo v začetku julija v Mariboru nastopil na svetovnem študentskem prvenstvu, na bližnjem evropskem prvenstvu v Sarajevu pa boste prvič v vlogi trenerja Kako pa potekajo priprave Josipa Šardija, ki Je letošnjega februarja praznoval abrahama? »S pripravami, ki so v sklepni fazi, smo zelo zadovoljni, saj smo uspeli urediti celo več, kot smo pričakovali. Ker je do starta ostalo le Še nekaj dni, se bom po zelo intenzivnem kolesarjenju v miru pripravljal na podvig. Dolga zima je naredila svoje, toda kljub temu je izpeljano vse načrtovano. Ko mi čas dopušča, se po službi s kolesom odpravim na turo, ki je dolga od 85 do 100 kilometrov.* Start kolesarske ture Lendava-Berlin 2006 bo 1. julija ob 8. uri pred hotelom Lipa v Lendavi. »Prvi dan bo tura dolga okrog 240 kilometrov, saj nameravam po prečkanju mejnega prehoda Dolga vas - Redics do večera prispeti v Bratislavo Tam nas bo pričakala skupina kolesarjev, ki tesno sodelujejo s kolesarji iz Radenec. Naslednji cijo Murska Sobota. Pavel Šiftar je nagrajen za organizacijsko in tekmovalno športno dejavnost v krajevni skupnosti. Odlikuje ga marljivo delo v malem nogome- slovenske kadetske reprezentance? »Upam, da bo Mitja Horvat zelo uspešno zastopal barve slovenske reprezentance. Mene pa so povabili, naj bi vodil slovensko kadetsko reprezentanco na evropskem prvenstvu, kar je zame in moj klub veliko priznanje, saj je to potrditev našega dobrega in kakovostnega dela« Je to generacija, ki precej obeta? »Poskušali bomo izboljšati lansko uvrstitev, čeprav bo marsikaj odvisno od žreba. V tej ekipi je izreden talent Jan Žibrat iz Murske Sobote, ki bi s trdim in dobrim delom lahko postal zares dober igralec tudi v članski konkurenci. Uvrstitev med 20 najboljših ekip v Evropi bi bil že zelo dober dosežek.« S tretjim mestom presegli pričakovanja V članski konkurenci so igralci NTK Sobota celo prehiteli kolege iz Puconec in se zavihteli na visoko tretje mesto. Tvorec tega in drugih uspehov je nedvomno trener Miran Močan. »V slovenski član Josip Šardi dan bom moral od Bratislave do Znojma prekolesariti 170 kilometrov, tretji dan me čaka 170 kilometrov od Znojma do Kolina, četrti dan 180 kilometrov od Kolina do Dečina, peti dan 160 kilometrov od Dečina do Herzberga, šesti dan 100 kilometrov od Hcrz.-berga do Potsdama, sedmi dan pa 50 kilometrov ad Potsdama do Berlina. Imel bom tudi spremljevalca Igorja Kolenka iz podjetja Turizem, d. o. o., in Igorja Lebarja, ki bo kot voznik kombija skrbel tudi za stik z mediji, pridružila pa se nam bo tudi ekipa motoristov tu, go-kartu in modelarstvu v KS Polana. Damjan Šebjan pa je dobil priznanje za vrhunski Športni dosežek v košarki. Kot član slovenske reprezentance ski ligi je naša ekipa, za katero so nastopili Bojan Ropoša, Gregor Kocuvan, Jure Koščak in Tomaž Roudi, presegla pričakovanja. Tretje mesto je vsekakor lep uspeh. V slovenskem pokalu pa smo se uvrstili od 5. do 8. mesta, in sicer po porazu z ekipo Krke, ko nam dan ni bil naklonjen. Naša druga ekipa (Roudi, Fridrih, Ropoša in Žibrat) pa je v 2. članski ligi zasedla drugo mesto. Poleg tega smo pri članih zasedli drugo mesto v mešanih parih (Ropoša - Škafar), tretje mesto pa dvojica Ropoša -Tokič in posamezno Bojan Ropoša. Na državnem članskem prvenstvu do 21 let je dvojica Žibrat -Škraban s prvim mestom presenetila vse, prvi pa je bil tudi Bojan Ropoša, medtem ko je bil Tomaž Roudi drugi. Izjemno uspešni pa ste bili v mlajših kategorijah, tako v mladinski kot kadetski konkurenci? »Pri mladincih se ponašamo s prvim mestom ekipe (Roudi,, Fridrih, Žibrat, Maček), igralca Tomaža Roudija in dvojice Roudi -Fridrih. Drugi je bil posamezno Fridrih, tretje do četrto mesto pa na čelu s sinom pokojnega Pojbiča, ki nas bo spremljala vse do Berlina, kjer bo prograftt zelo pester. Tja naj bi prispeli 7. julija med 15. in 16. uro in sc zapeljali do slovenskega veleposlaništva, kjer nas bo sprejela ekipa konzulati na čelu s Tomažem Matjasecera. Prenočili bomo v Potsdamu. Naslednji dan (8. julija) dopoldan bo v berlinskem slovenskem društvu Slovenija promocijska akcija, kjer bomo predstavili Slovenijo, Prekmurje in predvsem Lendavo, zlasti glede turistične ponudbe, kulinarike, vinarstva in Term Lendava Istega dne okrog 14. ure se bomo predstavili na odru pred Brandenburškimi vrati, kjer ves čas svetovnega nogometnega prvenstva poteka prireditev Fan Fest FIFA 2006. 9. julija si bomo na velikem platnu ogledali finalno tekmo svetovnega nogometnega prvenstvi v Berlinu Vrnemo se 11 juliji popoldne s ciljem pred hotelom Lipa v Lendavi,« nam je še zaupal Josip Šardi. Milan Jerše, foto: M. J. gluhih je na olimpijskih r?2 Melbournu lansko leto^ drugo mesto in dobil olfcnpi* medaljo, kar je eden nejših dosežkov Športniku’'® stne občine. V nadaljevanju skupščini potrdili poročilo o dejM* letu 2005 in spredli športne dejavnosti v letu -finančnim načrtom. Ker l( 1 stna deja vnost porasla, a ’U1 -cije pa je na voljo se bodo izvajalci raz! tenih P1 mow 79 klubih, druW111* zah morali zadovoljiti sskroin^ širni apetiti So pa sogla^*' pora, po katerem bo pre^1’ ŠZ programska izhodi X nilo z zahtevami iz mp11' -s ti glede prostorskih pot^' Inih in drugih športov. F/a’ 1 tični so bili do novega društvih, pri Čemer so i^ največjo bojazen glede , nadaljnjega financiranj'^ bilo nesmiselno vsa drušl'J , d v isti koš. Več pa si ustanovitve Zavoda za k”1 ■šport in turizem. Milani I Mirko Unger ml. Miran Močan .. tX sta dosegli mešani rih sta igrala Roud’ vaki so tudi kadeti ( ' Nerat, Kokol, .M jWj Jan Žibrat, drugi Šanih dvojicah, parZihrar-VlikJn. f]| mezno) in dvoji« ■ Pri mlajših kadeh!1 * Vukan-Petrovčič, mezno Ula Vukan K ,n Ših kategorijah P j lhiX vse, kar je bilo m1 (J . ni* . pove« Kaj pričakuješ " Koščaka na bi‘^ nem študentskem? 1 ’Jure Koščak se vlja na to veliko tekfl'"' i(j' .1 lahko poseže po tvi. Žal pa lani obveznosti ne bo 8°!1 . p?' Pa naraščajniki stan prvennn«'"' , ,p‘,, ekipo bosta igrala Tim Fridrih, za Žibrat. V igri za rep* bil tudi Dominik tretjemrščeni na X skr jakostni lesnni , ran. Upamo na dobn 1 ,, imajo kadeti ’’ vidnejšo uvrstitev,(e? kurenca zelo ntoc^J Milan VESTNIK 77 29. junij 2006 ŠPORT Hokej1 I' ir is a H K rt t F t t rt If H } > t । li t i ► i hvo mesto Trigla-vav Budimpešti 1 I mladl SEr^"*2 Medano-T"^tih,;rM VMJ. ^ ^Pim do 19 let je Tri-^ r 'rvim nt.Mlin| , pred O^'^WvfinaiuzZ ''U* ““’fctnfci Lpltok ^pJ^'ufn’Darctill ^ftov b dosegel 13 ver zajedel Snahi’ ^‘skupini, v tu*/ ■' Zgubil s Subo-'S™1« ie Oh, ■ Oe Fujs (Triglav). 'jj- is ^lvnc’1'1 Prvrn hokej ''“Iholjk ig >Mtii niS'h 80 Priznanie 'ni!- lhrjl N vratar Robi "‘’tleh- fFalec Franc Ma«čec %v “^'Mesa^(vsiPli-^Sanj’ ''^’“’cahpavra- ' strelka 't,n ^'kaDani-'Oplie^ v$e HK Moravske ^12 ^orijahsoos-dr2avnih prvakov 1 A F,'VJ (Lipo-E^^'h H predano. ^b"-!, , A Triglav in Jihir, L.Ra’ Medposa-' 'h Pn mladincih . ' 'uUr Goran Kokaš 1 '' -'^"ko ■ p . . " "iii Mesarič t ^kvir Pn U’16 vratar ^i^^cErikBala-■ ^'i.^r ’. riJ'Balažič (vsi A'14 w«arka San-K’ J10......h ropli-2 -dr. Gr J Balažič in igra- Triglav), K°kaš in %¥c^rrjb (vsi Triglav Tonček Glder I^namMu Ma ...... L7 kilrM^’riamedobdn-na Stari cesti. 7. ^Mlj^’11’6*’« I - MŠD » * « e *: 2, SRD Bano- >fs' Prim । ' ^aiaNe- «N? Liut<> \ ®anovc; 1 Kostanjevica I 'a' ^li^rr-SRD^, K 'bC>-/Jamaikal :2, ^trkj.^Piidiuadiei) Ljutomer -* > ! URDKo-S ^Ija.p^nžrO.ŠD "i; . ■'Jnurku 5Lrmj!. kn^ ^di ..^botovCe-fcul0= Caffe Sli?/ 0, ŠD labod Pod-SDMak L% 1 K rsIr,.K Litovci Corner 0: H^omtr- ŠD 1 ka Ljutomer tl Nogomet Novi obrazi na pripravah NK Nafta S prvega treninga v Mostju V četrtek, 22. junija, so se za nogometaša lendavske Nafte končale počitnice. Pod novim strokovnim vodstvom, trener je Bojan Malačič, njegov pomočnik pa Bogdan Črnko, so začeli s pripravami na tekmovalno sezono 2006/ 2007. Prvi trening so opravili na igrišču NK Mostje. »Zavedamo se, da bo nova sezona v prvi ligi ena najtežjih, zato smo se po končani sezoni 2005/ 2006 v vodstvu kluba odločili za pomladitev ekipe. Upam, da bomo imeli pri izbiri igralcev srečno roko. Gre za prvi zbor vseh igralcev, ki imajo veljavne pogodbe, katerim se je pridružilo veliko novincev. To so predvsem mlajši igralci, stari od 19 do 24 let. Prihajajo iz različnih klubov, nekaj jih je igralo v avstrijski tretji in četrti ligi, poleg tega so trije igralci iz mladinske šole v Čakovcu in Varaždinu (Jagic, Šoštarič in Saba), mladi igralci NK Nafta (Bokan, Gostan, Marton, Kocet in Hari), pridružil se jim je tudi Bojan KulČar, ki je bil posojen NK Čren- Kapetan Marjan Dominko ■ 2 ŠRD Kostanjevica II - SRD Kostanjevica J 1:2, ŠD Mala Nedelja - Jamajka 1:2, prosto ŠRD Banovci; 12. kolo: S D Cven - MŠD Labod Podgradje 1:2, Caffe Perla Ljutomer - Jamajka 1:2, ŠRD Kostanjevica I - ŠD Mala Nedelja 2; 0. Rokoborba Zmage Ivaniča, Zeca in Čiričeve Pri Lenartu je bilo državno prvenstvo v rokoborbi na pesku, ki so ga v Sloveniji organizirali prvič. Sodelovalo je 30 tekmovalcev iz sedmih klubov Rezultati - kadeti, lažja skupina. 1. šovci, mladi vratar Darko Prša, zadnji vezni igralec iz Srbije Dušan Bogdanovič, Anžej iz Domžal, čav-nik, ki je igral pri Dravogradu in v Avstriji, Javornik, Ozim in Repina, ki so se kalili v slovenski mladinski ligi. Pričakujemo tudi okrepitev iz Madžarske,« je na začetku novinarske konference povedal športni direktor NK Nafta Anton Bukovec Od nogometašev, ki so v minulem prvenstvu branili barve Len-davčanov, ne bo več Kožula, Skle-piča, Cipota, ki je okrepil vrste NK Maribor PL, s katerimi se je dogovoril za sodelovanje do konca sezone, Fenja Cifra, ki po rehabilitaciji hude poškodbe gležnja ni zaigral v prvi postavi Lenda-včanov, in Admira Sul jiča. Večini sedanjih igralcev Nafte poteče pogodba 30. junija. Blizu dogovora za nastopanje v barvah NK Nafta je Zoran Pavlovič, nekdanji slovenski reprezentant, izkušen igralec zvezne vrste, ki je v minuli sezoni igral za velenjski Rudar. Kapetan Marjan Dominko je SRD Banovci - SRD Kostanjevica 110:2, prosto KiMD Sv. J. Krstnika Ljutomer Vrstni red: Caffe Perla Ljutomer (17:9) in Jamajka (16.11), po 16 točk, ŠRD Kostanjevica 1 (17 ; 7), KiMD Sv. J. Krstnika Ljutomer (17 : 8) in ŠRD Aljaž Wagner (Razvanje), 3- Dominik Vogrinec (RD Sobota); težja skupina: 1. Marko Žunko (Razvanje), 2. Danilo Jesenik (Križ, pri Ljutomeru); mladinci (le ena skupina): 1. David Ivanič (MS), 2. Niko bil redkobeseden; »Prvi občutki so dokaj mešani. Na treningih se bodo namreč pojavili še nekateri novi igralci Moramo se sprijazniti z dejstvom, da bodo nekateri igralci odšli iz našega kluba. Videli bomo, kaj se bo zgodilo v tem mesecu.« Izdelan je tudi program pripravljalnih tekem. Prvo srečanje bodo Lendavčani odigrali s CMC Publikumom v Lendavi (1. julij), nato 5. julija s Slavenom Belupom v Koprivnici, 8. julija z Medžimurjem v Čakovcu, 12. julija s FC Rakoczi v Kaposvaru, 16. julija na Hajdini z Varteksom, 19. julija s FC Rakoczi v Lendavi, 22. julija pa s Lombardom iz Pape v Lendavi. Prosta termina sta še 2 in 9. julij, za katera vodstvo še išče nasprotnike. Milan Jerše, foto: M. J. Trener Bojan Malačič (levo) in njegov pomočnik Bogdan Črnko Kostanjevica II (17 : 8), po 14, MŠD Labod Podgradje, 12, SD Mala Nedelja, 8, ŠD Cven, 2, ŠRD Banovci, 0. Naslednji (predzadnji) turnir bo 22. julija ob 10, uri v Podgradju (pri ribnikih). Milan Jerše, foto; N. J. Horvat (Ljutomer); člani, lažja skupina: 1. Slavko Zec (MS), težja skupina 1. Ivo Žižek (Razvanje), 3. Mitja Sedmak (MS). Pri dekletih je Mihaela Čirič (Ljutomer) premagala Anjo Kučer (Razvanje). Nogomet Dvojna zmaga domačinov ŠD Tehnostroj Veržej je organiziralo na nogometnih igriščih v Veržeju in na Cvenu 2. mednarodni turnir za nogometaše, stare 8, 10 in 12 let. Nastopilo so ekipe iz Hrvaške in Slovenije. Rezultati U-8, polfinale: Ormož - Slaven Belupo 1:3, Arcont Radgona - Maribor 2 : 3, za 3. mesto: Ormož - Arcont Radgona 4:1, finale: Slaven Belupo - Maribor 3:1. (J-10, polfinale: KneginecTurčin -Jarenina 4:3, Tehnostroj Veržej - Ljutomer 1:0, za 3. mesto: Jarenina - Ljutomer 1:0, finale: KneginecTurčin -Tehnostroj Veržej 3:4. U-12, polfinale: Železničar - Inter Zapre-šič 1:2, Mura 05 - Tehnostroj Veržej A 0:4, za 3. mesto: Železničar - Mura 05 6:4, finale: Inter Zaprešič - Tehnostroj Veižej A 5:6. M. J. Kljub vročini miadi niso razočarali. Foto: N. J. Hitrostno rolanje Zmage treh Prekmurcev Roler klub Murska Sobota je pripravil na 340 m dolgi stezi Promet-no-varnostnega centra v M. Soboti četrto tekmo Alpe - Jadran. Na zadnji tekmi v Sloveniji (preostale bodo v sosednjih državah) je nastopilo 54 tekmovalcev iz Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Slovenije. Za slovenske tekmovalce je bila to tudi zadnja tekma pred odhodom na evropsko mladinsko in kadetsko prvenstvo, ki bo od 11. do 19. julija v Marti n i-scuri v Italiji. Na njem bodo iz naše pokrajine nastopili Tadeja Donko, Natalija Novak (obe ŠD Dokonča Lendava) in Tina Kuplen (Roller klub MS). Zmagovalci v posameznih kategorijah: Blaž Šeruga, Melisa Agič in Tina Kuplen (vsi RK MS). Druga mesta so zasedli Simon Novak, Natalija Novak (oba ŠD Dokonča) ter Ines Agič in Robert Ferčak (oba RK MS), tretja pa sta bila Timotej Šeruga (MS) in Tadeja Donko (Lendava). V ekipni konkurenci je zmagal Roler klub Kranj pred Roler klubom MS, ŠD Dokonča Lendava pa je bilo peto. T. G. V ospredju Tina Kuplen. Foto: N. J. Atletika Tek prijateljstva na Razkrižju Na 5. teku prijateljstva na Razkrižju je v okviru akcije Slovenija teče za zdravje in za pomurski rekreativni pokal nastopilo 66 tekačev iž Hrvaške in Slovenije Med člani na 10,2 km dolgi progi je zmagal v absolutni konkurenci Matej Fujs (Pomurje) pred Ivanom Čorbo, sledijo pa Ivica Kutnjak, Ivan Novak (vsi Hrvaška), Matjaž Soklič (TS Radenska) in Endrt Gonter (Pomurje). Pri članicah je na 10,2 km najhitreje tekla Valentina Zupanič ( Hrvaška) pred Jelko Vrbnjak (Ljutomer), Ano Gomboc (AS Triglav Predanovci), Polonco Reihss (Ljutomer) in Olgo Flisar Holcman (AS Triglav). Pri članih so v posameznih kategorijah zmagali: Matej Fujs (Pomurje ), Dušan Golob (Sp. Kamenščak), Polde Dolenc (Radenska), pri članicah Milena Šantl (Radenska) in Jelka Vrbnjak (Ljutomer), pri mlajših tekačih pa so na 800 metrov zmagali Tomi Horvat (Turnišče), Ana Korc, Doroteja Osojnik, Andrej Lotrič, Ana Benko, Goran Gjergjek in Urška Martinec (vsi Pomurje). T. G. V Murski Soboti pa potekajo 14-dnevne priprave za EP mladincev in EP kadetov. Na njih sodelujejo reprezentanti Hrvaške in Slovenije. Naši tekmovalci so Dominik Vogrinec, ki bo nastopil na EP za kadete (od 25. do 30. julija v Carigradu), Dejan Šernek in Niko Horvat, ki bosta nastopila na EP za mladince (od 4. do 9. julija v Som-botelu). Milan Jerše Nogomet - Mladi Ljutomerčani uspešni Ekipi NK Mistrall Ljutomer se je uspelo uvrstiti v kvalifikacijah v kategoriji U-14 v tekmovanje v ligo NZS U-14 za tekmovalno sezono 2006/2007. M, J. 18 29. junij 2006-VE V1 Minilo je pet žalostnih let, odkar si nas zapustil kot odtrgan cvet. Odšel si k njemu, saj siga neskončno ljubil, mu zvesto služil in oznanjal njegov evangelij. V SPOMIN Matija Hajdinjak V SPOMIN lil član kolektiva VARSTROJ, d. d., Lendava Boleč je spomin na 25. junij 2005, ko nas je zapustil naš dragi oče, tast in dedek Hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prinašate cvetje in sveče na njegovo zadnje počivališče Ur at Franc z družino iz Kanade Alojz Vidovič s Cankove 23 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu ali s prižgano svečo počastite spomin nanj Tvoji najdražji Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja ne gorja, le zakaj si nam odšla. ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 43. letu zapustila draga mama, hčerka, sestra, nečakinja, sestrična, prijateljica in sorodnica Erika Mesarič - Bohar iz Gančan 30 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in denarne prispevke. Iskrena hvala bratovim sodelavcem podjetja Komunala ter sestrinim sodelavcem in sodelavkam Mure, 423., 424, in 427. brigade. Hvala g. duhovniku, pevcem in pogrebništvu Hozjan ter vsem, ki ste jo imeli radi. Žalujoči vsi njeni najdražji ZAHVALA Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, v naših srcih pa za vedno boš ostal. V 47. letu nas je za vedno zapustil dragi sin, oče, brat, stric in bratranec Stanislav Konkolič iz Korovec 21 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za besede tolažbe in vso pomoč ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in denarne prispevke. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem, g. Flisarju za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN ZAPUSTIL NAS JE sodelavec, vodja prodajnega področja v ZT ANTON ŽALIK Kje pridne tvoje so in delovne roke? Kje drago tvoje dobrosrčno je srce? Zdaj v temnem grobu sladko, mirno spiš, a v naših srcih še živiš. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče Vsi tvoji najdražji 28. junija mineva pet let od takrat, odkar ni več med nami dragega moža, očeta, brata in sorodnika Ludvika Šiftarja iz Strukovec 1 1926-2001 Tvoj odhod pomeni praznino, tvoje delo pa bo trajni spomin nate. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA V 82. letu nas je po dolgi in težki bolezni zapustil dragi oče, tast, dedek in pradedek Jožef Horvat iz Čevljarske ul. 16 v Turnišču Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge namene, nam pa izrekli sožalje. Posebej hvala gospodu župniku, organistu Mateju in pevcem za odpete pesmi, govornici za ganljive besede slovesa, podjetju Eurest za podarjen venec, Društvu upokojencev Turnišče, cehovskemu društvu in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi ZMWNLA Očka, kam odšel si, mož, kje si, a on spi in se ne prebudi. Vse hrepenenje je v srcu umrlo, vse bolečine je vase zaprlo! Jožef Lutar Črenšovci 1941-2006 Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata, strica in prijatelja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene. Posebej hvala g. Simonu za pogrebni obred, g. Antonu Tornarju za čutne besede, pevcem za odpete žalostinke, sosedu Francu in Anici, pevskemu zboru Jutranji zvon in pogrebništvu Ferenčak. Zahvala velja tudi vsem, ki ste ga zadnjič pospremili v svet Tišine §e enkrat vsem in vsakemu posebej - Bog plati! Žalujoči njegovi ZAHVALA Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. V 86. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Franc Horvat upokojeni gostilničar iz Bodonec 4 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnih®' sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu podarili cvetje in " darovali za svete maše in v druge namene ter nam izrazili ustno in pisno sožalje Hvala gospodoma duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Lovski družini Radovo ter drugim lovcem in rogistom. Žalujoči vsi njegovi Nekje v tebi je bila bol, a zamahnil si z roko, češ zmagal bom, močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. In v tihem, ranem popoldnevu utrujen in nemočen si za vedno nam zaspal. ZAHVALA V 86. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek in brat Jožef Lovenjak iz Bodonec 23 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem s°r0 sosedom, znancem in prijateljem, gasilcem in ' ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli pisno ali ustno sožalje. Besede zahvale namenjamo vsem, ki ste ga med boleznijo obiskovali in ki ste pokojniku v spontin da vence, cvetje, sveče in prispevke v dobrodelne Zahvala velja tudi Ljiljani Velemirov, dr med., sPe za pomoč med zdravljenjem. Iskrena hvala g. duhovniku Simonu Severju za pogrcbn1 pevcem za odpete žalostinkc, govornikoma ( I Bojanu za besede slovesa, godbeniku za odigran0 in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi najdražji Zraslem naj ti v ponos in vse leto in vse dni naj žarijo ti oči. Vasja VASJA MUHVIC iz Nedelice 1988-2006 ZAHVALA 26. junija smo v prerani grob položili našega V trenutkih, ko nam srce in duša krvavita od se iskreno zahvaljujemo vsem, ki nam stojite ob strani in jočete z nam' Hvala članom skupin organizacij, katerih člani Mežnarskemu ceju, animatorjem Oratorij3' cerkvenemu pevskemu zboru iz TurniŠ^ mešanemu pevskemu zboru iz Turnišča, PGD P1 NK Nedclica ter članom glasbenih ansatnb^ Dominanta, Prvič skupaj in Maxima Hvala sošolcem z razredničarko z OŠ TurO^ dijakom 3- e Gimnazije M. Sobota z razredničarko rt I Hvala mladim iz domače in okoliških ,J’ Hvala vsem njegovim neštetim prijatelje^.p Hvala Lininim sošolcem z razredničarko in r'' sodelavcem iz El e kt roma te rial a Lendava, sorodnikom in prijateljem. Hvala za prijateljstvo njegovi Gajički de^1 Posebna hvala g. župniku in g. kaplanu za pt#n' ’ pevcem za odpete žalostinkc, ge Mileni za bese 9 ji g Damjanu za odigrano Tišino, pogrebništvu in družini Prša iz Nedelice. p Vsem skupaj in vsakemu posebej - iskrena1 Vsi, ki te bomo večno ljubili KSTMIK r 29. junij 2006 19 ZAHVALA V 80. letu nas je za vedno zapustila draga mama, babica in prababica Marija Zver iz Turnišča, Vrtna 9 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom *o znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti, vence, sveče, za sv. maše in nam izrekli sožalje. g P pogrebni obred, pevkam, pogrebništvu Iznda Za ^^e slovesa, osebju Doma upokojencev va in internemu ter kirurškemu oddelku v Rakičanu. delujoči: hčerka Pavla s Petrom, sin Marjan z družino in . vnuk Aleksander z družino V 72. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, tašča, sestra in teta Prazen dom je m dvorišče, naše oko zaman te išče. Ostala je te praznina in tiha solza večnega spomina. ZAHVALA Marija Madžarič Iz Markovec 24 'h h(jlpf I, _ u ‘^bi sr iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, ^dn ■' m znancem, ki ste jo pospremili na njeni " Poti, nam izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje ter prispevali za obnovo župnijske cerkve. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Upokojenskemu društvu in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi ■ O čemer ne moremo govoriti, moramo molčati. VASJA Ohranili te bomo v najlepšem spominu! Sošolci iz Gimnazije Murska Sobota ZAHVALA K večnemu počitku je v 79. letu odšel Franc Koren iz Hrastja - Mote 21 Ob boleči izgubi dragega očeta in dedka se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, maše in nam izrekli tolažilne besede. Posebej hvala LD Radenci za lovski pogreb, rogistom'za odigrane žalostinke, PGD Hrastje - Mota, Čebelarski družini Radenci, vsem govornikom, g. župniku za pogrebni obred, pevkam za odpete pesmi slovesa in trobentaču. Iskrena hvala osebju infekcijskega oddelka v Rakičanu, kjer so mu lajšali bolečine v zadnjih dneh njegovega življenja, in pogrebništvu Vrbnjak za pogrebne storitve. Žalujoča hčerka Marijana z družino Kam srce se tvoje zdaj je skrilo, leglo v tiho je gomilo; oh, da M se Še enkrat vrnilo, nas s srečo in veseljem napolnilo. ZAHVALA llija Kubinac 12.5.1941-22.6. 2006 iz Sebeborec 117 a Ob izgubi dragega moža, strica in botra se zahvaljujem vsem, ki ste mi stali ob strani in izrekli sožalje. Zahvala velja gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter darovalcem svetih maš, cvetja, sveč in darov v dobrodelne namene Žalujoči: žena Katarina in drugo sorodstvo Hiša tiha je postala, ko si vzela od nas slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. ZAHVALA V 80. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, babica, sestra, teta in sorodnica Ana Bedek roj. Korpič iz Čepinec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, vsem sosedom od blizu in daleč, ki ste mamo pospremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Hvala vsem darovalcem svetih maš in za cerkev ter cvetja, sveč in v druge namene Posebej hvala župniku, pevcem, govorniku Bojanu, vsem sodelavcem in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: sinova Jože in Franc, hčerki Vida in Cilika ter sinova Anton in Matija z družinami Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli. ZAHVALA V 73. letu nas je za vedno zapustila draga mama, babica in prababica Zofija Horvat iz Fiiovec 1 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali sveče in za sv. maše. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Es/ tvoji najdražji — Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA V 41. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi sin, oče, brat, boter in stric Andrej Kozic iz Mlajtinec 4 V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: oče Gustav, hčerka Tamara, sestra Darinka z družino, stric Karel in drugo sorodstvo Gospod Bog, ne bomo tožili, da si nam jo vzel, rajši se Ti zahvalimo, da smo jo bili vredni imeti. ZAHVALA V Gospodu je zaspala v 81. letu starosti naša najdražja in nenadomestljiva mama, tašča, babica, prababica, sestra in sorodnica Marija Weindorfer roj. Horvat iz Kroga, Murska ulica 95 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in prispevke za dobrodelne namene ter izraženo pisno ali ustno sožalje. Prisrčna hvala g. župniku Martinu Horvatu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in gospe Jožici Meolic za ganljive besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči sinovi z družinami in drugo sorodstvo Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine... ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni nas je v 62. letu zapustila naša draga soproga, mama, babica in sestra Jolanda Kiralj iz Gornjega Lakoša 'n , ^vaijujemo vsem sorodnikom, prijateljem, ji ancen>. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, in 7’* sveče, darovali za svete maše [i^ “M namene ter nam izrazili sožalje. * ’n, 'Win n Simonu Štihcu za pogrebni obred, ^06,t '" 'i' žalostinke, govorniku Sandorju Magyarju slovesa in pogrebništvu Komunala. 2 j ’ ^em, ki ste jo imeli radi in boste P° mislijo postali ob njenem grobu. Žalujoči vsi njeni Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal ZAHVALA V 40. letu nas je za vedno nepričakovano zapustil naš dragi sopotnik, oče, zet, sin in brat Janez Kumin iz Berkovec 12 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, posebej hvala sorodnikom, sosedom, sodelavcem in sošolcem OŠ Fokovci. Hvala vsem za izraženo pisno ali ustno sožalje ter darovalcem cvetja, sveč in prispevkov za mrliško vežico. Hvala g. župniku in pevcem za odpete žalostinke, govornikoma g. Hujsu, govorniku iz kolektiva SCT TKO in sošolki OŠ Fokovci za ganljive besede slovesa. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi DRAGI ATI, ZAKAJ? Pogrešava te - tvoji hčerki Romana in Mateja Nikoli več sonce te ne zbudil Nikoli več, konec je vseh skrbi' Kjerkoli si, naj angel čuva te! Kjerkoli si, nate bomo mislili vsi! ZAHVALA V 66. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila draga žena, mama, babica, tašča in sestra Marija Maroša roj. Dominko iz Gomilice 110 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene. Posebej hvala g. kaplanu Kuharju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Mileni Mertik za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Babica, pogrešali te bomo tvoji vnuki: Mitjo, Monika, Natalija, Marko 20 NAPOVEDNIK 29. W 2006- VESTI# Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe, ljubi mož, oče in dedek, ni, da bi skupaj še bili. ZAHVALA V 61. letu življenja nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedek Karel Ožvald iz Čepinec 38 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter darovali vence, cvetje, sveče in denarne prispevke. Posebej hvala g. župniku, pevcem žalostink in rogistom za odigrane pesmi, govornikom g. Bojanu Barberju, g. Ludviku Jonasu in g. Borisu K On je ju. Zahvala velja tudi prostovoljnim gasilskim društvom. Lovski družini Krka in članom glasbene skupine Prekmurci, Žalujoči vsi njegovi Napoved prireditev OTVORITEV MURSKA SOBOTA V petek, 30 junija, ob 19. uri bo v predprostoru Stalne raz stave Pokrajinskega muzeja otvoritev fotografske razstave Sodobni nomadi (Življenje Tuaregov, kot ga vidi Tuareg iz Nigra) avtorja Souieymana Mohameda Razstava je posvečena etnologu in antropologu dr Borutu Brumnu Ob razstavi bo pogovor z avtorjem, ki ga bo vodila Sarah Lunaček. LENDAVA V petek, 30. junija, ob 19, uri bo na gradu otvoritev mednarodne likovne razstave Woman and Migration Razstavo bodo odprle: Christine Kertz (A), predsednica VI. Women’s International Conference Graz 2005, Cvetka Hojnik (SLO) m Elisabeth Ledersberger-Lehoczky (H) RAZKR1ŽJE V soboto, 1 julija, ob 17 uri bo v knjižnici in čitalnici otvoritev razstave osamosvojitvene vojne na območju Prlekije. LIPOVCI V soboto, 1. julija, ob 17 30 bo v gozdičku za Lukovo domačijo otvoritev razstave del, nastalih na i 4. mednarodni likovni koloniji Izak Lipovci 2006. LAAFELD/POTRNA V soboto, 1 julija, ob 19. uri bo v Pavlovi hiši otvoritev razstave »At second sight« ■ Contemporary Art from Montenegro osmih umetnikov. Istočasno bo tudi otvoritev razstave Odtisi samote avtorja Jožefa Muhoviča KONCERT MURSKA SOBOTA V četrtek, 29. junija, ob 19 30 bo v Galeriji PAC koncert Urbana Kuharja (klavir). V soboto, 1 jubja, ob 20 uri bo v MIKK u Promocijski party 4 Seasplash Reggae Festival ter gledanje četrtfinalne nogometne tekme Nemčija - Argentina. Glasbo bosta vrtela Hormon Rasta & Massive Bass Inspector (Hrvaška). LJUTOMER V petek, 29 junija, ob 20. uri bo v dvorani glasbene šole koncert učiteljev Glasbene šole Slavka Ostefrt! iz Ljutomera BAKOVCI V petek, 30. junija, ob 17 30 bo na ŠRC-ju Medobmočno srečanje pihalnih orkestrov Pomurja. V soboto, 1. julija, ob 16.30 bo na ŠRC-ju Mednarodno srečanje godb iz Avstrije, Madžarske, Italije in Slovenije. RADENCI V petek, 30 junija, ob 19. uri bo v kongresni dvorani Zdravilišča Radenci koncert mednarodnega mladinskega pihalnega orkestra iz glasbene šole G Radgona in Bad Radkersburga. LIPOVCI V soboto, 1. julija, ob 19. uri bo na igrišču družabno srečanje. Nastopajo: Adi Smolar, Lotos, Clockwise in Feeling. GORNJA RADGONA V soboto, 1 julija, ob 20 uri bo v okviru prireditve Praska 2006 koncert skupin Cosa Nostra in Muškat Hamburg DOGODEK NEGOVA Glavni program prireditve Negova 900 let: Petek, 30. junija 15.00 otvoritev razstave Negova skozi čas in predstavitev vsebine zbornika (učilnica župnišča), 17.00 otvoritev spominske sobe dr. Antona Trstenjaka (OŠ dr Antona Trstenjaka), 18.30 predstavitev projekta Doživljajski in izobraževalni zeliščni park Negova (grad z okolico), 20.00 gledališka predstava Celjski grofje (grajsko dvorišče) Sobota, I. julija: 9.00 predstavitev domače obrti in vinogradnikov, ponudba domačih dobrot (Negova z okolico), 11.00 osrednja proslava v počastitev obletnic (grajsko dvorišče), 13 00 9 Prangeriada s prikazom gorske pravde, sojenja na prangerju in viteških iger (Negova z okolico), 20.00 Negovska noč (grajsko dvorišče) Nedelja, 2. julija: 8.00 sv. maša v zahvalo ob 900. obletnici kraja (cerkev), 9.00 rekreativni izzivi (Negova z okolico), 12,00 prikaz in parada starodobnih vozil (Negova z okolico), 14 00 revija pihalnih orkestrov (grajsko dvorišče). Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico Reflex Gornja Radgona, d. o. o., namesto cvetja za pok. Branka Senčarja - 20.000; stanovalci bloka v Ulici Staneta Rozmana I a in 1 b v MS namesto cvetja za pok. Jožeta Filipčiča -15,000, družina Božanovič iz MS namesto cvetja za pokojna Andreja in Natalijo Novak iz Stročje vasi - 10.000; Petra z družino iz MS namesto cvetja za pokojna Andreja in Natalijo Novak iz Stročje vasi - 5.000; družina Milanovtč iz MS namesto cvetja za pok Marijo Voroš -7.000; sodelavci RTV Lendava namesto cvetja za pok. mamo Klare Jobbagy - 15.000. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 011006030278282. SB Murska Sobota Ponedeljek, 3. julija: 11.00 sv. maša novomašnika Davida Kranerja (cerkev). LENDAVA V soboto, 1. julija, ob 8. uri bo pred hotelom Lipa start kolesarske tureLendava-Berlin 2006. RAZKR1ŽJE V soboto, 1. julija, ob 14. uri bodo v velikem šotoru v KŠC Za vir je tradicionalne 20 vaške igre Ob 17.30 se bo začel pred kulturnim domom tradicionalni pohod ob spremljavi godbe na pihala iz občine Velike Lašče PRISTAVA V nedeljo, 2. julija, ob 11. uri bo pri vaški kapeli prireditev Vaško »žegnanje«. GIBINA V nedeljo, 2 julija, ob 16. uri bo pri spominskem obeležju osrednja slovesnost s kulturnim programom. Slavnostni govornik bo minister RS za zunanje zadeve D. Rupel. MURSKA SOBOTA Do 1 julija v osnovni šoli lin različnih drugih lokacijah v mestu in okolici poteka modelarski tabor Štrk 2006, v okviru katerega bodo pripravili v četrtek, 29- junija, pri osnovni šoli I odprto zabavno tekmovanje s papirnatimi letalskimi modeli. V torek, 4. julija, ob 16. uri bo na osnovni šoli 116. mednarodno Aikido srečanje 2006, kjer bo slavnostni gost mojster aikida 8 dan Kenji Shimizu. GLEDALIŠČE GORNJA RADGONA V torek, 4. julija, ob 20. uri bo v kulturnem domu monodrama Halka avtonce N. Bale. Igra: Jasmina M. Urbanič. LITERATURA DOBROVNIK V petek, 30. junija, ob 20. uri bo v kulturnem domu predstavitev knjige Po madžarsko v Prekmurju avtorice Anne Kollath. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V razstavišču Pokrajinskega muzeja je na ogled fotografska razstava Podobe vojne v okviru vseslovenskega projekta Enotni v zmagi - Osamosvojitev Slovenije. V izložbi trgovine Mass v BTC-ju je do konca septembra na ogled fotografska razstava Pomurske impresije, ki jo je pripravil Foto klub Murska Sobota KORMEND V Mestnem razstavišču (Batthyanyjev grad) je na ogled razstava Od Mure do morja fotografa Jožeta Kološe Kološa (1920-1998). Razstavo je pripravil avtor Janez Balažič. MORAVSKE TOPLICE V hotelu Ajda je do 2. julija na ogled razstava članov in članic likovne sekcije Društva upokojencev M. Sobota. BELTINCI V gradu si lahko do 16. julija ogledate slikarsko razstavo Lučke Falk iz Maribora. Kupon št. 26 - glasujem za skladbo GLASBA NAŠEGA SRCA: LESTVICA OBMORSKE ZABAVNE GLASBE: Ime in priimek ter naslov: Spored radia Murski w UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV648KHZ PETEK, 30. junij - 00.00 SNOP - 05 00 Dobro jutro, Simona, Marjan - 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž -08.15 Zogomanija, oddaja o svetovnem prvenstvu v nogometu: S Tomom Koiešem - 09 00 Poročila - 09-10 TV As, Relax - 09 45 Kultura in šport ob koncu tedna -10.00 Poročila - 10.30 Mali oglasi -11,00 Poročila -11.15 Zamurjenci - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila -13.00 Poročila - 1315 1. oseba ednine - 13,20 Predstavljamo vam-Od petka do petka- 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila - 14.30 Romskih 60 minut - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.40 Mali oglasi - 17.30 Murski val nagrajuje -18.30 Radijski knjižni sejem (Nevenka Emri) -19.15 Mladi val - glasba za mlade, vaša razmišljanja (Maja, StašaJ-20.00 Zadnja poročila - 20.05 Ugasni televizor, večno zeleni Bojan Peček - 24.00 SNOP SOBOTA, 1. julij - 05.00 Dobro jutro! - 08.15 Žogoma-nija na Murskem valu - 08.30 Mali oglasi - 09 15 Hiba buba baja, ponovitev -10,00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.30 Potepanje - 11.00 Poročila - 11.15 Potepajte se z nami-12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Evropski magazin -12.45 Nagrada tedenskega sponzorja - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.05 Obvestila - 14.15 Oddaja tedna: Lidija Kosi, novinarka - 15.00 Literarni drobci - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15 Napoved sporeda - 17.00 Osrednja poročila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi -18.00 Pesem našega srca, narodnozabavna lestvica -19.00 Poročila -19-15 Kdor poje ... oddaja o zborovskem petju in nato Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Slovenija, od kdaj lepote tvoje... - 24.00 SNOP NEDELJA, 2. julij - 05.00 Dobro jutro! - 07.00 Druga jutranja kronika! - 07.30 Panonski odmevi, oddaja o pora-bskih Slovencih (Silva Ebry) - 08.00 Misel in čas, duhovna misel pomurskih duhovnikov - 08.15 Zogomanija ■ 08.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja: Radijska križanka - 12.30 Poročila - 12.35 Obvestila -13 00 Minute za kmetovalce (Silva Eory) - 13 30 Čestitke, šport - 17.00 Na narodni farmi - 19 00 Poročila -19.15 Literarni drobci Gabriele Granfol Peurača (ponovitev) -20.00 Zadnja poročila - 20.05 Samo za vas! Oddaja pevca in violinista skupine Posodi mi jurja Sama Budne- 24.00SNOP PONEDELJEK, 3. julij - 05.00 Vedro v dobro jutro! -07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič - 09-15 Aktualna tema in Internetna anketa - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Srečujemo se v Evropi (Dejan Fujs) -1100 Poročila - 11.15 Oaj, kak san zlufto! 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13.00 Poročila - 13.15 1 oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Zazdra-vje - 15 30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda- 17.00 Osrednja poročila - 17,20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19.00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi -20.00 Zadnja poročila - 20 05 Brez okvirjev, z Vido Toš - 24.00 SNOP Kino Murska Sobota Četrtek, 29 junija, ob 19-00 francoska drama Kralji in kraljica (Emmanuelle Devos, Catherine Denevue, r.: Arnaud Desplechin) Petek, 30. junija, ob 18 00 ameriška avanturistična družinska komedija Očka, ne ga srat (Robin Williams, Jeff Williams, r.: Barry Sonnenfeld), ob 20.00 Kralji in kraljica Sobota, 1 julija, ob 18.00 ameriška animirana komedija Divjina (r.: Steve »Spaz« Williams), ob 20.00 Očka, ne ga srat Nedelja, 2 julija, ob 16.00 in 18,00 Divjina, ob 20.00 Očka, ne ga srat Ljutomer Sobota, 1 julija, ob 20.00 ameriški znanstvenofantastični akcijski film Možje X: Zadnji spopad (Hugh Jackman, Halle Berry, r: Brett Ratner) Nedelja, 2. julija, ob 20.00 Možje X: Zadnji spopad Gornja Radgona Filme bodo vrteli le občasno! Delimo vstopnice za kino Glavno vlogo v vseh treh delih Misije nemogoče igra Tom Cruis£ dobi Danilo BertalaniČ, Tavčarjeva 33,9000 Murska Sobnim e d nje nagradno vprašanje je: Kdo je režiserfilma Možje X: Zadnji spopadi „^1 lm<’ Kupon št. 26 - Odgovore pošljite do torka, 4. julija, na naš nas v arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: tomo- TOREK, 4. julij - 05.00 Vedro v dobro jutro! - ' bljansko pismo Aleša Kardelja - 08 00 Poročila Žogomanija, pred polfinali ■ 08.30 Besede, 09.00 Poročila - 09.15 Med dvema ognjema' ročila - 10.05 Obvestila -10.15 Specialisti 1030 Mali oglasi -11.00 Poročila -11.15 Poleteli Poročila ■ 12.05 Obvestila - 12. 30 potrošniški Andrej Čimer - 13.00 Poročila -13-15 l.««^ 14.00 Poročila - 14 15 Sedem veličastnih, mači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi-J*' godki in odmevi -17.00 Osrednja poročila-stila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17 40 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Amca Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen p<>^1J skih avtorjev - 19.00 Poročila -19-15 EtiH 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Jukeboks - 24.0L'’ SREDA, 5. julij - 05.00 Vedro v dobro jutt°' '. j Duško) - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 0 ■ manija - 08.45 Džoužijevo pismo - 0915 li" . Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila-' J pan Gornje Radgone Anton Kampuš -1030^*^3 11.00 Poročila - 11 l S Trn v peti, ostro z V J, £.)I Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalce* Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Intervju - ' ročila - 13 15 1. oseba ednine - 14,00 '"Sla NSTSNMV lestvica tuje zabavne glasbe -15 - * in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17-^' jtii 17-30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali 0KJ ^,(1 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, puiw6 ■jM Zadnja poročila - 20.05 Mursko-morski** r Špindler - 24 00 SNOP ČETRTEK, 6. julij - 05.00 Dobro jutro^’l1’1^ - 06.45 Soboški dnevi ■ 07 40 Zagrebško p1 Lukačič - 08.15 Zogomanija-09-15 Kuhari111 10.00 Poročila - 11,00Poročila- 1115RcP^,,^ na - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila - l-w3 stila - 12.30 O EU-1300 Poročila- 13.15 nine - 14.00 Poročila - 14,15 Domača - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 । '':l' h' - 17.20 Obvestila - 18 00 Mali radio - l^^11 19.15 Bilo je nekoč (M. Zrinski) - 20.00 Za -F la - 20.05 Geza se zeza, glasbene želje, nagra* ij SNOP Radio Murski val - 94,6 Mhz in srednji val64 LESTVICA NARODNOZABAVNE GL*50* GLASBA NAŠEGA SRCA 1. Čar prve ljubezni - Ceglar 2. Mladi petelini - Petelini J 3. Nasmeh otroških dni - Arts 4. Polka valček rock and roli - ' - 5. Foušija, slovenski nacionalni Vandrovei PREDLOGA - Ples za dva - Storžič - Moja poletja - Vigred LESTVICA OBMURSKE ZABAVA ° 1. Kletka - Energy 2. Ljubezen ne spi - Moira 3. Čas beži - D. O. M. 4. Dobrodpšli v nebesa - Drag0 h 5. Lajček DeMifon PREDLOGA - Vrauche - D’Kwaschen Ratash) - Zaigrajte mi cigani - Langa . H Nagrado (kaseto)' Mandarina iz Ljubljane P Maroša, Melinci 80. S" ' r,. Izpolnjene kupone pošljite do P01. . jr/p' 2006, na naslov: Murski val, j 13, 9000 Murska Sobota, za glasben4 I n$TNIK -29.mn.t2006 OGLASI 21 motoma vozila živali sapo Opel Nove ideje, boRii avtomobili. posesti kmetijski pridelki Naduipnifa malih »pasw m 22. strani Poletni prihranki na vse nove Astre! opel,si 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 04 1 631 443 banfi VEŠČICA 17, STANOVANJE v okolici Moravskih Toplic damo v rajem. Tel: 031717 465,031511167. m25783 IZOLA, ODDAM APARTMAJE Z RAZGLEDOM NA MORJE, lastno parkirišče, otroško igrišče, primer no za družine z otroki. Sprejemamo rezervacije za juBj. Tel.: 05 640 24 56,031344 812. m25749 d< HKirVL. IM ZELEMf. HIŠO NA KAPCI, v 3. gradbeni fazi, na mirni lokaciji, prodam. Tel.: 0043 552 2388 63. m25469 KUPIM JUGO ali ZASTAVO in droga vozSa. Organi, znan odvoz. Tel: 041532 054, Šnajc. m25762 GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE VZAMEJO V NAJEM, Tel.: 051802 782. m25596 V starem delu naselja Cemdara prodam grarfire-no parcelo, 80 arov, Tel.. 041351944: m25741 MLADIČE BERNSKIH PLANŠARJEV, čistokrvne in cepljene, prodam. Tel.: 051370 384. m25776 KOMUNALA c«-*. kwumii ul 2, khiskiSttru NAJAMEMO VEČ GOSTINSKIH LOKALOV v M. Sobo ti, Lendavi in okolici. Tel.: 041234 471. m25733 PUJSKE, težke od 25 do 30 kg, prodam. Tel. 041934608 m25751 KVALITETNO BELO VINO (večje kdrone, 280 sit/I) prodam. Tel.: 041836 333. mns ENOSOBNO STANOVANJEV CENTRU M, Sobote. 41 m2, opremljeno, vpisano v ZK, prodam. Tel.: 041817 337. PURANE, stare 6 tednov, za nadaljnjo rejo prodam. Tel: 02 546 1113. m25695 MLADI KROMPIR po 100 SIT/KG. Panker, Nor šinci 36. m25773 ODDAM DVOSOBNO STANOVANJE V središču M. Sobole. Tel.: 041768 074. STANOVANJE V CENTRU M. Sobote, 48 m2, pro damo. TeL: 040 846 754. m25742 ENOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti s kuhinjo, kopalnico, opremljeno, najraje samski ženski od 55 let dalje, oddam v najem. Tel.: 52210 34. m25721 VW Polo 1.0,1998, garažiran, 45.000 km, 1. la stnica, servisna knjiga, naprodaj. GSM: 031295 341. m25784 GARSONJERO AU ENOSOBNO STANOVANJE* M. S. kupim. Tel.: 051253 732. m25771 UREDITEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH UREJANJE ZELENK PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI D. E POGREBNIŠTVU reeinOJ 52 1 37« KOMPLETNE POGREBNE STORITVE , UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km. plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a Tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 F ’^PlaR’^fokopair Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in marmorja Tel.: 02 54210 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031876 949 KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marja« Erjavec, s, m RHška pot la, 9231 Beltinci 'Pl 3! ™tvuZI KRST NA DOM, P, aSNl PREVOZI DO 40 KM. ORi^LOWDi na več /ROKOV brez obresti Kjerdot telimo Upe‘ln Športno obarvan kabriolet. Dva avtomobila v enem. Čarovnija? Q ^Mi " uPravlj'anje tridelne premične strehe. To je Astra TwinTop, najmlajša V n' Drih ' A51 -' Samo to poletje pa vas ob nakupu katere koli Astre čaka poseben . ’ možnost menjave Staro za novo. Pohitite in preizkusite najnovejšo ^Okjjj nQjbližjem trgovcu z vozili Opel! A KoLMANIČ & DOKL d.o,o„ Industrijska 1,9000 Murska Sobota, 02/530 46 50 POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV INUREJANJEZBENIC MILORAD JURIČ, $. p. Ravenska c„ MRLIŠKA VEŽA, 9231 BELTINCI Tel.: 02/542 22 40, GSM 041/641148 V NUJNIH PRIMERIH OB VSAKEM ČASU PO TEL: 02/52317 01 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 km PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju Navihanci in princeske tudi letos ne bodo ostali doma na razbeljenih in prašnih mestnih ulicah. V treh letih smo na Debeli Rtič popeljali le 1.700 otrok. In tudi letos bomo teden razigranih morskih počitnic omogočili kar 500 otrokom iz socialno ogroženih slovenskih družrn. 500 otrokom bomo podarili nepozabne počitnice! Popitu /.ewl«mNii^UNcaail^ Mt*-k.i SOM* 22 OGLASI 29. junij 2006 - Nadaljevanje malih oglas« z 21. strani kmetijska mehanizacija KOMBAJN CLAAS DOMINATOR 98 SL, 3,9 m, adapter s petvrstnim koruznim adapterjem, znamke Orus, prodam. Tel.. 041 331 931. m25716 TRAKTOR. CISTERNO, TROSILEC. BALIRKO, OBRAČALNIKE vseh vrst, prikolice, kosilnice kupim. Plačilo takoj. Tel.: 031201825. m25740 TRAKTOR, OBRAČALNIKE, CISTERNE, TROSI LCt HLEVSKEGA GNOJA, BOČNE KOSE in drugo kmetijsko mehanizacijo kupim. Dobro plačilo. Tel: 041 679 937. m25752 MULČERJA, arine 160 cm in 200 cm, cisterno za gnojevko, 3500 I, in sekalec vejevja prodam. Tel,. 041 969 553. m25755___________ TRAKTOR ZETDR 69 11 in PLUG Lansberg, dvo-brazdni. obračalni, in brano - roto, 2,20 m, SIP, prodam Tel.: 576 14 66. m25758 SEJALNICO ZA ŽITO IMT ali Panonija kupim. Tel.: 041 374 932.m25765 BALIRKO ZA OGLATE BALE, znamke Sipma, prodam. Tel.: 041 282 110. m25767 ŽITNI KOMBAJN IN GRUBER za stmišča, po izbiri, ter žitna sejalnico in nekaj kmetijske mehanizacije prodam. Tel,: 031606 595 m25768 OBRAČALNI PLUG RABEVERK, resast, roto brano, 2,5 m, sejalnico za zrnje in stiskalnico za grozdje, 12001.6501 in 2001, prikolico ra grozdje, sejalnico za umetno gnojilo Amazon prodam. Tel.: 031 550 988. m25769 TRAKTOR MTZ IN LTZ 4 x 4 IN MASSEY FERGUSON S 258 z bočno koso prodam. Tel.: 031 548 925 0)25772___________________________ SUŠILNICE ZA BUČNO SEME prodam. Tel.: 041 839 384 0125775______________________ STISKALNICO ZA GROZDJE, 650 J, zelo ugodno prodam. Tel.: 041 773 370. m25778 delo ELOS-ESCADA Svet mode je svet firme ELOS - ESCADA. Za našega partnerja, firmo ESCADA, proizvajamo vrhunsko modo, ki ustreza visokim zahtevam kakovosti. Temelja za naš uspeh in našo rast sta sodobna tehnologija in fleksibilna organizacija proizvodnje. Zaradi nadaljnjega razvoja podjetja vam ponujamo priložnost za zaposlitev pri naslednjih delih: svetovanje pri izgradnji in uporabi računalniške infrastrukture Zidarstvo in keramičarstvo Ciril Bratuša, s. p. v stečaju Stari trg 1,9240 Ljutomer objavlja na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih: 1. NEPREMIČNIN: —— 1.1. pare. št. 510/3, ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo s 132 m2 in dvorišče s povišino 352 m2, vpisano v vi. št. 391 k ;' ci, vse do 1/2, izklicna cena 5.800.01^, DEKLETU, ki jo veseli strežba v kava baru, ponujamo zaposlitev. Tel.: 563 13 40.041 347 800, kava bar, Drester K, s. p., Podgorje 31, p. Apače. m25732 ŽENSKO ZA POMOČ (čiščenje, likanje) iščemo. Lahko lažja invalidka. Pisne ponudbe pošljite na naslov: V i S Fashion, d. o. o. Krog, Murska ul. 123,9000 M. Sobota. m25781 storitve KREDITI do 7 let: obrok za 1 mio. že od 14.900 sit na plačo, pokojnino - tudi 09! Možnost za dohodke pod 78 000 SIT. Obremenitev do 50 %. Odplačilo starih kreditov. Avtomobili P. R., d.o.o.. Industrijska 9, MB, tel,. 02 228 30 20. m25300 NEMŠČINO USPEŠNO INŠTRUIRAM za vse šole in prevajam. Tek: 031 718 972,541 1456, prof. Tanja Huber, s. p. Kardoševa 4, M. Sobota, m25750 EKOLOŠKO KURILNO OLJE Vaše osnovno delo bo notranje svetovanje uporabnikom in tudi svetovanje pri delu v lokalnem omrežju in skupnem omrežju z našim nemškim partnerjem ESCADO. Potem ko bo dokončana naša računalniška infrastruktura, boste odgovorni za dokumentacijo aktualnih struktur elektronske obdelave podatkov in tudi za razvoj koncepta ter izobraževanja uporabnikov različnih programov. Tesno boste sodelovali z našim centrom v Munchnu. Poleg končanega študija informatike, poslovne informatike ali druge ustrez- ne smeri pričakujemo od vas znanja o organizaciji elektronske obdelave podatkov. Prav tako od vas pričakujemo dobro uporabniško znanje o paketu orodij MS Office in tudi aktivno znanje tujega jezika (nemščina ali angleščina) ter sposobnost komuniciranja in prenašanja znanja drugim uporabnikom v podjetju. Če izpolnjujete gornje zahteve in se želite dodatno izobraževati ter sprejeti nove izzive, če želite delati v mladem, dinamičnem in rastočem kolektivu, ustrezate našim željam. POGOJI JAVNE DRAŽBE Javna dražba bo 10.7.2006 ob 9.15 na Okrožnem sodišču v Murski soba št. 12. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe-Pred začetkom javne dražbe so se dolžni ponudniki izkazati s 1'^ ■ varščine od izklicne cene, ki jo plačajo na transakcijski račun s ■ 0255755161. Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo varščina vračunala v kupnino,^ bo vrnjena v 8 dneh brez obresti. Za nepremičnine mora kupec plačati kupnino v 15 dneh po javi" osnovi izdanega računa. Prodane stvari se kupcu izročijo po plačilu celotne kupnine, stroške v zvezi s prodajo nepremičnin plača kupec. DDV in Nakup nepremičnin se opravi po principu videno - kupljeno, P' jozneJši^ maclj glede stvarnih napak se ne bo upoštevalo. Ogled nepremičnin je mogoč po dogovoru z dr. Štefanom ŠčaP0111' 02/534 99 50, od 16.00 do 22.00. izdelava osnovnih krojev Vaše delo bodo izdelava osnovnih krojev (blazerji, hlače, krila) za blagovno znamko ESCADA in korekture ter priprava krojev za prototipe (prve vzorce), kolekcijo in proizvodnjo. Prav tako bi bili odgovorni za razmnoževanje osnovnih krojev ter izdelavo seznama porabe osnovnega in pomožnega materiala. Delali bi na CAD-si-stemu Assy st in tesno sodelovali z oddelkom za razvoj pri Escadi, Za to delovno mesto predvidevamo V. stopnjo izobrazbe modelarske smeri, od vas pričakujemo nekaj let delovnih izkušenj na enakih in podobnih delih na zgoraj omenjenem sistemu, temeljna znanja o razmnoževanju osnovnih krojev in polaganju krojnih slik ter vsaj pasivno znanje nemščine ali angleščine. Želeli bi tudi, da imate osnovna računalniška znanja za delo z orodji Word in Excel. Gostilna Pri Emili Emila Horvat, s. p. v stečaju Vrazova ulica 12,9000 Murska Sobota objavlja na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Murski Sobotl JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih: 1. NEPREMIČNIN: 1.1. pare. ŠL 590, ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo s p-m2 in dvorišče s površino 371 m3, pare. št. 591, ki v naravl poslovno stavbo (gostinski lokal) s površino 351 m3 in dvons no 311 m2, vse vpisano v vi. št. 1111 k. o. Murska Sobota, ■ izklicna cena 34.98 1.2. pare. št. 15, gozd s površino 23.935 m2, in pare, št. 27, g°za 44.497 m2, vpisano v vi. št. 158 k. o Mačkovci. ‘ izklicna cena 2.OIL; Smo vzbudili vaše zanimanje? Potem se veselimo vaše prošte (z življenjepisom, spričevali, možnim terminom začetka .,.), ki jo v 15 dneh po objavi pošljete na spodnji naslov. Za dodatne informacije vam je na voljo ga. Irena Kozar, tel.: 02 564 90 42. ELOS - ESCADA, d. o. o,, ČreŠnjevci 5, 9250 Gornja Radgona, tel.: 02 564 90 50, faks: 02 561 18 97 POSREDNIŠTVO KURIRKO Tel.: 54 59 280 POREDOŠ, a. p., Bratovei 69a, 9201 Puconci TOPLO? 1 = ^PAUOE SVETOVANJE tN MONTAŽA O< 1 758 788, 02 570 12 42___ MOŽNOST HLAJENJA iN OGREVANJA UČINKOVITO OGREVANJE Z NIZKIMI STROŠKI GERIČ, «. p.r Zadružna 1 Čreneovcl KURILNO OLJE, PREMOG UGODNE CENE IH MOŽNOSTI PLAČILA! Tel.: 57 88 200 KUW0 • PREVOL Ji*« Boju, >. p. G. Uta 51 MEDIAFIN KOM, d. o. o., Dunajska 21, Ljubljana UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT do 12 OBROKOV PE LENDAVA: 031797 715.031589 448 GOTOVINSKA POSOJILA IN POKUPI POSOJIL t DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV NA CSN'T VI OSEBNEGA DOHODKA, POKO.IHfNE IN VAŠEGA VOZILA I o PE MURSKA SOBOTA, STANETA ROZMANA 16, TEL.: D2 52130 00 “l Bonafin, d. o. Slovenska 2 7^ 1000Jjubljgna | SMC jV, SUHOMONTAZNA CRADMJA Robtrt Kour, S, p, Mladinska 13 SISTEMI KNAUF, RIGIPS. ARMSTRONG S' M ADAPTACIJA MANSARD spuščenistropdvi 9250 Gornji Radgona ZASTOPSTVO ZA ARCOHT tsl/faks: PRODAJA tN MONTAŽA 02 561 H 32 UGODEN ZIMSKI POPUST PVC OKNA - VHODNA VRATA - GARAŽNA VRATA GSM: 041 539 204 1. PREMIČNINE Na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. St 36/2005 -20, z dne 12. 6.2006 objavljamo JAVNO DRAŽBO za prodajo premoženja stečajnega dolžnika Avtomehanika Franc Topolovec, s. p., Kroška ulica 77, Murska Sobota - v stečaju Predmet prodaje ena polovica VINOGRADA Z OPREMLJENO VINSKO KLETJO v Dolini na Goričkem, vpisanega v Zemljiško knjigo KO Dolina, vložek št. 175, parcelna št. 728, in sicer: -nadzidana klet s 118 m2 uporabnih prostorov in - vinograd velikosti 963 m2, po izklicni ceni: 2.459.981,00 SIT. Pogoji prodaje: 1. na dražbi lahko sodelujejo domače fizične in pravne osebe ob pogoju, da vplačajo varščino v višini 10 % izklicne cene na transakcijski račun stečajnega dolžnika štev.: 02340-0255546204 pri NLB, d. d., Ljubljana, 2. kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo varščina vračunala v kupnino, preostalim pa se bo vmila brez obresti v osmih dneh po dražbi, 3. kupec mora skleniti pogodbo najpozneje v 15 dneh po javni dražbi in plačati kupnino najpozneje v 15 dneh po sklenitvi pogodbe, 4 prenos lastništva prodane nepremičninese izvrši po popolnem plačilu kupnine, 5. vse stroške v zvezi s pogodbo, prenosom lastništva in davek na dodano vrednost plača kupec, 6. prodaja bo po načelu videno - kupljeno, 7. ogled prodajanih stvari je možen po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem, telefon: 041 624 788. Javna dražba bo 10. julija ob 12.30 v razpravni dvorani Štev. 12 Okrožnega sodišča Murska Sobota, Slomškova 21. G E O-V RTI NA, D. O. O., ' Obrtno ulito 40, VPOO Munko Soboto, tel/fah; 02 530 M 70, GSM: Oh 74] 809 Izdelavo vrtin in vodnjakov za zajem podzemnih vod, piezomelritnih in ponikovalnih vrtin, geomehaniko, Čiščenje vodnjakov Raiffeitrn Maine Bank X ReiHaiMfl Bdhk Srtiijrmork GmbH, Houpiplafi 20., 0530 Urejamo ugodna bančna posojila iz Avstrije na podlagi hipoteke in vlaganja v naše ter druge rastoče sklade Internacije po tol.: 051 38 50 70, Ludvik Lutar, ludvik.lutarsi@siol.net 1.1. gostinska oprema (po cenilnem zapisniku, ki se dolžniku)izklicna cena 1.04b>^ POGOJI JAVNE DRAŽBE Javna dražba bo 10.07.2006 ob 9.25 na Okrožnem sodišču v soba Št. 12. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične o jji Pred začetkom javne dražbe so se dolžni ponudniki izkazati varščine od izklicne cene, kije plačajo na transakcijski raci 0255347664. i Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo varščina vračunala v kupnih’ bo vrnjena v 8 dneh brez obresti. Za nepremičnine in premičnine mora kupec plačati kupnino v ■ ■ vni dražbi na osnovi izdanega računa. , ■ ’ n nOV ’ Prodane stvari se kupcu izročijo po plačilu celotne kupnina u _ stroške v zvezi s prodajo nepremičnin in premičnin plača kuPe ■ Nakup nepremičnin in premičnin se opravi po principu videno -nejših reklamacij glede stvarnih napak se ne bo upoštevalo. Ogled nepremičnin in premičnin je mogoč po dogovoru s France^ lefon 031/691 282, od 7.00 do 15.00. . Vinko Lutar, s. p. v stečaju Gregorčičeva 40,9000 Murska Sobota objavlja na podlagi pravnomočnega sklepa sto Okrožnega sodišča v Murski Soboti JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih: 1. NEPREMIČNIN: ... X ----------------------------------------- 1.1. pare. št. 285, ki v naravi predstavlja dvorišče s površin-darsko poslopje s površino 228 m3 in stanovanjsko >, 1 169 m3, vpisano v vi. št. 2261 k. o. Murska Sobota < ztTl _____________________ izklicna cena ■ 1.2. pare. št. 4358, ki v naravi prestavlja travnik s površin^1 af no v vi. št. 1630 k. o. Murska Sobota, vse do 1/1, 4*1’.. , izklicna j 1.3. pare. št. 1016, ki v naravi prestavlja počitniško hišico s in zemljišče s površino 5858 m2, vpisano v vi. št. 261 ■ r do 1/2, izklicna cena POGOJI JAVNE DRAŽBE it|/' Javna dražba bo 10. 7.2006 ob 9.00 na Okrožnem ji' soba št. 12. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in Pred začetkom javne dražbe so se ponudniki dolžni zh* > varščine od izklicne cene, ki jo plačajo na transakcijsk1 ■ 0255347664. Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo varščina vračunala v bo vrnjena v 8 dneh brez obresti. Za nepremičnine mora plačati kupec kupnino v 15 d n® osnovi izdanega računa. Prodane stvari se kupcu izročijo po plačilu celotne kupnih' stroške v zvezi s prodajo nepremičnin plača kupec. Nakup nepremičnin se opravi po principu videno - kuplJen0' macij glede stvarnih napak se ne bo upoštevalo. Ogled nepremičnin je mogoč po dogovoru 02/534 99 50, od 16.00 do 22.00. mestnik -_29 Junij 2006 OGLAS * i u ? e f t ♦ Si Še predstavljate življenje brez Mobitela? Sony Ericsson Z3OOi 7900 SIT** 32,97 EUR Nokia 6131 39900 SIT** 166,50 EUR UNITS Siemens ME75 S/7 41,31 EUR Samsung SGH-D52O 54.900 SIT** 229,09 EUR UNITS BenQ Siemens S68 +Bisiui»ika 14.900 SIT** 62,18 EUR Motorola U6 PEBL 59900 SIT** 249.96 EUR Sony Ericsson ZS30i 14.900 SIT * 62,18 EUR Sony Ericsson W810i 59900SIT 249,96 EUR 15 sodobnih telefonov. SMS in MMS do 25. julija za 15 SIT. Samsung SGH-Z150 M900 SIT * 62,18 EUR BenQ Siemens EF81 39900 SIT* 166.50 EUR Nokia N91 999/^ SIT* 416,88 EUR Nokia E61 59.900 SIT* 249,96 EUR 15 let svobode gibanja Nokia N80 99900 SIT* 416,88 EUR Cene vključujejo DDV. Akcija traja do odprodaje zalog. * Pogoj: sklenitev/podaljšanje naročniškega razmerja Mobitel GSM/UMTS za 24 mesecev. Velja za vse. ki nimate veljavnega aneksa UMTS št. 14/2005. ’* pogoj: sklenitev/podaljšanje naročniškega razmerja Mobitel GSM/UMTS za 12 mesecev. Velja za vse, ki nimate veljavnih aneksov, podpisanih pred S. 2. 2005, oziroma nimate veljavnega aneksa GSM št. 8/2005. Ponudba velja za vse naročniške pakete, razen za osnovni SOS paket, pake* Podatkovni bonus. Enotni paket, paket Telemetrija In Izbrani paket na podrejeni številki v storitvi Avtotelefon, PvWkln, Mf+d: 5« Sludhj, tffM: 0- Mdirtsj d,d.. 1537 Uut^ano ZADNJA STRAN 29. junij 2006-ViflM VESTNIKOV KOLEDAR Pomurka in Pomurec leta 2006 29. junij, četrtek PETER, PAVEL 30. junij, petek EMILIJA 1. julij, sobota BOGOSLAV 2. julij, nedelja MARIJA 3. julij, ponedeljek IRENE! 4. julij, torek URH 5. julij, sreda ANTON 1. julija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 15 minut, zašlo pa ob 20. uri in 57 minut. Dan bo tako dolg 15 ur in 42 minut. 3. julija ob 18. uri in 38 minut bo na nebu nastopi! prvi krajec. Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 28. junija 2006 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 238,8999 239,6188 240,3377 Hrvaška HRK 191 1 32,9585 33,0577 33,1569 Madž. HUF 348 1 0,8570 0,8596 0,8622 Švica CHF 756 1 152,4666 152,9254 153,3842 V Brit. GBP 826 1 346,0813 347,1227 348,1641 ZDA USD 840 1 190,0406 190,6124 191,1842 Začeli smo z izborom Pomurke in Pomurca meseca junija. Za tri kandidatke in tri kandidate so poslušalke in poslušalci Radia Murski val v ponedeljek oddali prvih 20 glasov, s pošiljanjem SMS-sporočil na številko 051 693 693 in s pošiljanjem glasovnic iz te številke Vestnika pa bomo izbrali kandidatko in kandidata za Pomurko in Pomurca leta, ki ju bomo izmed mesečnih zmagovalcev izbirali v decembrskem finalu. In kako ste se odločili prejšnji mesec ’ Skupno vas je glasovalo 111 Poslušalci Murskega vala in bralci Vestnika ste odločili, da je Pomurka meseca maja Cilka Jakelj, profesorica na ljutomerski gimnaziji, ki se že dolga leta intenzivno vključuje v delo z mladini tudi na zunajšolskem področju (prejela je An glasov). Za Pomurca meseca pa ste z 69 glasovi izbrali Ladislava Lipiča, nekdanjega načelnika generalštaba Slovenske vojske. be in drugih, nesebičnost, prijateljstvo, pomoč bližnjim in ljudem v stiski... Mnogi poznajo in cenijo njegove strokovne kvalitete, saj je dolgoletni vrhunski specialist dentistične kirurgije v Murski Soboti, v svetu športa pa priznan mednarodni košarkarski sodnik. Igrajte se z Vestnikovo SESTAVLJANKO Vs/, ki boste 1., 8., 15. in 22. junija ter ta teden zbrali po tri sličice (skupaj 15 sličic) in jih pravilno sestavili, prinesite sestavljanko v naročniško službo Vestnika, kjer jo SAMO do 6. julija lahko zamenjate za UPORABNO DARILO. 2, Martina Šebekje postala na Cankarjevem tekmovanju iz slovenščine absolutna državna zmagovalka. Osvojila je maksimalno število točk. Zanimivo je omeniti, da je Martina, ki je doma iz Domanjševec, po narodnosti Ma-džarka. Oba jezika obvlada enako kakovostno in ob tem še dva tuja jezika. Martina je bila odlična tudi na tekmovanjih iz matematike, kjer je bila enkrat srebrna in enkrat bronasta, bronasto priznanje pa je dobila tudi na tekmovanju iz kemija. Z odliko je končala drogi letnik soboške gimnazije. ■ Kdo so kandidatke za Pomurko meseca junija? 2. Metod Grah, direktor družbe Počitek - užitek Moravske Toplice, skupaj s partnerji in sodelavci pogumno končuje zahtevno investicijo v nove turistične zmogljivosti v Moravskih Toplicah. Z njimi dobivajo pomurska zdravilišča, povezana pod isto blagovno znamko, upoštevanja vredno konkurenco. »Čeprav smo v regiji konkurenca, bi morali ponudbo za evropski prostor združiti in povezati, saj smo vsi skupaj s 4300 posteljami, kolikor jih bo po končanih investicijah v Moravskih Toplicah, končno na tisti točki, da lahko evropskemu trgu nekaj ponudimo,« je optimističen. V Negovi je vse priprt-grajsko slavje. Ntvep3®1 bo Negova s svojun gradoh^ naprej v okviru radge županata ah se bo prikljdl^ kar k Mariboru. 0 tem seM1' rekala grajska gotpeda- * * * Zanimiva je plovbe političnih veljakov pi' Tako za prlmertfig^B P1 ujej o na različnih brnfFw Andrejeva linija s krmagr “ . kom se dat r tesnega "^jS zetova, ki in ijezrazHM^ F marji, pa se drži boj ga Mure. * * * V nedeljo je bilo danih darov, vsi so bili izviru1) * kruh in vino, ki sta sirnih krajine m ki sta vikt^ škofijski grb, sem / nil. * * * 1. Marija Bačič je dolgoletna ravnateljica osnovne šole IV v Murski Soboti, ki stem šolskim letom končuje uspešno strokovno kariero, povezano z vzgojo in izobraževanjem otrok s posebnimi potrebami. Skupaj s sodelavkami in sodelavci , starši in okoljem je znala prisluhniti generacijam otrok, ki potrebujejo za vstop v kruto vsakdanjost dodatno pomoč in podporo. Zanje je bila pripravljena narediti več, kot bi kot ravnateljica morala. Naj spomnimo samo, s kakšno zavzetostjo je vodila zbiranje denarja za nakup novega kombija za prevoz otrok v šolo, in da so pod njenim vodstvom na šoli vsako leto pripravili dobrodelni koncert in Izkupiček namenjali za boljše počutje otrok s po sebnimi potrebami. 3. Mateja Zver, kapetanka NK Pomurje Davidov hram iz Filovec. Mateji je skupaj s kolegicami končno le uspelo, da so postale državne prvakinje. Nogomet igra z vso resnostjo in srcem. »Vsa srečanja smo odigrate v agresivnem stilu in končno nam je uspelo stopiti na vrh. Že od nekdaj smo si želele ta naslov in zdaj je pokal končno v naših vitrinah,« je dejala takoj po podelitvi pokala. Mateja Zver je ob tem še druga strelka v slovenski ženski nogometni ligi. Ob koncu akcije bomo 11 glasovalcev izžrebali in nagradili! NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): Ime in priimek: Kraj: Ulica; Poštna številka: Davčna številka; Datum; številka: pošta: Naročnino želim plačevati [obkroži]: a] po položnici - letno b] po položnici - polletno Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: majica VESTNIK c) po položnici - trimesečno In še kandidati za Pomurca meseca junija: 3. Monsinjordr. Marjan Turnšek, prvi škof nove škofije v Murski Soboti, ki je najmanjša slovenska katoliška škofija. Ob prevzemu je poudaril, da bo nova škofija božje orodje za širjenje kulture življenja. V ospredju bodo zakonsko in družinsko življenje, pomoč mladim, karitativna dejavnost, nadaljevali in poglabljali pa bodo tudi ekumensko sodelovanje in sožitje z evangeličani. Bog je ljubezen, je njegovo geslo, »v katerem sem se prepoznal kot riba v vodi«. Čeprav prihaja iz drugega okolja, verniki in vsi, ki so ga imeli v zadnjih tednih priložnost spoznati, poudarjajo, da je že del tega okolja. V Lendavi soS^|ipo^ temperatur^ bo^Mj^* dinavskohojo. ) boljši zrak. d Muriji stojirt ^«1 wd«Jp,IM 4fo ^^uj^ v'M niti, kako air niso spo ... yiiH »h «••*! -J ' lUU, otvoritvi grad penes’- ■ Lepe naše ne bo r ikog^' * * * Beltincih se ja gesi^ 'ne‘h' da bi jo lahko uporab1'' kpt>c te toplote '^Polaito. npiolh^t trebujejoro - Zanskih cveuiv.