20. štev. V Kranju, dne 15. maja 1909. X. leto. GORENJEC Političen in gospodarstg list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poiti za celo leto 4 K, za pol leta S K, za druge države stane 5*60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpošujatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav ništvo je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi«. Izhaja vsako soboto ===== zvečer ======= Inserati se računajo za celo stran BOK, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvu naj te blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se Izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. 14. maj 1869. Gorenji datum je za celokupno Avstrijo kakor tudi za vse poedine avstrijske narode zgodovinski dan prve vrste. Da, smelo trdimo, v dobi zadnjih 100 let je 14. maj 1869 najimenitnejši dan v zgodovini Avstrije in njenih narodov. Takrat je v omračene naše pokrajine posijalo solnce omike in iz nje izvirajoče svobode. Takrat je bila Avstrija, ki je dotlej umirala v dvojnem davečem objemu avstrijskega birokratizma in rimskega klerikalizma, takorekoč v drugo rojena, od tedaj je pomlajena z mladeniško čilostjo nastopila pot splošne omike napredka in velikanskega razvoja, in potem tako krepko napredovala, da je zadobila v najkrajšem času čisto novo in lepše lice. Dne 14. maja 1869 je potrdil naš cesar od državnega zbora sklenjeni novi zakon za ljudske (in meščanske) šole. In prav ta zakon je oni mogočni činitelj, ki je tako temeljito preobrazil Avstrijo, da se ji prejšnja, stara Avstrija niti z daleka ne more primerjati. Poprej odrevenelo in okostenelo ljudsko šolstvo, ki je slonelo na zastareli «po-litische Schulverfassung* (politični šolski osnovi) od 11. avg. 1805, se je na podlogi nove postave čudovito hitro premladilo in razvilo. Pač se je bilo že 1. 1848 poizkušalo vdihniti avstrijskemu šolstvu novega, svežega duha, a ni šlo in ni šlo. Da, celo še poslabšalo se je vsled onega nesrečnega kon-kordata, ki je dne 8. avg. 1855.1. izročil Avstrijo in v prvi vrsti avstrijsko šolstvo rimski mdri. Takrat je postala avstrijska ljudska šola dekla in pastorka onega narodnjaškega duha, ki je v oni dobi iz Rima preko Dunaja in avstrijskih farovžev vel po naših pokrajinah. Učitelj pa je bil ponižen hlapec nadutih župnikov in kaplanov, ki so pometali žnjim huje nego z vaškim črednikom. Docela neumljivo je mlajšemu rodu današnjih dni, kako kruto so nekdaj župniki in dekani gospodovali nad učitelj-stvom, nad «šomaštri». A ne bomo širje opisovali onih žalostnih razmer — zadostuje naj, ako po* vemo — da je moral biti takratni «šomašter» v prvi vrsti ponižen sluga dekanov, župnikov in kaplanov, potem je moral znati nekoliko orgljati in še skrbeti, da se pač ni zameril farovški kuharici — in šele nazadnje se mn je bilo brigati za šolo. Da so bili «šomoštri» takt, je bila naravna posledica kakovosti učiteljstva samega. Ako je izpolnjeval gorenje pogoje — bil je dober — če je tudi sam le komaj toliko znal, kakor danes kak boljši učenček 2. razreda — pa te je bil sicer tudi največja propalica. In baš takim se je dostikrat godilo še najbolje — moških značajev pa je bilo med njimi kaj malo — ker so taki postali prav kmaln <žrtve razmer*. Ako pa je učitelj stvo slabo, kakšna more potem pač šola bitil In kaj naj se vzgoji v šolah, ki so imele tako nčiteljstvo! Z novim državnim šolskim zakonom od 14. maja 1869 so se prej tako obupne razmere obrnile na bolje. Od učiteljstva se je zahtevalo mnogo več izobrazbe in se jim je z ustanovitvijo učiteljišč podala prilika, da so se mogli bolje izobrazovati in temeljiteje pripraviti za svoj vzvišeni poklic. In mera učiteljske izobrazbe se je pozneje še vedno razširjevala. Za učence ljudskih šol pa se je določil mnogo višji cilj izobrazbi z uvedenjem novih učnih predmetov in poglobljenjem že prej uvedenih. Najvažnejša pa je bila uvedena šolska obveznost za vse sposobne otroke od 8. do 14. leta. In tako se je čudovito krasno razvilo naše ljudsko šolstvo, posebno po nekaterih deželah. Porod novega zakona ni bil lahek. Ves kleri-kalizem se je dvignil proti njemu — in grmeli so pioti njemu s prižnic in v shodih bolj nego proti Antikristu 1 V državnem zboru pa so se bile pravcate bitke s plamtečimi govori za in proti novemu zakonu. Kar je imela cerkev v Avstriji naj« izvrstnejih govornikov, poslala jih je v boj; takrat je bila menda prvič «vera v nevarnosti >, Škofje in kardinali so klicali v državni zbornici nebo in pekel na pomoč proti «hndobnim nakanam prostozidarjev* — a zaman! Zakonski načrt je bil vspre-jet in je s cesarskim potrjenjem postal zakon. Da se znese v svoji brezmočni jezi, je nazadnje papež Pij IX. proklel novi zakon. Zaman f Avstrijsko šolstvo se je vsled novega zakona razvilo, kakor pomladno cvetje po toplem dežju — klerikalizem pa nikdar ni opustil svojega sovraštva do nove PODLISTEK. Puftka it. 93. Preprosti dogodek. Češki spisal Archleb Ludek. Konec. Postavili so ga pred vojaško sodišče. Povedal je čisto vse po pravici. Dolgo zgodbo tega usodepolnega madeža in njegove sence. Niso mn verjeli. Nekateri so navajali celo vzrok, zakaj da je baje tako uničil. Iz maščevanja 1 Rekel da je baje naredniku v jezi: «Saj je to zadnjici V tretjič!* In drugi dan ga je ustrelil. Obdolženec se je opravičeval in trdil, da je to samo slučaj, da se ni sprožil petelin ob pravem času, in da ni mogel misliti, da se to zgodi nekoliko trenutkov pozneje samoobsebi. In vrhutega niti ni imel pri naskoku izstopiti iz vrste s pokvarjeno puško. Niti časa, niti te misli! Skliceval se je nato, da je sam puškar označil to puško kot nerabno, zakaj mu je torej niso takoj vzeli ali zamenjali? Zastonj 1 Razsodba se je razglasila: — —» —- Dve leti v trdnjavo! In to z ozirom na olajšujoče okoliščine. «Mamica, zlata moja mamica ...,» je zajokal pešec Germak in modro nebo njegovih oči se je skalilo od povodnji solza, gorkih, tekočih. V njih je trepetala njegova duša, jokala je, plakata je 2 njim. Vojaški sodniki so vstali, jetnik Germak je stopil iz sodne dvorane. Potem so ga odpeljali med — zločince! In v isti vojašnici, kjer je sodilo vojaško sodišče, je bil tudi v drugem delu poslopja osamel, teman kotiček s prazno posteljo, katerega so se ogibali vojaki le dolgo časa, v katerem je trpel nesrečni, modrooki fant Zunaj na hodniku ni bilo že zdavnaj več puške št. 93. — Njeno mesto je bilo grozno prazno. Puškar jo je vzel narazen in odredil, da spada med staro železje. Kopito, ono osodepolno svetlopisano bukovo kopito, katero je zakrivilo toliko zla, je vrgel v ogenj. Puške št. 93, te igrače narave, n! bilo več, a pri polku se je govorilo o njej še dolgo časa. Nova t iole in rnje že 40 let neprestano proti nji. Zal, da se mu je posrečilo že v marsikaterem oziru, odtrgati to in ono iz osnove našega šolstva. Ako pa pojde tako dalje, utegnemo doživeti, da ob petdesetletnici državnega šolskega zakona — 1. 1919 dozi vimo njegov pogreb in uvedbo novega konkor-data. Bodimo torej previdni v tem oziru ter čuvaj m o dragoceno svobodno šolo. Upajmo pa tudi, da Bog ne črti naše uboge domovine tako hudo, da bi nas pahnil v pogubo novega konkordata in popolnega klerikaliziranja našega šolstva! — a— Obrambeno društvo „Naša Straža" — oživljeno. Ko se je bil dne 11. novembra 1898, torej več kakor pred desetimi leti, sklical ustanovni shod „Naše Straže", tedaj je zavladalo veliko navdušenje. Iz vseh slovenskih pokrajin so se prijavljali pravi, idealni rodoljubi, tako da se je mogel dne 4. januarja 1890 že vršiti osnovaini, a 14. januarja 1900 prvi občni zbor v Trstu. Občnega zbora se je udeležilo 60 članov, med njimi 14 iz Ljubljane. Občni zbor je vodil podpredsednik g. dr. Krisper iz Ljubljane, ker se je predsednik g. dr. Šušteršič — odpovedal. Društvo je imelo vse življenske pogoje, saj je štelo 1140 članov, med njimi 155 ustanovnikov. Gotovo jako lep začetek. Dohodkov je imelo novo društvo 7655 K 40 h, izdatkov pa 3603 K 82 h. Nočemo preiskovati in pogrevati, po čegavi krivdi je zaspala tako krvavo potrebna organizacija. Pozabimo in odpustimo, a oklenimo se z žarko narodno ljubavjo prerojene organizacije brez razlike političnega naziranja. Dne 3. t. m. se je vršil ob zelo mnogoštevilni udeležbi v »rebrni dvorani hotela „Union" zopetni občni zbor obrambnega društva „Naša Straža". Podpredsednik dr. Krisper je pozdravil navzoče ter izrekel žeijo, naj bi prišlo do složnih sklepov. Razložil je zgodovino društva, katero je vsled političnih razmer bilo primorano omejiti svoje delo. Naglašal je, da je tako društvo za številka je bila popolnoma navadna in ni streljala svojih tlačHeljev. čermak ni dočakal, da bi ga izpustili iz zapora in da bi se zagledal svojo zlato mamico. Iz-jokal je svojo dušo s svojimi modrimi očmi in vsled žalosti umrl — med zločinci. A na malem pokopališču trdnjave, skromno poleg zidu v kotičku — prav kakor v življenju — leže njegove kosti. Mati pa tam daleč, daleč joka, srce ji hoče počiti; kdo ji vrne sina, onega modrookega ... 2c dolgo vrsto let se dela nato, da bi se pregledal in predelal zastareli vojaški kazenski zakon. Žrtve tega odlašanja pa se množe! Gorenjci! Zahtevajte „Gornjcs" po Vseh gostilnah is lavarían! obmejne Slovence neobhodno potrebno In da bode skrbeti, da se ta prizadevanja v eni ali drugi obliki nadaljujejo in jzvriujejo, nekaj se mora zgoditi brez dvoma, to je želja vseh strank. Blagajnik stolni vikar Smolnikar je dal pregled o stanju premoženja, katero je primeroma ugodno, ker znala čisto 6663 K 67 vin. Po zelo stvarni in obširni debati, katere so se udeležili gg. Smolnikar, notar Svetec, dr. Lampe, župnik Vrhovnik, dekan Kolar, župnik Janez Kalan, odvetnik Vencajz, tajnik »Slovenske Matice" Podkrajšek, dr. Aleš Ušeničnik in kanonik Šiška, se je skle nilo, da se en del gotovine razdeli prosilcem, ki so že dolgo Časa to zahtevali. Sklenilo se je soglasno in v občo zadovoljnost, da se podeli: 1500 K »Katoliškemu političnemu in gospo darskemu društvu za Slovence na Ko roškem" na roke odvetnika dr. Brejca, da jih porabi po svojem preudarku, — 2600 K za zgradbo društvenega doma v Št. Ilju v Slovenskih Goricah na roke blagajniku Žebotu, — 1500 K družbi sv. Cirila in Metoda za zgradbo šole v Marenbergu. Ostanek glavnice se pridrži še nadalje v blagajni. Imenovani predlagatelji so potem razpravljali o prihodnjosti društva ter poudarjali, da je treba za daljne korake še razgovorov in ukrepov. Kanonik Šiška je stavil predlog, da naj ljubljanski člani društvenega načelništva v dogovoru z mero-dajnimi osebami predlože prihodnjemu občnemu zboru natančen načrt o prihodnjem delovanju. Tudi ta predlog se je soglasno sprejel. Podpredsednik se je po skoro dveurnem posvetovanju te skupščine v toplih besedah zahvalil vsem došlim skupščinarjem ter s posebnim zadovoljstvom kon-štatiral, da se je dosegla v tem oziru popolna složnost in navdušenje za nadaljno narodno obrambno delo. Gospodarski del. Delovanje trgovske in obrtne ibornice V L 1908. Dalje. Glede železniškega prometa mi je omenjati, da smo imeli ponovno priliko, posredovati pri železniških upravah v interesu ogroženih koristi naših interesentov. Povod posredovanju so dale deloma efektivne disparitete o vozninah, deloma pa ukrepi železniške uprave. V tem pogledu je bilo moč izposlovati nekaj vpoštevnih prememb. Zbornica je nastopila proti odpravi povratnih vozovnic na južni železnici in se zavzela za ohranitev prejšnjih cen, odnosno za pridržanje stare uredbe časovnih vozovnic. V tem pogledu z ozirom na finančne potrebe prizadete železnice ni bilo možno izposlovati ugodnih rezultatov. Posebej mi je omeniti tarifarične zadeve, ki je daleč segajoče važnosti tako za lesno produkcijo, kakor za tostročno industrijo in trgovino v deželi. Klasifikacija lesnih izdelkov, uvrščenih pod pozicijo 17, nt srečna in zlasti ne dosledno izvedena. Meseca junija se je pa na mah povsem nepričakovano izvršil prevrat glede tarifiranja testonov, tavolet in pacchi na ta način, da se je proti uvedeni, leta in leta obstoječi praksi zahtevalo ob nakladanju v zaprte vozove — in edino taka špedicija je vsled kakovosti teh vrst efektivno mogoča — 10'/0 povišek. Naštete vrste so jako važen eksporten predmet; povišanje tarifa je bilo tem občutnejše, ker je nepričakovano zadelo interesente v času pojemajoče konjunkture. Razmere so se poslej vsled bojkota v Turčiji in sicilske katastrofe za lesno trgovino le še poslabšale. V obrambo ogroženih interesov naše dežele se je zbornica takoj obrnila do vseh odločilnih mest v utemeljenih vlogah ter poskrbela za osebno intervencijo. Zalibog doslej po preteku pol leta to pereče vprašanje še ni rešeno navzlic večkrat ponovljeni intervenciji, marveč se še vedno vrši pri interesentih tako slabo zapisane »poizvedbe«. Ce bi proti pričakovanju in kljub temu, da se je zadeva tudi od gotovih merodajnih mest priporočala v upoštevanje, ne prišlo do zadovoljive odločitve, utegnejo nastati za to stroko lesne obrtnosti usodne posledice. Tičoč se osebnega prometa na naših progah, smo obrnili pozornost prizadete železnične uprave na še vedno slabo ustrezajoči vozni red na progi Zidani most-Zagreb in predlagali potrebam prometa primerno izpopolnitev. Kazoč na slabo frekvenco je železnična uprava odklonila pomnožitev voznih prilik. Z zadovoljnostjo pa konštatiram, da je imelo večletno prizadevanje izboljšati potne prilike na progi Ljubljana in Trst končno vendar uspeh: v kratkem času bo na tej progi v obeh smereh pričel voziti nov vlak s itinererjem, kakor se ga je želelo. Tičoč se novih železniških projektov, mi bodi dovoljeno omenjati, da se je v jeseni vršila revizija trase za postavno zagotovljeno belokranjsko železnico. Ob priliki komisijonalnih razprav je imela zbornica priliko po svojih zastopnikih zavzemati se za gradnjo te proge na način, ki se utegne najbolj skladati ntle s gospodarskimi lokalnimi interesi, marveč tndi ustrezati prometnim interesom dežole Kranjske in države. Izjava, podana prigodom te komisije, je razvidna iz zapisnika in se giblje v mejah načelnega zborničnega sklepa, prevzeta jo tudi v naše poslovno poročilo. O tem, da sem imel priliko zavzeti se v železniškem svetu za pravice zborničnih delogatov kot polnopravnih članov pri takih komisijah, sem imel te čast poročati. Ob isti priliki sem v železniškem svetu stavil in utemeljeval tudi predlog glede predmetne železnice; predlog se vjema s stališčem, ki ga zbornica soglasno zavzema v tem vprašanju. V minulem letn je zbornica kakor prejšnja leta imela priliko, podajati izjave, odnosno predlagati poročila upravnim oblastvom vseh instanc. So to deloma izjave, ki jih oddaja zbornica od slučaja do slučaja navadno ob prilikah, ko gre za pojasnitev raznih trgovskih obrtnih in industrijalnih predmetov. Napredujoči razvoj provzroča samposebi, da se tovrstni, rekel bi, tekoči posli množe redno od leta do leta, prav tako, kakor se vedno množi delo v zbornici vsled tega, ker se tudi drugi uradi in javni faktorji vedno četče obračajo v najrazličnejših zadevah do zbornice. Grdi tega dela je nujnega značaja, odpravljati je torej treba te posle predsed-ništvu in tajništvu. Razume se samoposebi, da narašča v zbornici informativna služba, v vedno obilnejši meri se obračajo ioteresentje do zbornice pismeno ali še češčeje osebno. Vodilo bi preveč v detajl, če bi se hotel tudi le kurzorično dotakniti posameznih strok zborničnega delokroga. Naj omenim lo nekatere poglavitne stvari, s katerimi se je zbornica pečala preteklo leto. Zbornica je podala priporočilno izjavo glede ustanovitve obrtnega sodišča v Ljubljani in njega uredbe. Potrebo take institucije je podprla s statističnimi dati, ki kažejo številnost obrtnih in trgovskih podjetij in množeče se število uslužbencev. Predlagala je, naj delokrog novega sodišča obširja mesto Ljubljano in sodni okraj okolica ljubljanska. Konec prihodnjič. M Špekulacija na podraženje kruha. Ameri-kanski jud Paten v Cikagi je pokupil s svojimi agenti zadnji čas silne množine pšenice s tem namenom, da jo zmanjka v trgovini ter ta čas on ceno pšenici vzdigne, kakor bode hotel, ter bi s tem neznano odri revnejše ljudi. Kakor se čuje, je ondotoi kongres (ljudski zastop) sprejel predlog, da se prepove borzna terminska kupčija z žitom. Termi nska kupčija je namreč v navadi po borzah (tržiščih) velikih mest, da kupujejo špekulantje-kapitalisti žito od takih ljudi, ki ga niti nimajo ali pa še celo ne poznajo, za dva, tri ali tudi več mesecev naprej. Ko je treba žito izročiti, tedaj nastane dirindaj med judi, kakor ob času babilonske zme njave, in ti zvišujejo ali znižujejo ceno žitu in kruhu na eni strani v škodo kmetu kot pridelovalcu-producentu, na drugi delavcu-konsumentu. Čas bi bil, da se tudi v Avstriji prepove ta kupčija. Zdi se nam pa, da imajo nekateri gospodje velik rešpekt pred krivimi nosovi. Trgovina pogodbi l Rumnni)o naše države določa na škodo avstrijski živinoreji v našo državo uvoz sledečega števila živine: goved prašičev ovac v prvem letu 1909 10.000 50.000 100.000 „ drugem „ 1910 12.000 60.000 100.000 „ tretjem „ 1911 15.000 70.000 100.000 „ četrtem „ 1912 20.000 90.000 100.000 „ petem „ 1913 22.800 90.000 100.000 „ šestem „ 1914 25.000 90.000 100.000 „ sed.—devet. 1.15-17 35.000 120.000 100.000 Uvoz se bode vršil samo z zaklano živino; pregledali bodo meso na meji avstrijski živinozdravniki. Za avstrijske živinorejce je pač lepa tolažba, da se bode od leta do leta uvažalo v državo vedno več mesa in živine, namesto nasprotno, da bi prospe-vala domača živinoreja. Seveda v Avstriji je bolj potrebno podpirati, bogate, aristokratične lovce, kakor pa kmeta. Kakor se čuje, dovoli vlada 400.000 K (štiristo tisoč kron) samo za lovsko razstavo na Dunaju, katera se vrši drugo leto. Pač srečni časi za kmeta v času nemško-klerikalno-koaliranih vlad, katerim je bolj na srcu lovski blagor bogatinov, kakor pa trdno ohranjen kmečki stan. Tedenski sejem t Kranja dne 10. maja 1909. Prignalo se je — konj, 105 glav domače goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 8 domačih telet, — hrvaških telet, 243 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 2 domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36—40 K- Pšenica K 13—, Kroso K 775, rž K 10—, oves K 9-—, ajda ; 8*50, repno seme K 80—, fižol ribničan K —, mandalon K —» koks —, krompir K 2*— za 50 kg, seme dom. detelje 45 vin. :: Našim rodbinam priporočamo :: KoiinsKo cikorijoi Poučni listek. Nekoliko o naši ustavi. Dalje. Razen tega ima pa v tujih državah tudi konzularne urade, ki imajo v prvi vrsti skrbeti za trgovinske zadeve naše države. Pri tem zopet razločujemo generalne konzule, konzule, pod- ali vicekonzule in konzularne agente. Vuak teh zunanjih zastopnikov zastopa nasproti tuji državi Avstrijo in Ogrsko, oni so avstrijski in ogrski konzuli itd. obenem. 2. vojne zadeve. Avstrijska in ogrtka vojska kakor tudi obe mornarici sta skupni. 1. N o-vince (rekrute) pa vendar vsako leto dovoljuje avstrijski in ogrski državni zbor posebej, ravnotako sklepa vsak državni zbor posebej o načinu izpolnjevanja vojne službe, n. pr. ali naj se uvede dveletno vojaško službovanje ali ne. 3. finančne zadeve glede onih izdatkov, ki se porabijo za skupne zadeve, kakor stroški za vojaštvo, za diplomatična zastopstva i. L d. Za te skupne zadeve imamo tudi tri skupna ministrstva, in sicer ministrstvo zunanjih zadev, državno vojno ministrstvo s posebnim oddelkom za mornarico, kojemu na-čeluje kak admiral, ter skupno finančno ministrstvo. Leta 1878 je naša vojska zasedla Bosno in Hercegovino in naša monarhija je prevzela upravo v teh dveh deželah, oktobra lanskega leta sta se pa ti dve deželi anektirali, to je: pridružili skupni državi. Ti dve deželi sta tudi v državni carinski zvezi, imata iste posredne (indirektne) davke n. pr. davek na žganje, sladkor i. t. d. ter tudi isti denar, kakor ga imata avstrijska in ogrska država ali, kakor se imenujeta ti dve državi po navadi «avstrijsko-ogrška monarhija*, ker imata obe istega vladarja ali monarha. Najvišjo upravo v teh dveh sedaj anektiranih deželah vodi tudi skupno finančno ministrstvo, glede zakonodaje o notranjih zadevah bo pa sklepal deželni zbor, ki se snide še to leto. Vsakemu skupnemu ministrstvu načeluje minister, t. j. minister zunanjih zadev, skupni vojni minister in skup ni finančni minister, ki se imenuje cesarski in kraljevski, s čimer se hoče naznačiti, da zastopa vsak dve zase popolnoma ločeni državi, namreč avstrijsko in ogrsko. Zgoraj smo omenili, da nosita obe državi nekatere izdatke skupno. Kako se pa določi, koliko da plača Avstrija, koliko pa Ogrska? Prav lahko bi se to preračunih), če bi se vzelo za podlago število prebivalcev v vsaki državi, toda s tem Ogri niso zadovoljni. Oni so si sestavili poseben ključ, po katerem vselej prisilijo našo državno polovico, da določi svoj znesek za skupne stroške. To razmerje se določi vsako deseto leto po zastopstvih obeh držav, ki izvolita v ta namen vsako posebno kvotno deputacijo. Seveda mora cesar potrditi ta sklep. Ce se pa državni zastopstvi oziroma kvotni deputaciji se moreta zjediniti glede prispevkov posameznih držav k skupnim potrebščinam, tedaj določi razmerje, po katerem naj plačuje Avstrija in Ogrska, ali takozvano «kvoto», cesar sam, toda le za eno leto vselej. Tako sedaj že več let cesar določuje kvoto, in sicer plačuje od L 1898 sem Avstrija 66*%t percentov, Ogrska pa 33»/4t per-centov k skupnim izdatkom. Pri tem vidimo, da mi plačujemo še enkrat toliko kakor Ogri za vojaštvo in druge skupne zadeve. Vpoštevati pa moramo še to, da se skupni izdatki v prvi vrsti pokrivajo iz dohodkov carine, in šele, kar zmanjka, se po zgorjnem razmerju razdeli na obe državni polovici. Ako pomislimo, da je Avstrija veliko bolj odprta zunanjemu svetu nego Ogrska, da se v Avstrijo tudi radi bolj razvite industrije veliko več uvaža, in sicer v razmerju 75:25; lahko izpre-vidimo, kako dobro so si postlali Ogri. Kdo pa daje postave glede zadev, ki so obema državama skupne, kdo sklepa zlasti o proračunu za skupne zadeve? V to so poklicane tako imenovane delegacije. Imamo dvoje delegacij, in sicer avstrijsko in ogrsko, vsaka delegacija obstoji iz 60 državnih poslancev. Avstrijsko delegacijo (avstrijske delegate) voli izmed sebe vsako leto državno zastopstvo, in sicer dve tretjini zbornica poslancev, eno tretjino pa gospodarska zbornica. V zbornici poslancev se volijo delegatje tako, da volijo poslanci vsake dežele posebej določeno število delegatov, o. pr. Kranjski poslanci 1, štajerski 2, koroški 1, istrski 1, goriški 1, tržaški pa tudi 1 delegata. V gosposki zbornici se pa voli iz cele zbornice. Na Ogrskem se tudi volita dve tretjini iz zbornice poslancev, ena tretjina pa iz gosposke zbornice ali zbornice magnatov, in sicer vselej iz cele zbornice. Delegaciji ne zborujeta skupno, temveč vsaka zase, in sicer ponavadi eno leto na Dunaju, drugo pa v Budimpešti. Skupno ministrstvo predloži vsaki delegaciji posebej enake predloge, o katerih se sklepa posebej. Ti sklepi se pismeno sporoča drugi delegaciji. Vsaka delegacija sme predlagati, da se o kakem predlogu skupno glasuje. Tak predlog kake delegacije se sploh ne more zavrniti od druge delegacije, če se je pismeno trikrat kak sklep sporočil, pa se vseeno le ni moglo doseči soglasje med delegacijama. I. prlloja „Gorenjcu" il 20 Ig 1.1909. Zneski proračuna, ki jih skleneta delegaciji, se morajo po kvotnem razmerju postaviti v proračuna državnih polovic in državna zbora nista upravičena, kaj pretneniti na številkah skupnega proračuna. Vse sklepe delegacij mora potrditi cesar, da imajo zakonsko veljavo. Razven teh skupnih zadev imamo pa še nekatere, ki se sicer ne upravljajo skupno, pa se vendar v obeh državnih polovicah morajo obravnavati po enakih načelih. Take zadeve so: 1. carinski zakoni (postave o eolnini): 2. nekateri neposredni davki (na sladkor, žganje in pivo); 3. novčni (denarni) zakoni. Avstro-Ogrska z okupiranima deželama Bosno in Hercegovino vred tvorijo skupno carinsko ozemlje. Ako se hočo skleniti kaka carinska pogodba z drugo državo, n. pr. z Nemčijo ali Rusijo, tedaj sestavita vladi na Dunaju in v Budimpešti sporazumno enaka zakonska predloga, ki se predložita državnima zastopstvoma na Dunaju in v Budimpešti. Vsaka zbornica sklepa o predlogu popolnoma samostalno. Če se predlog sprejme v obeh državah in ga cesar za vsako državo posebej potrdi, dobi zakonsko veljavo v Avstriji in na Ogrskem. Obe državi imata tudi isti denar, vendar se pa n. pr. o valuti ne sklepa v delegacijah, temveč v vsakem državnem zboru posebej. Pa tudi državni temeljni zakon iz 1. 18G7 o državnem zastopstvu je doživel že več občutnih izprememb. Z zakonom z dne 2. aprila 1873, št. 41 drž. zak., so se uvedle direktne volitve v državni zbor, torej ne več potom deželnih zborov, s postavo z dne 14. junija 1896, št. 169 drž. zak., pa se je uvedla takozvana peta kuri j a, s postavo z dne 26. januarja 1907, št. 17 drž. zak., pa se je uvedla splošna in enaka volilna pravica. Dalje prih. Črtica iz septemberskih dogodkov. Dalje. Omenili smo to že enkrat, ali ker je to za avstrijsko pravosodje tako kuriozno, da nam marsikdo na prvo besedo ne more verjeti, omenjamo to izredno nadarjenost preiskovalne oblasti še enkrat na tem mestu. Ob tej priliki se spominjamo tudi še Podržaja, ki ga takrat sploh v Ljubljani ni bilo, pa naj je kljub temu kriv vsega, kar se je v njegovi nenavzočnosti v Ljubljani vršilo. Nadalje tudi Esta, o katerem je ena priča že pri preiskavi odločno izpovedala, da ni bil on tista oseba, ki je prišla k Bambergu ter zahtevala odstranitev nemške besede «voa» iz napisne table. Že iz teh po-edinih slučajev vsakdo lahko presodi, ali se je uvodna preiskava vršila površno, kakor so zagovorniki opetovano kritizirali, ali se je vršila strogo po določilih kazensko - pravnega reda, kakor sta predsednik senata in drž. pravdnik trdila. Če si pokličemo v spomin vse dosedanje črtice, mislim, da smo že ž njimi dokazali, da o kakem javnem nasilstvu, zdiuženim z grožnjo in izsiljevanjem, ne more biti govora, in drugič, da bi se moralo to, kar so posamezniki res storili, izločiti iz skupne obtožbe ter posamič obravnavati. To bi bila izmed vseh 22 obtožencev le ona dva iz «Katoliško tiskarne*, ki sta sama priznala, da sta črke pri Mahni res odstranila, in pa Bukovnik, ki je tudi sam priznal, da je prinesel lestvo, raz katero so potem drugi odstranili Kastnerjevo tablo. Sestaviti bi se dal k večjemu še kvartet z Lotričem, ki je tudi sam priznal, da je vpil «nemške napise dol*. O Kranjcu ni dokazano, da bi bil ubil reflektor pri Kendi, tako tudi ne pri Cerarju, da bi bil snemal reklamne table pri Kastnerju. Vsi ostali obtoženci pa so le v prijateljskem smislu njim znanim tvrd-kam svetovali, naj rajše svoje nemške napise sami odstranijo, kakor da čakajo, da to delo morda drugi opravijo. V tem ozkem okviru se zrcali ogromna vsebina celega procesa, v kolikor se le ta namreč nanaša na hudodelstvo javnega nasilstva. Preostane nam torej le še, da se seznanimo z glavnim smotrom tega «hudodelstva»: poškodba tuje lastnine* po § 85 a k. z. Kako se je tukaj postopalo, to bije pravici in resnici naravnost v obraz. Predvsem se nam zdi, zelo sumljivo da so vsi na •poškodbi tuje lastnine prizadeti Nemci sami ocenili svojo škodo nad 60 kron, dasiravno se je pri glavni razpravi po izvedencih dognalo, da ni niti ena poškodba dosegla te svote 1 Zakaj so to storili in kako je prišlo do tega? Storili so to zato, — ta utis imamo — ker zakon določa, da je za znak hudodelstva potrebno, da znaša velikost škode nad 60 K. Kar je pod to mero, spada pod navaden prestopek po g 368 k. z. pod obtožbo. Zaplenjeno! Elbert je glede svoje napisne tablo pod prisego trdil, da jo je dal šele pred dvema letoma pri Eberlu prepleskati, zato da je vredna blizu 100 K. Eberle pa iitotako pod prisego izpove, da on te table sploh še nikdar ni imel v rokah. To protislovje v izpovedbi obeh prič je provzroeilo veliko senzacijo po vsi Ljubljani. Šele nato je Elbert priznal, da se je zmotil in da je dotično tablo te pred več leti pre-pleskal Kramaršič. Poleg te table pa si je hotel Elbert zaračuniti tudi še reklamne table, ki uiti niso bile njegova last. Ana Lassnik pa je celo zahtevala 60 K odškodnine, in sicer ker je pustila od vrat odstraniti reklamne napise; ker pa so se poznali sledovi teh tabel, bi bilo treba cela vrata prepleskati. Storila pa tega ni, pač pa naredila kar sama že naprej ceno za prepleskanje. Šele, ko je iz glasnega protesta od strani zagovorništva spoznala, da s tem računom precej šepa, je svojo zahtevo umaknila. A najlepše pa je napravil sedanji solastnik Mahrove šole, bivši topničarski nadpo-ročnik Harman. On je ocenil svojo škodo za odstranjeni napis na 240 K. Zaračunal je 22 celih črk. Dr. Pegan pa je nato dognal, da 22 črk niti bilo ni, marveč le 181 Poklicana izvedenca sta konštatirala, da so bile črke k večjemu vredne 40 KI Dva dni pozneje pa se Harman zopet zglasi ter zahteva še odškodnino za luknje v zidu, ki so se napravile pri odstranjenju črk. Najbrže je mislil, da na ta način vendarle doseže za hudodelstvo potrebno velikost svote nad 50 K. Pa mu je pošteno izpodletelo. Kajti polir Kranjske stavbne dražbe je kot izvedenec izpovedal, da ta škoda zoaša k večjemu 80 vinarjev. Zaradi teh 80 vin. pa so mogli izvedencu izplačati 8 kron pristojbine za pričevanje. Imenitno, kaj? Tudi Kendov ubiti reflektor je moral zlezti nizko pod normirano ceno. Tako je «poškodba tuje lastnine izgubila značaj hudodelstva in se morala zadovoljiti le z značajem navadnega prestopka pe § 368 k. z.* Tako in s tem pa je bilo izbito glavno dno obtožnici in skozi to odprtino bi morali popadati v vodo vsi računi, ki so jih Nemci delali na medvedovo kožo. In vendar niso popadali vsi, le preveč jih je obviselo. Konec prih. Radovljiške novice. — Mestni občinski zastop je imel dne 12. t. m. ob 6. uri zvečer sejo, v kateri je volil v odsek za pripravljalna dela električne centrale župana dr. J. Vilfana in odbornika Iv. Vurnika. Slednjič je še rešil nekaj osobnih zadev. — Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda je imela svoj redni letni občni zbor dne 12. t. m. ob 7. uri zvečer v restavraciji R. Kunstelj. Udeležba je bila izvanredno mnogobrojna, kar priča, da vedo radovljiške narodnjakinje uvaževati velikanski pomen tega prekoristnega društva. V odbor so bile voljene sledeče gospe in gospodične: gospe: F. Ahlinova, M. Huthova, E. Omanova (za Begunje), I. $ gova in dr. Vilfanova ter gospodični M. Me-dičeva in J. Resmanova. Konstituiranje se vrši pri prihodnji odborovi seji. — Občni zbor radovljiške posojilnice se je vršil dne 13. L m. ob mnogobrojni udeležbi delničarjev. O računskem zaključku omenjamo za danes le podpore, ki jih je ta občni zbor dovolil raznim korporacijam. Iz tega izkaza se jasno vidi, kako plodonosno je delovanje radovljiške posojilnice in kako krvavo greše oni kratkovidneži, ki nosijo svoje z žulji prislužene in od ust pri-trgane prihranke v tuje posojilnice in hranilnice. Omenjamo le še, da je — lahko rečemo — glavna zasluga predsednika posojilnice dr. J. Vilfana, da so se podpore tako dobro in vse hvalevredno razdelile, ker jih je prav toplo zagovarjal. Podpore so sledeče: 11 požarnimbrambam 330 K, društvu za promet ptujcev Bled 50 K, »knjižnici* na Breznici 150 K, šolskemu vodstvu na Breznici 30 K, šol. vodstvu v Ratečah 20 K, «Glazbeni Matici v Kranju 50 K, šola v Sv. Jakobu na Koroškem 60 K, akadem. društvo Triglav — Gradec 30 K, koroškim dijakom 30 K, »Javni ljudski knjižnici* v Radovljici 150 K, edijaški kuhinji* v Kranju 100 K, »društvu za promet ptujcev v Radovljici 200 K, »podružnici slov. plan. društva* v Radovljici 150 K, šoli v Lescah 20 K, za popravo brvi čez Savo na * Gmajni* 30 K, »Sokol* na Jesenicah 500 K, »Sokol* v Radovljici 200 K, »bralno društvo Triglav* v Radovljici 50 K, »Aljažev dom* 50 K, «Letoviško društvo* v Kranjski gori 100 K, »planinski podružnici* v Kranjski gori 100 K, »obrtno nad. šola* v Radovljici 200 K, c. kr. plet. šoli v Radovljici 100 K, vodovod na Breznici 300 K, »konjerejska zadruga* v Lescah 100 K; skupne podpore: 8090 K. — »Konjerejska zadruga* s sedežem v Lescah se prav lepo razvija. Načeluje ji župaa leski I. Zark, a duša celemu podjetju je okrajni živinozdravnik J. Stegn, ki je podjetje ustanovil, ki ga podpira s svojim strokovnim znanstvena najmarljiveje. V kratkem bodo dokončana potrebna dela za »društveni pašnik*, kjer bodo nastanjene plemenske kobile. Pašnik se nahaja ob znanem •Sobčevcm bajerju* in je vsled svoje izredno ugodne lege in svoje naravne raznoličnosti kakor nalašč ustvarjen zato. Ker znašajo zadružni deleži le po 20 kron, je upati, da se zadruga razširi na ves okraj in da pristopi vsak količkaj zaveden in napreden kmetovalce. Zadrugi sami želimo pa mnogo, mnogo uspeha, —- Redni letni občni zbor društva za privabitev tujcev se je vršil dne 3. t. m. v restavraciji R. Kunstelj. Predsednik L. Fürsager pozdravi naiiskreneje vse navzoče, spominja se v toplih besedah umrle članice gospe L. Homanove kakor tudi vseh odišlih članov, posebno pa prvega društvenega predsednika c. kr. finančnega komisarja V. Zuna. Iz tajnikovega poročila posnemamo sledeče: Odbor je imel štiri seje, kjer so se reševale tekoče zadeve. Mnogo se je storilo za reklamo. Izdala se je posebna številka znane «Bäder- und Reise-Zeitung», kjer se opisuje društveni okoliš. V znanem albumu »Kranjska* je društvo objavilo sliko Radovljice. V raznih listih je odbor oglasil stanovanja za tujce društvenega okoliša, a v kratkem izda poseben prospekt tega okoliša. Odbor je nameraval zasaditi to zimo takozvani »jubilejni drevored* v Radovljici, a nenavadna zima je to preprečila. Sploh je odbor storil mnogo za udobnost tujcev. Zal, da ni našlo društvo v raznih slojevih prebivalstva onih priznanj, kakršna bi zaslužili, kajti le premnogi so mnenja, da bo tem večja draginja nastala, čim večja bo naval tujcev. Glavno delo odbora je pa v pretečenera letu obstojalo v pripravljalnih delih za javno kopališče s preračunanim zneskom 10.000 K. V ta namen so se izdelali podrobni načrti, podrobni proračuni in predsedstvo se je obrnilo potom »deželne zveze* na ministrstvo javnih del, ker je znano, da ima to ministrstvo precej cvenka za prospeh tujskega prometa. Kljub temu, da je radovljiška občina bila pripravljena prevzeti del teh troškov — okrog tretjine — je ministrstvo po preteku enega leta prošnjo odklonilo s pripombo, da za taka podjetja, ki niso za »internacijonalni* interes — (menda zato ne, ker je na slovenskih tleh?! Op. stavca) — ne more dajati podpor. S tem je društvo bogatejše na eni preizkušnji in slovenska javnost naj zve, kako se s Slovenci postopa, kadar kaj prosijo. — Poročilo se je z odobravanjem odobrilo. Poročilo blagajnika g. Fr. Jakliča izkazuje, da so bili dohodki tega leta prav pičli; ako bi ne priskočila društvu na pomoč slavna posojilnica v Radovljici z znezkom 400 K in mestna hranilnica s 60 K. Preostanka je v istini 213 K, a ti so že namenjeni za prospekt, tako da se (roški krijejo z dohodki. — Mesto umrlega člana begunjskega župana F. Sodja se voli soglasno posestnik Fr. Avsenek iz Begunj. — Med raznimi nasveti omenjamo le sedeče: Na pripravnih mestih, tako v Lescah kakor tudi proti Begunjami se napravijo klopi, dalje se društvo obrne tako do županstev kakor tudi do c. kr. okrajnega glavarstva s prošnjo, da potrebno ukrene, da se po posameznih vaseh vse potrebno ukrene glede zdravstvenih zadev. Ravnotako se naj deluje na to, da se v okraju doseže enotna vozna cena. — Po dokončanem občnem zboru zaključi predsednik zborovanje s pozivom, da naj deluje vsak član po svoji moči v prospeh društva. Opomnimo še, da društvo šteje 42 članov. Dopisi. Il Leiec. čudimo se, da Begunjci skoraj nič ne poročajo o domačih novicah med svet, saj imajo vendar večkrat dokaj zanimivega. Sedaj pripovedujejo, da se njih župnik Kleindinst že več ne zna dostojno obnašati. Pretepel je namreč nekega dečka v šoli tako, da je bil ves klobasast ter imel mnoge potplutbe. Pa še s kakšno jezo in kričanjem je to počel in ga metal po tleh pred celim razredom, da so se vsi otroci tresli, potem jih je pa zmerjal z begunjskimi barabami. Zakaj neki je šel med Begunjce? Kajneda je to olikano I Dečkov oče je naznanil to stvar orožnikom, da pride na pristojno mesto. Radi bi vedeli, na kakšen način uči župnik otroke dostojnega vedenja, ako jih tako srednjeveško pobija. Pa kaj učiti 1 saj Begunjci sami ne verjamejo, da zna župnik zadosti poučevati, ker mu morajo večkrat gg. patri iz Brezij pomagati, ali pa celo izostane od pouka. Na lov hoditi, posebno v spremstvu, to zna dobro, še čelo ponoči od doma ostajati, da ga iščejo za sv. obhajilo, pa ga ni nikjer dobiti. Za prvega aprila zna tudi ljudi imeti, ko se jim zvoni k maši, h kateri pridejo, a maše pa ni, ker je prijetnejše v Gorici. Saj so tako divji petelini, pate, srne in drugo več, kakor njegova služba, ker še tega ne drži vselej, kar oznani. Se mnogo se pripoveduje, kar bomo pa ohranili za prihodnje. Begunjci imajo oči odprte tudi ponoči, pa ponavadi po več skupaj. Naznanila »lavatfnaga rfiifJffffai * zastrtim dVuatva ^sSßmTy. eddalkam „8 O KO L" <&*PW v KRANJU. Bratje Sokoli 1 Na Vnebohod, dne 20. maja 1.1. se vrši izlet oa Koroško. — Spored je sledeči: V sredo, dne 19. staja odhod z vlakom ob 758 zvečer do Tržiča. V Tržiču je bratski sestanek in ob 11. uri zvečer odhod ter pešizlet na Koroško. Prihod v Kranj 20. t. m. z vlakom čez Jesenice. Zbirališča pred odhodom Je na kolodvora. Bratje ! Agitirajte, da se vsakdo udeleži tega izleta, da bomo v kolikor mogoče največjem številu korakali prvi pozdravljat koroške Slovence, navdušiti jih za Saša sveto sokolsko idejo, za sveto narodno stvar! Ž bratskim W«^«^B«ssflaffwami ZobOtchničal Stlljl Oton Seym v Roossovi hiši nad prodajalno ▼ Kranju. ZOBOVJA, tudi ne da bi m odstranite korenina, z ali braz nebne aloUe, It KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNIOE In OBTURATORJI aa Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. 78 62-18 Sprejemne ure vsako nedeljo in pondeljok •d 8. ure dopoldne do 5. ure popoldne. ^ Odvetnik dr. fron flovak uljudno y sporoča, do je 142 2 1 premesti/ in o tvor i I — ^= svojo odvetniško pisarno Dalmatinova u/. i/. J (poleg kmetske pOSOJilniCe). Sjubljana, dne 8. maja 1909. Razpis. Telovadno društvo „SokoF v Tržiču razpise s tem zgradbo svoje telovadnice. Načrti in proračuni so v pregled pri podpisanem telovadnem društvu, ki daje tudi vsa druga pojasnila. Ponudbe naj se vlože z 10% varščino pri podpisanem društvu najkasneje dO 25. majnika t. i. — Na kasnejše ponudbe se ne bo oziralo. Pripomni se, da bo stala telovadnica tik železnice blizu tržiškega kolodvora, da je pesek, kamen, opeka in druge potrebščine prav pri roki. 143 Za odbor telovadnega društva „Sokol" v Tržiču Ivan Mally Matija Marinček tč. tajnik. tč. starosta. Naznanilo in priporočilo. cj m TJ a» m o c O, £ Podpisani naznanjam slavnemu p. n. občinstvu v mestu kakor tudi na deželi, da sem pravšni z dnem IS. majnika t. t. Ker imam veliko z Jogo vina, je naravno, da bodem Ioni le fina, pristna, domača vina, kakor I udi priznano domaČe pivo iz pivovarn v Škofji Loki in MengiSu. Ob vsakem času se bodo dobivala topla in mrzla ukusna jedila. Imam tudi na razpolago 15 sob, opremljenih z najmodernejšimi zahtevami, kakor kopel, električna luč, vodovod i. t. d., kot prenočišča. — Za voznike je pripravljen lep, zračen ldev. Za poletni čas bo služil v udobnost cenj. gostov tudi senčnat vrt. Za dobro postrežbo kakor tudi za nizke cene sem in bodem vedno skrbel, zategadelj upam, da bodem kot dolgoletni gostilničar si pridobil tudi na svojem novem mestu obilo cenj. obiskovalcev. Za uinopobrojni poset se najuljudneje priporoča 148 3-1 Fran Rožič bivSi gostilničar kolodvorske restavracije v Kranju. o :: 5 TS -*> (T) sS is rn 3 i? Keltov naiboliSt lah za tla Iz 139 6-2 mehkega lesa. Keil-ova bela prevlaka (glazura) za uini- valne mize JK) vin. Keil-ova pasta za čevlje po 30 vin. ima vedno v zalogi tvrdka Črnomelj i Anton Zurc; Idrija i Val. Lapajne; Kamnik i Ed. Hajek. Kočevja i Franc Loy. Keil-ev lak za zl.tenje okvirjev 40 vin' Keil-ovo leščilo za pode 90 vin. Keil-ov lak za klobuke v različnih barvah Franc Dolenz u Kranju. Ljubljana i Leskovic k Meden. Nava meato i 1. 1'icek. Poatajna: Anton Ditrich Radovljica: u. Hornann. Škaffja Loka: M. Zigon. Žagarje: Rih.E.Mihelčič. Naznanile in priporočilo^ Podpisana slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzela KAVARNO MAYR v Kranja. Kokrlško predmestje, v »Zvezdi". Potrudila se bodem slavno občinstvo zadovoljiti med drugim tudi z najboljšim pivom, finimi pristnimi Tini v buteljkah, šampanjcem, finimi likerji in mrzlimi Jedili. Za ranogobrojen obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem 137 3 2 Jerica Ifičar. 1547 Loterijska srečka dne 8. maja 1.1. Trst 44 18 21 74 29 158 52—2 JOS. W£IBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomikove tali o« *t. 4. Sttvleio-nnetio ii koistrokcijsko uitiniihvsfro. Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omreije, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike 1.1, d Špecijaliteta: 76 52—9 valjični zastori (Rollbalken). Večkrat premiranol Glinaste peči štedilnike, banje sa kopeli, kakor tudi kipe, vase in drugo glinaste izdelke v vseh barvali, trpežne in cene priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna pači in glinastih izdelkov v LJubljani. Od c. kr. namestaištva oblastveno dovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh vrst in pisarna za poizvedbo tarifo v L. Jandl £3 prevzame brezplačno revizijo vseh to- Svornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc. Dopošljite nam torej takoj franko jn vaše tovorne listine letošnjega leta in v 51 treh dneh dobite poročilo o rezultatu fif revizije. 14 52—26 Hotel »Ilirija1 Ljubljana Kolodvorska ulica 22.3 minute od kolodvora. Priporoča svoj izvrsten hotel. Priznano dobra kuhinja, pristna domača vina. — Za ženitovanjske pojedine in nove maše je na razpolago lep in prostoren salon. Velik senčnat vrt. ilaimodernelle urejene sobe za tujce po najnižjih :: cenah. z Slav. potujočemu občinstvu se priporoča marlja klonak 129 3— 3 hotelirka. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 10 52-19 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča ■▼oje najbolj priznane šiv. stroje in kolesa Ceniki na zahtevanje zastonj. Zlate svetinje: Berlin, Pariz, ti* iti. Nabolše kosmeflčno ZObOčlstilno sredstvo Tonnies v Ljubljani 52—9 tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost iage in vae •troje ca obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila. Ivam Sohindler, Dunaj pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe, kot: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, Škropilnice za trsje, poljska orodja, mlatilnice, vitle, tri-jerje, čistilnice za žito, lu-ščilnice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, stiskalnice za seno, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnica, železne cevi, vodovode i. t. d. Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah: ravnotako vse priprave za kletarstvo, sesalke za vino, medene pipe, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, priprave za točenje piva, skrinje za led, priprave za izdelovanje so-davode in penečih se vin' stroje za sladoled, mline za kavo, dišavo i. t d., stroje za delanje klobas, tehtnice na drog, namizne tehtnice, stebrske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živine, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, stroje in orodja za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih, tudi na obroke. Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in franko. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Prekupcem in agentom posebne prednosti! Piše naj se naravnost: 94 20-3 3Vas Sctittdlir, Pssi! U1./1. ertfbcrpttassc 12. Vir zdravja so brezalkoholne pijače med katerimi zavzemajo iz Mar&nerjevlh Šumečih liaouaftib boabosoV (okus malin, citron, jagod, :ešenj in češminj) napravljene 97 10—6 ŠUMEČE LIMONADE prvo mesto. — Samo pristne, ako imajo to varstveno znamko. Letna poraba več kot 40 milijonov komadov. Edini izdelovalec: Prva češka akcijska družba orientalskih slaščic in tvornic čokolad ■■ Vinogradi, prej A. Mar sner. Glavna zaloga na iJ Dunaju: Josip Katz V!.. Tticobaldgasst 4 Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad 212.500 kron. Koncem leta 1908: Stanje hranilnih vlog 4,622.000 kron, posojil na zemljišča 2,890.000 kron ter posojil občinam 413.600 kron. Ta najstarejši denarni zavod v Kranju uraduje na rotoviu vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne, oh smanjlh in tržnih dneh pa tudi od 2. do 4. ure popoldne. l>M^t;tlll»t>»m!lrVM!t?t»WW!t»f«l»>tttHltl»»lltil!t?l8r}t!fm»> obrestuje hranilne vloge po -Al- 42 26—11 lUHHiimetfHHtiimmm brez odbitka realnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici. Za varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj i vsem svojim promošenjem in z vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vloge res varne, priča slasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok hi varovancev. Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in "* amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. t Newyork Odhod Iz LJubljane vsak torek. POZOr 11 12 62-88 pjajr Samo 6 dni ~9M ▼ožijo francoski brzoparniki La Provenoa, La Savoie, La Lorralne In La Touralne iz Ha vre v Newyork. stnasi Najkrajša črta. « Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna Ed. Šmarda, Ljubljana Dunajska o. 18, nasproti znane gostilne ,pri Figovcu' 68 42—14 Najaniiejse mUo za koso :: kakor tudi za pege. :: Dobiva at*» povsodi iOLfarr)\$ks ^aloga t za dame prazni od K 1*— uaprej „ „ lišpani „ „ 3*— „ „ gospode „ „ —'80 „ deklice ,, dečke „ „ —*60 „ _«40 127 18-5 Prepričajte se o znatno nizkib cenah! Za gospode vedno v veliki izberi od najcenejše do najfinejše izbere. Cene brez konkurence I Postrežbi znano sem Na debelo in drobno pri Antonu Adamiču KRANJ, Glavni trg modna, galanterijska in no-rimberška trgovina. Električna gonilna sila. Tifarii eljutii bari, Ufa is fineza Brata Sberí= črkoalikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja fitfftÜat!9 Miklošičeve ulice 6, L}U9\}ÜUÜ9 nasproti bot.,Union* ustanovljeno 1842. H Telefon 164. ,62—88 DQGDOQ0DDD Zobozdravnldki aIaIIa obotehnlškl :: *»whj» dr. £Mard GlobočuiH «■ Kranju 1 52-36 |e od 16. septembra 1908 slav. občinstva na razpolago vsaki dan in tudi v nedeljo. jr*«**»«o Omeraa -v Krnnju prodaja doliro lit. !»«» Xelexno l»» J»,>*» oerljNlc«» i»l#»u:'>. vlite Icotl« JV1*»«*i« v;*.-11. «>••« »< ij«» ¡en <»i>i*i« ix< >«.]>«>« 11 njatvo itx IcuiotljMtvo, »ve*t< Mente, tr«v-■ i»»«■•> . iletel.le • Mu'*>rrt# l»» «!«»« IIKl . 41 32 Zaradi ogromne zaloge spomladanske In poletne konfekcije dame, gospode, deklice, dečke in otroke prodaja že pri četkom sezje tudi pod lastno cono. Na zahtevo pošiljam na deželo tudi brez povzetja. Naročila po meri za dame in gospode bodo najhitrejše in nnjf«nejle izvršena nn Dunaju. 103 8 t> Mm W*m obl«K" O. Bernatovič. Ljubljana, Mestni trg; 5. ■ ■ ■ 1 ¡¡ ta ■ ■ POZOR! SLOVENSKO PODJETJE! POZOR! ■ ■ ■ Slavnemu občinstvu se uljudno priporoča dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena velika manufakturna trgovina Ü ü n ■ ■ ■ 1 ■ H H ■ ■ ■ Jranc Soúvait, sin - Cjubljana v stari Soúvanovi hiši na Jtfestnem trgu št. 22. ■ ■ ■ 80 43-11 II H ■ ■ Josip Pogačnik krojaški mojster v Radovljici priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistovskih in lovskih oblek ter ogrinjal. Vudno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnsaega sukna. - - Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in ceno ter se sprejemajo popravila. Specijalist v izdei.vanju (rakov m salonskib sukeoj. Zajamčena j j vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fme, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 8t> 52—10 _ *?.*?••-* -<.. , hm* anana* «wanu* -—"— Zaloga vsakovrstnega == • lesenega, železnega @ In poblazinj enega pohištva lr*ua.o *& Comp« 11 Ljubljani, i Kolizeju, Da Marije Terezije cesti 8111 6 62—44 Rudolf Rus urar v Kranju poleg lekarne. v \%\im%m leta 1885. Velika zaloga vsakovrstnih ur, zlatnine in srebrnine ter optičnih predmetov. Popravila točno in ceno. Najnižje cene. ■ Priznano izborno blago. 1 Izdaje keusercij «gorenjea», Odiaverni nredaik Iv. Pr. lampret, Lastnina in Usek Iv. Pr. Lanpreta v Kranja« 28 34 00