Cena 3 Dtn Upravništvo: LJubljana, Prešernova ulica št. 54. — Telefon št. »036 .nseratni oddelek: Ljubljana, Prešei -nov« ulica št. 4. — Telefon št. 140* Podružnici: Maribor, Aleksandrova št 13 — Celje. Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-iana št. 11.842 - Praha čislo 78.180, Wien, Nr 105.141 Poštnina plačana v gotovini Lato VIII, št. 108 Liublgana? sobota 7. maja 1927 t— fathaja ob 4» »jutraj. asa Stane mesečno Din 25-—; za inozemstvo Din 40"— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon št. 207« in 28044 ponoči tudi 5t. 2034. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Aktivni minister o političnem položalu Vlada ima obljubljen volilni mandat, — Nove volitve koncem avgusta ali začetkom septembra. — Vse zavisi od zunanjepolitične situacije. — Propadli poskusi dr. Ravniharja, da spravi klerikalce v vlado Beograd, 6. maja, r. Od aktivnega ministra je vas poročevalec prejel danes sledeče informacije o političnem položaju: Sedanja vlada je volilna vlada, ker ji je obljubljen volilni mandat. Vlada še ni dobila volilnega mandata predvsem iz razlogov zunanjepolitičnega položaja v Evropi. Prirodno je, da igra pri tem italijan-sko-jugoslovenski spor prvo vlogo,- S tem v zvezi je treba počakati na rezultate konference Male antante in na rezultate skupne akcije Francije in Anglije. Ta akcija se bo uredila in proučila na predstoječem obisku francoskega predsednika republike Doumerguea v Londonu, kjer obišče angleškega kralja Georga. Pri ti priliki se bo vršil tudi sestanek med francoskim zunanjim ministrom Briandom in Chamberlainom. Ta vprašanja bodo vplivala tudi na naš spor z Italijo ter zavisi od njih tudi na-daljni razvoj in položaj današnje vlade. Sedanja Narodna skupščina se sploh ne bo več sestala, razen ako bi nasto- pile nenadne težave v zunanjem položaju. Po dosedanjih dispozicijah bo Narodna skupščina še tekom tega meseca razpuščena in bodo nove volitve razpisane za konec avgusta ali za prve dni septembra. V političnem življenju tudi danes ni bilo posebnih dogodkov. Opažen je bil dopoldanski sestanek med doktor Korošcem in Ljubo Davidovičem. Predsednika vlade, Veljo Vukičeviča je obiskal bivši minister Ivan Pucelj. Ob 11.20 je Vukičevič odšel na dvor, kjer je ostal do 12. ure pri ministru dvora Jankoviču. Vukičevič je izjavil, da ni točna vest, da potuje jutri h kralju na referat. Jutri odpotuje samo minister vojne in mornarice, general Hadžič da prisostvuje svečanostim desetletnice topliške vstaje.. Interesantno je, da so Beograd že zapustili vsi klerikalci z dr. Korošcem na čelu in se to tolmači tako, da so propadli poskusi dr. Ravniharja, da sprav! klerikalce v vlado. Pred konferenco Male antante Naša delegacija. — Rumunski glas o potrebi solidarnosti držav Male antante. — Program konference Iz seje ministrskega sveta Poleg drugih gospodarskih sklepov, je bilo sklenjeno ukiniti izvozno carino na jajca, živo in zaklano živino ter na perutnino Beograd, 6. maja p. Popoldne od 16. do 19. je bila seja ministrskega sveta, na kateri je bil odobren pravilnik, ki regulira vprašanje madžarskih sekvestrov, kolikor jih je še v naši državi. Nato je bila. potrjena volitev uprave za vojno odškodnino. V upravi so ostali vsi stari člani. Dalje je bil odobren sklep fin. ministra, s katerim še ukinja izvozna carina na jajca, živo in zaklano živino in perutnino. Finančni minister je predložil uredbo, s katero se ureja vprašanje naše svobodne cone v Solunu. Uredba je bila odobrena. Potem je bilo podpisano večje število ukazov o imenovanju in upokojitvi uradnikov v finančnem in prosvetnem ministrstvu. Dolgo se je razpravljalo o zgradbah za prometno ministrstvo in za generalno direkcijo državnih železnic. Te zgradbe se bodo zidale iz zadnjega posojila, ki ga ie dobila državna Hipotekar- na banka. Potrjen je tudi predlog ministra za narodno zdravstvo glede odstopitve nižinskega solnožveplenega vrelca v ekspio-atacijo delniški družbi Ulčani). Odobren je kredit pol milijona dinarjev za vzdrževanje višjih invalidskih sodišč. Ministrstvu za poljedelstvo se le dovolilo, da na račun reparacij nabavi v Nemčiji manjše število plemenske živine. Glede zgraditve več poslopij za poštno ministrstvo se je sklenilo, da naj se poštni in finančni minister o tem dogovorita. Dalje se je razpravljalo o povišanju maksima za vloge pri poštni hranilnici. Dosedanja maksimum vlog 25 tisoč dinarjev se poviša na 50 tisoč dinarjev. Prihodnja seja min istrskega sveta bo začetkom prihodnjega tedna, na kateri bodo ddinltiv-no reševali vprašanje tako zvanega državnega odbora. Fašisti nadaliuiejo kampanjo Nova poročila iamoznega «Giornala d' Italia» Ljubljana, 6. maja. Le še slabih teden dni nas loči od konference Male antante. Kljub temu se v javnosti razmeroma malo razpravlja o delovnem programu konference, dasi se naglaša, da bo to ena najvažnejših od vseh, kar se jih je vršilo doslej. Ta molk seveda prav nič ne pomeni. Zakaj avtentičnega se običajno pred konferenco objavlja zelo malo; kar pride ob takih prilikah na svetlo, so pač le novinarske kombinacije, ki imajo včasih nekaj jedra, dostikrat pa prav malo ali celo nič. » Da se bo morala maloantantna konferenca baviti v prvi vrsti z Madžarsko, je že v njeni prirodi. Od zadnje konference je nastopila ta novost, da je veleposlaniška konferenca sklenila ukiniti vojaško kontrolo nad Madžarsko, toda z močno naglašeno rezervo, da budimpeštanska vlada ne izpolnjuje razorožitvenih določb, marveč se jim skuša izogniti na nelojalen način, ki zahteva s strani Društva narodov primerne pozornosti. Mala antanta je dala svoje soglasje za ukinjenje vojaške kontrole, toda baš njej kot najbolj zainteresirani sili pripada poglavitna naloga. V tem pogledu bodo gotovo konference Male antante vedno zelo važen forum, kjer se bodo pretresala poročila o stanju razoroževanja, oziroma oboroževanja Madžarske. V javnost so zopet prodrle vesti o pripravah madžarskih monarhistov za restavracijo habsburške kraljevske oblasti. Teh vesti sicer ni jemati preveč tragično, ker predpogoji za realizacijo sličnih projektov še vedno v bistvu niso ugodnejši nego so bili doslej, toda vendar jih ne gre podcenjevati, tudi če naj služijo samo kot poizkusni baloni, da se preizkuša v tem pogledu nova situacija, nastala s sklepom madžar-sko-italijanske pogodbe. Mala antanta mora imeti svoje precizno določeno stališče baš za slučaj, da bi, kakor se napoveduje, Italija spremenila svoje stališče Habsburgovcem v prilog. To bi bil prvi velevažni preizkus, kjer bi si taktika Male antante in Italije popolnoma nasprotovala. Da je stvar enako glede ostalih madžarskih aspiracij, ki so se očividno oja-čile po Bethlenovem rimskem posetu, je jasno samo ob sebi. Mali antanti nenaklonjeni krogi so naglašali s posebnim zadovoljstvom, da se je z zbližanjem med Rumunijo in Italijo bistveno oslabila maloantantna zveza, kar se je posebno potenciralo ob času ratifikacije besarabskega protokola. Toda že Bethlenov rimski poset in temperamentna madžarska samozavest, ki se je pojavila ob tej priliki, sta prav izrazito vplivala na razpoloženje v Bukarešti in govorice o odtujenju Rumunije od CSR in Jugoslavije so na mah utihnile. Še več; iz Rumunije so se celo pričeli javljati glasovi, ki Madžarski v njenem približevanju Jugoslaviji niso želeli uspeha. Rumuni bi želeli, naj bi se Madžarska približala ali celi Mah antanti, to je vsem trem njenim članicam enakomerno. V Bukarešti so lahko potolaženi; mi gotovo ne bomo odbijali Madžarov, ako se skušajo sprijazniti z nami, toda prav dobro poznamo in točno ocenjujemo momente, ki so zanje merodajni pri tem; pretiranih nad na to madžarsko preorijentacijo prav gotovo ne stavimo. Saj celo oni madžarski krogi, ki so ne le za zbliža-nje, marveč celo za zvezo z Jugoslavijo, ne prikrivajo pričakovanja, da se revidira meja v Vojvodini, smatrajoč za nesporno šele zemljo južno od Drave in Donave. Baš ti momenti so najzanesljivejša vez med članicami Male antante in nič ne dvomimo, da se bo ta fakt pokazal znova ravno na bližnji konferenci. Italijansko-jugoslovenski spor ne spada v kompetenco Male antante, zato je malo verjetno, da bi Mala antanta v tej aferi dala kake skupne enuncijacije. Rumunija bo v tem pogledu gotovo močno rezervirana, saj se je stvar direktno ne tiče. Prav tako v odnošajih do sovjetske Rusije mi nismo vezani in se seveda ne bomo angažirali za zadeve, ki se nas ne tičejo. Kljub temu pa ostane obilo aktualnih mednarodnih problemov, ki se tičejo Male antante kot celote in s katerimi se bo konferenca bavila ter dogovorila za nje skupno taktiko. In skupno udej-stvovanje Male antante v splošni evropski politiki ni mnogo manjšega pomena od njenih specijelnih nalog v srednjem Podonavju. Sestanek novinarjev Male antante, ki se vrši v zvezi s konferenco njenih diplomatov, bo tretji te vrste in intere-santen po tem, da se z njim zaključi prva serija takih sestankov; za Sinajo in Bledom sledi sedaj zbor na Češkoslovaškem. Za nas ima konferenca še ta pomen, da bo v njej našo kraljevino prvikrat zastopal Ninčičev naslednik dr. Marinkovič. Ninčiču smo včasih očitali premajhno odločnost; gotovo bo zanimivo spoznati, koliko večjo spretnost bo na njej pokazal naš novi vnanji minister. Rim, 6. maja o. »Gi-ornale d' 11 a J i a« poroča iz Aten, da je list »Hesperinu v dopisu svojega pariškega poročevalca prinesel razgovor, ki mu ga je dovolil neki ju-goslovenski diplomat. Po tem dopisu je ta jugoslovenski diplomat izjavil, da se čudi, zakaj ni Grčija zasedla severnega Epira. Ker postaja Albanija italijanska pokrajina, nima dogovor Tittoni-Venizelos nobene veljave več. S tem dogovorom se je Italija odpovedala Valom, če Grčija izprazni Ar-girokastao in Korico. Zato bi morala Grčija takoj zopet zasesti ozemlje, ki ga je izpraznila zaradi Venizelosovega političnega koraka. Na opazko dopisnikovo, da je Albanija vendar neodvisna država, je jugoslovenski diplomat odgovoril: »Motite se zelo. Fevd Ahmeda bega Zoga je že pred meseci prenehal biti samostojen. Njegove suverene Dunaj, 6. maja s. Pod naslovom »Kaj hoče Madžarska od nas?« zavzema danes ofi-ciiozni velenemški organ »VVienesr Neueste Naohrichiten« stališče k zadnjemu govoru madžarskega min. predsednika grofa Beth-lena. List meni, da sta vladi obeh sosednjih držav ustvarili miren način sožitja, kar je brez dvoma v interesu obeh držav. Toliko bolj presenetljivo ;e, oe se naenkrat od Madžarske, in sicer z odgovornega mesta, ču-jejo glasovi, ki jih je treba poslušati z veliko hladnostjo Grof Bethlen le v velikem govoru pred javnostjo obrazložil uspehe svojega potovanja v Rim. Avstrija gotovo ne misli na to, da bi kakorkoli kritizirala ozko prijateljsko razmerje med Madžarsko in Italijo. Obrniti pa se lfioramo proti temu, pravi list, da je porabil grof Bethlen treno-tek, v katerem je povdarjal te prijateljske vezi, za izpade proti Avstriji. Kako naj se tolmačijo popolnoma nepotrebni spomini Bethlena na avstrijski absolutizem, ki ga Bethlen , nalaga tudi sedanji Avstrija, ali kako naj smatra javnost Bethlenovo zahvalo Italiji, da je pomagala Madžarski pridobiti Odenburg, za kaj drugega kot za nasilje proti Avstriji. Bethlenov govor znatno izpopolnjujejo še govorice, ki zatrjujejo, da so bili pred nekaj časa pozvani v Budimpešto madžarski poslaniki v Nemčiji, Avstriji in Češkoslovaški, kjer so jih opozorili na možnost, da bi se utegnili odnošaii med Madižarsko in Avstrijo ohraiti na slabše. K temu pridejo še pomočite o včerajšnji debati o Gradiščan- pravice so bile prodane Rimu. To je pravi pomen tiranske pogodbe, in Mussolini ne dopušča nobene spremembe. Bil bi zločin, če Grčija ne bi nastopila ter takoj zavzela severni Epir, ki ji pripada.* Rim, 6. maja. o. prinaša z Reke brzojavko, da je francoski parnik cTeneriffe* izkrcal te dni v pristanišču Barošu naslednje količine vojnega materi-jala za Jugoslavijo: materijal za sestavo 12 letal raznih tipov, ki je bil odposlan od pomorske baze v MarseiUu ter je namenjen za Novi Sad in Petrovaradin, nadalje 10 vagonov pušk, ki so bile v zaprtih zavojih odposlane iz Pariza, potem 2 vagona municije za puške in revolverje in 12 vagonov železnih pontonov za pijonirske čete. Napovedan je prihod francoskega parnika -vzroča težave družbi.« S to spremembo je vlada za'-ion poostrila, ker je sedaj glavni princip te določbe trt več strahov anje družbe, ampak povzročanje težav D"ugi izpreoiinjevalni predlog proglaša izprie za nepostavno iz istih razlogov ic prepoveduje v to svrho vsako nabiranje denarnih sredstev. Za jutri se napovedujejo v Berlinu krvavi spopadi med nacijonaiisti in komunisti Komunisti organizirali protiakcijo proti zborovanju «stahlhel- movcev» Berlin, 6. maja d- Vznemirjenje zaradi ne-deijskega ogromnega zborovanja »stahlhel-movcev« vedno bolj narašča. KamiSESti so začeli Lato proriagitacijo proti nacionalistom in hočejo na vsak način preprečiti zborovanje. Ustanovili so majhne oddelke svojih pristašev, ki ponoči z rdečo barvo na-pravljajo po hišah in pločnikih napise, v katerih žalijo »stahlhežroovce«. Prišlo je že do spopadov teh oddelkov s policijo, ti jih je hotela prijeti. Pri enem takih spopadov so komunisti metali kamenje na redarje, Id so morali" streljati, da prepode napadalce. Z raznih strani se širijo govorice, da hočejo komunisti v dosego svojega namena preprečili prihod nacijooaiistov v Berlin, poseči po skrajnem sredstvu. Baje namera- vajo razstreiin več železniških mostov na progah, po katerih pride giavni dotok »stahl-hehnovcev« z dežele. Zato so železniška ravnateljstva ukreniia vse potrebno za zaščito prometa in alarmirala posebne oddelke, ki imajo nalogo nadzorovati proge. Berlin, 6. maja. d. Policijski predsednik je razpustil berlinsko«brandenbuTŠko okrož je narodno«socijalistične delavske stranke z vsemi njenimi pod organizacijami, ker njen namen ni v skladu z zakgni. Držav, no pravciništvo je uvedlo postopanje proti dr. Goeblu. voditelju berlinskih narodnih sociialistov in načelniku Hitlerjeve propa« gande, zaradi šcuvanja k razrednemu bo. ju. Doslej je bilo prijetih 29 članov orga» nizacije. Kdo ie kriv redukcij na železnici? «Slovenec» od 6. maja in «Slovenec» od 2. februarja. — SLS glasovala dne 2. februarja v finančnem odboru za proračun in za redukcije na železnici. — Kako bi SLS z lažmi prevalila krivdo na tuja ramena Razburjenje, ki je zavladalo med železničarji radi redukcij, je sedaj pričelo skrbeti »Slovenca*. Da odvali od sebe naraščajoči odij in da ublaži nasprot stvo do SLS. ki se razširja med železničarji, se je včeraj spravil na redukcije na železnici z namenom, da vprašanje odgovornosti spelje na napačen tir in da premoti javpost, kje naj išče prave krivce. »Slovenec* piše: »Med železničarji vlada veliko razburjenje radi redukcij, ki so se pričele v železniški upravi. To razburjenje je tudi razumljivo, ker so vsled teh redukcij mnogi železničarji res težko udarjeni Vzrok redukcij pa je naslednji: Ljubljansko ravnateljstvo je dobilo za osebne izdatke v svojem delokrogu za 6 do 7 milijonov premajhen kredit. Po sklepu finančnega odbora je namreč na ljubljansko direkcijo došlo le okrog 19 milijonov dinarjev. Ugotavljamo, da so poslanci Jugoslovanskega kluba v finančnem odboru nastopili proti tem redukcijam, ki niso le na škodo delavcem, ampak tudi na škodo železniški upravi, ki s temi zneski svojih naprav ne more vzdrževati tako, kakor to zahtevajo interesi prometa. Toda tedanja večina v finančnem odboru, obstoječa iz radičev-cev in radikalov je preko vseh teh ugovorov in tehtnih razlogov opozicije mirno izvršila redukcijo budžetskih številk, ki se sedaj pretvarjajo v redukcijo plač in zaslužka. Tu leži vzrok sedanjim redukcijam. Ko je SLS prišla v vlado, je bil proračun v finančnem odboru že izglasovan, kar pri nas lahko vsakdo ve. Ni treba povdarjati. da se proračun, ko je enkrat sprejet v finančnem odboru, v zbornici ne da več bistveno popraviti.* Še enkrat: »Ko je SLS prišla v viado. je bil proračun v finančnem odboru že izglasovan, kar pri nas lahko vsakdo ve.» Tako * Slovenec* dne 6. maja. Kako grdo »Slovenec* laže. ko vali odgovornost in krivdo za redukcijo na bivšo Uzunovičevo vlado z radičevci in ko trdi. da je SLS stopila v vlado, ko je že bil proračun v finančnem odboru izglasovan, se razvidi iz naslednjih citatov, ki jih povzemamo iz «Sio-venca* od 3. februarja t. L: Tu prinaša debelotiskane brzojavke iz Beograda. Prva brzojavka nosi naslov »Nova vlada začela delovati*, pod naslovom »Vlada v finančnem odboru dobila večino 16 proti 7» pa poroča o poslednji seji finančnega odbora, ki je definitivno sprejel predlog novega državnega proračuna. ^Slovenec* piše pod tem naslovom: Beograd. 2. februarja. (Izv.) Končni pregled o dohodkih in izdatkih v novem proračunu je sledeči (slede številke). Vse vladi nasprotno časopisje ie ved-no poročalo, v kakšni manjšini ie vlada. De samo v skupščini, marveč tudi v vseh odborih. Danes se ie vršila poslednja s«ja finančnega odbora. Na njej se ie takoj dokazalo, da ima vlada trdno večino, kljub tema, da so se sedaj prvič zbrali vsi poslanci opozicije na tej seji. Celo dr. Žerjav, ki nikdar dosedaj ni prihajal na seje finančnega odbora, niti takrat ne. ko so bile v razpravi najbolj važne zadeve v Sloveniji, ie prišel na sejo, da bi pomagal rušiti vlado. Njegova prisotnost ni nič pomagala. Vlada Je dobila popolno zaupnico finančnega odbora in je bil proračun v celoti Sprejet. Nato se je pričela debata. Demokrat Sečerov je stvarno kritiziral finančni zakon. Nato je govoril samostojni demokrat Demetrovič. Za njim so govorih dr. Mehmed Spaho, demokrat Pera Markovič in zemljoradnik Moskovije-vič. Finančni minister ie odgovarjal vsem govornikom. Dejal je, da vztraja pri izjavi, da se sprejme vsak dober predlog. V interesu stvari pa žeii, da se vsak predlog temeljito prouči (!!). Zato prosi predsednika finančnega odbora, da se glasovanje o teh predlogih odloži . . . Proti temu sta se izjavila samostojna demokrata Popovih in Demetrovič, da naj se glasuje takoj, ne pa da se predlogu proučijo. Po kratkem odmoru je bilo glasovanje Ker so samostojni demokrati vztrajali pri svojem stališču, kar se tiče njihovih predlogov b amandmanov, se je prešlo na glasovanje o finančnem zakonu in o amandmanih, ki so £h oni stavili. Predlogi in amandmani samostojnih demokratov so se odklonili Nato je finančni odbor sprejel finančni zakon v celoti ... s 16 proti 7 glasovom. Ta rezultat najbolje dokazuje, koliko je dati na vesti »Jutra* in ostalega časopisja o manjšini vlade v odboru. Ravno tako bo tudi skupščinska seja pokazala kaj je dati na vesti nasprotnega časopisja o majhni večini v skupščini* »Slovenec* od Z februarja ie pisal, da je treba predloge samostojnih demokratov šele proučiti (!), »Slovenec od 6. maja pa trdi da ni »treba tudi povdarjati da se proračun, ko je enkrat sprejet v finančnem odboru, v zbornici ne da več bistveno popraviti*. Taka je objektivna resnica o redukcijah na železnicah, o krivcih in o odgovornosti SLS za sedanje redakcije na železnici Usodna seja finančnega odbora se je vršila 2. februarja. SLS pa je stopila v vlado 1. februarja. Da bo naša javnost videla, s kakim cinizmom je »Slovenec* pozdravil vstop SLS v viado in popolno kapitulacijo klerikalcev pred Uzunovič em. kar je med drugim prineslo tudi sedanje strahovite redukcije na železnici citiramo še nekaj o sta v-kov iz uvodnika pod naslovom »Velik moment*, ki ga je »Slovenec* objavil dne 2. februarja, torej na dan glasova- nja o novem državnem proračunu v finančnem odboru s pomočjo klerikalnih glasov. Tu Diše «Slovenec> med drugim: . Pred predstavo se bo predstavil gosp. B. Nušič, ki bo v hitrejše razumevenje teh iger iz muslimanskega življenja, imel kratko predavanje. Vstopnice se lahko rezervirajo v predprodaji Emil Adamič je zastopan na sporedu slavnostnega koncerta Akademije znano« sti in umetnosti in Narodne galerije v Ljubljani z dvema orkestralnima skladba« ma in sicer s Turkestansko Ijubavno pes« mijo št. 13 in pa s Scherzom, v katerem je obdelan za veliki orkester tema n?rod* ne pesmi Potrkan ples. Glavni znak Ada« mičevih del je neprisiljena kipeča živah« nost, da njegova srčna radost. Turkestan« ska Ijubavna pesem je napisana za godalni orkester, flavto, oboo in klarinet ter ima eksotičen orientalski značaj. Skladba da« tira iz leta 1917., ko je živel skladatelj kot voini vjetnik v Turkestanu. Scherzo= Potrkan »les je mojstrsko zgrajen na zna. no narodno melodijo ter ie bil prvikrat izvajan na jubilejnem koncertu ob 501et« niči delovanja Glasbene Matice ter je do« segel izredno lep uspeh. Ta koncert sc vr» ši na korist ustanavljajoče se slovenske akademije znanosti in umetnosti in pa na. še Narodne galerije. Brez dvoma je dolz« nost vseh slovenskih krogov, da se prve reprezentančne umetniške prireditve obeh omenjenih društev udeleže v največjem šlevilu. P. _ t. mariborske gledališke abonen.-e naprošamo, da do 10. t. m. poravnajo zad« rji obrok. Proslava 25letnice dirigentskega delo; vanja ravnatelja opere A. Mitroviča. V soboto 14. t. m. bo slavil 251etnico diri« gemtskega delovanja ravnatelja opere A. Mitrovič. Vprizori se opera »Rigoletto«. Koncert violinistke Vide Jera-jeve in pevke Fanči Čadeževe Snoji se je vršil v dvorani Filharmonič-ne družbe v Ljubljani koncert Ljubljančanom že dobro znane violinistke gdč. Vide Jerajeve, hčerke gosp. prof. K. Jeraja ter pevke ge. Fanči Čadeževe, katere prvi javni nastop je bil to obenem. Obe nastopajoči sta si izbrali pester in zanimiv spored, ki je obsegal slovito Beethovnovo sonato op. 47 (posvečena violinistu R. Kreutzerju in na podlagi katere je Tolstoj zasnoval svoj roman), dalie. sonato francoskega neoklnsika Gabriela Faureja ter dve skladbi ameriškega žida - modernista Ernesta Blocha. Pevka pa nam je podala tri velike arije, in sicer iz 'Tannhauser«-, «Zidinje> in . Violinistka Vida Jerajeva, ki te je po dovršenem študiju na ljubljanskem konservatoriju izpopolnjevala v Parizu, je podala Kreutzerjevo sonato tehnično dobro izdelano ter se je odlikovala s klasično-umerjenim tonom osobito v drugem stavku. Močneje kot v Beethovna, se je oživela v Faurčja, ki ga je podala mnogo bolje kot prejšnjega, kar pa seveda ni presenetljivo, saj je Faurčjeva glasba mnogo mljaša in dostopnejša ter je osobito ta sonata pisana s tolikim ognjem in zanosom, da je dokaj hvaležnejša kot Beethovnova, ki jo kom ij Hubermann zaigra dovršeno. Zadnja točka, Ernest Bloch. je bila osobito kompozicijsko zanimiva in je bila interpretirana jasno in s finim občutkom. Gospa Čadeževa razpolaga z ogromnim dramatičnim glasom, katerega se uči uporabljati pri našem pevskem mojstru Betetiu. Vtisi dobre šole se poznajo v »epov sod i: ghis ji doni polno, izenačeno, ter posebno zvoč-"V £f»- Arije, ki si jih ie izbrala pevka, kažejo, da je njeno težišče na dramatičnem polju in bi jo bilo torej treba slišati na odru, da bi bilo mogoče izreči sodbo o njeni interpretaciji Vsekakor pa bo pevka s tako obsežnim materijalom reprezentirala po končanem šolanju eno naših prvih dramatičnih pevk sploh. Obe nastopajoči je spremljal na klavirju z delikatnostio gosp. Danilo Švara; vsi izvajalci so bili od publike prisrčno aklami-rani in so prejeli veliko število šopkov. Domače vesti DANES! * Izpremembe v državni službi. Pr: okrof nem agrarnem urad« v Mariboru sta imenovana Mate Gregorovič za inšpektorja v 5. sknpini L kategorije, Jan Osojnik pa za referenta v 6. skupini I. kategorije. Pri okrožnem agrarnem urada v Ljubljani je ta.mk Matko Bračič imenovan za referenta v 6. skupini I. kategorije. * Upokojitve v srednješolski službi. Na predlog ministrstva prosvete sta trajno upokojena: Evgec Jarc, pročssor na L državni gimnaziji v Ljubljani in Viktor Jaldlž, profesor na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani. * Pisatelj A do) t Černy na Krku. Da si okrepi omajano zdravje, ;e prispe: na naš jag znani češki pisatelj is pesnik Ado® Č e r c v. urednik revije »Slovanskv Prelil ed«. Nastani! se je v Maiinski na otofci Krke. Adolf Černv je eden najodBčnejfiži slovanoiiiov, ki že desetletja sistematično deluje na poglobljen*! bratskih odnošajev rred slovanskimi narodi in je zlasti pobormk češkoslovaško-poljske vzajemnosti. Posebne zasluge pa si je pridobil kot zaščitnik zatiranih Lužičklh Srbov. Da ;e iskren prijatelj nas Jugoslaveoov, nam n-; treba posebej naglašati. Pozdravljamo odličnega slovanskega kutarnega delavca in mu želimo prijetno bivanje ob sinjem našem morje. * Naročila na Češkoslovaškem za Beograd. Beograjska mestna občina je naročila n: Češkoslovaškem 3 motornih voza za - električno cestno železnico. Dobavo teh voz so prevzele Škodovc. Kolbenove ic RšngiKvrierjeve tovarne in sicer izdelajo zadnje vozne obode, škodovke in Kolbenov-ke pa stroje in sploh vso tehnično stran naročenih voz. V Beograd pridejo te dni zastopniki imenovanih firm, da se podrobno dogovore z mestno občino glede dobave motornih voz za električni tramvaj. * Levstikova povest »Pravica kladiva« ki jo je izdala »Vodnikova dražba« izide že ta mesec v češkem prevodu. Založništvo Solc š Spaček v Pragi ji je oskrbelo prav okusno zunanjo opremo. + Naša delegacija na konferenci Mate antante. Naša delegacija za konferenco Male amame odpotuje dne li. maja zvečer preko Zagrena in Dunaja v Prago. * Spomenica naših konceptnih oradrakov. K■' nceptn: uradniki iz severnih pokrajin naše eržave, ki imajo akademsko kvalifikacijo > finančnemu ministrstvu predložili spomenico. v kateri zahtevajo, da se njihov -.radniškl položaj izenači s položajem sodnikov. * izpiti uradnikov državnih muzejev. V ~ n.širitvi: prosvete je bil podpisan nov pra vi njj; o dri z vnem strokovnem izpitu ura-d-riko\ državnih muzejev za prehod iz pripravljalne v pomožno skupino. Pravilnik je že objavljen v »Službenih Novmah«. * Zavarovanje pri inozemskih društvih. .Ministra financ in irsovine sta sporazumno izcaia naredbo, po kateri se niti posameznik:. citi podjetja ne smejo zavarovati pri inozemskih zavarovalnih društvih, ki kimajo dcvc-ijenia za delovanje v naši držav*. Osebe ki b' prišle v protislovje s to naredbo. se bode strogo kaznovale. Onemogočila se jim bo rudi zakonita zaščita. * Madžarska mornarica na Jadranu. Kakor poroči >-Pesier Llovč«, je madžarska vlada sklenite, da se osniiie madžarsko pa-robrodarsko društvo. k« bo uredilo promet med Reko in vzhodnimi pristanišči Sredozemskega m-oria. * V Kočevju najcenejši sladkor, h Kočev-•a «e nam poroča: Sladkorni karte! je do-ločw ceno en gros za Kočevje po Din 16.10 rs k?, na drobno Din 17.59 p. Monopol za Kočevje ;e dobi! tamofeii trgovec Alojz Kresse. Večin4 kočevskih trgovcev se je pa zdela ta cei>2 previsoka in so šli izven Slo-V'.-1'ie nakupit sladkor ter so ga postavffi na trg v kockah po Din 15.®. V odgovor na to je karte! določil ceno na Din 15.35, toea sam- za Kočevje. dočkr je za Ljubljano Din 16, za osta!e kraje v Sloveniji pa rc-KSj čez. Tnd' o resi trgova' ga v Kočevju prodajajo po Din 15.35. Karte! je s tem po-mzil. da so Postavljene cene po 16 Din in čez previsoke, ker ga lahko tudi po 15.35 oddajo. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani glede sedanjo stavbeno se-zi-o opozarja vse naročitejje zgradb, da so v smislu .S 40. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14 maja 1522. (gl Uradni list št. 1SS i z 1. 1922! soišdara plačniki za vse one zavarovalne prispevke, ki jih urad predpiše njihovemu stavbenike za delavce, zaposlene p: dončei zgradbi. Vsled tega je v interese naročite!:ev zgradb, osobito avtooam nih korporacij. gradbenih zadrug itd, da pri končnem obračunu brezpogojno zahtevajo od stavbenika potrdilo Okrožnega urada, da ima vse prečesane prispevke plačane. Za stočaj neiztirijivos:; prispevkov c*3 stavbenika, je namreč urad dolžan j ste izterjati v smislu gori navedenega zakonitega določila od saraCtefe zgradbe. * Kuratoriju slepcev so darovali: Posojilnica v Mariboru 2000 Din. Mestna h-ranSnš-ca Novo mesto 250, Zadružna gospodarska banka v Ljubljani 1000, Ljudska posojilnica v LjnbijaiB 1000, Obrtno hranilno in posojilno društvo na Bled-. 50. Hramfeica in po-sojgHica pri Št Petre niže Maribora 10, Hranilnica in posojilnica Vurbtrg pri Ptuju 20 Din Hrc-Snica kmečkih občia v Ljubljani 309, Hranilnica iu ppso;2nica v Cerkljah 10, Prekmurska posojilnica Murska Sobota 100. Posojilnica v Črnomlja 50, Hranfcica :n posojilnica v Braskrvčah 200 Din. Hranilnica rn posojilnica Št- Jaaž na Dravskem polja 25 Din, Hraaanica in goaoflfaJca Velenje 10, Kme-rska hraaikBca in pDsojfiafca v Hočah 5ft, HrarT*- : in posojilnica Velike Lašče 100, Hranj in poscStoca Cerkve ob Krtfr 20. HraoSmca in poso3nka Sv. .Martin pr: Vnrbergn 25, Hranilnica ia posojilnica Drigaiaš 26- Posojam ca Sv. BeneeSa v Slov. goricah 29. HruAiu is posojttmca Hajdma p. Ptuj 50, Okrajna posojilnica Ljutomer 30, Kmečko delavska hranilnica in posojilnica Dol pri Hrastniku 100, Ljudska hranilnica in posojilnica Škof: a Loka 50, Hranilnica in posojilnica Slivnica pri Mariboru 50, Mestna hranilnica Ormož 500, Hranilnica in posojilnica Dravograd 20. Posojilnica v Vitanju 50, Posojilnica v Rušah 100, Hranilnica in posojilnica v Škocijanu SO, Posojilnica za sodni okraj veliko-lošio in okolico 100. Kmečka hranilnica in posojilnica Ribnica 15, Hranilnica in posojilnica Sv. Anton v Slov. Goricah 25, Hranilnica in po-soSnica Sv. Anton v Slov. goricah 25. Hranilnica in posojilnica Poljane nad Skofjo Loko 250, Ljudska posoflnica CeKs 200. Vza iemna zavarovalnica Ljubljana 400. Hranilnica iu posojfimca v Sevnici 5!x). Kmetsko delavska hran:teica in posojilnica Teharje 10 Din. Prisrčno se zahvaljujemo in prosimo v imenu slepih še nadaljne naklonjenosti * Tatvina na železnici. V zadnph dneh :e biio. kakor poročajo iz Zagreba, izvršenih več vlomov v železniške vagone. Iz vagona G. 50-25-7 SDŽ so bL'e ukradene tri bale bombažnega blaga iz Ljubljane za Ze-mun, ena bala pa podana iz Ljubljane za Vinkovce. Tatvina je bila izvršena med postajama Dobova ia Zaprešič. Iz nekega drugega vagona je bila ukradena vreča kave v teži ni 61 kg. * Smrt ruskega emigranta. V bosenskš Dervcnti so v nedeljo doživeli turobno senzacijo. Kapeimk ruske godbene dražbe .Nikola Čerdišov si je pognal kroglo v prsa in se smrmonevamo poškodoval. Našel je sicer v Bosni drugo domovino, ki pa mu ni mogia nadomestiti, velike Rusije. Bil je nesrečen. Hrepenenje po domovini in po svojcih v daljai uralski pokrajini mu je stisnilo v roke revolver. OIOIOIOIOIOIOIOIOIC SM bo čas kopoma. Tvrdka T. EGER. Sv. Petra cesta štev. 2, bo preskrbela letos ljubljanskim kopalcem prav čedne in koketne kopa.ne čepice, ki so že dosi>ele obenem s kopalnimi kostumi in čevlji. Cene malenkostne. 3IOIOIOIOIOIOIOIOIO THMRni A osrednjega društva niz* I UlUUULrt /T"? poštnih uslužbencev kraj. skup. v Ljubljani. v nedeljo, dne s. maja na kongresnem tr* gu točno ob 3. popoldne Pred tombolo pohod po mestu in koncert. Svira želez« ničarska godba »Sloga*. Ne zamudite ku» piti tablice po 2 Din. Dobivajo se pri pi» smonoših ic v trafikah. — Gsti dobiček je namenjen le bolnim članom, vdovam in sirotam. Zato vsi na tombolo.' odbor. Elitni kino Matica. STANLEY Senzacionalni vel enim posnet v srcu Afrike Elitni kino Matica. DANES! Iz Ljnblj« * Zdravnik umrl pri izvrševanju svoje službe. V s oko Is iz dvoran: v Mitrovkš se je te dni vršilo ceplienje koz. Pri cepljenju je zdravnic dr. Netraoovšč mahoma preble-de" in se zgrudil m tla. Spočetka so navzoči mislili, da se je onesvestit; na pomoč poklicani zdravnik pa je ugotovS, da. je dr. Nenadovič mrtev. Zadela ga je kao. * Glavni dobitek Din gospodinja težko zadene. Bolj zanesljiva pot do sreče ,'e previdnost v gospodinjstvu. Ah' poznate Zlko? Ali veste, da pomeni Zika zdravje za Vas in za Vaše otroke? Ziko dobite v vsaki trgovini samo v rdečih zavitkih. 276 * Rogaška Slatina je najceneje in naj-udobnejše zdravilišče Z2 zdravljenje želodčnih in črevesnih bolezni posebno v času pred glavno sezono. Zahtevajte prospekte! * Pri bolečinah želodca, črevesa in presnavganja privede raba priročne gren-č;ce »Franz-Joseit prebavilu e organe nazaj do rednega poslovanja ia tako odajša, da žšvilne snovi prehajajo v kri Zdravniški strokovni izvidi povdarjajo, da se voda >Franz-Josef« pri ljudeh, k! imajo premalo premikanja, izkazuje za posebno koristno. * Proti slabokrvnosti. bledic in slabemu teku Iz-bomo deluje »Kolaierin« (žeiezna aromat. totema s kolo). Izdelaj e lekarna L. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg 677 * Neprijetno potenje kože (nog in rok) sigurno 'Odstrani »Fotmacit« mazilo. Tuba Din 15. Zahtevajte ong. »Porcnacit« v dro-gerijah. Depot: Drogeri;.a Adrija. L-ubljana, Selenburgova ulica 1. 576 * Tajna tragedija mlade žene. Predvče-rajšnjim le skočila v Boškovičevi ulici v Zagrebu s petega radstropja na dvorišče mlada žena- Obležala je mrt-.-a na aefa v mlaki kni- Kmalu jc prispela policijska komisija. ki pa ni mogla ugotoviti identitete samomorilke. Nikdo je ni poznal, nikdo je še ni videl. Našli so sicer pri njej neko potno listino, a čitljiva so bila samo imena Su-šak in Zagreb, rse pa ne. Vrše se poizvedovanja, da se pojasni tragedija mlade žene. * Oglas. Cenieaetm. obSastvn caznanjain. da sem ot\'ori! v Domžalah veterinarsko prakso. — Zivinozdravnik Franjo Kovač. 696 Dobre lastnosti finega čistila za čevlje so te-le: Čistile je etiko ia se ee-fcro rtzjMie: daje čerjje takoj le? teates siji^. — Csaje estase velja«. In te tas nosti imi INDIAN PASTA. Ze pn nporabi prve doze se boste o tem prepričali. ane O— Francosko odlikovanje dr. Puca. Predsednik francoske republike je podelil bivšemu predsednika gereeiskega sveta v Ljubljani, g. dr. Dinku Puco, vi težki križec častne legije. u— Mount Everest Danes in jutri predvaja ZKD izredno poučen Stm, ki predočnje težavno ekspedšcijo na najvišjo goro sveta. Današnja predstava se začne ob 1430, vstop nlce se dobe pri blagajni kina Matice. — Oglejte si izredno zanimive si&e v izložbenem oknu ZKD pri kavarn« »Zvezdi« in udeležite se tega sporeda sigurno. u— Zanimivo predavanje na ljubljanski univerzi. Danes ob 18. bo v veliki univerzi-temi dvorani v Ljubljani predaval o znamenitih starinah v naši državi profesor pariške Sorbcme g. G. Mffiet Vstop prost. u— Gospodarsko in izobraževalno drn-tvo za dvorski okraj vabi svoje člane na občni zbor, ki bo dne 9. maja ob 8. zvečer v prostorih dvorske knjižnice, Borštnikov trg. št. 1. u— Trošarinski trak! na pivskih stekleni. c ah. Glede na to našo notico z dne 3. t. m nam še pišejo: Vprašamo oblast, aii je ta naredba vpeljana, samo za Ljubljano. Vpeljana namreč ni niti v Mariboru, niti v Kranju niti po vsej Dolenjski. Ah je samo Ljubljančanom dovoljeno, da smejo poprej poskusiti gainiram trak popisan s kopirnim svmčnškoni. Prosimo, da se ta neokusna uvedba takoj odpravi. Mislimo, da vendar zadostuje, da je trošarinski trak ca sodih in na zabojte n— Obrtniško društvo v Ljubljani poroča, da se zlet na Šmarjetno goro, ki je bil določen za S. t. m. vsled tehničnih ovir ne bo vrši!; pac pa prired: ta zlet društvo še te kom tekočega meseca. Občni zbor Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev. Odsek uradnikov n. kategorije Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev v LjnbSani sklicuje za danes ob 19. uri v steklenem satanu kolodvorske restavracije občni zbor z že objavljenim dnevnim redom. Vabimo vse tovariše, da se tega občnega zbora, ki je velike važnosti za delo železniškega uradniiHa in obrambo njegovih pravic, sigurno udeleže. — Odbor. Zveza državnih nameščencev za Slo. venijo opozarja, da imajo na sejo strokovnega sveta, ki se vrši v nedeljo 8. t. m. ob 10. dop. v posvetovalnic: občanskega sveta v Ljubljani, s posvetovalnim gSasom pristop tudi delegati organizacij državnih nameščen cev, še niso Sanice Zveze, pa se želijo informirati o njenem delovanju. Šiška — dolga vas. Pišejo nam: Spocfcti ešiškar j i pravijo, da so meščani. Sicer je res, ošj zanikrna vaška vas. Vaš list je že pred kratkim apeliral na mestni rizikat, da hi odstranil nasproti meščanski in osnovni šoli iz desk zbito stranišče, ki ga uporabljajo prebivala barake To stranišče je iz higijeaičnfc in vseh dragih ozirov javen škandal. Neznosen smrad se širi v njega okolici, mrčes se zbira in razaaša potem bacile okrog Apel, ki >e bii javno izražen, pa do danes še ni dosege! mero-dajtHfc činkecev in tako bomo prebivala" Gasilske ceste in pa mladina, ki poseča meščansko in osnovno šolo v Spodnji Šiški, še nadalje vsrkavali vse dobrote nepokritega ia nezavarovanega javnega stranišča. Mestni magistrat je medel sicer v S p. Šiški no-v; uB&e napise, kar je za orijentacijo obče keristt Ni pa koristno za hišne posestnike, da jim je zaračunal za te napise kar po 100 dinarjev, ker je to laiogo pretirano. Tudi v tem pogledu je želeti da mestni magistrat svoj sklep revidira in nam zaračuna napise po cenah, kakor so njega stali. O nasipanju cest in uSc pa je Soda vsake besede. Za siškarje se v tem oziru nihče ne zmeni. Opozarjamo samo na Čmet-ovo ujjoo, o dru-glh molčanje. Naj se merodaini činitelji ven. dar že zganejo in grajane nedostatke odpravijo. n— SK. Ilirija pozn a svoje članstvo, da udeleži pogreba Matki Miklavčača, mag. uradnika, ki se vrS danes ob 4. popoldne Rožna doli c a 44. — Odbor. u— Trigiavani.' Danes ob 15. skupno so> tografirčnje. zvečer ob 21 pa proslava petletnice v prostorih hotela Štrukelj. Vabimo zlasc g. starešine, da se proslave udeleže v čim večjem števffu. u— Sokofeko društvo v Štepanii vasi poziva čfanstvo. ca čimprej poravna članarino po čekovnih poJofel-cah. ki jih je prejelo, da pribratn čmštv-j ttarialjse strtrSte. blagajniku pa delo. — Zdravo! a— Glede na slavnostni večer, ki ga priredi Narodna galerija z Akademijo znanosti ln umetnosti v pondeljek. 9. traja, ta dss odpade reor. n— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeč' slučaji: 1 tatvina. 1 telesna poškodba. 3 prestopki kaljenja noč. miru, 3 popadljiv; psi. 1 prestopek nemoralnega vedenja. 1 prestopek obrtnega reda. 2 prestopka zgiaševainife predpisov, 1 zapjemba samokresa ic 2 pre- Din 189' Sivi ali beS ševro najmodernejše kombinirani. stopka cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 3 in sicer: 1 radi tatvine, 1 radi vloma in 1 radi tajne prostitucije. n— Zopet nesreča s flobertovko. V Ve-revškovi uHci v Šiški sta se v četrtek zvečer igrala s fobert pištolo slaščičarski vajenec Viiibaic Kemeter ter dijak Emerik Premar. Kemeter je flobertovko preg»ledo\-al če je nabasana. Orožje pa se mu ie naenkrat sprožilo in kroglica je zadela Pretnarja v roko. Kemeter je moral orožje izročiti stražniku ranjeni Pretnar pa iskati zdravniške pomoči u— Akademijo s plesom prired: danes ob S. zvečer v Areni Narodnega doma »Ljubljanska trezna mladina«, pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja, z dvorno damo go. Tavčarjevo na čelu. Na prireditev vabimo vse brate in sestre ter vse prijatelje našega pokreta. u— Orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani opozarja vse svoje člane, da se vrši generalna vaja za poadefikov nastop danes ob 20. url v Unionski dvorani. Točna in polnoštevilca udeležba nujno potrebna. — Predsednik. 693 u— Vera in politika. O tej temi bo predaval danes ob 6. zvečer v društvu »Preporod« (Arena Narodnega doma) g prot Majcen. Na zanimivo in aktualno predavanje vabimo vsakega, zlasti pa vse člane »Preporoda«. 691 Posetite slavnostni večer Akademije znanosti in umetnosti in Narodne galerije. Ponedeljek, 9. maja ob 20. uri v aUnionu*. o— Jorjevanje na ljubljanskem Gradu. Šentpe:erska in šeatjakobsko-traovska Podružnica GMD prired;ta v nedeljo S. t m. •običajno Jurjevanje na ljnblj. Grade. Po maši ob 9. uri se prične veselica s pravim narodnim značajem. Poleg srečo!ova je na sporedu mnogo razvedrila za uho in srce in razne zabave ves dan do poznega večera. Preskrbljeno je tadš za izbomo jed in pijačo po zmerni ceni (Sede na najple-ne-nitejši namen te prireditve nai vsak pravi rodoljub poseti to veselico in žrtvoje: »Mai položi dar dociu na oltar!« 6&5 u— Vič. V nedeljo, 8. t m. od 16. ure dalje bo v gostBai Amerik: zabavni večer tamburaskega odseka Narodno strok, zveze Vič združen s plesom. Sodeluje prvovrstna godba na pihala ia tamruraši. Vstopeina 2 Din. Prireditev je namenjena za pokritje stroškov za tambtrraška glasbila. — Tambe-raški odsek ima svoje redne vaje vsako sredo, torek ia petek v Sok. domu. Novteci se še sprejemajo istotam. a— Gasilno društvo > Škofljici priredi v nedeljo 8. maja veEko vrtno veselico, h kateri vttaduo vabi vse prijatelje gasilstva. 696 b— Tombola »Svobode« v Šiški preložena vsied nepričakovanih ovir. Dan prireditve pravočasno objavimo. 697 o— Lekarna G Bakarčič se je preselila iz Karkrvske ceste 2 na Sv. Jakoba trg 9 nasproti šole. 681 o— Moške in ženske nogavice sobdre kvalitete, dobite po zelo nizkih cenah pr! Francu Pavlisu, Gradišče 3. 575 Opozarjamo! Radi opustitve trroviae prodaja vso blago, po izredno globoko znižanih cenah. Man a tak turna trt c »ina pri Zmajskem mostu, nasproti Jugoslovanske tiskarne. Veliko ostankov volnenega blaga za ženske in rakna ter kamgarna za moške obleke po skoraj polovični ceni. Gratus Kostanjšek in ostali frančiškan* Av-belj, Pire, Rotmac, BraSco in Korošec ter še par kaplanov. Razprava se bo vršila pr. okrožnem sodišču na št. 53. a— Ljudska univerza v Mariboru. V por-deljek predava inž. J. Kukovec o temi: A-tnazem in egoizem h sicer na podlag kritičnega razmotrivanja Scbopenhauerjeve etike. V petek, 13- maja, predava o »Čeških kopališčih« obl. sanitetni referent dr. Jurečko. a— Stavbno gibanje. Na odprtih niivar proti Kamro d je začela z zidavo vile vdova po notarju g. Golobt:. V kratkem se prične rtdi gradnja vB na občinskih parvelah. Med dragim nameravajo zgraditi vfie: ravnate: Deteia, prof. Pavai, bančni ravnatelj Klobučar itd. Baje je že 10 refiektantov za občinske parcele, Uri $e dobe po izredno nizki ceni 8 Din za kvadratni meter. Se živahnejše pa je stavbno giban-e v mariborski okolic:, posebno v Studencih, kjer raste kar cela kolonija enostanovanjskiti hiš. a— Vsi okrajni zastopi prevrženL No\, veKki župan dr. Schaebach je z eno potezo prevrge! vsa načelstva okrajnih zastopo. v mariborski oblasti is imenoval vsem klerikalce gerente s sosvetniki, ki so po večin, klerikalci. Zadnja dva uradna lista objav 1 jata kar cele serije novih načelnikov ckra.-r. zastoporv, s čimer je veliki župan pač čucno. dokumentiraj svojo objektivnost. a— Magdalenski park bo otvoriea v r.e-defio 8. maja s koncertom, ki za bo izvaja od 11 do 12-3>Glasbeno društvo že!er-yr.-delavcev in uslužbencev. a— i Zaspani Izidor« v Studencih! Ki -boče vider! zakonske sladkosti jn grenkobe, skoki čez «plot», njih posledice, pikantne ir rimnosti, zap!etijaje, presenečenja itd- ra-pride danes d? 29. v Sokolski dom v Src-dencifc. Smeh daljša živijenje, zato v k srjčenškemu Sokoiu. kjer bodo — bombe smeha. a— Gjorgjevdanska proslava. Včero: zjutraj so odkoraka!« vse mariborske vo. -.-ške edinice na travnik pri Teznu. kjer se ;e razvilo pravo pomladansko rajarje ob sv:-ranju vojaSce godbe. Vojaki so nastopili tudi s telovadnimi vajami. Druga leta se ie proslavi pridružilo tudi civilno preblvalsr. o. katerega pa včeraj vsled delavnika n! KV Vsekakor pa občinstvo simpatično spre— a lepe srbske narodne običaje. a— Danes velika prireditev III- Jadran -a noč s p:esotn v Narodnem domu. a— Literati v Slov. Goricah. Danes r pokfce napravijo literati. k; so nasiopšii s- -E v Narodnem g!edal5ču z mestnim avtor-hkt v Slov. Gorice skozi Sv. Lenart r. Gor. Cmarei: is čez Apaško dolino zzik:' : da vidijo glavne razgledr.e točke Slo-. . Goric. Iz Celja Iz Maribora i— Kraljica Marija skozi Maribor. N; potn v Marijaaske Lažni se je pripeljala v četrtek popoldne z brzovlakom strogo fc-cognito v Madbor naša kraljica Marija. Na kolodvoru so jo pričakovali sicer zastopnik: eivitaii is vojaških oblasti, vendar se kraljica ni pokazala. Okna dvornega viak2 so b£a zagrnjena. Od postaje Cb-obelno do avstrijske meje je spremljal dvomi vlak vodja gradbene sekcije inž. Lebec. r— Duhovniški veleproces > Mariboru. V četrtek, dne 2. majnika se pnčse pr: mariborskem sodišče tiskovni proces proti uredniku soajaišsočcega časopisa »Vofts-stfcnme« g Viktorje Erženu, ki ga toži cič roanje kot 29 mariborskih duhovnikov, meč njim: 7 frančiškanov, več dekanov, vikarjev, procesorjev fc kanonikov radi klevete in uvrede. Tožitelji so se čutS: žaljece, ker je ob prSk: zadnjih %-olitev v oblastno skupščino pisala »VoJksstansne« poč naslovom •Deutsche \Vaaler«, da sc na nemške demonstrante 27. januarja 1919 strelja« »die PiaSeo<. Po odvetnikih dr. Veblete is dr. Leskovarjo so vioSi dafaovnik: 38 tožb proti urt-inika Eržemt. toda sodišče je vse tofbe zdrnžSo io se bc vršila v četrtek 12. e m. šmpna razprava v vseh tožbah. Urednik Eržec je nastopil, prevzemši odgo-vonsost za članek, dokaz resiice in je bilo doslej caslišanib pred vložitvijo obtožnice nad 50 prič, veliko tudi potom avstrijska sodišč. Pravda je vzbudila obče zanimanje posebno radi tega. ker so kierikal-ci sedaj v zvezi z Nemci Urednika Eržera zastops odvetnik dr. Avg- Reismar. Med tožitelji so: stote: prost .Marek, poslanec dr. Hofcrjec, stakn župnik Moravec, mesnr kaplas Spari, ravnatel: bogtslovja dr. Somrek. kac-ooik Emeršič. monsinjor dr. Jetovšek. vikar Tkavc. kanonik Vrsber. prof. dr. KovaHC. stolai ctkan dr. Tomafič, prof. Zidanšek, . dekan Stsrgar p. Landergott, gvardijan i e_ Mestno gledališče » Celju. Upr.zor.-f. drame >Norec« se je preložila oč torka 10. t. m. aa petek, Ce&L Kakor po vsej drža-.i. tako se bo proslav-ta dan tudi v Celje. Kole- jugoslovenskih sester skupno s podrtiadkorr Rdečega križa priredi na predvečer t j- dne 14. t. m. v Narodnem gledališča predstavo »Učiteljica« Nedeljo dopokfce bo v mestnem parke koncert in cvetlični dan v korist ubog®: mater in njih cece. popoldne pa v zledal^ščn akademija Pomšadka. e. Gjurgjev nraaak v Celju. Med lepe »tare običaje ki jih s primemo prisrčnostjo prazneje še toč-j danes naša narodna vojska Prištevamo tudi larjevo- Od vo> 6. zjetra je odkorala včeraj izpred kralja Petra vojašnice z vojaško godbo na čele vsa celjska gamizija proti LaScemn. De! častrTScega zbori s svosaa -dražinanr in rjčr nekaj cl-vSneca prebivalstva jim je sledijo tekotr predpoldceva ra avtomobilih, z vozori -vr. vlaki. V Laškem se našerne vorašr.m ko. da se }e tekom dneva razvite med pe- " t str o množico iskrena in neprisiljena zabava. Ovito v prvo pomladno zelenje ln cvetje se le vrnilo vojaštvo proti večeru v Celje. Med prestopniki in vojaštvom se je poglobila bratska ljubav in ona lepa zavest enakosti in skupnosti v zasledovanju cilja, ki v tako lepi meri odlikuje našo zmagoslavno narodno vojsko. e— Koncert celjskega pevskega društva. Ponovno opozarjamo Celjane in okoličane na današnji koncert Celjskega pevskega dni Stva, ki se bo vršil ob pol 9. zvečer v veliki dvorani Celjskega doma. Nudil bo lep umetniški ufitek, Mcrati pa je treba tudi celjske pevce in pevke moralno podpreti za njihovo nadaljno delo. Naj ne izostane od tega koncerta noben zaveden Celjan in okoličan! e— Lastnike novih hiš in vfl. ki so zidali v leta 1926. aH pa bodo dokončali v letu 1927, opozarjamo, da morajo vložiti prošnje za davčno prostost najkasneje do 15 t. m. V Celju je od lanske jeseni naprej precej živahno stavbno gibanje, ki se bo, kakor se čuje, še povečalo tekom letošnjega poletja. k Ptuja j— Ustanovitev Jug. českosl. lige. V Ptu« ju se osuuje jugoslovenske« češkoslovaška Liga. K pristopu se vabijo vsi, ki imajo smisel za gojitev naših stikov z bratsko češkoslovaško državo, brez razlike politič» nega prepričanja. Ustanovni občni zbor bo dne 14. maja ob 8. zvečer. Udeleže se ga tudi mariborski gostje, dalje g. dr. Resi, češkoslovaški konzul v Ljubljani in kot predavatelj g. Rasto Pustoslemšek, novinar v Ljubljani. j— Jugoslovenskoečeškoslovaška Bga v Ptuju priredi v soboto 14. maja kinopred* stavo v mestnem gledališču. Predvaja se češkoslovaški film. Predstave se vrše: 1. ob 2. popoldne za šolsko mladino; 2. ob 4. uri za vojaštvo; 3. ob 6.15 za ostalo publiko. Predstave se udeleže mariborski gostje in češkoslovaški konzul g. dr. Resi iz Ljub« liane. — Priporoča se vsakomur, da si ogle« da ta krasen film, ki se je predvajal po vseh večjih mestih z velikim uspehom. — Cene sedežem za šolsko mladino in voja* štvo po 2 Din. — Za ostale: Ložni sedeži 1(1 in 8 Din, balkonski 8 in 5 Din, pairterni sedeži 8 in 5 Din, stojišča 3 Din. — Čisti dobiček je namenjen za «Sokolski dom» v Ptuju. Iz Kranja i— Občni zbor k. o. SDS se bo vršil no« coj ob 20. v restavracijskih prostorih Na« rodnega doma. Na zborovanju bosta po« ročala tudi oblastni poslanec dr. Kramer in ravnatelj Jug iz Ljubljane. Razpravlja« Io se bo tudi o občinskih volitvah v Kra« nju, ki se bodo vršile meseca julija. Ude« ležite se zbora v čim večjem številu. r— Himen. Danes se poročita prof. Ste« fan Plut in gdč. Mara Rusova, hčerka upos kojenega sodnega oficijala. Nevesti, člani« ci gledališkega odra. je priredil snoči mo« ški zbor Narodne Čitalnice prisrčno pod« oknico. Bilo srečno! r— Smrtna nesreča pri delu. V bližini gozda pri Prcdosljah so v četrtek nakla« dali posekane smreke na vozove. Med na« kladanjem je neko deblo spolzlo in v los ku udarilo 401etnega delavca Jakoba Na« robe s tako silo na tilnik, da je obležal takoj mrtev. Nesrečneža so prepeljali ta« koj na njegov dom. r— Domača industrija. Tekstilna indu« strijska družba v Kranju, ki je postavila lansko leto ob Savi obsežne tvorniške oba jekte, stalno izpopolnjuje svoj obrat. Pretekli teden je prejela 9 metrov dolg parni kotel, ki je eden največjih v Sloveniji. Teh ta 20 ton, z armaturo 25 ton. Zanimivo je, kako se vrši prevoz s kolodvora v tovarno, ki je silno težaven in bo trajal sedem dni. Kotel prevaža na brunih traktor. Prevoz preko državnega mostu so izvršili v torek ponoči. Kljub temu se je zbralo toliko ljudi, da so morali intervenirati orožniki. Sedaj je kotel pred lesenim mostom čez Kokro, ki ga utrjujejo z novimi piloti. r— Tatvina kolesa. Tovarnarju Gustavu Horaku je bilo ukradeno pred pošto črno pleskano kolo, znamke «Serpinski». Iz Trbovelj t— Odlikovanje dveh gasilcev. Jutri bo« sta odlikovana za zasluge, ki sta si jih pri« borila s 25Ietnim delovanjem pri trboveljskem gasilnem društvu posestnik in kovač Andrej Malgaj in Mek Lenart, rudar iz Gaberskega. Oba bosta prejela lično izde* lani društveni diplomi. t— Vajeniška in pomočniška razstava v Trbovljah sc bo vršila od 22. do 26. t. m. pri Forteju. K otvoritvi bodo vabljene vse tukajšnje zadruge, obrtna društva, občine, rudnik, okrajni zastop, obrtna oblast, šole itd. t— Občinska pot v Planinski vasi. Ker se je več posestnikov pritožilo, da se poslužujejo občani proti Planinski vasi za* sebnih poti, vsled česar trpijo škodo, opozarja občane, da se naj poslužujejo občani le občinske poti. Proti krivcem se bo po« stopalo z vso strogostjo. t— Stavbno gibanje v Hrastniku. Dopolnilno k poročilu o novih stavbah v Hrastniku poročamo, da namerava Konsumno društvo rudarjev preurediti svojo pekarno v parno pekarno. Rudnik je pripravljen v ta namen dati na razpolago svoj vodovod. Žal, da rudnik sam letos ne bo zidal, ka« kar običajno vsako leto. Omenjamo še, da je bil dozidek pri g. Dolinšku že pred Veliko nočjo pod streho. Obeta se še adapti« ranje obeh ljudskih šol, ometanje Roševe, Fran Logerjeve hiše in Narodnega doma. Hvalevredno bi bilo, da bi tudi drugi po« sestniki in zlasti industrijska podjetja poskrbeli za olepšanje Hrasnika. t— Uradni dan okrajnega sodišča bo da« nes v Trbovljah. Mi onstran Mc p— Velik požar na Reki. Štiri velika skladišča na prostoru ulice XX. Settembre do vojašnice pri Sv. Vidu je zajel velik ogenj. Nevarnost je bila za cel ded mesta velika, k sreči ni bilo vetra in še k večji sreči so prihiteli na pomoč ognjegasci s Sušaka, ld so rešili Reko pred požarom, ki se je vedno boJj širiL Reško ognjegasno društvo ni za nič. Rečani so se javno za« hvaljevali ognjegascem s Sušaka, ki so jih obvarovali pred grozečo škodo. p— V Skopem na Krasu so pokopali Josipa Guliča, moža kremenitega značaja, dobrega gospodarja in narodnega delavca. P— Kruh tz soje. Moke ni, kruha ni... išče se pomoč pri soji. Nedavno smo poročali, da se bodo vršili poskusi s sojevo moko za izdelovanje kruha. Ta moka bi se -Primešala k pšenični. V Rimu je zborovala komisija, ki proučuje pridelovanje soie v ItaKji. p— Častno občanstvo ga imenuje «egregio preIato»... p— Goriški fašistični tajnik Caccese je posetil fašije pri Sv. Luciji, v Bovcu in Ko» baridu. Dal jim je navodila za uspešnejše delovanje v gorskih krajih. Ko se je vrnil v Gorico, se je takoj odpeljal v Rim, poročat o položaju v pokrajini. Caccese ima težko stališče in se najbrže ne bo vzdržal na svojem mestu. Goriške fašiste boli, da jim v Rimu tako malo zaupajo, da so jim postavili na čelo nedomačina, ko so odločno zahtevali, da mora biti tajnik imenovan iz njihovih vrst, češ da bi le Go« ričan razumel storiti za deželo kaj korist« prej odletel s fašističnega tajništva. p— Kako izterjujejo davke. V veži občinskega urada pri Sv. Luciji sprejemata vsaka dva meseca dva izterjevalca iz Tol« mina davke Ljudje pridejo tudi iz zelo oddaljenih krajev. Le počasi gre delo izpod rok tolminskima gospodoma in tako morajo nekateri davkoplačevalci prebiti cel ljubi dan pri Sv. Luciji, doma pa delo stoji Pripeti se celc, da čaka človek od zore do mraka pa ne opravi nič Ako gre drugi dan v Tolmin plačat svoj davek, mora odšteti še štrriodstotno globo in ozmerjajo ga, da nalašč ni hotel storiti svojo dolžnost prejšnji dan. Davkoplačevalci pro« si jo, da bi se pobiranje uredilo tako, da bi mogli vsi v kratkem času plačati, pa je vso zaman. p— Izseljenci. Iz Audun le Ticha v Franciji poročajo naši rudarji, da zaslužijo si* cer precej ali delo je težko. Oglaša se draginja, pred letom dni je bilo vse za polovico ceneje. Čuje se celo, da se delavske mezde znižajo. Potem bo pa slabo. — V Argentini jo je zopet odšla skupina primor« skih Slovencev. Z vseh strani dežele so novi izseljenci, katerim bodo sedaj spomladi sledili Se številni drugi. V Neaplju so se še enkrat obrnili gor proti ljubljenim svojim krajem in se potem pogumno odpeljali v daljino, ki naj jim da dobrega kruha. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani. 6. maja 1927. Višina barometra 308.8 m Kraj Cas jpazovanju ca Ljubljana (dvorec) .. . Maribor . , , Zagreb .. • ■ Beograd i » » Sarajevo mi Skoplje •»• • Split . . • . • Praha . . . , ; Dubrovnik . , 7. .8. 14. 21. 8. 7631 761-7 763-1 762-6 762-8 762 9 763-2 764 4 763-4 763-9 ŽL e č 14-4 23-4 16*9 17-0 160 190 17-0 190 18-0 11-0 s— or OB I" Smer vetra ir brzin* v metrih 87 55 89 75 83 84 52 56 71 E 4 W 6 NE 4 NW 6 S\V 2 SE 10 mirno mirno E 1 mirno o fS V 8 5 10 3 10 10 0 0 1 Padavine Vrsta nevihta megla t ma do t. ■» 2.0 Soince vzhaja ob 4.43, zahaja ob 19.11; luna vzhaja ob 8.04, zahaja ob 0.28. Najvišja temperatura danes ▼ Ljubljani 24.2 C, najnižja 11.2 C. Dunajska vremenska napoved za soboto: Semintja oblačno, morda nevihte. Toplo Tržaška vremenska napoved za soboto: Lahki vzhodni vetrovi. Nebo spremenljivo, a večinama jamo. Temperatura od 14 do 21 stopinj. Morje nekoliko razburkano. Dopisi KOROŠKA BELA-JAVORNIK. Vse, ki masirajo cesto Javornik-Jesenice opozarjamo, da si ogledajo na Javoradku pred hišo g. Pečrrika prvi glavni dobitek za tombolo Sokola Koroška Bela-Javornik, ki bo 8. maja na lastnem zemljišču na Koroški Beli. Vse druge glavne dobitke pa lahko vidijo pri mizarju g. Vmgarju na Koroški Beli. Za tombolo se opaža veliko zanimanje. Tombola se v slučaju slabega vremena preloži na prihodnji teden. Na lepakih je oznanjeno, da se prične ob 2. popoldne, vendar pa bomo pričeli šele ob 3. popoldne, da ugodimo zunanjim obiskovalcem. Blagajna pa bo odjprta že zjutraj, da si bo vsak lahko pravočasno preskrbel tablice, ki so po 3 Din. Pričakujemo velikanskega navala. — Konj z vozom m drugi krasni dobitki Vas čakajo — Pridite ponje! Tombolske tablice, ki se ne vrnejo do nedelje, se smatrajo kot prodane. METLIKA. Sokolsko društvo priredi ob priliki svoje dvajsetletnice dne 29. maja proslavo s sledečim sporedom: Na .predvečer 28. maja bakljada. Na dan slavnosti: 1) ob 4.30 budnfea. ob 6. tekma dece in naraščaja. ob 10.30 izreden občni zbor, ob 11.30 obisk grobov pokojnih Sokolov po odboru in članstvu, ob 20. akademija: slavnostni govor, telovadba in prosta zabava. Svečanost bo sicer popolnoma interna, vendar vabimo vsa sosednja sokolska društva, da se je udeležijo čim nallštevllneje. RADOVLJICA. V jutranjih urah je krasno opazovati Tazvoj pomladanskega življenja. Ptiči žvrgolijo po vrtovih in nasadih; poba-lirni skačelo okoli vrtov s flobertovko v roki in streljajo na vse, kar jim pride pod cev. Ni samo znamenje posuto vel osti mladine, da ima veselje v moriji koristnih ptičev, ampak je tudi opasno za pasante. ker so v stolni nevarnosti, da se tudi njim ne pripeti nesreča. Taiko početje bi moralo biti strogo prepovedano. SV. PETER V SAVINJSKI DOLINI. Dne 1. maja smo pokopali v St. Petru v Savinjski dolini 261etnega pridnega in poštenega kmečkega sina Matevža Kantov ška, ki Je postal žrtev idealne ljubezni in trdnega značaja. Pogreba se je (Izvzemši župnika, ki kljub zdravniški izjavi ni hotel pokojnika cerkveno pokopati) udeležilo v znak priljubljenosti pokojnikove veliko število domačinov ta okoličanov. Šentpavelskt pevski zbor ora je zapel v slovo ganljive žalostinke in domači fantie so trni položil dva krasna venca s trakovi n9 gomilo. Pokojnik Je postal/ v pravem pomenu besede žrtev svojega' značaja; ni hotel zapustiti svoje izvolienke in sinčka, ki mu ga Je pred kratkim podarila, čeprav je bila njegova mati proti temu namera varnemu zakonu. Razne spletke so ga končno pognale v obup; na predvečer Je vzel še slovo od svolega sinčka, nakar si Je prestrigel nit življenja. SLATINA RADENCI. Tudi v obmejnem kopališču Slatina Radenci so dostojno praznoval 1. maj. Zjutraj je igrala bud>nico po vasi radenska godba, ki pod vodstvom ka-pelnika res rarav razveseljivo napreduje. Popoldne pa je priredilo dramatično društvo s sodelovanlem domače godbe komedijo »Babilon«. Kreacije graščaka Trnovskega, žene Doroteje in Maksa so bile najboljše. Mani zadovoljive so bile mladostne vloge Helene in Jelke. Želeti bi bilo. da vidimo še večkrat mlade diletante in da se pritegnejo v njih krog tudi drugi, ki sedaj stoje raje na strani. a Klimatično kopališče pri Reki Solnčna pomlad ob Idriji. pomladanska sezija februar—maj kopalna seziia maj—oktober 60 prvovrstnih hotelov, pensionov, sanatorijev, kopališka godba Vsakovrstna velemestna zabava. Cena penslona s sobo od 50 lir dalje. HOTELI: Regina - Palače - Belle-vue - Ezcelslor - Ouarnero - Amalia • Eden - Onisisana • Continental - • Strandbotel od 40 Ur dalje: HOTEL-PENSIONI: Brelner - Brl-stol - Imperial - Grandhotel - Vlila Jeanette • Atlantica • Esplanade • Europe vonm. Ouitta - Auguszt Lulse — Resldenz — Savoy - Metropole - Penslon Lederer - Augusta (Sfldstrand) • Vlctor - Vlila Dr. Landr - Vlila Fabrl - Hausner (vlastnici Brača Tomašič) - Miran - Tauber (rituell) - Salus - Zawojskl - Milano • San Marco - Nettuno - Vlila Steni (rituell) od 30 lir dalje: PENSIONI: Schlosser - Plobst - Riviera - Wrus - Jolanda • Lunaček • Venezla Sanatorij! (z različnimi cenami): Sa-natorium Dr. Szeg5 - Neues Kurbans Dr. Lakatos - Kurhaus Pension dr Mahler - Kurhaus Adriatica • dječi dom Dr. Horvath (Villa Flora). Gospodarstvo Jugoslovenska trgovina i. Uvodoma povdarjam, da je moj namen le» razviti realno sliko jugoslovenske trgovine, in sicer na podlagi mnogoštevilnih osebnih vtisov. Zastopam namreč važno panogo naše trgovine, obidem pri svojih trgovinskih poslih skoro vse večje kraje v Jugoslaviji ter opazujem razmere. Moji zaključki bazirajo tedaj samo na praksi in se morejo le s te strani premotrivati. Abstrahirati hočem popolnoma posamezne pokrajine, trgovinske panoge ter verske in plemenske momente, ker mi je na tem, da s svojim spisom priložim prispevek k rešitvi krize jugoslovenske trgovine, kolikor ta kriza ni odvisna od evropske krize in se samo nanaša na naše specijalno jugoslovenske razmere. Oglejmo si najprej nositelja trgovine, to je trgovca samega. Ali je to mož na svojem mestu? Prej, ko na to vprašanje odgovorimo, hočemo porazdeliti trgovce v tri kategorije: velike, srednje in male. Veliki trgovci datirajo večinoma še iz predvojnih časov, so teoretično in praktično izšolani ter so z 80 do 90 % kos svoji nalogi. Vrhu tega razpolagajo s primernim kapitalom, ki so ga preko vojne in prvih povojnih časov udejstvovali v blagu ter ga rešili prevelike devalorizacije, tako da so danes zopet pri-lično na istem stališču, kakor so bili v predvojnem času. Razen tega so si zopet prisvojili svojo staro klijentelo, ki je v jedru precej konservativna in se rada vrača k starim virom nazaj. Velike vrednosti za veletrgovino je tudi to, da se nahajajo po pisarnah in skladiščih še stare izvežbane sile, tako da aparat nemoteno funkcijonira. Znatno na slabšem je srednji trgovec; on že ni več dovolj teoretično naobražen. Če se ta problem še toliko obrača, priznati mora vsak trgovec, da je pogoj res uspešnega trgovinskega delovanja temeljita šolska naobrazba potom strokovnih šol. Na napačni poti je trgovec, ld misli, da je dovoljno usposobljen za nakup in- prodajo, ako se je samo praktično izučil trgovin«. Pri tem niti ne mislimo na razne težkoče radi valute, valovanje na svetovnih tržiščih itd. Ako se trgovec v prostem času še posebej uči, potem že more zamašiti razne vrzeli; večinoma pa za tako privatno učenje nima ne časa ne volje. V prostem času raje Sita druge stvari in tako pozabi na ono, kar mu je ostalo iz šole. S tem pade na nivo običajnega konsumenta, katerega bi moral normalno prekašati. Čeh ab3olvira visoko trgovsko šolo in se ne sramuje navadnega dela v trgovinskem lokalu. Sicer imamo v Jugoslaviji dandanes že nekaj višjih trgovskih šol. a te posečajo večinoma le otroei neimovitih staršev, ki potem v življenju predstavljajo v istini le duševni proletarijnt, ki se vrti po pisarnah in razbija po pisalnih strojih. Tudi glede kapitala je srednji trgovec pri današnjih abnormalnih prilikah prešibek. Potrebe današnjega konsumenta so se zmanj šale za kakih 30 %. število trgovcev pa se je istočasno podvojilo; zmanjšan konsum se tedaj razdeli na dvojno število trgovcev. Naravni rezultat tega nesoglasja si lahko vsakdo sam predstavlja. Srednjemu trgovcu, posebno šibkejšemu, ne preostane nič drugega, kakor da se združuje z drugimi ter na ta način poveča obratno glavnico ali pa mirno likvidira in še reši, kar se da rešiti. - Tretji zastopnik trgovine, to je mali trgo vec, je pa največji siromak. Rekrutira se deloma iz bivših trgovskih pomočnikov, ki so pustili službe in poslujejo z malim kapitalom na lastno roko, deloma iz obrtnikov, ki hočejo vezati svojo zdravo obrt z nezdravo trgovino, še eventualno na tuj kredit, ter končno iz doseljencev s kmetov. In zelo veliko je število takih kmetov trgovcev. Prodali so eventualno celo svoje posestvo, preselili se v mesto, otvarjali trgovine ter delali konkurenco trgovcem po poklicu. Svoj imetek polagoma decimirajo ter s strahom in grozo pričakujejo konec drame. 2alostno je poslušati te ljudi, ki v strašnih barvah opisujejo svoj težaven položaj, a nimajo poguma vrniti se nazaj na rodno zemljo ter se oprijeti zopet kmetijskega dela. Na ta način bi vsaj nekaj rešili in si prihranili sramoto . Koliko gorja je že prineslo to vrvenje v mesto, a ne najde se apostol, ki bi to ljudem odkrito povedal in katerega bi ljudje tudi poslušali. Kakor smo že označili, je kriza jugoslovenske trgovine v veliki meri tudi posledica sedanjega mizernega ekonomskega položaja v Evropi. A tega vzroka mi eami ne moremo odstraniti in bilo bi odveč izgub-IjaH o tem besedo. Treba je železne vztrajnosti in jeklene volje, da trgovec to perijo-do prebije brez znatnih udarcev. — 0 tem vprašanju sledi jutri konec. Dr. Josip Rožman. Napisi na ploščah prevlečeni z radio»tinkturo, morejo se čitati tudi ponoči. — En primer. Hipi £§f i Tržna ooročfla Dunajska borza za kmetijske produkte (5. t. m.) Dviganje cen se je sicer v današnjem prometu ustavilo, vendar je bilo povpraševanje po stari pšenici in rži dalje živahno ter je bila tendenca v teh dveh predmetih čvrsta. Spričo slabših poročil iz Budimpešte in Chicaga pa razpoloženje za nakupovanje ni bilo več tako viharno. Uradne notice nespremenjene. Svinjski sejem v Mariboru (6. t. m.) Do-gon 938 svinj, 1 ovca in 1 koza. Cene: pra-sci, 5—6 tednov stari 70—125, 7—9 tednov 150—225, 3—4 mesece 330 — 350, 5—7 mesecev 430 — 450, 8—10 mesecev 550 — 600, 1 leto 1100 — 1200 Din komad; kg žive teže 9.50 — 11, mrtve 15 — 17 Din. Prodanih 236 komadov. Kupčija živahna. = Zagrebški velesejem. Po poročilih iz Zagreba je pričakovati, da bo končni uspeh letošnjega velesejma prav ugoden. Največje zanimanje vlada za razstavo avtomobilov. V prvih petih dneh je bilo prodanih 60 avtomobilov in 40 motornih koles. Veliko število interesentov pa se še ni odločilo za nakup. Pozornost vzbujajo veliki avtobusi tvrdke Fross - Biissing, za katere se zanima Zadruga hrvatskih invalidov, ki namerava urediti v Zagrebu redni promet s temi avtobusi, posebno ponoči, ko preneha promet cestne železnice. Zadruga je že vložila prošnjo za tozadevno koncesijo Tudi v oddelku za kmetijske stroje je beležiti večje število zaključkov. Največ kupcev prihaja iz Srbije in Vojvodine. — Vprašanje guvernerja Narodne banke. Člani upravnega odbora Narodne banke go sklenili obrniti se na trgovinskega ministra dr. M. Spaha, da bi vlada potrdila dr. Dra-gotina Popovi da za guvernerja Narodne Dan- ke. Po mnenju upravnega odbora je dr. Pro-tič edini resni kandidat za to mesto. Kakor znano, so se volitve za novega guvernerja vršile že pred dobrim pol letom in upravni odbor je predložil vladi pet kandidatur. Kot prvi kandidat je bil predlagan dr. Protič. Vlada pa dosedaj še ni potrdila nobenega od teh kandidatov, ker upravni odbor ni upošteval želje takratne vlade glede osebnosti, ki bi bile vladi po volji. = Jugoslovenske - madžarska trgovinska pogodba. Kakor smo že poročali, je te dni predložil madžarski zunanji minister Walko parlamentu v ratifikacijo jugoslovensko-madžarsko trgovinsko pogodbo. Ta pogodba, ki je bila sklenjena že 1. 1926., ima tri dodatke: o obmejnem prometu, o veterinarski konvenciji in o carinski pogodbi. Poleg tega je bil predložen parlamentu zakonski načrt konvencije o ureditvi posameznih prometnih vprašanj (ureditev prometa in prehoda na meji, vidržavanje obmejnih železnih mostov, uporaba obmejne postaje v Goli, vzdržavanje obmejnih cest in varovanje mejnikov). Trgovinska pogodba je sklenjena na podlagi obojestranskih največjih ugodnosti pri uvozu, izvozu in tranzitu in se bo !-e dopolnila s tarifno pogodbo. Ta pogodba bo stopila v veljavo 10 dni po ratifikaciji in bo trajala tri leta. More se podaljšati ali pa odpovedati s šestmesečnim odpovednim rakom. = Celuloza iz turšcične slame. Neka skupina ameriških velekapitalistov je odkupila od madžarskega inženjerja Bele Dernerja patent za izdelovanje celuloze iz turščične slame. Po številnih poizkusih se je ugotovilo, da je ta način produkcije cenejši kakor dosedanji način produkcije iz lesa. Celuloza iz turščice je prvovrstna posebno kot sito-vina za produkcijo umetne svile, papirja, eksplozivnih snovi itd. Pravkar ustanovljena delniška družba za proizvajanje turččie-ne celuloze bo v Ameriki zgradila več tvor-nic, ki bodo že v jeseni pričele obratovati. — Temu novemu načinu proizvajanja celuloze bi morali tudi naši finančniki posvetiti vso pozornost, kajti malo katera država ima za produkcijo turščične celuloze toliko si-rovine na razpolago kakor baš Jugoslavija. Tudi za razvoj industrije umetne svile, ki kaže v zadnjem času nepričakovan napredek, bi bili dani vsi naravni predpogoji. = Z lesnega trga. Situacija na jugosloven-skem lesnem trgu je v zadnjem času zadovoljiva. Izvoz se razvija v živahnem tempu. Tudi cene so v primeri s cenami pred tremi meseci nekoliko višje, tako da omogočajo producentom vsaj majhen zaslužek. Živahno se trgujejo hrastovi frizi, ki se izvažajo v Avstrijo, Nemčijo, češkoslovaško in Italijo. Promet z bukovino je oživel, rezani les pa se izvaža tudi v Maroko, Egipt in Španijo. Zadnji dvig lire je povzročil povečan izvoz drv in oglja v Italijo. — Na italijanskem lesnem trgu se je zaradi flugtuacije lire pojavila nesigurnost. Italijanski lesni trgovci kupujejo le majhne množine blaga, ker se radi nejasne bodočnosti lire ne morejo zalagati z večjimi množinami. Zadnji sklepi so bili s strani Italije deloma stornirani. = Občni zbori. Dne 22. t m. se bo vrSil v družbeni pisarni v Celju - Gaberju redni občni zbor A. Westen, d d v Celju; 22. t. m. pa redni občni zbor Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku, d d., in sicer na družbenem sedežu v Celju. = Živahna trgovina z vinom v Dalmaciji. Trgovina z vinom je v Dalmaciji ▼ zadnjih mesecih znatno oživela. Največji del lanske letine je razprodan, edino na Vlsn,. H varu, Korčuli in Pelješcu so na razpolago še večje količine neprodanega vina. Radi velikega povpraševanja so se cene dvignile. = Konkurz je razglašen o imovini tvrdke A. Hirschl, naslednik Evgen Halmoš, trgovina z obleko v Murski Soboti (roki: dne 6. maja, 10. junija in 24. junija). 6. maja. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 84.50—85.50, Vojna škoda 0—337.50, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 99 — 100 (100), Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160—170, Trbovlje 0 — 500, Vevče 130 — 0, Stavbna 55 — 65, Sešir 104 — 0. — B I a g o: Tendenca za les čvrsta, za deželne pridelke neizpremenjena. Zaključeni 4 vagoni lesa. ZAGREB. Na efektnem tržišč je bil promet prilično živahen. Vojna škoda je nekoliko porasla, proti koncu borznega sestanka pa je zopet padla na včerajšnji nivo. — Deviza na Italijo je nekoliko oslabela, vendar se je ob zaključku curiške borze zopet dvignila na 27.37 blago. V Zagrebu se je trgovalo po 298 — 298.25. Popoldne pa je bil iz Curiha javljen višji tečaj, in sicer 27.48 denar. Skupni devizni promet 6.3 milijona Din. Notirale so devize: Dunaj 800.5 do 803.5. Berlin 1S49.44 — 1352.44, Italija 297.(G do 299.02, London 276..30 — 277-10, New-york ček 56.75—56.95, Praga 168.30—169.10, Curih 1094 — 1097; efekti: bančni: Eskomptna 96.50 _ 97.50, Poljo 15.25 na frontah ni mogla zmagati Avstro - Ogrska. Po prevratu se mu ie zdelo, da so se razmere samo v toliko spre-menile. da so mesto madžarskih gospo-J .r-jev prišli češki ... Razlika je torej tu. razlika v značaju, toda le - ta ni tako bistvena, da bi se ne dala zbrisati. Skupna država lahko vzgoji in uverjen sem, da vzgoji po-kolenje, ki sicer morda še ..e bo govorilo A SIKORŠEK: Pokvarjen dopust »Kako da te ni bilo za pravoslavni božič domov, ki si mi vendar poprej sporočil, naj te čakam na postaji?* sem vpraša! nekaj mesecev nato svojega prijatelja, vitkega podporočnika Stanka, nepremagljivega junaka, ki so se mu malone brez odpora vdajale trdnjave — ženskih src. »Ah. nerad se spominjam ponesrečenega dopusta,* mi je odgovoril z nasmehom. , ki je jelo izdajati v svrho propagiranja sv> jih idej svoje glasilo cSIavjanskoto ognji-šte«. Predse>inik tega društva je Ha'Iži Stevoev. Prva številka <5iavjanskega ognji-šta> je izšla 1. aprila. V=ebina te revije je pestra in polna zanimivosti Priobčuje članke, pisane na ruskem, poljskem, češkem, srbohrvatskem in bolgarskem jeziku. Izmed vsebine navajamo te-le članke in pesmi: V. S. Števcev . prof. 5. S. Robcev «Kako je treba delovati za slovansko vzajemnosti, dr. Nikola Bobčev , I. M. Orlov ..Ideja, ki ne umira», Ser-gej Pospjehov (pesem), Milan Rakič (naš bivši poslanik v Sofiji, sedaj v Rimu) (pesem), Ladislav Zimbrek (pesem), Nikola Petrovič - Njegoš cOnam' oaamo> itd. Med sotrudniki so še ti-le pisci: F. Tomid, Vasilij Taube, Vladimir Lenski. Birinski in B. Muller. Revija se že po svoji vsebini priporoča ia bi samo želeli, da bi se ne samo vzdržala, marveč da bi okrog sebe v resnici zbrala vso slovansko mladino, ki se navdušuje za slovanske ideale. Naj bi cSlavjanskoto ogniište našlo tudi pot med našo mladino, katere veiik de! hodi v zadnjem času žal po dokaj čudnih potih, ne kažoč navdušenja za ideale, ki so bili preje vsikdar sveti slovenski mladim. — Ob petdesetletnici rusko - turške tc}- ne so se \ršile leiie sr^eminske svečanosti v Sofiji. V katedrali Aleksander Nevskij, ki jo je bolgarski narod zgradil v siak hvaležnosti ruskim osvoboditeljem, ie najpreje fital sofijski metrop&lit Štefan slovesno li-iurgijo, nato m je odsluži! panihido za carja Osvoboditelja Aleksandra in za vse borce. padle v osvobodilni vojni. Cerkveni svečanosti so prlsosfvov.li: carski svetnik 0 rajev in polkovnik Panov kot zastopnika kralja Borisa, minister zunanjih de! Burov, vojni minister general Vikov. mestni župan Vazov, zastopniki vseh vojnih in civilnih oblasti in nešteta množica civilnega občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnila ogromno katedralo. Po končani bož,i službi ime.' metropoli* Štefan pismt'-5 govor, v katerem je očrta' neminljive zasluge, ki si jih je pridobi! ruski narod za osvobojenje Bolgarov izpod turškega jarma. Njegov čustveni govor je napravil najgloblji vtis na vse prisotne, ki 30 nato v svečanem sprevodu odšli mimo sobranja pred spomenik carja Osvoboditelja ter priredili tam iskreno manifestacijo hvaležnosti ruskemu naro-lu in velikemu carju. Pri tej priliki je predsednik Društva borcev Kara-stojanov prečital slasoviti manifest, s katerim je car Aleksander II. napovedal Turčiji vojno. Končno so oevska društva zape> vce prigodn:';. pesmi in za'-^jučila slavnost s himno »Šumi Marica?. Popoldne je bilo v vojnem klubu svečano zborovanje, k; ea je udeležilo častništ.o. zastopniki oblas*"v in številno odlično ojx*:i"-'vo. Slavnostne govore sia imela vseačii:i;;i profesor S. S. Bobčev. D. Mišer in ru:ici Teneral - emi-Traal, ki se kot sv-H ofirir udeležil rusko - tnrSke vojne. — Slv-žbeno se bo v Bolgariji proslavljala, kakor znano. oOletnica rusko - turške vojne in osvobodiive Bolgarih 1. 192.-. Velike t>- svečanosti se bok) vTšiip v maju ali juniju. Na proslavo bodj povabljene vse slT". r.s": "ibve in zastep-~:::i v?-: • slovanskih .rwd"v. Ako pride medtem dr or.vim? 'ed Zvezo slovan--'••T? '-olftvt ii b^g •-'••imi Jcna';i ne ?rej med seboj, zmagovalec iz« med njih pa koncem sezone z ljubljan« skim drugorazrednim prvakom. Ilirija : Reka. Kombinirano moštvo Ilirije igra jutri ob 15.30 prijateljsiko tekmo s SK Reko. Tekma se vrši kot predigra tekmi Ilirija : Maribor, in sicer samo ob ugodnem vremenu. Ilirija : Maribor. V nedeljo 8. t. m. igra Ilirija prijateljsko tekmo s SSSK Ma« riborom, enim najbolr^h naših domačih moštev. Posebno zanimiva je ta tekma z ozirom na prvenstveni finale podsaveza, v katerem zadene Ilirija, že prihodnjo nede» ljo na mariborskega Rapida. Moštvo Mari« bora je namreč v tolikih ozirih enako Ra« pidovi enajstorici, da se bo dalo v nedeljo na njem precej točno piresoditi šanse, s ka« terimi gre letos Ilirija v prvenstveni fina« le. Na vsak način so izgledi Ilirije letos siabfii kot pretekla leta, kajti na novo pri« dobljeni igrači nimajo še prava nastopa v prvenstvenih tekmah, centerhalfa Zupan« čiča pa je zadela ravnokar diskvalifikacija, ki poteče šele po finalu, tako da ne bo mogla postaviti prihodnjo nedeljo svojega najboljšega moštva. Na drugi strani treba vzeti v poštev tudi konstantni napredek mariborskih vodečih klubov Rapida in prav tako Maribora. — Tekma se vrši ob 17. url na igrišču SK Ilirije. ASK Primorje, nogom. sekcija. Danes, v soboto, ob 18. skupen sestanek vseh no« gometašev na igrišču. V slučaju dežja se vrši sestanek v gostilni pri Kačiču ob istem času. Radi jutrišnjih prvenstvenih tekem je udeležba važna. — V nedeljo dopoldne naj bodo v naši garderobi ob 9.30 uri sle« deči igralci: Korče, Sv., Turkovič. Može, Vidic, Sočan, Pečar, Jug I in II, Škrabar, Birsa, Koradini, Terček, Zalar, Bervar. Primorje : Atena. V nedeljo se vrši prvenstvena bazenska tekma med Primor« jem in Ateno. Obe družini sta si približno enaki. Atena nastopi z znatno spremenje« no družino, od katere si mnogo obeta. _ Tekma se vrši na igrišču Atene ob 11. SK Slavija. Danes točno ob 7. zvečer v gostilni Štor seja poslovnega odbora. Ra« di važnosti dnevnega reda se prosi polno« številne udeležbe. — Predsednik. SK Slavija. Danes ob 8. zvečer pri Sto« ru sestanek vseh nogometašev. CIani I. mo« štva morajo sestanku brezpogojno prisost« vo-vati. — Načelnik. ASK Primorje, cent. odbor. Danes, v soboto, ob 20.30 uri seja v damski sobi kavarne Emona. — Tajnik I. Športniki, zlasti lahkoatleti se opozar« jajo na športni film Peltzer.NurmiAVide, ki ga bo predvajal ASK Primorje v kinu «Ideal» danes ob 15. uri, v nedeljo pa ob 9.45 in ob 11. Cene prostorov 5 in 8 Din. Cindrič izstopil iz Gradjanskega. Znaj ni nogometaš Cindrič je v torek izstopil iz Gradjanskega. Ta izstop je brezdvomno v zvezi z zadnjo tekmo Gradjanski : Hašk, pri kateri se Cindrič ni ravno odlikoval. Poslano Ker se trosijo o mojem svaku Ivanu Ko« vaču, posestnikovemu sinu v Vojniku ae« osnovane vesti in se s tem žali čast sorod« nikov, ugotavljam sledeče; Res je, da je bil Ivan Kovač obtožen ra« di hudodelstva tatvine in prestopka po §§ 104 srb. kaz. z. in 411 kaz. z Pri glavni razpravi dne 26. IV. 1927. je bil Kovač epro ščen od obtožbe radi tatvine, obsojen pa radi prestopkov po §§ 104 srb. kai. z. in 411 kaz. z. na en teden zapora. Tudi je bilo ustavljeno proti njemu na« perjeno kazensko postopanje radi hudodcl« stva ropa in sicer na predlog državnega pravdništva, ker ni bilo za to dejanje niti najmanjših dokazov. Opozarjani vsakogar, ki bi ie nadalje trosil o Kovaču neresnico, da ga bom sod« nijsko zasledoval. V Celju, dne 5. maja 1927. LUDVIK JUNGER [ Nedosegljiva 2 Eau de Coiogne Chypre Bourjois »Pariš Izj ava Podpisani sem v «Slovencu» dne 12. mari ca 1927 objavil članek Dve Deveti, v ka> terem ugotavljam krivično odioznost nekih činiteljev napram dr. Čerinovi prireditvi Devete in v katerem vprašujem Glasbeno Matico v Ljubljani «ali kaj ve, kdo fe bil tisti poštenjak, ki je zagrozil mariborski Glasbeni Matici, če poje pod dr. Čerinom v Ljubljani, z bojkotom, sramoto, odporom vseh listov in ostrganjerrv po celot kupni kritiki?* Prepričal sem se, da so vsi ti očitki, v kolikor zadevajo Glasbeno Matico v Ljub. Ijani, popolnoma neutemeljeni in da GlaSs bena Matica v Ljubljani ni v nikaki zvezi z njej podtaknjeno intrigo. Zato prekltcujem gori omenjene očitke in obžalujem Glasbeni Matici v Ljubljeni storjeno krivico. V Ljubljani, dne 4. maja 1927. S. VVRNIK. Senzacija za motocikliste Darujmo za spomenik kralju Petru Osvoboditelju! angleška svetovna zmagovalna znamka 1 in 2 cilindra, ameriški najpopolnejši kvalitetni motocikl sveta. SUPER X and HENDERSON, 2- in 4-ciIinderski promptno iz skladišča pri gener. zastopstvu: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11. Oglejte si nove modele 1927 na Zagrebškem veleseimu od 1. do 8. maja, paviljon «E». _Posamezne rajone na dobre in solventne zastopnike še za oddati. Naročila, uu ura. dopisa,, iuLoituja. malih, oglasov, jt, poslali, im. Oglasni od, tialek -Jatra-' Jjubljatui,, Pni trnova.TaL sb. i^gi. JLaL, oglasi, hislu-Ujo v posredovalne, Ln. socijaL rm. ruLtnjubi, obcuLsioa, vsaka, bas&da, ^opar-.—Naj-manjši zJiasak. Hitu f-. Pristojbina, za, šifro Via, J-. V J t, i "jrislcjbui* jt,^uposLcu IL oba/vaMi, z iuvx>cdbnu,s*s~ Cdrst oglasim, pru>bčuo>. Ctkovfu- račun, po J Ud, Jun, • hLLuc* fjubljaiuiJL tt&42. ImuIluis, pod •Samostojen 10». 15010 Prvovrstno sobarico in plačiL natakarico z znanjem slovenskega in nemškega jezika, v starosti 20—26 let, sprejmem. Ponudbe samo s sliko na hotel .Central«, Bled. 15015 Čevljar, pomočnika veščega boljših del, ki zna tudi urezovati ter krojiti gornje dele, sprejme A. Jamar, čevljarski mojster, Blejska Dobrava, p. Jesenice. 15001 Gospodarski praktikant (event. bivši iastnik). ve£8 knjigovodstva, se sprejme na posestvu pri Zagrebu. Nastop takoj. Ponudbe s prepisi spričeval in fotografijo, ki se vrne, na naslov: Stefanovič. Zagreb, Gajeva 22. 14781 Potnike in potnic« sprejmem za vso državo-. Stalna služba z visokim zaslužkom in letno nagrado 5000 Din. «Jueo-Fortuna«, Gosposka ul. 9/1. 14731 Pletar. pomočnike za pleteno pohištvo išče za takoj Fletarna Ptuj — poštni predal 5 127S9 Auto >'irisedeini — skoraj sov, Prndam. Naslov v oglas, oddelku .Jutra« 14954 Motocikel s prikolico kupim. Ponudbe z navedbo . 15063 Šivilja izdeluje preproste obUke po 30 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra. 14977 Natakarico t 1000 Din kavcije sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15071 Vajenca s potrebno šolsko izobrazbo sprejmem takoj v trzo-vino z galanterijskim blagom. Več se poirve r trgovini na Meetaem trgu 20 — Ljubljana. 13057 Pletilja me delo na dom. — ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14939 sprejn Nasfo' Izurjena pletilja ki ima stroj št. 8, išče delo na dom. Naslov r osrlas. oddelku »Jutra«. 15"S5 Perica bodi prat na dom. Naslov v oglasnem oddelka Juta. 150S4 Knjigovodja bilancist z večletno prakso, dobrimi referencami, mlad, ravnokar odslužil vojaščino, želi stalnega mesta pri veletrgovini ali industriji. Cenj vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalno 26» 14826 Sodar marljiv, priden in pošten, išče službo v kaki pivovarni, parni žagi ali elični sodarski obrti. — Skromne zahteve. Naslov T oglas, oddelku »Jutra«. 14802-a Prodajalka mešane stroke, pridna in poštenji. želi kjerkoli službo za takojšen ali pomejši nastop. — Cenjene ponndbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod značfco »Zanesljiva 1000«. 15041 Službo kuharice išče samostojna gospodinja Naelov v oglasnem oddelkn •Jutra«. 15018 Samostojen gospod 29 let star, oženjen, ki j* bil dalj časa kot prokurist pri večji l«si is žitni industriji, želi vstopiti v podobno podjetje. Položi tudi kavcijo. Naslov pri podružnici .Jutra, v Celju. 15003 Natakarica pridna in poštena, z večletno prakso, vešča slovenskega,. nemškega in italijanskega jezika, išče primerne službe v mestu ali na deželL Ponndbe na ogl. oddelek .Jutra« pod šifro ♦Natakarica«. 15085 Gaterist dobrim spričevalom, išče dobro meeto na parni žagi. Bil je več let kot žago-vodja. Ponudbe pod šifro •Sposoben« sa podružnico »Jutra« v Celju. M075 Rudar, obratovodja z rudarsko šolo in 151etno prakso, išče službe. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod «Budar 17» 15017 Strojno pletenje vsah del poučuje A. Maček. Vrhnika. 12898 Lep pult in stelaže poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra>. 14975 Fotoaparat 10 X 15, prvovrsten Zeies-Teesar 4'5, prodam za Din 3400. Naslov pove oglasni oddelek . 14957 Mize, omare, vrata okna perje in stelaže, radi selitve prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 14953 Pisarniška oprava črno politirana, kompletna ali posamezni deli naprodaj Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«. 15036 Šivalni stroj dobro ohranjen proda Gusti Pečnik, Stožice 47, pošta Jezica pri Ljubljani 15032 Sodna dražha v konkurzno imovino trgovca Josipa Satrana spadajoče zaloge špecerijskega blaga v trgovini v Šolskem drevoredu st. 4 se vrši \ ponedeljek, 9. t. m. od 9 ure dalje, po potrebi tudi naslednje dni. 15084 Otroško kolo za 7—141etnega dečka, jako dobro ohranjeno, ugodno proda J.ovto Sebenik, Ljubljana, Knezova ulica. 15079 Tridelno omaro pripravno za gostilničarje, železno posteljo z žimnica-mi. karnise. linoleum in lestenec prudam. Bežigrad, mestna hišica IV/3. 15081 Stroj za sladoled dobro ohranjen, skupaj ledenjakem. ki ima 4 porcelanske vložke, po nizki oeni naprodaj. Vprašati v restavraciji Glavni kolodvor, Zagreb. 15077 Kole za vinograd lepe, cepane in rezan« — tudi kostanjeve, proda po nizki ceni Stratcbili f Felber, trgovina z lesom Mariboru, Pristaniška ulica it. 8. 14921 Živo srebro v vsaki množini kupim. Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra« pod *Hvdragyriura 14949 Radlo-aparat 2 slušali. zvočnik — vsemi pritiklisami prodam za 2500 Din. Naslov pove Oglasni oddelek »Jutra« 14885 Več abonentov sprejmem na dobre domačo hrano v Kožni uliei št. 29. I. nadstr. levo. 14859 Dobrih čevljev prodam vej vrst po zelo nizki ceni trgovcu, kateri prodaja čevlje na posamezne pare Zanesljivo blago Alojzij Negro, ročno čevljarstvo, Ljubno, p, Pod-nart. Slovenija. 12985 Acetilenski aparat za vrt ali večji prostor, veliko pisalno mizo. 3 re-gistrature, 20 registraturnih kartonov ugodne naprodaj Oaljevfea Sa (Rakovnik). 1*61 JeSenovih plohov 55 mm debelih, popolnoma zdravih, z ravno rastjo, brez grč, svitle barve, v komadih po 1, 2. 3 ali 4 m dolgib kupimo 10 m1 — vagon Sv. Peter v Sav. dolini ali franko tovarna. Tkalnic« v Preboldu, poita Sv. Pavel pri Preboldu 14937 Žensko kolo dobro ohranjeno, kupim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15021 Deske 12, 18. 24. 28. 38, 38, 48 in 58 mm ter remeljne kupuje stalno v vsaki množini Al. Neudauer. eksport lesa. Gornja Radgona. — Ponudbe franko nakladalna poeta ja. 15013 Železni materijal Razpisujemo dobavo več vrst raznega železnega ma. terijala. Ponudbe je vložiti do 17. t., m. Več pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Zabukovca, j^šta Griže, dne 5. maja ',927. 15007 Lipov les okrogel, od 25 cm sred premera, samo Ia., nekaj vagonov kupi takoj Al. Neudauer, eksport lesa — Gornja Radgona. Ponudbe franko nakladalna postaja. 15014 Razprodajamo fina bela štajerska vina i 1925. od Din 5.65 po litra naprej, v sodih od 100, S00 in 600 litrov. Vsakovrstne transportne sode vsaki velikosti od 30—800 litrov. kakoT tudi razne skladiščne sode od 1400 do 3200 litrov, steklenice, se-salke. filtre in druge kle-tarske potrebščine po nizkih cenah. Br. Novakovič, Ljubljana (Kolizej), Gospo-svetska cesta štev. 13. 13086 Lepo posestvo prvovrstno, blizu Maribora, na dobri zemlji, z živinorejo, vinogradi, hmeljem in gozdovi. 680 johov, poceni proda Roesmanit, Radvanje Maribor. 14932 Hišico enodružinsko, s 3 sobam: in pritiklinami, novozgrajeno ali v dobrem stanju. Ljubljani ali na periferiji mesta kupim proti takojšnjemu plačilu za 50.000 do 60.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Hiiica«. 14968 2 hiši majhnim VTtom in dvoriščem, obe dobro ohranjeni, oddaljeni par minut od centra Ljubljane, naprodaj za 92.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek «Jutr.i». 15033 Kupim hišo 1—5m. — Istotam naprodaj več vozov. Pojasnila na Kette-Murnovi cesti 28 — Telefon 2053. 15046 Majhno stanovanje ali samo sobo s souporabo kuhinje išče zakonski par brez otrok. Gre tudi za bišnika. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 14888 Stanovanje sobe in kuhinje ali 2 sob in kuhinje išče mirna stranka ta takoi. Ponudbe aa oglaani oddelek .Jutra« pod ogl .Tj akoj 1927«. 15049 Zamenjam lepo in ceno 2-sobno sta. novanje v mestu za enako ali večje. Ponudbe na ogl. oddelek pod •Okolica deželne vlade«. 15000 dam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15039 Opremljeno sobo parketirano, e elektr. razsvetljavo in posebnim vbodom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 15062 2 lepi sobi v sredini mesta iščem. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod .Takoj 100«. 15059 Sobo Sazno ali opremljeno od-js. Poseben vhod, elektr. razsvetljava in parla-t — Tržaška cesta (t. 88/n — hiSa Produkciji 15066 Gostilno koncesijo iščem v najem, bodisi r mestu ali na deželi, za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglas, oddelek .Jntra« pod iiir« .L. R. P. P-». 1/5009 Majhno sobico opremljeno, svetlo, s posebnim vhodom takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra«. 15077 2 opremljeni sobi 'epi- mirni . in solnčni, s posebnim vhodom takoj oddan, event. s souporabo MmI—' T «jhs-VBttV- ttCttS Opremljeno sobo snažno is s strogo separi-ranim vhodom, event. i« stopnišča, ▼ bližini glavne poste la južnega kolodvora išče soliden gospod s 15. majem. Ponudbe na oglas, oddelek .Jntra« pod šifro .15. maj«. 15056 spri Met Sostanovalca ejmem s vso oskrbo na estnem trgu M/T. 15047 Majhno sobo takoj oddam goepodu — Naslov r oglasnem oddelkn .Jutra*. 15069 D (spi/1 Mdž. Predolgi molk. Vse najlepše in najboljiel Samo T. 8m. 15051 (Sporazum VI» takoj dvignite pismo! 15005 Stanovanje parketirano, 2—8 sob, od katerih se da ena porabiti za kuhinjo, oddam v pod-najem s souporabo kopalnice in pritiklin. Center mesta. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«. 15058 Znanja želi vsestransko izobražen trgo-veo t večjim premoženjem, z gospodično do 27 let, plemenitega značaja in dobre vzgoje, iz ogledne trgov-sks ali posestniške rodbine Neanonimne dopise, katerih tajnost je tajamč-na. pod .Naklučje« na oglasni oddelek