83. številka. Ljubljana, vtorek 14. aprila. VTT. leto, 1874. SLOVENSKINflROD. Izhaja vs:ik dan, tzvzemsi poneđeljke in dnevo po praznikih, ter velja po pošti prcjeman, za avstro-ogerske dežele za ćelo k»to f6 gold., za pol leta 8 gold. ta uutrt leta 4 gold. — Za Ljubtjano brez poaiijanja na dom za ćelo leto 13 gold., za četrt k-ta 3 gold. 30 kr., za en uusee I gold. 10 kr. Za poailjanjo na dom ao računa 10 krajc. za tueaec, 30 kr. za četrt lota. — Za tuje dežele za ćelo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih solah In za dljake volja zniiana cona in sicer: Za Ljubljane za čotrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejrroan za čVtrt leta 3 gUh — Za oznanila so plačuje od četiri-Btopne petit-vrate 6 kr., čo ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo ee dvakrat hi 4 kr. do ee tri- ali večkrat tiska. Veakokrat so plača žtempelj za 30 kr. Dopisi naj ao izvole frankirati. — Rukopisi so ne vraćajo. — Urodniatvo jo v Ljubljani na culovski cesti v Tavčarjevi hiji „Hotel Evropa". Opravu ištvo, na katero raj se blagovolijo pošiljati naročnin«, reklam.icije, oznanila, t. j. administrativno rečf, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjovi hisi. Konfesijonalne postave v gospodski zbornici avstrijskega državnoga zbora so bile v petek in saboto predmet vibaroib velicih debat, kakoraue morejo le nastati, ako so tako načelna vprašaoja na duevnern reda, kakor Bo konfenijonalue postave. Zbrali su se bili ikofjo, kiitciih sicer nij v zboru, da bi branili svoj dobiček 8 tem, da „vero" kot ščit na svojo stanovske privilegije pokrivajo, bo£ u za izgovor jemljo, kjer le posvetna stvar odločilna. Prišei je bil tuđi stari re-akcijonar Leo Tbun 8 svojci. Zbornica je bila polna poslušalcov. Predmet prva izmed konfesionalnih postav, nam reč uredjenje vuaujih razmer katoliško cer-kve. Poročcvalca bereta svoj; poročili. Manjina predlaga po grofu Falkcuhayuu, naj se preide na dnevni red, t. j. naj se koufesijo-nalna postava zavrže. Ta govornik pravi, da nij za državno cerkev, in tako namerava ta postava narediti, kakor se njema zdi. Kardinal Rauscher strastno napada Prusijo in svobodno Švajeo, ker obe državi hočeti, da bi cerkev tuđi narodna bila. (Kak grch! Ur.). Potcm napada nemške profesorje, ker baje z znanostjo pomagajo pri „preganjauji4 cerkve. Italija in Neničija je imela vsaj eno korist iz tega proganjanja, nanircČ narodno zedinjenje; Avstrija pa ne bo imela nićesa. Prusija se bode Se pokorila. nNij misliti, da bi se kak fajmodter v agitacijo spustil, zoper katero nij užo postave. Ako se stvar mirno iu nepris transko pregleda, pravi kardinal Kauscher sam — pokaže se, da ta postava ima malo reč v sebi, kakor kar je vladi uže iz dozdanjiu postav osigurjčuo. (Čemu ee tfiej klerikalci toliko togotite, đfiujete in trudite? Ur.) — Državni zbir je do zdaj svetinje prebivahstva v škodo deval, za to ga neki katoličanje odpraviti žele. Če se p» ta postava zavrže, obeta RauHcher, da se bo čtevilo sovražnikov drž. zbora 2manjšfalo. Vitez Tschabuschnigg bivši miuihter govoi i za postavo. On pravi: Država in cei-kev sta dva zavoda, ki sta človesko družbo organizirala. Vsak ima svoj delokrng. Kakor so pobožnoet ne more deliti v republikansko tn nionarhično, ali v ogersko in avstrijsko pobožnost, tako tuđi država no smo nobene vere izpoznavati, ona mora biti brez vere. Država vnanje svoje sovražnike odbija z vojsko, notranje s postavo. Da si se mu te postave že pomanjkljivc zdo, bodo vendar za uje glasoval. K&rdiual Tarnoczy pravi, da lo za to govori ker kot Škcf mora. Pravi, da je ta zakonska osnova nekatolisku, ker no najde v njej principa, da je cerkev od boga. Tuđi pravična nij, ker taji veljavnont koukordatovo. Vitez v. Arneth g< voii za postavo s Htalijča katolika. On protestira, da se stvar zavija tako kakor da bi Šio za vero ali nevero. Ako se vedno katolicizcm nasproti protestantizmu j.onavlja, vpraša on: katei i pametcu človck ne bode dones zauičeval gr-dobije in h u do bije, ki so se godile v imenu in pod varstvom katoličke cerkve, da bi so mesta in dežele v katolicizmu obranile ? Isto tako je tuđi prctebtan-tizem svoje protivnike zatiral. Nobene črke nij v tej postavi, ki bi verski nauk žalila ali katoliško cerkev. O cerkvi pa imamo tuđi mi p< svetni (laji) govoriti, ker škofje in duhovni so zavoljo nas posvetnih (lajev) no pa pohvetni zavoljo škofov in duhovuov. Pač res ne morem tajiti, da nositelji cerkvene oblasti v zadojih stoletjih narobe mislijo, ker so po- zabili besede izveličarjeve: nvi nemate gospodariti kakor kralji, blapci vseh imate hiti." A nosilci cerkvene oblasti so se navadili po svoji volji nad nami vladati boteti. Potem Arneth citira škofa Sailerja iz RogenHburga, ki jo pisal: Ilierarhija hvala boga še nij cerkev. Ona, ki se daje več od nečimurnosti, nego od duha Kristovega voditi mora pogi-uiti. Govornik m.vaja dalje žc več katoličkih a\toritet, ki državi priznavajo pravo, da si svojo razmero k cerkvi po dahu novega Časa uredi. Škofje naj mir delajo a ne HČujejo, kakor so zdaj godi. Iver je kardinal Kauscher prej rekel, da bi se duhovni ne smeli mešati v poli t ične agitacije— pravi Arntth, da < d tist^ga časa, ko so btdo duhovniki tega zlatcga pravila pnprijeli, potem bi te postave niti treba ne bilo. Govornik p«;tem brani cesarja Jožefa, omenja Ma-rje Terczije in Kaunitza, ki so enakc cerkvene refi rme del«li ob Času, ko jo Avstrija velika biia. Kardinal Schwarzeuberg ponavlja klorikalue ugovore zoper postavo. On so boji, da bode fajmošter državni »radnik postat, da cerkev ne bo več samostalna. Dvorski svčtnik Neuruann polemizira proti škofom in so izreka za postavo. Škof Uauser govori proti postavi. Njemu so ćelo n konfe sij onslozne" državo Amerika in Belgija všeč, torej se ta mož ne šlaga z našim Lukežem. Sicer pak libera-lizem in postavo oštro črez zobe vleče. Vitez Hofler, tist historik, katerega puhloHt je Palacky uže večkrat dokaza), oglasi se za postavo, a govori tako zrnedeno, da je bilo bolje „proti", nego „za". Škof Wiery je govori! menda samo da je eden več govoril, ker nij se ma posrećilo, ni ene nove misli iznajti. Coprnice. (I'o .1. fcjclicnu.) Zgođovina je polna solz in najžalostnej^e dogodbe ima tedaj zapisati, kadar raspravlja razvoj ver«ke idejo. Nobcdeu povod uij ljudij več izbesnil, kakor boj za bogove. Tu je bila najlepda navdušenot, katera more Človeško srce navdahnoti, upojeua z naj-grŠimi nagibi iu strastmi i u v naorji krvi se je Škrlateu plašć veru ludecil. Ali kar jo človešku bcijuost iu fanatizcri), v svesti si ali v neveduosti grešil, uajgujits-nejSe in strašnejšo dogual je glede čarovuic ali coprnic in njih ob.sojevauja. NajskrajuisJa neumuoiit iu budali.st, radost nad usturtenjem in preračanajoCi možgaui združili so se v delovanje, katerega resultati polnijo najtu-robneje strani Bvetovne zgodovine. Olovek pogledavši to pekleusko sliko in postavši zraveu babjevrstvo današnjega veka, slej;ar-btv z magnetizmoin, prevrat „učenostiu do sredojeve^ke verake D'.umnosti, s kratka cch> dcoionologijo uesjjametuo&ti, pridigovano is prižn:c in katetkr, bi radi izdahnoli, du zgo-doviua ničesar uo uči. In vendar smo v zadnjih. Htu letih uaprej korakali: v^aj se ne požigajo več copruico. Tuđi bude gotovo čas prišel, v katerem bodo prot'esorji, konsifitorijalui sveto valci iu novinarji na-zadnjastva ua5?ga časa ravno tako kultur-hihtoriku kot „bivšd fctvari" v roke. prišli, kakor sodniki coprnic nckdanjih ča>-ov, le u tem razločkum,
  • e, da bi mogel potem naš sabor skupaj priti, ki more tako rckoS *) Mladi povi'i so nm napravili podoknico, kafero so vai navzoči pažljivo in z velikim veseljem poslusali. vse da, kar se zove čednost sramožljivost in sveto. Težavno je, na velikem polji Človeške neumnouti kaj najti, kar bi se tej neumni priprostouti kristijansko-teologične fantazije primerjati dalo. Vera na vraže in coprnije bila je del srednj eveškega kriatjanstva. Ilila je ta vera logična đosleđnost vere na naprotivnega boga, na li udica. Dobro in zlo, ustvarjenje iu razrušitev, Čednost in preli, resnica in laž, duh in materija, svctlnha in tma, Ormuzd in Aliriman, bog in satan — tečaja, v katerih se verska ideja v oneni času suce in katera sta do-ločevala Kk. nebenili. Nasproti domovju bogov, angeljev in zveličanih, je pekel, kateri rc v Hiedinči zemlje nahaja. škratu in njegovemu dvoru in prokletim dinam v stanovanje. MiHel, da bogu hndič, nebu peklo na- sprotnje, ponzročila je, da je svet verjel da je poln hudičev. Vmaka hudohija na zorniji, vsako fizično in moraličuo zlo razlagalo se je po tem, da hudič, sovražnik boga, zmiraj na raz^irjenje svojega kraljevstva misli. Re-Biiltat tega množenja hudičevih državljanov bilo jo v prvo obsedenje po hudiču resp. po njegovih duhovih bolezni, katere neved-nost Ijudij in zdravništva nij ločiti mogla, postavile so so hudiču na račun. Tako je nastal tuđi ekacu-cizem, po ka-terem se jo zlodju njegovo rokodelstvo vstavljalo. Bog inspirira svoje privržence, hudiČ jih ima v posesti. — Drug resultat božjega in hudiCevega kraljftstva, bila je copernija. Hog in vrag Regata oba v naravne zakone ter je spremiiijata. Ali bog jo legitimon, zlodej illegitimen gospodar narave in zarad tega je hudičeva coprnija le travestija božjih ču-dežev. Ta razlika je tuđi v dejanjih obeh samo v interkalarih ogerskega sabora zborovati. — Pred vsem dragim Bte denes dve zadevi, kateri naše občinstvo zanimate in ti 8te: oživotvorenje našega vseučili-Iča in vtelo vlj en je poprejŠnje vojne krajine v mater -zemljo. Odkar je naš© vseučilišče v zadnjo fazo svojega oživotvorenja stopilo, prihajajo zopet obil-nejše dobrovoljni prinesci y vseučiliščni za-klad, kateri ima uže črez 350.000 kapitala. Imenovanje prvih devet vsenčiliščnih profe-aorjev pričakuje se vaak dan. Obžalnvati je. da dr. Rački, dr. BogiSič in Japič nljso mogli, ali ni jao hoteli p on njene niim profe-eure na našem vseuČilisSi spreieH. Njih imena bi bila naše vsenčilišče visoko v glasu povzdignila. Iz prvi ne ho ti nčenjaki skoro ne bodo mogli nadomeatiti. — Redaj je nanio še vprašanje: koliko bo naše vseučilišče slušateljev imelo ? Tres facinnt collegium 8e menda ne bo na našem vseučililči na rnglo postavilo! Naše hrvatske in slavonske gimnazije Zagrebška, Varaždinska, OseSka, Po-žežka, Karlovška, Reska, Senjska in v Vin-kovcih bodo svoje abiturijente gotovo vse v Zagreb poslale. Isto tako nadejamo se tuđi arbsko omladine iz Bačke in Banata. Iz Dalmacije priSakujemo vaaj dobro polovico tamošnjih abitnrijentov, in ravno toliko tuđi i« slovenskih gimnazij. Dobro bi bilo, Če bi nže zdaj narodni profesorji na slovenskih gimnazijah abiturijente za naše vseučilišče pridobiti se prizadevali. Za slovenske dijake je Zagreb gotovo bolje priročen nego katero bodi avstrijsko voe-učilišče. Manje slušateljev pričakujemo iz iz srbske kneževine, iz liosne, Bolgarske in Črnegore, dasiravno čisto brez njih naše vse-uSilišče tuđi ne bo. — Vprašanje razvojničene krajine v mater zemljo zapelo je baje na poravnanji finančnih zadev med našo in ogerako vlado. Te potežkoče pa nijso pri-cipijelne, nego samo tehnične, one sicer zavi-rajo čem prejšnje izveđenje utelovljenja, za-obrnile ali ćelo zaostavile končno ntelovljenje ■ pa ne bodo. Po dolgej jesenskej in zimskoj suši dobili smo vendar enkrat toliko zaželeni dež, ki našim setvam kaj dobro dene. Domafce stvari. — (Narodnim svobodomiselnim voli 1cem) II. volilnega reda priporočamo naj se donesi volitve v mestni zbor n d e 1 e-žijo. Ker narodna stranka nij svojih kandidatov postavila, priporočamo sledečo listo knndidatov, kisojo neodvisni meftčanje postavili: Kaltenegger, Blirger, Alfred Ilart-maii in Teodor Tscliiiikel. — Naj gre vsak naše liberalno-narodne stranke volit, ki hoče pomagati, da izpadeta dva birokrata kakor sta Laschan in Zhnber. — (G. korar Župan) je bil te dni pred ljubljansko sodnijo obsojen zavoljo raz-žaljenja Česti na 20 gld. globe. — (P. v. RadiČ) znani nekdajni ured-nik „Triglava", je tako presrečen, da je do-bil perzijanski solnČni in levovi orden. Za-vidajte ga vi, o g. Costa. — (Imenovanja). Finančni sveto-valec Jama v Ljubljani je imenovan za višje finančnega svetovalca v Gradec. — Nekov Fischcr, gotovo trd Nemec, pa priđe za finančnega svetovalca v Ljubljano. — G. Ertl pak je postal finančni sveto-valec in davkarski administrator v Gradci. — (Hitri psihiatri) so paČ neki zdravniki v Ljubljani. V pol ure so te dni diagnosticirali nečega človeka, da je blažen in mu tako vse državljanke pravice vzeli. Drugod baje take važne reČi pazljiveje delajo in prej kaj opazujejo, a g. Keesbacherja tega nij tako treba. — (T a t v i n a). Pretečeni teden Bta dva tatova čez streho prišla v botanični vrt in tara pokrala mnogo mladih sadnih dreve*. Pnsrečilo se je tatove precej ugrabiti in tuđi drevesca, ki sta jih nekemu Ijub-Ijanskcmu posestoiku prodala nazaj dobiti. Tatova so izroSili sodniji. -—o— — (Surovost). Veliki ponedeljek zvečer so na Vi Ču pri Ljubljani falotje napali neko žensko, (ki sicer tuđi nij dosti prida) in tako z njo ravnali, ka v solidnem društvu nij mogoče povedati. Oškodovana je prenesena v bolnico. — (V Idriji) bodo morali, kakor čujemo, letošnje poletje prenehati z izdelova-njem živega srebra. Bivši ljubljanski profesor Perger je namreč uže lansko leto kemićnn dokazal, da je vsa zemlja v idrijski okolici sč živim srebrom tako močno impregnirana, da se ga ćela 2% nahaja v nj ej. Vsled tega bo tuđi zelišča strupena tako, da živina svoj telesni sad abortira ter kmetu s tem veliko škodo dela. Ministerstvo je sestavilo posebno komisijo, ki je to stvar preiskavala. Komisija je trjenje prof. Pergerja potrdila. Zatorej bodo letos postavili peči po novi sistemi, da živo srebro mej izdelovanjem ne bode moglo izpuhtovati ter zemljo etrupiti. —o— — (Koze) v fari Tlorjnl, blizo Polho-vega gradca je od 1. januarja t. I. umrlo 5.1 ljndij na kozah in tifasn. Veliki pondeljek jih naenkrat ležalo 7 v mrtvašni^i. Med ■ umrlimi je 7 zakonskih parov. Fara šteje 1200 prebivalcev in umrje jih sicer le po 20 do 24 na leto. —o — — (Iz murskega polja pri Ljutom eru) Re nam piše: 8. t. m. v jutro je v Ilijaševcih kmetu Ferencu vse poslopje po-gorelo. Poškodovani nij bil zavarovan. Užgal je pre nekdo zaradi sovraštva. — Na polji se pri nas lepo kaže, mišij nij ve6 mnogo, nad ej amo se dobre letine. — Ljudij je baje neizmerna množina bolnih; na sreČo imamo jako umnega in marljivega zdravnika g. A. F. kateri je i svobodnmiselni mož, slava mu! — Tuđi osepnice (koze) so Križevcih zaČele razsajati. Razne vesti. * (Santa Cruz) je moral v Bavonnen na Francoskem, kjer so ga vjeli, pred so-dišče stopiti. Od kriminalnih obtoženj je sicer osvoboden, a zapodili so ga iz Francoskoga, da bo zdaj v Belgiji svoje žegnano delo-vanje nadaljeval. Ko bi bil Santa Cruz kot „rudečkar" doprinesel svoja krvava zločinstva, bi ga bila vsa sveta čeda klela. Zdaj pa, ko je fajrnošter papeževe cerkve, mu nibče ničesa ne reče. :1: (Roža Šandor) oni glasoviti junak ogerskih pust je, kakor pišejo magjarski listovi, 30. maica bil od kraljovskega priziv-nega sodišča obsojen na smrt. * (Morilka Rus), ki je pred nekaj časom ubila svojo gospo, je vprašala policaja, ki jo je k dunajski deželni sodniji gnal, koliko da mi«li, da bo dobila. Policaj odgovori: „Najbrže 20 let." „„Dvajset let!"" vsklikne ona — to je veliko! No, pa saj sem še le 19 let stara; čez dvajset let, ko iz ječe pridem, bodem 3!>; takrat vse eno Se lehko kaj začnem. Javna zahvala. Slavni odbor narodne čitalnice V Rojanu blagovolil je nam poslati 100 gold. kot dohodek „besede", katero je napravilo omenjeno narodno društvo v nedeljo 29. marca t. 1. na korist našemu „narođnemn domu". Slavna čitalnica rojanska je stopila s tem v kolo ustanovnikov „narodnega doma" novo-meškega. privržencev, ki tuđi, pa po pooblastilu, v naravo segajo, in sveti Ijudje delajo čndeže, coperniki in copernice pa coprajo. Čuđeže-vati je legitimno in zaslužno1, copranje pak pregresno in kaznovanja vredno, ker: „copernice ne emeš živeti pustiti!" stoji uže v mozaičnih postavab (Mos. II. 22. 18.). Iludič v vednem boji zoper božje kraljestvo, išče privržencov, podaja svojo coperniško moč Človekom, seveda ne brez odškodnine, ker copernice se morajo bogu odpovedovati in kralju pekla dušo znntaviti, in na tem temelji je vsa „crna Šola." V inventar te sole spadajo vse norosti v vra/ab, copernicah; v njem se najde misel rnde^ega mlcka, po-nočnih duhov, m'sel, da mero Človek veter ali točo delati, «li z mlado lcskovo šibo zaklad najti, s kratka vsi monstri doniisljije, ki še denes med ljudstvom žive, ka-terim se še daje vera, ker človek no živi samo ob kruhu, ampak tuđi ob iluzijah in zraven je ljudska domiŠljija zmiraj večtemno kakor pa svitlo stran narave obdelavala. Cerkev je uže zgodom kaznovala coper-nijstvo. Ona je tako-le mislila: coperniki in copernice so se hudičn zapisali, s tem so krstno obljubo preklicali, torej so nejeverniki, torej smrti zapadli, t. j. požigati se morajo, ker „cerkev ne preliva krvi" (ecclesia non sitit sanguinem'?). V hirarhičuih očeh bila je copernija in neverniŠtvo eno in isto, to je pokazala bie-rarhija v preganjiinji Walđencev, katerim je natvezala, da pri svojih verskih opravilib s hudičem v podobi kozla ali mačke razno-vrstne neugodnosti uganjajo. Te papeževe domitHjije čuden komad v začetku 13. 8to-letja, bil je v 15., 1(5., 17. stoletji podloga razevetenemu coperniskemu sabavtu (Syna-goga diabolica), vrhuncu bedastva. Da so se za izvrScvalce tega bedastega kulta večji delj žene jemale, nij v tem iskati, da so coperništva sodniki nad slabotnim ženstvom lože nadvladali, kakor nad moŽrai, nego motiv temu leži drugje. Uže grŠki humorist Lukian in rimljanska satirika Ilorac in Ju-venal dajeta nekaterim ženam posebna imena: striges, sagae, veneficae, lamiae, in posebne coperniške lastnosti in posebno pecanje b strupo.n. Uže v starih časih so se žene za to opravilo sposobnejae od mož spoznavalo, in ravno tako za copernijo, ker v njej tiči nekaj skrivnega, tihega, skritega, fantazijo in veejo nervoznost Žcn vabljivega. Na vse to je so prišla židovsko in sredovečna teologija, v kateri in po kateri je ženska „po-soda greha in grdobe" (sicer glavni argument za celibat duhovnov), ker po njej je greh prišel v svet in zarad tega je po mislih „cerkvenih ocetov" hudičevcniu vplivu bolje pudvržeua. (Daljo prihodnjič.) Podptsani odbor torej t imeou čitaluice in „narodnega doma1' izreka najinkrenejo zahvalo slavnrj Čitalniei rojanskejza bratovsko podpnro in 7.n:imeniti dar od 100 gold., kakor tuđi vscm č. rodoljubom, ki bo pri omeijencj „b< seđi" dejan.iko ali inače Bodelovuli. Droga našii narod ta drtiUra pa naj p-; Bnemajo vzgled vrle nvcj- sestre, čitalnic rujanske, ter naj pomagiijo Dam Da cnaki načiu, da čem brže dovršimo težki nalog zidanja „narodnega doma". NovomeHto, 11. j-prila 1874. Odbor narodne Čitalnice k(»t fitavbcui < dbor „nuroduega doma". Jrotfiii&ss«. Vscm "bc-Iinia raoF in sdr.nvjc !>rez li'kfi in birz strofov. Revalescfere du Barry Vsem trpct-im po izvrstni Revnloscicre du Bnrry, katera brez |)or;ibe luka in broz stroškov sledeče bo-lezni odstrani: bok/.ni v žrlodci, v živcih, v prsih, mi pljiit'iih, jetruli, žlr/.iih, na slizniei, v dušnjsiku, v me-hulji in na le(l\iciilt, tuht'ikole, sušico, muluho, ka-šelj, naptcbiivljivost, /.apor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, nsual krvi, šuniunje v uSesili, mcdlico in bljuvanju krvi tuđi ob času noSL'čoati, scalno silo, otožnost, bu-št-nji1, revmsitizeni, protin, blcdico. — Izpiaok iz 75.000 Bprićuval o ozdnivljeiijib, ki so vsein lukom kljubovala: Sprieevalo št. 74.070. Na Duiiiiji 13. aprila 1873. Scdi'in lncsocev je sodaj, ko sein !>il v najo-bupncjšeni položaji. 13Li som bolan na prsih in živcih, tako du auui od dnevu do dneva vitino ginuval in vsled tega dalj t-usa nijsrm nio^el su ličiti. SliSal sein 0 Vašcj čudovitoj Revsik'scieru , rnbil sem jo in Vas morem zsi^otoviti, da se ćutim po enomesečnem vži-vanji Vazo tečne in žlahtue Huvalescieru popolneni zdravegu In okrepčanv^u, tako da morem, no da bi bo tresel, pisati. Napoten seiu tudaj, vsem bolnim to raztuerno jako ilolur kup in okusno zdravilo kot najbolji lek priporočati in ostajem Vaš udani Gabriol T eschnur, Blu&ilelj javnoga višjega trgovinskoga učilišča. Snrieevalu št. 7JJ.G6S. Mitrovico, 30 aprila 1873. Hvala izvrstnej inoki je moju sestra, ki jo na uervoznem gluvobolu in nespećnosti trpcla, po porabi 3 funtov na potu k boljSanju. Ob enem si dovolim, Vas uljudno prositi, da mi na poštno povzctje 1 funt Revaleacierc navadne sorte, poleg razlućnega podukn zu rubo te inoke pri otroeib 8 tednov starih počljete. S apoštovanjem Nikoluj G. Kostic. Sprieevalo št. 7:5.701. l'rilcp, pošta Ilolcšan na Moruvakem 7. maja 1873. Ker mi jo od* Vas ?.e davno prejeta Revale-sciere du Barry pošla in je za mojo žclodčno Blabost in neprubavljivost dobro in splođno zdravilo, Vas prosim, da uii od prave Revalesciere 2 funta na povzctje kakor hitro je mogoče pofiljete. Spoštljivo udatii Jožet Rohacžek, gozdar. Teciioj&i kot uiubo, prihrani Kevaloeciere pn odraiideuih in pri otrocih 50krat bvojo ceiio za zdravi'%. V plehaatih pufiicah po pol funta 1 gold. 50 kr.. 1 funt 2 tfold. 50 kr., 2 funta 4 gold. E>0 kr., 5 fun tov 10 k°1u., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 3G gold., — Kevaiosciero-Biecuiten v pušieah it 2 gold. 50 kr in 4 gold. 50 kr. — Rovalescitro-Chocolatoo v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 Ua 2 gold 50 kr., 48 Ub 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta 10 tfold., za 288 tas 20 gold., — za 57G tan 3t> goli — Prodaj«: Barry du Harry & Comp. na I>u-Kujl, WalIllMvbKUbHu št. H, v JLjubljaul Ed MuLr, v tiirnđoi bratjo Obi«ranzuieyr, v lus-bjTUltu Dibchtl &. Frtiuk, v Celovoi P. Birn bnehor, v Luu^i Ludvig illillur, v 3Iariboru F. KolotJiik A M. Morx6, v Mcruiiu J. B Stockhausen, kakor v vseli uicstih pri dobrih lc-karjih iu hpecerijwkik trgovcih; tuđi razpoSilja nu-naj81ra hica na vbo krajo po poStnih uakazoioab ali povzotjih. Št. 2508. Ozmiiiilo. Po uarofilu c. liv. miuistcrstva za priji-delstvo od 25. niarcji 1874. št. 3742 so ozua-nuje, da so bodu deželui žrcbei plemcajak angležkega čistukiMK-gu iu noriškega (p'iiic gavskega) pleuieua uuku|jovali na tišti uačm ki je bil dozdaj v navadi. Poscstuiki takib prcdMuih ži cbcev pa. kateri nijso angleškega čintokrvuega, niti no-riškega plemena, se povabijo, da naj do 31. maja 1874 svoje žrebce najavi jo deželni komisiji zu konjerejo oa Kranjskcni zarad nakupa svojih žrebcev za deželne žrebce plemenjakc. Žrebci, ki se bodu nakupovali, uiorajo i meti Hh'deču lastuoHti na Hebi: K<»rl: Pri žrebiih, ki iz\irajn od ce-sarakib ah licenciianib žrcbecv, se mora hm. dokazati pi> vbre}urm listu, pri družili pa po verjetu« m j>ismcnera sprifevitlu. Pri žr.hcib, ki so fie že r-biii za bre jtnje, se mora vrh tega dokbzaii ujib plodnost S(«roJ*t: ne spod 3 Va \ , ne eez 7 j let" Tok'MiioMt: Krep-ik razvitak in zdrava kak< šu'-st vsch delovj dobra zldžn- st po-hamnib dc-.iov k cd« t;; kn pka, pravilno p>>-Htavljena podslomba (fundaiacut) ; prosti* hoju brez pogreakov. Tt'iiipvraiiiLkiki: Nebudiben pri ži vabuem Ri)olnem niigouu. Vollkost: Spadajoča pod viSo srednje vi sto močnega života, t. j. od 15 pesti 1 palec do 16 pesti. Pm izvrstnib žicbtib gališkega narod-u«-f.-a pUmeua (tirclbke^a HnHiugrtke^a, kakor tuđi dalmatinskoga) je zadnsti velikost od 14 pesii 3 palce d(» 15 pesti, brez da bi se /alitevula, natanko (po črki) ta viaokost. O velikosti hiicuij^kib žiel»cev se uič ne (ioluču je. llar\a: Splo'ue zg<;rnje dlake. Ako se nabajajo v«e druge lastuosti, se bodo nakupovali /rebei vsake barve. C'oim: 8e bo po izvrntnosti žrcbca dogovorila z njegovim posestuikom. Oi c. lr. deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani 30. maica 1874. (93—2) te** Ali:« JJl.-ht!conv*n r Qt« wiro)t Ircu flnuticuti bitli^en prctffn ticr unten oerictdjuctcn ©rornflai^f ju ubcncun.cn. ISfr Aik TVaarsn werđ«n nnter O»rRntlo d«r bestan Qnallt!it vortanft. f^a ■r?"ii fi 'ttt cinc ti-var i. f\ic';-: ?|ii#UMt)l vcu ttn iuu.|ieii, piattijit cn, joiuic injur i f-ll O.sC|)c:i;iaivtcirticnt f.-rrL-tl tiiv j .ni'fii u < .i. eittfn Alt niti) >iiv fiii;tit jeK-ii Kliurs imb ^umttoj i., jiifirurtailitv .'lušua l (tiucii faun džin ^niđoiT^M nifi ev;att :>bermaiiii nait gcnauct Vli «nlie tet ilbtcije nrai« fraino j:i ejibuft, c« i ft bi&cr fi:r Mo y. J. -i vouiir,ee'.cob!!iT f ^v voit^ilftait, firt) fin ( Ii1)^# , flitut^ev, iiiit B.-tfl»(tc etn Ji'c: ir-irtjfoD 1 St. fl- 2. J.5O, gB^^- CEt^c fllccifrt.inm. ■ ifl.uren^.Pfeifi-ii imb 3vitfi„ •. •;. :Jx'O, J.fio \m^W ft^onfle tjavui* unb feinfte ^điiiitttrei i Siiirf ; W'-.*^S*- y;eu fle vr.it-iyi-t 'OcvivvtnnaicS filt Tamni,0' fr., fl. i, i.a >, -■, 3. >,*«•**& obtt čcntn, 1 >žt. ti1. 4n, t;o, ao, 90, fl. j, bi« Jli?nipl«t einncrfd»ictt ataintfl.irnilutcn aut tOftm aJJciC--?;[.i:[:in 5pv i-i >'. 1.20 15 , a, ■_'. 0. fc^.ium dub ^entftciii, in einrin (Sliti, lafct'cirforitui. ie ' '■ ASVaT" Vi'1'''!'1": 5ttifiioiiteii i 6 it f tr. 6 >, 8<># nait> .^abl b«r iviiUiniđ mir t?ci| ] 1Sl. .ci„|-tc Jcvtcrt j @t. JI. V, 850, 3, l'itilctt fiir arierlct ijavvm mir Inf'af, mit • 'mciiuh }'_ *'J^__ . t rj _. . >'" '*■". iiiavrctmaft ineu unt ^apicrfoiuisanteifii »iaiub« 1 V -^" s i'iinciitafrf'tii. I ©t tr. 4n, C'i, 8i, f[.i, i 5"( vciiiiflitit, p.t iuicf fl. 3, 4, ft, 6, 8. j i *"' '^L^ '""'.:c il'vtcl1 f> 8 *• °- 3- :'-'«>. RtefiS*" *fa t'({'c J'if'OMiffiitr-ciM*, mit unb e^tte Punit ?. n^^ST" ■><"J"i-'ll>l, ^5 j fcinjl tn Stter, »F*1*? i . ©vitflci, mit rein r»nb^Ite: i ftincđ tiifliiMle« ilfaf.rmo-ei-, ?Cit'4*~ aUAijti-tiibl« Jtciic 'U-ffer, mit b ft« tnnđ. 11" ;>''*livt!iiiJi-t aii« r«il>?0>«.u-eii, 1 fe ne 9i,nit= -jLUutf. t< "^** 1 it. il. ■-• 4>, 8.S0 3.50,4,1.0,5. fc*'"' ] OTctJluata)irMJfc, 1 Vl&jiflj- unb žAKtfficiu ■• V,'i ^T" Dtiije-.Uaf.lnii, mit Vebtr iitciieiien unb 35cAcr, ' «'uilf <"'•'• "* t »anin, 1 ii.ibnUnrite, J ? tiirf fie i&-in9 t 51. f t. i.O. ico, i.!(>, v.a .. -aumaif«, i ■»tiiđ -aaiti.MTiit.ibo. i tiitf ^.iiibf(i e, iiiičjV** Dio g-ro«ato AUBwahl -:»Ci *., - '-'Ut fei'iit iU-mabe, 1 RlJCfn fi tt Tcl, 1 jKnf = ):,V,sr i>er fi-honiltcn ZUbtim*. -SS &;/« flS^o""' ' IaflVinf lfle' «0'««'«'•':'« (iur ■.. SUIbcr, friii'tt an*geftatict, :t. 00, 80, fl. i, i o BrESS"" flhfnfl«llh»r ""^»0« 1» so » ftiu mi; tS^ibmff.ina, h. no fi. i.:.<>, a. W**r vninnHMDcr iibci, I , i etilđ fflliittti-fvtift ;»o rc ,R. i ao 1 ^tllrf X ieu-tl'tii mit ira.litdiKrft.ittutM fl. S, 8.50, 3, 4,5, JQJuiib:vriVC, (V*ta« lo rr. ^imi :ki fr. i^il^*" *r "«"•• 'Vrria fl«n«i friif)tr. »«««?-<5*te sOvitaiinia-yb|'fe( ('vejmibbett».PBffel) li«. I JZ l lai, aJ'lf«"- »fuefie Oa;on, fwnj. !PoneBan, "^1 fe1 e-'tllif-te .vn6rif.it i ft rein i-cn .u:tn iVijtftoiicii, r. to, <:.i_. 80, ft. i, i r»o. »f btrt tab« iitcljt. irit anbere SUJetaflt, i A felir bJuerbaft t,i'iu ae ioitcn fl i, a, 4, 5. ime i'leibt unmcr ivcift unb )il.ui,(nb ;-"v-;^" 1>1U P'O-nf.ii*« bifliflc« PScfrfienF ifl bic >a ©tiiđ rt.ifM-fffl m- lc. J *" v i.fu -.tieib aruiiur aua iUroiutfliiD, bcfutjiif la » JfiiKt li-ffel |l. 1.20. aua io čiiiifcii, m;b urar: i nfiibiltfr, i šcbieib} ud. 12 » ©vvt'clcffel fl. l «0. I ".l .vtt iti.i,-,«.-, i vl'fjifcH'.m, ■-! Stb.cibAcurfjttr, 1 Ibcniio-, 1 „ Ofcr^iit) p tr m> fr. jii.etti. I Vaitlen^tfr, 1 »> utr-nifl, i (fettncifArr, Sliieđ1 l ■ ©npvcni.i i>vfir •■• fr. (tlu bitbfiV unt iU.miii auđ,)ciiitvl unb fcfict blcB a |1 Drr Eohte Alpaooa-IiSffel. -«■ ... .- .„. v.^ , -. , _____ 1 3)l«e unb Vu(j«, lffieltcrbUtfte, laffett. 1 ©tiicf i", hi rr., fl. 1, 1. 20. ( I htrh-r^T1.111,'11'' r1 *6nMrfle. «ne« bon K^p- Silni I llilli.r P»»> bie Olaui^iriiituKn aus/ itrerj..iialtt.it in b fcfict vttemmen b(o0 fl. 4.80. «^V OpOIlUllll^ ajronce^ufi. ifliidifl.irr*iitia,-crB I ij^T" Stict'ii .&a[«[.inbfii fiit 4)««n, l ©tflđ |^»ran (Otulnenform), elnSlf^cnbaitcr, tin .»euoijtua unb ctufiij. | •iiotoflf e rk ,«'2i' 35,45, 60 ft ne8ttiđ.mein>itiWcit «u« fcitiflem ffllterfituuin. aiau )u> I iiiotctitfle Setbcn-iicfiarbce .i 80 rr., fl 1» *.W. (ammen bic« fl. lJio. 179» I iii^,t?i»l.uar*c (**>ie^odEiflee^tten ^cooinjtettjo^ner auf nielneilommlfflcna-ai&t^ciruna auftrierrfair^s c* lf» btc0ba^citiAiae I -1-1- -■ i'nvv. (ioiiiHiiffioncsMcfdjdft (aoo—4) . ____«««»■• N ritini lom. lUifii. linitirurnftc 26. DU-najSl::5. bOri2. 13. faprila. Akcije uarodne banke . . 958 „ — . ISijei. Dr. Eržen iz Litije. — Seks od sv. Martina (Izvimo telegrafižno poročilo.) Kreditne akcijo ... . 197 „ 75 „ 11. in 12. aprila: pri Utiji. - Krieger iz Celovea. - Kutma London........111 „ 80 „ Xvro|>»: Saiss iz Paldau. — Knotz iz Reke. — Klemenc iz st. Petra. — Baracach Enotni tlrž. dolg V bankovcih . 69g!d. 30 kr. Napol...........8 „ 931/, „ iz Reke. — Devet, Sriča iz Reke. iz Zagreba. — Muhtvič iz Genne. — Skuschek Enomi đrž. dolg v srebru . . 74 „ — ff C. k. cekini.......— , — , Pri Slona: Terrany iz Bozna. - Ce- iz Maribora. — Friedenthal iz Kaniže. — 1S60 drž. poaojilo.....103 „ 50 „ Srebro......., . 105 ,, — „ rovšek iz Bistrice. — Pikoli iz Trevizo. — Žnideraie se soprogo iz Kranja, Izdatelj in za ureduifilvo ođgovoreo: 1\j. u s.-n.en L k' >-k „Narofiiu- iiKkarne".