Vtoret, SMrtek intnlotn i/haja in veljA t .Mu i - boru brat pošiljanja na dom ta tk« Uto 8 gl. — k. ra pol leta . . 4 — „ M četrt lata . X .. 80 ., I'o po*ti : Za in Uto 10 gl. IA Dol Ut» „ I« četrt Uta K ,, VrdilnUtra in opravniM j« ii t nt.. Ine m trgu (Dom plati) lii.š. it. 1711. St. 121. O/nniilln: niTadn« rifMtopio- rrato ne pljfoje • kr . . •• — uatiane I krat. I kr. fe .e luka .'krat 4 kr. ta i« tlaka Škrat, V tel pitnenkr ae plati- jejo P" prostora. Ha »«ak tU.k j« plmf,t. MM (litumpelji ia 30 k. KokopNi ,e n, »rafajo. lopi.i naj M Majufoljno fr inkujaju. V Mariboru 14. oktobra 18G9. Tedaj II. Telegrami ,,Slov. Narodu. V Rakek u 12. oktobra. Tudi je mod Nemci mnogo blagih, ros liobraženlh mož, ki so nam pravični. Toda svojbirm importiranih tujcev, brezobzirnih sebičnjakov in odpadnikov vseh narodov, stanov in ver, brez vsacega pravnega čustva, bre/. m z uma za zedinjeno uradnije! V imenu občanov cerkn iške in begunjske Županije]nravr,p ,m,ogp f,ržavino — polastila soje v Imenu nemitva in svobodo vsega gospodarstva, a je oboje spravila oh dobro ime; svojbina, kteru jo s svojo sebičnostjo, vladohlopnostjo in z vsemi mogočnimi pripomočki Slovane spravila v umetno manjšino v obeh polovicah države; svojbina, ki si je na ravnost na svojo zastavo zapisala, da hnčo Slovane na steno pritisniti. A skoraj nemogoče je, da so nezaupanje do neklerih, na vse ne bi raztegnilo. Razumljivo je, da Slovan pri tacih razmerah nemškemu ljudstvu ne more sočuten in zaupljiv biti, dobro vedoč, da se to ne more iznebiti predsodkov zoper nas, ktero ima pod vpljivom opisanih razmer in preteklosti ter pod vpljivom nemškega časopisja , ki jo pod oblastjo one koterije , največ (na Kranjskem) izrekava iskreno zahvalo g. dru. Vošnjaku in soborireljem za izvrstno zastopanje slovenskih pravic in posebno glede* zedinjenja vseh Slovencev v skupno celoto. Slava! Obreza, Hren, župana. V C e 1 j i 13. okt. Živeli naši slovenski poslanci v deželnem zboru graškem , ki se k ljubu vsem oviram neustrašljivo in neoniahljivo potegujejo za Slovenijo in vpeljanje slovenskega jezika v Sole Celjski Slovenci. V Ormu ž u 13. okt Ljutomerski narodnjaki kličejo enoglasno: gromovita 'rodov, pri kterih in in^pačeno. Saj je človek še le pravičen potoni, kader je razumen. Pa tega slava slovenskim poslancem! ! ravno treba. Nemec v Avstriji, vajen pospodovati in se obnašati kot izvoljen, edino razumen narod, ni se nikoli pečal za jezik in razmero, željo in potrebe na-sredi kterih jo živel. Navadno je znal lo svoj jezik j in ga jo hotel vriniti družim ter jih glede jezika podložno storiti skušal Od tod prihaja, dasi Slovan na tuji zemlji za-se nič izrednega stanja j ne tirja, nemški naseljenec na Slovenski zemlji pa navadno ne mara in ne priznava slovenstva, slov. jezika, želj in potre!), — pač pa kmalu začno svojo štirskih slovenskih poslancev v i t irskem zboru. I tuje kulturno delo, postano zvest zaveznik odpadništva, da bi s tem vred Odkar so voditelji našega naroda naravnost na svojo zastavo zapi- pri volitvah narodnjake odrinil in jih ob moč in veljavo pripravil. Tako sali zedinjenje vsega razkosanega naroda v eno narodno in politično celoto,' skruni prvo dolžnost človekovo, dolžnost hvaležnosti. spoznal je po natornem nagonu naš narod, da je ta tirjatev resnična, pra-i Od tod prihaja, da je inozemstvo že davno začelo slovansko vpra- vična, in se jej jo navdušeno pridružil. V deželnih zborih, v slovenskih sanje študirati zaiad njegovo veliko važnosti,— a uemško-avstrijska tako ime-društvih in ljudskih zborih, v adresah in peticijah, v časopisji, v vsakdanjem | novana liberalna klika pa odbija in zadržuje vsako podučenje o tom, da se življenji se bije boj za ta vzor, bijo se proti nasprotnikom na domači in v vestnem strahu pred povračilom razkači in razsrdi nad vsakim slovanskim tuji zemlji, kteri tudi od svoje strani vse žile napenjajo, da bi javno mnenje j vprašanjem. Tako ta nemška klika v svojem nespešnem boji zoper pravico zmotili, naš napredek ovirali ali celo uničili. Tako se je tudi štirski nemški I in nravnost tudi nemški narod pred drugimi narodi v slabo ime devlje. deželni odbor v tiskani okrožnici 30. okrobra 1868 izrekel proti našim pra- Med vsemi narodi v Avstriji v stvareh družili narodov, torej v vienitn tirjatvam, in pristavil prenagljeno žuganje, da štirsko-nemška večina avstrijskih stvareh, najnieni podučeni, torej politično in moralično najmenj deželnega zbora nikdar in nikoli no bo privolila v to, kar Slovenci tirjajo. poklicani, so vendar Nemci v Avstriji od nekdaj sami vladali in ndministri- Naša reč jo tako važna in sveta, da moramo napake brezobzirno razkrivati in s tem skušati, kako jih odpraviti, in da moramo torej naše nasprotnike, njih sredstva in ciljo zopet in zopet popisovati, ter vedno in vedno opominjati, kaj smo bili in smo, kako stojimo in kaj hočemo. Mi Slovenci smo del veliko nadepolne slovanske rodovine. Polog pičlo 8 milj. Nemcev in poleg pičlo 5 milijonov Magjarov nas jo v Avstriji blizo 18 milijonov Slovanov. Fizična moč sloni torej na ramah slovanskih. Cislajtnuski Slovenci smo bili nekdaj eno telo, en narod, ki se je razprostiral po vsej Štirski in še dalje. Nešteta imena krajev in oseb v nemških krajih dežele pričajo, da so nekdaj Slovani tam stanovali. Naši knjezi in našo gosposke so v našem jeziku z nami govorili. Svobodno jo živel naš narod po svojih postavah. Fevdalizma ni poznal. A prišel je tujec nad nas; našo ljudstvo se je razkosalo in kosi so postali tuji med seboj. Prišli so tuji fevdalni gospodje S tujimi učitelji in uradniki — v tujem jeziku so našemu narodu osorno zapovedovali. Z našim denarjem in našimi žulji so si zidali gradove. Naši predniki so jim tlako delali, ktere se še dan-denes nismo odvezali. Naš jezik, kterega govoriti se je našim prednikom ostro prepovedalo, pregnal se jo iz mest in gradov pod slamnato streho kmečko, potem pa kot kmečki zasramoval. Z našim denarjem so tujci sebi zidali tuje šole. Več kakor 18 milijonov Slovanov ni imelo ni ene narodne visoke ali srednjo šole. Na teh učiliščih so se sinovi našega naroda odgojali po tuje, in postali tujci med lastnimi rojaki. Le ako so svojo narodnost zatajevali, mogli so do služeb in časti. Tako so je sredi med slov. narodom izredilo ono večidel nevedno in nesramno odpadništvo po mestih in uradih, ktero svojemu narodu odrojeno — zvezo dela S tujci in vse preganja, kar jo narodno, kar narodno misli iu dela. Izmed Slovanov jo jemal Nemec svojo ljudi, z njimi si jo pomlajeval svojo moč. Mnogo nemških mislecev in uče- rali. Saj vidimo kaj so iz Avstrije naredili. Tri vseh njih napravah in političnih spremembah so zmerom le svojo gospodarsko voljo in svoj prid pred očmi imeli, želj in potreb, lastitost družili narodov pa nikoli ne gledali, zatorej niso mogli nič stalnega iu nič dobrega ustvariti. Vendar pa oddajajo Nemci za slovenski narod vso mesta pri sodnijstvu, v opravnijstvu, v učilništvu, v cerkvi; oddajajo jih to se vo svojim udanim in tako vladajo črez slovensko ljudstvo, določujejo njegovo sedanjost in pnhod-njost, uživajo popolnoma duševne in materialne koristi vladanja, in korak za korakom vso narodno odrivajo. Uradniki , odvetniki in meščanstvo stopajo v večini z veseljem na nemško-ministerko stran, če se ln velika množina ljudstva da potlačiti za hlapca, ki nima druge naloge v življenji, kakor za to gospode delati, in njim služiti in če hočemo tudi mi svoj del, potem so nam kliče: „Vi mir kalite." Dalje prihodnjič, i Iz ilo/Hnih /borov. I>f'>.<>lt.i zbor krai>|«ltl Govor poslanca dr. Zamika zarad podpore slov. dramatiki v 5. seji 22. sept. Prosim besede. Gospoda moja, da je drama in v občo umetnost iu znanost važen faktor v življenji vsakega naroda, o tem ni treba daljo izraže-vati se in radagati; to bi bilo, kakor „Novice" pravijo, vodo nositi v Savo, ali, kakor so stari Grki rekli, sove v Atene, in preidem vse to, o tetn laskavši si, da bode slavni zbor temu pritrdil. Znano Vam bodo vsem, da jc do zdaj "Jakov je'slovanskega rodu. Večidel je bila slovanska zornija, na kteri so naša dramatična muza, naša Talia jako jako ubožiio in siromašno obleč-ina, rekel bi jaz, brez obleko bosa okoli hodila, malo kdo jo je šo pogledal. Šo le zadnja leta se je dramatično društvo ustanovilo, ki se je sestavilo iz samega rodpljubja, iz nnšib mladih sil brez plačfiiega dela , brez upanja do kakšno podpore, kakor je do zdaj bilo. Zarad tega pa tukaj v tej slavni zbornici javno zahvalo izrekujem temu zavestju in rodoljubju naših mladih sil, ki so osnovale in vzdržavale dramatično društvo ne Bamo s tem, da so predstavljale brez plače na odru, nego tudi s tem, da so diainatična dela v tisk in tako med slovensko občinstvo spravljalo , posebno pa izrekujem tu očitno zahvalo domoljubnim gospodičinam diletatiticam, ki so s svojo gorečo marljivostjo napredek tega društva pospeševalo, Živile! (Živioklici med poslušalci) in mislim, da bode temu cela hiša pritrdila. (Živio !) Dramatiško društvo je zapeljalo svoj Thespisov voz pred naš zbor in čaka tu , da bi mu malo kolesa namazali (Veselost), da bi se mogel lažo odpeljati po slovenskih mestih in trgib in da bi tam bolj uspešno delati mogel. Podpore mu je treba, pa no samo toliko, kakor deželnega odbora sporočilo predlaga; kajti mi smo šo lo novinci, začetniki v drumatiki in nam živeli, in s ktere so nas pregnali. Po svojo so tujci pisali in učili slovansko zgodovino. Slovanu se nikdar ni oznanovalo. kako jo bil njegov rod velik, »laven, kreposten, samo da bi mu rodoljubje srca no ogrevalo. Nikjer niso čutili Slovani, da bi jim bila kje država pomagala, kar bi bili smeli pri mnogoterih žrtvah do države vendarlo od njo pričakovati. Saj je bilo videti, kakor da bi vsa vladna umetnost in delavnost samo gledala, kje in kako Slovanom škodovati. Ko bi so storilo toliko za-nje, kakor se jo storilo proti njim, da, ko bi jih bili prepustili le same sebi: drugačni bi bili dandenes; — avstrijski Slovani niso imeli ni enega srečnega dne! Ne opominjali bi več na ,0- kako brezobzirno je v minolih časih narodna sobičnost slovanski narod Pačila in potujčevala, ko bi tega ne potrebovali, da razložimo enako prikazni T sedajnosti; kajti staro prizadevanje nas potujčiti so je v najnovejši svo-Mnostni debi /. novo močjo ponovilo. Slovani nismo tako bedasti, da bi črtili ktero drugo ljudstvo zarad njegove narodnosti. Ničesar nimamo proti nemškemu narodu kot nemškemu. R6 bi bilo treba velike podpore, ako hoćemo enkrat začeti tudi pri nas odgajati in razvijati se v tej stroki, da enkrat dosežemo vrhunec, kakor drugi narodi. Tudi pri druzih že tako rekoč na vrhuncu izobraženja stoječih narodih je treba izdatne podpore, da se dramatični zavodi vzdržati morejo. Jaz bodem tukaj samo omenil franco/kega gledališča v Parizu „Theatre frangais", ki je, kar se tiče dramatične umetnosti, gotovo prvo ne le na kontinentu, temuč na celem svotu. Ali tudi „theatro francais" se ni mogel nikdar sam vzdržati, čeravno jo od neizmernega občinstva obiskovan; tudi tamje podporo trebain zato ga zakonodajsko telo podpira z ogromno s-veto vsako leto Lanjsko leto, mislim se je privolilo 100.000 frankov in brez tega bi no moglo nikdar tako uspešno delati, kakor dola. To je, gospoda moja, pri tistem narodu, kteri tako rekoč največ, najboljših in najslavnejših gledališč na celem svetu vzdržuje. Mi imamo v Beču „Burgtheater* iu znauo Vam je, da pri vseb ogromno visokih ustopninah se no bi moglo vzdržati broz državne podpore in ima vsako leto 50000—60000 fr. dvorske podpore. Tako jo v Berolinu, v Monakovein, v Pešti i. t. d. Ravno mađarski narod spada med tiste narode, ki so v Avstriji do začetka tega stoletja najbolj zaostali v dramatiki, ali on svoje gledališče tako dotira, da ne verjamem, da bi mi v 100 lotili tako daleč prišli, da bi našo gledališče tako dotacijo vživalo. Ako se ne motim, dobiva peštansko kazališčo 100000 fr. podpore in zdaj, ko je dvalizom nastal, tudi kraljevi dvor veliko pripomore, meni so zdi 30000 fr. Morebiti so mi bodo ugovarjalo, to so bogati narodi, ti lehko storijo, ali Kranjec kot reprezentant Slovencev tiči v veliki revščini, on ne more toliko dajati. Obrnil bom jaz Vašo pozornost na Hrvate. Hrvaško slovansko narodno kazaličšo dobiva odslej vsako leto 24000 fr.; polovico tega plaiuje Hrvaška, ki jo sicer tako velika, pa menj bogata nego Kranjska; drugo polovico, recimo, da daje Slavonija, a nekaj se jo lo vendar s tem doseglo, tako da sme zagrebško gledališče — tudi po nepristranski soji tujcov, po rodu Neslovanov z marsikterim nemškim druge vrste posebno pa z graškim gledališčem v konkurencijo stopiti. To je storila podpora zemaljska. So v£, mi denes no boderao odločili celih 12000 fr. za šolo gledališko, nego predlagal bodem, naj se malo več daje, nego dotični predlog deželnega odbora namenja; on namreč predlaga 1000 fr., jaz pa predlagam, dajmo v večo podporo vseb 1600 fr. in to zarad lega: prvič, ker jo ta svota že omeujena in odločena v domestikalnem fondu; drugič, ker seje poprejšnja leta teh 160O fr. nemškemu gledišču dajalo in jaz kakor poslance slovenski se nadejam, da se bomo enkrat tudi svojega n iroda spomnili, da mu bodemo toliko dali, kakor smo prej nemškemu gledišču dajali (Živa pohvulu), in sramota bi bila za nas , ako bi mu menj dali , kakor se je v poprejšuih letih nemškemu ljubljanskemu gledišču dajalo, kajti Nemec je tu pri nas na tuji zemlji! (Jako živahna pohvala.) Tudi 1600 fr., gospoda moja, ni veliko , ali ker je že to na razpolaganju naše blagajnice, dajmo jih! Kar so drugo točko tičo v predlogu deželnega odbora, sporazumljen sem , da se 500 fr. dude za vzdržavanje glediške učilnice. Da so glediške učilnice potrebne, da broz njih ni mogoče pravega dramatičnega pospeševanja, da broz njih ni mogoče narodno dramatične umetnosti v občo na boljo pot spraviti, nego jo zdaj, kaže se tudi pri druzih narodih. Na Dunaju imamo tako učilnico, v Parizu jo slavna učilnica, iz ktere učilnice pridejo najboljši igralci za „theatre frnnc.ais", in celo Pctersburško francosko gledališče iz te šolo svoje moči rekrutirn. Pri nas pa imamo dozdaj samo diletante in dile-tantice, to jo tiste, kteri samo iz golega rodoljubja delajo ; jaz vsaj ne poznam nobenega igralca, kteri bi bil narodnjak, da bi hotel posvetiti svojo moč narodnemu gledališču, narodni dramatiki in da bi bil pri tem tudi zadosti izobražen. Z diletantizmom i.o pridemo naprej, šole je treba, da se začno. Ako vidimo, da bode ta šola vspešna že prvo leto, mogoče je, da drugo leto več dovolimo; ako korak za korakom naprej bodimo, dosegnemo v 10 letih mnogo. „Wenn wir zabe sind, wio die Danen", kakor pravi uemški pregovor (Veselost), bodemo ustanovili stanovitno slovensko gledališče gotovo sčasoma v beli Ljubljani. Dalje bi jaz bil za to, da se tretja točka nekoliko »premeni. S svoto od 1100 fr. naj se razpiše šestero daril, in sicer eno darilo od 250 fr. za najboljšo izvirno žaloigro, eno darilo od 250 fr. za najboljši izvirni resni igrokaz (drama); predmeta obeh iger so morata vzeti iz slovenske ali obče slovanske povestnice, ali pa iz vsakdanjega slovenskega ali tudi obče slovanskega življenja: eno darilo od 250 fr. in eno od 200 fr. za najboljšo izvirno skladbo dveh operet; dve darili po 75 fr. za dva libreta teh operet. Da so nagrado potrebne iu večo, kakor dozdanje, pripozual nam je organ te stranke — „Tagblatt" (Veselost), kajti naše dramatično društvo Vam jo razpisalo v svoji ubožnosti lanjskeg.i leta, ker je hotelo vsaj nekaj storiti, darila po 20 lr., 25 fr. in celo 15 fr. Res so naši slovenski pisatelji delali do zdaj iz samega rodoljubja, kar je tudi že Preširnu pesem vdihnilo: „Kar rasto rož na mladem nam Paruasu fadihljeji, solze so jih rodile". (Živa pohvala.) Dramatično društvo si je mislilo, naši pisatelji so siromaki, ali več jim ne moremo dati, morebiti jim je z 25 f. vsaj nekoliko pomagano, ali hitro je ona stranka v „Tagblatt-u" pisala: „Aucli dio Slovenen haben sieh einmal gewaltig angestrengt I * (Velika veselost) in to je pozneje natisneno bilo v vseh časuikih, v stari in novi „Pressi", v „Fremdenblattu" i. t. d. povsod je bilo brati „Die Slovenen haben sich wieder einmal angestrengt" (Veselost) in tako se je sramotil naš slovenski narod pred celim svetom. Jaz mislim, gospoda moja, da, ako je ta stranka tukaj zoper male nagrado v naši dramatiki, kar jej prav dajem, ima taista denes priliko s svojim predlogom meni pridružiti so in reči, mi hočemo svoj patriotizem, ljubezen do naroda svojega pokazati s tem, da pritrdimo temu nasvetu, da so nagrado povekšajo! (Jako živa pohvala in smeh.) Da so nagrado potrebne, bodem si ogledal malo pri drugih narodih. Nemški narod je gotovo v marsikteri stroki dramatike dosegel vrhunec, ali še dandones nagrade razpisuje. Tako je lanjskega leta dvorsko kazališčo v Beču n. pr. oddalo — ne vem, ker nimam zapisano — mislim pa, 1000 fr. Schauffertu za dramo „Schah dem Konig", po tem je znan po celi Nemčiji BMaxpreisu na Bavarskem vsako leto za najboljši drama vzet iz nemške povestnice, dalje slove po svetu Telekovo nagrado na Ogerskem za peštansko narodno gledališče, vsaka po 100, 200, 300 do 1000 cekinov. Se ve, to so bogati narodi, a mi siromašni Slovenci bomo za zdaj ostali pri svojih 1600 fr. Tudi Hrvatjo imajo nagrade iu vsak narod jih ima; tedaj mi ni treba tu dalje dokazovati, da Francozi sijajne nagrade delijo in to ravno v že omenjenem „theatro francais." Predlagam dalje, da se od teh 1100 fr. da 250 fr. za najboljšo izvirno žaloigro, 250 fr. za najboljši izvirni resni igrokaz (drama, schauspiel), predmeta oboh iger so morata pa vzeti iz slovenske ali obče slovanske povestnice, ali pa iz vsakdanjega slovenskega ali tudi občo slovanskega življenja. Da je dram trojo vrst, to spada v dramatična predavanja, v ktera se danes ne mislim spuščati; kaj je zgodovinski drama in kaj pomenjata v tej stroki, „Macbeth" in „Wallensteinu, znano dovoljno jo vsem. Naša nalogu, gospoda moja, pa je: da mi svoj narod pri vsakej priliki budimo, kajti narod naš želi gledati stanjo in dela svojih prednikov in koliko jo takih zadev, ktere bi se mu pred oči stavile: da jo nekdaj bolja h dnevov doživel, kako so ga nesrečne okoliščino ponižale in skoraj poteptale, in kako mu je mogoče si svojo osodo zopet zboljšati. Zarad tega predlagam , da se vzemo predmeti iz domače povestnice. Ako so ozremo na druge narode, najdemo, da ima n. pr. nWallein8tein" še zmirom staro klasično vrednost in ako vidi Nemec Wallensteina igrati, za-brenkne mu v srcu stara struna. Bilo je pred 10. ali 15. leti, kose je prvikrat predstavljala igra „der fechter von Ravenna," in ta drama vzet iz nemške zgodovine, si je tako pridobil srca Nemcev 1849. leta potlačenih, da mora so temu igrokazu pripisovati nekoliko denaš nje gibanje nemškega naroda. Tudi prod nekolikimi leti vera, da jo neki mladi Berolinec Tempeltev, ki zdaj v Weimaru na dvoru živi, napisal drama pod naslovom „Antigone", kteremu se je tudi prisodila nagrada. Ta drama so je predstavljal v Beču in je neizmeren furore napravil zarad svojega ustroja in izvrstnega jezika in reklo se jo takrat: to bode nemški Shakespeare, ali Tempeltev spada že zdaj samo v literarno povestnico. Ako bi pa bil on svoj predmet iz povestnice vzel, hi še zdaj nemš a srca ogreval. Zatoraj mislim, da bo posebno za nas Slovence igra vzeta iz naše, ali v obče slovanske zgodovine imela poseben vpljiv na nas narod. Drugo jo to, da so tudi iz domačega življenja našega naroda kaj predstavlja. Med Nemci je Lesing nastopil to pot in vstvaril tako imenovani „Biigerdrama", Schiller ga je nasledoval in spisal „Kabale und Liebe," ktero delo je še dandenes nedosegljivo. Takrat so Nemci prvokrat videli, da so Gottscbeedovi umotvori zastareli. Mislim da je jako suvišno dalje razkladati, da je pozneje nemško občinstvo pri „Aotigoni" vse mrzlo postalo in da se stvar vso drugače ima, ako se predmot iz narodno povestnice vzame. Ravno tako je, ako se predmeti za igrokuze vzemo iz narodovega življenja. Pridem zdaj na skladbo in opereto. Znano je, da je začetek operet Vaudeville, ali vstvaril jo jo prav za prav Jakob Offenbach, ali kakor se sam nnjrajio imenuje Jacques Oftenbach, zato, ker jo že iz Nemca skoz in skoz Francoz postal; — on je spravil operete na dnevni red in vlada dandenes na gledališčih celega sveta. Za njim sta izvrstna naslednika rojena Slovana in to Hrvata Suppe in Zajec iz Roke. Da je Offenbach jako malo izviren, to je znano; ali on pozna muziko in on jo mnogo druzih arij vzel ali kakor pravimo pokradel ali porabil, in zvezal je on to tako izvrstno, da imamo pred seboj delo, ki ves svet zanimiva in raduje. Te melodije so ae ljudem v glave vrinilo in tako drugo muziko spodrinile. Jaz mislim, da, kar so ravno muzike tiče, smo mi Slovenci posebno obdarjeni, da smo mi na slovanskem jugu, posebno kar se skladbe pesem tiče, kulturonosni narod. Od Drave do črnega morja se našo pesmi popevajo in ravno tako hode naša muzika še bolj napredovala, ako se nam opereta vstvari. Bival sem več časa na magjarski meji in našel sem, da so tuje pesmi vse zginile, kar so se začele domačo narodne pesmi pevati, one so se na mesto tujink vdomačile in sploh nemškim pesmam že tako rekoč vkorenjono mesto odvzele. Predlagam dalje, da se za operete dve nagradi, ena za 250 fr, in druga za 200 fr. razpišete. Tudi to je treba, kajti naši skladatelji ne bodo teh tantieui"s dobivali kakor Oflfenbach, ki si je v Parizu palače in na deželi vile zidal; zatorej mislim, da no bo preveč, kar sem tukaj odmeril. Pridem šo na drugi predmot, uamreč na librete. Kar se libreta tiče pri operi, bi nekdo mislil, da je to popolnoma indiferentna stvar, kakor n. pr. postava o razdelitvi pašnikov (Veselost); ali znam anekdoto, da je nek izvrsten nemški tenor peval v Londonu v Conventgarden-gledišči nemško opero. Bilo je vedno natlačeno in enega lorda jo arija tako ginila, da si pevca k sebi naroči ga proseč, naj še enkrat poje, akoravno lord razun angleškega ni znal dru/ega jezika. Pevec prične znnno arijo peti s temi podtakne-nimi besedami: „Ick hntte einen grossen dorseht undass dazu eine leber-worscht." (Velika Veselost) Lord to poslušaje so je jokal kakor popred v gledišči v svoji loži. (Veselost.) Mislim pa, da to no volja več pri operi ali vsaj dandenes no pri opereti; kajti pri opereti ido mnogo na tekst, da moro operota odgov.irjati principu Vaudeville-a. Da to ni malenkostna stvar osvedoči se lahko vsakdo sam i/, vsakdanjega glediškega življenja. Na francoskem imajo pisatelji 1 ibret neizmerno mnogo posla, OfFenbah sam ima vedno Halovy-a in Meilkac-a kakor libretista v službi, Jaz mislim pri tej nagradi — kajti librete ni ugodno pisati — zna se prikazati talent za libreto in pozneje so ho lahko naš skladateljski svet tega držal. Mislim tedaj, naj so za en libreto 75 fr. plačuje, morebiti hode zadostilo to od konca. Dalje 3e ne skladam s tem, da bi 90 prestave tujih iger dotirale. Prestav že imamo tako precej; sporočilo dramatičnega društva pove, da ima okolo 40 rokopiso" za tisek pripravljenih, gotovo lepo število, ki kaže marljivost naših prestavljalcev. Iz poprejšnjih časov imamo originalov jako malo, zato moramo zdaj skrbeti za originale in ako pozneje v kakih letih naša literatura več originalov rodi, mogočo bode, da se pozneje tudi darila razpišejo za prestavo iz tujih jezikov. Za zdaj pa teh 1100 fr. temu posvetimo, kar sem zdaj obširno razlagal. Stavim tedaj sledeči predlog : 1. „Za slovenske dramatične zadeve naj se porabi za 1869. leto iz deželnega in sicer iz domestikalnega zaklada 1600 fr. 2. 500 fr. tega izneska naj so da dramatičnemu društvu v Ljubljani za vzdržavanje glediško učilnico, in dežolnemu odboru naj se naloži, naj pozorno gleda, kako so rabi ta podpora in naj poroča o njenih nasledkih v prihodnjem zasedanji. 3. S svoto od 110O fr. — naj so razpiše šestoro daril, in sicer eno darilo od 250 fr. za najboljšo izvirno žaloigro; ono darilo od 250 fr. za najboljši izvirni resni igrokaz ; predmeta obeh iger se morata vzeti iz slovenske ali obče slovansko povestnice, ali pa iz vsakdanjega slovenskega ali tudi občo slovanskega narodnega življenja; eno darilo od 250 fr. in eno od 200 fr. za najboljšo izvirno skladbo dveh operet; dve daril po 75 fr. za dva libreta teh operet." Četrta točka naj ostane, kakor jo deželni odbor predlaga. Deželni zbor štajerski. (14. seja 11. oktobra). Ker je bila naznanjena interpelacija zarad zedinjenja Slovencev in ker je bilo drugo važno vprašanje o neposrednih volitvah na vrsti: bili so prostori za poslušalce že pri začetku seje prenapolneni. Slovenski poslanci so nazoči vsi razen posl. Itaka, ki jo zarad nujnih domačih zadev v svoji domačiji. Med druzimi peticijami jo tudi ena po posl. Žuža predložena iz trga Vranjsko, ki prosi da se uvrsti v volilno kurijo mest. Poslanec Žuža bere interpelacijo zarad zedinjenja Slovencev. Nemci so bili zarad dosledne, energične izpeljave najveće naših tirjatev osupneni Zaničljiv krohot in glasen, ciničen zasmeh so jo čul iz poslušalstva, graškega moba, pri več mestih v dolgi interpelaciji. Tak ciničen, sovražen krohot sem čul posebno pri omenjenji, da smo Slovenci del velike slovanske familije, dalje pri omenjenji , da se hode moralo tudi deželno premoženje deliti itd. Posebno Waser je srdit skakal med branjem na stolu sem ter tje, tako da ga je moral zvonec prvosednika opomniti, naj se vede spodob nejše. — C. k. vladni zastopnik obljubi, da bo odgovovil na to interpelacijo v eni prihodnjih sej. Potem sta se dva nasveta zadevajoča lokalno graške stvari izročila v pretres dotičnim odsekom. O direktnih volitvah govori prvi poročevalec večino ustavnega odbora dr. Rochbauer. Njemu so zdi v ustavnem življenji oblika ravuo tako važna kakor bistvo. Zgodovina poslednjih let nam je pokazala, kake težavo imamo z obliko ustavnosti, s sestavo državnega zbora. Poslanci, ki so v deželnem in tudi v državnem odboru so preobloženi z delom. Ker se iz skupin ali kurij volijo, pride več nesposobnih, za delo nezmožnih mož v zbor. Lani niso bile direktne volitve v tem zboru nasvetovane, letos pa nas sili potreba in javno mnenje. Narodna opozicija jo zdaj proti formalnemu delu ustave. Mi moramo — pravi Rechbauer — direktne volitve vpeljati ker potlej narodna opozicija no bo več o pr a v i č o n a , če prav še daljo traja Dr. Schloffer, poročevalec manjšine ustavnega odseka najprvo pove, da so vsi udje ust. odseka za direktno volitve razen eno osebnosti (persbn lichkeit) t. j. Herman. Loči se pa manjšina od večine o tem, da zbornice dežel (Landeshaus) no jemljo v resolucijo in sicer zarad tega ne, ker se jej nevarno zdi. On Rechbauerju nasproti protestira, da bi narodno opozicije v Avstriji bile opravičene. Nemškemu narodu je dala kultura in tisoč letna zgodovina pravico, daje voditelj v Avstriji. Torej na duevn red čroz narodne opozicijo! vpije patetično. To narodne opo »icije, ktera, kakor smo denes čuli, hoče pohleven slovenski knežev klobuk (windi8chen herzogshut) napihniti v neko megleno slovensko krono (hru meče zadovoljstvo med nemškimi poslušalci), ni mogočo zadovoljiti, ker sanjarska itd. Poslanec Ho rman pravi: Tisti edini glas vpijočega v puščavi, ki jo proti sklepom ustavnega odbora glasoval, sem bil jaz . . . Tudi mi smo v principu za neposredno volitve s skrivnim glasovanjem, za volitve iz celote ljudstva brez ločenja v razrede in na podlogi najnižega davkoplačevaoja. V tem okrogu imajo vsi faktorji: ljudstvo , posestništvo in razumništvo dovolj prostora svojo veljavo razviti. Vse kar se da posestvu in tako imenovani "les t ni inteligenciji, je škodovanje demokratičuega načela in služi samo *ato, da gospoduje ena svojbina (klika), ktera ne trpi nobenega značaja zraven sebe in le gleda, kako bi manjšino trla. Govornik na dalje pravi, da ni samo v mestih inteligencija. Ravno v mestih je največ polovičarjev, ki žive od nekterih fraz, ki ne poznajo pra-«ili razmer v deželi in državi, ki se dajo zapeljati od popačenega in lažnji-'ega časopistva, ter so sami kričači. Na deželi se prej rodi in razvije zdrava Politična razumnost. Znan angležki ekonomist jo djal, ka je kmet lOkrat b°lj pameten kot mali obrtnik v mestu. Slovenski kmet bo vendar vsaj to-liko pameti imel, kakor graško ljudstvo, ki se v puntigamski pivarni zbira. Kmetsko ljudstvo ni prijatelj birokratizma, pač pa ima podporo v duhovstvu. Kak krik je bil nekdaj, v časih absolutizma proti birokratovstvu. Zdaj je ''»'okratovstvo bolj v ovetji, nego kedaj. Pa meščanjo se ne oglašajo zoper "jega. Saj ga potrebujejo, da manjšino tero ž njim. Klic po njem, po po-toji varuje vaš navidez-liberalizem. Govornik stavi ministerstvo Belkredijevc emu nasproti, ki z vsemi pomočki narodno opozicijo zatira. Mi nimamo nič zoper to, pravi, če se vi med seboj nalažete, a doktorja spravila okoli bolne ustave, no vom če znata čudežno zdraviti. To vem da, kolikor žo doktrujeta no bosta nobenega Ceha v državni zbor pridoktrovala . . . Tudi oni ne bodo nič opravili, ki so v Kaiseift ldovem regimentu, „kteri ne jemlje pardona, in ga ne daje. naprej, pobijte jih!" (Smeh.) ... Vi hočeto z direktnimi volitvami še bolj centralizirati, mi pa hočemo federalizem. In res mi ne razumemo, zakaj se kapricirate z nami vred po eno streho zborovati , . . Vsa vaša sistema so bo podrla, kader ne bo več umetna, kader vpeljeto volitvo na demokratični podlogi, zato ohranujetc skupino mest . . . Ko govornik v daljnem razpeljavanji našteva grobo ta k o i m e n o v a n i h liberalcev in pravi, da so Avstrijo tako daleč pripravili, da so mora obrniti, ali pa kmalu no hode mogla več v družbo vredjenih držav, vzdigne se strašen šunder, nemški poslanci zgrme pokonci in prvosednik jo od večine prisiljen govornika „k redu" poklicati. Na to se poslanec Herman vsede. Za Hermanom govori profesor Schcnkl proti novemu volilnemu redu in za velikoposestuike, da si je tudi on za direktne volitve. Pravi tudi, naj se na deželi z volilnim redom no prenagli, ker ljudstvo še ni zrelo. Dr. V oš n jak pravi: Leto je preteklo, kar smo tudi mi slovenski poslanci na tem mestu klicali ministerstvu, naj ne hodi po začetem poti. Naša dokazovanja so bila zastonj. Štajerski deželni zbor je temu ministerstvu še zaupnico dal in mu prigovarjal, naj ostreje zatira opozicijo. Ministerstvo je spravilo to zaupnico in opomin ostro postopati ni bil zastonj storjen. Vladajoča stranka z minister3tvom ima oblast v rokah in jo rabi v polni meri. Mreža uradnikov, je razprežena po Čislajtaniji, ki ima zatirati vse, kar no priseže, da je decemberska ustava edinozveiičavna. Narodni uradniki in profesorji so v tujo kraje prestavljajo, na njih mesto pa postavljajo nezmožni. — Govornik popisuje, kako je vlada delala s slovanskim časopisjem, kako je sodnijstvo izgubilo vero nepristranosti. Z zatiranjem časopisja ni dovolj , vsaka opozicija je morala zatrta biti, torej so se postavlili vojaki za c. kr. namestnike, kajti s sabljo in bajonetom so lagljo liberalno vlada. (Prvosednik govornika kliče k stvari.) Avstrija je trdna, da so po tacom vladanji šo skupaj drži, trdna jo, ker je je treba narodom, ki v njej prebivajo in ker jo hočemo ohraniti . . Govornik preidoč na neposredne volitve, pravi, ka jo spoznanje, da jo ustava slaba in so mora popraviti, hvale vredno; obžalovati pa je, da to spoznanje prej ni prišlo, ker je zdaj pomirjenje teže postalo. Z neposrednimi volitvami v državni zbor na tak nučin, kakor se zdaj hoče, no bodo zadovoljeno avstrijskim narodom . . . Stališče naše je federalizem. Iz tega stališča smo zoper direktne volitve v tak državni zbor . . . Kar se tiče nas Slovencev, smo v denašnji interpelaciji naznanili svojo skromne tirjatve (krohotanje). Te tirjatve so po naturnem pravu opravičene. Izpolnila jih bodo vlada , ki bo vsem narodom pravična. Zasmehujte češko krono iu nas, enkrat sto tudi ogersko krono zasmehovali. Vedru gredo gori in doli, naše vedro se zdaj ravno vzdiguje. Za Vošnjakom se vzdigne baron Buol, govoreč v imenu katoliško-konservative stranke. On je za neposredne volitve tudi v držnvni zbor, ako so osnujejo brez skupin na demokratični podlogi, da si so mu cela ideja neiz-peljiva zdi. Čudi se, kako se mora dati tretjina poslancev mestom. S tem so kmetsko ljudstvo majorizira, ktero po številu in posestvu zelo prevladuje. Vpraša : „kteri volilec ima več davka in več razuma, ali mali krojaček v Slovenski Bistrici, ali pa eden naših velicih kmetov?" Vladi vse neposredne volitve same niso jasne. Zato so predlogi polni nasprotja. Ustavni odbor zato prilastuje mestom tretjino poslancev in zato ni za pravičnejši in liberalneji red, ker se boji, da bi tudi kak klerikalec voljen no bil. Posl. Carneri spregovori nekaj posameznih zmerjanj na slovenske poslance. Pravi da je vso, kar je za Nemce prav, tudi, za Slovence dobro. Hermanu očita, da ni „Slovene" ampak „Slovenier." On hvalno pesem pojo mestom, kmetje pa so mu šo neumni. Ko jo bil sprejet konec generalne debato so seja konča. (15. seja 12. oktobra) je imela na dnevnem redu nadaljevanje posvetovanja o neposrednih volitvah. Vladni k o m i s ar Neubauer o d go-varja na interpelacijo slovenskih poslancev gledo ravnopravnosti v uradnijah in šolah ter zedinjenja Slovencev. Gledo ravnopravnosti so sklicuje na znane odgovore, ki jih je vlada prej dajala, in pravi: „da se razmero niso spremenile." Očita tudi, da so Slovenci, krivi če slovenskih uradnikov ni(l). Gledo zedinjenja Slovencev pravi, da vlada ne misli to želje izpolniti, ter imenuje to težnje protiustavne; obetajoč, da da jim bo vlada *) odločno nasprotna. Rechbauer govori kot poročevnlec večino. Hermana napada s tako surovostjo, kakoršno moro le poslužiti so govornik ogromne večine, ki ve, da mu prvosednik besede ne bo vzel. Waserja v zvezde kuje, Hermana dolži laži in nehvaležoosti do vlado, ki je pravična. Moric Kaiserfeld dokazuje, da se mora državni zbor od deželnih osvoboditi. Pravi, da so Nemci mnogo zamudili, ker niso precej od kraja sekiro nastavili na opozicijo. On noče uič ališati o kaki pogodbi. Federali- Vredn. / il 11 n 1 ;i pač, to vemo. zem bi bil konec Avstrije. Dajmo tem ljudem, ki na nas Nemce kriče, nemški odgovor Slovanska opozicija bi radn vladala, da si nimajo Slovanje nobene kulture. Ker Slovanje ne morejo v oeloti vladati, radi bi Avstrijo delili in v delih vladali V vsaki državi — pravi - vlada en narod. Nemci hočejo da nemški narod vlada v Avstrii Ako ni" bodo. potem bodo nasprotniki države. Denes v Avstrii ni nobene avstrijsko stranke razen nemške (oho-klici na desni). De se drog (ustava?) zlomi na kterih visita od Vošnjaka omenjena vedra slovanski iu nemški, padeta oba v brezdno. Žuga Slovanom s Sibirijo, kjer bi bili zadrege rešeni, pa Slovencem žuga, da ako Čehi dobe svoj generalni zbor, bodo šo drugače nemčeni kot zdaj, in lehko na prste seštejejo, da se jim bo vzel i l1' Dr. Vošnjak se zahvaljuje predgovorniku , daje namere nemške stranke tako jasuo razodel. Denes smo prav razločno čuli (od Kaiserfelda) nemško geslo: „mi imamo oblast, in oblast je več nego pravica. Mi smo gospodje, vi ste hlapci, ostanite lepo pokorni, vladati znamo le mi." Kakor zasmeh nam doni v ušesa tak glas od stranke, ki pravi , da jo za svobodo in enakopravnost. Vi pridigujote despotizem enega h-udstva črez drugo, vedno kazaje nam Meduzino glavo oblasti in moči. To pa bodite preverjeni, da če tako daleč pride, bomo tudi mi Slovanje svojo kožo branili in predno se bomo dali rabiti za material, prišel bo boj do noža. — Ako nam p. Kaiserfeld žuga odvzeti §. 19, opomnim, da je tudi zdaj le na papirji . . . Govornik odbija mnogo napade na Čehe. Obema poročevalcema — pravi dr. Vošnjak dalje — naše slovenske tirjatve niso po godi. Eden nam očita, da preteklosti nimamo, da torej tudi prihodnosti nimamo zahtevati. Nemci nimajo vzroka naiu takih očitanj v oči metati. Saj se imajo za svojo zdanjo kulturo nekoliko tudi Slovencem zahvaliti. (Oho 1 smeh!) To bom takoj dokazal. Mi Slovenci smo bili, ki smo stoletja napade turškega barbarizma morali vzdržavati, in naša telesa so zapadno Evropo varovala. Naši prededje so krvaveli na bojišči, naša sela so pogorela od leta na leto, slovenski otroci so se odpeljevali in vračali kot janičarji , da so zoper lastno kri divjali, kakor denašnji renegati. Med tem pa so delali Nemci svojo kulturo in za pečjo poslušali: „kako daleč zad v Turčiji, ljudstva se bijejo." — Logika pa, po kteri bi no smeli nič prihodnjosti imeti ker preteklosti nimamo, je ravno taka, kakor bi kdo rekel: „ti si ubog rojen bil, torej moraš ubog umreti." Drugi poročevalec je svoje ostroumje pokazal uad slovenskim klobukom (vvindiseber herzogsbut). Priznajemo, da je ta klobuk kje splesnoval in segnil, najbrž v arhivu deželnega odbora. Najbrž v ta klobuk mečeto naše slov. pritožbe , peticijo itd. Ali ker je stari klobuk nerabljiv, hočemo si Slovenci novega napraviti, primernega zdaujemu času in zahtevam narodnostnega načela. In gospod dr. Schluffer vendar ne bo tako nekristijanski, da bi hotel, naj Slovenec razoglav hodi ... Fl koncu je govornik djal, ka Slovenci stavimo vse upanje na prihodnost. (Konec prih.) I) o \) i s i. Iz Ljutomera, 9. oktobia. [Izv. dop.J Denes jo imelo tukajšnje okrajno šolsko svetovalstvo prvo sejo. — Prvi predmet posvetovanja, kakor »lišimo, je bil poslovni jezik tega svetovalstva. Predlogu gospoda Kukoveca, da so edino in izklučljivo pri vsem poslovanju tega svetovavstva slovenski jezik rabi, so vsi udje — razna gosp. okrajnega glavarja, potem gosp, okrajnega šolskega ogleda Ivana Bauerja in gosp. učitelja Postružnika pritrdili, samo poslednji trije gospodje so hoteli tudi nemški jezik vmes vpletati. Po večini glasov (6 proti 3) je vendar prvi predlog obveljal, ali izpeljanje tega je okrajni glavar vsled mu pripadajoče pravico takoj vstavil, rekši, da mora poprej deželno šolsko svetovalstvo za napotek poprositi. Tako smo vendar znati željni kteri postavi ta sklep nasprotuje, ali morebiti § 19., ali znanemu zastarelemu birokratičnemu šlendrijanu. Le tako naprej potem znam, komu je šola izročena. Iz tega se vidi, kako prebrisano je zopet cela šolska postava vravnana, da kar uradnim gospodom prav no tekne, lahko na stran položijo. Tisti pa, kteri zdravo in logično misli, mora biti z omenjenim sklepom čisto zadovoljen, ker drugi jezik za obravnavni vpeljati, — kakor ga udje zastopijo in govore, pomenilo bi babilonski turen zidati. Da so pa nek-teri udje sicer prebrisano glavo v okrajno šolsko svetovalstvo voljeui, ki nemški ne zastopijo, je pokazal gosp. Božič, ki je po predsednikovem nemškem nagovoru mu naravnost v lica povedal, da ga ni čisto nič zastopil in vsleg tega je potem morala biti dalja obravnava samo v slovenskem jeziku. Za šolske okrajne oglede so potem bili voljeni: za Ljutomer gosp. Ivan Kukove c, za sv. Križ gosp. Matijaš S t rake i, za Malo Nedeljo gosp. An-draš M i h a 1 i č , za Veržej gosp. Franc J u r i n e c, in za Cezanjevce gosp. Anton Rotar, torej sami Slovenci. — Drugi predmeti tikali so se samo formalnosti, torej ni potrebno da jih omenjamo. — Pri razglašenji imenovanih okrajnih šolskih oglednikov, smo iz dozdajnega obnašanja gosp. Bauerja, tu-kajšnega oglednika, mislili, da on, kar se naše narodnosti tiče, nam ne bode nasprotoval, nli denašnje njegovo obnašanje je pokazalo, da je naše zaupanje splavalo po vodi. Priporočamo pa vendar gosp. Banerju, naj malo na zadnji sklep ljutomerskega občinskega odbora pomisli, in zginula mu bode menda volja, s takim ravnanjem si zopet njegovo milost pridobiti. Iz Solčave, 12. okt. [Izv. dop.J Dve lastnosti, da smel bi reči čednosti, ste, koji se odločito le pri Slovanih vso veke nahajate. Gostoljubnost in hvaležnost ste posebna lastnina slovanskega plemena. Solčavani smo, hvala mogočnemu Perunu! še vedno zvesti sinovi majko Slovenije, Ni še prispela tujčeva peta v naše pokrajine se svojo „osrečilno" kulturo in ova luč, kojo bi uemškutarija ruda mesti solnca na slovensko obnebje pritvezila, tak da še ni prisijala k nam. Ravno zarad tega smo še mi svoj prvotni značj, to je, slovanski posebno ohranili, kojega hočemo ravno zdaj, ko se nam ponuja prelepa priložnost pred celim slovenskim svetom ojaviti. Slavni slovensko štirski poslanci! Kljuboma nemački nepravičnosti držite se zvesto svojih načel, koje so Vam znane tudi kot načela slovenskega naroda. Daje vam »vse za narod" pokazali pa ste posebno se svojo interpelacijo zarad 1. točke slovenskega programa i se razločito besedo proti posrednim volitvam v državni zbor. Sprejmite toraj blagovoljno za Svoj trud presrčno zahvalo i iskreno zaupanje od vseh solčavskih domoljubov in občinskega odbora. Živili! trikrat živili! V Lučah , 12. okt. [Izv. dop.j Kako hudo jo, čo kakovega strast obsede, pričajo nam po večini vsi štajersko-nemški deželni poslanci. Ovi se zvijajo pod kremplji strasti. Prišli so že celo tako daleč, da že ljudi prištevajo živini. Kajti v kratkem so Slovence za brez pamet ne psovali, in da so Slovenci ljudje, tega menda vendar ne bodo tajili. In koga najprej zadevajo leti surovi napadi ? Slovensko ljudstvo sploh , potem pa še posebno njihove poslance v omenjenem zboru, kajti oni so l.iz njegove sredine, 2. pa njegovi zastopniki Slavni slovensko-štajerski poslanci blagovoljno torej sprejmiti za Svoje vrlo obnašanje dolžno Vam zahvalo a tudi zaupanje, koje Vam tukaj izrekajo vsi lučki rodoljubi. Politični razgled. Notranjo politiko avstrijsko je zdaj omejeno v razpravljanja po deželnih zborih. Nemški vladni časopisi pa so pulijo zdaj še vedno med seboj: ali, in koliko koncesij so naj da Slovanom in Tirolcem , da bi opozicija proti ustavi nehala. Govori se, da Beust namerava sklicati nemške, češke, poljsko in magjarske politične veljake, da se glede ustave zedinijo. -Sicer pa so čuje, da bode Beust cesarja k odpiranju Sueckanala spremljal, da torej tako brž še važne spremembo morda ne bode. — Rusini in Poljaki se utegnejo zediniti. Za to postavljen odbor je svojo delo dokončal, Rusini so svojo tirjatve formulirali. „N. fr. Pr." se že huduje, da se ta dva naroda edinita samo zato , da skupno Cislajtanijo napadeta. — Krvavi upor Dalma-tincev v kotarskem okraji , kteri jo bil dozdaj prost od vojaške dolžnosti in se je nabiranju v< jaških novincev z orožjem v roki ustavil, ni še zadušon. Pravijo da so uporniki mnogoštevilni in da imajo že neko trdnjavo v lasti. Mnogo vojakov jo poslano tje. Pri prvi bitvi so baje zmagovali kmetje. Ker je pruski kraljevič naslednik nekaj časa na Dunaj i bival, ugibljejo evropski časopisi razne stvari. Nekteri pravijo, da je negotovo stanje na Francoskem Prusijo primoralo v prijateljstvo z Avstrijo stopiti. Na Francoskem je sestanek parlamenta, kteri bi imel po ustavi 26. oktobra biti, s cesarjevim dekretom sklican na 29. november. Republikanci so nameravali 26. okt. veliko demonstracijo s tem napraviti, da bi bili v slovesnem sprevodu po mestu šli do zbornice. Med potoma bi se bila nabrala množica njih privržencev. Časopisi, tudi demokratični, ta korak odsvetujejo, ker bi imel za saboj lo brezvgpešno— krvolitje. — Na Španjskem je domača vojska že v velikem plamenu. Vsa nesrečna dežela je v orožji. Republikanci so močneji, nego se je bilo prej misliti. Ta krvavi boj med domačini, med vojsko in narodom, bode določil, ah bodo Španija enemu možu pokorna, ali pa bode federativna slobodna republika. Kazne stvari. * (Slovaška Matica) jo sklenila, da bode pri Sv. Martinu napravila in nakupila hišo, ki ho odmenjena izključljivo društvenim namenom. Ker je pa za zdaj društvena blagajnica za to preslaba , sklenilo se je oh enem potem rodoljubnih doneskov preskrbeti si potrebnih novcev. Vredništvo „Zu-kunft" na Dunaji sprejema piostovoljne doneske. * (Ravnopravnost in uradniška omika.) Porotnikom celjske okolico, večidel trdim Slovencem, poslala jo tiskovna, t. j. okrajna sodnija celjska nek poduk o porotnih sodbah in pa vabila k porotnim sejam—oboje v nemškem jeziku. Mnogo porotnikov ni vedelo, kaj so od njih tirja; o dveh pa se nam poroča, da sta poslala vse nemško poslanje sodniji nazaj. Uradnik, kteremu seje blago izročilo, sojo obotavljal sprejeti verjeni poduk in se je zadri na enega, ki je nemškutarijo vračal sklicevaje se na § 19. Sie verstehen vom paragrafen soviel wie mein stiefel! Kakšna mora biti že prva instanca v pameti tega uradnika, če je njegova zadnja — ein stiefel! * (Volitev deželnega poslanca) izmed velikih posestnikov kranjskih na mesto grofa Korouinija, ki je prostovoljno odstopil, se bo vršila 18. oktobra ob 10. uri zjutraj v deželni hiši v Ljubljani. Dolžnost vsacega narodnega velikega posestnika je, da se ta dan posluži svoje volilne pravice. Kajti če morebiti tudi neruškutarji za nekoliko glasov zmagajo, kazala bo rasteča narodna maujščiua, da se tudi med velikim posestvom manjša število Dežmanovib privržencev in raste število poštenjakov, ki hote z narodom hoditi, sredi kterega žive. * (V graškom dežolnem zboru) jo okrožno pot med poslanci delala tista številka našega lista, ki je „Waserjev galimatias" posvetila. Kdor je izmed nemške večine kaj slovenskega umel, jo pripomogel. Naposled jo Anastazij Zelenec, izdatelj „Volkslieder aus Krain," delo v roke vzel in Wa-serju vse prestavil. Mi se učencu našega najvećega pesnika (Preširna) za to srčno zahvalujerao. Dunajski) bona od 13. oktobra. Enotni drž. dolg v bankovcih 59 fl. 90 kr. Kreditne akcije 253 fl. 75 kr. 5°/0 metalikez obresti v maji in nov. —fl. — London 122 fl. 20 kr. Enotni drž. dolg v Brebru G7 (1. 90 kr. Srebro 120 fl. 25 kr. 13G0 drž. posojilo 94 fl. 80 kr. Cekini 5 fl. 83 kr. Akcije narod, banke 70f> fl. — kr. UdkUlj in vrednik Anton ToniAIć Lastniki; Dr. Jote Voćnjak in dru«l. Tiskar l.dunrd Jantlć.