Kaj je novega? (Piše Klepetnlja). (Kotiee.) Pa dain Mari tisti trak, ob dobra so Mari, dobra, en lep kos pečenko in pa onarjenili jabolk so rai dnli zanj, Bog naj jim dajo dobro, pa se hitro [>oslovim od njib, ko sve se Se tndi zraenili, kaj je novega po svetu. Pa šc četrtinko vina so nii dali, dobrega, sladkega: ne pijem rada, pa takrat mi je dobro stovilo. No, pa če oni gospod pridejo iz Maribora k meni na obisk, jim bom pa že pripravila kakšno četrtinko tistega boljšega za gospoda, saj veiu, da so ga navajeni. Saj ni greli vino piti, Še Noe so ga pili in sam Bog Sin v Kani Galilejski na svatovščini. ' Pa pijem četrtinko vina, in kaj mislijo -gospod, kako je mlad-i svet polmjšan, nieiida venclat* nc bom imela greha, da sem takšno Jnulohijo jmslušala — tam pri okrogli mizi pri pefii so sedeli fantjc Tevžek, Krancl. Tontv-e, pa stari kovafi z očali, ki so jih žemenda Matuzala nosili f:elo svoje življenje, pa še eden drugi deda so bili, ki jim jih pa. nc vem imenovati, in Tevžek, ki jo še-le reva iz plonic zlezla — koliko let pa ima, 28 do 30 — on jim je pripovedovo.l in jib ufil, dn ne sinojo biti ponižni: ,.AIi nisi sam svoj gospod?'- jim pravi. ,,'J'o me riajbolj jezi," pravi, da naš ubogi dclaveo in kmet misli, da ni sam nič, tujeo, Ncmcc, al.i neni^ur, ]>a (^e ima denar, pa vse. ,,Poglcjtc tc-le naSe Tjiidi!" pravi, ..kako so jiini hlat-ke tresejo ln k.ako stiskajo klobnk pnd |i!r/(lnho. bi'!;ii'gm-iiro z .Jožom — seveda on ima denar, ou \o. Neiaec. Prosim vas", pravi, ,.ali se ni on obogatil z delom slovenskili naSib delavcev in z našimi krajearji, on lii moral pi'ed nami klo!)uk doii jemati, pa ne mi pred njim." .... . Tako je govoril bogokletmt, prosim jili gospotl, in da bi raaio lepše zgledalo, je Sc rek'el: ,,NaŠi ljudje l>i morali biti bolj zavedni, naobraženi," ali kakor je že rekel: ,,Mi spofitvijemo in se odkrivamo samo svojim Ijudem, ki so v resnici na§i prijatelji, bojimo se ]>a le Boga, Je pred iijim trepečemo hi se mn klanjamo." Jaz seni ga pa čisto vse tlooro raziuuola, Bog g:i. ho;ki pa, kaznovali. Bo tak mlotczobnik črez Ježovega gospoda zabavlja! In so iz Boga norca delal; a:. li zna on neinški? Jež :m zna]o! Pa darove dajejo tistim društvom, sem Cnla, da stavijo nemške Sole po Slovenskem, da bi so naši otroci — ]az jili nimam luala Bogu — k.aj prkla naučili. Pa tudi dobre krSSansko rasopise imajo v gostilni. Jaz sama jih ne berem, pa to vem, (la kaj slabega nimajo. To sem videlii, da imajo ,,Štajerca", in 'Ježov gospod so rekli, da je to najbolj.ši slovenskl časopis. Oni žo vedo. Tn čroz takgnega gospoda si npa Tevže za))avljati. Za božjo sveto voljo, takSna, vidijo, je sedaj mladina, pa jaz !)oni gosportu to povedala, pa ga uaj tožijo. Še tisto malo ponižiiosti, ki jo jc So med nami, bi i-a.d taklo smrkolin. s svota spravil. Pa polivijsujc in šCuva na vse strani. Povedala sfim mu jib par Tevžekii, on se mi je pa smejal, trdovratnož, ,,Kajti," sem rekla, ,,boS tukaj-Ie so nonra delal iz Boga in .Icžovega dobrega gos.noda, ti, ki si se šo ves mokor in polzek valjal po plenUMcali, ko .sem že jaz jajoa v Celjo nosila. Bog so svot in toHo ustvarili. Jpžov gospod so pa dobri, pridni, pošteni, znajo nemško, iu vsi visoki gospodje v Celju in drugod jib imajo radi. Oni so zato tvikaj, da govore in zapovedujejo, pa ne tak-le smrkolin.- Pa mi je ponudil Tevže piti, ker se je usirašil mojih bcsed — morebiti sem ga celo spreobruila, Bog mi bodo žo plafiali -- jaz pa nisem botcla piti. Da bi se le skesal in spovedal, kaj je govoril, gos[>od ga bodo že poclučili. Jezna sem bila, Bog mi grehe odpusti; ¦pa-res, bo tak-le fantek kaj govoril, še veliki gospodje, "ki iiuajo vcdno belo ovratnike in o nikoraur nič slabega ne govorijo, sfopijo procl 'Jcžovoga gospoda s klobnkoni pod pazdu!;o in jim pravijo ,,gneher". Iu takšen gospod naj bi se pred Tevžekoln odkrivali, ali ni to v nebo vpijoč greli? Nekaj starejšib in pametnih raožev mi je ]>a tudi i"eklo, da imam prav, da sem pokarala Tcvžeka; par drugih trdovratnežev je pa cez niene zabavljalo, posebno Podgorski; pa ta je tudi u- molknil, ko so mu PuŠjak rekli,-da je ,,pro 6r- ni liu . . .". Prekrižnla sem sc, ker je to grda beseda; pa prav so rau jo pa le povedali. Tempredrznežem in napuhnežem bodo že Ježov gospod malo hrbto «pognili — Bog se usmili, Icadar zvedo, kako črez njili delajo. Meue je pa tako vjeziia ta Irainazonska clružba napuliiijencev, da som kar srčno odšla. Mari so mi dali roko in so ine povabili, naj se kaj pridem; jaz sem jim pa obljubila, saj groni vsak dan mimo 3«ža, kadar grem v Celje, ali pa nazaj Brcz LaŠko. Saj l»o(lo oni gospod, ko mo obiščejo, tudi morali tam mjino, si naj ga pa gredo po eno četrtinko tistoga po Stii-ideset k Ježu, Tisti clovoka čisto pomladi in ga napravi nioftiiejoga. Za Uskrat ga bom f.o ,jn.z tiuli preskchchi ono knplco. . Sem si pa sla v Ježovo trgovino po malo kofeta.. O imajo zclo luštuo, mlado prodajalkp, ali kakor se po domaee reče .Jodenskega pozreta", se je dalo včasih že kaj pokramljati ž njo. Sem pa tudi oni dan malo kramljala, naenkrat pa pride, ko bi ga iz zraka vrgel, OgrajenŠekov Student notri, tisti, ki studira za dohtarja, ker ni hotel dobro storiti in fiisto pregrešno se je obnaSaL Roko je dal ^pozretu", pa tikala sta so, pa glcdala, pa sraejala. Koj sem pa jaz botola, videla sem dovolj, prekrižala sem se, pa sem od«la. Taki, taki so mladj ljudje!, Pa na ,,lodenskega pozrota" sera So malo držala, a ljudje pravijo, da ga tudi ni nič prida, posebno gospoda, ki jo nekaj Studirala, ona bo to že vcdela, bolj ko mi. Kaj jo treba roko dajati pa smejati se takemu sprijenemu Studentu. Co bi ga bilo kaj prida, dobro bi bil storil, pa gospod bi bil. žo letos bi bili lahko veseli vsi skupaj na njegovi premiciji. Saj pravijo stari ljudje, Ce bi njeROv rajni of;e vedel, kakšen lump jo, ker ni postal #ospod, trikrat bi so v grobu okoli obrnil in na glas bi so razjokal. Kaj jo troba materi solze pretakati pa denar zapravljati za njpsa. Saj iz njega ne bo nikoli nič prida, go z raztrganira cekrom bo beraftil in za plo- tom bo cr — saj pravijo. Kaj Co bi bil tudi kak drugi gospod, takšen ni pri meni nift vroden. Seveda pre tudi v cerkev in se dela, ko bi molil, sem ga 2e sama videla, pa to kar iz hinavSCine; zakaj pa potem z dekleti povori, fco je res tako priden. Lump je, le meni verjemite! Glavo stavim, da ne bo nikdar nio iz njoga. Babe so ga zapeliale, saj tako so mi pravili ongov o5o — no, pa ko l)i se Šele spoznal. Ko bi bila jaz z našim županom, jaz ga zaprem tako dolpo, da l)i se v luknji izpreobrnil. Pa ti ljudje mu Šelo menda potuho dajejo, Ko sem kofeta in pa Se soli knpila, sem jo pa mahnila spot proti domu. Kaj pa oni gospod pravijo, kakšno sol je boljše kupovati, raorsko zrnato ali Udk,na.to? Mi je že marsikflo pravil, da je v morski mnogo nesnage in pa smeti, in da na| kupujem Stoknato. Jaz pa pravim, Bog ne daj; kupujem že od nekdaj zrnato, pa šo nisem poginila od njene nesnage. To je le sama prevzetnost, vse bi bilo rado lo ^nobel" ia po novem — ponižnosti ni. Kdo bi si Še to skrb nalagal in štoknato sol kupoval. Pravijo, da je bolj okusna, ali, kakor rečemo, ^apetitlih", pa to je larifari. Zrnata sol še nobenemu ni želodca predrla. Pa njim, gospod, ko mo obiščejo, bom že s tisto osolila, katero lmajo rajSi. Oni so paC oni. Oli da, skrbi so skrbi; cele nofii ne morem spati, kar mislitn, jočem in premiSljujem. Se jaz, ki grem vsaki dan v cerkev, in sem pobožna, nisem svetnica, Coravno ne vem, kake greho bi kaj imela, kaj Še-lo potem drugi, ki niso tako pobožni in ne moliio toliko, ko jaz — pooobno mladina. Svot so bo v hudobijo pogreznil. Ko sera tako Šla potem proti domn, sera Se marBikaj zvedela, posebno od stare Osine Polonke, ki sera jo srečala; ona ve tudi veliko povedati. Pa nikar naj ne bodn prevoč radovedni gospod, vse bodo prihodnjifi zvedeli.