Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki. The first Slovenic Daily in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. K»tere4 u lecemd-Olace Matter, September SI, 1903, at the Post Office at lUw York, N. Y„ nnder Act of Onm« of Marck f, 117«. ŠTEV. 162. — NO. 162. NEW YORK, V SREDO, 12. JULIJA. 1S05. — WEDNESDAY, JULY 12, 1905. LETNIK XII. — VOL. XH. "Hladnejše vreme". 1 Včerajšnje žrtve. VLADIN VREMENSKI PROROK SE HOČE LJUDSTVU *>0-BRIKATI EN FANTAZIRA O HLADU. —-o— Slučaji solnčarice se množe; dnevni dež, vročina in vlažnost. FLORIDSKA TOPLOTA. -o- D as i ravno nam je vladini vremenski prorok -napovedal za včeraj hladnejše vreme, včeraj zjutraj nismo opazili. da je postalo hladnejše in New York m- je potil kakor predvčerajšnjem Sedaj ima New York že 48 ur svoj rekord, kot najbolj vroč kraj v Zjedinjenih državah. Na Broad-wnyu j«' bilo včeraj bolj toplo, nego v Floridi, dasiravno je kazal toplomer jedva 00 Htopinj nad ničlo. Tudi včeraj smo imeli nekoliko dežja. Kteri je pa le za par minut ohladil ozračje. 1 gJH V upravuo posldpje na Ellis Islan-du ie udaril«, strela, ne da bi napravila v (m- jo škodo., pač pa mnogo stra-med jedva došiimi naseljenci. Bolnice so prenapolnjene z bolniki, kteri om žni statistik Holmes že v naprej raznim špekulantom poročal o stanju bombaža in družili pridelkov. Tako je ta poročila prodajal new-\orškemu borzijanu L. C. Yan Riper-ju in raznim drugim Riperjevim tovarišem. Tajnik Wilcm je ukrenil vse potrebno, da se v bodoče kaj taeega ne bode dogodilo, kajti on bode po-[>olnoima reorganiziral statistični u-rad in tudi način mesečnega poročanja o stanju poljskih pridelkov. Proti HoLmesu vlada ne bode nastopila kazenske sodne poti. toda vla-dino službo je moral ostaviti takoj. Njegovim naslednikom je imenovati pomožni statistik Victor H. Olmsted. Srečna Rusija se reši čifutov, ŽIDOVSKE ORGANIZACIJE NABIRAJO DENAR ZA IZSELITEV VSEH ŽIDOV IZ RUSIJE. 600.000 Čifutov pošljejo v Palestino ostale krivonosce pa naravnost v Ameriko. IZVRSTEN "BUSINESS". V Atlantic City. N. Y-, naznanil je tamkaj zborujoče j čifutskej' "promi-nenci." dr. Kaufman Koliler, predsednik hebrejskega seminarja v Cincinnati ju, da bodo židovske organizacije v kratkem pričele z eksportira-njem ruskih Židov da jih tako "osvo-bode". V to svrho potrebni denar nabrali bodo Jajtelesi med seboj in sicer po vseh deželah sveta. Pred vsem bodo ekspedirali 600.000 čifutov v Palestino, ostale bodo pa importira1) v Zjed. države. V to svrho bode poTreba več milijonov dolarjev, kajti iz Rusije bode treba izvoziti 5 milijonov Židov. Tozadevni načrt je sam po sebi lep toda gotovo neizvedljiv, ker zidovi ne bodo hoteli ostaviti Rusije. Upati pa je da bode Rusija židovskem druž-tvom sama pomagala pri izvozov zidov. ker le na ta način se jih bode moglo rešiti. .Mogoče se pa skriva za vso agitacijo dober čifutski business. Uverjeni smo da bodo židovi nabrali dovolj denarja, toda stoprav pred pričetkom (eksporta, bodo napovedali bankerot in lepo odkurili z denarjem, ter pustili čifute v Rusiji na milost kozakov. . V ostalem je pa tudi dvomiti, bode li 000.000 čifutov hotelo iti v Palestino, ker tam bi morali pasti zopet koze, kakor nekdanji Abraham. --o- V zimskej suknji pri 92 stopinjah vročine. Youngstown, O., 11. julija. Frank Bemis, ki potuje za neko tvrdko iz Grand Rapids, Mich, je brezdvomno najmrzlejŠi človek na svetu Včeraj ko je kazal toplomer 92 stopinj bil je oblečen v zimskej suknji in se je čutil popolnoma dobro. On trdi da se v poletju večkrat prehladi nego v zimi. Nečejo povečati plače. Fall River, Mass., 11. julija. M. C. S. Rorden posestnik Fall River Iron Works naznanil je uniji delavcev svoje tovarne, da jim ne more zvišati plače. Dogodki v Rusiji. v Suvalov umorjen. Moskovski policijski prefekt, grof Suvalov, za-vratno vstreljen. Vstrelil ga je nepoznan morilec, kterega so takvj prijeli. — Izgredi v Varšavi in drugod. Moskva. 11. julija. Danes dopolu-dne je nekdo umoril general-majorja grofa Šuvalova, prefect a tukajšnje policije. K Šuvalovu so prišli razni prosilci .kterih jeden je vzel iz žepa revolver in ustrelil na prefekta, kateri je na tmestu umrl. Morilca so zaprli. Umor je brezdvomno izključno političnega pomena. Pokojni Suvalov še ni bil star 40 let in je bil izvrsten uradnik; Suvalov je bil sin Petra Šuvalova, onega državnika, kteri je zastopal Rusijo pri berolin^kem kongresu in kteri je bil osobni prijatelj carja Nikolaja. Pokojnega prefekta Šuvalova je radi dobrega značaja vse spoštovalo in celo vedno nezadovoljni dijaki so ga radi imeli. Zemstva ne bodo zborovala v tukajšnjem mestu dne 19. julija, kakor je bilo to določeno, in sicer v znamenje sožalja za pokojnim Suva lovom. Tiflis. Kavkaz. 11. julija. Voja-štvo je zasedlo vse ulice in trge tukajšnjega mesta, dasiravno vlada tukaj mir. odkar je vlada proglasila vojno stanje. Ba t um. Kavkaz. 11. julija. Trgovina tukaj počiva. Tudi prodajalnice in banke, izknši carske banke, so zaprte. Libava, 11. julija. Posled;ca upora tukajšnjih mornarjev je ta, da je vojno sodišče obsodilo 20 momarjev v smrt. Ker je pa bilo pričakovati, da se bodo vsled usmrtenja tolikih mornarjev upori ponavljali, je tukaj-nji poveljnik prosil admjraliteto v Petrograau za navodila. Vlada je baje odgovorila, da se mora vse upornike ustreliti. Nato so odgnali obsojene mornarje na za njihovo smrt določeno mesto, toda vojaki so, mesto da bi streljali na obsojence, ustrelili tia častnike, kterih je bil'- najmanj 12 usmrtenih. Vest prihaja iz nezanesljivih virov. Vrhovn; admiral ruske mornarice postane podadmiral Birilev kot naslednik admirala Avelana. Moskva, 12. julija. Morilec Šuvalova je čakal na svojo žrtev v predsobi v perfekturi, Iker je Šuvalov pred njim sprejel še razne druge prosilce. Potem je prišel v sprejemno Delavsko tekmovanje pri panamskem prokopu. PANAMSKA KOMISIJA HOČE DOGNATI KTERI DELAV- »CI SO NAJBOLJŠI KITAJCI, ITALJA-NI ALI JAPONCI. V to svrho najame komisija od vsa-. ke imenovanih narodnosti po 2000 mož. OSEMURNO DNEVNO DELO. Washington, 11. julija. Prekopova komisija je sklenila ktere narodnosti delavci so najboljši Italjani, Kitajci ali Japonci, da tako izve katere -delavce naj najame potom ko se bode prava gradnja prekopa pričela. Vsled tega je komisija sklenila najeti od vsake imenovanih narodnosti po 2000 mož za dobo 500 dni Pogodba se zamore po pretekli imenovane dobe pdaljšati. V kratkim izide poziv, za dobavo potrebnih delavcev. Komisija namerava delo s pomočjo strojev kolikor mogoče olajšati in omejiti, toda kljub temu bode morala najeti še na-daljne tisoče delavcev. Delavce bodo najemali pogodbeniki, kteri morajo potrebno število imeti do dne 1. decembra. Vlada bode delavcem brezplačno nabavila zdravniško postrežbo, bolnice stanovanja, kurjavo in druge potrebščine. Delavci bodo delali po osem ur na dan. Te vrste delavci ne bodo imeli pravice priti v Zjed. države, ker panamsko prekopovo ozemlje ni del Zjed. držav. Morilec Hoch prosi pomoči. Chicago, Tli 11. julija. V smrt obsojeni morilec svojih soprog izdat je danes oklic naslovljen "pravieolju-bnemu občinstvu," ktero poživlja naj nabere dovolj denarja da zamore svoj slučaj predložiti višjemu sodišču On trdi, da more imeti do 15 julija $ 1100 ker inače bode obešen. Od kar je bil obsojen, je danes prvič pripo-znal svoje obupanje. "Tisoč in sto dolarjev!" in zmajal jez glavo. "Kje naj dobim toliko denarja? Mene lahko obesijo ker ne bodem nikdar dobil toliko denarja to je $1100. Hoch je pisal prošnje raznim milijonarjem med drugimi tudi Rockeffellerju, Heleni Gould, Carnegie ju in drugim. Skozi okno padla. Gospa Kate Gastee, padla je včeraj skozi okno stanovanja svoje sestre v tretjem nadstropju hiše 67, Central Ave. Jersey City. Boj z skrivarji. V countyju Buchanan prišlo je med carinarji in skrivarji kteri so na skrivaj izdelovali whiskey do vročega boja v kterem so bili skrivarji Collins, Anderson in Senter vsmrte-ni in carinar M. Tucker lahko ranjen. Novi kandidat za norveški prestol. Christiania, Norveška, 11. julija. Norvežanje so baje ponudili svoj prestol danskemu princu Karlu, kteri je drugi sin danskega prestolonaslednika FriderHka. Zvezdama v nevarnosti. San Jose., Cal. 11 julija. Vsi blji-žni pogorski gozdovi t>o v plamenu, tako, da je tudi slavna Liekooa zvezdama na 30 milj od tukaj oddaljena Mount Hmiltonu v velikej nevarnosti. Profesorji imenovane zvezdar-!ne so naprosili guvernerja naj pošlje 'milico gasiti. Požar divja 18 milj daleč od zvezdarne in se hitro bliža vrhu menovane gore. -o Do skajnosti. Vse izgleda tako, kakor da Zjed. države ne bodo nikdar prišle na ta-kozvano srednjo pot, kajti vse sili do skrajnosti in izvanrednosti. Najboljši dokaz pri tem je pijača: med tem ko so nekateri protialkoholei in ne pijo dmzega nego vodo, pijo zopet drugi najmočneje pijače. Toda obe vrsti ljudi se najbrže motita. V gotovih slučajih truplo potrebuje ojaČljive pijače ktere pa ne zamore dati niti voda, niti alkohol. Srednja pot je čista naravno vino. grenko vino. Ono je zdravilo za vsak dom; ono ojači vsak sistem, zlasti pa želodec, živce in kri. Odstotek naravnega alkohola je v vinu tako neznaten, da ne more škodovati tudi najbolj delikatnemu želdlcn in najbolj delikatnemu človeku. Na svetu ni boljšega sredstva, za želodec ni bolezni, ki prihajajo od njega, kakor glavobol in malerija; nego je to vino. V lekarnah Jor- Tri-ner 799 So. Ashland Ave. Chicago m. Razne novosti iz inozemstva. SPLOŠNA BEDA NA ŠPANSKEM; SLABA LETINA IN LAKOTA V VSEH OKRAJIH. Bolgarski knez hoče postati kralj. — Katastrofa v premogoven rovu na Angleškem. PRANCOZJE IN ANGLEŽI. Madrid, 11. julija. Poljedelski minister se nor Romanones izročil je kralju spomenico, v kterej natančno popisuje bedo, ktera vlada na Španskem. Minister povdarja, da so kruh in druge jestvine povsodi na Španskem izredno drage. Žetve v Andaluziji in La Manchi so vsled suše popolnoma uničene, tako da je skoraj ne mogoče ublažiti lakoto, ktera je pričela v raiznih krajih Španske vladati. Znižanje carine na pšenico in moko je koristilo le obrežnim mestim, ne pa prebivalstvu notranjih krajev. Na Španskem je najmanj 100,000 oral premoga bogatega zemljišča, toda premoga ne pridelujejo, vsled česar ga morajo vsako leto najmanj 2 milijona ton importirati. Sofija, Bolgarska. 11. julija. Knez Ferdinand se namerava dne 2. avg. proglasiti bolgarskim kraljem. Za to stvar je že naprosil Anglijo. Avstrijo in Nemčijo. Ako bi pa Turčija s tem ne bila zadovoljna, se Ferdinand tudi ne ustraši vojne. Cardiff, Wales, 11. julija. V premo-govem rovu Watertown pri Rhonda Hill pripetila se je. danes razstrelba plina, ko je bilo 180 premogarjev na delu. Vsi premogarji so zasuti, tako da je dvomiti, se-li bodo zamogli rešiti. Drzen napad. La Porta, Ind., 11. julija. Dva roparja ta danes skušala opleniti voz na kterem so vozili ekspresne poši-Ijatve Unted States Ekspress Co. od Lake Shore na Lake Erie železnico. Čuvaja Clarence Angermana, kteri je spremljal voz sta roparja pobila na tla tako, da je začasno obležal nezavesten Na to sta potegnila raz voz zaboj v kterem je bilo več tisoč dolarjev. Toda predno sta zamogla zaboj odpreti, se je Angerman zopet zavedel, in pričel streljati na roparja, ktera sta brez plena bežala.. To je že tretji poskus oropati ekspresni voz. Vojna na Iztoku. Na otoku Sahalinu. JAPONCI ZO ZASEDLI RT NOTO-RO NA JUGU SAHAliINA. IZKRCALI SO 12,000 VOJAKOV. Birilev postal minister ruske vojne mornarice. — Nada! j no japonsko posojilo. V MANDŽURU VSE MIRUJE. -u- Tokio, 12. julija. Admiral Ivataoki poroča, da so Japonci perfektno zasedli rt Notoro na otoku Sahalinu, tako da je sedaj ožina La Perouse v popolnej japonskej oblasti. Nikolajevsk, Sibir, 12. julija. Japonci so v Korzakovsku na Sahalinu izkrcali 12,000 vojakov. London, 12. julija. Iz Petrograda se poroča, da se potrjuje vest, vsled katere je bil podadmiral Birilev imenovan šefom ruske adiniralitete, oziroma naslednikom admirala Avelana, kteri je dne 15. junija odstopil. Tokio, 11. julija. Oddelku vojne mornarice se poroča: "Dne 10. t. on. so odplule iz Kor-zakovska dve križarki in 4 torpedov-ke, na kterih so bili vojaki, da se izkrcajo in zasedejo rt Notoro na Sahalinu. Po kratikem bombardovanju so rt Japonci zasedli. Bombardovanje ni razdejalo ne jedne hiše. Rt Notoro je najbolj južna točka na otoku Sahalinu ob ožini La Perouse, ktero prevladuje. * » * V New Yorku se je pričela sub-skripcija za novo japonsko državno posojilo v znesku $150,000.000. Najmanjši znesek, kteri se sprejme, znaša $5Qk___ -o-- Grozen umor v Philadelphiji Pa., Philadelphia Pa., 10. julija. V kleti hiše v kterej je preje stanoval Nemec Karol Bluhm kteri je umrl dne 18 maja v bolnici, našli so včeraj truplo neke ženske ktero je bilo grozno razmesarjeno. Omenjena ženska je bila Bluhmova gospodinja in policija je prepričana da je bila umorjena, da jo je umoril Bluhm in potem neno truplo zakopal, da tako prikrije svoj zločin. Ker je bil Bluhm znan pretepač in pijanec, ga je njegova gospa s štirimi otroci že pred štirimi leti ostavila, na kar si je vzel pokojno gospodinjo v službo. Toda tudi potem je neprestano pil in pretepal svojo gospodinjo. V minolem dccembru je gospodinja imenom Annie neznano kam zgi-nola in Bluhm je izjavil, da mu ni znano, kam je odšla. Bluhm je potem žiel v svoje j hiši sam in nihče ni več povprašal po Annie. Ko je pa končno Bluihm zbolel in moral iti v bolnico, je prepovedal ljudem iti v njegovo hišo, dofcler on ne umrje. To se je tudi zgodilo. Ko so po njegovej smrti odprli njegov testamen t.se je doznalo, da je o-stavil hišo svoje j soprogi. Njegovej ženi se je čudno zdelo, kaj po-menjajo vzvišana tla v kleti in ko je malo kopala, našla je svojo umorjeno tekmovalko. Zavraten umor. Posestnika ranchev Bob McCoya kteri je dalj časa dobival anonimna grozilna pisma so nepoznani morilci blizo Thermopilis, Wyo., vstrelili in vrgli njegovo truplo v reko. Denarje v staro domovino pošiljamo za $ 20 55 ............ 100 kron, za $ 41.00 ............ 200 kron, za S 204.40 ............ 1000 kron, za $1021.75 ............ 5000 kron. Foštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York 1778 St Clair St, Cleveland, Ohio. VABILO NA NAROCBO! Drugo četrtletje je minolo, prosimo vse one gg. naročnike, kterim je naročnina potekla, da jj blagovole kmalu poravnati. "GLAS NARODA", sedaj NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK, v<* Ija za četrt leta 75 centov ter je NAJCENEJŠI SLOVENSKI LIST. Naročnino je plačati vnaprej. Sedaj smo pridobili zopet novo moč da postane list tem zanimivejši. 4 k GLAS NARODA" gotovo donaša obilo gradiva in vedno skušamo zado voljiti naše cenj naročnike; vsem p* nikakor ne moremo vstreči. Akodobimj vedno več podpore, se bode list še raz širil, ker vedno "naprej" je naše geslo. Upravništvo „Glas Naroda". ^BANČNA PODRUŽNICA- j CLEVELAND, O. f 1778 St. Clair Street. Lastnik: Frank Sakser, .i. 109 Greenwich St., New York. I Vodja s Anton Bobek. ^ ....prodaja.... parobrodne listke f ia razne prekou.orske šrte po izvir- j? nth cenah. i? ... Pošilja.... denarje v staro domovino : najceneje in najhitreje. i 66 KOMAR" je tretjič sfrčal med svet in je zopet zelo zanimiv. Ta številka se ne pošilja več na o-gled; dobe jo toraj le tisti, kteri so nam že doposlali naročnino. Kdor se takoj naroči, dobi vse do no "Komarja", naj nam takoj pošlje 50 centov kot naročnino do konca leta. Kdor se takoj narroči. dobi vse do sedaj izašle številke, dokler nam ne poidejo. Tretja števil/ka ima polno zanimivega gradiva in veliko lepih slik. "Komar" izhaja spočetka vsacih 14 dnij na osmih straneh. "Komar" je dobiti po 5 centov številka: Anton Bobek, 1778 St. Clair Streef Cleveland, Ohio. Josip A usee, 205 Stone Street, Joliet. 111. Frank Bandek, P. 0. Box 5, Sta. A, Milwaukee, "Wis. Razprodajalci, (ki se oglasijo, dobe popust. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Friedrich der Grosse 11. julija iz Bremena s 1100 pot. Prinz Adalbert 11. julija iz Genove s 1163 pot. Rvndajn 11. julija iz Rotterilama z 926 potniki. Dospeti imajo* Sehwarzburg iz Hamburga. Armenian iz Liverpoola. Pennsj~lania iz Hamburga. Deutschland iz Hamburga. Cedric iz Liverpoola. Lousiana iz Havre. Numidian iz GrlasgOTva. Etruria iz Liverpoola. Philadelphia iz Southamptona. La Bretagne iz Havre. Giulia iz Trsta. Kroonland iz Antwerpena. . Furnessia iz Glasgow a. Grosser Kurfuer?t iz Bremena. Odplnli so: Majestic 12. julija v Liverpool. Statendam 12. julija v Rotterdam. Odplnli bodo: La Savoie 13. julija v Havre. Barbarossa 13. julija v Bremen. St. Louis 15. julija v Southampton. Vaderland 15. julija v Liverpool. Columbia 15. julija v Glasgow. Bat&via 15. julija v Hamburg. Rojaki naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik. MOŽTVO ČRNOMORSKEGA BRODOVJA JE ŠE VEDNO NEZADOVOLJNO. — VOJNO STANJE V TIELISU. sobo in ustrelil petkrat na prefekta. Vseh pet krogelj ga je pogodilo. Morilčevo ime še ni ■znano, pač pa je dognano, da so ga nedavno kot politično sumljivega zaprli. Včeraj zvečer se je pred hišo pokojnega Šuvalova nabrala velika množica, ktera je demonstrirala v zri a1 k sožalja. Velika kneginja Jelisa-veta, vdova umorjenega velikega kneza Sersreja, prisostvovala je danes prve j maši zadušnici za grofom Su-valovom. Zdravniki trdijo, da so bile morilčeve krogi je zastrupljene. Petrograd, 12. julija. Umor policijskega prefekta Šuvalova v Moskvi je popolnoma politične kalkovos-ti. Ivustenji, Rumunska, 12. julija. — Rusko črnomorsko brodovje se še mudi tukaj. Nekteri trdijo, da se je bati nadaljnega upora mornarjev, ko odplujejo ladije na prosto morje. Gd uporne oklopnice Knjaz Potemlkin se je namreč udalo 55 mornarjev, ktere imajo sedaj zaprte na raznih ladijah, kjer ostanejo do sodbe. To je pa o-budijo med možtvofn vseh ladij veliko ogorčenje. Petrograd, 12. julija. Vlada bode •nastopila redno uradno pot, da prisili Rumuinsko, da jej izroči upornike oklopniee Knjaz Potemkin kot navadne zločince. Rumunska vlada je upornikom obljubila, da bode z njimi ravnala kot z inozemskimi dezerterji, predno je vedela, kaj so mornarji zakrivili. Razun tega mora Rumunska po svojih zakonih tudi dezerterje vrniti. Tiflis, 12. julija. Vlada je tukaj proglasila vojno stanje, ker so obla-1 sti pri preiskovanju stanovanj našle mnogo bomb. Položaj na Kavkazu je trajno kritičen. Varšava, 12. julija. Danes je prišlo tukaj do treh spopadov med vojaki in štrajkujočimi čevljarji. Ranjenih in usmrtenih je bilo kacih 20 osob. Štrajkarji so hodili od hiše do hiše in zahtevali, da gospodarji znižajo stanarino za 20 odstotkov. Mnogo gospodarjev je to v strahu tudi storilo. Bjalistok, 12. julija. Kozaki so tukaj razgnali razne demonstrante. Pri tem se je tudi streljalo. "GLAS NARODA' List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: | | Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEC. v-astnik: Publisher: FRANK SAKSER, ?09 Greenwich Street, New York City- >«a leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Z \ Evropo, za vse leto.......4.50 " " pol leta.......2.50 " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve ___številki._ hGI-A3 NAIe pf«kuse razširjanja čudnih s tarok raj -uih idealov smatrati kot komično pojavo, Ako ibi na primer kedo izmed resnih ameriških politikov kidaj govoril o idealih, bilo hi isto t a: o, kakor da bi govoril kak ka-Tiibal o človekoljubnost L Toda kljub i'mu piše gotovo časopisje v tako idealnem smislu, da bi mu marsikedo verjel, ako bi ne vedel, da so te vrste idealisti v teoriji popolnoma drugačni. kakor pa v praSksi, kar nam najboljše dokazujejo ehieaški osreeeval-<;i delavstva, kteri so idealni le toli-■ c<> časa, dokler dobivajo s pomočjo delavcev denar, kterega potrebujejo y.a svoje zaista idealno življenje. Ideal pomenja skoraj isto, kakor "vzor"; to besedo rabimo, kadar se izražamo o mišljenju, željah in tudi delovanju. To so logični ideali. Potem imamo pa tudi estetične ideale a lepoto in nravstvene za čednost. Pri poročanje v tem smislu bi bilo sicer samo po sebi dobro, ako bi ne p i ■; h a . -. o iz krogov, kteri so ljudstvu dovolj jMiznani in kteri bi ne zamogli obstati je-den dan, ako bi svoje ideale: spremenili v prakso. Dokazi z ozi-lom na to so nepotrebni, ki>jti s zadevo je v zvezi mnogo hlimbe. Toda mnogo ljudi je, kteri povsem' jpoeUono žele doseči s to je ideale in kii tudi ne delajo povsem brezsmiselno, i trraveč žele z gotovimi sredstvi do-1 sci svoje cilje, ne da bi jih kedaj dosegli. K tem spadajo oni, ki so reli-' gdozni, svobodomiseljni, filozofi in ta'kozvani humanisti, kteri vsd skuša-i jo ljudi poboljšati ter jih dovesti do popolnosti. V tem smislu se deluje že j par tisočletij, toda uspehi so docela j uičevi, kajti medsebojnega tekmova- i m j a ne more niti najstarejši, a še manj pa najmlajši nauk zatreti., ker j proti naravi se bojevati je nemogoče. Nihče, in tudi največja politična stranka ne more uničiti individualnosti, ker to bi pomenjalo — ne svobodo, o kterej idealisti toliko govore, temveč sužnjištvo v pravem pomenu besede. Standard Oil. Se predno je Mr. Garfield objavil svoje poročilo o preiskavi poslovanja petnolejskega trusta, pridobila si je ta korporaeija veliko zmago v državnem nadsodišču v Kansasu. To sodi-fcee je, kakor smo v "Glasu Naroda" že sporočili, razveljavilo jedva izdani zakon, vsled kterega naj bi država Kansas zgradila za .$410,000 državno Čistilnico petroleja, ktera naj bi te!k-movala z onimi Standard Oil Co. — S tem je hotela država Kansas pomagati onim lastnikom petrolejskih vrelcev, kterim plačuje trust poljubno ceno za njihovo petroleje, ktero prodaja potem, ko je očiščeno, dva do trikrat tako drago. Posest n ilk i vrelcev bi se na ta način osamosvojili, kar jim je pa sedaj vsled imenovane razsodbe nemogoče. Sodba namreč v kratko izjavlja, da je imenovani zakon v protislovju z ustavo države Kansas, kteTa se ne sme mešati v zasebne posle. Agitacija proti Standard Oil Co. je imela saj to dobro posledico, da je prišlo v sled teg- mnogo zasebnega kapitala v Kansas, kterega so podjetniki naložili v čistilnice, koje so pri-'ele tekmovati s Standard Oil Co., tako da zamorejo lastniki vrelcev o-pustiti državno pomoč, ne da bi bili ma milost in nemilost izročeni petro- verno. — Ali kdaj bodemo že imeli vseučilišče, tega tudi nam ni maral povedati. Rekel je, da imamo sposobnih profesorjev in tudi denarja, in sicer precej denarja. Imeli bi toraj vse pogoje. Samo nefkaj ne do-staje, namreč: vlada nima prave volje. Minister Hartel je sicer zatrjeval, da hoče vlada ob svojem času staviti konkretne predloge, kar znači tole: Slovenci. In čakajte še. jaz (vlada) še dolgo ne mislim izpolniti svoje obljube. Tako nas vlada vedno pita z obljubami; vedno pravi: "bo-dem ti že dala. le počakaj, zdaj še ne morem." Ako bi imela vlada resno voljo, zdelala bi zakon, predložila ga držanemu z/boru in vsa stvar bi bila rešena v par tednih. Dne 36. julija bodemo imeli v Ljubljani veliko Prešernovo slavnost. Temu prvaku pesniku hočemo postaviti dostojen spomenik. Na Marijinem trgu smo že izkopali devet metrov globok temelj ravno pred Maverjevo hišo. Tu bode stal spomenik. ki ga je izdelal mojster Zajec. Ali denarja še nimamo, da "fei plačali umetnika. Se mnogo pinlkov je treba in zato je treba prirediti veliko slavnost, ki bode mnogo nesla. Slavnost se bode vršila v naši krasni "Zvezdi". Sestavljen je že velik odbor, v kterem so vse odličnejše ljubljanske dame in gospodje. To vam je cela armada. Dame bodo kraljevale \ paviljonih, kjer bodo točile vino in pivo ter prodajale mnoge raznovrstne jestvine. Tu se bode pač vse prodajalo in kupovalo, kar si poželi človeški — želodec. No, da bode le za Prešerna mnoge ostalo, da bi se ; za Prešerna toliko nabralo, da mu postavimo spomenik, kteri je že go-j tov. (Konec prihodnjič.) Pismo iz Macedonije. voda nf» mlin Grkov, ki napadajo Bolgare. "Vsi srbski duhovniki so iz okolice pribežali v Bitolj, ker so jih bolgarski vstaši obsodili na smrt, ako ne prestopijo na bolgarsko stran. Kdo pa ve, koliko ljudi so že Turki pobili zadnje dni! To je pač pasje življenje v teh krajih. Nihče ni varen življenja. In kedaj bode temu j kornec ? Rev. Josip Martinček, r^t pravi j a službo Božjo North 6th Street, Williamsburg, Brooklyn, N. Y. Stanuje 135 Bedford ave., Brooklyn, N. Y. Kje je JOSIP GREGORIC, doma iz Dolnje Težke Vode pri Novem mestu? Pred jednim letom je bival v St. Louisu, Mo., ter državi Illinois, j Rojake prosi za njegov naslov: JOSEPH BLAŽIČ, P. O. Box 1253, Durango, Colo. (12-15-7) j Kje je RAFAEL HREN? Pred dve-i mi leti sva bila sknpaj v St. Louis, Mo., a sedaj mi ni mogoče zvedeti za njegov naslov. Rojake prosi, da mu istega blagovolijo naznaniti na JOSEPH HRIBERNIK, 117 Co., Coast Art'y, Port Fremont, S. C. (11-12—7) '-- Naznanilo. Slovensko, katoliško, podporno dm štvo SV. JOŽEFA, št. 12, J. S. K. J., Allegheny, za Pittsburg Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. — Društveni-kom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali, ter redno do-nasšali svoje mesečne prispevke. .Nekateri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo i mesečnino na katerega izmed izvršu-jočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. .Predsednik: Muško Jos., 254 Spring garden Ave., Allegheny; podpredsednik: Strniša Dominik, 844 Vista St., Allegheny; I. tajnik; Povše Nik, 28 Tell St., Allegheny; H. tajnik: Strniša Franc, 254 Springgarden Ave., Al-lehgheny ; blagajnik: Volk Vincenc, 28 Tell St., Allegheny, delegat: Volk Ferdinand, 122-42 Pittsburgh. Odbor: Krese Franc, 4820 Plum Alley, Pittsburg, Šercelj John, 918 Main St., Allegheny, Laurie J., Plum Alley 4820 Butler St., P'burg, Borštnar J., 105 High St., Allegheny, Drašler A., 1126 Maple Alley, Braddock, Golob Franc, 1019 Higkot Ave., Braddock. Mesečni prispevki naj se pošiljajo samo H. tajniku Francu Strnišu, 254 Springgarden Ave., Allegheny, Pa. (24-8-04 24-8-05) Odbor. JMEax. Buli, TISKAR IN JAVNT NOTAR, 819 East B St., Pueblo, Colo., se priporoča slavnim družtvom v izdelovanje tiskovnih del, kakor tudi rojakom Slovencem v Pueblo county za vsakovrstne notarske posle, kot na pr. : prošnje za oprostitev vaj, kupne pogodbe, pooblastila (Volmaeht) itd. Pošiljam tudi denarje v staro domovino ter sem v zvezi z g. Frank Sakserjem v New Yorku. (ll-l-Oo — 2x t: tor & pet) Razun tega je pa država Kansas dobila zakon, kteri določa ceno za razvažanje petroleja, po kterem se morajo ravnati vse transportne družbe. Vsled tega zakona zamorejo lastniki petrolejskih vrelcev, kateri imajo konkurenčne čistilnice na razpolago, prililko za tekmovanje. Najvažnejše vprašanje je sedaj ono, v koliko bode trust znižal cene svojemu očiščenemu pridelku, da zadobi zopet neomejeno kontrolo petroleja v Ivansasu. Vsekako pa trust ne bode šel do skrajnosti, ker mu je dobro znano, da v Kansasu nima nilkogar na svojej strani. Pet rolejski trust toraj v Kansasu ne bode več preprečil prostega razvoja petrolejske obrti. S tem so kan-saski državljani dokazali, da imajo voljo bojevati se proti nenasitnemu trustu, ne da bi čakali na pomoč zvezi ne vlade in preiskavo zvezinega komisarja Garfielda. To nam doSkazuje, da se da mnogo doseči, ako postavo-dajalci niso podkupljivi. Ako volijo državljani lopove za svoje postavo-; dajalce, potem si morajo sami pripisati, ako so na milost in nemilost izročeni trustoin. Izvirna poročila iz Ljubljane. V Ljubljani, 20. junija. Nič dobre vesti nam ne prihajajo iz "večnega mestaRimski kardinali nečejo na noben način ustreči našim zahtevam, namreč da bi nam pripo-] znali staroslavjansko bogoslužje. Pa -' i>ež Pij X. je Lah z dušo in telesom : in kot Benečan ljubi latinski jezik, i Znano je še in se ne bode pozabilo,; da je prejšnje ease, ko je še bil be-! neški patrijarh, toplo podpiral one! italijanske duhovnike v Istri, kteri j -o se uprli staroslavjanskemu bogo-j služju. Dopisnik ££Obzorov", 'kteri je ja-ko dobro poučen o'rimskih razmerah, poročal je te dni jako zanimive stvari iz Rima. Pripoveduje nam, da rimski kardinali smatrajo Dalmacijo za italijansko deželo. In zakaj to? Zato, 'ker oni dalmatinski duhovniki dopisujejo Rimu v italijanskem jeziku, a Rim pošilja v Dalmacijo italijanske jezuite. To je vzrok, a rimski kardinali mislijo, da je Dalmacija italijanska dežela, ter se smejejo, ako jim kdo" hoče dokazovati, da je Dalmacija slavjanska. In poglavitno je tudi to, da laški kardinali menijo, da je glagolica le sredstvo ruske propagande, ktera hoče uničiti latinščino oJb'sinji Adriji. ■>■ In tako bode pač res ostala v veljavi papeževa naredba iz leta 1S9S, namreč da se bode staroslavjanske )>ogoslužje smelo vršiti le v onih krajih, koder je bilo v običaju pred tridesetimi leti. Druga vest je ravnokar prišla iz Rima in tudi ta nas ne razveselila. Papež je izdal encikliko, ktera se sicer tiče le italijanskih katoličanov, ali je vendar tako sestavljena, da se bodo po njej ravnali vsi drugi škofi, osobito v Avstriji. V tej encilkliki se priporoča katoličanom, da se udeležujejo javnega življenja in političnega delovanja. Papež toraj kliče y boj vse svoje vernike, a kaj to pomenja, ve razsoditi le tisti,kdor ima priliko opazovati, kako vpliva boj rimskokatoliške duhovščine na vse kulturne naprave. Politične strasti se bodo zopet še bolj vnele, a to bodemo zlasti po Slovenskem jako čutili. Naše moči bodo slabele v neplodni politični borbi, tako da se na gospodarskem in 9 -nemški slovar, broš., 40e-s«'7 angležki besednjak, novi, : i * s \ " leskih, Sienkiewicz, 1-3. V- 'l^vy sin, 10c. Radecki, 20c. Resnicoljub, 20c. Rodbinska sreča, 40c. Repostev, 20c. Roparsko življenje, 20c. Razglednice, newyoreke, 3c. „ narodna noša, 3c. „ ljubljanske, 3c Rusko japonska vojska, 5 zvezkov, 50 Robinzon, 50 c. centov. Spisovnik ljubavnih in ženitovanjskifc pisem, 30c. Sanjske knjige, velike, 30e. Sanjske knjige, male, 15c. Spretna kuharica, broširana, 80c. Spretna kuharica, vezana $1.00. Sveta nod, 15c. Skozi širno Indijo, 40c. Slovenski šaljivec, L in II knjig*. vsaka 20c. Stric Tomova koča, 50e. Stanley v Afriki, 20c. Srečolovec, 20c. 'enilja, 15c. Spisje 15c. Stoletna pratika, 60c. Spominski listi, 25c. Sv. Notburga, 20c. Sita, mala Hindostaaka, 20e. S prestola na morišče, 20a Stezosledec, 20c. Spisi v ljudskih šolah, 30c. Strelec, 20c. šaljivi Jaka, L in IL del, jedna knji. ga, aoc. »tiri povesti, 20e. Timotej in Filomena, 20e. MOLITVENE KNJIGE: Mali duhovni zaklad, fino vezane v; usnje $1.S0. v šagrin-usnje $1.50. Sveta Ura, fino vezana, šagrin, $150. Zlata šola, z zlato obrezo, $1.00. liajski glasovi, platno. i!ata obreza, (mičen molitvenik), $—.40. Otroška pobožnost, platno vezane, ru- deča obreza. $—.25 Vrtec nebeški, platno, zlata obreza, 60 centov. Nebeške iskrice, platno, zlata obreza, 60 centov Presveto Srce Jezusovo, platno, zlala obreza, $1.20. Sv. Rešnje Telo, šagrin, zlata obreza, $1.20. Sv. Rožni venec, platno, zlata obreza, $1.20. Duhovni zaklad, platno, zlata obreza, $1.00. Skrbi za dušo, šagrin, zlata obreza, $1.50. Skrbi za dušo, fino vezane, zlata obreza, $2.00. ZABAVNE IN POUČNE KNJIGE. Angleščina brez učitelja, 40e. Abecednik, slovenski, 20s. Ahnov, angležko-nemški slovar 50c. Aladin s čarobno svetilnico, slikano, 10 centov. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski Junaki, 90© Admiral TegeU-;o; Ave Marija. u>. x>aron Trenk, Belgrajski bise - ^-ce* Berač, 15c. Bojtek, v drevo :^7ers*; vitez, pravljica, 10c. Benetska vedežev^. * ^ iiurska vojska, 30&. Božični darovi, 20c Bleiweiss, Slovenska <.»*Jbarica, gl,30 Cvetke, pesmice in p"'«^;!1, 20c. Cesarica Elizabeta, . • feroeuis. 10-Crni bratje, 20c. Cerkvica na skali, pra\< • *s Ciganova osveta, 20c. Cvetina borograjska, 30o Cesar Maksimilijan I., česa: mehikai ski, 20c. Cas je zlato, 30c. uetrto berilo za slovenske tele, 50c. Draga, umorjena srbska kraljica, 20c Dimnik, slovensko-nemški besednjak vezan, 90c. Druga nemška slovnica, vezana, 50c. Darinka, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena orbska kraljica, 20c. čndapolni pravljici, 20c. Eno leto med Indijanci, 20c. Evstahija, loc. Evangelij, 50c. Erazem Predjamski, 15c. General Laudon, 30 c. Grofica beračica, od 1—100 zvezek, 6.50. Golobček in kanarček, 15c. George Stefenson, oče železnic, 50c. Gozdovnik, L in II. del, vsak 70c. Godčevski katekizem, 15c. Hedvika, banditova nevesta, 15c. Hirlanda, 20c. Hildegarda, 20c. Hitri račun ar, 40c. Hubad, pripovedke, L in IL del, vsak po 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izza mladih let, 40c. Izanami, mlada Japonka, 20c. Izidor, pobožni kmet, 25c. Izdajalca domovine, 20c. Jaromil, 20c. Jurčičevi spisi, fino vezani 1—11, skupaj $8.00 — posa=i2»no $1.00. Kako postanemo stari? 40c. Krištof Kolumb, zgodovinski roman, (novo), 50c. Kneipp, domači zdravnik, vezan, 50c. Knez Črni Jurij, 20c. Kako je zginil gozd, 20c. Krvna osveta, 15c. Krištof Schmid, 100 pripovedk, 30c. Kalan, povesti. 20c. Kako postanemo stari? 40c. Lažnjivi kljukec, 20c. Cenik: knjig, KATERE SO DOBITI V ZALOGI FRANK SAKSER-JA, 109 GREEN -WICH STREET, NEW YORK. Jugoslovanska Kalol. Jeiola. inkorporirana dne 24. januarja igoi v državi Minnesota, Sedež v ELY, MINNESOTA. uradnik::-. Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH. Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box. 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O. IVAN GERM. 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIKAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj -e blagovolijo pošiljati na I. tajnika: GEORGE L. BROZICH, ELY, MINN., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat ve naj se pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE, P. O. BOX 105, ELY, MINN., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". DR0BN0STI KRANJSKE NOVICE. Noč v Ljubljani, J. Stadler in Iv. Kine oba iz Ljubljane sta dne 16. junija ob 2 uri po polnoči po "Zve-I zdi hodila. Pri tem je pa Stadler za-<■••'. premetavati klopi in prevrnil Stant, ki stoji nasproti "Tonhali". O"! ilba: .1. Stadler je bil obsojen na 10 kron globe. Toča je pobila v petek, dne 23 junija popoldne krog 5 ure v mekinjski občini padala je med silnim nalivom prav '.rosio. Bilo je vse pobeljeno kakor po zimi. Mnogo poljskih pridelkov je uničila. Škodo penijo i>ri-bližno na 10.000 kron. . Iz Novc-ga mesta se por« ča. da se je dne 2) junija Anton Millerju, go, stilničarju pri kolodvoru v Novem »ni-s tu urn ooiračil. Spravili so ga v i*dnico usmiljenih bratov v lvandijo. PRIMORSKE NOVICE. Strela ubila ovce. Dne 26. junija je blizu Reke strela udarila v neko podzemsko luknjo, v katere je bil ovčar med nevihto zagnal ovce Strela je ubila 27 ovac, ovčar pa je ostal nedotaknjen. Neizmerno škodo, do 2 milijona kron. je naprravila toča ki je padala dno 2D j unija i*> Furlaniji ter po delu Brd. Ljudje ne pomnijo še take toče. V Fari pri Sv. Lovrencu je umiči-a ve- pridelek. Medana. Moža, Ivo-, priva, Krmin, Moraro, Vilanova Gra-! di-''-e, Viltse, itd. vse te občine so ja-i ko hudo prizadete. Pa kakšna je bi- , la ta toča V Fari so stehtali tri zrna j oče, in ta so tehtala 1 kilogram. Ta-la toča je padala deset minut neprestano potem seveda se ni nič čuditi,' da je vse oklestila. Pa ne le na vinogradih za letos in še prihodnja leta, tudi na hišah je napravila toča mno-, ro škode. Vse polno okenj je pobila. Žito je popolnoma uničila, polja so brez pridelka. Toča je ranila močno več osob. ki so bile na prostem. Nekega moža na prostem je ranila- tako, da je moral iskati pomoči v prvi hiši, konja sta bila videti vsa stepena. Škoda je Velikanska. Pomoč je obljubila vlada, in sicer je sam poljedelski miniver grof Boaiquoi, ko se mu je sporočilo o nesreči, obljubil državno pomoč. Kakor eujemo, je napravila toča škodo tudi po Sovodnjah in Petovl.iah. Po toči poškodovane 'kraje v Furlaniji je posetil tržaški namestnik. S češnje je padel 31 letni Jos. Fer-folja iz Lokave«, ter si zlomil levo nogo. Prenesli so ga v goriško bolnišnico. Kako skrbi laško gospodstvo v Trstu za gmotni blagor mesta. V Trstu deluje zavod za malo obrtništvo. V tem zavodu je mnogo risb v vseh slogih, ki imajo poučni namen za male obrtnike, zlasti mizarje, cene izdelkov, proračuni itd. Dasi je ta zavod velevažen, ga tržaški magistrat in njegova glasila ignorirata in ne podpirata, to je vzrok, da poseča večerno šol o tega zavoda komaj 12 ljudi. Požar v Trstu. V Trstu je izburh- nil požar v prodajalnici Franja Gra-natillija v ulici degli Artisti, laškega podanika. Ker je bilo v prodajalnici v različnih kotih razpostavljenih mnogo vžigalnih predmetov in je v tej trgovini že v tretjič v kratkem času izbruhnil ogenj, so zaprli proda-jalničarja in njegovo soprogo. Gra-natelli je bil zavarovan za 40,000 kron. Sam se je ubil Fran Cej iz Sem-paaa. Oženil se je bil z mlado in razkošno ženo, ki ga je kmalo zapustila in žla v Aleksandri jo v severni Afriki, kamfcr gre mnogo goriških deklet. Svojemu možu je poslala vsak mesec po 30—40 goldinarjev. Mož, ki je sumil, da si žena sluii denar nepošteno, ji je opetovano pisal, naj se vrne. Ker ni nič pomaiu.io, je obupal in se rgel raz strehe svoje hiše. Pobil se je tako, da je kmalo umrl. KOROŠKE NOVICE. Nemški šovinizem. Kako daieč seja nemški >ovi:iizem. kaže sledeči slu-aj, ki se je pripetil sicer v večinoma nemški župniji na Koroškem, v kteri pa prebiva več nego tretjina Slovencev in okolica je popolnoma j s'.»venska. Bilo je pred praznikom sv. Hešnjega Telesa in kaplan (seve-• a Nemec) je zahteval od svojega župnika, da se mora monštranča s-plavicami okinčati. Ustrelil se je ilne 27. junija v svo- n stanovanju v Celovcu oženjeni rači::iski podčastnik I. Michitsch od I -nnnibovskeea pc^polka št. 4, doma iz kočevskega okraja. HRVATSKE NOVICE. Spljetsko "Jedinstvo" je pričelo s 1. julijem t. 1. izhajati trikrat 11a teden. List spremeni tudi svoje ime in se l)ode odslej zval 'Naše Jedinstvo'. Ime si spremeni zbog tega, da bode zopet smel dohajati na Hrvatsko; staremu "Jedinstvu" je namreč hrvatska vlada odtegnila poštni debit. Svoboda na Hrvatskem. Kakor poroča "Pokret", je zagrebška policija za vselej izgnala iz Zagreba urednika "Slobodne Riječi", Slavka Henča. Izgnala pa ga ni. ker je morda kaj zagrešil, marveč ker je, kakor se ^lasi dotioni policijski "ferman". "o-soba iz javnih obzirov pogibeljna". Res krasna svobodna vlada na Hrvatskem! In potem >e zabavlja absolutistični Rusiji! Avstrijski Lloyd izgine iz Dalmacije! "Trščanski Lloyd" poroča, da se je avstrijska vlada odločila, da ne bode več plačevala Lloydu podpore za njegove parobrodno-poštne proire v Dalmaciji. Sedaj je čas, da -e osnuje velika parobrodna družba za Dalmacijo in Istro, in sicer zgolj s slavjanskim kapitalom! Treba se bode poprijeti prekrasno zasnovanega projekta, ki ga je sestavil nedavno ljubljanski župan Ivan Hribar in ki ira je takrat onemogočila naša kratkovidnost v narodno - gospodarskem ozira! BALKANSKE NOVICE. Boji na Balkanu. V solunskem vi-lajetu blizo samostana sv. Atanazija je trajal boj med grško četo in med turškimi vojaki nekaj ur. Med četni-ki je več dijakov atenskega vseučilišča in grških častnikov, ki organizirajo čete. Pri jednem jetniku so našli pismo na grškega konzula Karamilo-sa v Solunu, ki ga dolže, da je v zvezi z- grškimi četniki. — Bolgarske v^taške čete so ubile v zadnjem času 640 pristašev grškega patrijarha. Našli so pismo glavnega bolgarskega vstaškega odbora, ki priporoča načelnikom bolgarskih čet, naj prenehajo z boji, ker uničujejo Turki srbske in grške čete. Mobilizacija. Turčija je mobilizirala del 4. armadnega zbora, a ojači .posadke ob meji pri Erzerumu. Turčija naznanja, da mobilizira zaradi j vstaje v ruski Armeniji in med Kur-di. — Shod macedonskih revolucij cev. Iz Bitolja se javlja, da se bode v okolici Bitolja — kraj je tajen, dokler se kongres ne vrši — v nekaj dneh vršil velik shod macedonskih revolucij-1 cev, na kterem bodo sklenili, kaj naj. se v nadalje dela v Macedoniji, Stari Srbiji in Albniji. Tu bode zbran vr-'hovni odbor, ki bode v prihodnje upravljal revolucijo v evropski Tur-'čiji. Na tean kongresu bodo zastopane ' vse revolucijonarne organizacije, zastopan »bode tudi londonski "Balkan-Jski odbor", kakor tudi arnavtski re-volucijski odbori. Na kongresi bodo Bolgari, Srbi, Arnavti, Kucovlahi — in Angleži. Grkov ne bode. PriČaiko-vati je na tem značilnem kongresu vrlo važnih odločitev.H I AVSTRIJSKO DRUŠTVO 1 I i V NEW YORKU ; ||| 31—33 Broadway, 4, floor. — n I ^ Daje nasvete na mtor- \ \ ^ ^ macijes posreduje brez- ^ ^ ^ plačno službe, ter deli v ^ * t JP vzemS nedeL in p razni ko*. . * J Avstro-ogrski poslanik je zahteval od turške vlade v dopisu, ki ga je podpisalo vseh šest poslanikov vele-vlastij, naj pouspeši finančne izpre-aictnbe v Macedoniji. — V skopelj-^kem vilajetu kljub energičnemu posredovanju avstro-ogrski'h orožniških častnikov še ni mirr. V preteeenih mesecih se je izvršilo 70 umorov. RAZNOTEROSTI. Levi sv. Marka po Dalmaciji. Beneška "Gazzeta?J je nedavno napadala dalmatinske Hrvate, češ da zlobno uničujejo po Damaeiji beneške leve (kakor znano) je bivša beneška republika imela v svojem grbu leva sv. Marka.") Tem povodom je spljetsko "Jdinsto" konstatovnlo, da so "Fracozi. ko je cesar Napoleon osvojil Dalmacijo, razbijali in uničevali beneške Ive. kjer so jih našli, ter jih povsod nadomeščali z fracoz-kiini orli. ki jih je potem zopet odstranila avstrijska vlada. Tako morajo Hrvatje, meni list. sedaj plačati zn vse če tudi jih beneški levi spominjajo na dobo njih suženjstva. Na Španskem je bilo leta 1904 nič man je ngo 190.227 beračev "po poklicu" in med temi 51.943 ženskih. Stekla se no sme čistiti, ako sveti nanj solnce. ker postaja v tem slučaju pikasta. DAROVI Za družbo sv. Cirila in Metoda so darovali: Ivan Debevc iz Aspena, Colo., 50e. Uredništvo "Komarja" izročilo nam je svoto $4.55, ktero je pripo-slal rojak Fran Seme iz Willoeka, Pa., kot podporo, oziroma za Zaeber-lin, ker "Komar" istega sploh ne potrebuje in radi tega, ker se za je-dini slov. humoristični list tukajšnji rojaki vedno bolj*in bolj zanimajo, — Opomba: Vse event uelne nadaljne prispevke bode "Komar" za gori označeno družbo vporabil. Delo za 200 mož. Clarksburg Fuel Co. (Clarksburgo-va družba za kurjavo v Clarksburgu, W. V a.) odprla je več novih jam ali rovov. Družba ima veliko naročil za premog, radi tega je tu mnogo stalnega posla. Mi jamčimo za stalno delo, in sicer s pričetkom poletja do prihodnje zime. Pri nas ni štrajka; plača je dobra, premog je 6—8 čevljev visok, ni plinovih zrakov, jame so brez podpor in suhe; hiše za bivanje so blizu mesta. Izvežbani premogarji imajo prednost! Mi potrebujemo: 75 mož za Gypsy Harrison Co., W. Va.; 25 mož v Shinnston, Harrison Co., W. Va.: 25 mož za Glen Falls, Harrison Co., W. Va.; 100 mož za Clarksburg, Earrison Co., W. Va. Za podroibnosti piši na: John Le-der, Box 455, Fairmont, TV. Va., ali pa na superintendenta imenovanih rovov. Ako želi več kot 10 mož iti na jed-no izmed imenovanih mest, pošljemo našega človeka ponje, da jim pomaga na potovanju; istotako jim preskrbi stanovanje in dobijo boljše delo ter za jeden mesec prosto stanovanje. (12-19—7) NAZNANILO. Družtvo Vi t« Zii sv. Jurja štev. 49 J. S. K. J. v Kansas City, Kansas, je pri zadnji redni seji sklenilo mižati pristopnino k družtvu za polovico, a le za mesec julij. To raj tisti rojaki, kteri še niste pristopili k nobenem katoliškem dru-žtvu, vas s tem vabimo za pristop. Tukaj se vam lepa priložnost ponuja. Toraj, dragi rojaki, ne zamudite te lepe prilike. Zdaj je čas, da pristopate z i. mal denar k družtvu. Pristopnina k družtvu je po starosti, od iS. do 30. leta $3, od 30. do 40. leta $4, od 40. do 45. leta $5. Zdaj pa samo polovica. K družtvu se zamore pristopiti le s zdravniškim spričevalom. Mihael Novak, tajnik, 422 N, 4th St., Kansas City, Kansas. (11-31—7) SLUŽBO DOBI pridna in poštena ženska v starosta od 20 do 25 let. Opravljati bode imela kuhinjsko delo. Mesečna plača $18—22. Pismene ponudbe naj se pošiljajo na: A. S., Box 91, Brazil, Iowa. (8-12—7) Važno za iste, kteri nameravajo v kratkem potovati v staro domovino; Francoski brzoparnik LA SAVOIE odpluje dne 13. julija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. Krasni poštni parnik VADERLAND odpluje dne 15. julija ob 10.30 dop. iz New Yorka v Antwerpen. Nemški parnik FRIEDRICH DER GROSSE odpluje dne 18. julija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen. Poštni parnik RYNDAM odpluje dne 19. julija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Rotterdam. Francoski poštni parnik LA BRETAGNE odpluje dne 20. julija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. Krasni poštni parnik KROONLAND odpluje dne 22. julija ob 10.30 dop. iz New Yorka v Antwerpen. Nemški parnik GROSSER KURFUERST odpluje dne 25. julija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen. Poštni parnik AMSTERDAM odpluje dne 2G. julija ob 10. uri dop. iz New Yorka v Rotterdam. Francoski brzoparnik LA LORRAINE odpluje dne 27. julija ob 10. uri dop. y 1 iz New Yorka v Havre. Krasni poštni parnik ZEELAND odpluje dne 29. julija ob 10.30 dop. iz New Yorka v Antwerpen. Brzoparnik KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 1. avgusta ob 6. uri zjutraj iz New Yorka v Bremen. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje pa nas valužbenee nm postaji, dovede k ram v pissrro in spremi na parnik brezplačno. Ak»z> pa dospele v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po štev. 3795 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega vslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, kteri ni*o zmožni angležkega jezika, izogniti oderuho. ia sleparj*t v New Yorku. Vožnje listke za navedene paniikc prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb, FRANK 8AKSER, 109 Greenwich Street, New York City NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Naznanjam cerj. rojakom Slovencem in bratom Fi_rvatom, da sem pred kratkem odprl na novo svojo NARODNO GOSTILNO (National Saloon) na št. 306 Pine St., Hibbing, Minn. Ob jednem zagotavljam, da bodem vsakogar postregel z dobro pijačo, kakor: vedno svežim pivom, dobrim vinom in izvrstnimi likerji. Poleg gostilne imam tudi Boarding-house in prenočišče pod jaiko zmernimi cenami. Rojaki, ki ste namenjeni- v Hibbing, oglasite se vedno v "Narodnej gostilni". A M GERZIN, lastnik, 306 Pine St., Hibbing, Opomba. V zvezi sem tudi z dobro-poznano potovalno pisarno in slovensko banko g. Frank Sakserja v New Yorkn. (3-6—3-8 v d) &&&&&&&&&&&&& SLUŽBO DOBI pridna, poštena in zanesljiva Slovenka, ne prestara. Delo bode imela prav lahko, ker bode pomagala pri gospodinjstvu moji materi in ženi. Mesečna plača $18—20. Ponudbe naj se iivoiijc pošiljati naravnost na: John Koma, vinski trgovec, 1S03 S. Washington St., Butte, Mont. (10-13—7) Boulevard Add. I NAZNANIWX I \ Rojakom Slovencem In Hxva. I m torn, kteri potujejo Ces Duluth, % m naznanjam, da sem te preselil s M m mojim saloonom, in sicer prav bli- m K so kolodvora. M I Mol SALOON seuksja pod it m K 409 W. Michigan St., 1 ■ in je samo pol bloka oddaljen odm ■ kolodvora- Kad?r pride* Udipe, ■ Vkreniaadesnoinsitakoj pri meni. S ■ Zahvaljujoč se sa vso dosedanjo ■ ■ naklonjenost rojakov, me a nada- m f lje najtopleje priporočam in vsa- m mkemu nagboljto posii^tm sago- m m tavljam. m ■ S spoštovanjem m C JOSIP scharaboih, 1 00 W. Michigan Si«, % m ^ duujth. MINN, M [CITAJTE NOVO IZŠLO KNJIGO I ^ ^PR^JE!^ SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS. Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in Razumljiv način — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje. x £iSe l Prvem P°&lavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih, za tem o cutilih, o človeški naravi ali temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali zene v drugem poglavju točijo opisuje vzroke, razvitek in posledice vseh mogočih bolezni kakor tudi tajnih spolnih bolezni možkih ah ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in najradikalneje ozdraviti. Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnost? in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini. ' Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik! v tušu in barvah o sestavi telesa, kakor tudi o tajnih \ spolnih organih. li zdravi ali I>oliii pišite po to l^iifiiro ! Ako ste \ bolni, to na v&ak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški z.-^od, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in u^roke radi katerih je bolezen" nastopila ker se potem, ko vam je*vse natanko znano, veliko lažje izzdravite. . Zate smo dolžni veliko hvalo PROFESORJI! COLT.IXSU ker je to koristno km i-, > napisal in to tem več ker je tudi preskrbel d;l se: SO tisoe liiijig- asastouj razdeli med nas narod, po celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onih SO.OOO. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam ^ knjiga pošlje zastonj. Edino Profesor Oollinsii je bilo mogoče napisati tako sijajno Ii m koristi Knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana. Berite knj*igo pazljivo in bodete sprevideli kako zamore te a- slueaju X>oIezni najhitreje zadobi nazaj prvotno Z OKAVJE. Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov; Dr. E. C. COLLINS, MEDICAL INSTITCTE, 140 W. 34th Street, NEW YORK, N. Y. 1 POZOR! Rojake', kateri so knjige ze naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo da so mogli toliko časa čakali za nje, kajli nam ni bilo mogoče poprej postreci, ker so liiiiige j se In Krilili Pfttnr«. Slovenci naj ne dvomijo vec vspehih, ktere doseza UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE v zdravljenju, kar spricuje dan na dan ==================== mnogo poverjenih priznanj. ============================== OZDRAVLJENA OD KRONIČNE OČESNE BOLEZNI, ZAPRTJA IN SPOLNE SLABOSTI. ^ge^g^^ Profesor na Universal Medical Institute v New Yorku! A^Bttmfcj,^ Dne 2. aprila 1904. — Podpisana sera trpela dolgo na kronični očesnej ifff^Hfl^fi&V bolezni, zaprtju in spolni slabosti, tako, da so tni zdravniki prepovedali ^U^^fBjj^ vsako delo. Poskušala sem iskati zdravja pri več zdravnikih, bila v raznih ^MmB bolnicah, a vse brez vspeha; že sera mislila, da je bolezen neozdravljiva. ^^ 2 Pred par meseci me je pa začel zdraviti profesor-špecijalist imenovanega j slavnega zavoda in danes sem zdrava kot prej. ^ t & S tem mojim pismom se želim javno zahvaliti gospodu profesorju in mu za^°tovim. da ga bodem vedno in povsod priporoeevala vsem, ki so bolnL Dovoljujem, da se ta moja izjava zajedno z mojo sliko priobči v časo-a^^^^^^^^^fflflifflfes pisih in trdim, da ni vse navedeno nič; — kot gola istina. Wf x' MARIA LOSIČ, 103 East 104 St., 2. nadst., New York. // • ft ■ -'/NA' a. GALLO. priča. OZDRAVLJEN OD PRSNE BOLEZNI, TEŽKEGA DIHANJA SPOLNESLABOSTI IN ZAPRTJA. Gospod profesor! ^J^r^ja^ Naj Vas sam Vsegamogočni blagoslovi Vaša zdravila so mi bila kot W svetinja. Trpel sem dolgo časa na prsih in nisem mogel skoro več dihati; ® 4S) noge so mi bile otekle, da nisem mogel več hoditi; trpel sem na zaprtju in ff« W^tfmj oslabel sem bil — a že za 2 dnij po uživanju Vaših zdravil se mi je obrnilo \\ na bolje, kot razvidite lahko iz priložene slike. Za povrnjeno zdravje V ~mtF \ kterega sem zadobil po vživanju Vaših zdravil, se Vam od srca zahvaljujem. ' PASKUAL PANIČEVTO, Box 32, Lookport Station, Penna. Jar ' ' ^ Tukaj so toraj imena in naslov ozdravljenih, da zamore vsakdo sam povprašati in prepričati se, kako izvrstno mi zdravimo. Te osobe nas niso le pooblastile, da jih smemo priobčiti — ampak še prosile so nas, da s« na ta način izkažejo hvaležnejše onim kteri so jih ozdravili. Zlasti med Slovenci jih je veliko, kteri izgubljajo v3led prevelikega napora dragoceno zdravje ter dobivajo na ta način kronične bolezni. Ali trpite za kako izmed navedenih boleznij f KOSTNE BOLEČINE — SRČNA NAPAKA — SRBENJE — SKRAB — BOLEZEN NA OČEH — UŠESIH NOSU — GRLU IN PRSIH — IZPADANJE LAS — SLAB ŽELODEC — NA MATERNICI — HEMEROIDI — TRIPER — SIFILIS — DJIPOTEKTNOST — NERVOZNOST NADUHA — KAŠELJ — ZDRAZLJIVOST — ZAPRTJE — BOLEČINE V KRIŽU IN HRBTU? Mi Vas zagotavljamo, da Vas naša zdravila ozdravijo. V tem zavodu so sami zdravniki, kterih vsaki je mojster v svoji stroki. Ti pregledajo Vašo bolezen in ▼ ' kterega področje spada, tisti Vam gotovo pomaga. Ni potrebno, da Vas vidi osobuo, ker pozna že vse bolezni iz dolgoletne skušnje. Bratje, nič ne stri, ako Vas nikdo ne more ozdraviti; nič ne stri, če.niste v New Yorku, ampak daleč zunaj, ker bodete vsejedno ozdravljeni. Pišite ▼ svojem materinem jeziku, in opišite po možnosti natančno svojo bolezen. Zdravila Vam pošljemo po ekspresn. .Ta zdravila pa morate vsprejeti brez pogoja, ker prinašajo zadovoljnost in srečo. Če pa nimata denarja je pa bolje, da ne pišete. NAŠ NASLOV: UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE 30 West 29th Street, blizu Broadway, New York City. Uradne ure: Od 10. do 12. dopoldna. od 2. do 6. popoldne. — V sredo In sobote 4d 10. do 12. dopoldne, od 2. do 5. popoldne in od 7. do t. ure tTečer.— V nedelje od 9. dopoldne do L ure popolndne. Gozdovrtik. Povest iz meriškega življenja. V Elančovskem pristanu. Dalje. Poslan sem bil na Kiibo.torta francosko brodovje me je na po'ti dotek, klo, ter me prijelo. Opirati se je bilo zastonj, pri veli so me na Martini-ko kjer se mi je z različnimi sotrpini pozneje posrečilo, da s-mo se polasti. Ji usidrane laJdije, ter udarili ija piano morje. Odslej sem križal po vodah sro-dnje pa južne Amerike, imel sem dober lov, in zdaj se vračam, da uživam sad svoje morske sreče. Prrisrčno vas pozdravljam, ter vam klicem dobro došli v domovini, don Antonio! Ali čemu prihajate o t:>ko nenavadni uri, in po tako spo-gladni poti v irrad Elančovski? Je-li ne uganete tega draga moja dona ? 0 naglasu teh besedi mu gospa ostreje pogleda v lice. Našla je na njem zapisano le sovraštvo in potu-ho. da se ji je treslo osrčje. Kaj naj ugibam don Antonio? Da ste mi napota vi pa tukaj ta otrok, ki mi jemle de do vi no, ki se je stoletja množila, ki bi me storrila najbogatejšega človeka v vsi kraljevini. Prihajam k vam o tako pozni uri in po tako izredni p<>ti. da morem o belem dnevu kot edini Medijanee obhajati svoj uhod v Elančevo. Kar mmi bo napoti, pohodil bom, a napota ste mi vi in vaš otrrolk. Grofica zre vanj z ostrmeli mi o-čmi. Le težko je domnevala, kakošen namen vodi k njej brata njenega ra-n j enega m«>žti; nato pa se ji bliskoma posveti v duši, da ima varovati sebe in svojega Fail>ejoka. ter hitrih korakov stopi k zvonila. Toda še predno je mogla prijeti za po teza j, stoji stražnik zraven nje, udari jo s pestjo, da st- nezavedna zgro li na tla. .Toes! .Tnan ! brž simkaj ! Človeku stopita z balkona v sobo. njiju licema je bil utisnen pečat pravih mor.skili roparjev. Videti jima je bilo da sta sposobna za vsako, tudi najhujše dejanje, ako se je nadejati dobre plače. Babše mi ni delalo neprrilik. Spravila jo v strransko sobo, seznanita j z l>odalom, pa dobro in gotovo, zato pa bo vse vajino, karkoli tukaj najdeta. Podložnika pograbita gospo, ter jo vlečeta proč. Grof se skloni čez dečka. ter gleda v lice spečemu otroku. Izraz njegovega lica je Medijano-vLh, pa mojega brata sin je. Ta žen-fua mi je bila tuja, mirno smem misl .ti na njeno smrt, njemu bom pustil živeti. Če nikdar ne izve, kje je 1>:1 rojen, b ide mi povse neškodljiv. Ivan [>a Jose v sit opita. Prvi kaže o-krvavljeno bodalo, ter dvorezno kli-no, brisajoč jo s svileno odejo zibeli. .Te-li se -mem zdaj lotiti senor? 1 /.emit n kar se vama dopada. Delaj t a pa kolikor mng-oče naglo, tudi ne išolta nekoristnih stvari. Čoln je majhen in ne more dosti nositi. In dete tukaj, senor? Vzamem seboj dobilo bo drugo o-Hekof blizu Bajone Lra izpostavimo v čolniču' M

ravi Pepo. l -tane, pusti svetilnieo, ter gre doli <-vy. strmino, in tiho stopa proti >kjiIovni rejri. Zdajci se mu zazdi, kakor bi zaslišal prihajajoče stojwje, in pa zn drža van o otročje ihtenje. Brž se vrže na tla. Trije irredo. sprednji nese maleira dečka skušajoč ga pomiriti s tihimi žugijaji. Druga dva neseta ogromne zavoje na hrbtu. Tukaj je bilo dopri- ncseno zJ<čin.stvo, morda eelo deto-.... . • re-«ek. "Pepo! — Strclil si T" "Streli!! Semkaj stopite, pa poglejte !" Stražnik uzame svetilnieo, ter pelje prestrašenega stotnika don L. De-spierta k mrtvec-u. "Kdov je ta človek?" "Xe vem, gospod stotnik!" "Čemu si pa vanj sttrelil?" Pepo, namesto odgovoriti pokaže na zavoja. "A tako? tedaj skrivar?" "Bdi so trije?" vpraša stotnik zaskrbljeno. Kje sta pa druga dva. "Ušla sta v čolnu!" "V čolnu?" Don L. Despierto za-eepta z nogo, ni bilo spoznati, ali od jeze da sta ušla ali od srditosti, da se je Pepo primešal v to kočljivo zadevo. ''Od kodi je prišel čoln?" "Hm! Ko se prebudim je bil tukaj, stopivši pa doli najdem ga praznega. Xa to grem ob vodi naprej, pa jih srečam. Eden je nesel otroka, druga dva pa te stvarri. Zdaj ju za-kličem, in ker nista stala sem strelih Drugo pa veste gospod stotnik." Per dios! To je prav posebna stvar Pogledal bom kaj je v irjuha.li!" Stotnik razveže vozle, in po krat-iera pregledovanju prestrašen odstopi. "Santa Madonna? U1 omili so v grad! Kdo je bil pa tisti otrok? Pa ne da bi bil don Fabijček?" Stotnik se prestopa v velikih korakih gori in doli, na naglem pa obstane pred stražarjem. "Pepo. ko si se prebudil, je-li bil •oln tukaj? — Veš li kaj sem ti narav i 1 davi?" "Da bom iz službe epoden, če bom spal." "Tako je. In pa da sem ti hotel da-t: dokaz svojega zaupanja, poslavši tebev Ensado. In vendar si spal. Če -e je gori pri grofica zgodila nesreča pojde ti za glavo in za vrat!" Pepo ne pokaže niti najmanjšega -ledu da ga je strah, ali da ga skrbi. Zdeha se mu. "Za mojo glavo se ne bojim, go-■spod stotnik! — Jaz sem imel pravico spati." '' Kakšno pravicG ?'' ".Taiz sem pač videl čoln da je pri-vesljil; kapitan ladje Esmeralde je bil pa na krmilu. A! od kod pa to veš? "Iz pisma ki ga je bil nekdo izgubil. Ta neko je prišel v Ensenado. ter ondu prejel štirideset zlatnikov, za ktere ni drugega dal nego krik to-novke (tica golobje velikosti, s hreš-čečim glasom). Jeli nisem imel pravice spati, seno Lukas Despierrto?" "Diabolos! kje imaš pismo?" '' V mojem stanovanju!'' •' Moram ga videti!'' Lepo gospod stotnik! Je-li je smem poprej pokazati Alkaldu don Ramon Kolieeu ? " Stotnik posilili prej tako srditi glas v t i ho 1110. zaupljivo šepetanje? Pepo saj veš da sem te vsikdar mnogo čislal! Prav tako dobro veš, da sem tvoj višji, kteremu ne smeš ničesar prikrivati. Qe se je toraj v gradu zgodila nesreča, to gre . . ." "To mi gre za glavo pa za vrat!" "Prav za prav. Ali jaz ti bom naklonil vso svojo veljavo, ter bom za te storil vse, kar koLi boni premogel. Pepo zopet zdeha. in tako krepko da je stotnika jelo skrbeti. "No, kaj bo?" "Tako bo gospod stotnik! jaz i-mam dva višja, vas pa Alkalda. Menim da pismo pripada poslednjemu. I>o jutranje zamene morraim ostati v Ensenadi. in če do tlej pisanje iz moje koče izgine, to ne morem dalje o 11 jem govoriti.'' "Dobro, ljubi moj Pepo. Kje pa je tisto pisanje? shranil si je pač dobro kaj ne ? " "Mislim da mora biti v žepu mo-. jih hlač." "To pa res ni prikladno mesto za ta'ko važen predmet! Ani si ga mo-, rda tudi bral?" "Tudi bral sem ga." "Ti znaš brati? — glasi se pre začudeno vprrašanje." "Prav malo. gospod stotnik." "Kje -i se pa učil?" "Zdaj moram iti in stvar oglasiti. sluša glasenje njegovih stopajev, dokler jih je bilo kaj slišati. "Tristo medvedov! ali bo stotnik iskal ter iskal po mojih hlačah! In vendarr sem govoril čisto resnico, kajti pismo je res v hlačah, pa ne v tistih, ki na žeblju vise marveč v teh le ki jih imam na sebi. Kar se tiče pa moje glave, menda moja stoji trdneje nejro don Lukas Daspiertova, ki se brati ni naučil. Zdaj moram pa za to po-krtoeti, da prstan ne dobi ljubimca, ki bi me utegnil za vselej pogub i t i.'' Pepo stopi k neki skalovni kladi v pesku, ki je bila gotovo težka več stotov. Navadni človeški otrok bi je navadno ne mogel premakniti brez pomočnika. Pepo pa se vpre vanjo, dvigne je brez težave, deme prstan pod njo, ter jo spusti izopet v njeno prejšnjo lego. Ta stražnik je imel tolikanj telesne moči, da je bi-l kos najmočnejšemu človelku. Nato se Pepo leže zavije v plašč, ter čaka, kaj se bo zgodilo. V tem času je tekla stara ženska v največji naglici skozi Elančove, tr- kala na vrrata jako sirommašne ba-rrake, stoječe na koncu vasi. "Don Gregorio, senor. eskribano, ustanite, ustanite; strašne stvari so se zgodile!'' Iz notranjščine koče se zasliši hr-čanje in potem zevanje nekega iz spanja se prebujajočega, in ne dolgo nato je razločiti prašajoči glas: "Kdo je zunaj? Kdo trka?" "Jaz sem, Nikolosa. don Ramono-va gospod in j a. Alk aldo va !'' Odpre se okno, in glavo pomoli sko zi odprtino. Kaj ste res vi, dona Nikolosa? u-praša iz spanja vzbujeni. "Kaj hočete? Kaj se je dogodilo?" "Ah, precisian i moj don Gregorio Kagatinta. prestrašena dogodba, ravnokar nas je vzdramil gosp. stotnik don L. Despierto, ter prinesel poročilo da zdolaj pri vodi leži mrtvec, ki ga je ustrelil Pepo. tisti "spač" Zraven mrliča sta dva zavoja, v kte rib so same dragotine iz grradu." "Le pojte. pojte, dona Nikolosa precej pridem!" de Kagatinta, glavo umikaje in okno zapiraje. Ze čez nekaj minut stopi Kagatinta van. ter hiti proti hiši svojega predpostavljenega, pri kterem je bil stotnik. Aikald sprejme svojega pisarja s tako resnobo, da se je dalo sklepati 11a važnost predmeta. Dalje priliodnič. PodptbCjii naznanjate -rojdkoitj • Ilovencem H vatoni, da uuan. svoj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street- San Francisco Cal. Vedno točim aveže p»vo dobra kciliforaijska vina vsakovrstni whiskey ter brandy, tine smodke itd. Preski birn stanovali te in hrane z najboljšo postrežbo V obilen obisk se oriporoča Rojakom v Coloradu naznanjamo, aa nimamo v Puebln nikacega zastopnika za prodajo parobrodnih listkov. Nekteri železniški agentje pravijo, da so z nami v zvezi, a potnike pošiljajo, kamor se jim ljubi, le nikdar k nam, dasi jim odvzemo denarje za brzojave. Zato rojaki v Coloradu bodite opozorjeni na tako postopanje. Ako želite pri meni kupiti listek za parnik, kupite tam le železniški listek do New Ycrka. Frank Sakser Ako ho^ež dobro postreibo z mesom in groccrijo, tako »e obrni na Martin Geršiča, aox-^03 E. Northern Av.. Pveblo, Cola. Tudi naznanjam, da imam t zalogi vsakovrstno sobo meso, wamr«č: klobase, rebra, jezik,,, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih jezikih. Priporočim a« za obilni obisk. r j^^u^u^-ui^ug^^iiiij N' liliji liliji Na 41000 in tisoče ljudi boluje na obistih (ledi-cah) in o tej bolezni prav nič nevedo. Slabe in bolne obisti so vzrok najrazličnejših bolezni in noben organ človeškega telesa nima toliko in tako napornega dela, kakor ravno obisti, zato je potreba, da se posebno nanje pazi. Da ste na obistih bolni, spoznate najlažje na ta način: Svojo vodo pustite skozi 24 ur v čaši ali steklenici mirno stati in če se po preteku tega časa najde na dnu usedek, podoben grisu, ali ako je vaša voda meglena in dimasta, je to znak vaše bolezni na obistih in vam so zdravila neobhodno potrebna. Za vse bolezni na obistih. jetrah, mehurju, za vrtoglavico, slabo prebavo, nervoznost, vzburjenost, revmatizem, za vse kožne bolezni proti slabosti in hujšanju itd. so Dr. Thompsona zdravila za j obisti in jetra NAJBOLJŠE SREDSTVO; v dokaz mnoga priznanja: Dragi gospod Dr. J. E. Thompson: Sprejmite od mene in moje žene srčen pozdrav in Vam damo s tem na znanje, da sva po Taših zdravilih za ledice popolnoma ozdravila in se Vam prav lepo zahvaljujeva. Josip Mance, Coal Basin, Colo. Da se o dobroti zdravil za ledice prepričate, pišite na: Slovensko-lirvatsko zdravičče Dr. J. E. THOMPSON 334 W. 29th St. New York City, in dobili bodete jedno 'bočico ieh zdravil brezplačno, samo priložite vašemu pismu znamke (marke) za poštnino. TIKET ZA PAROBROD ALI ŽELEZNICO je najbolje kupiti pri FRANK S A K.SERJU 109 Greenwich Str., New York. Na kolodvor te pride iskati sprem": na parnik; preskrbi CENO in snažne BIVALIŠČE. Vse prednosti so dobiti pri njem. Zc.to naj se vsak Slovenec in Sloyenka na njega obrne. Brzojavite k xiaj in na kten kolodvor pridete v New York, ali ga pa pokličite na telefon 3795 Cortland t in potem slovensko govorite. Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, aa sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 517 S. Center Ave., Chicago, 111., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uleiano Atlas pivo, izvrstni whiskey, naj bol ja vina in diSeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bo-dem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L ZASTONJ l Hk, se naši občeznani "Jersey električni pasovi' tembolj udomačijo, oziroma uvedejo ^ one kraje in prt onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav Ijeni na željo vsakomur jednega za-stonj doposlati. To je pomenljiva ponudba od nase re-elne tvrdke. Za pa« nam ni treba ničesar pošiljati, ker tc ;e darilo. Kedar »gubijate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozna ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če no morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali n.isiti denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey" električnega pasa" ozdravljeni. W' Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel. Občna priznanja. Vii električni pas je toraj vse učinil, kar ste mi obljubili, in še več, pas meje iznova zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, 111. Jaz sem uporabljal val električni pas za neko *elc hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem »cdaj zopet popolnoma zdrav. Ivan Gulič, 645 E. 152nd St~, N. Y. City. Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to Ver nam dopošljiie vaše ime in naslov ter Eidenite zraven znamko za odgovor — pas vam bode došel čisto zastonj. PišiU ^ Jersey Specialty Co.. 125 Cedar St* Nsw York H, ^ Compagnie Generale Transatlantique. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE. PARIZA. ŠViOE, INOMQSfA IN UUBUAN! POGINI PARNIK« SO. ''La Lorraine' tur. dva v jaka . .. _______li.OCO ton "LaSavoie*' « « ...... .12,000 ** "La Toumnc" ** k - . ...______10,000 * -l.»Aquitaine5* 1 " . . ____ _ . ,.10,000 ^La Bxet2gne"" .. .. ....... ................. 8,001» ML»Champagne"..____________________________ 8,000 " >!L» Gibcogne" ... ...................«1000 ' Slavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. i^rttft? plujejo ud »edai napiej vedno ob četrtkih ob IU. uri dopoludof i* -'iftC* st. 4? Nortb Rivet, oN Morioo St., Ne» \ork; *LA SATOIE La Bretagne •LA LORRAINE •LA TOURAINE La Gascogne 13. julija 1905. La Bretrurne 20. julija 1905. *LA SAVOLE 27. julija 1905. *LA TOURAINE 3. avgusta 1905. *LA LORRAINE 10. avgusta 1905. La Breta ■—" USTANOVLJENO LETA 1893, USTANOVLJENO LETA 1893. M j ¥\r^\T A T^ pošiljam najceneje in najhitreje v staro do« H I \ /\ I movino. Milijone kron pošljem vsako leto Sloven- 4 A 11 m 4 cem in Hrvatom domu in ni Čuti glasu o nepravilnosti l Kaka v redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt- vO\ Sedaj pošljem IOO kron za $20^55 O A OOROOriMP I IQTi^i-? prodajam po izvirnih cenah in potnikom koli-r AI\\JDIvlJl/n C Lrfl^ 1 IV C kol* mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj - mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v 2se\v York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter / pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno! ' Z veleštovanjem PRAINIC SAKSER, l\ 109 GREENWICH ST., NEW YORK, IV. V. j kJ* Vsakdo naj pazi na hi$no številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga /, številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Telefon: 37Qg Cortlandt^^ ^^Telefon; 379S Cortlandt 25,OUO Kom - ', ti snoši 25,000 12,000 : 6,000 9.000 M ">,000 9.000 *'