169. Stroifh.
I Ljitilliil. f poiriBlIik 21. Jollja Uli
.11. leto.
IsHaJa va*k daa rr.ćmr, HtsmUI n.d.l|a la aramalka.
srati s Prostor 1 m/m X 54 m/m za navadne In male oglase 40 vin., za u/a dne razglase 60 vin., za poslano In reklame 1 K. — Pri narodlu
nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Upr   niitvo „SIov. Naroda11 la ,,Narodna Tiskarna1' ulica št 5, pritlično. — Tel a! on at. 90.
Knatlova
„Sic venski Narod v JngotlaTlll:
celoletno naprej plačan    .  K 84*—
polletno 42 —
3 mesečno ..»•..„ 2r—
1 ........ 7--
la po pofttti
V lBOMmstVO i
celoletno
polletno . 3 mesečno
K 95-— h 50— m 26— - 9—
Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnino  vredno QV po nakaznid. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati.
Uradnistro „S1ot Dopisa sprti«
Jlarsda1« EnaJlora ulica it 9, L nadstropje. Tsltfoa itsv. 94.
U podpisana la zadostno frinkovan«. Rokopisov no vrača« "tfjfl
Posamezna Številka velja 40 vinarjev.
Zagovor in obramba bivšega maršala Boroevića.
Slučajno smo dobili v roke akt, ki vsebuje zagovor in obrambo bivšega maršala Svetozara Boroevića.
Ker zastopamo načelo, da se nikomur ne sme kratiti pravica, da se zagovarja in brani, ako se mu zdi, da se mu dela krivica, zato priobčujemo v celoti dotični dokument, za sedaj brez vsakega komentarja. Glasi se tako-le:
»Z p i s n i k-,
spisan 14. aprila, podpisan 16. aprila 1919.
Dne 14. aprila 1919. se je zglasil maršal Svetozar Boroević de Bojna pri komandu kraljestva SHS in je prosil, da se sprejme na zapisnik:
Meseca novembra 1918. sem prijavil, kakor je bilo zaukazano, pri likvidu-jočem ministrstvu bivše avstro-ogrske monarhije in pri »Odsijeku za narodnu obranu« v Zagrebu svojo pripadnost k Jugoslovanom. Od tega časa so ostali vsi moji poskusi, da bi navezal stike s svojo domovino, brezuspešni, ker niso nobena pisma, ki sem jih odposlal ali k{ so bila naslovljena na-me, došla na svoj cilj.
Sedaj sem slučajno izvedel, da ima vsak državljan kraljestva SHS dolžnost položiti prisego vernosti in zvestobe za to državo, zato pošiljam to prisego.
Vporabljam to priliko, da napravim enkrat za vselej konec vsem pravljicam o mojem zadržanju napram na novo ustanovljeni državi s tem, da po resnici in pravici naslikam in očrtam dogodke, ki so doigrali od začetka novembra.
Navajam to-le:
1. Dne 30. oktobra 1918. ie vrhovno armadno poveljstvo odredilo, da se je pokoriti samo njegovim ukazom, ne pa naredbam »Narodnih svetov«, češ da se nahajajo delegatie »Narodnih svetove pri vrhovnem armadnem povelj-ništvu, ki tvorijo zvezo med njim in »Narodnimi sveti.c
2. Dne 1. novembra 1918. sem sprejel od dr. Drinkoviča podpisano brzojavko, v kateri sem bil pozvan, naj zaviram prodiranje italijanske armade in dirigiram jugoslovanske čete v njihovo domovino. Ta brzojavka je bila v popolnem nasprotju z ukazi vrhovnega armadnega poveljništva, ki je zaukazalo izpraznenje Benečije, takisto tudi v nasprotju s poveljem pod točko 1. Med vojno sem bil opetovano primoran, odkloniti prošnje in odredbe, ki niso prihajale od vrhovnega armadnega povelj-ništva (ministrski predsednik Tisza, honvedski minister, avstrijski poslanci itd.), in odpošiljatelje napotiti na armadno poveljništvo. Tudi tu sem storil isto ter brzojavil v Zagreb, da te želje nc morem izpolniti, ker sem še podrejen vrhovnemu armadnemu poveljni-štvu. Vrhu tega me je 1. novembra še vezala prisega, ki bi jo moral prelomiti ako bi se hotel pokoriti tudi sicer docela neizvedljivim odredbam o situaciji docela nepoučenega dr. Drinkovjča-Jugoslovanske čete pa so itak že bile na potu v svojo domovino.
3. Dne 1. novembra sem izvedel, da je bil zatvorjen ves brzojavni promet preko Kranjske in da so na ukaz iz Ljubljane zaplenili vso mojo in mojega štaba službeno in pravatno prtljago.
4. Dne 3. novembra me je poklical poveljnik soške armade iz Ljubljane k telefonu. Javil mi je nekaj, česar nisem razumel. Dal sem mu telefonsko to-le zapoved: »Glavna stvar je, da dobivajo vse preko Kranjske se pomikajoče čete urejeno prehrano, ker bi sicer plenile in pustošile pokrajino. Zato je treba pravočasno oblastem naznaniti kraj, čas in količino prehrane, za katero morajo skrbeti in *° izsiliti, ako ne preostaja nič drugega, s silo orožja.c Pri besedi »s sik) orožja« je bila zveza prekinjena.
5. Dne 3. nov. je odpotoval v avtomobili v Ljubljano major Cvitkovič mojega štaba in mi je ob svojem povratku javil, da vlada v ljubljanskih vladnih krogih in pri prebivalstvu proti meni naperjeno nerazpoloženje, češ da nameravam glasom govoric nastopiti proti Jugoslovanom. Te govorice so bile izmišljene.
6. Dne 7. novembra sem poslal majorja Cvitko\ jea v Zagreb, da bi pojasnil in razložil vsa očividna nesporazum-Ijenja. Vrnil se je dne 11. novembra ter mi je javil, da so mu v Zagrebu rekli, da dela samo Ljubljana zapreko proti moji povrnitvi na Hrvatsko.
7. Dne 11. zvečer sta odpotovala nadintedant Begič in major Cvitkovič v Luibljano z mojim pismenim pojasnilom.
8. Dne 13. novembra sta se vrnila in javila, da se moje pojasnilo ne smatra za zadostno in mi predložila načrt izjave, ki jo je sestavil predsednik Narodne vlade v Ljubljani. Iz te izjave sem prvič izvedel, da obstoji taka vlada. Doslej sem vedel samo za Narodne svete. PodnTsal sem to mi predloženo izjavo v nadi. da je s tem končana ta afera. Govorica, da sem imel namen nastdfciti proti Narodni vladi v Ljubljani s^si!o orožja, je ovržena sama na sebi s tem. ker je nemogoče, da bi nameraval 3. novembra nastopiti proti vladi, o kateri eksistenci sem izvedel še le 13. novembra.
9. Dne 15. novembra sem dobil iz Ljubljane brzojavko, ki sta jo podpisala nadintendant Besne in maior Cvitkovič. Vsebina te brzojavke je bila, da mi hrvatska vlada ne dovoljuje bivanja v Zagrebu. S tem je prestala vsaka možnost direktne zveze z domovino. Bil sem izgnan.
Razen tega, kar sem navedel, se ni dojgralo med mano in vladami SHS ničesar drugega.
Tem kronologičnemu orisu dogodkov moram še dodati, da sem bil izpostavljen na-:absurdnejšim čaro^jsrpm napadom iz Jugoslavije in inozemstva, dasi so se preje očrtani dogodki doigrali samo med mano in uradi, torej ne med privatnimi osebami. Govorice so me obdolževale, da sem izrabljal čete iz Hrvatske, dasi se 13. kor ni med vso vojno nahajal pod mojo komando. In takšnih nezmiselnih govoric je bilo več. Doslej sem se izogibal nastopiti proti tem govoricam, dasi bi bilo zame zelo vabljivo opozoriti na to, da je nekako čudno, da se obrekuje in kaznuje prav tisteea moža. kateremu se imata Kranjska in zapadna Hrvatska zahvaljevati, da jih ni že takoj začetkoma italijanske vojne preplavil sovražnik. Ne da bi se hotel hvaliti, lahko smem že danes z dobro vestjo, še preden je objavljen zgodovinski oris teh dogodkov, reči, da je bilo zgolj od mene odvisno, da smo spre-reli borbo na S°či in ne na Savi.
V tem slučaju bi se Ljubljana danes nahajala v istem stanju, kakor Gorica, Kranjska bi ne imela svoje Narodne vlade, marveč italijanski guver-nement in bi bila puščava. Naredba Narodne vlade v Ljubljani, da se moja in mojega štaba prtljaga zapleni, se nahaja, v kolikor se tiče privatne lastnine v polnem nasprotju z odredbami Narodne vlade v Zagrebu, ki je izrecno zaukazala, da se ne sme zapleniti privatne lastnine. To nasilstvo se je izvršilo dne 31. oktobra torej v času, ko ni moglo biti niti navidezne upravičenosti k taki odredbi, ker sem še le 1. novembra sprejet dr. Drinkovićevo brzojavko in ker sem se še le 3. novembra telefonično razgovarjal s podmar-šalom baronom Wurmom. Meni pro-vz ročen a nadomestljiva škoda presega daleko moje letne dohodke in se mi do danes ni poravnala, dasi ie znana in dasi ni bfla provzročena vsled višje sile (for-ce majeure), marveč samo vsled odredbe neke oblasti (Ta trditev ni utemeljena. Dne 31. oktobra še ni balo narodne vlade v Ljubljani, torej tudi ni mogla dati nobenega ukaza radi konfiskacije. Opomba uredništva).
Sem pravoslavne vere in sem trpel pod tem vso svojo službeno dobo.
Kot poveljnika hrvatsko-slovenskega domobranstva v Zagrebu me je pet let neprestano osurnljala irankova stranka, ki je agitirala prot? meni na Dunaju in v Hrvatski. £e poleti 1. 1918 so me v hrvatskem Saboru javno napadli kot srbskega agitatorja. Tembolj čudno se mi zdi, da se me sedaj označuje kot sovražnika države SHS ko mora vsako dete v tej državi vedeti, da sem bil vse I svoje življenje vojak in samo vojak in da sem se kot tak izogibal vsakega političnega delovanja.
V zavesti meni provzročene krivice, v zavesti da sem med vojno delal samo čast Jugoslovanom, katerih zvest sin cem bjl vsiVdar in bom ostal vedno, apeliram na čustvo pravičnosti vseh merodajnih činite! :ev v kraljestvu SHS, da mi dado javno}in tudi prebivalstvu um'"ivo zadoščenje, da se s tem izpod-bijejo tla s to afero zvezanemu, mnogo razši 'enemu ^^ričaniu. da smo Jugoslovani nehvaležen narod.
Boroević s. r.«
Prosvetna politika.
(Poročilo poslanca dr. Pestotnika na zboru zaupnikov JDS.)
Izvor in gonilna sila vsemu napredku v državi je rrosvctljenost med ljudstvom. S prosvetljenostjo stoji v najožji zvezi vztoj? naroda za moralno, socijalno in demokratično naziranje. To naz-ranje mora priti potom zakonodajnega zbora v državne zakone in na vse upravne organe.
V prosveti je ključ za napredek in jamstvo, da se bodo vsi javni posli v državi opravi fali po načelih demokratiz-ma in zdrave moralnosti.
Iz teh razlogov ie prosveta važno javno vnrašanje in se mora ž njim pečati vsaka resna politična stranka.
Izpremembe na polju našega slovenskega šolstva po preobratu poznate iz časopisja in strokovnih šolskih listov. O tem vam nočem govoriti in se omejujem samo na ugotovitev, da so naši šolski krogi, pa tudi izvenšolski — pokazali po preobratu osvobojenega duha in plodno misel, polno inicijative in ustvarjajoče sile. Vsi novi načrti izhajajo iz stališča nove orientiranosti v nacionalni državi in iz novih vidikov našega narodno - gospodarskega položaja. Od tod načrti in predlogi za snovanje novih mcsčnnskih in trgovskih šol, univerze itd. Načrti in teoretske razprave dobivajo jasno lice in so tik pred uresničitvijo.
Tudi naša stranka ima lep prosvetni program. Njeni pristaši, stranka kot taka in njeni poslanci so porabili vsako priliko, da povzdignejo našo prosvet-Ijenost.
Vsled raznolikosti v posameznih pokrajinah naše mlade kraljevine je ostalo šolstvo decentralizirano in pokrajinska poverjeništva za prosveto so se prve mesece pečala pretežno z najbolj perečimi pcrzonalnimi vprašanji in so skušala popraviti krivice, ki jih je prinesla šolskemu stanu vojna in prejšnji avstrijski režim.
Iz splošnih državnih vidikov pa mora gledati na prosvetna vprašanja ministrstvo za prosveto. To mora imeti jasen načrt za državno prosvetno p o 1 i ti k o. O tej mi dovolite, cenjeni zaupniki nekaj informativnih besedi.
Minister za prosveto je sklical sredi februarja enketo, sestavljeno iz strokovnih zastopnikov iz stare Srbije in iz vseh novih pokrajin, ki je bila na dera do danes. Namen enkete je bil, da prouči stanje ljudskega, srednjega šofstva in strokovnih šol Šolske zakone, stanje izobrazbe, plače, najti skupna načela glede obveznosti Šolskega pouka, zjed-načenje zakonov, izobrazbe učiteljev, določitev šolskih tipov, ki najbolje odgovarjajo modernim prosvetnim potrebam in splošnim ekonomskim interesom v naši bodočnosti. K tej enketi bodo imele priliko povedati svoje mnenje pokrajin-
ske šolske oblasti in posamezniki, pred-no se iz vsega tega izcimi zakonski predlog za državno predstavništvo.
Velike so prosvetne razlike v posameznih pokrajinah. V Srbiji je bila štiriletna šolska obveznost, v Hrvatski petletna, v Bosni 41etna, v Dalmaciji in Vojvodini Dietna, V mnogo pokrajinah ^nloh ne moremo govoriti o ljudskih Šolah, n. pr. Orna gora, Macedonija, v Bosni med mohamedanci, kjer je vera največja ovira za šolsko naobrazbo. Muslimani imajo svoje »mektebi« za deco do deset let. Tu se učijo na pamet edino svoje sveto pismo Koran. Druga stopnja so tkzv. »medrese«. To so osnovne Šole za mladino od 10. do 14. let. V Carigradu imajo tudi »dadijo«, t. j. gimnazija, in univerzo.
Deklica se mora po verskih predpisih z 12. letom zakriti in izostane iz šole. Zato ie naravno, da je bilo v Bosni 94% moških in 98% ženskih nepismenih.
Enketa stoji na stališču 8Ietne ljud-skošolske obveznosti. Olajšave so dovoljene samo tam, kjer so za to dejanski razlogi, n. pr. pomanjkanje učiteljev, šol itd.
Ljudske šole so različne po svojem ustroju, ker so bile ponekod občinske, drugod deželne, državne, konfe-sijonalne z različnimi učnimi načrti. V Vojvodini so bile madjarske državne, srbske so bile ali občinske ali pa kon-fesjjonalne. Na ljudskih šolah v Srbiji sme poučevati verouk edino učitelj, ne svečenik. Enaka ali Še večja nejednakost je na učiteljskih pripravnicah: na teh so pri nas poučevali srednješolski učitelji in učiteljstvo z izpiti za meščanske šole. Na Hrvatskem so bile pripravnice skoro isto kot spodnje gimnazije z enakimi učnimi knjigami in brez metodične in pedagoške specijalizacije. V Srbiji niso poznali zakonite učne snovj za učiteljišča, ampak jo je poljubno določal učiteljski zbor.
Mnenje enkete je, da je treba vse šolstvo podržaviti in dvigniti ter zjed-načiti izobrazbo ljudskoŠolskega učitelj-stva in zbližati učne načrte, zakone in razmerje napram šolskim oblastem. Za to učiteljstvo zahteva poleg strokovnega znanja pedagoško naobrazbo, zato zahteva enketa za učiteljišča izobrazbo srednješolskega učitelja, oziroma za dopolnitev učiteljstvo z izpiti za meščanske šole, spopolnjeno z dveletnimi visokošolskimi pedagoškimi tečaji.
Strokovnega šolstva (tr-govskjh. obrtnih, industrijskih in meščanskih) je v novi državi prav malo. Gospodarske potrebe do sedaj pri naših poljedelskih razmerah ni bilo, ki bi nas bila silila k snovanju strokovnih šol, ki bi odgovarjale posebnim gospodarskim potrebam dotične okolice. Praktični živ-Ijenski potreb? naj bi služile meščanske šole. obenem pa bi omogočale vstop v višje srednješolske razrede. Usposobljenost za te šole dobi lfndsko-Šolski učitelj po dokončanju posebnih strokovnih dveletnih tečajih. Autodi-daktstvo se odpravi.
Regulacijo učiteljskih plač se smatra za najvažnejši predpogoj, če hoče država, da se zmožne osebe posvete učiteljskemu stanu. To je doseženo z novim ljudskošolskim zakonom.
Prof. —moBb:
Ruski boljševizem.
VL
Produkcija, konsumelja in razdeljevanje je v državi boljševikov pod strogo kontrolo. Nadzorstvo imajo centralne oblasti in lokalni sovjeti. Pri tem se vede centralni sovjet tako, kot bi bri on gospodar v deželi, lokalne oblasti pa so vseskozi m skoro vedno drugačnega naztranja. Nameščenci centralnih oblasti nosijo ob paradnih in drugačnih demonstracijah velikanske zastave z geslom: »Vsa oblast centralnemu sovjetu« (Vsa viašč centralnomu sovjetu), mnogoštevilne zastave lokalnih sovjetov v istem sprevodu pa imajo nasprotno gesloj. »Vsa oblast krajevnim uradom« (Vsa vlašč na mjestah). Centralna vlada določa
najvišje cene za nakup in prodajo vsega normiranega blaga. Nihče pa ne more dobiti za določene cene česa drugega, kakor kvečjemu nezadostno odmerjeno količino kruha, pa tudi tega še dolgo ne, kadar bi se hotelo. Tudi država ne. Uradna maksimalna cena za pšenično moko je bila poleti 1918 5 rubljev (= 12 kron) za pud (= 16*38 kilog.); producenti pa so zahtevali najmanj desetkrat toliko. Država je vsled tega organizirala male čete gardistov, ki so imele nalog, odvzeti neposlušnim kmetom pšenico s silo m br^zpjačno, bogate kmete kaznovati, nekatere po-streliti, del vplenjenega žfta prepustiti po znižanih cenah ali pa brezplačno občinskim revežem (derevenskaja bjednota), ki so naznanjali žitna skrivališča, ostanek pa dirigirati v boijSe-viška žitna skladišča. Te roparske čete in kazenske ekspedicije pa nikakor niso mogle znižati žitnih cen, le država' je imela priliko, zaposlovati svojo rdečo armado in jo »poceni« vzdrževati. Tudi drugače se centralni vladi ni posrečilo, priskrbeti prebivalstvu živil, ki je vsled tega bilo prisiljeno, pomagati si samo, to je, začeti na lastno nevarnost trgovino z nahrbtniki (mlešo čin-čestvo) in vreči se na organizirano ve-rižništvo no poklicu, aH pa ustanoviti nakupovalne zadruge. Trgovanje z nahrbtniki in'veriženie se vrši večinoma brez denarja. Kmet, ki svoiesra papirnatega denarja ne more več šteti In ki določa njegovo količino le po teži (toliko funtov petrubeljskih in toliko funtov desetrtibellskih not Itd.V oddaja svoje produkte samo za polnovredne fabrikate, za Špirituoze aH tobak. Tako si dobavlja kmet v mestu za zelo drag denar oblačila, obuvalo, kose, žicanje, cigarete, meščan pa pobere svoje zadnje premoženje, gre na deželo in si tam poišče nekoliko moke, mesa aH masla. __
Ako računamo k produkcflsaj ceni potrebne stroške fn napitnine. Je stal leta 1918. pud žfta, pridobljen na rak načfn nič manj nego 100 rabljev (to Je 16*4 k* 240 kron V.
Z verižen] em se peča največ rdeča garda, za časa dopustov tvorniški delavci in brezposelni. Kako dobro te veriženje organizirano, se izpozna ž« po tem, da veljajo pri vseh veaižrdkih sočasno enake cene, seveda zelo visoke. Tako je stal meseca oktobra 1918 v Petrogradu v verižni trgovini pud moke 560 rubljev; danes so narasle cene še za enkrat toliko. Največji ve-rižniki so nameščenci korrusarijatov samih. Ako na pr. v prosti trgovini sladkorja sploh ni dobiti, se dobi pri gotovih komisarjih na cele vagone. Gospodje dajo razumeti, da ie treba predložiti samo izkaze, da se rabi sladkor, riž, sibirsko maslo itd. za katerokoli večjo boijševiško delavsko organizacijo, pa se dobi toliko in toliko vagonov dotičnega blaga po fiksni ceni, sladkor na pr. po 56 rubljev pud. Komisar zahteva »samo« honorar za dober svet v znesku 200 rubljev ah več za vsak pud. Le redkokdaj se potem zgodi, da se prodano blago konfiscira in kupec ustreH — pač radi tega, ker bi sicer nihče več ne kupoval sladkorja in plačeval honorarja.
S padcem carizma so padle tudi omejujoče določbe o ustanavljanju zadrug. Danes se komaj dobi oseba v Rusiji, ki bi ne imela vsaj svojega konsumrtega društva. Promet velikih zadružnih zvez je znašal leta 1918. več kot eno milijarda Te velike zadružne organizacije so po političnem prepričanju svojih voditeljev konstttncijo-nalno - demokratske (»kadetske«), po večhfđ svojih Članov pa soci j a hi or evolucij oltarne, to le, izrazite nasprotnice boljševikov. Razumljivo je torej, da bjpijševiki vse store, da bi dobffi vodstvo teh zadružnih tvorb v svoje roke: dosedaj pa se jim to rr! posrečilo; vsled tega se poskuša te organizacije proti-bofjševlško mislečih skupfn Izpodbijati z navidezno zadružnimi sredstvi: vsak nameščenec, vsak delavec ki je direktno aH indirektno v služb! kakega podjetja, stoječega pod boJjševišklm nadzorstvom tvornice, zavoda itd., mora biti brezpogojno član gospodarsko organizirane strokovne zveze (pro-fesstonaTnfJ sohizf. ki fe nekaka stjo-Utev delavskega m konsumnejra društva. Zveza potem edina Dosreduje, da1 je sploh mogoče doseči kako name-ščenje v boljševičkih zavod*, institucijah itd. Te delavske zadruge uitarjo
posebne podpore in prednosti pri vladi: edino one dobijo v prvi vrsti živila, oblačila, zaplenjeni luksus za cene, ki so zelo nizko nastavljene in do katerih sovjeti sami blago dobijo. Te delavske zadruge morajo ^a imeli v svojih pravilih določilo, da je pripadnikom prostih poklicev članstvo zabranjeno in da bo zadruga kot celota jn vsak posamezen član posebej podpirala programi, taktiko, delovanje in politiko boliš/vi-kov z besedo in dejanjem.
Proste zadruge, v Rusiji znane pod navadnim imenom »kooperacija« brez vsakega drugega dostavka. so torej navezane same na sebe. Znale pa so dosedaj z veliko energijo in zvijačo izdatno pomagati svojim članom. Sicer pa je vsak meščan Član vsaj pol tucata nakupovalnih zadrug, ki imajo vse sem in tje kaj na prodaj po do-sežnih cenah. Sicer pa postane človek v sili iznadjljiv. Ker odpravlja pošta pošiljke do 16 kg ((40 funtov) po nizki enotni ceni, so si ljudje kmalu domislili in pričeli naročati iz Sibirije in celo iz Amerike in Japonske rž, moko, kavo, obuvalo, sladkor in druge take dobre stvari v malih toda številnih poštnih zavojih. Dokler je pošta, sploh funkcij oni rala, dospevali sp dnevno celi vlaki zavojev, ki so se več ali manj pravilno dostavljali adresatom. Seveda je bilo treba zagotoviti si naklonjenost poštnih uradnikov od predstojnika pa olol do pismonoše — in kjer ima vsakdo svoje posebne »dohodke« (»imjejet dohod«), boljševiški poštni uradnik ne bo vendar ostal praznih rok, v tako protislovje pravi boljševik ne zabrede. Boljševizem se pa izkazuje kot teror, ljudstvu tuje manjšine, ublažen z vslužnostio.
Življenske potrebščine se pa ne dražajo samo vsled načina njihove nabave, Nezaslišno visoke cene povzročajo rudi produkcijski stroški in skromna produkcija. Kmetu m* na tem. da bi več posejal ali nridelal kot to. kar sam konsumira; kajti stalne cene in kazenske ekspedicije niso po njegovi misli. Veleposestva so parcelirana in poljedelski stroji porušeni. Vaški revež ne mara obdelovati odkazane-ga mu zemljišča: veliko raje je član vaškega sovjeta in zaplenjuje žito svojega bogatejšega soseda. Enako žalostno je z industrijo. Visoke dnine, ki znašajo dnevno najmanj po 15 rub-ljev za mlade, neizvežbane delavce in pet- do šestkrat toliko za jzučenejra, dolge počitnice — vsak delavec mora dobiti na leto štiri do šest tednov počitka s polno plačo, počitnice pa se vedno še podaljšajo — kratek 5 do 8 urni delavnik, tekom katerega se pogosteje »delovne ure zbirajo« kot pa v resnici dela, dragi produkcijski, obratni in prodajni komisarji — vse to skupaj tvori zelo malo verjetnosti, da bi se mogla industrija, ki je sedaj popolnoma obnemogla, uspešno razviti. To, kar trg še nudi, mogoče si je nabaviti samo za neverjetne cene. Tovarne so po velikem delu morale ustaviti svoje obrate, Industrijski delavci pa. ki so se jim plačevale nerazTlerno visoke in gospodarsko nikalcor ne fundirane mezde, so bili kaj kmalu brez posla in postavil eni pred izbiro, ali nai živijo od uradne podpore za brezposelne, naj se posvetijo verižništvu ali pa naj vstopijo v rdečo armado. Le neradi volijo zadnjo možnost. To pa je v zvezi z bistvom rdeče armade, o kateri bom poročal v prihodnjem odstavku.
o
03
Popis bede in pomanjkanja na Ogrskem, posebno pa v Budimpešti, doni kakor obupen klic na pomoč tisočero nedolžnih v nesrečo in obup pahnjenih ljudi.
Prešla dva meseca boljševizma na Madžarskem spremenila sta to prei tako lepo in cvetočo deželo v peklo, pomanjkanja in siromaštva, zakaj popolnoma je oropana in opustošena.
Zakaj se ne napravi konec nasilnemu delovanju komunistov?
Dne 21. marca je grof Karoly odložil vlado, nakar se je začelo za ljudstvo strogo nadzorovanje in kontroliranje. Ker je manjkalo redne vojske, moglo je par tisočev boliševiško mislečih ljudi, ki so se množili z razbojniki, osvobojenimi iz ječ, ojačiti svojo moč. polastiti se oblasti, organizirati strahovlado, ki se ni bala nikogar in se obdržala, okrepila in razširila.
Tudi Zid Bela Kun je bil v prvi boljševiški noči oproščen iz ječe in brž ko mogoče je sestavil povsem židovsko sovjetsko vlado, ki je znala jako dobro odstraniti vsakogar, ki bi mogel postati nevaren. /
Večina politikov, državnikov, višjih uradnikov prejšnje vlade, pisateljev, višjih duhovnikov, znarn^njtih zdravnikov itd. je bilo aretiranih — ker niso bili komunističnih nazorov — mnogi so bili kar na kratko umorjeni, mnogi pa so poginili v zaporih in ječah.
Sovjetska vlada se je posluževala kot eksekurivnega organa teroristične garde, ki se le sestavila pod osebnim poveljstvom Tibora Samuelva, krvoločnega in grozovitega Zida Iz propa-lic in osvobojenih jetnikov. Nadalie se je vlada posluževala brezvestnih !n lakomnih špiionov, na katerih denuncijacije so gardne patrulie vozile ponoči svoje žrtve z avtomobili v ječe in na morišča. Podivjani gardisti mučili so na različne načine svoje žrtve: zavezali so jim oči in tik preko clav teh nesrečnežev tako dolgo   streljal!, do-
ktec niso. ti sami pc* biazpi ftrpsili. da
! se napravi konec njih trpljenju. Resnica je tudi, da so na smrt obsojenim pred usmrtitvijo odrezali ušesa in iz-tikali oči; tudi so na obsojence več dni zaporedoma streljali s praznimi patronami in jih šele čez 3—4 dni za-i res postrelilL
Da imenujem eno ime, bodi popi-I san sledeči slučaj: V noči 22. aprila je aretirala teroristična garda bivšega državnega tajnika v trg. ministrstvu Aleksandra pl. Hollana, splošno priljubljenega, spoštovanega moža, ki se je izogibal vsakega političnega delovanja, niti ni imel najmanjšega ereha ! na svoji vesti, in njegovega očeta 761etnega Aleksandra pl. Hollana, ter jih odpeljala, ne da bi Uma pustila posloviti se od žene in otrok. Dospevši na verižni most, so oba gospoda sjekli, nakar je bil mlajši gospod HoUan s kolom pobit in nato starejši vkljub temu, da je prosil na kolenih, naj ga nikar ne umore tako živalsko. Oba mrliča so nato skupaj zvezali in vrgli v Donavo. Rodbine imenovanih so ostale več tednov brez poročil o svojih dragih, pa tudi trupel jim niso izročili, ko jih je voda naplavila pri Csepelu, ampak so jih tam enostavno zagre.bli.
Na podoben barbarski način sta bila umorjena tudi bivša drž. poslanca Ludvig Navay in njegov oče — In mnoge druge ugledne posebnosti — zakaj enake grozovitosti so tam žali-bog na dnevnem redu.
Umevno je, da si ljudstvo tu pa tam poskuša pomagati. Veliko skrb polagajo komunisti na to. da ljudje nimajo orožja in dobro plačujejo svoje Špijone, ki v zvezi s Samuelvjevo gardo dobro skrbe, da ne pride do večjih nemirov in da se s kroglo in vešali krvavo zatre že vsak najmanjši poskus v prvih začetkih.
Kljub temu, da se dela velika agitacija z besedo, tiskom in velikimi svo-tami, je vrlo majhno procentno Število prebivalca s srcem pri komunistih. Meščanstvo in ženstvo je sploh proti njemu in tudi proletarijat je oo večini protiven. Celo v rdeči gardi je vec protivnikov kakor pripadnikov, a terorizem je tako velik, organizacija nadzorovanja in poizvedovanja tako spretna, da se   ne more nikdo ganiti.
Za pridobitev sredstev, da se omogoči dragocena agitacija v tu- in inozemstvu, da obogate poveljniki in vodje, katerih vsak ima danes svoje milijone že na varnem, in da zamore visoko poplačati svoje zveste, se vlada sovjeta ne plaši pred nikakimi sredstvi.
Banke so prazne. Imetja bank bodisi zlato, srebro ali papir, so konfiscirana. Safes sj> bile otvorjene, njih vsebina oropana. Vrednostni papirji avstro - ogrske banke so na Ogrskem sedaj že skoro popolnoma izginili lahko se misli, kje se nahajajo), namesto njih pa izdaja vlada sovjeta svoj lastni papir — beli denar — ki nima nikake-ga kritja in je faktično brez veljave. Trgovine so prazne. Ce se pa zgodi, da je kaka reč naprodaj, plane yse ljudstvo nanjo in io olačuje po neverjetnih cenah, da bi se iznebilo — belega denarja.
Tudi privatniki so morali, ko se jim je žugalo s smrtno kaznijo oddati danes to, jutri ono in tako polniti nikdar sita grla vlade sovjeta. Kovinasti novec okras, obleka, perilo, različne razkošne reči, zbirke mark itd. so bile ljudem na ta način šiloma odvzete. To se je godilo seveda vse po zakoniti poti, a koliko so takozvane patrulje teroristične garde šiloma pobrale oziroma pokradle, to je drugo vprašanje.
Budimpešta, a tudi druga ogrska mesta trpe danes lakoto v pravem pomenu besede. Stvari, ako se dobe. so nepoplačljiva, tako na or. se plačuje 1 kg mesa s 150 do 200 K, eno jajce z 8 do 10 K.
Vlada sovjeta je ljudstvu v svojih objavah, agitacijskih razglasih zelo veliko obljubila, prerokovala vse lepo in dobro, ali dala mu je manj kakor nič, kajti deželo je spravila popolnoma ob vse, ljudstvo na pahnila v bedo in silo, v smrt in žalost.
Stotisoči v obupu pričakujejo pomoči! Pomoč pa je možna samo od zunaj, od znotraj ne more priti.
Hov. aDitnrtienrom-f ehDlkom f
Praga, češka tehnika, 16./6. 19.
Za abituriente je najvažnejše vprašanje odločitev bodočega poklica. Klub jugoslovanskih tehnikov v Pragi in jugoslovansko montan. društvo »Sloga« v Pribramu se smatrata dolžna podati našim abiturijentom kratek vpogled v življenje visokošolca - tehnika.
Češka, praška tehnika ima sledeče oddelke: stavbeni (10 semestrov), arhitekturni (10 semestrov), strojni (8 semestrov), elektrostrojni (8 semestrov), kemični (8 semestrov) in agrokemični (8 semestrov).
Poleg tega opozarjamo naše abitu-rijente na visoko mont šolo v Pribramu (10 semestrov). Naša država, bogata na rudah bo rabila gotovo mnogo domačih rudarskih inžinirjev, ki bodo imeli lepo bodočnost. Zatoraj priporočamo našemu dijaštvu najtoplejše češko mont. visoko šolo v Pfibramn, ki Je v praktičnem, kakor tudi teoretičnem po-
Igledu res vzorna. Nepremožne dijake navadno straši i draginja v velikem mestu. V svrho glav-! nih informacij navajamo: dijaška soba ; stane 80 do 100 kron mesečno, mesečna i hrana v jugoslovanski menzi (obed in
datM za šolske potrebščine, šolnina 50 kron semestralno, katero pač mora vsak tujec plačati. Posamezne šolske takse so razven kemijskega oddelka (100 K na leto) neznatne. Upanje Je, da se materi-jelne razmere v kratkem izboljšajo. Natančnejše podatke dajejo: Klub jugoslovanskih tehnikov v Pragi IL, Češka tehnika, Karlov trg.
Jugoslovansko    montan. društvo »Sloga« v Pfibramu.
Grebeni** m. p.,
tajnik jugoslov. mont. društva »Sloga«,
Slavlk m. p.,
tajnik kluba jugoslov. tehnikov.
Politične vesti.
Zbor zaupnikov JDS v Celju. Da
se zopet poglobijo stiki med pristaši Jugoslovanske demokratske stranke v celjskemu okrožju ter da se po temeljitem medsebojnem dogovoru doseže poglobitev in smotrenost našega dela, sklicujemo na nedeljo 27- julija t- 1- ob pol 9- uw dopoldne v veliko dvorano Narodnega doma v Celju zbor zaupnikov "Jugoslovanske demokratske stranke celjskega okrožja s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o političnem položaju (poslanec dr- Vekoslav Kuko-vec); 2- naše naloge na polju izpopolnitve strankine organizacije v celjskem okrožju (urednik V. Spindler); S. organizacija kmetijstva v okviru stranke JDS (poroča, dr- E- Kalan); 4- naše naloge na narodnogospodarskem polju, nujnost intenzivne soudeležbe pri delu v kmetijskih organizacijah (podružnicah itd-); boj za agrarno reformo itd. (poroča kmet* nadzornik Fr- Goričan); 5. naše naloge na polju ljudsko-izobra-ževalnega dela (poroča dr. Aug- Reis-man); 6- trgovsko-obrtna zbornica za Slov- Štajersko; važnost povzdige naše obrti in trgovine (poroča zadružni tajnik Janko Lešničar); 7. slučajnosti- Za slučaj, da pridete že v soboto zvečer ali pa bi želeli v nedeljo čez noč prenočiti v Celju, nam to blagovolite javiti, da oskrbimo prenočišče-
— Ponesrečena stavka- Kljub splošni stavki, ki so jo proglasili socijalni demokrati, se vrši železniški promet na v.^ei orti- Vzdržujejo ga naši vrli slovenski železničarji, združeni v > Zvezi jugoslovanskih železničar j ev«. Ves teror, ki so ga včeraj izvajali socijalno demokratski agitatorji, ni mnogo zalegel- Včerajšnji gorenjski opoldanski vlak so sicer stavkujoči na gorenjskem kolodvoru ustavili in odpeli lokomotivo, vendar pa se je energični intervenciji posrečilo, da je kmalu na to bil železniški promet zopet vzpostavljen- Največja zasluga, da se vzdržuje promet zlasti na štajerskih progah pripada uradnikom, ki z največjo požrtvovalnostjo opravljajo ne samo uradniške posle, marveč rudi službo najnižjih železniških delavcev, premikačev in nalagalcev premoga- Govori se, da so incident z gorenjskim vlakom povzročile razne merodajne osebe socijalno-demokratske stranke, ki so se pojavile na gorenjskem kolodvoru in naščuvale stavkujoče, da so ustavili vlak- Koliko to odgovarja resnici, bo brez dvoma dokazala preiskava, ker je pač izključeno, da bi se radi tega nasilstva ne pričelo kazensko postopanje. Izvedeli smo, da vlada tudi med delavskimi sloji velika nevolja in ogorčenje proti vprizoriteljem nesmiselne stavke, to tembolj, ker je notorično znano, da je bila stavka v Franciji, in kakor zadnje vesti zatrjujejo, tudi v Italiji odpovedana* Stavka se torej vrši samo na Nemškem in v Nemški Avstriji- Vse zavedno delavstvo se sedaj vprašuje, da-li je častno za jugoslovanske delavce, da se edini bore sedaj ob boku z Nemci, ter s tem podpirajo samo nemške težnje- V spričo tega razpoloženja se ni čuditi, da se je stavka pri nas na celi Črti ponesrečila- Ves teror, katerega so izvajali vprizoritelji štrajka, ni zalegel toliko, da bi demonstracija napravila na zunaj vtisk splošne stavke- Vendar pa so se temu terorju udali nekateri obrtniki in trgovci, ki so danes dopoldne zaprli svoje lokale, ker se jim je grozilo, da jim bodo razbili šipe. Nam se zdi, da ta bojazen ni bila upravičena, tem manj, ker smo se prepričali, da imajo stavkujoči za sabo le malo zaslombe, kar je pokazal današnji demonstracijski obhod stavkujočega delavstva po mestu- Našteli smo 475 četverostopov, kar daje okroglo 1900 oseb- Ako prištejemo k tem še ženske in otroke, dobimo ne baš ogromno število 2000 ljudi- Pri tem je treba uvaže-vati, da so se tega obhoda udeležili rudi socijalno demokratski delavci iz Trbovelj, Hrastnika, Zagorja in od drugod. Na Ljubljano torej odpade ne ravno imponujoča množica stavkujočih-Cisto objektivno sodeč lahko rečemo, da se je prvi nastop, s katerim je hotela naša socijalna demokracija pokazati pred vsem svetom svojo velikansko moč, končala z nemalim fijaskom-
— železničarji v Italiji najbrže ne Štrajkajo.   Sobotni »Corriere della Se- j rs« (19- julija) poroča, da je nastala v j sindikatu laških železničarjev kriza, ker se je osrednji eksekutivni odbor izrekel proti štrajku- Železničarji v Mila- t Oft M Izdali manifest! v. katerem izjav-1
Ijajo, da pomeni železni carski štrajk v tem času sastajanje dovoza prepotreb-nih Živil. V Rimu, Reggio Calabria in drugodi so ss železničarji po večini izrekli proti štrajku- Tako v Italiji najbrže ni velikoobseinega ielezniearake-ga štrajka.
Laska vlada je bila ukazala, da so morali vsi postajni predstojniki pozvati pred se vse železni čar ako osobjo, ki je moralo podpisati izjavo, da se ne udeleži štrajka 20- in 2L t- m- Kdor bi se udeležil, je odpuščen Iz službe* Vlada je tudi poskrbela za slučaj štrajka na kaki progi za kolikor mogoče reden obrat* — Tako se je >splošni štrajk« 20- in 21- t. m- krhal na vseh koncih in krajih najbrže v vseh državah, kjer se je vprizoril.
— Boji med rdečo in belo gardo na Ogrskem. D očim je v Budimpešti po zadnjem ponesrečenem poskusu protiboliševikov zopet na krmilu Bela Kun s svojimi rdečimi gardami m vlada v mestu mir, širi se po deželi protiboljševiška agitacija bele garde, ki pridobiva vsled splošne nezadovoljnosti med ljudstvom vedno več taL Kajti kmet ve, da nima pričakovati od boljševikov dobrot, dasiravno mu ti obljubljajo najudobnejše življenje. V prekdonavskih okrajih se upira ljudstvo boljševizmu s pasivnim odporom. Ne priznava budimpeštanske vlade. In odklanja papirnati denar, ki ga vlada tiska dan za dnem po cele milijone. In če si poskušajo rdeče Čete pridobiti avtoriteto z orožjem, se tudi kmet na enak način branL Med Donavo in Tiso pa so boji med kmeti in rdečo gardo na dnevnem redu, kar povzroča vladi nemalo skrbi. Tem protiboljševiškim-Četam primanjkuje sicer vsled pomanjkanja prave organizacije orožja in municije, zato so prisiljene posluževati se vsakovrstnega orožja kakor vil, kos, sekir itd.; ponekod pa so si uplenili od rdečih gardistov puške, strojnice in celo topove, ki jih znajo potem pod vodstvom Častnikov o pravem času uporabljati. Bolj-ševiki se pri zatiranju te rdeče garde ne strašijo nikakih sredstev. Posebno slavo v krutosti si je pridobil boljševiški vodja Szamuelv s svojimi »Ljeni-novimi sinovi«, ki pomorijo ali pobe-sijo vse od kraja, kjer se prikažejo in naletijo na kak odpor. Toda kljub vsem grozovitostim naraščajo bele garde vsak dan in ponekod se bijeio, kakor se poroča, cele bitke, da o_b!e-žijo stotine mrtvih in ranjenih.
Agrarna reforma. LDU. V el i k a Ki k i n d a, 19. julija. V Apat - Falvi so ubili Romuni v bližini demarkacijske Črte nad 300 ljudi. Mnogo teh trupel je pokopanih na pokopališču, ostala pa kar na polju. Selo Apat - Falva je izropano.
— Les Croates et les Slovenes <mt ete les amis de 1 Entente peudamt la Guerre. (Hrvatje in Slovenci so bili med vojno prijatelji entente.) Profesor bogoslovja Fr. Barac v Zagrebu Je zbral iz arhivov bivše svstro - ogrske armade dokumentarični dokazni materijal, iz katerega je razvidno, kako zelo se je avstro - ogrsko armadno vodstvo že od početka vojne zavedalo, da od Jugoslovanov nima pričakovati podpore in da mora vedno paziti na jugoslovanske elemente, ki so pripravljeni »pour, ejeciter. inquieter, et dčcourager la pooulation« (da pobu-njajo, vznemirjajo in spravljajo oh pogum* prebivalstvo). Dokumenti obsegajo poročila, ukaze, brzojavke, navodila vojaškega poveljnika v Zagrebu, generala Potioreka, poveljnika 5. armade, poveljnika v Karlovcu, poveljnika badenskih čet, vojaškega guber-natorja v Srbiji, obrambnega ministrstva, poveljnika v Dalmaciji, poveljnikov raznih polkov, graškega poveljni-štva zlasti glede prodiranja »Korošče-vih idej« v vojsko itd. Dokumentov je 49, poleg teh oa še cela vrsta nadalj-nih poročil. V francoskem jeziku pisana brošura obsega 128 strani brez komentarjev ter je izšla v Parizu kot pripomoček za konferenco.
Kraljevina
Srbov, Hrvatov in Slovencev.
SEJA   NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA-
LDU- Beograd, 19- julija- Današnjo sejo narodnega predstavništva otvarja predsednik dr- Pavlovič ob 16*45.
Poslanec Jovanovič vpraša ministra za prosveto glede gimnazija v Prokuplju, ki ji preti nevarnost da se zapre- Topliško okrožje je trpelo za vojne največ. Narod stoji gospodarsko zelo slabo in mu skoro ni mogoče skrbeti za najnujnejše potrebe- Minister za prosveto dr- Davidovič odgovarja, da so mu znane slabe razmere topliške-ga okraja- Zahteval je že pomoči in tudi sam je pomagal, kolikor je mogel-Gimnazije pa žal ne more proglasiti za državno- Pomagal bo, kolikor bo mogoče, ker ni mogoče pozabiti 25-000 žrtev topliškega okraja
Poslanec dr- Simrak (Jugoslovanska zajednica) vpraša ministra za promet o sremskih seJjakih, ki na noben način ne morejo dobiti od železnice vagonov, da Izpeljejo svoje pridelke lanskega leta- Minister za promet Vulović odgovarja, da bo napravil vse, da dobe tudi mali posestniki vagone za svojo potrebo ter je izjavil, da je v dogovoru z ministrskim svetom odredil, da se zagotovi prevoz s spremstvu orožništvj^
Po raznih drugih vprašanjih in odgovorih se preide na dnevni red-Prvo točko dnevnega reda tvori pretres Isprememb in dopolnitev zakonskega načrta o poroti in sicer v pc drobnostih- Poročevalec dr- Poščič čita člen za členom in omeni, da se je odsek bavil tudi s predlogi in zahtevami dr-Njeziča in Marjanoviča in da je sklenil, da s« sprejme redakcija ministra za pravosodje- Glavni cilj je, da se podvržejo narodnim sodiščem oni zločinci, ki so služili za vojne sovražniku Srbije- Zato priporoča, da se sprejme predlog ministra za pravosodje.
V debato posežeta poslanec Marjanovih (demokratska zajednica) in minister za pravosodje dr- Trifkovič, ki pravi, da se v načelu strinja s tem zakonom in je prepričan, da bo ščitil javno moralo in da bodo kaznovani zločini, ki so bili izvršeni zoper državo in narod-
Preide se na drugo točko dnevnega reda, na čitanje zakonskega predloga o izpremembah in dopolnitvah, zakona o moratoriju. Poročevalec čita nato člen za členom, ki se po vrsti sprejmejo. Podpredsednik dr- Ribar odredi kratek odmor-
Seja se nadaljuje ob 18*40 ln se preide takoj na poimensko glasovanje-Od 144 navzočih poslancev glasuje 142 poslancev za, dva pa proti-
S tem je dnevni red izčrpan- Podpredsednik zaključi sejo ob 19" 15 in določi drugo na 4- avgusta ob Štirinajstih z dnevnim redom 1. razdelitev ▼ sekcije, 2. pretres zakonskega načrta o davku na vojne dobičke-
Ministrska kriza.
LDU. Beograd. 19. julija. Danes se je pojavila ministrska kriza. Ministra dr. Korošec in Gostinčar sta odstopila.
LDU. Beograd. 19. julija. Kakor poročajo, ni iskati vzroka demisiji ministrov dr. Korošca in Jos. Gostinčar-ja v zunanji politiki, temveč v stališču vlade z ozirom na napovedano socijalistično stavko. O demisiji se bo razpravljalo iutri na seji ministrskega sveta. Politični krogi upajo, da se bo kriza povoljno rešila.
Agrarna reforma.
LDU.Beograd, 18. julija. Danes ob osemnajstih je sprejel regent Aleksander veliko deputacijo seljakov iz vi-rovitiške županije, kl so prišli pod vodstvom velikega župana Saj a v Beograd. Veliki župan Šaj je izrazil v imenu deputacije bojazen ,ki vlada med seljaki radi zavlačevanja agrarne reforme. Regent Aleksander je dejal seljakom, Srbom in Hrvatom, da je da! svojo kraljevsko besedo, da se agrarna reforma pravično reŠ. Njegova beseda velja in se na tem ne more nič izpremenitl.
HeodreSena
ZADNJA SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA-
LDU- Trst, 18- julija- V včerajšnji tretji in zadnji seji mestnega sveta je prečital župan pismo generala Petitti-ja, ki se zahvaljuje mestnemu svetu, da ga je imenoval za častnega meščana* Priobčil je oporočne določbe Gvida Zanettija, ki je kot italijanski prostovoljec padel na bojišču in zapustil vse svoje imetje 470.000 kron tržaški občini za ustanovitev patriotične ustanove- Priobčil je tudi oporoko pok-Adele udove Udovirich, ki je zapustila 100-000 kron za ustanovitev šole društva »Lega Nazionale«- Nato je povzel besedo svetnik Broochi, ki je podal pregled o dosedanjem delovanju mestnega sveta- Povedal je, da je šlo težavno- Brez denarja, brez uradov, brez programa, tako so morali delati poprej- Urade jim je uničil prejšnji cesarski komisar, ki jim je namesto imetja 24 milijonov pustil 5*5 milijonov dolga. Kdo jim je vzel program, ni povedal- >Naša naloga bi mogla biti ta, da redno upravljamo občino«, je rekel Brocchi. Nadaljeval je, da so morali pripraviti tla za bodočo upravo- Bili bi zapustili svoje mesto, da jih ni vlada pozvala, naj vendar ostanejo- In tako so ostali, toda v vsem so bili navezani le na vlado: Če je bilo treba denarja, so morali teči k vladi, da je bilo treba drugih sredstev, vlada jim jih je vedno radovoljno dala- In sedaj so mirni: zapuščajo upravo in se zatekajo zopet k vladi, ki naj sedaj prevzame mestno upravo- Gotovo je. da bo vlada upravljala mesto v njihovem duhu- Prosi župana, naj izrazi hvaležnost mestnega sveta vojaškemu gubernatorju in vojvodi d'Aosta- Prosi mestni svet, naj izrazi hvaležnost županu, ki je vedno modro vodil njihovo delo- Končno predlaga, naj se pokliče vsak mestni svetovalec po imenu in naj se vpraša, če hoče še nadalje ostati na pozornici mestnega sveta- Vsi so rekli: Ne! Zupan se zahvaljuje mestnemu svetu-Svojo zahvalo konča s klikom: >Živela Italija H Ara Čamilo predlaga, naj se pošlje pozdrav Reki. Asesor Gabrielli se zahvaljuje v imenu občinskih uslužbencev županu in svetovalcem in izraža up, da jih bo še videl na teh stoli-cau- S tam je bila seja končana*
751859
99
štev. 169.
.SLOVENSKI NAKOD\ dne 2l. julija 1919.
Stan. 3.
K nečloveškemu ravnanju z mladeniči |z goriških Brd se nam poroča: V nedeljo 16. marca tekočega leta so biTi v gostilni pri Likarju: Josip Bajt, Josip Klanjšček, Fran Jakin, Fran Terčič, Albin Komic in Alojzij Gravnar. Okoli četrte ure popoldne so se vračali in prepevali. Pri občinskem uradu, kjer je laški komando, jih je ustavil laški vojak, jim prepovedal peti sloven. pesmi, jim je odvzel legitimacije in rekel, da se morajo drugi dan zglasiti na komandi. Zvečer so omenjeni mladeniči po cesti zopet prepevali slovenske pesmi. Srečala jih je neka gospodična iz Gorice v družbi dveh gospodov, jih ustavila, prepovedala peti slovensko, rekoč, sedaj smo Lahi in smete peti samo laško. Ker so se čutili razžaljene, so ugovarjali, storili pa niso nikomur nič zalega. Med tem pride laška patrulja. Ko jo gospodična zagleda, začne klicati na pomoč, češ, da so jo napadli. Patrulja je fante zapisala, gospodično pa spremila do mesta. Drugi dan so šli fantje na komando. Tam so jih uklenili, naložili na voz in odpeljali v Kormin. Tam so bili zaprti en mesec. Hrano so dobivali po dva skupaj eno konservo ali pa malo rrža, košček kruha in en liter vode na dan za vse. Doma so pa ta čas začeli delati prošnjo za nje. Iz Kormina so jih odgnali v kraj Cavalico blizo Vidma. Ko so jih gnali po videmskih ulicah, so ljudje spraševali, kam jih ženejo in kaj so storili. Vojaki so povedali ,da so ti fantje raztrgali trikoloro in da so uporniki. Ljudje so planili po njih, jih začeli biti in pljuvati nanje. V Cavalici so bili zaprti cele tri tedne v pozemeljskih celicah, kjer so ležali na cementu. Neki večer je prišel k njim duhovnik, odpeljal jih v cerkev, jih blagoslovil, zapisal njih rojstne podatke s pripombo, da ako umrejo, da bo vedel, kam sporočiti. Ko so jih gnali po dvorišču, pristopi k njim neki višji častnik in jih nekaj tolaži. Nato so jim postavili na roke n-^ke gumijeve obročke ter jim puščali kri. Fran Terč'č je tako oslabel, da so ga morali poslati v bolnico, kjer je še sedaj. Ko so prišli ostali nekoliko k moči, so jih začeli goniti po dvorišču in morali so tekati toliko časa. dokler se ni jeden izmed njih, t. j. Alojzij Gravnar, onemogel zgrudil na tla. Za čas teka so jih pretepali z bičem kot živino. Grav-narja so pretepali še, ko je ležal nezavesten na tleh. potem so jih spravili zopet v celice. Okoli 10. pret. meseca so jih odgnali iz L* a valica v Italijo, kam. tega pa ne vemo. ker rrimoma nobenega sporočila od njih.
Izvoz iz Trsta ustavljen« LDU-Trst, 15- julija- Uradni list >Osserva-tore« objavlja odlok civilnega komisarja za Trst in okolico, ki pravi: Da se preprečijo morebitna in se že zgodi vsa nesporazumi j eni a glede izvoza in namembe blaga, za katero je zakonito dovoljen izvoz v inozemstvo v zameno, se obveščajo vsi interesi ranci, da je omenjeni izvoz trenutno ustavljen- Tozadevna, od gubernijske oblasti izdana dovoljenja* ostanejo vedno veljavna-
te odločbe mejila Poljska na Romunijo, vsled česar bo ustvarjen jez oroti boljševizmu od Vzhodnega do Črnega morja, kar bo mnogo pripomoglo do vzdrževanja reda   in miru na vzhodu.
Proslava miru na Češkem.
LDU. Praga, 19. julija. (CTU.) Češki narod slavi danes konec vojns-in sklep miru. Predsedstvo ministrskega sveta je sklicalo v muzejskem Panteonu slavnostno zborovanje. Udeležili so se ga poleg predsednika dr. Masarvka, državniki, poslanci, društva, vojaške oblasti, diplomati in zastopniki časopisja. Slavnost se je otvorila s petjem narodnih himen in slavnostnega korala, nakar je govoril ministrski predsednik Tusar. Govoril je nadalje finančni minister dr. HoraČek in za njim predsednik narodne skupščine Tomašek, ki je rekel med drugim: Samo nekaj dni potem, ko so milijoni slavili zmago na Francoskem in v istem trenutku, ko prekipeva veselja metropola na Temsi, se tudi naša republika pridružuje slavnosti, da prisrčno pozdravlja zaželjeni mir. Nas narod pozdravlia pravzaprav več, kakor drugi narodi, naš narod oozdrav-lja obenem ? mirom tudi državno samostojnost in svobodo.
Iz Avstrije, Nadfarike, Hemciie, ftiike.
Sokolski zlet v Iglavi.
LDlkDuuaj. 19. julija. (CTU.) Ob 7. zjutraj je od^lo z dunajskega zahodnega kolodvora sedemdeset Sokolov dLnajske župe v sokol kem kroju v Igiavo. Kolodvorski poveljnik je zahteval od njih legitimacije, da so upravičeni nositi tuie uniforme, nakar jim je službujoči častnik zanovedal, da morajo čepice sneti, sokolski znak in pero. in to kliub temu, da so Sokoli protestirali, da so Oblasti prignale društvo z redno Dotrienimi statuti, isto se ie nonovilo. ko so Sokoli biTi že v vagonu. Izlet ie bil po predpisih prijavljen pri policijskem ravnateljstva. "~
Zavezniki.
Stavka  na   Francoskem odpovedana.
LDU. Versailies, 19. julija. (Dun. KU.) Po razgovoru z ministrskim predsednikom Clemenceaujem je upravni svet splošne delavske zveze včeraj sklenil, odložiti splošno stavko, ki je bila nameravana 21. t m.
LDU.Saint Germain, 19. julija. (D. KU.) Clemenceaujeva vlada ie včeraj v zbornici dobila nezaupnica radi gospodarske politike. Po daljši precej živahni debati, je bil z 227 glasovi proti 213 glasovom sprejet nastopni dnevni red poslanca Augagneuerja: »Zbornica ugotavlja, da so se od januarja 1919 cene v Belgiji znižale za polovico. Na Angleškem pa od premirja za eno četrtino, da so pa v istem času na Francoskem neprestano rast-Ie. Zbornica ocenjuje gospodarsko politiko vlade po njenih učinkih in prehaja na dnevni red«. »Matin« poroča zvečer, da bo glasovanje v zbornici imelo za posledico samo demisijo ministra za nrehrano Boreta in niegove-ga podtainika. V vladnih kro-rih so mnenja, da zadostuje odstop Boreta. — Kako pomemben se zdi poraz vlade pri gospodarski debati zbornice soci-jalističnim poslancem, sledi iz sklepa, da so odpovedali stavko.____
Mirovni! Sonfraca.
Avstrijska pogodba.
LDU. St. Germain. 19. julija. (D. KE.) Listi poročajo, da seje včeraj bavi! vrhovni svet z nemško - avstrij- \ sko mirovno pogodbo. Kakor poroča »Matin«, so se izvršila zadnja dela. tako da bodo lahko izročili pogodbo prihodnji torek. »Petit JournaU poroča, da so bile zadnje težkoče glede vprašania južne železnice. Položaj je sedaj tak, da sta konferenca in vrhovni svet nakloniena naziranju, da bi se železnica izročila v posest Italijanom, j
'Vzhodnja Galicija Pollakom.
LDU. St Germain, 19. julija. (D. KU.) »Marin« poroča, da ie glavni tajnik mirovne konference poslal ukrajinski delegaciji pismo v katerem naznanja, da je sklenila konferenca. o:a prisodi vso vzhodno Galicijo Poljski. Listi komentirajo ta sklep, da bo vsled •
SAMOSTOJNA RESKA DRŽAVA« LDU- Tr*t. IS- julija- Glasom >Gazzette di Venezia« piše ena izmed torkih službenih vladnih agencij] informacijah iz zanesljivih virov rešitev reškega vprašanja, ki jo predlagajo zavezne in pridružene vlade, obstoji v tem, da se iz Reke in okolice ustanovi popolnoma samostojna in neodvisna država v mednarodnih, vojaških, zakonodajnih, finančnih in adininistrativnih vprašanjih. Pristanišče bi bilo svobodno- Če se ta predlog sprejme, bi bila Italija pripravi:-na. da da Jugoslaviji nekatere koncesij? v Dalmaciji. O razsežnosti re.^ke države, o nje stiku z italijansko politično rr.c;o in o razsežnosti italijanskih popus i rev v Dalmaciji se sedaj vrše pogajanja-
Trdovratni Italijan?. LDU.   Rhn, 19. iuliia. (Dur.KU.) Agenzia Štefani poroča: General Gra-zioli Reke ne bo zapustil.
mi ^f\£ Sokolska župa Lrjublja-\ — ^ na I, 4. redna seja župnega predsedstva se -vrši v petek, ob 20- uri v zvezni sobi so-zveze v Narodnem Wf domu- Dnevni red .^ako va-^ /on- Zdravo! — Tajnik-Sokol IT- priredi v nedeljo. 3. avgusta svojo javno telovadbo- Vsa bratska društva so že naprej na to opozarjajo in prosijo, da se ozirajo na ta đf n. ki naj bo namenjen edino le Sokolu II. Zdravo!
Sokol v'Spod: i i >-ski naznanja svojim članom in članicam, da plačajo članarino za drugo polovico t- 1« načelniku ali načelnici; komur pa je pri-kladne.^e. naj odda članarino v trgovini brata Simončiča na Celovški cesti, kjer dobi pobotnico-
Sokol v St- Vidu nad Ljubljano si je izbral za svoj letošnji praznik 10-avgust- Naj bi bil ta dan posvečen poglobitvi sokolske misli v šentviški okolici! — Društvo se kljub neugodnim krajevnim razmeram lepo razvija, zlasti ženski telovadni odsek, ustanovljen v maju kaže v vseh smereh svojo živ-1 ionsko silo- Obračamo se na bratska društva, da posvetijo ta dan našim stremljenjem in se vdeleže slavnosti v najobilnejšem številu- Bratska društva iz Ljubljane, ne zamudite odgovoriti do 25. t- m- na razposlane okrožnice 1 Na zdar! Odbor-
Sokolu Litija-Smartno sta darovala gospoda Josip Kunstler iz Ljubljane in Andrej Turk iz Litije vsak po sto kron, za kar se jima odbor imenovanega društva srčno zahvaljuje z željo, da bi našla mnogo posnemovalcev-
Mi utrnili v
bratom..Godba je zaigrala himno »Naprej zastave  slave«, nakar  so srbski
dijaki izstopili iz vlaka ter se razdelili tako, kakor jim je pripravljalni odbor nakazal stanovanja. Nato so dijaki s svojo zastavo odkorakali pred kolodvor, burno pozdravljeni od mnogo-brojnega občinstva, zlasti dijaštva, nakar jih je v imenu mestne občine ljubljanske pozdravil g. podžupan dr. Triller, povdariaioč. da zamore Slovenija nuditi le malo svojim srbskim bratom, to pa zato, ker je velik in najlepši del naše domovine zaseden po Italijanih, kar pa jim more Slovenija nuditi, to nudi z radostnim srcem in mesto Ljubljana je ponosno na to, da zamore sprejeti v svoji sredi brate Srbe, sinove onih, ki so pripomogli k naši osvoboditvi. Za g. oodžimanom je pozdravil srbske diiake predsednik »Društva slovenskih profesorjev« e. dr, Valentin Korun. za nim na v imenu slovenskega diiaStva e. Branko Goslar. V tonlih besedah sta se za soreiem zahvalila procesor Jovan Kangrga in dijak *r. lovanovič. Navdušeno le coremliala m^o^ra izva-[anja oosai ih eovornikov. tom sprejemu se ie razvi] sprevod, ki ie Šel ro Bunaiski ce- ti do no?te ,ra čelu voiaikn podba, svirajoc slovanske koračnice. Povsod na rell noti ?e IJrib-jfansko ob'i^srvo fivahno on^drav-lialo srbske brate ter Iffi nbsiilo s cvetjem. Po bi?^b so se vile v oozdrav r^lndim "o^tom zastave H oovsod se ie t n^vd"'«eniem želelo, da bi ce bratje q-v,; Iror na:b^lie DOČutiti v nn?i sre \\ ter obnesli v svoio domovino kar noiW5j vtis o Slovencih, ki s^ zavedajo, d p so ravno ^rbi oni faktor, ki je" Izvrši! n^?e zedmfenje.
V nedel:o d->r>oH"e so s? ogledali srbski diiVri in diiakmje v snrem«tvu svojih profesorjev In profesori^ mecto. posebno na snomenike. tako Vodnikovega, Prešernovega in Trubarjeve ora. kier so imen razni predavatelji preda-v mja o nomenu teh naših pesnikov in kultufonoscev za nn*o izo^ra^bo in nrobnienie. Koftčno so si ogledali še Narodni muze' in "metn^ko razstavo v Jakopičevem Dav4fionu.
V nedeljo popoldne ob pol 14. so se dragi nam gostje zbrali v veliki dvorani hotela Union, kier so jim dame v narodnih aošah postregle s kavo, pecivom in malinovcem. V imenu dam-skega odbora za spreiem dijakov pozdravila je goste ga. dr. Breičeva in v imenu slov. ženstva in snlošncga slov. ženskega društva pa gdč. Cilka Krekova. V pesniško vznesenem govoru ie nagovorila izletnike gdč. Ilešičeva. Ko je omenjale junake, ki so pustili življenje na bojišču, zaoril je po dvorani gromki »Slava«. Govorila sta še rredscdnik dež. vlade dr. Brejc in inž. Bog. Remec, ki ie ravno prišedši iz Beograda prinesel pozdrave podpred-sednika Narodnega Predstavništva, dr. Korošca. Zahvalila sta se za pozdrave in prisrčen sprejem profesorica ga. Eoškovičeva   in maturant Jovanovič.
Iz Uniona so nato odšli dijaki v snremstvu domačih kolegov in drugega občinstva v posameznih skuni-nah skozi TiVolJ rrvmo hotela Belle-vue v Šiško in od tam ob železniški progi v St. Vid. Srbski gostje so med potom občudovali našo okolico. Rekli so, tla ima slovenska zemlia mnogo sličnosti s srbsko. To so videli takoi na poti iz Karlovcr, ko so prispeli v Metliko. Zato da se Jim ie Slovenija po-jebno omilila. Vsi so hvalili, kako so Slovenci izletnike povsod gostoljubno spnejemaU in pogošČali, — V št. Vidu ie pričakovalo diiake domače prebivalstvo in jih sprejelo po slovensko prisrčno in gostoljubno. V zavodu so se delila okreočila: malinovec, kruh in mrzel prigrizek. Dijaki so si ogledah zavod in vrt. V gledališki dvorani jih ie pozdravil zavodov voditeli. odgovoril je prof. Kangrga. Nato so se zbrali domači diiaki in zabavali goste z lepimi slovenskimi narodnimi pesma-mi. Vmes so zaneli srbski dijalg n^r-sikatero svejo popevko. Na vrtu pa se je mladina — srbska in slovenska — kaj kmalu uvrstila v kolo in se žarečih obrazov med smehom in petjem vrtela v rarodnem plesu. Le prehitro so reditelji onominiali na povratek v mesto. Na potu v mesto pričeli so zopet prisrčni pomenki: tako je pri nas v Slo-veniii, pa tako je pri nas v SrbH. Srečujoč mlade junake 26. pešpolka iz zelene Šumadiie. pozdravliali so iih diiaki in dijakinje kot stare dobre znance. Drug drugega so bili veseli. Videl sem brhkega vojnika, kako ie ginjen pripovedoval da no sedmih letih prvič zopet vidi Srbkinje. Danes še mora nositi puško, da brani milo domovino. »41i kaj to, če je potreba, še sedem let!« In v novdarek svoiega mnenia je stisnil miško. »A, šta čuvate ovde?« ga vpraša Srbkinia. »Slovence, koji neće da rade« bil ie voinikov odgovor, nanašaioo se na štrajkujoče.
Premožni ljudje so postaji v hipu največji reveži — berači. Nemogoče je podati natančno sliko strašne bede.
A Ie - ta postaja vsak dan večja. Polagoma se dramilo iz obupne omotice in bi radi delali, da si iz razvalin postavijo zopet dom. In sedaj se šele prav zavedajo, kaki siromaki so. Nima deske, da bi pokril vsaj prostorček za posteljo. Pa kje dobiti posteljo, saj niti malo slame nima. Tudi žeblja nima, da bi jo pribil. Kje pa je kladivo, klešče?! Treba jesti. Kaj naj dene v lonec? Tudi lonca ni, niti Žlice . . . Kamor pogleda — nič, kamor poseže — vse prazno in golo. Le črne stene s praznimi okni zijaio v te. kakor velikanska mrtvaška glava. Kdor vse to vidi in ima človeško srce v prsih, ne more ostat1" trd.
P^s^ik pravi: *
Za vse je svet dovolj bogat
in srečni vsi bi bili,
ko kruh d<»lil bi z b-atom brat
s nrav srčnimi čutili.
In k?e treba iskati več srčnih čutil? ^ti «o že stari Slovani imeli svoiega P^degosta, in kdor ie prečital gorenio sflko ne*rf>x" In bede, mu ni treba še nocr'v^7'1 trkanfa.
Da so olaffa posredovanje med ^-^-i*-"5 i-« nesrečnimi, in da se milo-d^p pravično razdeli, se ie sestavil r>nr~nxni o^^or ki nreicmn darove v ♦i p->h\ ko v^^a.   Dvakrat da,
fc-Hnr- t.;trn da. Prosimo iskreno. Na v~*„ ^o.PYf> pn ho gledal Bog in tudi SV. F^ori'an
Pomožni odbor za zn?ra?Ve no-^refe* v Žalni,
d-ie 16. iuliia 1919.
Oklic-
V soboto popoldne   so prispeli v Ljubljano iz Zagreba srbski maturanti in dijaki, da si oeledajo naše slovenske kraje in poučijo   z razmerami, ki vladajo pri nas. Sprejem je bil nadvse prisrčen.   Na tisoče občinstva ie pri- : čakovalo srbske goste na kolodvoru In ' ko je dospel z zelenjem in zastavicami, okrašen vlak. v  postajo, zaorilo  je Iz tisočerih grl pozdrav našim srbskim I
Odpri srce, odprl roke, otira! bratovske solze, sirotam olajšuj gorje.
S temi besedami se obrača podpisani odbor do vseh, ki so dobre volje.
Grozni požar v Za gradcu dne 8. julija Je uničil 85 poslopij, pohištvo m obleko, stroje in ^odje. krmo in živila, drva in stelm. več goved in prašičev, mnogim tudi denar. Do 200 ljudi je brez strehe. VeČina nimajo kaj dati v usta, niti kaj obleči. Kakor brez uma tavajo okrog in strme v edini nreosta-nek: črno grobljo in kup pepela. 1
$~x**Y$mr*7ziit** se
D"!!ž^ su, flrlln in Hetofo Dnevne vesti.
Petrov dan v Ljubljani- Po dosedaj zaključenih raensjh in nabiralnih po-lah se je zbralo za invalide na Petrov dan v Ljubljani okoli 29.000 kron- Štiri nabiralne pole še knrzirajo, ker darovalcev slučajno ni bilo doma. Opozarjamo, da ni nihče prisiljen darovati, a da je dolžnost vsakogar nabirajoče dama-vljudno sprejeti in — če nima srca ali volje, žrtvovati za bedne naša. vojne žrtve — jih vljudno odkloniti- Osornosti odbor ne bo trpel ter bo dotičnike javno stigmatiziral- Priznati treba, da se je ljubljansko občinstvo izkazalo iznova vobče jako radodarno- Vidov dan v Ljubljani dne 28. junija je prinesel invalidom okoli 22 000 K. Petrov pa okoli 29-000 K. skupaj torej 51-000 fc. Ta v?ota pa gotovo naraste preko 00.000 K- Slava požrtvovalnim nabiral-kam in nabiralcem ter plemenitim darovalcem!
Afera Tršar - Seliškar. Svoječasno smo poročali, da sta bila aretirana vrhniški žn^an Tršar in občinski tajnik Seliškar. Aretirali so ju. ker se je pojavil upravičen sum, da sta si prisvojila vojaško blagajno v iznosu okrog poldrugega milijona kron, ki sta jo zaplenila ob času prevrata. Na sled so prišli stvari takole: Oficirju, kateremu sta blagajno zaplenila, sta izročila pismeno potrdilo, katero ie dotlčnik potem izročil likvidacijskemu odboru na Dunaju. To potrdilo je dotični odbor poslal v Ljubljano, kjer niso ničesar vedeli o zaple-i jeni blagajni Najbolj kompromitovan je Seliškar. Seliškar je naši javnosti že znan. Bil je svoječasno revizor pri »Go-sporarski zvezi«, kier je imel razne nečedne afere, zaradi katerih je bil baje tudi obsojen. Kasneje se je izselil v Ameriko, cd koder pa se je vrnil in nato opravljal posle občinskega tajnika na rezovici, Postojni in sedaj na Vrhniki. V zadijem času je dobil službo pri Mestni hranilnici v Novem mestu. Te službe pa ni nastopil, kjer so v zadnjem tre-notkn dobrli v Novem mestu o njem*ie-ugodne informacije. Pri njem so* našli hranilno knjigo, glasečo se na približno na 150.000 kron. HranMna knjiga pa se ne glasi na njegovo ime, marveč na ime vana Popita na Drenovem griču, ki pa izjavlja, da ta denar ni njegov in da ga tudi nikdar ni naložil. Seliškar, ki je oženjen, je imel ljubavno razmerje z neko Susteršičevo. kateri je daroval več tisočakov — govori se, okrog 40.000 kron. Prišla ga je obokat in se je izdajala za njegovo sorodnico. Aretirali so tudi njo. Za TrŠarjev in Seliškarjev zločin je vedel tudi neki Stuler. Svojo molčečnost si je baje dal odkupiti s težkimi tisočaki. Ko so se oblastveni organi zglasili na njegovem stanovanju, so jim domači rekli, da Stulerja ni doma. Detektivi so finglrali verižnike in rekli, da so prišli k njemu radi večje zelo dobičkanosne kupčije, ki so* jo hoteli ž niim skleniti, da pa se vračajo ob 5. popoldne v Ljubljano, da sklenejo to kupčijo z drugimi: edino ako pride Stuler pred 5. uro na kolodvor, :e mogoče, da se še dogovore glede one kupčije. Stuler je šel na te li-manice in prišel na kolodvor, kjer so ga varnpstrd organi takoj aretirali in prepeljali v Ljubljano. Bivši župan Tršar ima baJe s^r-viiene še velike množine demcbilizacijskega blaga V njegovem sNT^vaijjnf ^ Da|e nahaja mnogo krasnih slik, o katerih se ne ve, od kod jih
je dobil. Seliškar je v zadnjem času baje nakupil okrog 60 vagonov pšenice in jo razprodal raznim občinam. Tršar-Seii-škarjeva afera je povzročila, da so prišli na sled še drugim nerednostim, ki so se zgodile po prevratu na Vrhniki. Ni izključeno, da pridejo v kratkem na dan še razne druge umazane ofere.
Vseučlliška komisija ima svojo XVI. redno sejo v sredo, dne 23. t m ob 17. uri v deželnem dvorcu.
Lahi premikajo svoje čete. Ene odhajajo z demarkacijske črte, druge prihajajo. Danes je meja zaprta.
Italijani so se predvčerajšnjim umaknili s Travnovega Vrha pri Rov-tah, vsled česar je nastala med našim ljudstvom ob demarkacijski črti govorica, da se nameravajo Italijani na vsi črti umakniti, kar pa seveda ne odgovarja dejstvom. V aplanj pri cerkvi še vedno stoie italiianske straže.
Promovira! je na' češkem vseučilišču v Pragi dne 15. junija gosp. Simon J a d o d i Č iz Gornje Polskave doktorjem vsega zdravilstva, — Čestitamo!
Kazni pozivnikov. Minister za vojno in mornarico je odredil, da se onim obvezancem drugega in tretjega poziva, ki so sedaj demobilizirani in ki so bili v vojhi od vojnih sodišč obsojeni, odloži kazen do konca demobilizacije, — LDU-
Dolžnostrri ek sem p I ari. Ministrski
svet je sklenil, da imajo poslati vse tiskarne v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev od vseh tiskanih stvari v roku desetih dni pristojni policijski oblasti po tri izvode za narodiio kniiž-nico kot osrednjo ustanovo vse kraljevine, nadalje po en izvod vseučilišču v Zagrebu in po en izvod licejski knjižnici v Ljubljani. Od vsakega"perijodič-nega časopisa se ima poslati po en izvod ministrstvu za notranja dela. Izvodi za narodno biblioteko imajo biti tiskani na boljšem papirju. Za narodno kniižnico se., moralo oddati tudi vse prepovedane tiskovine. — LDU.
Častniki prostov. strelcev- Komanda IV. armijske oblasti je s Dj. br- 639 z dne 29. junija 1919 določila: Častniki prostovoljnih strelcev, kakor tudi čr-novojniški častniki, se zamorejo smatrati častnikom samo za dobo vojske, dokler so v častniški službi- Pri prostovoljnih strelcih dobljene šarže bo veljale samo za službo v tej formaciji-Z istopom ali odpustom iz te formacije preneha tudi častniški značaj- Po tej naredbi se zamorejo smatrati častnikom samo oni, ki so bili častniki bivše avstro - ogrske stoječe vojske ali domobranstva in to v tistem činu, katerega so imeli v stoječi vojski (domobranstvu) ako so zaprosili za sprejem sa skupno vojsko kraljevstva SHS. Osebe, ki so zvršile enoletno vojaško šolo ali kakšen častniški kurz, zadrže svojo podčastniško šaržo, ki so jo imeli neposredno pred imenovanjem sa častnika prostovoljnih strelcev- Osebe, katere nimajo nobenih vojaških šol, izgube vse šarže (častniške in podčastniške) ki so jih imeli pri prostovoljnih strelcih. To v vednost tistim, ki so pošiljali prošnje za sprejem v skupno vojsko-
Shod poštnih nastsvljeneev. Predsedstvo > Zveze poštnih organizacij v Ljubljani< vabi člane vseh poštnih kategorij na shod, kateri se vrši v torek dne 22- julija 1919 ob 20- uri v mali dvorani >Narodnega doma<. — Dnevni red: 1- Poročilo naše delegacije iz skupščine v Beogradu- 2- Slučajnosti-Vsi poštarji in poštarioe na shodi — Predsedstvo ZPO-
Mestni občini mariborski je dovoljeno v svrho nakupovanja živil razpolaganje s kreditom do zneska 8,000-000 kron pri ljubljanski kreditni banki, oziroma pri njeni podružnici v Mari-uuro
Iz lepih, starih časov- Konzument in prod neon t sta si stala glede cen, so-sebno ob času draginje, vedno v nasprotju. Prvemu so bile cene previsoke in jih res ni mogel zmagovati, drugi pa ni mogel svojih izdelkov nikdar dovolj drago prodati in vedno je morala oblast stopiti v akeijo, kar je, če se je energično postopalo, V6aj deloma imelo vspeh- Za kurjavo n- pr« so dobili okoliški posestniki gozdov, sosebno graščsJd, svoj čas od deželne gosposke naročilo, koliko drv, da mora vsak pripeljati v Ljubljano- Tudi cene so bile natančno določene- (Sežonj klavnih bukovih drv jo veljal takrat 4 evanegar-ce, vejevje (Prtigelholz) pa 2 evanegar-ci). V mestu so bili v to določeni uradni organi, ki so gledali, da so se drva res po predpisanih cenah prodajala in pa, da je bila mera pravična- Kdor je bil z as a č en . glede mere ali cene pri nepravilnosti, so se mu drva kratko-malo zaplenila, spravila m ob gotovem času razdelila potrebnim zastonj- Plačala se mu niso, pač pa je bil poleg tega še strogo kaznovan. Enako je bilo pri kruhu- Pecivo, ki se ni tehtalo pri sprotni prodaji, n- pr- žemlje, stručke i- dr- je imelo predpisane cene 4kn težo-Zato se je pogosto vršila uradna kontrola, čo odgovarja predpisani teži in to brez ovadb strank, marveč po lastni inicijativi. Če je bil pek zasačen, da ima pecivo pod'predpisano težo, je bil naznanjen in brez izjeme kaznovan- In kako? Na javnem prostoru so bili nekaki koši, v katere so dajali nepokorno
10
peke in jih potem t vodo >tunkali« —■ enkrat, dvakrat, ali večkrat, po saslu-ženju pač. >Tunkanja< pa bo se tudi privadili in zato je morala nastopiti občutljivejša kazen- Kdor je bil zasa-6en (kontrola se je vršila ponoči po pekari jah) da je imela samo ena žemlja manjšo težo, so mu zaplenili celo peko in vse zaplenjeno pecivo drugi dan sasdelili siromakom- Tudi pri drugih potrebščinah se je strogo postopalo- In to je pomagalo- No, ko bi ee zopet povrnili v nekdanje »zlate čase«, bi bilo >tunkanihc in siromaki bi res imeli prave zlate čase!
Izlet srbskih gostov na Bled- Dne 22- t- m- odhod na Bled s glavnega kolodvora ob 6*15 in vlak prispe na Jesenice ob 8-15- Odhod s Jesenic ob 8*31, prihod na Bled ob 8*47- Odhod z Bleda ob 14*14^ prihod na Jesenice ob 14*37, odhod z Jesenic ob 14*53, prihod v Kranj ob 15 49, postanek 20-6, odhod 1015, povratak v Ljubljano ob 20*5-
Želje Korošcev. Is Spodnjega Roža Z ozirom na novo demarkacijsko črto, na podlagi katere tvorita ves Rož do Apač in gorovje južno od Vrbskega jezera in Celovca do dravskega kolena pri Mohličah eno celoto v političnem in gospodarskem o zini, je nujno potrebno, da vlada vse potrebno takoj ukrene za promet v tem ozemlju in s Podjuno. Avtomobilna zveza na eni strani iz Bo-rovelj v "Rožek in ob Vrbskem jezeru v Gdabštanj in črez Humperk v Rož, na drugi strani is Borovelj črez Apače na vshodno stran je nujno potrebna, ako naj ne zastane vse gospodarsko življenje v tem ozemlju- Tudi gradnja ceste iz Vetrinja v Zrelec je neodložljiva* Ako se vse to ne zgodi takoj, ni izključeno, da bo to za slovensko stvar uso-depolno!
Potovanje v Nižjo Avstrijo- Nižje avstrijska deželna vlada je objavila naredbo, da mora vsak, ki ni pristojen v Nižji Avstriji in ki nima tam rednega bivališča, prositi pri politični oblasti sa dovoljenje, da sme tja potovati, ako misli tam ostati več kakor tri dni-Dovoljenje za potovanje izdaja »a Dn-naj in Dunajsko Novo mesto pristojno policijsko ravnateljstvo, za drugo kraje pa pristojno okrajno glavarstvo. Kršitev te naredbe se kaznuje z globo 5000 K. aH z zaporom do 6 tednov- — LDU-
Dopisovanje z vojnimi vjerniki v Italiji- »Slovenski Rdeči križe javlja: Ker prihajajo od svojcev vojnih vjet-nikov v Italiji še vedno pisma sa vjet-nike. opozarjamo, da je točasno dovoljeno le pošiljanje dopisnic- Nadalje naj. se držijo svojci vjetnikov v Italiji sledečega: dopisnica naj se piše s črnilom in razločno: — kratko- — na dopisnice naj se ne prilepljajo znamke, feer so poštnine proste; — piše naj se tedensko in sicer ena dopisnica; — dopisnice naj se pošiljajo na > SI o venski Rdeči križ«, Ljubljana 3; ali pa prineso v urad: Poljanska cesta št. 4, U- nadstropje, vrata 39. Društvo >Slo-von6ki Rdeči križe je založilo za dopisovanje z vjerniki v Italiji dopisnice z odgovorom in se dobijo v pisarni Poljanska cesta 4 (Alojzi je višče) II- nad-srr-. po 10 v kos- Da ne bo zaprek pri pošiljanju pošlje v vjetništvo, naj *e svojci natančno drže agorajŠnjih navodil.
Pritožba invalidov- Ob razsulu Avstrije se je nahajalo na oddelku za bolne na ledicah v bolnici Rud. križa v Rog- Slatini okoli 100 bolnikov, po večini Slovencev- Vsled slabih prehran-benih razmer se nas Je pustilo domov s navodilom, da počakamo doma, dokler ne odredi vlada ali kak drug urad, kam naj odpošlje bolnica naša zdravniška spričevala in kje se imamo prijaviti k' nadpregledu- Izšla je podobna odredba, toda le sa druge slučaje* O kakem zdravniškem spričevalu iz nafte bolnice niti sledu- Radi novega izvida sem bil poslan v garnizijsko bolnico- Po površni preiskavi, ker, kakor se je izrazil zd'ravnik, sa temeljito ni časa, ker predolgo traja, sem bil odpuščen z negativnim izidom- Sedaj pa se kliče letnik za letnikom k orožni vaji- Naj H zopet začnemo križevi pot, kakršnega smo imeli v Avstriji, kjer je že do polovice otekel bolnik doživel poleg surovosti Se tudi to, da je odredil vojaški zdravnik, naj se mu pri pododdelku napravijo ovitki z gotovo raztopino. Ali naj bo zopet nebroj že itak težko ugroženih eksistenc postavljenih na kocko samo zato, ker se ob razpustu edine bolnice te vrste pod res strokovnim vodstvom v Sloveniji ni ninče brigal za to, da bi prišla naša zdravniška spričevala na pravo mesto? Ali bi se ne hotel kdo merodajnfh gospodov spomniti ter naše izvide privleči iz njih zaprašene po* zabrjenotsi na svetlo?
Vojaškotafrsnini otvoaaneom. Za predpis zakonite vojaške takso velja za loto 1919 to4e: Rojstni letniki 1893 do 169$, za katere s« lota 1915—1918 vsled vojnih razmer niso vršili rodni nabori, marveč ta črnovojna pregleda-* vanja, so zadnjim pregledovanjem leta 1917, odnosno 1918, zadostili svofi naborni dolžnosti In so s % januarjem 1919 stopili iz naborne v vojaakotaksno dolžnost- Vojaškim oproseencem, ki so med vojno služili aktivno vsaj šest me-
vojaške takse, onim pa, ki so slazili manj kot šest mesecev, so predpis osla zakonita taksa- Popolnoma so oproščeni plačila vojaško takso: val, ki so mod vojno dejansko služili in pa državni, deželni in občinski nameščenci in nameščenci javnih dobrodelnih savodov (okrajnih bolniških blagajsn, zavarovalnih zavodov, bolnišnic itd-), ki so bili med vojno iz službenih ozirov oproščeni vojaške službe- V ostalem veljajo določila takšnega zakona. V lastnem interesu naj se vsi ti vojaškotaks-ni obvezane! rojstnih letnikov 1892 do 1896 zanesljivo zglase do 1- avgusta t-1- pri mestnem magistratu, ker bi se jim sicer naložila denarna globa od 50 do 1000 K, v slučaju neiztirljivosti se kazen izpremeni v zaporno kazen- Vse podrobnejše je razvidno iz tozadevnega lepaka ki je nabit na občinski deski-
Zakaj se to trpi? Pišejo nam: Po Dragatuški fari se klati nek špiritist že več kot mesec dni- Tudi viniška fara ga dobro pozna in kakor smo izvedeli, je bil parkrat tudi na hrvatski strani-Kaj dela orožništvo ne vemo, vemo samo to, da je javna tajnost, da so ga bili dragatuški orožniki baje v Nerajci prijeli, a ga zopet izpustili- Ta klativitez pravi ljudem, da se je naučil svoje umetnosti pri nekem gospodu- Od vsake osebe, ki ji prerokuje bodočnost s pomočjo >duhov«, zahteva 5 K- Da drvi naše ljudstvo kot neumno k njemu, se samo ob sebi razume- Ljudem pravi, da ne sme biti nikdar pijan in da silno veliko moli, posebno za vse one duhove, ki jih pozove na željo oseb, ki so si dale prorokovati- Neki kmet iz dragatuške fare mu je podaril kar 100 K, ker mu je vse po njegovi volji prerokoval-Neka ženska je pa silno potrta in joka, ker bo baje živela samo še 10 let in ne bo dočakala nove mase, ki jo bo služil njen sin, ki je šele v prvi gimnaziji. Veliko skrbi pa dela ta špiritist vdovam padlih vojakov, ker jim zatrjuje, da še žive njih možje, a one revioe so se pa omožile že drugič- Ljndje, posebno ženske, so prišlel že skoro ob pamet- >Špiritist< si baje zasluži vsak dan do 500 kron- Zakaj oblast mirno trpi to početje? Strogost bi bila tu zelo na mestu-
V gradu Ponovice pri Litiji za jutri napovedana dražba premičnin se ne 5o vršila.
Za pogorelce v Zagrađen- Za po-gorelce vasi Zagradec občina Slivnica se dovoli 50-000 K kot podpora za prvo silo. Prehranjevalni urad izvede samostojno podporno akcijo-
Trgovska šola v Novem mestu- S prihodnjim šolskim letom 1919/20 se želi ustanoviti v Novem mestu dvoraz-redna trgovska šola z enoletnim pripravljalnim tečajem- Tozadevno posvetovanje se je vršilo 9. julija v mestni dvorani ob navzočnosti več merodajnih gospodov- Sola bi bila odprta dečkom in deklicam- Danes nujno prosimo vse starše in jerobe takšnih šologodnih otrok, naj blagovolijo v lastnem interesu takoj naznaniti >Gremiju trgovcev v Novem mestne, če želijo poslati svojega otroka že tekoče leto na to Šolo v Novo mesto, to pa zaradi tega, da se takoj ugotovi število učencev in učenk za prvi začetek, da se predloži vladi SHS z učnim načrtom in proračunom tudi število šolarjev- Več se jih priglasi, prej nas bo vlada uslišala in manjša bo šolnina- V trgovski prvi letnik se bodo sprejemali le tisti, ki dokažejo, da so dopolnili 14- leto svoje starosti, aH da ga bodo še v teku solarnega leta dopolnili in da so zadostili svoji Ijud-skošolski obveznosti. JZa sprejem v L razred trgovske šole morajo tudi uspešno prestati izpit iz: slovenskega jezika, nemškega jezika, računstva, geometrije, prirodopisja, zemljepisja in prirodoslovja- Pri izkušnji se zahteva toliko znanja, kolikor si ga pridobe učenci v pripravljalnem razredu- Za učence, ki so vsaj z zadostnim uspehom dokončali 4- razred kake srednje šole ali popolno meščansko šolo, kakor tudi učence pripravljalnega razreda, odpade ta izkušnja- V pripravljalni tečaj se sprejmejo učenci brez vsake skušnje, ki so dovršili 13* leto ali ga pa bodo spolni 11 Še tekom tistega leta
Razmero v Borovljah- Pušk arsk a obrt je vsled vojnih dogodkov nekaj Časa trpela- Po prizadevanju vladnega svtenika g* Zupneka je ves obrat zopet v najboljšem tiru. Tudi odjemalcev so oglaša iz cele Jugoslavije toliko, da je komaj mogoče vsa naročila pravočasno izvršiti. Tstotako so tudi v tovarnah za žico In fereblje vrši obrat popolnoma normalno, odkar je g- okrajni glavar izpoeloval potrebno količino premoga' Ker je tudi živil v izobilju, le ljudstvo z novo upravo povsem zadovljno, kar Je sijajno pokazala siavnost dne IS- t m., katero no se brez izjeme udeležili vsi sloji naloga trga*
Osrednji urad Marala aaoptant-sttimJh obratov v LJaMJsni, Stari trg štev- 11A naznanja, d* ima telefonsko številko S43-
Iskreno pmtmm potitjajo vsem slovenskim dekletom ta fantom ls osvobojene Koroške: Slnfbovodla Le-bar Anton lz Bleda, podčastnik Tort Ivan |n njegov brat Anton ls 9t Janza na Dolenjskem; des. Preseli Lndovfk
Peter is Uubrjane, orosniflrt podč. Osame* Ivan iz Kužeija v imenu cele IL
stotnije.
Glede na odpiranje zatvornic v Gruberjevem prekopa se je po zadnjih
nalivih in povodnjih na Barja- razširila vest, da je bila zatvornica pri prekopa prekasno odprta in to da je povzročilo ali vsaj povečalo nesrečo-Predsedništvo deželne vlade je uvedlo strogo preiskavo kojih uspeh izhaja iz sledečega poročila: »Z odpiranjem satvornie v Gruberjevem prekopu so je pričelo že 24- junija, ko je bilo stanje vode v Ljubljanici še normalno (1*39 m vodomera na Ljubljanici pri odcepu Gruberjevega prekopa). Ker je voda vsled močnega deževja naraščala, se je tudi z dviganjem zatvornicenadaljevalo in sicer tako, da je bil spodnji rob zatvornice vedno nad vodno gladino- Dne 25- junija se je odprla tudi zatvornica v Ljubljanici in sicer še predno je dosegla ono višino, katera je za dviganje zatvornice v Ljubljanici merodajna oz-predpisana- Dasi je voda do večera tega dne padla za 75 cm (na 1*20 m vodomera), se je dne 26. junija zatvornica v Ljubljanici popolnoma odprla- V noči od 26- na 27- junija pa je voda pri popolnoma odprtih zatvornicah v Gruberjevem prekopu in Ljubljanici naglo narastla za 80 cm (— / 40 m vodomera). Pritožba, da je bila zatvornica v Gruberjevem prekopu prepozno odprta, je torej povsem neutemeljena V ilustracijo kako se razširjajo take neresnične trditve o odpiranju zatvornic naj služi sledeči dogodek: Dne 26- junija ob 8-uri zvečer je prišel neki posestnik iz Barja k slugi stavbnega vodstva za osuševanje barja na stanovanje ter ga razburjeno vpraša, zakaj da se zatvornica v Ljubljanici ne odpre- Sluga mu odgovori, da je zatvornica vendar odprta, čemur je omenjeni posestnik ugovarjal, da to ni res. Da ga prepriča na licu mosta ga je sluga peljal do jezu na Prulah in mu pokazal odprte zatvornice, nakar je dotični posestnik dejal: > Oprosti te, jaz tega nisem videl, meni %e je reklo, da je zatvornica zaprta!« Kar se tiče padavine se morajo kritični dnevi od 25—27- junija 1919 po avten* tičnih podatkih Mdrografičnega grad« benega ravnateljstva označiti kot katastrofalne- Ce pa je dne 27. junija 1919 vodomer na Vrhniki pri 102 m/m padavini kazal za 22 cm manjše vodno stanje kakor dne 13- februarja 1915 (najvišja voda Ljubljanice zadnjega desetletja) pri 71 m/m padavine, je to le dokaz, da odtok vode iz Ljubljanice nikakor ni bil po zatvornicah oviran- Da ni bila zatvornica v Gruberjevem prekopu pravočasno odprta, bi bila škoda na barju veliko večjega obsega nego je dejansko bila- Dasi je bila padavina ogromna in je bilo po opazovanjih hidrografičnega oddelka gradbenega ravnateljstva vodno stanje Save dne 27- junija 1919 najvišje, kar se jih je opazovalo v zadnjih 18 letih, ni dosegla Ljubljanica vsled pravočasnega odpiranja zatvornic in sedanje večje odvajalne zmožnosti Gruberjevega prekopa niti one višine, pri kateri se je prej provizorični jez v Gruberjevem prekopu začel šele odpirati.
Trije roparski umori. Iz Maribora nam poročajo: V mestu in okolici se se širijo vznemirljive vesti o skoro vsa-kodanjih ropih in umorih kar na Javni cesti od Maribora proti Pesnici. Ker se Je v enem slučaju umorjena in oropana žrtev našla na javnosti nepristop-nem kraju in domišljija ljudskih govoric za vsakim skritim grmom stika po nezasledenih Žrtvah, se je sicer tudi trezno misleče Javnosti polastila bojazen na izprehodih po bližnji okolici. Ta bojazen se je zdela tem bolj opravičena, ker se še sedal večer za večerom sliši streljanje po bližnji okolici, ne da bi se katera pristojna oblast resno pobrigala, da se z odvzetjem orožja vendar enkrat napravi radikalna remedura. Preiskava razburjenih vesti je dognala, da gre samo za tri dejanske slučaje, kf so se res izvršili od Lajteršperga do Špilja in sicer v času od 15. maja do 13. Junija. Nekaj drugega pa je, kar je pri teh dogodkih res vznemirljivo, namreč, da Je v vseh treh slučajih storilec doslej še nepoznan in to vkljub vestnemu zasledovanju. Edino, kar se je doslej dalo ugotoviti, Je opravičen sum. da Je v vseh treh ali vsaj v dveh slučajih storilec vojak-begunec, ki si nadeva v raznih krajih razna imena. Posebno je zagoneten roparski umor na Lajteršperku. Ker se o tem umoru toliko govori, sem si te dni ogledal kraj, kjer se Je umor izvršil. Streljaj za kantino D. opekarne so naSH okrvavljenega mrtveca. Preiskava je dognala da Je umorjeni bftzo 24 let stari Alojzij Jerman, rudar is Ploske pri Trbovljah. Njegova obleka le bila mešanica civilne fn vojaške obleke. Na Prsih Je imel športno čepico prestreljeno; drugI strel Je imel skozi sence v glava Od tega strela se Je našla blizo glave izstreljena patrona. Pri umorjenem se le našel voćni fistek z dno 9. maja. Medling-Abtis-sendorf fn pa potrdilo graške policUe z dne 10. mala, s katero Jo razvidna da Jo bil Jerman radi neopravičenega vpotovanja v Orsdec kaznovan s gio-
v ftt KttngorJ dan pred nuimoui popival, pri čemer se Jo Izdal, da trna 8000 kron gotovine pri sebi. Ker se Je o tem govorilo naokrog, se Je našel vojak-begunec, kf se Je Jermanu ponudil za spremstvo po cesti preko Leiteršperka do Maribora. Tu pred opekarno pm ga je fsvabil iz ceste v hrib morda s izgovo-vorom, da vodi tod bližnjica Dospela na vrh sta odpočila, med tem je morilec sklenil in izvršil svoj zločinski načrt, Ker se sumi, da je ta storilec izvršil tudi ona dva druga ropa in umora pri št. Ilju in špiljah, bo najbrže razpisana nagrada za prvo izsleditev doslej neznanega zločinca. Tri tedne potem dogodku pri Lajteršperku se je na cesti bljzo št. Ilja izvršil drugi jednak zločin, katerega žrtev je bil 24 let stari železniški deravec Alojz Farazin iz Št. Ilja. Storilec je na kolesarja oddal 3 dobro zadete strele iz samokresa. Nato je svojo žrtev oropal 600 K gotovine, v papirju zaviti klobuk in kolo. Tudi o tem storilcu vodi doslej edini sled v Št Kun-goto. Teden pozneje se je izvršil 3. roparski umor za Špiljem za demarkacijsko črto, blizo Vizjakovega mlina. Tudi tu je bila žrtev mlad človek, posestnika sin, Franc UIc iz Gersdorfa. Ta je dobil 5 strelov iz puške, morilec ga je oropal za 4000 K. Na sumu so trije vojaki-ubežniki, toda najbrže nosi vsa tri imena enoinista oseba, in na vesti tudi če ne vse tri, vsaj zadnja dva zločina.
Obvestilo. Svojim cenjenim odjemalcem na debelo in drobno vljudno naznanjam, da ostane trgovina od 20. julija do 20. avgusta 1919 zaradi nakupa novega blaga in počitnic trgovskega osobja zaprta. — Vaso Petričič, nasled. I. Samec. 7078
Umrla Je v LJubljani ga. Marija GaŠperlin, soproga sluge mestnega magistrata; v Opatiji pa ga. Matilda 11 e r š i č roj.. Polše, soproga višjega poštnega oskrbnika, N. v m. p.!
Pozor! Kdor bi kupil od koga belo platneno vezeno (RLcheJleu) - obleko, se prosi, da naznani proti nagradi 100 kron upravništvu »Slov. Naroda«. — (Obleka je bila ukradena.)_
Vremensko poročilo.
TtitM *mt morjem SM-2
tm
Julij [j	Čas opizo-tibja.	Stanje barometri t mm	i-2J	■ Vetrovi	Nebo
19 ■	2. pop 9. zv.	784-9 7351	26-2 20-2	•L Jgx. sLjsg	vsč. Jas. ■
20	7. zj.	735.5	16-0	i, _. —..i uiufcL	•
• ■	2. pop. 9. zv.	7353 7354	264 21-3	»I- Jg2-brezvet	•
71	7. zj.	7351	16.5	•	vef.oMar
Padavina v 24 urah 0.0 — Srednja včerajSna temperatura 21*2», oec-malna 19-9°. — Vremenski napoved za jetri: Deievno južno vreme. ._
Socijalistični shod pred Mestnim domom.
Danes dopoldne se Je vršil na prostoru pred Mestnim domom shod socijalnih demokratov, katerega Jo otvorfl sod rug inženir ŠtebL Kot govornik! so nastopili sodrugi Oolouh, Kopač in neka srbska komunistinja. Vsi govorniki so naglas ali pomen dvadnevne stavko socijalnih demokratov po celi Evropi ter odklanjali intervencijo Antante v Rusiji m na Ogrskem, Po shodu so Je vršil obhod no mestu, prt deželni vladi pa je izročila deputacija v roke predsednika zahteve delavcev. Po daljšem čakanju se je sprevod podal na trg pred hotelom »Slon«, kjer Je z bsJkona naznanil sod rug Kopač odgovor vlade. Deputacija je zahtevala: 1. Da naj se vojaštvo naše države ne vmešava v razvoj dogodkov na Ogrskem m v Rusiji. 2. Da naj se takoj izuuste iz zaporov oni sodrugi ki so bili zaradi svojih političnih dejanj aretirani in 3. da naj se takoj zagotovi, delavstvu, da se bodo smeri zakonito ustanavjjarl v SJOSSr meznih tovarnah in podjetjih delavski sveti. Vlada Je na te zahteve odgovorila, da jih bo po mofnosrl upoštevala ter sporočila vladi v Beogradu. Za sodni gom Kopačem Je govoril še sod rug Oolouh, nakar se Je sorevod podal pred glavni m državni kolodvor, kjer se Je razšel.
Kultura.
3
Razpis nagrad sa pisatelje. »Narodna založbac v LJubljani raspisuje dve nagradi sa spise zrn mladino do desetega lota- Nagradi znašata 1000 In 400 K- Spisi naj obsegajo do 5 tiskovnih pol malo osmerke* Spisom, ki obsegajo manj kot 4 tiskovne pole, se nagrada prizna- Sprejmejo se samo original se ne*i stisnjeni spisi, ki naj se vposijejo označeni s geslom ln s prtlo-senim pisateljevim imenom v zaprti koverti' Poslati Je spise do 81* avgusta t 1. na »Narodno zalofboc r- z. z o-s- v LJubljani, Knaflova ulica st- 5- Na pozneje doilo spise ee zadruga ne moro ozirati- Dno 15- septembra se razglasi v »Slovenskem Narodu« kateri spid so bili nagrađeni- Tiskovni honorar, ki se izplača, ko knjiga Izide, bo znaial za pesniška dela S50 R, srn proso pa 900 K od pole.
Olaei slovenskega narodnega gfs-iSUm v LJubljani prlreao pod vodstvom režiserja Bratine naslednja gostovanja
Bledu, 39. na  JTesenioafi  in  sfeor s
Strindbergovim >Upnikom< in Ceho-vim »Medvedom«- v Pedagoško društvo  v Voflkovca.
Da brani svoje pravice in si iz vojuje popolno enakopravnost z državnimi uradniki v materijeinem oziru ter organizira kulturno delto zlasti z ozirom na plebiscit, se je zbralo slovensko učit e list vo v jugoslovanskem dem Koroške dne 13. t. m, v Oorejni vasi ir ustanovilo za sodne okraje Železna Kaplja, Dobrla vas in Velikovec »Pedagoško društvo v Ve likoven«.
Lord Ravleigh. V začetku iullia Je preminul sloveči angleški fizik Ravleigh 77 let star. Njegova dela segajo skoro v vse panoge fizike in cejp kemije. Njegovo slavo pa tvori najdba novega plina v ozračju: argon. Odkril ga je s sodelovanjem sira Will!-ama Ramsaya, opazivši, da je dušik, pridobljen iz zraka, malce gostejl mimo dušika, ki se dobiva na druge kemične načine. Ovzdušje vsebuje okoli 0.79°/§ te prvine. To je bilo izhodišče novim raziskavam, Ramsay, Morris in Travers so odkrili v kratkem tri druge redke pline v atmosferi, neon. krlp-ton, ksenon. Lord Rayleigh je takisto napravil zanimive študije o elektrik!, magnetizmu, lasničavosti. teoriji splijem! fivosti in toku tekočin. Akustiko Je obogatil s klasično knjigo o zvoku. Do 1884. je bil profesor fizike v Cambrid-geu. nato so ga pozvali v Roval Instituti on, kjer Je predaval do 1905. To leto je dobil Noblovo nagrado za odkritje argona, čez 5 let Je bil izvoljen v znanstveno francosko Akademijo kot tujski prideljenec. Lord Rayleigh je bil svak B alf aura, zunanjega ministra v Veliki BritardJL Zapušča sina: Robert John Struut Je profesor fizike v Kenslngtorru, D.
Književni honorari »Matice Hrvatsko«. Po odobrenju glavne skupštine »Matice Hrvatske« zakUučlo le društveni odbor povišicu Matičnih književnih honorara za 125—200*/«, prema višini naklade. Novi su honorar! odsad: za originalna pjesnička djela 315—420 K, za orig. prozu 270 do 360 K. za prevedejja pjesnička djela 225—300 K, za prevedenu prozu 180 do 240 K po štampanom tabaku od 16 stranica, 1 to za 32 retka na stranki, šlrfna 22 d cera, Drugi se formati pre-računavaln prema to* voH«nf. Kako »Matica Hrvatska« znatno umnožava: svoja izdanja 1 Mučna i fjefetristJčici i origfrraJnfl 1 prevedena, bit ćo svakomu ozbiljnomu književno!m rudniku sigurne prfflke, da za svoj rad stakne f pristojna nagradu.
, ,      ,, ■MnzsSjMSSSaeztBMpnnaanni
Gospodcmtvo*
tonens kron v Anarje. Kakor smo obveščeni, se bodo dne 10. t m. Dovodom Izmenjave naših kron v dinarje pritegnile k dem filijalke Avstro-ogrške banke. Ta naredba se opravičuje na ta način, da ima Avstro-ogrska banka svoja poslopja, zakladnico in blagajne, v katere jo možno spraviti veliko množino novega denarja, kakor tudi mnogo vrnjenih kron. Polog tega razpolagajo rx>dnižnice Avstro-ogrske banko z izvežbanim osobjem, ki se bode moglo posvetiti temu dofn. Razen tega bodo razpolagali z novim denarjem tudi vsi drugi denarni zavodi, pri katerih bode imelo občinstvo priliko izmenjati svoje krone. UDU.
Plačila v inozemstvo. Flnarjčni minister je ustavil čekovno poslovanje v inozemstvo do 1500 frankov, drahem, funtov šterlingov to iitalijanskih fir. Te posle bodo sedaj opravljala Frankosrbska banka. Izvozna banka beograjske zadruge. Dunavsko trgovačko društva m Prva hrvatska štedionica. Vsa izplačila Angliji, Italiji in Grški se bodo vršila samo s posredovanjem Frankosrbske banke, V vseh teb poslih se je treba obračati na centralo za plačevanje v inozemstva. LDU.
Izvoz \l Ceno - Slovaške. Kakor se poroča iz strokovnih krbgov namerava trgovinsko rrmrJstrstvo dovoliti prosti izvoz na Poljsko, v Jugoslavijo, Avstrijo in Nemčijo na ta način, da Izvoznikom m" treba navesti pridobljeno valute devizno centrale. Valuto morejo navesti samo uvozniki v ententne države. Kakor hitro bo finančno ministrstvo temu pritrdilo, bo izšla tozadevna naredbe, — LDU.
Izvoz lesa. »Trgovinski Glasnik« navaja sledeče pogoje, pod katerimi je dovoljen izvoz lesa: Ni predlog ministra za trgovino in industrijo je ministrski svet v svoji seji z dne 8. junija sklenil, 1. da morajo trgovci z lesom rezervirati v svojih skladiščih 10 odstotkov mehkega in 5 odstotkov hra^ stovega lesa za potrebe ministrstva zal javna dela in dk morajo odločeni les izročiti ministrstvu na najbližji železniški in brod ovni postaji, kakor hitro to ministrstvo zahteva. Za to oddajo so določene maksimalno cene in sicfiC 300 kron za mB mehkega m 400 kron za m* hrastovega lesa. Prf tem se nO
?:Ieda na to, ali je les izdelan ali ne. 2. zvozniki lesa morajo od vsakega vagona lesa plačati iorpzno pristojbino, m sicer za izdelano blago od trdega* lesa po 500 dinarjev. Za druge vrste izdelke od mehkega lesa so določene nižje pristojbine. Lesni trgovci ki se* interesiralo za Izvoz lesa. naj se obrnejo zaradi potrebnih Informacij na; pristojne trgovinske* zbornice.
Državna posredovalnica sa dele Podružnica za LJuhl'ano in okolico- V preteklem tednu od 6. julija flo 11- Jn-JUa^^io 215 ngipk %
65 ženskih delavnih moči- Delodajalci so iskali 96 moških in 55 ženskih delavnih moči- Posredovanj so je izvršilo 144- Pri vseh podružnicah Državne posredovalnice za delo je od 1- januarja 1919. do 11. julija 1919- iskalo delo 10-056 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 9135 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 2978- Delo iščejo pisarniške moči (475), trgovski sotrud-niki in sotmdnice (232), služkinje in kuharice )135), hišniki, vratarji in pazniki (116), natakarji, natakarice, str-klučav«, strojniki, kurjači, mehaniki-monterji, kovači, železostrugarji, kamnoseki, pečarji, peki, mlinarij, mesarji, ekonomi, oskrbniki, poljski in tovarniški delavci in delavke, zidarji, Žagarji, sluge, risarji itd- V delo se sprejmejo: rudarji (700), težaki, hlapci, služkinje, kuharice (245), poljski in vinogradniški delavci in delavke (125), pomožne delavke v pletilno šolo, opek-delavci in delavke, zidarji, mizarji, čevljarji, čevljarski pomočniki, tesarji, Žagarji, kolarii. usnjarji, krovci, strojniki, ključavničarji, šivilje, tesarji, gozdarji nadgozdarji, pis- moči itd-
Državna posredovalnica za delo v Llubljani naznanja, da je za enkrat ustavila vse transporte delavcev izven ozemlja Slovenije, torej tudi rudarjev v Vojvodino.
Zvišanje cen premoga* Trboveljski
premogokopni družbi se dovoli zvišanje cen premoga in sicer: 1- za kosovec in orehovec 135 K za tono. mesto dosedanjih 114 K. 2- za zdrob I- in II. vrste 110 K za tono. mesto dosedanjih 102 K 40 v- Povišanje velja od 1- julija t- 1. dalje- Premogokopu v Mirni se dovoli zvišanje prodajnih cen premoga pri-čanši s 6. aprilom t- 1- in sicer: koso-vec 1120 K za 10 ton, srednji premog 1100 K za 10 ton, orehovec 1080 K za 10 ton in zdrob 850 K za 10 ton.
Zavarovalnica za govejo živino se ttstanovi enotno za vso Slovenijo in prične poslovati s 1- januarjem 1920-
Kmetijska gospodinjska šola v Kočevju. Pritrdilo se je ustanoviti enolet-ne crosnodinjske šole za kmetska dekleta na zavodu usmiljenk v Kočevju pod s.alnim nadzorstvom oddelka za kme-ri,-f=tvo.
Južna železnica*   LDU poroča iz
Milana. 14- julija- >Sole< poroča, da je železniška komisija mirovne konference odklonila predlog na pomednarodi-tev južne železnice- Misli se, da sklene komisija, da naj ostane južna železnica zasebno podjetje in se obratna ravnateljstva v Ljubljani in Trstu podrede nadzorstvu glavnega ravnateljstva na Dunaju- Po sklepu miru z Avstrijo se snide na Dunaju mednarodna komisija, ki uredi finančna in juridična vprašanja.
Sekvestrirano premoženje- Ministrstvo za trgovino in industrijo je ustanovilo nov oddelek, namreč oddelek za lesno industrijsko centralo, v čigar delokrog spadajo vsi posli pod sekvestrom stoječega premoženja naših \ieprijateljev. (LDU.)
Jugoslavenski   privredni kompas*
Do ujedinjenja jugoslovanskih . krajev v jedno jedinstveno državo, smo bili ne samo politično, marveč rudi gospodarsko vezani na sedanjo Nemško Avstrijo in Madžarsko, ter so se morali naši gospodarski in privredni krogi za svoje informacije posluževati samo virov in pripomočkov nemških in madžarskih kompasov, ki v kolikor so bili sicer točni, niso obsegali vsega onega materijala, ki je za točno spoznavanje naših gospodarskih prilik potreben- Ko smo se rešili sedaj avstrijskega in madžarskega jarma, se je pokazala občutna potreba, da postavimo naše gospodarstvo na soliden in samostalen temelj, da je osvobodimo od vplivov naših sosedov- Istočasno moramo stremiti za tem, da izvedemo čim krepkejšo organizacijo vseh naših gospodarskih in privrednih gran, da združimo interesente iz vseh krajev naše države, da jim damo možnost spoznati medsebojno sebe, svoje potrebe in možnosti kritja !e teh potom medsebojnih zvez- Konečno moramo stremeti za tem, da informiramo o svojih gospodarskih in privrednih prilikah tuji svet, kjer se že sedaj mnogo bavijo z načr.i, kako bi trgovali z nami, in kako bi plasirali svoje ka-pitalije v naših krajih- — Za to je potrebno delo, katero je nemudoma sestaviti in našim državljanom, kakor tudi tujemu svetu dati na razpolago- Da se odpomore resnični potreb; po takem delu, je zbral znani zagrebški novinar in gospodarski pisatelj, Vladimir Pavlakovič, dolgoletni urednik cakratnega > Hrvatsko <t a Lloyda< in potem ustanovitelj in izdajatelj Hrvatskega sedaj >Ju£Toslaven?kega Ekonomista«, v vsakem delu države sodelavce, ki so se izjavili pripravljene to delo izvršiti. Dočim bo Pavlakovič obdelal in sestavil podatke za hrvatske dežele države in bo za Srbiio uredil gradi vo Ilija Jefremovič. urednik doseda-njga od tvrdke Sv. R. Kristič & Ko-izdavanega šematizma trgovine, obrti in industrije za Kralj- Srbijo, katero delo bo sedaj s skupnim kompasom združeno, je prevzel ureditev gradiva za Slovenijo dr- Ivan Cerne. lastnik Gospodarske pisarne v Ljubljani- Delo bo nosilo enotni naslov »Jugoslavenski privredni kompasin bo izšlo v 5 velikih (600 strani obsegajočih) zvezkih, katerih orvi bo obsegal vso trgovino, naslednji pa industrijo, obrt. kmetijstvo in finance-   V vsakem delu bode
posebni oddelek za Slovenijo, kakor bodo hrvatske in srbske dežele države imele svoje lastne oddelke- Vsaka tvrd-ka bode vpisana po lastnih podatkih, najprvo slovensko, ozir. hrvatsko, potem srbsko, francosko in nemške- S tem bode mogoče, da bodem o seznanili ves tuji svet z našim gospodarstvom in našo privredo, tako, da bomo mogli vspostaviti vezi z vsem kulturnim svetom; nasprotno se bodo posamezni deli naše države vsled tega enotnega in skupnega dela spoznali med seboj in svojo ujedinjeno domovino, ker bode kompas prinesel tudi točne podatke o gospodarskih prilikah vsakega dela naše države, kakor tudi o našem raz-merju do drugih držav. Tako bode že prvi zvezek priobčil tudi vse že do takrat sklenjene trgovske pogodbe a tujimi državami, nase izvozne in uvozne pogoje, carinske tarife, in sploh vse podatke, ki so merodajni za naše trgovske kroge* — Delo bode velikega pomena za celo državo, kakor tudi za veliko večino državljanov, saj bode nekaka vpeljava nas kot samostojne države v mednarodno trgovino in svetovno gospodarstvo- Centralna vlada v Beogradu podpira toplo to delo in tudi posamezne pokrajinske vlade resno uvažujejo velik pomen tega dela- — Več bodo prinesli o tem oglasi v listu-
Društvene vesti in prireditve.
Šentjakobsko - trnovska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda ima
svoj letni občni zbor v četrtek, dne 24. julija t. 1. ob 4. popoldne v Narodni kavarni posebna soba.
Zveza in organizacija vojnih invalidov naznanja vsem uradom kakor tudi javnosti Slovenije (Dobroditeljem), da ima ista organizacija od 17- julija 1919 naprej svoj tekoči račun in sicer pod štev- 1616 v Ljubljanski kreditni banki, podružnica v Celju pod naslovom Zveza voj- invalidov za Štajersko v Celju- Prostovoljna darila se lahko istim potom izvrše. Izvrševalni odbor-
Odbor Zveze škontistov in nastav-Ijencev denarnih zavodov Ljubljana, se na izvanredni podpori kateri so si. ravnateljstva velikodušno blagovolila nakazati v svrho podpore obolelim članom omenjenega društva, najtopleje zahvaljuje, posebno: Ljubljanski kreditni banki. Jndrnnski banki, Ljudski posojilnici. Zadružni zvezi. Prometni banki in Kranjski stavbinski družbi-
Za koroške begunce so darovali: Deklice - nabiralke v Višnji Kori 279 K: okrajno glavarstvo Kranj 252 K; Meze Anton Marbreg nabral 77 K; Šola Dev. Mar. v Polju 45 K; lavantinski konzi-storii 10.000 K: vSokol«, Trbovlje, 100 kron; skupaj 10.753 K. — Rodoljubnim darovalcem izreka iskreno zahvalo odbor koroških beguncev v Ljubliani, Poljanska cesta 4. Dr. J. A r n e j c.
Najnovejša poročila.
(Naša izvirna poročila.)
VZROK DEMISIJE  DR. KOROŠCA IN GOSTINCAPJA.
Beograd, 20. avgusta. Iz političnih krogov doznava vaš dopisnik slede vzroka najnovejše ministrske krize, da je spor nastal tako, da je ministrski podpredsednik dr. Korošec ko je ministrski predsednik Protič vsako manifestacijo za Belo Kuna označil za oro-tidržavno, se o tem stališču Izrazil dvomljivo. Protić je nato z ostrimi izrazi ugovarjal. Dc Korošec je vsled tega užaljen, ne da bi bil poc&l kako izjavo, z Gostinčarjem odšel. Ministrski predsednik Protić je, da olajša uravnavo krize, pisal pismo, v katerem pa je izjavil, da dr. Korošec predstavlja ves incident v napačni luči. To izjavo je dr. Korošec smatral kot ponovno Žalitev, vsled česar se je kriza še bolj poostrila In sta dr. Korošec in Gostin-čar podala demisijo.
Vsa stvar se mora razumevati ne toliko na podlagi incidenta samejra, temveč v zvezi s sklepom radikalne stranke, ki se je izvršil po Protičevi vrnitvi iz Pariza in ki gre za tem, da se izvTŠi popolna rekonstrukcija kabineta. Ta sklep se more izvesti le. ako pride do sporazuma med Demokratskim klubom in srbskimi radikalci. kar zopet pomeni samo uničenje vsaktere-eja vpliva Jugoslovanskega kluba. V tej atmosferi je napetost med Protičem in dr. Korošcem prišla do nenadnega izbruha ob prvem povodu. Politični krogi še vedno upajo, da bo mojroče, da se cela zadeva vsaj začasno ooravna.
PROTI SMRTNI KAZNI IN PROTI
LOČITVI CERKVE OD DRŽAVE.
Curih, 19. julija. Iz Weimara poročajo: Nemška narodna skupščina je z 154 glasovi proti 129 odklonila predlog, da se odpravi smrtna kazen. Takisto je zavrnila predlog socijalnih demokratov, ki so zahtevali, naj se izvede popolna ločitev cerkve od države.
SE JE NADA O ZDRUŽITVI AVSTRIJE Z NEMČIJO. Geneve, 19. julija. Švicarski listi poročajo, da ie bivši nemški poslanik na Dunaju baron Wedel izjavil, da ie združitev Avstrije z Nemčijo še vedno mogoča. Treba je počakati končnih določb mirovne konference v St. Germainu. Naj se končno zgodi, karkoli se hoče, eno ie gotovo, da bosta Avstrija in Nemčija vedno živeli v najtesnejših bratskih odnošajih. Prva dolžnost Nemčije bo v bodoče, da bo Avstrijo preskrbela z živili in s premogom.
GROF MIHAEL KAROLYI NA POTU
V AMERIKO.
Geneve, 19. julija. Grof Mihael Karolvi, bivši madjarski ministrski predsednik, se na Madjarskem ni čutil
več varnega in Je zato pobegni v Avstrijo. V VVienemeustadtu pa so ga prijeli in poslali nazaj v Budimpešta Pod
protekcijo italijanske misije mu je uspelo dobiti dovoljenje za potovanje v Italijo, kamor je že tudi prispel. Z Italije se napoti naravnost v Ameriko. Kakor so zatrjuje, mu je boljševika vlada dovolila vzeti seboj deset milijonov kron.
PROTI STAVKI V ITAUJL
MIlan, 19. julija. Železničarji v Rimu so imeli v prostorih Časa del Popolo shod, na katerem so se izrekli z veliko večino proti stavki. Proti stavki so se izrekli tudi železničarji v Modeni, Reg-gio di Calabria in Lecco.
ANTANTA ODKLANJA fflNDENBUR-GOVO PONUDBO.
Pariz. 19. julija. Komisija za odgovornost je vročila Svetu Petorice svoje poročilo o ponudbi maršala Hindenbur-ga in bivšega kanclerja Bethmann-HolT-vega, da bi se ona dva mesto bivšega cesarja Viljema obtožila radi odgovornosti za vojno. Poročilo se konstatira, da je mirovna pogodba določila samo sodno postopanje proti bivšemu cesarju. Zato je nedopustno, da bi cesarja v tem oziru nadomestovale druge osebe.
Vesti LDU.
PREPOVED IZVOZA KONJ IN ŽIVINE.
LDU Beograd, 21. julija. Ministrski svet je prepovedal izvoz konj in rogate živine.
BREZMESNI DNEVL
LDU Beograd, 21. julija. Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje namerava vpeljati dva brezmesna dneva na teden. Število žrvine se je za ča_sa vojne zelo zmanjšalo. Ako se živina v veliki meri še nadalie porablja za zakol bi utegnilo to škodjovari naši živinoreji.
Aprovizaciia.
. H- Sol za obrtnike in zavode. Zavodi ter peki. mesarji in gostilničarji, ki rabijo sol za svojo obrt. naj se takoj zglase v aprovizačni pisarni na Poljanski cesti 13, ker se p-ol ne bode za nikogar hranila-
-f- Vnoveovalniea zrn Živino in ma*t v Ljubljani je objavila BvojeČasno v. vseh časopisih, da bo prodajala olje španske provenijenee po 24 K sa kilogram bruto za noto. Ta objava pa je po-motna- Glasiti se mora v tem smislu, da bo veljalo olje v Ljubljani približnih 24 K za kilogram neto Plačati ps bo treba še posebej knpnino sa sod-
Izdajatelj (n odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnimi In tisk »Narodne tiskarna«.
Brez posebnega obrestna.
mmm
s
Globoke žalosti potrt naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je moja nadvse ljubljena soproga, gospa
soproga sloge mest magistrati
danes ob 2. uri zjutraj v 42. letu po daljšem bole-hanju, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice bo v torek 22. julija ob 4. uri popoldne iz dež. bolnice na pokopališče na Vič.
Sv. maše se bodo brale v farni cerkvi sv. Antona na Viču.
LJUBLJANA, 20. julija 1919
7160    talni o čl soprog ln ostali sorodniki.
Mestni pogrebni zavod t LJubljani.
Proda n nova mM oiftli
Naslov pove uprav. Slov. Nar. 7135
ifaVnt s^oro nov» se proda. Informa-LuIlHI, cije se dobe pri Splošni zavarovalni agenturi Gledališka bL 7 III. Uradne ure dd 9—11 in od 14—16. 7133
Soiia
s vporabo kuhinje se išče za dve osebi. Pismene ponudbe na ueravništvo Slov. Naroda pod .Domačin 7148". 7148
Laneno seme ceni in prosi ponudbe
z navedbo množine Leopold Knez. trgovec, Krško ob Savi. 6998
Zaotev3jts samo t^\^m^;
sestavin rajbol.Sa. Glavna zaloga Oroslav Certal'ć, Resi.eva cesta št. 20, Liublfana. 7144
Unr tilftr Iffl d'v°vrstnih oljčnih tro-ItL 115'Jl ulj pin, garantirano zdravih v hlebih (prvovrstno krmilo za živino) nudi tvrdKa Bor. S bil, Kočevje. —
Vzorci na željo giatis. 7048
hlmi moderno urejen z 12timi luciji HIcl razdelki se proda* Ogleda in poizve se pri železniškem čuvaju, Dunajska cesta na prelazu v Ljubljani. 7114
Korospondentn, StJS
čolnoma izurjeno v stenografiji in strojepisju, išče tovarna za celulozo Reberce, pošta Mtklavčevo. Ponudbe z zahtevo plačila, pri katerem je upoštevati prosto stanovanje, postrežbo, luč, kurjavo, perilo in dobro izdatno hrano za cel dan K 2.50 s pripombo časa ustopa. je poslati na zgoraj omenjeno tovarno. 7104
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša predraga soproga, oziroma hči, sestra, teta in svakinja, gospa
JvtatilSa Sleršič roj. polše,
soproga višjega poštnsga oskrbnika,
po dolgotrajni mučni bolezni danes, dne 11. julija 1919 zjutraj ob 9V2 previđena s svetimi zakramenti za umirajoče vdano v Gospodu zaspala. ... .
Zemeljski ostanki blagopokojne se preneso v nedeljo, dne
13. julija ob 6. uri popoldne od poštne zgradbe začasno na tukajšnje pokopališče ter bodo pozneje prepeljani v Trbovlje.
Sv. maša zadušnica se bode služila v ponedeljek", dne
14. julija ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Jakoba v Opatiji.
Opatija, dne 11. julija 1919.
Žalujoče rodbine IleriiS, Poli* In Torniak.
Proda se eno žensko in eno moško kolo. Poizve se v litrski ul c! 21 I. nad. v-^U 3
Hm Kolesa!
Usggscoijeiia očiteljica temine
poučuie v doooldanskih in večernih urah. Naslov pove unr. SI. Nar. 7139
Trgovi BWattSSSlŠ:
nufakturn: špecerijski in Železniki stroki.   Ponudbe pod   Pomočnik/7153*',
Cffthrn se krni Inforraacile se dobe pri dlcJlU    Splošni   zav   posredovalnici v Ljubljani, Gledališka nlica št 7/111. Uradne ure od 9—11 in od 14—16. 7066
za eksport kupuje .Balkan*, trgovska šoedicij-ska in komisijska del. družba Ljubljana, Dunajska cesta 33. Prosi se natančne pismene ponudbe. 7151
Mi maline
200 bi ogrskega vlianiskega rizlinga
belega, starega in novega se oroda Vnrašati pri špedicijski dražbi .Balkan",
Ljubljana. 7065
KopDiem smrekov les. i?^^
si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vapon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana. 2048
ta
nekoliko izvežbanega sprejme pod ugodnimi pogoji odvetnik na deželi. Vstop po dogovoru. Ponudbe na upravništvo ..Slovenskega Naroda* pod „Koncipijent 7129. 7129
Brniaosov leksikon.
kov »Gartenlaube«, Hacklander in Sa-ohirovi zvezki naprodaj. Vprašati v Gosposki ulici št. 4. II. nadstr. desno. 7036
L'n h 2 rjri s°l'dna in poltena, ne nad nutluiiLtJ, 40 let stara, vaiena domače
<<uhe, se takoj sprejme. Hrana dobra Plača po dogovoru. Predstaviti se je med 4. in 5. uro popoldne v Dalmatinovi ulici it 7, D. nadstr. desno. 7103
Za prvovrstni uvoza la izvoza prest! :
predmet sliTbeiega latoijala
se odda samoprodaja ali zastopstvo. Ponudbe v nemškem jeziku pod ,.Gros-ser Absatz 195" aa aaoačao ekspedicijo J. Rafael, DiaaJ (VVien) L,  Grabea 28.
RorepideDalda^K^*
tera bi bila pripravljena pismeno krajšati dolgočasne ure življenja tehničnemu mornariškemu podčastniku mirnega značaja in dobreg« srca. Dopisi ako mogoče s sliko katera se vrne, pod .Plemenitomisleči 7063* na uprav oiitvo Slovenskega Naroda, 7063
Železna blagaia stL«*.
nove uorav. Slov. Niroda.
7138
Moolovano sodo i5če Rd{> 3d
Slov. Naroda.
Naslov v upravništvu 7140
Ha hrana in stanovanji!
se spreme-jo spričet-kom šolskega leta 1919/20 2—3 učenke. Kje, pove upr. Slov. Nar. 7141
za deklico 6. razr. ljudske šole z vporabo klavirja. Ponudbe na uoravnlštvo Slov. Naroda pod „Klavir 7145".
iem stanovanje
Kupim 500 - 600 litrov
sadnega mošta. Ivan Koralt, mlinar, Domisle. 7124
7drau in mnfan fant k' ic izrolni1
LUldl III III u l CII lOlll, ljudsko šolo in ki ima veselje do trgovine, se išče pri tvrdki Leonhard del Cott, Brežice ob
Savi 7096
natakarica na raton
solidna, pridna in z dobrimi spričevali, se takoj sprejme. Ponudbe z natančnim naslovom pod »Solidna natakarica/7059" na upr. Slov. Naroda.
Stanovanje i orano LVs&T«;
za dijaka 1. realne gimnazije pri kakem profesorju ali učitelju. Na Željo se dostavijo živila. Dopisi na uprav. Slov.   Naroda   pod  A.   B. 10/7123
NanTAftai* v Mariboru: inventar za UOPlUlIdJ • kavarno K 36-f 00, kompleten, inventai za brivca K 80OU*— novo v Celju m okolici 4 gostilne, 5 vil, 5 hiš in majhna in velika posestva. — Breznik ii drag Celje, Dolgo polje št 1.
litem za 1. avgnit sobo ^zl.
no. Event. je lahko meblovana z uporabo kuhinje. Plačam do 15'» K mesečno. Ponudbe na Margarete Denoete/ 7140 na uprav. Slov. Naroda. 7149
Slav. občinstva te priporoča nova
delafnica krtal topitev io metla
na drobno in debelo. Kupi se tudi zima in šestin*. An t. ftlnene, Tesarska nlica 3, 7137
flor1 Sik Jak0 ,eP* doDro °nr*nien> ilc etili, se proda za primerno ceno. Ogleda se lahko vsak dan do 2. pop. v trgovski zbornici Beehtovnova ulica št. 10. Natančneje pove iz prijaznosti zbornični ravnatelj gosp. Hauptmin, prvo nadstr. 7147
:-: 301 tiiada jelovih rtipon :-:
18 do 19 cm premjera na taniem kraju, 10 do 12 metara duge kupujem 1 odmah preuzimljem. Brzojavne ponudbe na Uraie. lajjreb, Hica. 7004
Lovci, pozor I parirani divji petelini
in druga lovska oprava naprodai. — Naslov pove upr. Slov. Naroda. 7142
Nanmdai IS Manlicher repetima puš-ndUlDual |E ka cal. 8. Pojasnila daie F. K, Kaiser, pnškar, šelenbnrgova ni. §.
7056
MlinsKa opra?a kakor tudi oprava
za venecijansko žago in transmisija, ss proda. Ponudbe pod šifro ..Mlin in laga 7087*4 na upr. .SI. Nar.- 7087
let tolarskih pomočnikov, gaterista
in hbnn K dvema koniema išče to-111 UlOlIld varna vozov P. Keršič, Ljubljana VII. Frankopanska cesta 151. 7031
ffll/ntofta V™* vrste « 30 kg se takoj L U u UIu U u proda. Natančneje se poizve pri Sploinl zav. posredovalni Gle daliska nI. 7 lil. Uradne ure od 9— 11 in od 14—16. 7070
Ver zidarjev in delavcev
v tok a jeni 1 tobačni tovarni. Zgla-siti se je pri Robertu Smlslowakem mestnem stavbenika, Rimska cesta st. t. 7093
Drnitaiom brašna (mokoJ kukuruza, riUUdJcHI graha ječma, zobi (ovsa) svaku ko1 i činu sa skladiš a M. Dimlć, Zagreb Jnrtsteeva mlica 24 Telefon 19 - 16. 7156
Trgovka Htli Starastliia i Dr-
kifub pri Praginkein repno seme
v vsaki množini,  liter po 20 kron.
Mtračnice, 7 kg meter, za gozdno želernico, osi s kolesi in ležišči za 4 vozičke, pisalni stroj, skoraj nov, Adler, lepenka rjava, izvrstna kakovost, večja množina vseh številk Vprašanja: poštni predal 53. Celje. 7156
JoreteattiBiirnilrtiraU0«.'
Zmožen je vseh najmodernejših avtomobilskih del, sposoben voditi samostojno obrt. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 7073
Tmnvtoo nesi kolonijalne stroke, IlUUlsU Bol zmožen krvatskega ali
sploh kakega slovanskega jezika v govoru in pisavi, se išče kot opora ravnatelja za večjo delniško družbo v Zazrebu. Natančne ponudbe pod: ,iTftekttej n. solide" sa laternadonales Zeitnags-Bnreaa ? Zagreti. Uica br. 21.
7040
Proda se šivalni stro] hl§ri*
kloiićeTi cesti it 2071. desno.
na MI-
7134'
tedna postelja '•^SfSofc'S*'
proda. Več se poizve pri Hlavka Kolodvorska nlica št 11. 7143
Oprava za oaln soba L^za
Ponudbe pod šifro ,11111 dom/7044" naj uprav. Slov. Naroda. 7C44'
Proda ti ^°^ro °-ran'en p°stn'
hotelski voz
Pripraven tudi s 6 ozir. 8 sedeži.
kotj Po-
nudbe pod , Omagaš 7150"
Slov. Naroda.
na uprav.: 7150
_j
Kepi se biša Lani v vrednosti do!
Ljub-i
iin|fi vi« mi— ijani v vrcu:iusu do1 500.000 K. Ponudbe naj se pošlje na 1 upravništvo »Slov. Naroda* pod štev.*) „500.090 7086". 70«*'
500 dO 1000 K
nagrade tistemu, mi preskrbi do 1. avgusta stanovanje s 3 sobami, kuhinjol in pritiklinami.   Ponudbe pod šifro: .L K 7072* na uprav. Slov. Naroda.
Iflrlna OilnAvitOiiirO djed, koja školu JluIIu Uu'JU !ltIl|lLQ polaze, ko'a znade francuski i vješta u klaviru te razume u šivenju. traži se za odmah za Srem, Ponude na gdju Sofiju Stojković, Zagreb, Ojorgjičeva ul. 9. 6992
Zidarje in tesarje ^JTJL^
delo na Jesenicah proti najboljši plači/ stanovanje v barakah, lastni skupni kuhinji itd. pod vodstvom zidarskega po-lirja gospoda Angela Battolino, stavbe-. no podjetje Viljem Treo. ZglasiU se je v stavbeni pisarni Marije Terezije cesta št 10. 6994
Resna ženitna pnnodha.
(Srb), 37 let star, dobro vzgojen, z denarjem t bankah in premoženjem < 100.000 K, ima 2 otroka, za katera bo sam skrbel,  če bi bodoča žena n« hotela, se želi seznaniti z vdovo od 28 — 37 let radi ženidbe, zdravo brez otrok in resno.   Imeti mora približno odgovarjajoče premoženje.   Prosi sej pošiljati  samo   resne   ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod Šifro .Kornjic 7047* s fotografijo in po-, goji do 10. avgusta t L Tajnost za-
jamčena.
7047
v velikosti 47X65 cm priporoča
Solna Ufem f UfllliiL
Cena v trdem ovoju po polti 1 14.
71
4384
66
EU
CD
862091
69
2594
41
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Detniika glavnica 15,000.000.. kron.
Stritarjeva ulica itev. 2.
Rasami fondi 4.000.000.- kron.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu,  Gorici, Celju in Mariboru.
nT Sprejema ~W H Kupuje in prodaje vse vrste vednostnih papirje v, valut
vloge na knjižice in tekoči račun   - .   In d°wollufe„,-«.
proti ugodnemu obrestovanju 1 S^BT        VSdKOVrStne KREDITA
l l
i
i
Akviziterjl
za.ogleden domaČ zavarovalni zavod za vse oddelke zavarovanja ae iščejo. Oferti naj se naslove na upravništvo Sfbv. Narodn rod .Akriifter št. 7120*.
POZOR!
POZOR!
Na zfclojji ima Jos. Rajšter, tvornica kandit in slaščic v Šoštanju, Slovenija, raznovrstne kandite in slaščice, kakor: maline, limone, rok^-drobs, jačelice. sadje, medene Itd. ter slaščice vseh vrst. kakor: čajni keks, biskvit, man-deljnove izdelke, medene kolačke, itp. po niski ceni. Na želio prospekti. 7159
31
v dobrem stanju in skoraj nova decimalna tehtnica se ooceni proda. Vprašati je pri Hvnko Stancer, trgovina, Dunajska ce3ta itev. 10. 7006
s prakso, starejša in dober ke-respondent železninske stroke se spreimeta. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 7026
Postsij
po K 60*—, spodnje in vrhnje modroce kakor tudi vsakovrstno drugo hišno opravo priporočata Brata Sever, aaiojja ^bb^štva in tapetniška delavnica! Ljub-stana * Marije Terezije ceste, Kolisel- 6724
vješt,  za stalni posao, traži se za odmah. Ponudbe slati na:
Imi \mm strojeva d Bjelovaru.
trgovina s kolesi
LMM. M/t Mlj? t. U.
Otroški
vozički
vrtni stoli in žične posteljne vloge (mreže) so dospele. Brata Sever, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13. 6996
m mm
z znanjem vseh kontoiskih del ter samostojna kcrespondentinja, ki ima veselie do tigovine, se takoj sprejme. Reflektira se samo na prvovrstno moč. Cenj ponudbe rod š;fro : .Samostojna* poštni predal 38, Ljubljana. 7018
Traži se xa oćtaah poštena
za vse kučne poslove uz kuharico. Dobra r'aća i orskrba. Obitelj dr. Sor-dić liječnik, Grubišnopolje kraj Bclo-vara Hrvatska. 6921
ftrtezinatrg,
šolske torbe, najsobdnejša izvršitev > konfekcijo iz govejega usnja nucl-m ceno. Lasten izdelek. Peč' premog šte-dilnice znamka, .Hausschatz* z lito-železnem kuiilnikom, ne pregori. Zahtevajte neobvezne ponudbe. Zastopniki se iščejo.
Josip Sfeiner,
hxccrt — Impo :. Dunaj (Wien) XVII. Ottakrlngerstr. 60. 7154
instz«
vaseliaova mast za usnje, krama za čevlje in vsi kemično - taktike proizvode. ĐobsvifaiKe semo prima blago v vseh zavo]-ninah ia vs?!d množini.
Kniiner & to.,
Abt.: Chem. Produkte. Graz.
vsslie vrste samo na veliko prodaja in kupuje
1310181
Skladišče
suho in svetlo, se išče v Ljubljani. Ponudbe na kupčijsko pisarno .Merkator* Ljubljana, Jurčičev trg 3. 6993
Proda se S
100 parov finih popolnoma predvojnih ženskih čevljev a 150 K Ponudte na Franc Brnlc, Brani 24. 7050
Sobo išče
inžener eventualno s hrano za avgust. Obvestila na upravništvo „Slov. Naroda" pod: J. M. S./ 7007. 7007
hlapec
se sprejme, neoženjen lahko s hrano in stanovanjem, oženjem pa s stanovanjem. Poizve se Jeranova ulica 11.
6986
fosne in gospodične!
Naznanjam Vam, da sem otvorila
spoGii ino porfumepijo
Imam velike izkušnje v kos-metiki, zato se lahko vsaka dama pri meni preskrbi z najboljšimi kosmetičrrimi predmeti. N. pr. krema za lice, puder, šminka, prah, voda in krema za zobe. Batva za lase, brilantin, krema za roke, amerikanski Hair-Petrol za rast las itd.
Priporočam se za obilen obisk
Marija Uran.
Ljubljana, Mestni trg it 11.
papirnatega blaga prodaja se samo na debelo. Bogata izbera pismenega, uradnega, konceptnega, za pisalni stroj, ovojnega in risalnega papirja vseh pisarniških   in   šolskih potrebščin. Dalje krasna izbera umetnih ljubljanskih in božičnih razglednic, ročnih in tržnih torbic, denarnic listnic itd. Cene primerne.
Marija Uran
trgovina a papirjem.
Mestni trg štev. 11.
(Preje Franc Iglic.) 7101
Sobo
elegantno meblovano, z električno lučjo in posebnim vhodom išče za stalno soliden gospod. Cenjene ponudbe pod „banćnt uradnik" na upravništvo Slovenskega Narodaa. 6910
za razpošiljanje suhega sadja ali drugih deželnih pridelkov se proda. Poizve se v Muhleisnovem skladišču na Dunajski četi v Ljubljani. 7058
Houi krompir
ižol. čebula iu drugo sočivje, žito, večje količine dostavno hrvatska postaja prodaj
H. Novak,
Zagreb, Makslmlraka c. 64.
Fino francosko
pnevmatiko
plašče in cevi priporoča
IGN. VOK
specialna trgovina šivalnih strojev in koles. LJubljana, Sodna ulica št 7. 6276
„CR0ATIA"
zavaroralna zadruga i Zagrebu
ustanovljena od mostne občine Zagreba lota 1884.
sprejema
¥ elementarnem in iiv-Ijeaskem oddelku
vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in najmodernejšimi tarifi.
Zahtevajte prospekte
katere pošilja in daje vsa potrebna   pismena in ustmena pojasnila
Olovno zastopstvo
za Jlovenljo
Ljubljana,
Stari trg štev. 11.
Sprejemamo aposobne potnike in zastopnike, katerim se nudi prilika vel-^ikega laslužka.
e
§7
3
BI
in vsi drugi, kateri 11111 *mai° kaka plačila i li 1 I v Nemški Avstriji, J I Iti       lahko dobijo
v vsakem znesku pri Posojilnici v Gornli Radgoni potom iz
menjave za jugoslovanskega. 699
Brasno (moka), pšenicu, kuku-ruz9 Ječam, zob (oves), posije (otrobi) i ostale zemaljske plodine i proizvode nudja samo
na veliko ,:-,4
Telefon 22 - 69.
ing. Dr. Miroslav Kasal
oblastveno poverjeni stavbni inžiner.
Skalno stavil, podjetje za betonske, lelezobetonske in vodoe zgradbe
v Ljubljani, Hilšerjeva ulica št. 7.
5V Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobeton. jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije.
Prevzema v strokovno izvršitev vse načrte stavbeno lažentrske stroke.
Tebni čna mnenja, zastopstvo strank v tehniških zadevah
09~ Največja slovenska hranilnica!
LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 3
K 80,000-000-— „ 2,500*000--
]e imela koncem leta 1918 vlog - > > rezervnega zaklada.......
———— Sprejema vloge vsak delavnik. ———
Hranilnica Je puoilarno varna. iw Za var6enje ima vpeljane lične domaČe hranilnike.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovan s in obligatornema odplačevanja dolga.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
sr Kreditno društvo.
3 O. --
&5
3 e*ps
£3 ""1
Et 55*
o M = .
fi S si es
23 -rj
Ia. r^7
CD -1
a S >
mm* E?
■.
a
ca.
n
ca. -~
SD m  ± j~J
ima Že kte dobrote ia neškodljivosti kakor pred Lcgoranje koie v današtrjem t*n »i niti mitNti ne
Bujne lase
I fln3 nn!4 lic lu rok 0&,e ■BBOf.° pr«d«e«ti. tako t liravstvetiem kakor LCMđ |IUIl v drniabseai ozlru. Fellerjsra popolnoma neftodlfiva prdikn-
šena Jmw* pomada za obvarovanje in negovanje kože, odatiani nečistost aoic, ojeda prišče. bru! proti solafarici. solnčnln pegam, bori, razkavost!, veioatl kože. Lonček močnejše vrste 6 K. Omoti ia poštnina se račooa posebej najceneje.
Namesto škodi^vega mila 8A£SS9tt5
ro je danes še zelo drago vojno. Boljše in finejie za moremo.
se more doseči urno s Fellerjevo „Elaa"-Tanobina pomado za rast las. Okrepi kofo na glavi, preprečuje piešavost in oslvelost. Lonček močnejše vrste 6 K. Omot ra poštnina se račaaa posebej najcrnje.
Za vsakdanje negovanje telesa £,«t"J£tir.«'";
tmiTacje telesa, otroške kopeli, kakor ra ns^no vodo Itd. Cena kartonu K 1-50
Scnhni  U^d^l   ia P°vsod T teP» ae more bolj ubiažnjoč, hla-
OCUUJ VIC 11 deč, osveinjoč Fellerjcv .E!za" mentoini mlgrenski črtnlk. V leseni ee»kl K 2-—. Lzvrsien proti £lavoboia Ia migreni. Rabi se tndi proti vbočljajn in rantvi. Voda u oči (corlfriam) J-50 K. Kapljloe proti zobobolu K 2-30. Pra^ l.g^rikj prsn! mou proti kal''o steklenica 4 K Franca vo Iga a je v stekl. d in Iti K.
Za žeiadec, JSJmi ■......Td    1 * "»»<"rio".
Kurca nFoca ?d!tr?.B, trez bo,eCIn tnrt$t ttiktora .eiu-
l\UI jO   ULCdG   (tekočina) skopaj s čopičem 4 K in mrtat obiti po 4 K. ta K 2-—. ^
Proti potenju telesa in nog 1
je FeUerjev »EIss- prašek z vsipom K 2*—.
Krmilni prašek za živino
davno poznani se zopet dobi. Karton K 2. Omot ia poštnina se rscnna posebej in. najceneje. Kdor naroči več, mnogo pri« hrani Naročiti je treba pri le tarnaj u
Evgenu V. Feller
Stnbloa, Elaa trg it 23S (Hrv. Prtmorja)
9
es
Kmetsku posojilnica ljubljanske okcllce
obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,100.000.
3%
brez odbitka rentnega davka Ustanovljena 1.1813.
2C
.Q
84
90
*X