THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNTED STATES OF AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 169. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 30. AVGUSTA — SATURDAY, AUGUST 30, 1930 LETNIK XXXIX. BRIAND PROUČUJE DOŠLE ODGOVORE NA NJEGOVO SPOMENICO IN JIH NAMERAVA PREDLOŽITI EVROPSKI KONFERENCI. — V SVOJEM POROČILU NAMERAVA POKAZATI MIZERNO STANJE EVROPE, KAKORŠNO JE V RESNICI. Pariz, Francija. — Dasi so nekaterih evropskih držav Prišli na vprašanje glede zedi-nJenja evropskih držav precej ^epovoljni odgovori, vendar ni Briand, francoski zunanji minister, opustil te ideje, katera Se Je spočela v njegovih mož-Sanih, marveč se je je nasprotno še tem temeljitejše o-*'enil. S svojimi svetovalci ^zrnotriva zdaj in študira do-sle odgovore, tiste, ki se z ide-strinjajo v celoti in tudi ti-v katerih se kaže delno nasprotje proti njej. Vse to naprava predložiti s svojim Ustnim poročilom takozvani evropski konferenci, ki se bo ^ršila v dnevih 8. in 9. septem-in ki se bo z zadevo teme-jitejše bavila. . Kako bo Briandovo poročilo, i. ga bo predložil tej konfe-je zavito še v popolno ailošt. Vendar pa, kakor se , ^nava i 7 m prodajnih strani, 0 v njem Briand popolnoma Skrito in neolepšano i-azgalil ^Joižaj, v katerem se nahaja ^anja Evropa, in dokazal bo ^rzavam, da je samo takojšnje v.6}0 v pravi smeri v stanu, re-s'ti Evropo ekonomskih nemili in celo ponovne vojne. — avil bo konferenci konkretne Odloge, kateri bodo, ako bo-? sPrejeti tudi od vlad dru- f1^ držav, zaznamovali začetek INDIJSKI VODITELJI ARETIRANI M fiove dobe za Evropo, teleti je, da bi Briand pro- fcot 8 svojo idejo, in ako bo, se bo lahko v resnici slavilo evropskega junaka, rešite-Ja starega sveta. Zdi se pa, ,avbo zanj trd oreh, privesti r2ave do zedinjenja, kajti s u_ško v roki pogajati se za /'^ateljstvo, ie še malokdaj spelo. NESREČA PRI ZRAČNIH TEKMAH Chicago, 111. — 35,000 gle-^'cev je bilo preteklo sredo ^Poldne priča tragedije, ki se š- °digrala na Curtiss letali-k ' kjer se, kakor je bilo že ^°Čano, vrše velike letalske me. Smrtni žrtvi nesreče h;i bila vojaški letalec j. p. G { °nazo in časnikarski poro-•evalec L. Winert. De Shazo Vr ravno proizvajal eno izmed ^jolomnih predstav, letel je ^Jlavo navzdol, ko se je nje-j^0 letalo zadelo v propeler sv0-°ga dru£e£a letala. Vsled sathle Pozicije in pa, ker je bil ° i? čevljev visoko, ni mo-doseči ravnotežja in Host Je z ,etai°m vred narav-na "avzdol, kjer je obležal ie d tu mi-tev. Padlo letalo Mene Smiti potolldo tudi ome" PošJ^ poročevalca in lažje To j(10Val° 12 drugih oseb. ki Se .Jlla Prva resna nesreča, mj' Je Pripetila med tekma- Indijska vlada dala napasti zborujoči "vojni odbor" indijskih voditeljev in aretirati vseh devet njegovih članov. — Malo upanja na sporazum. Bombaj, Indija. — Dočim je tekom zadnjih dni obstojalo trdno upanje, da se bodo nasprotja med Anglijo in Indijo na lepem, s pogajanji poravnala, se je ta nada takore-koč preko noči razblinila v nič in krivda je pri tem popolnoma na strani Angležev. A-retacije namreč, ki so jih izvršili preteklo sredo, so po pravici razljutile domačine in vsa njih miroljubnost, ki so jo kazali zadnje čase, je izginila. Skozi celi čas, odkar so Indijci vodili odpor, se vlada ni upala, aretirati istočasno več, kakor enega voditelja indijskega narodnega kongresa, in a-retacija, ki jo je dala vlada izvršiti v sredo, je osupnila ves narod. Napadli so namreč policisti takozvani vojni odbor, ki se je sešel k zborovanju v mestu Delhi, in odvedli v zapor vseh devet članov. Ta odbor je bil središče vsega indijskega političnega življenja in je vodil celo gibanje, odkar je bil Gandhi interniran. Ta nepričakovana poteza angleške uprave se smatra tako, da je vlada opustila vsako upanje, da bi se mogla sporazumeti pri pogajanjih z Gandhijem, in da je zato nastopila skrajno pot, da bo s silo zatrla vsak indijski odpor. Zda; se napeto pričakuje, kako stališče bo Gandhi zavzel glede tega, in pa, kako se bo obravnavalo indijsko vprašanje pri konferenci dežel angleškega imperija v Londonu. -o- TUDI NEW YORK IMA GANGSTERJE New York, N. Y. — Dasi u-živa Chicago sloves, da je prvo gangstersko mesto na svetu, nikakor ne zaostaja New York v tem oziru za njo. Tudi tukaj se vodi stalna konkurenčna vojna med posameznimi gangsterskimi skupinami in poboji med njimi so na dnevnem redu. Enako je tudi korupcija razširjena v upravi mesta, kar je priznal župan Walker sam na posvetovanju, h kateremu je sklical odlične meščane, katere je prosil, naj sodelujejo z njim pri pobijanju grafta. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Prisrčne in iskrene pozdrave vsem glav. uradnikom ici) in delegatom (injam), ki se bodo zbrali prihodnji teden k osmi redni konvenciji dične in slavne organizacije Družbe sv. Družine! Amerikanski Slovenec. FRANCOZ SE BOJI JNEMCEV Trdovratne zahteve Nemčije, da se predrugačijo meje, o-grožajo mir. —o— Pariz, Francija. — Bivši francoski predsednik, R. Poin-care, je spisal v neki reviji članek, ki je izšel te dni, v katerem opozarja svoje rojake, naj pozabijo na domače strankarske boje in naj se združijo v skupno fronto v obrambo domovina, kateri preti velika nevarnost. To nevarnost vidi Poincare v prvi vrsti od strani Nemčije. Kar ogroža mir, niso sedanje meje, ampak nemška trdovratna zahteva, da se te meje predrugačijo. Med drugim zahtevajo, da se jim vrne ozemlje, ki so ga morali odstopili Belgiji; dalje, da se zopet priklopi Nemčiji saarsko ozemlje, in sicer brez plebiscita; nazaj hočejo tudi koridor, ki so jim ga v.oli Poljaki, kakor tudi gornjo Šlezijo. Končno deluje Nemčija tudi na to, da se zopet združite Avst'-i'w in Ogrske. Vse te zahteve so tako proti mirovnim do!.)čb m, da bi njih izvršitve Francija ne mogla mi m j gledati -o- DEČKA ZAŠLA MED TIGRE Los Angeles, Cal. — Ne ve-doč, da se zveri v velikem o-grajanem prostoru v zverinja-ku v Luna parku lahko prosto sprehajajo, sta dva dečka zlezla preko ograje in padla ravno med živali. Neki tiger je skočil takoj proti njima in z enim samim mahom je potegnil enemu izmed dečkov kožo z glave. Krotilec, ki je prihitel pravočasno, je tigra ustrelil ravno, ko je žvečilN dečkovo levo roko. -o- Chicago, 111. — 30 letni Wm. F. Maršalek, 1950 So. Trumbull ave. in Miss Clara Novak, 26 let, 4628 So. Spaulding ave., sta imela znanje že več let. V zadnjem času pa se je deklica fanta naveličala in mu dala slovo. Razjarjen v svoji ljubosumnosti je prišel preteklo sredo Maršalek zopet k deklici, potegnil samokres, oddal strel najprej na deklico in jo najbrž usodno ranil, nato pa še sam sebe na mestu ubil. KRIZEMJVETA — Frankfurt an Main, Nemčija. — S potniškega aeropla-na, ki vozi med tem mestom in Erfurtom, je med poletom skočila skozi okno v globočino 3000 čevljev neka Ida Anlin-ger. Vzroka za samoumor še niso dognali. — Washington, D. C. — Po rezultatih ljudskega štetja se izkazuje, da je imelo mesto Chicago 4.2 odstotka brezposelnih 1. aprila. Izmed vseh brezposelnih v Illinoisu jih je bilo v Chicagi sami 60 odstotkov. — London, Ar.glija. — Neznosna vročina je pritiskala prve tri dni tega tedna na vso zapadno in južno Evropo. Zahtevala je več smrtnih žrtev; v Angliji sami je podleglo šest oseb. — Berlin, Nemčija. — Tukaj so in^eli Judje svoj svetovni kongres, na katerem so sklenili, da delujejo za petdnevni delavni teden, da se bo na ta način Judom omogočilo praznovanje njih sobote. — Mexico City, Mehika. — Kakor prihaja poročilo iz države Oaxaca, se je tam nastala med štirimi sosednjimi vasmi bitka, v kateri je bilo 8 ubitih in 6 ranjenih. Spor je nastal vsled meje med dvema farmk-ma in dve vasi ste se dvignile proti drugima dvema. — Buenos Aires, Argentina. — Tukajšnje mesto je sklenilo pogodbo z neko špansko družbo za zgraditev nadaljnjih prog podzemske železnice, ki bodo stale 130 milijonov dolarjev. Že zdaj ima to mesto podzemskih prog v dolgosti 10 milj. Los Angeles, Cal. — Mrs. E. B. Lee ne jemlje porok posebno resno. Zdaj je namreč vložila tožbo za ločitev že od petega moža, dočim se je prej že s štirimi razporočila. V sedanjem slučaju je našla pri možu to napako, da ni tako bogat, kakor je mislila. Pred poroko da ji je namreč zatrjeval, da je visoka glava pri neki a-vijatski družbi, da ima dosti denarja in lepo hišo, kar pa vse skupaj ni bilo res. ČITATELJEM V VEDNOST Ker bo v ponedeljek narodni praznik, Delavski dan, bo izostala torkova izdaja našega lista. Prihodnja številka izide torej v sredo, 3. septembra. HABSBURZANl POTREBUJEJO DENARJA Habsburžani se nameravajo potegovati, da se jim vrne njih privatno imetje, ki ga imajo v Avstriji. —o— Dunaj, Avstrija. — Obsežna habsburška rodovina, katera je v bivši Avstro-0grški brezskrbno živela na račun davkoplačevalcev, je zdaj skoraj popolnoma obubožana in v Avstriji se po pravici boje, da se bo ta rodbina pričela potegovati, da si pridobi nazaj svoje ogromno privatno premoženje, ki ga je morala ob prevratu oddati državi. Posebno še, ako se bo Otonu posrečilo, da bo prišel na ogrski prestol, je nevarnost še večja, kajti potem se bo tudi Ogrska sama potegnila za habsburška premoženje v Avstriji. Oton bi namreč moral kot vladar skrbeti tudi za vse svoje -3o od-stvo, in tega je pa mnogo ducatov, kar bi bilo preveliko breme samo za ogrske davkoplačevalce. --o-1 AVTO PRIŠEL POD VLAK Chicago, 111. — Pretresljiva nesreča se je pripetila v sredo zvečer na križišču 111. ceste in Baltimore & Ohio žel. proge, kjer je avto z osmimi osebami bil zadet od tovornega vlaka in je pri tem pet oseb bilo ubito, tri pa težko poškodovane. Ne da se pojasniti, kako se je katastrofa pripetila. Križišče je namreč opremljeno z varnostnimi signali in avto je vozil, po izpovedi vlako vodje, tako počasi, da bi se bil prav lahko ustavil. -o- PREBRISANI ČRNEC St. Louis, Mo. — Preteklo sredo zjutraj je neki moški glas poklical postajo Illinois Central v Memphis. Izdajal se je kot pomožni ravnatelj Pullman družbe in odredil, naj se vlaku, ki pelje v St. Louis, priklopi en voz, ki naj se vozi prazen, samo en "porter" se bo vozil v njem. Železnica je naročilo izvršila, oglasil se je tudi napovedani porter, neki črnec, ki se je celo pot nobel vozil sam v celem vozu. Na postaji v St. Louis pa je izginil, predno so prišli na prevaro. Prefriganec je namreč sam naročil voz. Iz Jugoslav!)«« VELIKE PROSLAVE IN ODKRITJE SPOMENIKA IVANU CANKARJU NA VRHNIKI. — GOLJUFIV ODPOSLANEC. — SMRTNA KOSA. — NESREČE. — DRUGE ZANIMIVOSTI IZ DOMOVINE. Cankarjeva proslava na Vrhniki. Vrhnika je postavila v nedeljo, dne 10. avgusta enemu svojih največjih sinov, trpinov slovenskega naroda, dostojen spomenik. Dolgo so trajale priprave in treba je bilo prebiti marsikatero ledeno steno srca, predno se je isto ogrelo in zažarelo ljubezni do moža, ki ga ne pozna samo domovina, ampak ga kot pisatelja slavijo tudi drugi narodi in nas skoro zanj zavidajo. Že na predvečer slovesnosti se je nabralo na Vrhniki o-gromno število ljudstva. Nedeljsko jutro, ki je bilo krasno, da si krasnejšega skoro ni mogoče misliti, je privabilo še večje množice, ki so od vseh strani vrele, da se udeleže slovesnosti. V cerkvi sv. Trojice je daroval brat pokojnega Ivana, monsignor Karlo Cankar sv. mašo. Ob streljanju topičev in igranju državne himne se je dvignil zastor spomenika in kip Ivana Cankarja, krasno delo, vredno moža, katerega predstavlja, se je pokazalo navdušeni množici. Po prečitanju brzojavk, je imel kraseh govor Rev. F. S. Finžgar, katerega je množica poslušala in ki ga ne bo pozabila. Tudi Vrhnika ne bo pozabila tega dne, kakor ga ne bo pozabil slovenski narod. cesarja Montezume pride v prihodnji številki! Vrlo napet in zanimiv roman! ČITAJTE GA! Slepar. Belgrad, 9. avg. — V Skop-lju je bil aretiran podnarednik Fran Masnav, doma iz Račin-cev, okraj Laško. Po okolici Skoplja se je predstavljal kot poslanec vojnega ministra, ki ima dolžnost in pravico opro-ščati mladeniče od vojaške službe, če plačajo 4000 Din in gotove takse. Imel je formalno pooblastilo od vojnega ministra, ki pa je bilo seveda ponarejeno. Še preden je pričel s tem svojim humanim delovanjem, so ga oblasti prijele in končale njegovo karijero. -o- Tele z dvema glavama. Nedavno je povrgla krava neke kmetice v Banjaluki tele z dvema zraščenima glavama. — Ker krava ne more hraniti tele z dvema glavama, ga kmetica hrani umetno. -o- Ptuj. Z jablane je padla na posestvu Ivana Bregarja v Gornjem Dupleku zaposlena 23-letna Amalija Vogrin. Stala je na precej visoki lestvi in nabirala jabolka. Pri tem je zgubila ravnotežje in padla na tla. Zlomila si je levo nogo v členku. Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je u-mrl Jernej Koprive iz Loke pri Šmarju, star 68 let. — V Mariboru je umrla Uršula Brau-nekar, zasebnica, stara 70 let. — V Št. Vidu nad Ljubljano je umrla Marija Strnad, roj. Klein, vdova po zdravniku. — V Mariboru je umrla Marija Metzer, stara 71 let. — Umrl je v Mariboru Tone Šramel, dijak 5. razreda na učiteljišču. — Umrl je Ivan Filipič, upokojeni nadzornik mariborskih ječ, star 72 let. -o- Nesreča s starim orožjem. V Podsmreki pri Litiji je 30-letni posestnik Martin Erjavec ogledoval staro puško, ki je že vsa zarjavela. Ni pa vedel, da je nabita. Ko je pogledal v cev, se je neznano kako puška sprožila in cel naboj šiber mu je zletel v glavo. Težko je poškodovan na očeh. Prepeljali so ga takoj v ljubljansko bolnico. --o- Nesreča. V ljubljansko bolnico-so prepeljali 31etnega posetnikovega sina Franca Rieglerja, doma iz Velikih Poljan pri Kočevju. Ko so doma mlatili z mlatilni-co na gepelj, je deček prišel pod gepelj, ki mu je zmečkal desno nogo. ,-o- Smrt v valovih Drave. Milan Trsten, 211etni delavec, je pri Osjeku skušal preplavati Dravo. Obleko si je navezal na hrbet in se tako podal v vodo. Sredi vode ga je pa najbrže popadel krč, krik-nil je glasno na pomoč in izginil v valovih. -o- Ljutomer. Toča je pri Bolfenku uničila skoro vse kulture. Padala je suha in večja ko golobja jajca. Temperatura, je zelo padla. Stari ljudje take toče ne pomnijo. --o- Nesreča s koso. Herman Povše iz Podbran-skega pri Št. Janžu je kosil na travniku pred hišo. Ko je obrisal koso, se je po neprevidnosti vrezal v roko. Po slabem nasvetu nekaterih, je navezal na roko konjskega gnoja, vsled katerega se mu je rana prisadila. Šel je k zdravniku, ki ga je s trudom rešil, da ni plačal svoje neprevidnosti z življenjem. --o- Duhovniška vest. Dosedanji kaplan v Konjicah g. Gregor Zafošnik je premeščen v Celje na službo prvega kaplana, katero mesto je skoraj dve desetletji imel g. Anton Lasbacher, ki je bil nedavno umeščen kot župnik v Vojniku. Kakor ob potresu. Nekateri pešci, ki so šli po Slovenski ulici v Mariboru, so se precej prestrašili, ko je sredi med nje z neke hiše zgrmel dimnik. Oddahnili so se, ko so videli, da ni nič hušega. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 30. avgusta 1930_ AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: Za celo leto _...................................$5-00 Za pol leta ---------------------------------- 2.50 Za četrt leta ...................................... i-50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ..................................$6-00 Za pol leta ...................................- 3.00 Za četrt leta ..................................... l-75 The First and the Oldest Slove-nian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111, Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ....................................$5 00 For half a year ....................—.........2.50 For three months ............................ 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00 For half a year ................................ 3.00 For three months ............................ I-?3 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.__ Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo števili«, v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. ________ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.__________ Labor day škodo Sovjetske Rusije, Italija pa se je vedno branila takšnih avantur. Zadnji konflikt med Ameriko in Sovjetsko Rusijo v pogledu pristajanja sovjetskih ladij v ameriških pristaniščih je zelo zanimiv. V tej borbi je Amerika očitno nastopila proti današnjemu trgovskemu in gospodarskemu sistemu v Rusiji. Med tem Italija noče delovati na takšen način, marveč izvaja miroljubno politiko in rajši sklepa specijalne pogodbe z Rusijo, ki predstavlja danes faktor, mimo katerega se ne sme in ne more. Vsi italijanski listi objavljajo izjavo Ljubimova, ki je med 'drugim dejal, da je sedaj odprta pot trgovskemu in sploh gospodarskemu sodelovanju med Italijo in Sovjetsko"Rusijo in da bo nova pogodba postala trden temelj za sklepanje nadalj-nih sporazumov. Ljubimov je dejal, da bo Rusija rabila odslej tudi mnogo več italijanskih ladij za: izvažanje svojega blaga. "Giornale d'ltalia" pozdravlja to izjavo sovjetskega zastopnika in naglasa potrebo, da si Italija pribori po tem uspehu tudi druga tržišča za svoje blag? in to predvsem v Mezopotamiji, Iraku, Siriji, Egiptu in na Balkanu. Na Italijo so po njegovem mnenju že itak vezani Egipt, Palestina, Turčija, Grčija in odslej bo morala Italija vse bolj računati na te države. Iz teh izjav italijanske'ga tiska je jasno, da Italija išče vseh mogočih zaveznikov po svetu. To je očivldna poteza proti Franciji. KAJ PIŠE FANT OD FARE? Chicago, 111. V vsaki državi Unije, kakor tudi v vsakem teritoriju (razen Filipin) se prvi pondeljek septembra proslavlja kot zakonit praznik, ki je znan pod imenom Labor Day. Industrija, trgovina in obrt ta dan počiva v čast delu. Proslavo tega delavskega praznika je provzročila prva izmed velikih delavskih organizacij v Ameriki, Knights of Labor. Ta organizacija je bila začetkoma tajno udruženje oblačilnih delavcev v Philadelphiji, ustanovljeno 1. 1869. Društvo je imelo svoje posebne ceremonije, nekako kot nekatera tajna društva, in v kratkem času se je organizacija razširila po vsej Pennsylvaniji, zlasti med rudarji. Leta 1885 jei imelo 500,000 članov. ** i' Leta 1881 so Knights of Labor prišli na dan s proglasom svojih načel. Izjavili so, da je njih svrha združiti vse delavce in pridobiti za nje "socijalno pravico". Na letni konvenciji te organizacije 1. 1887 je Samuel Gompers z drugimi odstopil m organiziral American Federation of Labor, osnovani na popolni neodvisnosti vsake obrti ali unije. Knights of Labor so v septembru 1. 1882 imeli parado v New Yorku ob priliki svoje konvencije. Člani newyoršlce zakonodaje so bili povabljeni, naj si ogledajo parado iz balkona na Union Square. Bila je to prva "Labor Day parada". Delavske organizacije so paradirale v New Yorku prihodnjega leta v prvem pondeljku septembra in 1. 1884 je bila sprejeta resolucija, da bodi ta dan zakonit praznik. Agitacija za "Labor Day" se je takoj začela in se razširila po vseh državah. Prva država, ki je ustanovila Labor Day kot zakonit praznik, je bila Oregon, 1. 1887 istega leta so države Colorado, New Jersey, New York in Massachusetts sprejele sličen zakon. Kasneje so sledile druge države. Dandanes se praznik proslavlja s paradami delavskih organizacij in shodi, kjer nastopajo odlični voditelji delavskih unij. -o- Fašizem koketira z Moskvo Italijanski tisk objavlja obširne komentarje o trgovinski pogodbi, ki sta jo pred nekaj dnevi sklenili sovjetska in italijanska vlada. V italijanskih listih se je pojavilo mnogo člankov o potrebi kolikor mogoče večjega sodelovanja med Sovjetsko Rusijo in Italijo. — Opaziti je, da je fašistovski tisk ustavil kampanjo proti sovjetski Rusiji in da nič več ne piše c postopanju sovjetske vlade in boljševiški agitaciji na Kitajskem. Ta sprememba zunanje-političnega kurza italijanskih listov je izzvala neprijeten clojem v Vatikanu in to tem bolj, ker se čutijo vatikanski krogi prizadeti radi usode mnbgih misijonarjev na Kitajskem. "Osservatore Romano" je te dni registriral vest o sklenitvi italijansko-sovjetske pogodbe in opozoril na možnost, da bi mogla ta pogodba koristiti tako Italiji kot Sovjetski Rusiji. "Popolo d'ltalia" pravi v svojem uvodnem članku, da Italija razvija realno gospodarsko politiko, katero morajo odobriti vsi dobro misleči Italijani. Napram Rusiji se je fašistov-ska vlada vedno obnašala povsem korektno in bila prva med prvimi, ki je priznala sovjetski režim v Rusiji tudi de jure. V poslednjem času so mnoge države uvedle carinske tarife na PRAZNOVANJE DESETLETNICE DRUŠTVA SV. IVANA KRSTITELA Chicago, 111. Ob enajstih dopoldne slovesna sveta maša v cerkvi sv. Štefana. Društva se udeleže kor-porativno s svojimi zastavami. Po cerkveni slovesnosti okrog pol ene popoldne slavnostni banket v cerkveni dvorani sv Štefana. Po banketu kratki nagovori, deklamacije, petje in kuplet. Nato veselica s plesom v zgornji in spodnji šolski dvorani. POPOLDANSKI PROGRAM 1. Govori Mr. Ignace Kra petz, predsednik dr. sv. Ivan; Krstitela št. 13 DSD. 2. "Ena ptička priletela", poje prekmurski pevski zbor "Jezero". 3. Govori Mr. Geo. Stonich, gl. predsednik DSD. 4. Glavnemu predsedniku in drugim gl. odbornikom DSD., deklamira Miss Hedv. Frank. 5. Govori g. Dr. G juro Ko-lombatovič, generalni konzul Jugoslavije. 5. Govori Mrs. Mary Kreme-sec, gl. podpredsednica DSD. in predsednica dr. sv. Terezije št. 16 DSD. 7. Govori Mr. Frank Wedic, gl. tajnik DSD. 8. Govori Mr. John Petrich, gl. blagajnik DSD. 9. Govori Rev. Joseph Škur, duhovni vodja DSD. 10. "V Korotan" ill "Pčelica letela", poje Adrija. 11. Govori Mr. Andrew Gla-vach, predsednik nadz. odbora DSD. in ustanovitelj društva sv. Ivana Krstitela št. 13 DSD. 12. Ustanoviteljem in članstvu društva sv. Ivana", deklamira Miss Mary Toplak. 13. Govori Rev. Anzelm Murn, župnik pri sv. Štefanu. 14. Govori Mrs. Mary Kle-pec, predsednica društva sv. Cecilije št. 12 DSD., Joliet, 111. 15. "Šel sem prek' po bukovju" in "Stoji tam hruškica" — poje Jezero. 16. Govori Miss Anna Halas, predsednica dr. sv. Ane št. 170 KSKJ. 17. Govori Mr. Math Haidi- njak, preds. dr. sv. Martina št 178 KSKJ. 18. Govori Mr. Steve Jakšič, predsednik samostojnega pod pornega dr. Sveti Križ. 19. "Dobro jutro" in "Žabja svatba", pojejo moški Adrije. 20. Govori Mr. John Žefran, predsednik dr. sv. Štefana št. 1 KSKJ. 21. Govori Mr. Joseph Kre-mesec, zapisnikar Dvora sv. Jurija, št. 960 Reda Katoliških Borštnarjev. 22. Govori Mr. Ludvik Koš-nik, pred. dr. Najsv. Imena pri fari sv. Štefana. 23. "Prešmentane orgeljice', poje Jezero. 24. Izvirni kuplot. Nastopita Mr. Steve Foys in Mr, Joe Fajfar. Stoloravnatelj: Rev. Aleks. Urankar, pomožni župnik pri fari sv. Štefana. Pevske točke vodi Mr. Ivan Račič. Vsi Slovenci in Slovenke iz Chicage in okolice se najpri-srčneje vabijo na»proslavo naše desetletnice. Pridite polno številno! Gledali bomo, da bomo vsem najboljše postregli Na svidenje v nedeljo! Steve Foys, tajnik dr. sv. Ivana Krst Ako ima priklenjen pes tudi odveč kosti, vendar jih drugemu ne pripusti. Blažena šolska doba se bliža. Blažena bolj za starše kot za šolarje. Zdaj končajo otroci počitnice, prično se počitnice za ušesa in oči očetov in mater. Šolo pričnemo 2. septembra. Ta dan naj bodo vsi naši gojenci v šoli zjutraj ob 8. uri. Vpisovanje za prvi razred je vsaki dan do pričetka šole pri čč. sestrah na domu. Opozarjamo starše še enkrat na dolžnost, ki jo ima vsak kristjan, da da svoji deci priliko katoliške vzgoje, zatorej vsak šentštef anski otrok v šentštefansko šolo. Več bo da la tvojemu otroku ta šola kot vsaka druga publična. Tekom 14 dni bo dodelana stavba za otroški vrtec. Že dolgo so si ga vsi želeli. Vstop v ta oddelek imajo vsi otroci od 4. do 6. leta. Vpisovanje se prične z današnjim dnem pri g. župniku v župnišču. Upamo, da se jih veliko priglasi. Z vso paro zidaj9 in grade pri nas. Povečini rojaki sami. Eni zidajo, drugi se čudijo in gledajo, kako vstaja iz tal nova hiša; eni tudi mrmrajo: češ, v takih časih zidajo. Vsi, ki mrmrajo, nimajo glave "na ta pravem konc'," ali vsaj ne znajo misliti. Šolski vrtec je pre-potreben. Naši otroci so drug za drugim smukali krog meto-distovske nedeljske šole čez cesto. To nam je po določilih Cerkve prepovedano. Zdaj nima noben več izgovora, da nimamo vrtca. Drugič: v teh težkih časih lahko ceneje zidaš kakor druge čase. Delavci nimajo dela, pa radi za polovične cene delajo in so veseli, da sploh kaj zaslužijo. Stavba bo stala polovico manj kot bi stala drugače. Tretjič: lepo je, da imajo Slovenci kaj lepega in se lahko postavljajo, da so napredni. Vrtec je bil potreben in bo koristen. To bo pokazala bodočnost. Sicer je pa kritika lepa čednost. Kjer ljudje malo pokritizrajo, je dobro; kjer so vedno tihi, je nekaj narobe; to namreč pokažejo s kritiziranjem, da se zanimajo za dobro stvar. Dobra kritika bistri glave. Mimogrede naj š5 povem: kritizira pa naj samo tisti, ki ima "lajsens" za to, mislim, kdor ima dobro ime v fari in za imenom tudi še kaj številk v farni knjigi, ta-le naj pobrca včasih, drugi pa naj drže jeziček za zobmi kakor drže mošnjiček za hlačnim kno-fom . . . Nadškof kardinal je zapove-dal vsem duhovnikom v fari, da sestavijo imenik vernikov. Kakor država, tako želi tudi Cerkev svoj cenzus. Zato bodo tudi naši duhovniki obiskali vsako družino v fari tekom treh mesecev. Nobene kolekte, opozorimo že vnaprej, samo prijateljski obisk. Namen tega obiska je, da napravimo tevno vez med nami še tesnejšo in še ŠE MALO 0 BARAGOVI SLAV NOSTI NA HOLY HILL, WIS. Zakaj pa ta slavnost ravno na tem mestu? Saj tam ni Slovencev. Res. da jih ni; je pa središče med Sheboyganom in Milwaukee. Toraj sigurno Ho-y Hill bo naša Meka na Labor Day. Kar se tiče programa, še nekaj v pojasnilo: 1. Slavnost se začne ob pol desetih s tiho sveto mašo, pri kateri poje sheboygans.ki cerkveni zbor. 2. Ob" desetih bo slovesna sveta maša z leviti; pri tej sv. maši poje milwauški cerkveni zbor. Med sv. mašo bota dve pridigi o Baragi v slovenskem in angleškem jeziku. 3. Po sveti maši bodo pete Litanije, pridiga o Materi božji in sveti blagoslov. Tu poje westalliski cerkveni zbor. 4. Prosta zabava z južno. Kdor ne prinese svoje južne, ta dobi tudi na mestu, seveda za odškodnino. Zato vsi Slovenci, bodite skupaj! 5. Kdor gre k spovedi v soboto ali v nedeljo v svoji župniji, pristopi lahko k sv. obhajilu tudi v pondeljek na Holy Hill. Rev. Luka Gladek. trdnejšo. Med duhovnikom in faranom mora biti lepa medse-bojnost, ta obisk naj utrdi dobre odnošaje med nami. Bolniki v fari: Mrs. Vese-lich, Mr. Lorber, Mr. Žigoj, Mrs. Bliš, Mr. Oprauš in Mildred Kozjek. Priporočamo jih v tih spomin. Fan* od fare. ' -o- SREBRNA POROKA NA WILLARDU Willard, Wis. Dne 17. avgusta sta praznovala Mr. in Mrs. Joseph Rako-vec v krogu svoje družine ter številnih prijateljev in znancev srebrni jubilej svoje poroke. Kako velik ugled uživata ta dva naša jubilanta v naši naselbini, se je pokazalo na večer istega dne, ko se je zbralo skupaj toliko ljudi, da častita jo jubilantom, da je izgledalo kakor kak farni piknik. Mr. in Mrs. Rakovec sta se ob tej priliki tudi pokazala svojim gostom. Kakor sta bila vedno na razpolago za dobre postrežbo pri raznih cerkvenih in društvenih veselicah, kjer sta vedno delovala, sta bila na ta svoj dan svojim gostom še veliko bolj mojstra v tem ozi-ru. Na z raznimi dobrotami obloženi mizi je bilo opaziti med drugim tudi krasni šopek cvetlic kot spomin društva Marije Pomagaj št. 174 KSKJ., katerega Mrs. Rakovec že več let prav uspešno vodi in zanj deluje kakor predsednica. Da Mr. in Mrs. Rakovec s ponosom zreta v preteklo četrt-stoletje njunega zakonskega \življenja, ker sta svoje otroke vzgojila v pravem, posnemanja vrednem katoliškem duhu, si uredila lep dom na obširni farmi, kjer bosta preživela bodoča leta s svojo'družino. Dne 23. avgusta sta se poročila v naši cerkvi sv. Družine Mr. Valentin Jeras ml. z Miss Mary Vershay. Ženin je sin tu-kajšne spoštovane družine Mr. in Mrs. Valentin Jeras. Nevesta je pa hči tukajšnjega slovenskega farmarja Mr. Vershay. Prihodnjo, nedeljo, dne 31. avgusta, se bosta poročila v naši cerkvi Mr. Leo Vinetzky iz Chicage z gdč. Margaret Bukovec, hčerko tukajšnje priljubljene družine Mr. Mrs, Bukovec. Vsem skupaj naše iskrene častitke in na mnoga leta. — Prihodnji P°n deljek, na Labor Day, bo P1"1' rejena za farane prosta zabava v društveni dvorani. Vsi dobrodošli. Poročevalec- KAKO JE BILO NA POTOVANJU Milwaukee, Dne 16. avgusta sva se P0' dala z mojim soprogom nek0' liko proti zapadu. Prva nasa postaja je bila v Mundelei* 111. Tukaj nama je posebno gaj al lepi vrt, ki je res prekrasen in ljubezniv, kakor J"8/' Zasajen je z lepim drevjem 1 prekrasnimi cvetlicami. Iz nl£l le votline kaj ljubko gleda proti nebu Lurdska Gospa. ^ Prav taka je, kakor bi bila z|' va, da bi jo človek kar gj — Od tu sva se podala PrQ_ Jolietu. Kako žalosten je l10^ gled na polje in travnike. Tra va je vsa suha. V Jolietu sv'a se ustavila pri družini Ž^j Prav prijazno so naju spreJ in naju pokrepčali ter na*^ dali'tudi' prenočišče^ Drugio® obiščemo še družino Ščetin11 Mrs. Josephine Arjavec. ^ g so v uradu SŽZ. Tudi one dv_ so naju prav lepo sprejele. lje sva se' podala v La Salle sva obiskala Starved R® Park. Tukaj se vidi prav v^ ka gora in taka skala, kak bi bila zložžena iz samih s*' li. Pod to goro je velika ki se imenuje Rock River. * čolni se vozijo po njej na sp \ hod. Ta gora je znamenita !\ di tega, ker so bili tukaj zaJ . Indijanci in jih pazniki J nikamor pustili. Ako so Pa ^ teli se spustiti po vrveh, si poiskali kaj živeža, so J pa stražniki porezali vrvi. .i so morali navsezadnje vsi 1 v V mreti. Ko sva prišla Achille Campanile: MOŽ S CIGANSKIM OBRAZOM Naletel sem nanj v krčmi velikega pristanišča. Prisedel je k meni, majhen, star, zagrenjen. Nagovoril me je in kmalu postal zaupen. "Da, gospod, priznam, da sem tat; toda kradel sem samo enkrat v svojem življenju in potem nikoli več. Toda tudi tedaj ukradeni denar ni niti za vinar pomnožil moje gotovine in tudi okradeni ni bil niti za vinar na škodi. Ali se vam zdi to mogoče ? "Hm, malo čudna rec . . ." "Da, pa vendar resnična. Čakajte, povem vam svojo zgodbo, ako obljubite, da me potem ne boste zaničevali. . ." "Bodite brez skrbi, ne bom." Mož je potegnil svoj stol či sto do mojega, ker ga drugače v bezniškem hrupu ne bi bil lahko razumel. Useknil se je v svoj modri robec, ga zopet zložil, vtaknil v žep in začel: "Do tistega dne še nisem bil nikoli kradel in tudi poslej ne več, kakor sem vam že rekel. Tisto prvo in edino tatvino sem izvršil na zanemarjeni mali železnici, ki vodi iz Smirne v Sciabin Kara Ilissar po divje razjedenem gorovju. Sedel sem v oddelku tretjega razreda. Poleg mene je bil v oddelku .samo še en potnik: raztr* gan capin, ki se je naslanjal na roko in spal in me navidezno še niti opazil ni. Toda komaj se je začel vlak pomikati, je dvignil glavo in se ozrl name. V rdečkastem svitu petrolejske svetilke sem razločil surove poteze sumljivega, brezizraznega, kakor stena bledega obraza, ki sta ga delala več dni stara rumena brada in se- stradani pogled še grozljivej-šega. Pozorno sem ga motril in opazil dolgo brazgotino, ki mu je kazila levo lice. Dlje ko sem ga gledal, odvratnejši se mi je zdel. * Rad bi se bil premestil v kak drug oddelek, toda na to pred prihodnjo postajo ni bilo misliti. To se pravi, da sem moral sedeti skupaj s tem skrajno sumljivim in neprijetnim človekom približno tri ure — časa dovolj za krvav zloičn in prilike tudi, saj smo se vo-.zili po divji gorski pokrajini, kjer bi mojega krika nihče ne slišal in bi mogel morilec truplo brez drugega vreči skozi okno v katero izmed globokih skalnih globeli, mimo katerih je tekla železnica. Vozili smo se navzgor, predor je sledil predoru, tema je požirala vsak pogled — z eno besedo, moj sopotnik bi me mogel brez lastne nevarnosti umoriti, če bi) le hotel. Sedel sem kakor pri-j bit na svojem mestu in čutil, kako narašča v meni groza od minute do minute. 0(1 sopotnika, ki se ni ganil, si nisem u-pal odvrniti pogleda; neprestano sem ga motril in po strani škilil na zasilno zavoro, vsak hip pripravljen, da skočim na noge in jo potegnem, kakor hitro bi opazil, da me hoče neznanec napasti. To je nedvomno nameraval, kar so pričali njegovi pogledi, s katerimi me je opazoval. Svoj potni kovčeg sem krčevito držal na kolenih, pokrit z volneno o-dejo. Tod in tam sem posegel v žep, kakor da bi se hotel prepričati, če je revolver na svojem mestu. V resnici pa nisem imel pri sebi ne revolverja ne drugega orožja, kar je bilo na taki progi neodpustna vnemar-nost. Tu je tujec nenadoma vstal in se zastrmel vame. Zakričal sem in skočil kvišku, da bi potegnil zasilno zavoro. Toda ne- znanec me je zadržal, me proseče pogledal in me Jiačel miriti, ko je opazil moj strah. "Dobri prijatelj," je rekel, "gotovo me imate za lopova. Toda bodite brez svrbi; čeprav me imajo psi za cigana, vendar to nisem." "Tako?" sem zakli-cal, vesel in olajšan po tej odkritosrčni izjavi, ki me je rešila težke more. "Nikarte, no! Vsaj jaz vas nikakor nimam za lopova. . ." In ob teh besedah sem se pomaknil dalje, da je sedel poleg mene. "Tudi nisem lopov," je ponavljal čudni neznanec, in dodal: "Ne, žal, da nisem." Začudil sem se. A neznanec je že nadaljeval: "Postati bi bil moral velik lopov in bi bil tudi iz srca rad postal. Zakaj bi tajil ? Moje bistvo, moja vzgoja, okolica, v kateri sem se rodil in zrasel, vse me je nagibalo, da bi postal to, kar je bil moj pravi, prirojeni poklic in moja strast: mojstrski tat! Toda ena stvar me je vedno ovirala, da se nisem mogel lotiti kraje, in me še vedno ovira." — "Morda ne znate krati?" sem vprašal. "Nič drugega ne znam, nego to," je odvrnil zagonetni potnik. "Ne, ovira ni v tem. marveč v tem, da ne morem krasti. "Govorite jasneje," sem dejal. — "Kaj me ovira?" Tu je moj sopotnik dvignil obraz proti luči. "Poglejte me," je dejal. "Kaj opazite nenavadnega na meni?" — Najraje bi bil govoril: Izrazit ciganski obraz, toda premagal sem se in lekel samo: "Ne vem, jaz ne opažam nič posebnega na vas." "Kaj?" s6 je zavzel, "ničesar ne vidite? Nu, potem vam sam povem." Zastrmel mi je v oči in dodal pridušeno: "Ciganski, lopovski obraz imam, dobri prijatelj." Bilo mi je, kakor bi me bil kdo s kolom po glavi. Ugovarjati mil ni bilo mogoče. "Kako naj' s takim obrazom kradem?" je dejal spet mrač- Salle, sva takoj zaslišala ,ie.c čudno petje po drevju, v pelo "biz, biz". Voziva se * kaj časa po mestu, Pa 0 ^ petje vedno slišiva. Usta1' ,e se pri družini Certalič, ki Je „ nekoliko ven iz mesta, | (Dalje -na 3 .str.) no in porogljivo. "Ce se P° sam v gnječo ali grem 111 ^ ljudi, tedaj vsak nehote po svoji listnici in žepni žici. Kakor hitro me opa ženske, skrbno pazijo na je vratne verižice in draS, ]je ne zaponke. Moji sopotnik1^, odmaknejo oči od svoje P1 ^ ge, orožniki me nezaupu0 ^ v tre, če me srečajo, in ce gnječi pripeti žepna ta*v?eg!> potem gotovo mene P1 primejo." .j jD Stari se je zopet useM1 potem nadaljeval: vgdj In sedaj pride mojajzP Med pripovedovanjem ga možaka mi je šinila v k i vražja misel. Kaj če bi j? lopovskim obrazom oki' ^ Tega cigana, ki ni mog«1 sti? Hudičeva misel, P^ feil zapeljiva. Z eno besedo .c,i sem dovolj spreten in in kmalu nato se je neznančeva dobro »a (Dalje na 3. str.) Sobota, 30. avgusta 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC " Stran 3 Slovenska Ženska Zveza. Ustanovljena 19. dec. 1926. Inkorporirana 14. dec. 1927. GLAVNI IZVRŠEVALNI ODBOR: Predsednica: Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wisconsin. Tajnica: Mrs. Julia Gottlieb, 1845 W. 22nd St., Chicago, 111. Blagajničarka: Mrs. Matilda Duller, 2241 So. Lincoln St., Chicago, 111. ' Slovenska Ženska Zveza je edina Slovenska ženska organizacija v Ameriki. Pod njeno okrilje bi morala spadati vsaka zavedna katoliška Slovenka v Ameriki. Članarina je samo 25c mesečno. Naselbine, ki še nimate podružnice Slovenske Ženske Zveze, ustanovite jo. Za pojasnila pišite glavni tajnici. Organizacija izdaja svoje lastno glasilo "ZARJA » 1 Je prvi in edini slovenski ženski list v Ameriki. Izhaja v obliki Ma-Sazina in prinaša le to, kar je v korist in izobrazbo žen in deklet. Na-rociiina za članice je že uračunjena pri članarini, za nečlanice pa stane i letno. Ako še nimate tega lista v Vaši hiši, pošljite naročnino še es »a naslov "ZARJA", 1845 W. 22nd Street, Cihcago, 111. NAZNANILO Ker sem bila na konvenciji , se je nekoliko zakasni-Melo v glavnem uradu SŽZ. rosim> da oprostite vse, kate-. se ni točno odgovorilo, redilo se bo to takoj, benem opozarjam vse naše ere> ki imajo šolskoobvez- anicam Ha ne otroke, da je njih dolžnost jih pošiljati v katoliško šolo, kjer je to mogoče. O tem boste čitali v Zarji poseben članek. Danes rečeni samo to-le: katoliško deco v katoliško šolo. Sosesterski pozdrav, Julia Gottlieb, gl. tajnica. S.Z.Z. PODR. 12 Milwaukee, Wis. Zlvam vse članice SŽZ. v l0 ^a«kee, Wis., da bi se ma-zanimale in prišle ter i^fežile zvezinih sej v več-i . stevilu. Ne vem, kaj je i Vn j scaf' začele tako opu" Sec Seie. Samo enkrat na me- . ' samo eno uro na mesec bi Vzpi Šu . le časa. Pridite v večjem bo 4U lla Prihodnjo sejo, ki na t • SePtembra, ker imamo ukr/ nekai posebnega za seje udeležite vse. Pridite na to seja. Ne povem vam sedaj, kaj bo posebnega, videle boste pa vse, kadar pridete na sejo in boste vse izvedele. Kako lepo bi bilo, ako bi vsaka članica pripeljala še po eno nov.o s seboj. Članice! Za drugi mesec združite se z nami, saj je samo ena sama ženska organizacija, zato je jako lepo, da smo združene. Prošene ste, da se te Mrs. M. Ritonia, tajnica. iz SLOVENSKIH NASELBIN "ZDRAVNIŠKA OSKRBA" ČEBEL AEROPLAN Z RADIO POSTAJO Čebelice tudi večkrat zfeole. Zlasti so podvržene želodčni bolezni. Da bi nje same preiskovali, kaj jim manjka, bi bilo težavno. Zato se veščaki poslužujejo drugega pota in preiskujejo njih med ter iz njega najdejp bolezen in za njo taato predpišejo primerna zdravila. Gornja slika nam kaže prizor iz poljedelskega departmenta v Washingtonu, kjer se bavijo s tem raziskovanjem. Letalo, ki ga vidimo zgoraj, je uporabljal kapitan Wm. S. Brock pri svojem poletu, ki ga je izvršil v juniju iz Floride v San Diego, Cal., in nazaj, in je za to pot porabil rekordno kratko defeo 32 ur. V letalo je bila pozneje instalirana radio oddajna postaja, ki je bila postavljena v obrat pri poletu iz Los Angeles v Chicago. (Nadaljevanje z 2. strani.) «3 ftoi 'oni je pa tudi tam čuje. čudni "biz". Mrs.. Črtanj . Prav prijazna ženska, ki '%Gl}° sP1'eJme in nama tudi ^..j)0streže z večerjo in preže St'em- Ko zjutraj vstanem, vDl.7slišim oni "biz, biz", pa Po.^atn črtalič, kaj tako Hi v/!0 mestu. Pa mi tudi ona jai , kaj povedati. Rekla So najbrže kobilice in ki ( p1;i žival sliši že kake dve N i\°daIa sva se z°Pet na~ k Sv' Crtalič se pa prav tio^.a ^hvaliva za gostoljubni ^ j0 Povabiva, da ji o pri-sVa povrneva dobroto. Ker ^ tam, obiščeva še družini^ ker Mrs. Recel je čla-W Tudi ona naju lepo .e' Jaz jo še vprašam, ^ kaj pri podružnici Hij Pa lni .ie rekla, da so se jtfij . 2°Pet precej po,živele, ^ajo novi odbor in jako marsikatera ne spoznala, ako bi ne bilo te organizacije SŽZ. Že zaradi tega smo dolžne spoštovati našo glavno predsednico, Mrs. Mary Prisland, ki nam je ustanovila tako lepo organizacijo. Ženske, okleni-mo se te organizacije in bodimo jej zveste in delajmo skupno, da dosežemo še večji uspeh. Pozdravljam vse članice SŽZ. po celi Ameriki. Katere sva pa obiskala, se pa vsem prav prisrčno zahvaliva za vse. George in Mary Ritonia. >u, \ pPredujejo. Ob tej prili-b ^ Priporočala vsem dra-lNe?tram sžz- da skupno % > delujejo za povzdigo Ni{jtn*ke organizacije v A-delujte, drage sosestre ,%u' v lepem miru naprej. ^ife, kako_____ % k, izmed nas kam potuje, > tlEi i IS! ali r je lepo, kadar as kam potuje, 'eče, se bom pri tej Jsestri malo pogovorih. .j^ših ženskih vpraša-HJ1* se lahko pri Na ta način se še ; ' »Pozna z ono ali dru- 8 ' To jo nekaj prav re , Ra, da so žene in ma- je potrebna naša tll'e t , tujj ;a^o le cjtž; -PO združene v tej Ameriki, kjer bi se S POTOVANJA PO BARAGOVI DEŽELI Dnevi najinega potovanja po krajih, katere je posvetil znoj našega misijonarja, služabnika božjega, škofa Friderika Baraga, se bližajo koncu. Precej težavna pot je bila, a olajšala nama jo je mnogo gostoljubnost in dobrosrčnost naših dobrih rojakov v Calu-metu. Vsi od prvega do zad < njega so se nama izkazali naklonjene. Povsod, kamor sva potrkali, sva. našli odprta slovenska srca in odprte roke. Tudi duše drugih narodnosti pre- veva nesebični Baragov duh; povsod sva dobrodošli. Bog vsem povrni tisočero! Me pa se bodemo skušale oddolžiti s hvaležnostjo in sv. molitvijo. Posebno hvalo pa sva dolžni družinam, ki so se še posebno potrudile in nam šle na roko: F. A. Sheringer, F. M. Gazvo-da, J. N. Gregorič, M. Hrib-ljan. Naj Bog razlije svoj sv. blagoslov nad te in vse calu-metske družine. Udeležili sva se tudi Baragove slavnosti v Marquette, Calumet in Eagle Harbor. Di-vili sva se toliko požrtvovalnosti in podjetnosti Slovencev, katerih složnost je pokazala tako izvanredne uspehe ob tej priliki. Ta slavnost je bila res nekaj izvanrednega — za nas Slovence častnega. Pot naju je tudi privedla do prijazne, hribovate naselbine v Ironwood, kjer uspešno deluje in vodi svoje ovčice k Bogu Rev. Sprajcar. Prečastitemu se tem potom iskreno zahvaljuj e-vi za njegovo dovoljenje, da sva smeli nekoliko olajšati žq-pe njegovim faranom. Tudi ti dobri ljudje so žrtvovali, kolikor so mogli v teh slabih razmerah. Bog, ki gleda na dobro srce in dobro voljo,, naj jim bo obilen plačnik! V Iron Mountain, v lepi ru-dokopni naselbini na wiscon-sinski meji, sva tudi obiskali tamkajšne rojake, ki so nama bili nad vse prijazni. Škoda, da jih ni večje število. Zahvaljujeva sem tem potom družini Smoliner, ki je skrbela za naju. Vsem iskren: Bog plačaj! Ker naju dolžnost- kliče v šolo med nedolžno mladino, ni več časa za nadaljna potovanja, zato vzameva s tem dopisom slovo od dragih michigan-skih rojakov z iskrenimi pozdravi vsem! Obenem se že sedaj pripo- ročave dragim rojakom po Minnesoti za prihodnje počitnice. Sestre sv. Frančiška iz Lemonta. TO IN_ONO SREBRO POD CESTO Pod glavno ulico mesteca Cobalta pri Ontariu v Kanadi so odkrili bogato ležišče srebrne rude. Občinski svet tega mesteca je že privolil, da sme neka družba eksploatirati ta gotovo edinstveni rudnik srebra na svetu. -o- SODOMO IN GOMORO SO NAŠLI Kakor poročajo laški listi, so našli učenjaki, ki vodijo v imenu bibličnega zavoda v Transjordaniji pri Tell-gassulu izkopavanja, približno 6 kilometrov daleč od severnega obrežja mrtvega morja ostanke bibličnih mest Sodome in Gomore. Odkrili so hiše, ostanke p^či, mline in ostanke trupel, potem pa veliko množino nožev, puščic, lončenih črepinj, ovratnic itd. Preiskali so že velik del o-zemlja in so ugotovili, da so razvaline stare nad 5000 let. svoji celici. Sodne oblasti he vedo, kam bi z njim. Za sodišče je nastal neugoden položaj, ker je bila smrtna kazen izvršena, toda Serge j je ostal živ. -o-- MEJE ŽIVALSKEGA ŽIVLJENJA Doslej je bilo splošno razširjeno mnenje, da doseže kit starost 500 let, v resnici pa komaj 40 let. Celo slon ne postane starejši kakor 70 let. Dejstvo, da te orjaške živali ne postanejo starejše kakor človek, je dokazal vseučiliški profesor Peacoock iz Dundee. Ta profesor trdi, da doseže le orjaška želva starost 150 let, enako starost krap, beloglavi jastreb 118, orel 104 leta. Sto-letniki med ptiči so še: papagaj, vrana, krokar in race v severnih krajih. Starost domačih živali je ta-le: pes 35 let, konj 40,. krava 25, mačka 40, gos 30, lev in tiger 25, morski pes 100, jegulje 60, krokodil 40 let. duhove, na pogrebe, ob rojstvih itd. Ponekod darujejo baje celo zopet človeške žrtve. "Pravda" piše, da bo vlada nastopila tudi proti šamaniz-mu in poučila ljudi, da so šamani sleparji. -o- USMRČEN PA VENDAR OSTAL ŽIV V Estonski še vedno obstoji smrtna kazen. Če je kdo obsojen na smrt, mu dajo na izbiro, ali hoče biti usmrčen na vislicah, ali pa če hoče izpiti kozarec strupa. Nedavno na smrt obsojeni zločinec si je izbral strup. y veselem razpoloženju je izpil'kozarec strupa. Toda Sergej Vasilenko je mlad in močan dečko in ni podlegel strupu. Seveda je trpel silne bolečine, toda čez nekaj dni je bil zopet zdrav. Sedaj leži v V SIBIRIJI SE OBNAVLJA POGANSTVO Moskovska "Pravda" poroča, da so se razna daljna plemena Severne Sibirije vrnila v poganstvo, odkar je sovjetska vlada pozapiia krščanske cerkve in izgnala duhovnike. Večina teh plemen je bila sprejela pravoslavje, a v novem nauku so bili le zelo površno poučeni, in ko so pravoslavni du-(hovniki odšli, so se takoj povrnili, v popfljn.0 poganstvo. Njihova vera se imenuje "šamani-zem" (šaman — poganski duhovnik) in obstoja iz samih ča-rovniških umetnij. Šamane kličejo k bolnikom, da zarote zle Slabi časi KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE A F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO. ILL. 1 slovenski pogrebni zavod v chicagi J. ZEFRAN W- 22nd St., Phone: 1941 ______ Chicago, 111. Roos-velt 3408 d razpolago noč in dan! Mrtvašna in Na^it°vanjaUt°'110biH za p0Rri=bc' krste br c*Pla CQQ. Ce kapela ne zmerne. se lahko pretrpijo, ako se ima hranilno vlogo v zanesljivi banki. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Ave., Chicago, 111. BRZA ZVEZA v EVROPO preko Hamburga na naših modernih parnikih HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN NEW yORK Redna tedenska odplutja. Zmerne cene. Direktna železniška zveza z Jugoslavijo. Redna odplutja tudi na našiii znanih kabirtfkih parnikih ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND 2a navodila vprašajte lokalnega agenta ali Hampurg.American Line 177 N. Michigan Avenue * * Chicago PODIVJANI BIKI Osemnajstletna vzgojiteljica Kar^lina Eyer z Dunaja, ki se je nahajala s svojo gospodo na počitnicah na Tirolskem, je šla z otroci na izlet na Hohe Zin-ken. Tu se je — najbrže zaradi njene svetle obleke — zakadil proti njej bik; na begu pred njim je dekle padlo čez 40 metrov visoko steno in se ubilo. Njeno truplo so prepeljali v Isehl. —■ Na solnograških planinah so našli na Hinterklem-mu poleg planinske koče mrtvo truplo 681etnega pastirja Johanna Hoecka. Poškodbe na vratu in glavi pričajp, da je postal žrtev podivjanega bika. Ako hočeš Veliko let šteti, moraš od mladega zmerno živeti. >:*]!in!iuiiiic2i!u!i!iii!iriiiiin!iiiiiniiiiii!iiiiir]imiiiini!:]iiii!iiiii!:>-| Rojakom se priporoča 1 I FRANK I 1 ERMENC I 5 = | Funeral Director and g Embalmer 1 EDINI SLOVENSKI 1 POGREBNI K 1 V MILWAUKEE, WIS. i = = s ~ □ 401 Grove Street. Phone Hanover 876 mož s ciganskim obrazom (Nadaljevanje z 2. str.) listnica v mojem desnem žepu. In ko se je vlak nato vstavil, mi niti ni bilo treba menjati oddelka, kajti oni je vstal in rekel: "To je moja postaja, dobri prijatelj. Srečno pot!" Nato je izstopil. Čakal sem, da je njegova postava izginila. Čakal, dokler se vlak ni začel pomikati dalje. Videl sem ga, kako je šel preko proge, s culo in palico v roki. Videl sem, kako so njegove upognjene rame izginile v polju in slednjič mi je popolnoma izginil izpred oči — ta ubogi, ponesrečeni mojstrski tat, ta klavrni slepar, ki sem ga jaz okradel. — Čim je vlak zopel drdral, sem izvlekel svoj plen, da bi si ga ogledal. .Bil sem grdo presenečen : V rokah sem imel svojo lastno listnico. Da! Med svojim pripovedovanjem me je bil lopov okradel. Moja sreča, da sem svoj denar pravočasno zopet izmaknil. To, ljubi gospod, je moja povest, kako sem ukradel svojo lastno listnico. Kakor vidite, vam preje nisem lagal." Komaj je stari končal svoje pripovedovanje, sem plačal, se poslovil od njega in hitro zapustil krčmo, ki je bila sedaj že skoraj prazna. Po pravici se mi je mudilo! Med starčevim pripovedovanjem sem mu bil namreč izmaknil listnico in sem sedaj hotel pogledati, kaj^ je v njej. Da bi bila listnica moja. se ni bilo bati, ker je sploh premogel nisem. Zavil sem okolu bližnjega vogala in stopil pod cestno svetilko. Ko sem pa segel v žep, je bil prazen! Plen se je kakor razblinil! Eh, da! Sedaj mi je bilo jasno, da je stari slepar zopet enkrat ukradel svojo lastno listnico. Kdo ve, kolikerič že? -o- PREMOG \Z zraka Predsednik društva za kemično industrijo v Londonu prof. dr. Herbert Levinstein je na glavni skupščini društva v Birminghamu predaval in rekel, da bomo kma'lu dobivali iz zraka, odkoder že dobivamo dušik, tudi gorljive tvarine, ki bodo premog popolnoma nado-mestovale. 3 ■ a fl i ¥ « nMi!iic]iiiiiiiiuHniniiiiiiHi[inimiiiiii[]iHiiiuimDiiiniiiiiiir4 POSTAyNE LISTINE za tu in stari kraj vam napravi Anton F. Kozleuchar « ( — JAVNI NOTAR — TISKARNA vstopnice, plakate, pravila, listine, pisemske papirje, kuverte in drugo, vam .najceneje napx-avi ANTON F. KOZLEUCHAR 4X9 — 51st Avenue, West Allis, Wis. . Aq FAMILYso znanstveno izdelane iz naj-% boljših in najčistejših zdravil, ^fl^fl^flfcflftJ^Mllife^i ki se morejo dobiti. F. F. F. Rubiseptine, izvrstna tekočina za izpiranje ust in za grgranje ................................................ 35c F. F. F. Grip-Acold-Capsiles, uničuje prehlad .......... 50c F. F. F. Corn Remedy, hitrji- odpomoč za kurja očeea 25c F. F. F. Prašek za glavobol, predene bolečine.......... 25c F. F. F- Balzam za pljuča za trdovraten kašelj...........35c F. F. F. Liniment ni mastno—učinkuje skozi kožo— hladilno •— da zdravo barvo............................35c F. F. F. Laxatea iz Čistih rastlin ................................ 25c _ .__'__ _ ;_ F. F. F. Laxatabs kot obkladek za jetra .................. 25c FINGL'S DRUG STORE --EDINI IZDELOVALCI— S. v. ogel 21. in Wood ceste, Chicago, Illinois. PEČ NA PRODAJ Najnovejši model, izgleda kakor nova. Odda se za nizko ceno radi selitve. Vprašajte pri Ivo Račič, 2228 So. Irving ave., Chicago. Tel. Canal 7033. (3239) V blag spomin , obletnice smrti mojega ljubega soproga, oziroma :očeta MIHAEL DEKLEVA, ki se je ponesrečil 22. avgusta 1929 v premogorovu v Hiawatha, Utah. Počivaj v miru in lahka naj ti bo ameriška gruda, dra^i in nepozabljeni soprog in oče. Žalujoča soproga z otroci: Mary Dekleva. pokličite nas, da vas založimo s premogom zdaj, dokler je po najnižjih cenah. -— Wm. Suk, prevaže-valec/1943 W. 22nd St., Chicago. Tel. Lawndale 9747. 10x(3233) lepa prilika Radi bolezni se proda lepa "korner" lota na Lawndale in 31 cesta, velikost 47x125, in zraven stoječa hiša s 6 sobami in prodajalno "Cigar Store & Candy". Proda se oboje skupaj ali pa posamezno. Dolga "mortgage" je samo $4.00t>, drugega nič. Vpraša se pri lastniku na 3111 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. (3234) r Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 30. avgusta 1930 Gospodin Franjo ROMAN. Bpisal Podlim barski. <| $ i i (Konec) t Ni bil baš izvežban v takšnih ponočnih sestankih ; njegov sestanek se mu je zdel tako pustolovski, da se ni smatral za verskega odpadnika, ko je namišljeni Turkinji, stopivši pred njo, po turški hohnjajoč, zašepetal: "Allahu ekber!" (Velik je Allah!) — pozdrav, ki se mu je zdej najprimernejši. "Večji nego Allah je naš pravoslavni Bog!" je kakor izpod škafa zadonelo iz širokega jašmaka in Vilar je ostolbenel, spozna vši Miloševičev glas. Toliko je bilo njegovo strmenje, da je preslišal besede: "Hajdi z menoj, gospodine Franjo!" Jovica ga je zagrabil za desnico, z drugo roko je odprl vratca v ograji. Vedel ga je na temno dvorišče napol razpadle hiše. Stopila sta pod cvetočo češpljo. Harambaša je vrgel s sebe žensko haljo; za njegovim pasom so tičali samopali in handžar. Tiho je govoril: "Evo, gospodine Franjo, v moji trdnjavi sva. Ne posrečilo bi se ti, zaslužiti lepe cekine, razpisane na mojo glavo. Milan in Vazko spita nedaleč od tod nemirno hajduško spanje. Po preteku ene ure, preden bi mogli navaliti orožniki, smo vsi trije že na gorah." Vilarja je zamrazilo od te družbe. Čutil je, kako močno drži Jovica njegovo mehko desnico v svoji koščeni. "Sam sem še jetnik in nimam vzroka, ovaditi te onim, ki mi delajo krivico," je rekel. "Toda odkrito ti povem: tvoj posel mi ne ugaja. Izpusti mojo roko! Žge jo kri, lepeča na tvoji." Jovica je izpustil Vilarjevo roko. Otožno je rekel: "2al, da je zastonj tekla kri v sveti osvobodilni vojski. Da ni proklete nesloge, bi se bili držali, dokler bi nam ne prišla zunanja pomoč. Kjer ni sloge, ni zmage." "Ali si bil v Hercegovini?" "Bil. Osvetila sva se z Vazkom Atifu Saraj-liji. Na Arslan-agičevem mostu blizu Trebi-nja ga je dohitela zla usoda. Ljudstvo sem rešil najničemnejšega psa. To si štejem v zaslugo." "Pogubil si ubogega Mušica," je očitajoče rekel inženir. "Žal mi je njegove nedolžne krvi. Z Vazkom in Nikoličem smo šli v hladni noči, izmučeni po dolgi poti, spat v han ob Oskovi. Vazko ni mogel odoleti želji, da bi še enkrat videl strica in mu povedal, kako je poginil Sarajlija. Šel je ponoči v Pilič k Peru in mu povedal o naši lakoti. Prinesel nam je hrane in za drugi večer nam je nastavil Mušič v ha-nu polno košaro suhega sadja, kruha in slanine. Zopet smo prišli počivat v njegov han. Dva sta spala, eden je stražil. In še tisto noč so nas napadli orožniki. Nekdo nas je ovadil. O nevera, da bi te ne bilo! Vsi trije smo ušli, Mušica pa so zvezali in odgnali v Tuzlo. Bodro je korakal na morišče. Gledali smo iz zakritja nanj, pa pomagati mu nismo mogli. Brez strahu je nastavil prsi gvinčenkam. Njegova kri me bo do konca dni palila na duši." Jovica je snel čepico in se pokrižal. "Zakaj si me zvabil sem?" "Hotel sem ti sporočiti pozdrav Bajičeve matere in Danice —" "Kdaj si govoril z njima?" "Tisti dan, ko sta se peljali k Savi. Na Ma-jevici-planini sem preoblečen za turško bulo sedel k njima na voz in ju spremil malone do Brčke. A pozdrave sem dobil včeraj. Ne čudi se temu! Kakor imate vi svojo pošto in brzo-jav, tako imamo mi svoje zanesljive zaupnike, po katerih gredo naša poročila, včasi tudi pismena, širom naših dežel. Bajičeva mati ti ni mogla pisati, ker je zvedela, da so te zaprli in bi ti ne izročili pisma. Po meni ti javlja, da je ne išči v Nišu, ker se nahaja v Bel-gradu, kamor je bil premeščen njen sin Živ-ko." Vilar se je zazrl v moško smeli Miloševičev obraz in se zahvalil. "Še to ti povem: obupal sem o bosenski svobodi; še preden odcvete to drevje, bom z Vazkom na svobodnih tleh." "Kar se tiče bosenske svobode—ona vzklije takšna, kakršne še ni bilo tukaj. Ob puškah in handžar jih še nikdar in nikjer ni bilo prostora za prosveto. Poleže se razburjenost v deželi, mir se povrne in po milejših zakonih se bo vladalo. Zakoni so podobni strunam : lahko se nategnejo, lahko se jim popusti ; kako se vrše, to je odvisno od razmer, ki so bile tu doslej res zamršene. Pride Čas, morda še le čez desetletja, ko se mogotci onkraj Save sami prepričajo, da treba to odločno in krepko ljudstvo, premagano z orožjem, še z ugodljivostjo v mnogih upravnih strokah in z ljubeznijo pritegniti k sebi, in ko se bodo moji soplemeniki na jugu zaupljivo ozirali na našo stran. Pozdravi mi onstran Drine Ba- ' TRI NOVE VICTOR PLOŠČE 23022—Na planincah solnce sije, Bleda luna, moški kvartet Jadran ............................75c (Dve priljubljeni narodni pesmi, katere vsakdo rad čuje, zlasti ako jih zapoje dober zbor, kakor je kvartet Jadran.) jičevo mater in Danico! Kakor hitro me izpuste iz te ječe, pridem za vami." Jovica mu je potresel desnico. "Brate, nevarna je zate moja družba, zato se morava ločiti. Da se živa in zdrava vidiva v svobodi! Beži!" Po teh besedah je stopil k razdrapani hiši in popraskal po vratih. Vilar je hitel domov .Skrivnostni sestanek ga je zelo razburil. Zadnjega aprila je dobil pismeno obvestilo, da je svoboden in mora v treh dneh zapustiti zasedene dežele. Posmejal se je izgonu. Navdalo ga je silno čuvstvo osvobojenja, neka dolgočasna teža mu je padla s prsi, kakor takrat, ko je v svojem srcu zatrl misel na Katico. Triumfiral je, da se mu je končalo bosensko življenje za vselej. In zakipela je v njem želja po novem mirnem delu. Njegova delavnost ne bo tako suha. ko bo Danica njegova žena. V vso osnovo njegovega življenja pronikne ona kakor voda v suho zemljo. Drugo jutro se je že peljal preko Majevi-ce-planine. Kako vzorno in idilno si je mislil urediti svoj delokrog, ko je lansko poletje hodil k drvarjem! Koliko neporabljene sile, nevkovane razpenjavosti kipi v njem in vse je hotel položiti na oltar bednih ljudi izmučene Bosne. Mučil se je kakor riba v plitvi vodi. Izgnali so ga, ker je nosil svoje srce odkrito na dlani in je zahteval pravico za hlapce in sužnike, bežati mora, ker je govoril resnico. Kakšno razočaranje je doživel! V temi mračnega dne je ležalo ravno Posprečje, je stala Konj-planina, ko se je z vrhov po-slednjikrat ozrl nazaj. S podjenim duhom, z velikim hrepenenjem in vdano ljubeznijo se je pripeljal v Belgrad. Tu je pri Bajičevih ostal do srede poletja. Sanje in resničnost, oboje se je spojilo Danici v mogočnem valu. Sreča ji je podala obe roki. Ni se mogla premagovat1 pred mladim, krasnim človekom. Mnogokrat so ji kipele solze ginjenosti, a njeno oko se je smejalo. Prve dni avgusta so pozvali Vilarja v Macedonijo k gradbi železnic. Drugo pomlad je prišel po Danico. In šla je za njim, kakor gre človek v temni noči za prižgano plamenico. Nekega toplega dopoldne sredi aprila sta kolovratili dve muslimanki po cesti iz Zvor-nika ob Drini. Počasno sta se vlekli, nizko sklonjenih glav, kakor bi se sramovali v >j<>-kov, ki so se vežbali na prostoru, ležečem ob reki. Prišedši na mesto, kjer je bila Drina na obeh straneh dostopna, sta vrgli s sebe žensko obleko in dva brhka Bošnjaka sta skočila v hladno vodo. Vojaki so ostremli; častnik je ukazal streljati s slepimi naboji, ker ostrih ni bilo pi;i rokah. Beguna sta srečno preplavala na oni breg. Bila sta Jovica in Vazko. Dospela sta še pred Vilarjem v srbsko prestolnico. Vazko se je šel učit čevljarstva, Jovica je sprejel učiteljsko službo. Dvajset let je učiteljeval v Srbiji. Ko se je v začetku našega stoletja uprla Macedonija turškemu gospostvu, se je tudi v njem prebudila stara vstaška kri. Gnalo ga je tja, kjer so podjarmljeni in ponižani ljuflje lomili verige in okove in se dvigali s prvobitno, nikdar prej zaslišano silo na zatiralce. "Plaziti se po Zemlji kakor senca, ki izgine, kadar se poljubi oblakom in solncu, takšnega življenja sem se naveličal," je pisal Vilarju, ki je bil takrat zaposlen pri gradbi švicarskih železnic. Šel je v kosovski vilajet, kjer je leto dni poučeval na srbski šoli. Potem je zamenil knjige in pero s handžarjem in puško ter stopil v srbski vstaški komite. Bil je že osivel mož, ko se je jeseni 1912. I. pridružil s svojo četo srbski vojski, prodirajoči na Kosovo. -o- STARORIMSKI VODNJAKI Nedavno so v Pompejih izkopali velik arteški vodnjak iz dobe, preden je Vesuv zasul to mesto s pepelom. Pri preiskovanju vodnjaka in vodovodnega načrta so našli obširno o-mrežje svinčenih cevi, po katerih se je mestu dovajala pitna voda. Vodo, ki še vedno teče po ceveh, so dali kemično preiskati in izkazalo se je, da je čista, dobra, pitna. Vodovod, ki je star preko 1800 let, bodo na nekaterih mestih popravili, nakar bo služil kot vodovod za izkopano mesto Pompeje. Mojstrovine rimskih vodnih gradbenikov ni mogel uničiti zob časa več ko 18. stoletij, kar je ' * • - - zgovorna priča za solidnost starorimskih instalaterjev. 75c 23023—Lepa Francka, polka, Oj dekle, kaj tajiš, valček, harmonika in banjo (Na tej plošči igrata Barbič in Miklavec prave slovenske melodije. Prepričajte se sami in naročite to ploščo.) 23024—Ljubezniv valček, Bela Ljubljana polka, harmonika in banjo ............75c (Harmonika in banjo postaja vedno bolj popularna godba, in tudi gori navedena plošča ugaja.) DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE. 78198—Sladke vijolice, valček — Poročna polka, orkester.........................- -75 79483—Nagajivka, mazurka — Coklarji, Šamarijanka, orkester................./o Vesela Gorenjka, polka, orkest--------------- .75 79484—Korajža velja, polka moški kvartet.................75 80183—O j, ta zakonski stan — Nova stara pesem, . 80184—Radi kotla v keho—Raubar na gauge, moški kvartet --- --..........- 8033L—Zgubljena pesem, polka - Jolietska Slovenka polka, Dajcman...../5 80332—Amerikanec na obisku — Amerikanec se poslavlja, Adnja............./a 80334—France, polka — Gozdni zvok, trumplan, Dajcman godba.............../s Dolg, dolg fant, polka — Seničica, polka, orkester----------------------- .73 Nocoj je luštna noč — Njega ni, petje z orkestrom....................... .75 Ribniška — NaS maček, petje z orkestrom..............--■——-.....----- Na Dolenjskem — Kadar so godci dobre volje, valček, orkester.. Mlatiči — £>e ena, poje kvartet Adrije ..................... ...........------ Študentovska, prizor v krčmi—Zeleni Jurij, pn. s petjem Adrije Katarina Kostič v — Prosveti. 80481 80482 80526 80527 81250 81413 81414 81454 81455 81204 81519 81520 81713 Domače veselje, veseli prizor s pet—Vesela polka, har. in kitare Ob trgatvi, 1. in 2. del. Prizor s pet. in godbo..........—-............— Holzhacker koračnica, — Kranjska koračnica, trio, citre........... Carlotta, šotiš — Na bregu, valček, kvintet s harmoniko----------- Kranjski spomini, lendler, — Emilka, polka ..........................-........ Na pustni, torek. Vojaški nabor, vesela slika s^ harmoniko-... .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 ...7 5 c ,..75c .75 1.25 Milto moja, valček ITipVs^ polka! harmonika, Hoyer trio... 68923—Ženitovanje, 1. in 2. del, petje Adrije................................................. V-l—Resnično petje kanarčka, Godba, spremljana s petjem slavčkov in kanarčkov ............................./a V-3—La Paloma — O sole mio, vijolina z orkest. in žvižganje................. .75 V-6—Neapolitanske noči — Ljubimski valček, veneski orkester.....................75 V-15—Gozdni koncert, 1. in 2. del, petje slavčkov...................V"-".:; „ V-23000—Hruškovo drevo, štajeriš, — Stari pečlar, valček, harm., Ahacic.....75 V-23001—Ljubljanski valček, — Poskočna polka, igra Hoyer trio..----- V-23002—Terezinka, pevski zbor — Lepa Jožefa, valček, Hoyer trio—.... V-23004—Jolietske deklice, polka, — Lovec, mazurka, Dajcman-Perush.. V-23003—Društvo Kastrola, 1. iti 2. del, petje Adrije....-............................- .75 V-23005—Za velikonočno nedeljo, 1. in 2. del, oetje Adrije............................./a 23006—Kmet in purgar — O polnoči na sred vasi, Adria.in Dajcman brata .75 23007—Empajris — Samo da bo likof, Hojer trio in zbor.................................75 23008—Pod dvojnim orlom — Dunaj ostane Dunaj, citre trio.........................75 23009—Tone s hriba Trumplan — Koroška koračnica, Dajcman brata.........75 23010—Dva gorenjska slavčka — Spomin na Bled, ženski dues s sprem......75 23011—Pozdrav od doma — Zbirka valčkov, slovenski orkester.....................75 23012—To je nemogoče, dvokoračen ples — Tajna ljubezen, valček, ork. .75 23013—Kar imam, to ti dam, polka — Vesela dekleta, valček, Hoyer trio .75 23014—Po gorah je ivje—Megla v Jezeru, moški kvartet Jadran..................- * 23015—Flahauer Štajeriš — Prav vesela, pol, Olbrfgov trio na citre.............75 23016—Ob zimskih večerih, 1. in 2. del, Adrija in Hojer..............................- -75 23017—Po valovih, valček — Ne pozabi me, polka, Hojer trio.......................75 23018—Krasna Marička, šotis — V divni dolini, landler, orkester.................75 beni orkester ....................................................................................................'5 23019—Škrjanček, valček — Korajžni fantje, polka, Dajcman.........................75 Peruš -.................................................................................................................li 23020—Ples v skednju, I. in II. del, Adrija in Hojer trio.............................- -75 23021—Novomeški purgarji, korač. — Trboveljska polka, igra Hojer trio 59086—Na sveto noč, 1. in 2. del -.......................................................................... 73000_Vandrovec, smešni prizor s harmoniko in kitaro, Cigani, mešani zbor, petje. Adrija---------------------------------------------------- 73001—Zlat« poroka, 1. in 2. del, Adrija, Hojer.................................. .............. 73002—Botrinja—Kadar imajo vsi Jožefi god, Adrija m Hoyer trio............ NABOŽNE PLOŠČE. 5275—Vstajenje, Velika noč, pevski zbor Adrija ----------------------------------------------------- 1,25 5276_Slovesne litanije Matere božje. šmarnice, pevski zbor Adrija ---------------------------------------------- 5277—Nova maša, Poroka v cerkvi, pevski zbor Adrija---------------------- 5319—Našim najdražjim, Momento, mori, petje Adrija ------------------------------------------- 1>25 5320—Slov. polnočnica. 1. in 2. del, Adrija----------------------------1.25 5321—Pri božičnem drevescu. Šopek božičnih pesmi, petje Adrija -------------------------------------------- 1.25 68924_Romanje k Materji božji, 1. in 2. del, petje Adrija-------------------------- 1-25 59086—Na sveto noč, 1. m 2. del petje Adrija-----------------------------1-25 SLOVENSKE PIANO R0LE .75 1.25 1.25 1.25 1.25 1.25 1.25 WF 7780—Hej Slovani .........................................—-.......$100 WF 6725—Kaj ne bila bi vesela......................1.00 WF 8994—Moj očka so mi rekli------------ -----,...„..,.--------- 1.00 WF 9214—Kje je moja ljubica, valček......—____________________1.00 WF 9282—Ljubeči spev ......—---------------------------1.00 WF 9386—Mati zakliče _______________________1.00 F 7239—Miramare ............................j._________________....—.75 WF 6716—Mladi vojaki ................................................... 1.00 F 7238—Na jadranski obali ...............................................75 F 7232—Ohajska krasotica ................................,...,...,...,..» .75 F 6730—Oj Hrvati, oj junaci ...............................„........75 WF 9374—Pojmo na štajersko ..........................,,.......1.00 WF 9283—Pomlad .......................................................... 1.00 WF 7781—Pomladni dihi ................................................. 1.00 WF 7233—Pozdrav ................... ................................... 1.00 WF 9330—Rože je na vrtu plela ------------------------------------ 1.00 WF 9389—O j sijaj sijaj solnce........................................ 1.00 F 8728—Sladke vijolice ,valček ,___________________________......_____, .75 F 9213—Slovenski poročni ples ..........................................75 WF 8143—Spavaj, spavaj Milka moja .....______________________ 1.00 WF 9272—V davnih starih časih ...................................... 1.00 F 6729—Vzemi me seboj ...................................................75 WF 6727—Bleski valovčki ................................................ 1.00 WF 7895—Kje so moje rožice? ....................................... 1.00 WF 7690—U boj ............................................................... 1.00 F 8749—Za jedan časak ....................................................75 Pri naročilih za manj kakor 5 plošč ali rol, je poslati za vsako ploščo ali rolo 5c več za poštnino. Za poštno povzetje (C. O. D.) računamo za stroške 20c. Blagovolite torej poslati denar naprej, da si prihranite te stroške. Knjigarna Amerikanski Slovenec Katarina Kostič je bila rodom Črnogorka, rojena 1. 1493 v vasi Releza. Sprva je bila pa-stirica. Leta 1507 je prišla kot služkinja v mesto Kotor in pozneje stopila v samostan, kjer je živela kot Ozana. Papež jo je letos proglasil za blaženo., in v Kotoru so se nji na čast vršile od 27. rožnika do 6. mal. srpana velike slavnosti, katerih se je udeležil tudi nuncij v Belgradu. Menda to ne bo kak — lari-fari. Pouzel sem pa to iz Pro-svete, ki se bavi z Ozano v dolgem dopisu poročevalskega biroa. Prosveta in — blažena Ozana! Saj niste na glavo padli, da bi ne vedeli, kako gre to skupaj. Prosveti in dopisniku gre za — larifari, ne pa za kako Ozano, niti ne morda za vsaj zgodovinsko Katarino Kostič. V zboru svetnikov smo Slovani slabo zastopani. Ciril in Metod po rodu nista bila Slo-, vana. Sv. Jeronim pravi sicer: 'Parce mihi, Domine, quia Dal-mata sum," je bil toraj iz Dalmacije, .ampak ne vem, če je dokazano, da je bil slovanskega pokolenja, in kak fašist bi ti utegnil v lase skočiti, ako bi dandanes kdo izrekel tako mnenje. Katarina Kostič je bila Črnogorka, toraj ne bo dvoma, da bi ne bila Slovanka. Malo nas to le tudi podviza, ampak ni glavno; gre bolj za — Ozano, in katoličan-Slovan se bo veselil Ozane, svobodo-mislec-Slovan pa se močno zaganja v njo, in piše o njej, ker hoče čitateljem vsiliti svoj — larifari. Da je Katarina Kostič živela, tega ne zanika, a vse okoli Ozane mu je goli — larifari. In zato piše Prosveta o — blaženi Ozani. Bodimo na jasnem. Govorimo o tvarjajoči domišljiji. Brez te bi bilo naše življenje suho, kakor so kot treska suhi vsi skeptiki. Domišljija, fantazija ustvarja o-kraske, kakor okrasimo stene stanovanja s slikami in soha-mi. Tvorbe razuma so lahko veličastne, a tudi fantazija ima važno vlogo v drugače suhoparnem življenju. Že Ovid je zadel, ko je rekel : "Farna crescit. eundo — glas gre od ust do ust in narašča." Tako se tvori poezija, in na ta način so nastale pri svetnikih razne pripovedke, imenovane legende. Strogo se mora, kjer je to bistveno, ločiti zgodovina od legende. Kanonizacija kakega Father Thurston's- attack«! the Trinity or any other r vealed truth. His methods ar quite different from the r» tionalists. There is real scb» larship, not more iconocla?Cl in his work." Kdor hoče videti, lahko vi* Povrnimo se k Ozani in P10 sveti. Dopisnik pravi, da "Je °eI kev izdala ob tej priliki F glas na narod." Ne m«1?® kontrolirati, ampak uveDj sem, da je ločen strogo dovinski življenjepis od de, ako je. res cerkev tak proglas. Cerkev ne bo šala, če je proglas oficl.e ., pač pa hudo meša dop11 ker on je hotel udariti Ka ^ no Kostič, ki naj bi bila T bolna, toraj nekako nora> lje cerkev, ki bi naraV^ in"' švindlala z- legendami, rod okoli Kotora, ki je zabit. Tako le se ši^ da i{ grozno kousti: "Kaj je na vsem? Glavno dejstvo je, tamošnji kraj svoj veren in da je tako precej te nerazsodne vei^ ki sprejema vse, kar se -.T- /r1#' čas še d' d» iz __ cerkvenih ust. Ni ^ ali je bila svetnica, glaVT1" da nekateri verjame.!0 . Zakaj, kako je s takimi^ cami, asketičnimi Ijudmv^ zdavnaj znanost dog88 pokazala, da so take bolne. Čudeži in vse to )e fari. Zdaj dokazovati io vati čudeže človeka, ki > vel pred stoletji, je nestf in tolče človeka po glaV^ verjame, kdor hoče. možgani ne. Upajo pa gotovo tu^ ^ bo tujski promet v Kot"1' nil. To pa je pri vsem kaj realnega. Neverjetno pa je, kak0^ danes lahko ljudi pita s mi storijami." Možgani, možgani • ' he . . ., tudi skisani so možgani, ampak PaC ni. Materialist, ki pozn*^ panje in papanje, ne ^ meti, da bi kdo strem" i ill kakem višjem cil.iu, in tei« 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO. ILL svetnika ali svetnice, kakor se tehnično to imenuje, mora sloneti na najstrožje dognanih zgodovinskih, resničnih dogod-Ijajih, dejstvih. Tu je vsaka pobožna legenda izključena. Kdor hoče pisati zgodovino, mora legendo izključiti, ali jo strogo označiti kot legendo, pripovest ljudske fantazije. V današnjih kritičnih in vrlo zlobnih časih je treba velike previdnosti. Prav od merodaj-ne stvari se to vrši. V dokaz naj služi sledeče: "Father Herbert Thurston, S. J., has earned the gratitude of the Catholic world by his unceasing warfare on pious frauds in the shape of legends from the lives of the saints that cannot stand scientific historic investigation. His revision of Father Alban Butler's Lives of the Saints is astonishing scholars with the authorities he quotes. The Jesuits tell a good story on him. One of their old fathers was dying. He sent for Father Thurston and skid he would like to give him a last piece of advice. "Please save the Trinity," he pleaded. But there is, no danger of A smeši in zabavlja bolezni, norosti. Ce^'j svetost kolje oči, kakorJf ca. Zato se je tako V°J dopisnik v Prosveti, t temnil svetlo zvezdo ■ vanskem svetniškem ne . tarino Kostič, blaženo % k" ■ Res je neverjetno, c (»> tu v Ameriki ljudi pi^.^i1' mi duševnimi plehai'tf ? dopisnika poročevals" i"oa v Prosveti. Ako ni'lepo, saj tudi i J £0. Ako niso prida p'3'1 ne doline. * Ako pridem, pride^ ^ pa ne pridem več, r^ mar. There are three trying P1 woman's life: when tn^- j tures to womanhood, * {jfSt man gives birth to her when a woman reaches ^yj At these times Lydia Vegetable Compound » ^ store normal health an" > LYDIA E. PINK.HA/ VEGETABLE COM^ p Lydia E. Pinkham ^e Lynn, Mass, j "If yon will fill i" the. t,aiJ' V mail to the Lydia J cine Co., they will be h you a conv of Lydia 0f d Private Text Bonk, f<"cC / ................ Name.,............................./ J Street.............................***""