I Celje, pstek 13. avgusta 195^ | LETO VII. — ST. 32 — CENA 10 DIN trejft urednižki odbor. Odgovorili urednik Toae Maslo. Uredništvo: Celje, Titor trg 1. Poši. pred. 123. Tel. 29-07. Cek. račun 62e-f-230 pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 125, polletna 250, cela- letaa 500 din. Izhaja vsak petek. PoStnim« plačana t gotovini. Savinjski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA IN ŠOŠTANJSKEGA OKRAJA baleanska zveza je moCan branik mjru Četudi upoštevamo, da je svetovna zgodovina v poslednjem času zabele- žila pomembne uspehe, moramo pri- znati, da je podpis Balkanske zveze po- litično dejanje, ki sodi med edinstvene uspehe diplomacije. Kdor natanko opa- zuje razvoj dogodkov, ne more ugo- varjati, da je podpis Balkanske zveze pomemben le zato, ker je poslednji večji dogodek na svetu in nas posebej zadeva. Primerjajmo nekaj važnejših dogodkov z Balkansko zvezo! Premirje, ki so ga sklenili.27. julija 1953 na Ko- reji, je bilo nujno, ker na vojnem pod- ročju skoraj ni bilo več cele stavbe in skoraj ni bilo ljudi, ki bi se še boje- vali; a kljub tej nujnosti, so zavlekli pogajanja v neskončnost. Večji uspeh predstavlja premirje, katerega je 21. ju- lija 1954 sklenil Mendes France v In- dokini, četudi prav toliko nujno kot premirje v Koreji, saj je šlo Franciji krvavo za nohte, je vendar najkrajša diplomatska poteza, če upoštevamo samo Mendes-Franceove ukrepe. Se pogodba o Sueškem prekopu je pomembna zma- ga diplomacije, čeprav so Angleži mo- rali pustiti bogat grižljaj. K vsemu lahko omenimo še Churchillovo oblju- bo, da bo v sto dneh dosegel atomski mir! Zares vsi ti dogodki nas neposredno ne zadevajo, vendar so vsi pomembne pridobitve v prizadevanju za svetovni mir. Razloček v primeri z Balkansko zvezo je samo v tem, da vsi ti diplo- matski uspehi predstavljajo samo nuj- ne posledice nemirov in nasprotij, ki so jih nasprotujoče si strani morale ublažiti, če niso hotele same zaiti v neizhoden položaj, medtem ko je Bal- kanska zveza predhodno zavarovanje pred nesoglasji. Balkanska zveza pred- stavlja združitev treh držav v trden branik in krepko zaščito miroljubnih ljudi pred slehernim sovražnikom. In če prištejemo k temu še dejstvo, da so vlade Grčije, Turčije in Jugoslavije do- segle zvezo v tako kratkem času, da ni rnogel prizadevanj nihče ovirati in da med njimi ni prišlo ves čas do no- benega nesporazuma ali nezaupanja, moramo brez skrbi dejati, da je Bal- kanska zveza eden največjih uspehov diplomacije v poslednjem času. Sedaj, ko je Balkanska zveza pod- pisana, so čestitale državam podpisni- cam angleška in francoska vlada ter ZDA; celo v Rimu so se morali z dej- stvom sprijazniti, četudi so prej po- skušali na vse načine ovirati. Tako je ob obisku maršala Tita v Grčiji skušal novi italijanski poslanec v Atenah ne- mudoma predati akreditivna pisma, da bi oviral sprejem. Vendar italijanske intrige to pot niso uspele. Kaj to! Niti molčeče grožnje SZ niso spremenile do- godkov in vojno brodovje SZ je za- man prečkalo pot, ki si jo izbral Ga- leb, ko je plul v Grčijo. Zaupanje je zmagalo, prijateljstvo in vera v uspeh je združilo troje narodov na Balkanu, ki so bili v preteklih desetletjih več- krat igrača in drobiž v rokah velesil. Sedanja zveza ni prvi poskus, a je ver- jetno najuspešnejši, kajti v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ni bil cilj kne- za Mihajla in Garašanina federacija, ampak hegemonija. Tudi 1912. ustanov- ljena Balkanska liga ni imela drugih teženj, kot prizadevanje Pašiča, Ve- nizelosa in kralja Ferdinanda, kdo bo dobil večji del evropske Turčije. Po- sledica je bila II. Balkanska vojna. Resnično so si prizadevali za enotnost Balkana Garibaldi, Mazini, Markovič, Botev, Karavelov, Tucovič in drugi, ki sami niso mogli uspeti. Dolgoletna prizadevanja so se sedaj uresničila in to v času, ko je pomem- ben vsak drobec, ki pomaga čuvati mir. Četudi je še dosti ljudi, ki menijo, da so Jugoslavija, Turčija in Grčija male države, ki ne morejo pomeniti nič v svetovni zgodovini, jih mora prepri- čati dejstvo, da 50 milijonska množica že nekaj predstavlja, sicer bi ne sku- šali zveze ovirati nekateri intriganti, ki jim je več do malenkostnih in tre- nutnih uspehov, kakor trajen mir, v katerem je edino mogoče doseči vsaj del sanj, ki jih človeški rod sanjari iz dneva v dan. Zunanji ministri treh balkanskih držav izražajo zadovoljstvo in veselje po podpisu sporazuma o Balkanski zvezi na Bledu Celje bo svečano sprejelo udeležence ¥elikega partizanskega tabora na Ostrožnem Priprave za velik tabor štajerskih, partizanov, ki bo 19. septembra, so v polnem razmahu. Zlasti zadnji teden je opaziti v Celju, kakor tudi na Ostrož- nem, veliko in živahno aktivnost na vseh področjih. Po pripravah sodeč bo proslava »Štajerska v borbi« prekašala proslavi v Dolenjskih Toplicah in na OkrogliOi. Povsod so zagrabili resno za delo. Pripravljalni odbori in komisije, ki skrbijo, da bodo priprave pravočasno izvršene, pa so v rolcah najodgovornej- ših ljudi. Poleg Glavnega pripravljalnega od- bora v Ljubljani je na Ostrožnem de- lovni štab, ki skrbi za vse priprave na prireditvenem prostoru, od ureditve pa- viljonov, glavnih tribun, cest, elektrike, vodovoda, okrasitve, uredlitve ^prometa in zvočnih naprav pa vse do organiza- cije raznih prireditev, ki bodo v prazničnih dneh na Ostrožnem. Veliko je tega, če bi vse naštevalii. Naj nave- demo samo sprejem deset centralnih patrcl na večer pred proslavo, letalski miting, na katerem bomo imeli prULko videti reaktivna letala, padalce, heli- kopterje itd. Toda o tem drugič. Poglejmo sedaj raje, kako se pri- pravlja Celje na ta veliki dan. Poleg okrajnega in mestnega pripravljalnega odibora v Celju, ki skrbita prvenstveno za čim večjo udeležbo na Ostrožnem, za prodajo spominskih značk, za i>opis šta- jerskih borcev in iinternirancev na svo- jem i^dročju, za agitacijo in primemo okrasistev vasi in hiš po mestu, so v Celju že pred tremi tedni ustanovili mestni organizacijski odbor, ki ga vodi predsednik celjske mestne občine tov. Fedor Gradišnik. Za usmerjanje in ko- ordinacijo vsega dela pa skrbi v odboru tudi predsednik okraja tovariš Rlko Jerman. V odboru je še vrsta odgovor- nih tovarišev, kar nam daje jamstvo, da bo delo tega odbora, ki ni majhno, pravočasno in temeljito izvršeno. Mest- ni organizacijski odbor izdaja po potre- bi tudi svoj bilten, v katerem so vsi potrebni sklepi in navodUa za bodoče delo. Prva številka biltena je izšla že 9. avgusta. Ta odbor bo izdal tudi vodič z načrtom Celja in Ostrožnega.' Skrbel bo za linformacijsko služibo, za preno- čišča, za okrasitev mesta ter za organi- zacijo prireditev v Celju. Okvirni program centralnih priredi,- tev predvideva nastop ljubljanske Opere na prostem, uprizoilitev Borove drame »Raztrganci«, nastop Jocotove skupine, nastop združenega pevskega zbora Svo- boda, nastop Slovenske filharmonije ter številnih godb in pevskih zborov. Tudi v Celju predvidevajo na večer pred velikim prazniikom številne pri- reditve. V soboto, dne 18. septembra ob 16. uri bodo odkrili spominsko ploščo Tonetu Grčarju v Pečovniku, ob 17. uri pa bodo odkrili spominsko ploščo na Joštovem mlinu. Ob 18. uri bo prome- nadni koncert v mestnem parku, ob 20. uri bodo v Mestnem gledališču uprir- zorili igro »Mladost pred sodiščem«, Ljudski oder bo predstavil »Sedmorico v kleti«, v Narodnem domu pa bodo gledaldi imeli priliko videti »Kajuhov večer«. Ob 20,30 bo ognjemet na Starem gradu in Ostrožnem, ob 20,40 bo na Glaziji piričetek nočne nogometne tekme. Kino Union bo predvajal od četrte ure popoldne pa do desete ure zvečer film »Stojan Mutikaša«, v Letnem kinu bodo predvajali od osme ure zvečer nepre- trgoma »Vesno« in »Plavih devet«, kino Ostrožno pa bo predvajal nepretrgoma flilme iz NOB in kulturne filme. Celje je že precej olepšalo svoj izgled, vendar bo imel mestni organizacij siki odbor še dosti dela pri olepševanju in urejevanju mesta. Uredit)i bo treba fa- sade, lokale, podvoz pri pošti, ulice, izložbe, zlasti v središču mesta, kjer bodo uredili razstavo razvoja NOB na Štajerskem, ter postaviti slavoloke. V Celju predvidevajo tudi .atletsM miting ter več umetniških in komunalnihi raz- stav. Vse šole v Celju in hotel Savinja bodo izpraznili ter preuredili za pre- nočišča. V primeru potrebe bodo po- stavili tudi večji camping. Vse trgovine v Celju bodo v soboto pred proslavo ves dan odprte, pekarne pa tudi v ne- deljo. Šole bodo- tri dni zaprte, šolski otro-ci pa bodo pomagali pri raznJih delih in pletli vence. Iz vsega tega sledi, da je ta odbor vsestransko in resno zagrabil za delo. To nam 'potrjujejo tudi številni referati in komlisije v tem odboru. To so referat za informacije in tisk, za prenočišča, za ozvočenje in radio, za ureditev in okrasitev mesta, za razstave, za šiportne prireditve, za ceste lin vodovod, za ko- ordinacijo z MO ZB ter referat za pre- skrbo. Poleg tega so v odboru še tri komisije za estetski izgled mesta. Za izvedbo vseh teh del predvideva orientacijski proračun 3,880.000 din. Za tiskanje 50.000 izvodov vodiča so pred- videli 230.000 din, za opremo info'rma- cijsikih pisam z napisi, skicami, načrti itd. bodo porabili 100.000 din, za pre- nočišča po šolah in ureditev campinga so določili 200.000 din. Nova radijska 'POstaja in ureditev mestnega ozvočenja bo stala 1,500.000 din, za razstave in ognjemet so namenili 500.000 din, za okrasitev mesta (zastave, drogovi, ze- lenje, dekoracijski material) pa 1,350.000 dJinarjev. Kako potekajo priprave za Ostrožno I OBČINSKI IN TERENSKI PRIPRAVLJALNI ODBOPtI V CELJU IN OKOLICI SO IZBOLJŠALI SVOJE DELO — NAJBOLJŠE PRIPRAVE SO DOSLEJ V OBCINI BRASLOVCE — S POPISOM BORCEV IN INTERNIRANCEV JE TEERA POHITETI — OKRAJNEMU PRIPRAVLJALNEMU ODBORU JE TREBA TEDENSKO POROCATI Zadnji teden so priprave za proslavo na Ostrožnem v Celju in okolici vidno napredovale. Naj'bolje ipotekajo v Občini Braslovče, kjer imajo 'poleg obči:ns:kegia štaiba še dvanajst vaških štaibov, ki vsi dobro delajo. Izvršili so že pcpis borcev in .intemirancev ter seznam tudi že do- stavili okrajnemu pripravljalnemu od- boru. Tudi agitacijo za udeležbo so po- spešili ter predvidevajo, da se bo pro- slave udeležilo okoli 15C0 ljudi, ki bodo prisili na vozovih in kolesih. Od 600 sprejetih značk so jih že prodali 400, pa tudi hiše in vas bodo lepo okrasili. V Dobrovijah je zanimanje in razpolo- ženje za proslavo tako, da se bodo pro- slave udeležili vsii razen starejših ljudi. Na Vra.nsikem in GomUskem pa se še niso kdo ve kako izkazali. — Tudi v Šempetru v Savlnjsiki dolini še vedno čakajo na direktiive in člani priprav- ljalnega odibora niso niti vedeli, kdo je njihov predsednik. V Dramijah kažejo ljudje veliko zanimanje, lepo bodo olcrasili vas ter se izkazali s števiilno udeležbo na proslavi, s prodajo značk pa izgleda, da se jim nikamor ne mudi, ker jih še niiso pričeli prodajati. — V Polzeli pa zaradi slabih priprav in agitacije dvomijo, da bi se lahko ude- ležtilo proslave iz njihove občine 2100 ljudi. Tu sicer prodajajo značke, vendar ne vedo, koliko značk so (ivignUi in kolko so jih že prodali. Evidenca v njihovem pripravljalnem odboru vse- kakor šepa. V predpripravah pa bodo 5. septembra odkrili spominsko ploščo dvema padlima borcema in obiskali bodo grobove padlih borcev v Št. An- dražu. V Laškc-n so zadnje dni po- spešili in iziboljšalii priprave, saj je pri teh delih zaposlenih okoli 30 ljudi. Lepo bodo okrasili mesto in del ceste proti Celjiu z zastavami dn slavoloki. Povsod po vaseh že razpravljajo, kako bodo okrasili vasi, hiše in dvo- rišča ter postavili slavoloke. V Rogatcu na primer nameravajo okrasiti trg tako lepe, da se bojijo, če bodo limele celj- ske papirnice na zalogi dovolj zastavic, lepenke in drugih krasilnih potrebščin. Tudi na kresove in ognjemete že mi- silijo. Na večer pred praznikom bodo zagoreli kresovi na Boču, Donački gori, Koinjišiki gori, šmohorju in še marsikje drugje. Po dosedanjih pripravah sodijo, da se bo iz celjskega okraja udeležilo proslave okoli 75.000 ljudi. Največ značk je doslej razdelila ban- ka v Žalcu (44S7), banka v Šmarju 940, banka v Laškem pa 795. Banki v Slo- veinslcilh Konjicah in v Celju pa še nista dostavLli poročila o prodanih značkah. S prodajo značk bo treba pohdteti. Naj bi ne bilo nikogar v Celju in okolici, ki bi značke ne imel. Občinski pripravljalni štalbii, iki še niso dc^tavili seznamov borcev in in- temirancev, naj jih čimprej pošljejo okrajnemu pripravljalnemu odboru. Do vsakega petka je treba pošiiljati tudi tedenska poročila o delu pripravljalnih odborov, ki naj zajamejo ,p)odatke o udeležbi, prodaji značk, propagandi in okrasitvi. Pevska društva, ki še niso prijavlila udeležbe na proslavi, naj to aporoče čimprej, hkrati pa lahko dvig- nejo pesmarico, ki vsebuje pesmi, na- menjene proslavi. »Štajerska v bor'bi«. Pripravljalni odbori, ki riimajo možno- sti, da bi iz lastnih virov preskrbeli les za slavoloke, naj sporoče potrebe okraj- nemu pripravljalnemu odboru, ki jim bo potrebnii les oskrbel. Tudi v Celju je delo terenskih štabov zaživelo. Te dni pa bodo povsod skli- cali aktive komunistov, kjer bodo skup- no s predstavniki SZDL, ZB in ostalih množičniih organizacij pregledali dose- danje priprave in izdelali načrt za bo- doče delo s konkretnimi zadolžitvami. Terena Dalgo polje in Gaberje še do torka nista dostavila mestnemu pri- pravljalnemu odboru seznamov borcev tn intemirancev, nekateri tereni pa so zakasnili s piredlogi za odlikovanja. Tudi prodaja značk v Celju ne poteka dovolj hitro, saj so doslej prodali le okoli 6000- značk. Terenski odbori za okrasitev pa se bodo morali čimprej sestati, da se dogovorijo o načinu kra- sitve hiš in ulic ter o čiščenju dvorišč in vrtov. Tčrenski odbori radi pozab- ljajo na tedenska poročUa, ki bi jlih morali dostavljati mestnemu priprav- ljalnemu odboru. Ce še niso dostavili poimenskega seznama članov terenske- ga pripravljalnega odbora, naj to takoj storijo. Občinski in terenski odbori, ki se še niso resno lotili priprav za proslavo na Ostrožnem, naj pohite. Dnevi hitro po- tekajo, zato brž na delo, da ne bo pre- pozno! S SEJE SVETA ZA GOSPODARSTVO OKRAJA CELJE V prvem polletju so v Celjskem okraju dosegli 51 odstotkov družbenega plana STORILNOST DELA SE JE POVEČALA ZA 1,2% — DODELITEV INVESTI- CIJSKIH KPvEDITOV NEKATERIM PODJETJEM — SPREMEMBA DELEZA NA DOBICKU V KORIST NEKATERIH PODJETIJ V torek, dne 10. avgusta je bila seja gos'podarskega sveta okraja Celje. Naj- prej so razpravljali o tem, kako posa- mezna podjetja in gospodarske panoge izipolnjujejo obveznosti, ki jih predvi- deva okrajni družbeni plan. Na podlagi polletnih bilanc podjetij je razvidno, da se je v prvem polletju dvignila storil- nost dela za 1,2%. Po količini proizve- denega materiala in izdelkov znaša povprečje v okraju doseženega družbe- nega plana 51 %, po vrednosti proizvo- dov pa komaj 38 %. Da podjetja fi- nančno niso dosegla 50 % družbenega plana, je iskati razlog prvenstveno v tem, da (izdelano 'in dobavljeno blago delno še ni plačano, nekaj izdelkov pa leži še v skladiščih. Ptudniki v okraju so izpolnili 66 % predvidenega letnega plana. V gradbeni in živilski industriji pa iz oujektivn'h razlogov predvidene- ga polletaega plana niso izvršili. Na seji so razpravljali tudi o inve- sticijskih kreditih. Tovarni kovanega orodja v Zrečah so odobrili 30 milijonov diinarjev investicijskega kredita. To- varni ovojnega papirja v Višnji vasi 1,5 milijona dinarjev, Steklarni v Ro- gašiki Slatini 8 milijonov dinarjev, To- vfimi nogavic v Polzeli 10 milijonov dinarjev. Opekami v Ločah 700.000 din, kmetijskim gospodarstvom v Vrb ju pri Žalcu 3 milijone dinarjev, v Arji vasi 1 milijon dinarjev, v Rogatcu 1,4 mili- jona dinarjev, v Slovenskih Konjiicah 1 milijon dinarjev, v Založah 2 mili- jona dinarjev in ikmetijskemu gosipo- darstvu v Šentjurju pri Celju 2 mili- jcna dinarjev investicijskega kredita. Na željo Tovarne usnja in Usnjar- skega remonta v Slovenskih Konjicah so odobrili priključitev remonta k to- varni usnja. Obe podjetji bosta sedaj združeni, imeli bosta skupni delavski svet, Usnjarski remont pa bo še nadalje obdržal svoj upravni odbor in svoj te- koči račun. Gospodarski svet je raz- pravljal tudi o prisilni likvidaciji ne- katerih podjetij. Pekarna v Rogaški Slatini je v prvem polletju prikazala okoli 800.000 din primanjkljaja. Zaradi slabega vodstva je pekarna pekla le po 900 kg kruha na dan, čeprav je dnevna kapaciteta te pekarne 3300 ikg kruha. Ker se je zadnje čase poslovanje iz- • boljšalo, je gospodarski svet sklenil, da prisilne likvidacije ne bodo uvedli, temveč bodo le zamenjali dosedanjega uipravTiika. Strinjali so se pa za prisilno likvidacijo podjetja Vrbopletarstvo na Polzeli in Gozdne drevesnice Prešnik. (Nadaljevanje na 2. strani) y>Na svidenje na osvobojeni Planini!« Zgodovina partizanskega gibanja na Planini še ni pozabljena, ker so bili dnevi okupatorjevega terorja prekrvavi, da bi jih bilo mogoče kar tako izbrisati iz sipomina. Tudi obnovitev požganih domov dokazuje, da so ljudje na Pla- nini zrasli s svojo zemljo, k)i so jo znali braniti v težkih dneh, na katere se prav sedaj spominjajo. V nedeljo, dne 15. avgusta bodo slavili desetletnico osvoboditve. Na večer pred proslavo bo ob 8. uri odhod pešadijsMh in konje- niških patrol, ki bodo obhodile ves pla- ninski sektor. Stari partizani bodo sku- paj z ljudmi obujali spomline in hkrati pozivali na udeležbo na Ostrožnem. — Odprti bosta tudi razstavi plemenske goveje živine in gospodinjskih ročnih izdelkov, ki so jih izdelala planinska dekleta. Popoldne bo gostovala igralska družina iz Šmarja pri Jelšah, ki bo uprizorila »Celjske grofe«. Zvečer bo na planinskem gradu bengalični ogenj in zažiganje kresov. Naslednji dan po budniici bodo patrole napadle Planino, ob 8. uri bo slavnostna seja občinskega odbora, po seji kratka komemoracija ob spomeniku padlim borcem z govorom, deklam-acijami in pevskimi točkami. Nato bo na gradu velik partizanski miting, po mitingu pa ljudsko rajanje. D. I. MLADINI OKRAJA. CELJE! »VSI NA OSTROŽNO!« To je geslo LMS našega okraja. Pričakujemo praznik borbene Šta- jerske z živahnim delom in udej- stvovanjem na vseh področjih. — Organizirajmo različna športna tekmovanja, kulturne prireditve in podobno. Nudimo vso pomoč pri pripravah starejšim, bodimo povsod med prvimi, saj je ta praznik v najglobljem pomenu besede tudi velik praznik ntiladine. Mladi delavci, kmetje in srednješolci! Naš delež mora biti tako pri pripravah kot pri udeležbi kar največ j". Odhajajmo na prosto- voljno delo, okrasimo svoje do- move in izpolnjujmo tudi druge naloge, ki so pred nami! Vsi na Ostrožno! Okrajni komite LMS Celje stran 4 »Savinjski vestnik«, dne 13. avgiista 1954 Ster. 32 Misel o združitvi Evrope se oprijem- Ije tudi znanosti in umetnosti, sploJi kulturnega življenja, s katerim naj bi opravičevala in gojila evropsko združi- tev. Znameniti nemški mislec in znan- stvenik Max Planck je eden takih, ki ga svetovna propaganda za EOS rada izrabi za mednarodno sodelovanje na kulturnem področju. Stari Planck je mnenja — tak je bil tudi v dobi Hitler- jeve oblasti — da nobena znanost ne more biti nacionalna ali celo »rasistič- na« in da je vsaka železna zavesa med znanstveniki vsega sveta odveč in škod- ljiva. S kulturnimi problemi skušajo prikazati, kako nesmiselna je razcep- ljenost Evrope, ki dovoljuje vse mogoče politične in strateške špekulacije. Rada se razširja misel Andrčja Gidea, enega najbolj slovitih francoskih pisateljev zadnjih desetletij, da se pravi evropski duh upira nacionalistični nečimernosti in šopirjenju prav tako kot uničevanju osebnosti in posebnosti, ki ga povzroča sivo, nevtralno pobarvani ilnternacio- nalizem. »Cim bolj izražaš svoje lastno bistvo, tem bolj služiš splošnim inte- resom. To velja prav tako za dežele kot za posameznike. Toda treba se je tako- rekoč odreči samemu sebi, da izvršiš svojo dolžnost«. To je namreč važno, kajti popolnoma jasno je, da je glavna psihološka in kulturna težava pri zdru- ževanju Evrope nacionalni ponos, strah pred uničenjem samostojnih narodnih kultur, folklore in kulture avtarkije. Propagandisti evropske enotnosti odgo- varjajo, da ne gre za uničenje, marveč za ojačanje, za pomoč in bogatenje ev- ropske kulture in civilizacije. Gaston George Delor, eden od Francozov, ki pridigajo združitev Evrope, ustanovi- telj gibanja »Nova Evropa«, pravi, da je proti evropski enotnosti danes le še slepec in slepar, to je tisti, ki si kuje dobiček iz evropske razprtije. Toda evropska skupnost je prišla na svet zelo rahitična. Zato njeni pristaši danes ne vihte več Schumannovega pla- na kot finalni izdelek, marveč ga ime- nujejo »jedro, okoli katerega naj se Evropa zedinjuje,« kajti če bi ostala pri šestih državah, bi ta delna integracija »nudila le možnost novih intrig, novih taborov, novih razprtij.« Ustvarjanje raznih blokov samo škodi, ker povzroča bojazen in tekmovanje (kar pa ni nujno res, če se bloki ustvarjajo za obrambo miru proti agresiji, kakor je to primer pri balkanskem bloku.) Pridigarji EOS se tudi zavedajo, da ameriški ultimati stvari prav nič ne koristijo kakor tudi strah pred agresijo iz SZ ni najboljši cement za trdnost evropske zveze. Rasti bi morala sama iz sebe. Toda ves svet ve, da ne raste. Za Marshallov plan so Amerikanci do- bili toliko obnovitvenih načrtov, kolikor dežel je Marshallovo pomoč dobilo. O kaki intregraciji ni bilo govora, čeprav jo gospodarsko stanje terja, kakor smo skušali v enem od prejšnjih člankov dopovedati. Toda kljub vsem naporom si politika in ekonomika v združevanju Evrope doslej nista vsaj v odločilnih stvareh podali roki. Cas za to bi bil takoj po letu 1945, ko je Evropa bila na tleh in je vzajemnost zares potre- bovala, tako da bi takrat velikopotezen političen okvir enotne Evrope verjetno ne zadel na »sveti nacionalni egoizem«. »Azijski rt« — Evropa — gotovo sve- tu še ni dal vsega, kar lahko da. Toda za nas je eno jasno: Ce bo Združena Evropa združevala samo šest držav, in to na dosedanjih temeljih, od nje res mi nimamo kaj posebnega pričakovati. V Evropi je baje 32 držav, ki bi se lahko na nek način sporazumele in pla- netu pokazale pot k mednarodnemu so- delovanju. Toda, če Evropci to zares hočemo, bomo tnorali vsi, ne samo ne- kateri, zares ustvarjati vzdušje prija- teljstva, zaupljivosti in medsebojnega spoštovanja. Ce tega duha ne bo, bo tudi ta poskus evropske integracije propadel pod udarci klasičnih medna- rodnih nasprotij. T. O V Storah je začel obratovati prvi elelehe, da omogoča vse večje in večje zmage v gosipodarstvu. kar je hkrati dokaz, da smo na pravtilni poti graditve socia- lizma. Naša država ne bi mogla doseči tako velikega napredka ter se tako hitro izvleči iz podedovane zaostalosti, če ne bi naši delovni ljudje, delavski sveti in upravni odbori prevzeli tovarne v svoje roke. Mi danes ne ugotavljamo več, če je ta sistem pravilen, ker smo trdno prepričani, da je, ampak na do- seženih izkušnjah gradimo dalje trdno osnovo občeljudskega življenja v okviru bodočih komun, v katerih bo še bolj zastopano ljudsko samoupravljanje.« Tovariš Brecelj je tudi omenil naše prizadevanje za industrializacijo in go- spodarsko osamosvojtitev, naštel naše zunanjepolitične uspehe in ob tej pri- liki podčrtal pomen Balkanske zveze ter se dotaknil tudi vprašanja Trsta. Nato je predstavnik kolektiva iz že- lezarne v Varešu x>okloniil štorskim že- lezarjem majhen kip jelena, nakar je združeni pevski zbor Svobod iz Stor in Celja zapel nekaj borbenih delavskih pesmi. Za zaključek slovesnosti je godba na pihala štorskih železarjev zaigrala Internacionalo. Zunanjost elektroplavža v izgradnji RezuUati iluorograiske akcije v Celja Fluorografiranje celjskega prebival- stva letos pozimi je zajelo 30.079 oseb od 30.186, ki so biLi v seznamu. Tisti, ki niso bili slikani iz katerega koli vzroka, so bili pozvani na koncu akcije. Prav majhno števiilo jih je izostalo, večinoma opravičeno. Po številu udeležencev se vidi, da je bila propaganda za to akcijo dobra in usi>ešna. Uspeh se pa ni pokazal samo v udeležbi, ampak tudi v zanimanju, ki so ga ljudje pokazali kasneje, ko so mnogi z nestrpnostjo čakali na rezultat in spraševali na dispanzerju, kako je z nji- hovim zdravjem. Seveda ni bilo mogo- če tako hitro postreči z reziiltati, ker je po slikanju bilo še treba opraviti ogromno dela na Golniku in v Celju. Naj na kratko opišem delo, ki je sle- dilo fluorografiranju. težave, ki so se pojavile in na koncu številke, ki bodo menda vsakega zaniimale. Upam, da bo potem vsem jasno, zakaj ni mogoče po taki obsežni akciji takoj zbrati končne rezultate. Vsi fluorografski fOmi so bili poslani v inštitut na Golniku. Vsako fluorografsko sliko (mikrofilm) sta pre- gledala po dva zdravnika in dala o njej v obliki šifre ločeno mnenje o zdravstvenem oziroma bolezenskem sta- nju slikanega. Tako je bilo že na Gol- niku ugotovljeno za skoro 95% slika- nih. da so zdravi. Na 1626 slikah, to je 5,5% udeležen- cev pa so se videle razne spremembe, zaradi katerih je ibila potrebna rentgen- ska kontrola na dispanzerju. Seveda, kakor niso mogli ibiti vsi obvezniki fluo- rografirani v kratkem časai, tako so bile tudi slike pregledane postopoma. Inšti- tut na Golniku je pošiljal dispanzerju od marca do maja sezname oseb bolnih alil sumljivih, da so bolne za katerokoli prsno boleznijo. Obenem s seznami so prihajali posebni kartoni, na katerih je bila bolezen označena s šifro. Na pod- lagi teh seznamov so biiu bolniki ali nebolniki klicani na »dispanzer na pre- gled, šifra na njihovem kartonu pa je kazala, za katero boleznijo je dotičnik mogoče obolel. V ogromnii večini so vsi pokazali ve- liko zanimanje za svoje zdravje, prav mnogi so prihajali z velikim strahom na pregled m neredko odhajali olajšani, ko so zvedeli, da nii nič hudega. Bilo pa je tudi takih, ki jih je bilo treba klicati večkrat, pa so se komaj odzvali, neka- teri 'pa sploh ne. Zato so pa morali kon- cem j umi j a ponovno na slikanje. Vsem, ki so doma v mestu, je bilo razmeroma lahko priti na kontrolo, bile pa so manj- še težave s tistimi, ki zaradi starosti ali bolezni niso mogli priti — take je piii- peljal rešilni avto. Večje težave so bile z ljudmi iz okolice mesta, ker so se mnogi neradi odzvali ali pa so prihajali z zamudo (zaradi dela in podobnega). Težje je bilo s tistimi ljudmi, pri ka- terih ni bilo mogoče postavliti diagnozo — ugotoviti vrsto bolezni — takoj pri prvem pregledu in so bili zato večkrat klicani na kontrolo. Razumljivo je, da jim včasih ni šlo v glavo, zakaj naj bi tolikokrat hodili na dispanzer, jKDsebno, če je bUa pot vezana s stroški. Vseka- kor jiih je treba na tem mestu pohva- liti, da so kljub težavam ali negodova- nju vendarle prihajali. Nekateri so bili zaradi ugotovitve bolezni napotend. v bolnico, ker je bilo treba izvršiti razne si>ecialne preiskave. V primeru, kjer nii šlo za tuberkuloz- no obolenje, pa je pregled ali zdravlje- nje v bolnici bilo ipotrebno, se nezava- rovani niso nikakor dali nagovoriti na to z izgovorom, da bolnica preveč stane. BUe so kakor rečeno velike težave pri tem delu in dispanzersko osebje je stalo mnogo truda preden je bilo delo kon- čano. Mimogrede naj omenim, da je bližnje okoliško prebiv^stvo pokazalo veliko večjo razsodnost, kakor ljudje v odda- ljenih krajih celjskega okraja. Po teh krajih se je širila govorica, da bodo vsi •bolniki »2^giftani in sežgani«. Poleg pregledovanja in dokumentar- nega dela pa je dispanzersko osebje imelo še mnogo čisto administrativnega p>osla. N pr. za vsakega tuberkuloznega bolnika je bilo .potrebno izpolniiti E>o- sebno vprašalno ipolo, prijavnico Itd. Ko je dispanzer že skoro končal kon- trolne preglede z izjemo zamudnikov, je prišla povoden j, ki je zavrla za več kot mesec dnii delo pri urejevanju konč- nih rezultatov fluorografske akcije. Na srečo fluorografska kartoteka ni biLa bistveno poškodovana. Kakor je bilo že prej omenjeno, je 1626 oseb ali 5,5% fluorografiranih bUo potrebnih kontrol- nega .pregleda. Med temi 1626 osebami je dispanzer našel 210 bolnikov z aktiv- no tuberkulozo. To je 0,70% vseh fluo- rografiranih oziroma 12.9% kontroli- ranih. Pri 402 osebah je bUa ugotovljena in- aktivna tuberkuloza, to je skoro 25% kontroliranih ali 1,3% fluorografiranih. Tako je vseh tuberkuloznih okoli 37% med kontroliranimi, oziroma nekaj več kot 2% fluorografiranih. Z drv^mi be- sedami: v Celju je na vsakih 10.000 prebivalcev 70 bolnih za aktivno tuber- kulozo, vseh tuberkuloznih pa 200 na vsakih 10.000 prebivalcev. Seveda je od teh bolnikov bilo disipanzerju znanih več kot 50%. Poleg teh, pri katerih je bila ugotov- ljena tuberkvdoza pljuč bodisi aktivna ali inaktivna, so (bile pri 186 osebah vid- ne posledice vnetja rebrne mrene v ob- liki priraslic. To je večkrat ix>sledica tuberkulozne okužbe. Pri 13 je bilo opa- ziti 'poapnele sledove tuberkuloze, 'ki pa se drugače lahko smatrajo za ix)i>olno- ma zdrave. 161 oseib je bilo bolnih na srcu, 123 oseb pa je bolehalo za razni- mi pljučnimi obolenji (pljučniica, nadu- ha, rak, zaprašena pljuča itd.). 503 je bilo zdravih, 19 ljudi ni ibilo mogoče kontrolirati, ker so odšli iz Celja ali k vojakom. Samo 9 jih do sedaj še ni bilo pregledanih, toda ne po krivdi dispan- zerja. Za potrdilo, kako važna je bila fluo- rografska akcija, bi še dodal, da je dis- panzer v dosedanjih letih vsako leto našel preko 100 tuberkialoznih bolnikov v Celju ali povprečno vsak tretji dan enega; enkratna fluorografija pa je iz- vršila isto delo kakor dispanzer v enem letu. Seveda je fluorografija pokazala samo trenutno število, koliko je tuberkuloze v Celju. Da bi se videlo ali tuberkuloza napreduje, bi bila taka akcija ipotrebna vsako leto. Iz navedenih številk se vidi, da de- nar, ki ga je dal MLO za fluorografi- ranje, ni bil zavržen, enako pa tudi ni bil zaman trud vseh ostalih, ki so bili pri tem delu zaposleni, bodisi s pripra- vami ali s končno kontrolo. Šolska prosveta celj- skcga okraja v bese- dah in številkah (Nadaljevanje.) ŽIVLJENJE IN DELO UČENCEV V OKVIRU OSEMLETNE SOLSKE OBVEZNOSTI Iz ogromnega statističnega arhiva okrajnega Sveta za prosveto in kulturo je mogoče obdelati le majhen del tega, kar utegne zanimati našo javnost, pred- vsem pa starše, predstavnike ljudske oblasti in prosvetne delavce same. Pričujoči članek ima namen, prika- zati stanje šolstva v okrajnem merilu, kakršno je danes. Opozoriti pa hoče na nekatere posebnosti, katerim naj velja v bodoče posebna pozornost. IZVENSOLSKO DELO MLADINE Šoloobvezna mladina tudi izven po- uka samega ni brez dela. Nemajhna za- sluga za njeno izvenšolsko delovanje velja predvsem požrtvovalnim vzgoji- teljem, staršem in množičnim organiza- cijam. Pričujoče — sicer suhoparne — številke zgovorno govore, kako se naša mladina pripravlja na svoje samostojno življenje, da postane vsak posameznik vzoren član socialistične družbe. Naj- močnejša je pionirska organizacija, ki ji pripada 15.926 učencev. Njej sledi Podmladek Rdečega križa s 14.032 člani Pri telovadnih društvih »Partizan« so- deluje 1871. pri mladinski organizaciji LMS 1629, Pri Planinskem društvu 548, pri kulturnih društvih »Svoboda« 465, pri Ljudski tehniki 224, pri organizaciji Tabornikov 59 učencev. Šport je za mladino zelo privlačen. Kaj pravijo številke? Z nogometom se bavi 307, z odibojko 621, s šahom 592, s smučanjem 495. s plavanjem 95 in s košarko 18 učencev. V primeri s celokupnim šte- vilom vseh učencev: osnovne šole 16.583, pomožna šola 125. nižje gimnazije 3256, vajenske šole 1040 in kmetijske 66 (?) so navedene številke o mladinski de- javnosti več kakor zanimive. O vzrokih večje ali manjše udeležbe naj razprav- ljajo prizadete organizacije! ZANIMANJE ZA NAS TISK Površen pogled na število naročnikov na posamezne revije in knjižne zbirke je sicer razveseljiv, ob strožji anaUzi pa nam vzbuja vprašanje, če nas na- slednje številke že lahko zadovoljujejo. Poglejmo: od 21.070 statistično izkaza- nih učencev osnovnih, pomožnih (1), nižjih, vajenskih in kmetijskih šol je naročenih na Cicibana 5161, na Pionir- ski list 4082. na Mladino 256, na Mlada pota 465, na Proteus 123. na Planinski vestnik 21. na Življenje in tehniko 46, na zbirko Sinjega galeba 1008, na zbirko Čebelica 980 dn Pionirja 1615 učencev. Kaj poreko k temu starši, prijatelji mladine, književniki in vzgojitelji? NEGATIVNI POJAVI ALKOHOLIZMA Cuječa prosvetna oblast je v statistiko zajela tudi to vprašanje. Osebno menim, da so podatki spričo lastnih opazovanj precej nezanesljivi. Vendar jih moramo upoštevati, če hočemo tudi v tem oziru doseči ugodnejše stanje za duševni in telesni razvoj naše mladine. Okrajna statistika izkazuje troje: učenec sploh ne pije. priložnostno ali celo redno. V tem sestavku naj omenim samo dvoje: redno, v oklepaju priložnostno. Osnovne šole 1652 (4614), nižje gimnazije 2115 (1053), vajenske šole 829 (820), kmetij- Dr. Hribovšek ske šole 63 (38). (Dalje sledi) Celjski poplavljenci so prejeli denarno pomoč sindikalnih organizacij Okrajni sindikalni svet v Celju je pričel z razdeljevanjem denarne po- moči, ki so jo zbrale sindikalne orga- nizacije v Sloveniji. Ta pomoč, ki znaša okoli 12 milijonov dinarjev, bo raz- deljena okoli 1000 oškodovanim poplav- Ijencem in njihovim družinam. Pomoč so že pričeli deliti. Posamezne družine sprejemajo pa 5 do 50 tisoč dinarjev, seveda v primeri z višino škode, ki jo je utrpela ^posamezna družina. Okrajni sindikalni svet je že začel deliti pomoč v Gaber ju. Te dni pa 'bodo delili pomoč v Cretu. nato v Zavodni, na Jožefovem hribu in v ostalih poplavljenih pod- ročjih. Pomoč Ibo razdeljena tudi v okoliških krajih. Prebivalci Gaberja, ki so prejeli okrog 2,5 milijona dinarjev, so izrazili svojo hvaležnost vsem daro- valcem in sindikalnim organizacijam, ki so ipokazale toliko razumevanja za potrebe članstva. S seje sveta za gospodarstvo okraja Celje Nadaljevanje s 1. strani Tudi o pr(^njah, ki so jih vložila nekatera podjetja, da bi jim povečali delež participacije v škodo okraja, so razpravljali. Gospodarski svet je bil mnenja, da se tem prošnjam načelno ne ugodi. S tem bi dajali le potuho pod- jetjem. zlasti tistim, ki za takšne spre- membe nimajo dovolj tehtnih in pre- pričljivih razlogov. Hkrati bi se pa s tem lahko zamajal okrajni družbeni plan. ki je bil sestavljen na podlagi proizvodnih pokazateljev iz vseh pod- jetij v okraju. Tekstilna tovarna v Pre- boldu n. pr. želi. da se delež dobička, ki ostane njej, zviša od 45 na 55 %. Ko- vinsko podjetje v Celju predlaga, da se 30% delež poviša na 40%. To uteme- ljujejo s tem, da imajo več kot dve tretjini delavcev zaposlenih pri mon- tažnih delih izven podjetja ter zaradi tega nimajo dovolj denarja za izplačilo dnevnic. Tovarna usnja v Slovenskih Konjicah se zavzema celo za obratno participacijo, kar pomeni, da bi naj delež okraja pripadal njim, nj'ihov — seveda manjši — pa okraju. Tovarna Etol v Celjii, katere delež na dobičku znaša 80%, okraja pa 20%. je zapro- sila za 100% pjarticipacijo zaradi grad- nje novega objekta. Gospodarski svet je bU za to, da se za pol leta odreče 20% participaciji pri tem podjetju, v kolikor se seveda s tem strinja tudi Mestni ljudski odbor. Vendar so bOi mnenja, da bi bilo ibolj gospodarsko, če bi Mestni ljudski odbor dal tovarni Etol za gradnjo novega objekta po- treben kredit, ki bi ga pozneje pod- jetje vrnilo. Na kraju so obravnavali razne obrtne zadeve ter ugodili številnim prošnjam za obrtna dovoljenja. Kmetijski zadrugi v Dobrni so potrdili registracijo pe- karne in mesnice, ki sta bili doslej občinski podjetji. Prošnji občine Store, da bi naj še nadalje ostale tri zasebne gostilne, ker bi sicer ostali v Storah brez gostinskega obrata, so začasno ugodili, dokler se ne ustvarijo pogoji za socialistični gostinski obrat. Prošnjo trgovskega podjetja Glinca iz Slivnice pri Celju, v kateri prosi odobren je za ustanovitev poslovalnice v Zegru, so odbili, ker so se zediniiH, da v Zegru ni pogojev za uspešno poslovanje trgovine. Tudi letos bodo nadaljevali z regulacijo Ložnice v TA NAMEN BO INVESTIRANIH 80 MILIJONOV DINARJEV Vsa dela za dokončno regulacijo Ložnice in njenih pritokov cenijo na okoli 300 milijonov dinarjev. Lani je bilo izvršeno že ogromno delo ter ra- čunajo, da bodo regulacijo dokončali leta 1956, če bodo seveda tudi prihodnje leto na razpolago zadostna denarna sredstva. Za letošnja dela je Okrajni odbor Celje odobril od zaprošenih 50 milijo- nov dinarjev investicijskega kredita 40 milijonov dinarjev. Od izkupička le- tošnje prodaje hmelja pa bodo v ta namen dali še 40 milijonov dinarjev. Letos bo torej na razpolago za regula- cijo Ložnice 80 milijonov dinarjev, ki jiih bodo investirali v celoti, seveda, če bo le vreme naklonjeno, ker so z deli dokaj >pozno začeli. V kolikor bo vreme nagajalo, bodo ta sredstva uporabili v prihodnjem letu. cesta vojnik—dobrna Ze odprta Nedavno je bila odprta tudi cesta Vojnak—Dobrna, ki je bila ob poplavi zelo poškodovana. Voda je marsikje po- škodovala in razrušila cesto, na enem mestu je celo odnesla cesto v dolžini kakih 50 metrov. Predvidevajo, da bodo letos dovršili naslednja dela: Uredili bodo poslopja iji delno regulirali strugo na obeh stra- neh podslapja pri Joštovem mlinu v Medlogu v vrednosti 10,900.000 din. Re- gulacijska dela od Joštovega mlina do Arje vasii cenijo na 4,^00.000 din. Za gradnjo pragov na Ložnici m Pirešici (pri sotočju Ložnice in Pirešice, pri liz- livu Vršce v Ložnico, v Arji vasi. na Pirešici in pred Dimčevim mlinom) bodo porabili 12 milijonov dinarjev. Po- daljšek regulacije na Pirešici do Dim- čevega mlina cenijo na 4 milijone din, 1,800.000 din bodo porabili za dokončna dela na raztežilniku na Polzeli dn za ograje ter tlak na mostovih, 500.000 din bodo uporabili za sondažo terena za pregrado v Založah. Za regulacijska dela od izliva Vršce do Gotovelj in za izgradnjo mostov na tem delu p« pred- videvajo 41,400.000 din. Za izdelavo idejnih in glavnih projektov za te grad- nje 'bodo porabili 2,800.000 din, 2,000.000 dinarjev pa bodo porabili za ;ix)vmitev odškodnin na zemljiiščih. Ker je program del zelo obširen, bodo morali z regulacijskimi deli pohiteti, siicer predvidenih del letos ne bodo mo- gli dokončati. stran 4 »Savinjski vestnik«, dne 13. avgiista 1954 Stev. 32 _ Pairtizamske tiskarne na Štajerskem borbi za svobodo (Konec) Vzporedno s porastom dela, ki se je redno kopičilo, so rasle potrebe posa- meznih tiskarn in z njimi vzporedno tudi delo centralnega vodstva, ki je tudi ▼ novembru zasedel svoje nove prostore ▼ Ivanju pri Radmirju pri posestniku Poličniku. Ta doba je kazala vse večji »azmah, obenem pa s slehernim delom •k>kazovala in manifestirala vlogo, ki jo je imel partizanski tisk na Štajerskem. November in začetek decembra 1944 pomeni najvišjo doseženo stopnjo raz- ■aahia partizanskih tiskarn na Štajer- skem. Po posameznih tiskarnah smo izvedli razna izboljšanja, tako v »Pohor- ski tiskarni« povečanje in preureditev prostorov, predvsem stavnice dn vse je kazalo, da bo ta porast pomenil porast produktivnosti, kar bi se tudi brez dvoma zgodilo, da niso vmes nastopili dogodki, ki so celotni razvoj ne le ovi- rali, temveč so ga v celoti tudi ustavili. Že v začetku decembra 1944 so po- novno vzplamteli bojii v ustju Zgornje Savinjske doline, ki so spočetka kazali le na lokalni značaj, a so se pozneje razvili v veliko nemško ofenzivo. Treba je bilo misliti na začasni umik, ki smo ga dejansko tudi izvedli. Napravili smo ga načrtno, po temeljitem deponiranju vsega materiala ter tiskarskih strojev. Le temu dejstvu se je zahvaliti, da ni bil v ofenzivi niti en stroj odkrit, pa ^ Centralna tehnika KPS odkrita v zadnjih akcijah v Tuhinjski in Sa- vinjski dolini je bila odkrila in zaple- njena Centralna tehnika KPS za Goreni- &ko iai ŠlajcTSko. V tehniki so dela/Li komunist Petrač, dobro znan žo iz raz- kri]ikane komunistične tiskarne v Ljub- ljani lela 1942, dalje neki Cankar, iz Celja, Gojmdr, Jože Roženi^^ nik — Ivo, neki tiskamiaki vajenec Du- šan in drugi. Lažna vest okupatorja o »uničenju štajerskih partizanskili tiskarne, objavljena v >Slovenskem domu« 13. januarja 1945. Čeprav so Nemci temeljito brskali za tiskarnami. Toda kljub temu- da Nemci, ki so jim pri tem pomagali tudi domači izdajalci, niso odkrili niti ene partizan- ske tiskarne na Štajerskem, so 13. janu- arja 1945 objavili v »Slovenskem domu« med ostalim tudi tole golo laž: »V zad- njih akcijah v Tuhinjski in Savinjski dolini je bila odkrita in zaplenjena Centralna tehnika KPS za Gorenjsko in Štajersko.« Ves strokovni grafični kader, ki je delal v štajerskih partizanskih tiskar- nah, se je v ofenzivi 23.i decembra 1944 prebil pri Jevnici preko Save in želez- nišl^e proge na Dolenjsko, kjer je bil porazdeljen po raznih partizanskih ti- skarnah na Dolenjskem, ki so tu delo- vale do konca narodnoosvobodilne borbe. Težka usoda pa je zadela skoraj celotno osebje tiskarne »Pravice«, ki se je umi- kalo iz Zgornje Savinjske doline preko Velike planine dn skozi Kamniško Bi- strico na Gkirenjsko z namenom, da se na Gorenjskem priključi vsem ostalim grafičnim edinicam. Pri Dupeljnah nad Velikimi Lašnami je bUo v starem ti- skarskem bimkerju, kjer je prenočevalo, v zgodnjih jutranjih urah popolnoma zajeto od Nemcev in še istega dne po- streljeno. Srečno naključje je bilo na- klonjeno le tovarišici Škerjanc Angelci- Planiki, ki to noč ni spala v tem bun- kerju, temveč je odšla na obisk domov v Kamniško Bistrico, ter nad 60 let sta- remu stavcu Jožetu Simončiču-Stanetu, ki se je na ta večer mudil v neki vasi in tam tudi prenočil. Vsi sodelavci štajerskih partizanskih tiskarn se s tiho hvaležnostjo v srcu spominjamo vseh teh tovarišev in to- varišic, ki so padli. To je globoka za- hvala za njihovo junaško in brezpri- memo (požrtvovalnost. Po odhodu grafičnega kadra na Do- lenjsko so na Štajerskem delale samo še ciklostilne tehnike. Razvoj kurirskih zvez na Štajerskem stalna zveza Dolenjske s Štajersko. Staniči „TV-3« in „29« Kljub temu, dn je že mnogo napisa- nega o NOB na Štajerskem, snov še vedno ni izčrpana, a najmanj je napisa- nega o razvoju kurirskih zvez in o ju- naštvu kurirjev. Mnogo borcev je že dobilo priznanja za junaštva, dosti jih še ni, med njimi največ kurirjev, ki so skromni, kot nekdaj v borbi, delajo molče, da dosežemo, za kar smo se bo- Golc Edvard-Švigelj komandant III. relej. sektorja leta 1943 rili — socializem! Sedaj, ko se priprav- ljamo na praznik »Štajerska v borbi«, je prav, če se spomnimo tudi kurirjev, njihove neomajne ljubezni do domovine in njihovih junaških dejanj. Vse kurirske linije Štajerske in Ko- roške so sestavljale III. sektor relejnih Stanič v Sloveniji. Bilo je pet relejnih linij: Moravška, Pohorska, Kozjanska, Ptujska in Prekmurska linija. Januarja 1943 je postala očitna potre- ba, da se vzpostavijo redne kurirske zveze med Dolenjsko, kjer je bilo že precej osvobojenega ozemlja, in Štajer- sko, kjer še osvobodilno gibanje ni bilo v tolikem zaletu. Začetki zvez med Do- lenjsko in Štajersko segajo že v leto 1941, vendar so bile zveze precej težav- ne, zaradi močno zastražene italijansko- nemške meje in železniške postaje Laze. Sredi leta 1942 so hotele nekatere edi- nice odredov druge grupe na Štajersko, vendar so se morale vrniti, ker prehod čez Savo ni bil pripravljen. Tedaj je tov. Jože, terenski aktivist kamniško- zasavskega terena, poklical na sestanek tov. Eda Zupančiča, da sta se pogovorila zaradi prehoda čez Savo. Takoj po se- stanku so pričeli s pripravami od Jev- nice do Senožet, kjer je bil brod za redni prevoz potnikov. Tov. Edo Zu- pančič se je pogovoril z lastnikom broda tov. Valentinom Jemcem, ki je prevoz dovolil. Toda Nemci so zahtevali, da mora biti brod ponoči zaklenjen. Prvi organizatorji prevozov pa so se znašli in so sti napravili dvojnik ključa. Ta brod so aktivisti uporabljali skoraj vse leto 1942. Vendar so računali na izdajstvo, zato so pričeli delati v hlevu tov. An- tona Jelnikarja rezervni čoln. Poleg go- spodarja sta delala čoln tovariš Franc Udovč-Florjan in Edo Zupančič. A še preden je bil čoln gotov, so Nemci brod sežgali in potopili. Okrepili so tudi patrolno službo ob Savi. Zato so morali tudi aktivisti okrepiti obveščevalno službo. Tov. Franc Udovč in Edo Zu- pančič sta se povezala z Miho in Iva- nom Rusom, Maro Zupančič in Poldo Kovič. Obveščevalci so imeli dogovor- jena znamenja, da so pred hišo obesili per^o ali kaj podobnega, če je bil pre- hod prost, če pa ni bU, ni viselo ničesar pred hišo. Izkazalo se je, da je varneje imeti več prehodov, če bi prišlo do iz- daje. Tako so bili prehodi za prenos pošte, za prevoz funkcionarjev in poli- tičnih delavcev, nekateri pa za prevoze mobiliziranih. Za vzpostavitev glavnih zvez Dolenjske s Štajersko so določili tov. Edvarda Golca-Sviglja, ki je moral na Štajerski organizirati stalne linije po sistemu, ka- kor je bil na Dolenjskem. Pomagal mu je tov. Ivan Ferlež-Jelen. Januarja 1943 sta se odpravila na pot. Vzpostavila sta zvezo s tov. Francom Plankarjem-Cič- kom. Ze na meji sta naletela na močno prepreko iz bodeče žice, vendar sta jo uspešno prerezala in pobrafk mine ter prešla mejo. Ta akcija se je pričela iz območja že tedaj postavljene stanice TV-3, na desnem bregu Save pri Pin- tarju v vasi Dolga noga. Morali so ne- prestano menjavati položaj stanice, da so se izognili sovražniku. Od Pintarja so se preselili v Goliše pri Aptarju, na- to v Kresniški vrh k Smrekarju in Pov- harju, nekaj časa pa je bila stanica iz- ven vasi — v gozdovih. Stanica TV-3 je imela okoli osem kurirjev. Prvi so bili Ivan Cerar-Miklavž, Viktor Zupančič- Ceruga, Udovič-Hrast, Pavel Bokal-Mi- ha, Anto Bokal-Aleš, Ivan Cimerman- Bojan in Ludvik Hvala-Aleksander. Ti kurirji so se kasneje menjali, nekateri so pa postali komandirji novoustanov- ljenih Stanič. Naloga stanice TV-3 je bila, da je vzdrževala takrat edino zve- zo z Dolenjske preko Štajerske do Gorenjske in na Koroško. Tov. Edvard Golc-Svigelj in Ivan Ferlež-Jelen sta našla veliko pomoč na Temniškem hribu v Arhovi hiši. Na- slednjega dne sta varno prispela na do- ločeno mesto do Mejavnikovih nad Jev- nico, kjer je bila javka. Cez Savo, ki je predstavljala največjo prepreko, ju je prepeljal Franc Udovč-Florjan iz Se- nožet pod Miklavžem. Oddala sta Za- savskemu bataljonu važno pismo in se po isti poti vrnila. Februarja sta šla na Štajersko stran tov. Edvard Golc-Svigelj in Franc Plan- kar-Cičko. Nesla sta važno pismo tov. Maroku, ki je bil v Zasavskem bata- ljonu. Tu sta se pridružila akciji v Dolu pri Ljubljani, kjer so uničili šolo in tovarno papirja. Ob tej priliki se jim je' pridružilo okoli sedemdeset novih borcev, katere sta morala tov. Gole in Plankar prepeljati na Dolenjsko. Ne- varnost je bila velika, ker novi borci niso imeli orožja in je bUo poleg straž in zaprek na meji pričakovati tudi na- pade belogardistov. Vendar je transport uspel. Na štajerski strani je bil za vzdrže- vanje kurirske zveze določen maja 1943 tov. Henrik Ribič-Muk. Takrat sta nam- reč prišla z Dolenjskega tovarišica Mica Slandrova in tov. Viktor Stopar kot člana CK KPS, da bi pomagala pokra- jinskemu komiteju za Štajersko. Hen- rik Ribič-Muk je do jeseni 1943 vzdr- ževal zvezo z Dolenjsko sam, kasneje so prišli še drugi kurirji s katerimi je ostal do februarja 1944. Tako je nasta- la stanica 29. Prvi kurirji so bili Andrej, Vinko, Hrast, Florjan, Pavle, Lado, Franci, Martin, Dragan, Franc Korim- šek-Bobi, Ivan Rahne-Rastko in Viktor Kurent-Rudi. Kurirje in novomobilizirane sta obi- čajno vozila preko Save tov. Miklavž in Florjan. Cesto se je primerilo, da so se kurirji onkraj Save srečali z nem- ško zasedo. Nekoč so jih pustili čisto blizu in jih pozdravili: »Guten Morgen, Banditen!« Hoteli so jih uničiti in so streljali nanje iz neposredne bližine. Le po srečnem naključju so se vsi kurirji rešili, ne da bi jih nemške krogle za- dele. (Dalje prihodnjič) Sekretar Grcar Tone-Johan Po nesrečnem zajetju sekretarja okrožnega komiteja v Celju in prvega komandirja Celjske čete, narodnega heroja Franca Vrimča je prevzel se- kretarske posle komiteja v Celju pre- kaljeni komunist Grčar Tone-Johan. Pravzaprav si sekretarja Johana la- stita kot svojega Celje in Maribor, ker je deloval kot sekretar komiteja v obeh mestih. Ni čudno, da je vse svoje živ- ljenje posvetil borbi za delavske pra- vice, saj drugače pri njem tudi ni bilo mogoče. Doma je bil fiz Zagorja, kjer so knapi bili ves čas trd, neizprosen boj za pravice delovnega človeka. Pred vojno je nekaj časa živel v Kranju, kjer se je že leta 1936 udeležil tekstil- nega štrajka in je moral že takrat kot neizprosen in dosleden komunist v ilegalo. Ker so ga takratne oblasti iskale, se je skrival nekaj časa pri svoji sestri, nato pa je šel v Beograd, kjer je živel do leta 1940. Pozneje je bil poslan v Celje in bil zaposlen v rudniku Pe- čovnik pri Celju. Postal je takoj član okrožnega komiiteja in za Vrunčem je prevzel sekretarske posle. To je bila za narodnoosvobodihio gibanje v Celju najtežja doba, ko so v dveh izdaji skoraj popolnoma uničili vse gibanje. V tem času je Grčar Tone-Johan raz- predel široko delavnost. Stalno so pri- hajali v tem času v Celje člani Pokra- jinskega komiteja Slavko Šlander, Miloš Zidanšek. Dušan Kveder in ostali. Grčar se je ves čas do 28. oktobra 1941 zadrževal v Celju, največ pri Rodetovtih v Jenkovi ulici. Pravočasno je bil opo- zorjen, da je zanj nevarno, tako da se je zadnji hip umaknil pred prvo izdajo na Ponikvo. Po nalogu je odšel no- vembra 1941 z Lenko Gabrovčevo v Ljubljano, toda že januarja 1942 se je zopet vrnil v Celje, kjer je nekaj časa bival pri Frecetovih. Meseca maja je bila druga izdaja. Ker je stalno menjal skriivališča, mu je uspel umik. Bil je iposlan v Maribor, kjer je postal mestni sekretar komiteja. Kakor v Celju, tako je bilo tudi v Ma- riboru v tem času narodnoosvobodilno gibanje zdecimirano. V 'kratkem času se je Grčar ju ip>osrečilo, da se je gibanje ponovno razživelo ne samo v mestu, temveč tudi v okolici, predvsem v Rušah, Slivnici in drugod. Takrat je bUa organizacijska sekretarka Mima Kovačeva, žena narodnega heroja Šte- fana Kovača. V tem času se mu je posrečilo x>o- novno oživeti gibanje v Celju, predvsem v Tovarni tehtnic. Zaradi organizacije je prišel dne 12. novembra v Celje, čeprav je bil opozorjen, da je zanj to silno nevarno. Skrival se je pni Rode- tovih prav v času, ko je bila pri njih gestapovska preiskava. BU je odkrit. Po kratki borbi z gestapovcem Avgu- štinom, ki ga je ranil, je bil ubit. Celje bo svojemu sekretarju, preda- nemu iborcu-komunistu postavilo spo- minsko ploščo v Pečovniku v dneh pred praznikom na Ostrožnem, kjer je bilo njegovo delovno mesto. S. T. Ob desetletnici osvoboditve Planine Tri leta je že gospodaril okupator po »aši zemlji, tri leta je nečloveško mučil «.aše najiboljše ljudi, a majhnega slo- venskega naroda ni stri. Nasprotno, prej strankarsko razcepljen je ibU sedaj enoten v borM proti okupatorju. Iz krvi nedolžnih žrtev je dihala čudovita moč tn volja, doseči svobodo. Mirne sloven- ske vasice so .postale prave trdnjave, po gozdovih so se vežbale i>artizanske edinice, požgani domovi so klicali po maščevanju. 2^1eni Bohor je zapel svojo pesem, aaregljale so partizanske strojnice, majhna nemška posadka na Planini je bUa ogrožena. Položaj se je spremenil. Nemci in njihovi plačanci si niso biLi nič več tako gotovi zmage; včeraj še pijani od zmag in krvi, slepo verujoč ▼ nezmotljivost »Fiihrerja«, so se sedaj adrznUi, zbali so se zase. Konec julija 1944 so imeli naši v Bvojtih rokah že vse dostope proti Pla- nini. Ko so Nemci hoteli dobiti hrano aa svojo .posadko, so jim naši prekrižali račune. Hrana je romala k partizanom in med naše zavedne ljudi v okolici Planine, Jurkloštra in Dobja, ki so često dehli s partizani zadnji ščepec soli in zadnji kilogram moke. Da bi se ubranili partizanskega na- pada, so Nemci utrdili planinski grad; vsega so prepletli z ibodečimi žicami, sem so privlekli tudi star top, pojačana straža pa naj 'bi od tod budno opazovala Tse sumljive premike v bližnji okolici. Kljub budnosti nemških straž, kljub zgodnji policijski uri je Bohor pel svojo pesem o svobodi, ki je veličastno vršala T kronah stoletnih dreves. Padle so že vse postojanke okrog Planine in naši aktivtisti so pripravili vse za ix)hod na Planino. Po planinskih travnikih so si>et veselo zaukali kosci, po vaseh je po dolgem času odmevala slovenska pesem, povsod se je čutila sprostitev; še bele hišice med drevjem so vsako jutro veselo pomežikavale soncu, češ, še nekaj dni, pa se bo odprl nageljnov cvet na naših oknih fantom v Bohor ju Y ipozdrav. Okupator je slutil nemo govorico, dražil ga je srebrni smeh mladih žanjic in ukanje koscev po senožetih. V one- moglem srdu je to pot preklinjal že svoje lastne ljudi, da so jih pustili na »vročih tleh« brez pomoči. Sedaj so nujno zahtevali pomoč, a ne zato, da bi končno obračimali s partizani v Bo- horju, temveč za kritje lastnega umika. Prišel je 17. avgust. Planini so se bližale močne nemške kolone, okrog 5000 mož in obkroževale Planino od petih strani. V bližini Njive se je premikal 3. par- tizanski bataljon, poveljeval mu je na- mestnik komandanta Albin Brovc. Med borci je bilo živahno razpoloženje. Pod seboj so gledali Planino, misel, da bodo morda že v nekaj urah stopili na svo- bodna planinska tla, jih j^e opajala s čudovito močjo. Vse trpljenje borb in prečutih noči je bilo 'pKDzabljeno. V bli- žini je padk) nekaj strelov, bližala se je močna nemška kolona in bataljon je sprejel borbo. Okrog 400 mobilizirancev je bilo treba spraviti na varno, zato so se pomikali proti Jurkloštru. Kljub večkratni nemški premoči je padlo v borbi nad 50 Nemcev. Pri »Povedniku« so fašisti požgali do- mačijo, v ogenj pa so vrgli tri še žive, ranjene partizane ter tako ponovno do- kazali visoko nemško kulturo. Stra- hotno se je odražal ognjeni sij na ve- černem nebu, 'po Bohor ju so odmevali streli, Nemci in nekaj domačih izda- jalcev pa so se mrzlično pripravljali na odhod. Nemške kolone, ki so se bližale Pla- nini, so na svojem pohodu ropale živino, zajele pa so tudi nekaj zavednih doma- činov in j,ih kot ujetnike prignali na Planino. Trda ibi bila predla ujetnikom, da se ni zgodilo nekaj nenavalo- žajem, strašno je zatulil, da so se spo- gledali vojaki, nato pa je napel svoje sile in pri vozu je nekaj zahreščalo. V skoku so se pognali biki po Planini, za njimi pa vojaki, ki so stražili ujet- nike in tako so bili ti rešeni. Izkoristili so splošno zmedo dn zbežali proti gozdu svobodnemu soncu naprotL Na vzhodu se je pričelo svita ti, na- počil je čas odhoda. Dolga kolona voz se je premaknila. Planinski kmetje so s svojimi vozmi in živiino odpeljali nemški plen. Srebrna koprena, ki je prav to jutro zavila Planino, se je za- čela rahlo dvigati, v daljavi so še od- mevali vzkliiiki voznikov in rezka po- velja vojakov, tu pa so se odprla skrbno zastrta okna in rdeči cvetovi so zažareli v jutranjem soncu. Vsa srca so drhtela, ko smo na planinskih tleh pozdravili naše junake: Sergeja, Rafaela, koman- danta Marjana, Janka, Dušana in še mnoge, mnoge druge. Partizani so sto- pili. v planinske domove in čutili so, da so prišli domov. V partizansko pe- sem so izlili vse tisto, česar je bila polna duša. Nič dosti besed ni bilo treba, iskren pogled in topel stisk roke je ix5vedal vse. Redki so trenutki, ko naš kmečki človek pokaže svoja čustva. Ta dan p>a je od veselja jokala stara Kobnanova mama; uvele, stare ustnice so venomer E>onavljale: »Samo da sem dočakala ta dan, pozdravljeni fantje!« In takih mam je bilo mnogo krog in krog Planine in jih je polno po vsej naši širni domovini, in mi smo ponosni nanje! DR. 19. septeiDtira Tsi Da Ostrožno! POZIV Trgovinsko-gostinska zbornica za Celje-mesto poziva vse interesente, ki imajo na razpolago sredstva in možnosti za raznovrstne progra- me ob priliki proslave »Štajerska v borbi« na Ostrožnem, da se zglasijo na zbornici dnevno «d 7. do 14. «re. Trgovinsko-gostinska zbornica za Celje-mesto OKLIC O JAVNI DRAŽBI Dne 16. avgusta bo javna prodaja naslednjih zarubljenh predmetov: 1. 5-tonski avtomobil Berliet v brezhibnem stanju: osnovna vrednost 2,500.000 din, prometni davek 5,000.000 din, prodajna cena 7,500.000 din. 2. Osebni avtomobil 01ympia, 4-sedežni v brezhibnem stanju: osnov- na vrednost 600.000 din, prometni davek 2,400.000 din, prodajna cena je 3,000.000 dinarjev. 3. Nadalje bodo naprodaj razni stroji za brušenje in rezanje kamna: gater, rezkalni stroj, brusilni kamen in drugo v vrednosti 2,100.000 din. Javna prodaja bo dne 16. avgusta ob 8. uri pri Ljudskem odboru mestno občine Celje, soba 75. Ogled predmetov in informacije dobite pri prisilnem upravniku obrata Šumečnik Antona, in sicer pri Ferič Zdravku, direktorju držav- nega podjetja »Cementnine«, Celje, Mariborska cesta. Davčna uprava LOMO Celje stran 4 Iz Celja... »Savinjski vestnik«, dne 13. avgiista 1954 Ster. 32 v soboto ^»Partizanski večer<( pri Petričku v Liscah v zadnjem času so se na terenu III. četrti začeli resno pripravljati za pro- slavo na Ostrožnem. Večina članstva Zveze borcev, odgovornih funkcionar- jev na terenu in drugih aktivistov je vključena v te priprave. Skoro vsak ima svoje naloge, ki jih mora izvršitL Imenovan je štab za priprave proslave »Štajerska v borbi«, ki vodi vse delo na t^enu. Posamezni člani tega štaba pa vodijo razne komisije kot so: komi- sija za borce, komisija za Lnter^ance, komisija za izseljence in komiisija za olcrasitev. Napravljen je bil popis bor- cev, intemirancev in izseljencev. Ko- misija za borce je že pridno na delu. Sestaviila je predloge za odlikovanja nekaterih borcev in aktivistov iz NOB, ki doslej še niso bili odlikovani ali pa so za svoje zasluge in jimaštva prejeli nižja odlikovanja. Tudi prodaja značk za proslavo »Štajerska v borbi« še kar dobro .poteka. Veliko in odgovorno delo pa čaka komisijo za okrasitev, katero so zaradi tega na zadnji seji pilimerno razširili in okrepili. Da bo delo čim bolje potekalo, se bodo štab in vse ko- misije tedensko sestajali in se pomenili o opravljenem in bodočem delu. V te priprave za proslavo »Štajerska v borbi« na terenu III. četrti spada tudi »Partizanski večer«, ki ga prirejajo v soboto, dne 14. avgusta t. 1. s pričet- kom ob 20. uri pri Petričku v Liscah. Tu se bodo našli ob tabornem ognju vsi bivši partizani-borci in aktivisti, vsi fizseljenci in dntemiranci terena III. če- trti. Ob lepi partizanski pesmi, krat- kem kulturnem sporedu in partizanski dobri volji bo vsem. ki se bodo našli v soboto pri Petričku. potekel večer go- tovo prijetno in zadovoljno. V. P. ČLANI ZB IV. ČETRTI SE PRIPRAV- LJAJO ZA PROSLAVO NA OSTROŽNEM V okviiru priprav za proslavo »Šta- jerska v boifei« na Ostrožnem, so člani ZB IV. četrti že zbrali vse podatke o borcih in aktivistih iz NOB ter o izse- ljencih dn intemiranoih, ki bodo sode- lovali na Ostrožnem. Nekatere bivše borce so ,pa predložili za odlikovanje. Njihov terenski štab za Ostrožno že precej živahno deluje. Prodali so nad 200 značk za Ostrožno. Stab pripravlja tudi načrte, kako bo za praznik okra- sil teren in postavil slavoloke. Člani in ostali prebivalci terena pa se bodo polnoštevUno udeležili piroslave na Ostrožnem, NAS RES NI NlC VEC SRAM... Kar prijeten direndaj je tudi letos ob zvokih plesne glasbe na vrtu restavra- cije »Pošta« poleg hotela »Union«. Po- sebno veseli so sobotni in nedeljski ve- čeri. Razigranost se z dobro voljo stop- njuje v ip>ozne večerne ure, kar nikomur ni mogoče zameriti, če... Ce bi namreč ne bilo naravnega zakona, da mora telo oddajati, kar sprejme. Sprejema ob mizah iz kozarčkov, oddaja pa — eh, kdo neki bi iskal po gostišču tisti skriv- ni kot, ki ga imenujemo stranišče. Bolj »kultumo« je to opraviti ob zidu, čeprav na pločnik lepo urejene Ulice XIV. di- vizije — in čeprav sameva poleg vrta javno stranišče. Tako zvečer, v pozno noč... Vse drugo sMko opazijo naslednje jiitro ljudje — verjetno tudi tujd — saj je tu avtobusna postaja za vse proge in tudi na Dobrno. Osušene temne lise ki se ^vajo na ulico, vmes sledovi preobloženih želodcev in — v posled- njem času — celo »kupi«, odloženi ob ziidu in na stopnišču pred vhodom v sosedno stavbo pri vrtu, pričajo o vi- soki stopnji kulture celjskih vinskih bratcev. Kdo vse to počenja? Ljudje z dežele? Teh v FKDznih večernih urah ni več v Celju. Sicer pa prihajajo deželani v mesto z večjim čutom kulture in či- stoče, kot jo najdemo mi sami. Torej je to, vse obsodbe vredno početje, že vsa leta v poletnih večerih delo nas samih. Vprašamo se, ali res ni v Celju niikogar, ki bi s težko denamo kaznijo v prid Olepševalnemu društvu v Celju oblastveno »olajšal« te »olajšance noči«? Obljubljena nočna straža bi tudi na tem lepem in najprometnejšem delu mesta imela velikokrat priliko vprašati maiiTsikoga: »Vas res ni roič več sram?c L. S. CESTO »POD KALVARIJO« NAJ BI VEČKRAT ŠKROPILI Po omenjeni cesti je sedaj, ko po- pravljajo kapucinski most, usmerjen ves promet proti Laškem. Prah, ki ga vzdigujejo razna vozila, je prava nad- loga za prebivalce ob tej cesti. Tudi Dečji dom je stalno zavit v meglo pra- hu. Le redkokdaj opažamo na tej cest škropilni avtomobil. Vsekakor bi moral cesto škropiti vsaj dvakrat dnevno ž( z ozirom na Dečji dom, če že ne zarad ostalega prebivalstva in tistih, ki mo- rajo cesto dnevno po večkrat uporab- ljata. M. C. SMRTNA NESRECA V CELJU V Cretu pri Celju se je smrtno po nesrečila triletna deklica Jerica Košto maj. Otrok je po neprevidnosti stopi na električno žico na tleh in električn tok ga je takoj ubil. Gibanje prebivalcev v Celju T času od 2. do 8. 8. 195i je bilo rojenih 21 dečkoT in 28 deklic. Poročili so se: Oprešnik Anton, elektromojster in Kandnti Veronika, finančni manipulant, oba iz Celja. 2ager Franc, keramični delavec iz Celja in Pe- ternel Vida, tkalka iz 2alca. Hrala Dušan, štu- dent arhitekture in Frajle Tatjana, kozmeti- čarka, oba iz Celja. Koštomaj Jakob, strojni ključavničar in Lettig Cvetka, zlatar, pomoč- nica, oba iz Celja. Pantelič Radorair, obrato- vodja in Novak Štefanija, tovar. delavka, oba iz Celja. Umrli so: Smajdek Edvarda, otrok z Trbovelj. Lipovšek Marija, otrok iz Dobrine, 2nsem. Sivka Valen- tin, oseb. upokojenec iz Pečovja, Store, star 78 let. 2npanc Oto, upokojenec iz Celja, star 61 let. Koštomaj Marjetica, otrok iz Celja, Cret, stara 3 leta. Štremfel Janez, upokojenec iz Celja, star 68 let. Boršič Friderik, polj. de- lavec iz Huma na Sutli, star 34 let. Ratajc Mar- jan, otrok z Celja, Dobrava, star 1 mesec. Ki- tak Frančišek, otrok iz Rogatca. Jevšinek Neža, upokojenka iz Dramelj, stara 59 let. Iz sodne dvorane Šofer Vrečko Martin je bU uslužben pri trgovskem podjetju »Preskrba« v Šentjurju pri Celju. Dne 5. 12. 1953 je vozU tovorni avto skozi Teharje s pre- tirano hitrostjo in v Vinjenem stanju. Na ovinku ceste med vasjo in Storami je zavozil v nasproti vozeči avtobus s potniki. Tudi v svoji kabini je imel dva tovariša. Pri trčenju le po naključju nd bilo poškodovancev. Vrečko je bil za- radi ogrožanja javnega prometa v zvezi s še neko neprestano kaznijo obsojen na 3 mesece zapora. * 30-letai tovaimfiški delavec Seručnik Ivan iz Legna pri Slovenj Gradcu je dne 4. maja letos iz dvorišča Ljudske restavracije v Zidanškovi ulici v Celju vzel okrog 15.000 din vredno moško dvokolo, last Karla Cretnika. Za iz- vršeno tatvino je bdi Seručnik obsojen na 5 mesecev zapra. * 23-letni Seval Nezirovič iz Lukavca v okraju Tuzla je bil kot keramik za- poslen v Tovarni keramičnlih izdelkov v Libojah. Stanoval je v Samskem domu. Svojemu sostanovalcu Dragotinu Račku je ukradel nekaj oblek in čevlje v skupni vrednosti okrog 11.000 din. Prilastil si je tudi športne hlače, vredne okrog 800 ddn, last sindikalne podruž- nice imenovanega podjetja, Z ukrade- nimi predmeti se je odpravil v Mari- bor, od tod pa v Dravograd z namenom, da pobegne čez državno mejo. Organi Ljudske milice pa so mu pobeg pre- prečili Pni sodišču se je Nezirovič iz- govarjal. da je šel iskat novo zaposlitev. Sodišče pa njegovemu zagovoru ni ver- jelo. Za tatvino in poskus pobega čez državno mejo je bil Nezirovič obsojen na 4 mesece zapora. Sodišče je nmenja, da bo pnisojena kazen vzgojno vplivala na mladega fanta, da se bo zopet po- vrnil k poštenemu delu v svoji stroki in tako največ koristil sebi in skup- nosti * 38-letni Korže Franc, bivši komercia- list, je bil zaradi špekiilacije že obsojen na 6 let zapora. Prestaixa kazen pa ga ni spametovala. Pri grosističnem trgov- skem podjetju »Preskrba« v Šentjurju je zopet počenjal nepoštenosti. Usluž- bencema istega podjetja Amaliji Smid in Antonu Dobrotinšku je obljubil razne predmete, za katere je zahteval denarni predujem. Tako mu je Smidova izročila 10.000 din kot predujem za nakup šival- nega stroja, Dobrotinšek pa 6000 din za nakup dveh verižniih žag. Smidova in Dobrotinšek pa naročenih predmetov nista prejela. Korže jima tudi ni vrnil denarjafc ker je med tem izginil iz Šentjurja. Zaradi svoje nepoštenosti bo Korže zopet prišel za 6 mesecev za zapahe. ♦ 24-letni Hrovat Milan, bivši paznik: v mestnih zaporih v Celju, je dne 17. 4. letos v gostilni Ota v Zavodni vzel Leopoldu Zupaneku prekajeno svinjsko gnjat, vredno 1712 din. iz njegovega žepa pa najmanj 2000 din gotovine. Dne 28. maja letos je kot paznik v mestnih zaporih pri raiportu žalil z neosnovanimi obdolžitvami upravnika zaporov Mirka Knafelca. Zaradi tatvine in razžalitve je bil Hrovat obsojen na 5 mesecev in 15 dni zapora. * 29-letni Viktor Travinčkar. fotograf brez zaposlitve, že predkaznovan, je dne 13. januarja 1954 v Mariboru obljubil Draganu Simiču, da ga bo prepeljal preko državne meje v Avstrijo. Simič mu je proti tej obljubi izročil oblačilne predmete v skupni vrednosti okrog 50 tisoč dinarjev. Nato sta odpotovala iz Maribora skozi Celje do Griž. V Grižah pa je Traunčkar z obleko vred izginil. Marijo Peklar iz okoMce Trbovelj je v mesecu februarju letos ogoljufal za 2000 dinarjev gotovine, odpeljal pa ji je tudi okrog 2000 din vrednega psa volčjaka. Z ozirom na kazen, ki jo Traunčkar prestaja sedaj, ga je sodišče obsodUo na skupno zaipomo kazen 1 leto in 5 mesecev. * Ključavničarski pomočnik Fran jo Ju- rak, zaposlen v Tovami emajlirane po- sode v Celju, si je lani iz strojne klju- čavničarske delavnice Tovarne emajl. Ix)sode prisvojil razne predmete v skup- ni vrednosti okrog 8000 din. — Kazen 1 mesec zapora. Odpadni SVINEC kupimo vsako količino po najvišji ceni. Odpadpromet Laško Kdo mora pkičerafi davek na prejele honorarje in drage dopolnilne dohodke z novimi dopolnitvami uredbe o do- hodnini je določeno, da se mora za prejeti honorar dn nagrade kakor tudi za vse vrste dmigih dopolnilnih dohod- kov plačati določeni odstotek davka. Odstotek obveznosti za plačevanje dav- ka je različen, in sicer je dvojen. Za prejeti honorar in nagrade, ki so kot doipotailni dohodek določenega davčne- ga obveznika in izvirajo na podlagi pogodbenega razmerja z delodajalcem, je treba plačati 5% davek. Za vse ostale dohodke in dopolnilne vire različnih drugih dohodkov pa 15% davek. Prak- tično bi ix>jasnili to razlago takole: N. pr. uslužbenec nekega podjetja vodi pri /privatnem obrtniku ali pa tudi v katerem koli državnem podjetju ali obratu knjigovodstvo ali opravlja neko delo poleg svoje redne zax)oslitve ter prejema za to določeno nagrado po pismeni pogodbi o honorarnem delu, plača 5% davek na celokupni honorar ali nagrado. Ce ni pismeno sklenjene pogodbe in se z njo ne more izkazati, mora plačati na honorar ali nagrado 15% davek. Isto velja za delavce in vse vrste poklicev, ki sli ;pridObivajo doho- dek iz dopolnilnih virov. Tudi delavci in zaposlena delovna sila mora pod ena- kinai pogoji pilijaviti svoj dohodek za obdavčitev. Prikrivanje dohodka ali ne- realno prijavljanje višine zneska ipre- jemka se smatra kot davčna utaja. Za prijavljanje teh prejemkov sta odgo- vorna delodajalec, ki je honorar izpla- čal, in 2:aposlena delovna sila, ki je honorar prejela. Te dni bo davčna uprava Ljudskega odbora mestne ob- čine Celje pozvala vsa podjetja in obrate socialističnega in privatnega sektorja, da sproti obveščajo davčne organe o izplačilih dopolnilni prejem- kov, nagrad itd. delojemalcem. Prav tako se bo moral prijaviti ta dohodek za vse leto 1954, ki bo obdavčen po ustrezni stopnji. Vsem delodajalcem priporočamo, da redno mesečno regi- strirajo izplačilne liste, da se bo sproti odtegoval ustrezni davek za te vrste izdatkov oziroana dohodkov. Blagajnik občine Rogatec ponev3ril 410.000 dinarjev, denar pa zal(vartal in potrošil za pijačo Pri okrožnem sodišču v Celju sta se v torek zagovarjala 35-letni Franc lOi- nar in 29-letni Cikanek Anton. Klinar je bil blagajnik Občinskega ljudskega odbora Rogatec, Cikanek pa je okrajni logar za okoliš Rogatca. Obtožnica očita Klinarju, da si je kot uradna oseba v času od 1. januarja 1953 do konca marca 1954 nezakonito prila- stil razne zneske denarja, ki so mu bili uradno zaupani. To je bil denar, ki so ga stranke vplačevale na dohodnini in prometnem davku ter vplačila v korist fonda za vzdrževanje stanovanjskih zgradb pri občinli Rogatec. Revizija je ugotovila, da je Klinar skupno pone- veril 410.071 din. Klinar je to delal na ta način, da je v davčne kartotečne liste in bl^ajniški dnevnik Občinskega ljudskega odbora Rogatec vpisal lažnjive podatke o vilini vplačil posameznih davčnih obveznikov. V blagajniški dnevnik je neresnlične podatke vpisal v kaikih 49 primerih, v kartotečne liste v najmanj 108 pri- merih, v 22 primerih i)a zneskov sploh nikamor nli vpisal. Klinar pa se je neupravičeno ukvar- jal tudi z lesno trgovino. Novembra 1953 je kupil od kmeta Stojnška Jurija okoli 8 m® smrekove hlodovine za 21.500 dinarjev, jo dal razrezati in jo prodal Steklami v Rogaški Slatini za 84.269 dinarjev, torej z dobičkom okrog 50.000 dinarjev. Klinar in Cikanek sta v občinski pi- sarni v Rogatcu napravila krivo listi- no in jo uporabila kot pravo. Klinar je spisal v imenu Stojnška Jurija brez njegovega pooblastila izjavo, s katero je sebe pooblastil, da na ime Stojnška dvtigne v Steklarni izkupiček za les. Cikanek pa je na tako spisano poobla- stilo podpisal Stojnška brez njegovega dovoljenja. Steklarna je Klinarju na to pooblastilo izplačala izkupiček 84.269 di- narjev. Cikanek je kot uradna oseba prejel od Klinar j a 15.000 din podkup- ruine, ker mu je pri poseku omenjene- ga lesa pomagal s tem, da je v novem- bm 1953 Stojnšku Juriju v njegovem gozdu brez predpisanega sečnega dovo- ljenja odkazal za posek 7.9 m' smreko- vega lesa. Klinar je v celoti priznal kazniva de- janja poneverbe in ponareditve uradne listine. Izjavil je tudi, da je denar p>o- trošU za kvartanje dn pijačo v kvarto- pirski družbi v Rogaški Slatini, v kateri se je daljšo dobo sam vdajal kvartanju za večje zneske denarja in pijančeva- nju. — Sodišče je izreklo ostro kazen. Klinar Franc je bil obsojen na 6 let strogega zapora, Cikanek Anton pa na 4 mesece zapora, M. C. • 42-letni delavec Drame Ivan iz Sliv- nice pri Celju dma nezakonski hčerki Krajnc Marijo in Krajnc Vido. Oibsojen je bil pred leti na plačevanje preživni- ne. Od leta 1951 dalje pa vse do danes ni hotel plačati ničesar. Obsojen je bil na 14 dni zapora. * 29-letni rudar Slvanec Franc iz Li- boj, je 30. aprila letos okrog polnoči H^aškem vzel izpred restavracije dvo- kolo, vredno okrog 23.000 dinarjev, lasi Obrez Edija. Obsojen je bil na 5 mese- cev zapora. ...in zaledja ^Svoboda^ Liboje se pripravlja net velik kulturni praasnlk Libojska »Svoboda« bo letos prazno- vala 25, letnico svojega obstoja. Ob tej priliki so sklenili izdati zbornik delav- skega društva »Svobode« vse od leta 1929 pa do danes. V okviru tega jubilejnega praznika bodo organizirali kulturni ted>3n. o ka- terem so se že na skupnem sestanku savinjskih »Svobod« podrobno pome- nili. V tekmovanju bodo sodelovale »Svobode« Prebolda. Polzele. Žalca in Zabukovce. Poleg tega je predsednik KSS Žalec, tovariš Pivc, obljubil sode- lovanje vseh savinjskih sindikalnih ix>- družnic. Tekmovalna komisija bo na KSS lin njen predsednik tovariš Pivc. Tekmovanje se bo razvijalo v vseh pa- nogah kulturne in športne dejavnosti. Ob zaključku kultiu-nega tedna pa bo razvitje društvenega ,prapora ter kon- cert. Poleg razvitja prapora »Svobod« bodo ta dan razvile svoje prapore tudi V ŠESTIH DNEH SO V PETIH OBČI- NAH SAVINJSKE DOLINE ZBRALI 139 LITROV KRVI V zadnjim dneh julija in prvih dneh avgusta je naš okraj obiskala transfu- zijska ekipa Glavnega odbora RK Slo- venije. Naloga ekipe je, da zbere čim več krvi. katero nujno rabijo v bolni- cah, pri reševanju življenj našim de- lavcem ob raznih nesrečah, bolnikom pri težkih operacijah in porodnicam pri prekomemii izgubi krvi ob težkih porodih. Transfuzijska ekipa je obiskala le 5 občin v Savinjski dolini. Svoje nadalj- nje" delo je v tem predelu.prekinila za- radi priprav na veliko sezonsko delo — obiranje hmelja. Transfuzijska eki- pa pa bo iponovno prišla v okraj na jesen. Do takrat pa bodo občinski od- bori Rdečega križa zbirali prijave pro- stovoljnih krvodajalcev. V transfuzijski ekipi so tudi zdrav- niki. Vsaka oseba je pred odvzemom krvi temeljito zdravniško pregledana. Nihče ne more dati krvi v svojo lastno škodo. V Petrovčah se je prvi javil in- valid tov. Vočko Leopold, ki je izgubil nogo. Hotel se je vsaj delno oddolžiti za pomoč, ki jo je dobil ob svoji ne- sreči. V Petrovčah se je prijavilo 124 oseb, katere so bile pr*ipravljene dati po četrt litra krvi. Tako se je tu zbralo 24 litrov krvL Pri tej akciji se je po- sebno izkazal občinski odbor, ki je dal na razpolago vse svoje prostore dn osebje. Tudi Žalec ni ziaostajal za Petrov- čamd. Tu se je i>rijavilo 136 krvodajal- cev, a zdravniška komisija je 40 pri- merov odklonila. Največ razumevanja so pokazali v Preboldu, kjer se je pri- javilo 235 oseb, ki so darovale 46 litrov krvi. Tudi v iF\>lzeld je bil odziv razvese- ljiv. saj se je prijavilo 172 ljudi. Kri je oddalo le 106 oseb. ostali pa bodo pri- šli na vrsto v jeseni. V Sempetm so zbrali 19 litrov krvi. Največ razumevanja so pofcazala delav- ci in nameščenci tovarn in podjetij in s tem dokazali svojo požrtvovalnost, nesebičnost to tovariško pomoč do onih, ki jim je potrebna pomoč. IM delu transfuzijske ekipe pa so se izkazale zdravstvene delavke, tečajni- ce, katere so letos zaključile 2-letni te- ' čaj Rdečega križa. Pomagale so pri iz- vrševanju raznih pomožnih del. V vseh 5 občinah se je prijavilo 738 oseb, od katerih je 557 oddalo po četrt litra krvoredom, tokrat pa so poleg tega dali prireditvi še več političnega poudarka. Ze zgodaj zjutraj so partizanske korač- nice budile vaščane. Kmalu po sedmi uri so se začeli zbirati mladinci pred železniško ipostajo. da so pričakali go- ste iz Celja. Po pnihodu vlaka se je formiral sprevod, na čelu katerega je jezdila skupina mladincev celjskega jezdnega odseka. Po obhodu skozi vas so se udeleženci razvrstili na Partiza- novem letnem telovadišču, na okrašeno tribuno pa so stopili ix)leg članov ob- činskega komiteja LMS gostje in za- stopniki ljudske oblasti ter množičnih organizacij, med katerimi smo opazili tudi ljudska poslanca Olgo Vrabičevo in Mirana Cvenka. Svečanost je začel predsednik občinskega komiteja LMS tov. Branko Plohi, ki je v svojem lepo zasnovanem govoru orisal dolžnosti in naloge ljudske mladine v današnji fazi naše socialistične graditve. Se posebej je naglasdl, da se mora današnja mla- dina kulturno in ideološko graditi, če hoče biti kos jutrišnjim nalogom in da mladini ni mesta v družbi ljudi, k! sta jim mistika in praznoverje izhodišče vse njihove dejavnosti. Zatem je po- zdravil navzoče v .imenu okrajnega ko- miteja ZKJ tov. Miran Cvenk. poudar- jajoč vsesplošno ix>membnost takih mladinskih manifestacij, pri katerih ne prihajajo do izraza le politični, kultur- ni in športni uspehi, marveč se pri ta- kih prireditvah hkrati gradijo novi ka- dri, ki ibodo na gospodarskem, kultur- nem ali drugem področju organizatorji takih in podobnih prir^itev. V imenu okrajnega komiteja LMS je čestital pri- rediteljem tov. I^ne Sentlč. Sledil je nastop mladinskega pevske- ga 2Jbora iz Liboj. ki je pod vodstvom tov. Toneta Vočka lepo odpel sicer le eno samo pesem, toda je s tem dokazal, da bo vreden naslednik nekdanjih li- bojsikih Svobodašev. Navdušeno je bila sprejeta recitacija mladinke Vere Ko- rentove iz Žalca. V zadnji točki pestre- ga programa je nastopil mladinski zbo* nižje gimnazije iz Žalca pod vodstvom pevovodje tov. Dragra Predana in lepo odpel nekaj borbenih dn domoljubnih pesmi. Svečanost so zaključili godci 'i« pevci z državno himno. Zatem se je začel odvijati športni spored. Na novozgrajenem igrišču so nastopla štiri moštva odbojkašev, T zborovakii dvoranici SZDL pa štiri ša- hovska moštva. Diplome so prejeli: LMS Petrovče za prva mesta v odbojki, nogometu in ša- hu, LMS Zabukovca v odbojki, LMS Drešinja vas v nogometu in v šahu. Pohvalo za požrtvovalno delo v or- ganizaciji sta dobila mladinska aktiva Liboje in Arja vas, kot najboljši mla- dinci pa so prejeli pohvale tov. Pečnik Karel iz Liboj, Lešnik Konrad iz Ar je vasi, Kosmač Lina iz Ar je vasi, Kln« Dane iz Petrovč, Ranoinger Jože iz Pe- trovč, Auberšek Franc iz Petrovč, Salej Saga iz Drešinje vasi, Verk Marica ča Levca, Pukmaj&ter Tine iz Celja (Cin- karna), Dvoršček Stane iz Celja (To- varna emajlirane posode). P. stran 4 »Savinjski vestnik«, dne 13. avgiista 1954 Ster. 32 V Savinjski dolini se je začelo... Prva e&kcija v noči 4. avgusta 1941 smo se pripra- vili na prvo akcijo večjega obsega. To ^oč so morali goreti skednji priseljenih $vabov, napolnjeni z Žitom. S tov. Mirkom (bratom tov. Letonje), jci je bil prišel v partizane nekaj dni prej, sva morala zažgati skedenj z žitom v Smartnem ob Paki, v graščini, v ka- teri so bili sami hitlerjanci in Svabi. Spustila sva se v prvem mraku proti dolini. Oprezno sva poskakala iz gozda ter jo ubrala preko polja proti Savinji ■nekje zadaj za Braslovčami. Prijetno je bilo hoditi sredi polja. Dišalo je po dozorevajočem sadju in hmelju. Otava je bila že prav visoka in dobro se je poznala za nama sled. Prvi krajec me- seca nam je od časa do časa posvetil izza oblakov, vendar ga nisva bila to ■noč prav nič vesela, rajši bi imela črno temo. Dospela sva do neke struge, v kateri je bilo precej vode in široka je bilo tako, da je ni bi{o moči kar tako preskočiti. Dolgo nisva pomišljala, osmukala sva hmeljevko in »hop« — pa sva bila čez. Kot senci sva se spu- stila čez cesto, nato pa še nekaj urnih korakov in že sva bila ob Savinji. Sla sva po brvi, ki je služila delavcem pri reguliranju, na nasprotni strani sva za- vila na desno po poti ter pri nekem mlinu čez dobrih dvajset minut prešla še Pako. Mirko je kraje dobro poznal, ker je bil domačin in tako nama pot ni delala nobenih preglavic. Ob želez- nici sva šla nekaj sto korakov, nato pa zopet med njivami in travniki narav- nast do skednja. Ogledala sva si dobro položaj okoli njega, pripravila suhega sena in malo slame, nato pa sva odšla nazaj, da naju -ne bi kdo opazil. Ura zažiganja je bila določena ob enajstih, to noč je moralo goreti na štirih krajih — od Celja do Smartnega ob Paki. Ležala sva pod jablanami in počasi grizla jabolka. Ko se' je približala enajsta ura, sva kre- nila. Zgovorila sva se, da bo Mirko zažgal, jaz pa bom na straži. Prispela sva na pot ter se počasnih korakov bližala skednju. Mirko je imel v roki samokres, jaz pa sem imel še bombo. Nekaj korakov pred določenim mestom se pojavi na poti pred nama mladenič. Prišel je od graščine. Ko na- ju je opazil, se je pričel približevati in nekaj korakov od naju vprašal, kdo sva. Mirko mu je takoj odgovoril, naj ga to ne skrbi. Toda fant si ni dal do- povedati in je ponovno zahteval od ■naju legitimacijo ter pričel nekoga kli- cati. »Ti vrag ti, na legitimacijo,« pravi Mirko in vžge po njem. Zadel ga je v ■nogo, tako, da se je fant sesedel na tla. Cim je strel pretrgal tišino, je pri- čela v graščini neka ženska vpiti: »Elza, Elza, banditi!« »Delati bo treba hitro,« reče Mirko, in že skoči k žitu, jaz pa na vogal, se prislonim k stebru in čakam. Ni mi- nulo nekaj minut, ko je blisknil izpod skednja plamen. Fant je še vedno ne- kaj stokal ob cesti, vendar se nisva več zmenila zanj. Kar so naju noge ■nesle, sva jo ubrala preko njiv in nato ob železnici, da bi čim prej prišla čez Pako do Savinje. Slišala sva med potjo gasilske) trobento in drdranje avtomo- bilov, pa sva pohitela, da naju le ne bi kje presenetili Svabi. Ko sva pre- koračila Savinjo, sva sedla ter se od- dahnila. Potem sva se vrnila v tabori- šče. Zjutraj, ko je že sonce zlatilo dobro- veljske vrhove, smo bili zopet vsi okoli tabornega ognja. Vsaka grupa je pri- povedovala o svojem delu. Ostali, ki so ostali doma v taborišču, so pripove- dovali, kako lepo so se videli kresovi v dolini. Gorelo je v Levcu pri Celju, gorelo je v Gotovljah, Polzeli in Smart- nem ob Paki. Po tej akciji so Nemci postali malo bolj aktivni. Videli so, da gre za res. Pričeli iso patruljirati močneje in v fnarsikateri vasi je nastala nova švab- ^ka postojanka. Nekega jutra je prišel v naše tabo- rišče povsem nov partizan, bil je to- variš Miha — Soster Viktor, doma iz Prekope pri Vranskem. Njemu so bile I^obrovlje znane kot njegov žep in kar slutil je, kje približno nas bo našel, povedal je, kje je njihovo taborišče ^er da so z njim še ostali tovariši, ki so prvo noč zbežali v Seščah. Hitro smo pospravili svoje stvari, si Oprtali nahrbtnike ter krenili z njim ^ kar podnevi. Precej vrhov smo obredu in končno smo le dospeli do Ostalih tovarišev. S starimi znanci smo od veselja objeli. Bil je tu še tov. *Buč«-Farčnik, Kotnik Tone-»Robida« ^er Mrak s svojo ženo — vsi iz Sent- Pdvla. Z novimi partizani se je Savinjska betica povečala. Vodstvo čete je pre- tov. Letonja, njegov brat Lado pa bil pomočnik, kajti bil je zelo iz- ^o.jdljiv in izkušen vojak. , Pet ali šest partizanov se nas je ne- noč spustilo v dolino. Sli smo med ^^■vniki in njivami ter v nekem gozdu ^^kopaii pet protitankovskih min. Te ^o prenesli v bližino našega tabori- Zakopali smo jih ob vznožju hri- 2 namenom, da jih v najkrajšem ča- ^ uporabimo. Cez dva dni, okrog tretje popoldan, zagrmi pod nami kot Prisluhnemo prav natanko in ča- kamo, če bo še kakšn/i eksplozija. Kma- lu čujemo »Aufpassen« in zopet nato »buuuuuum«. Takoj nam je bilo jasno, da letijo v zrak naše dragocene mine. Pospravili smo svoje stvari ter se pripravili za odhod, če bi bilo treba. Nemci so razgrajali pod nami kot, da jih dero iz kože — preden je zletela mina v zrak. Uničili so vseh pet, nato pa odšli nazaj proti Vranskem, čeprav so vedeli, kje smo, vendar si niso upali blizu, ker jih je bilo premalo. Izdal nas je kmet Matevžek, ki je našel mi- ne, ko je grabil listje, pa je seveda ta- koj letel javit. Zvečer smo se premak- nili na nov položaj. Ta kmet je zopet nekaj vohunil za nami in sklenili smo, da ga likvidiramo. Med tem časom smo dobili tudi zvezo s trboveljskimi parti- zani in pripravili smo se za pohod, da bi se združili z njimi. Po bregu Spičaka se je počasnih ko- rakov v prvem mraku spuščala naša četa. Ko smo prispeli v jarek, smo kre- nili po kolovozu nekaj korakov, nato pa preko travnika proti hiši Matevžka. Trije so bili odrejeni, da gredo v hišo — ostali pa smo se porazdelili za stra- žo okrog poslopja. Cim so se približali k vratom, jih je gospodar opazil skozi okno in v trenutku je bil pri vratih ter jih zapahnil. Skočil je k ognjišču ter zgrabil dolg kuhinjski noč. Žena je zakričala, on pa je pričel nekaj pso- vati in na poziv naših, da naj odpre, je samo nekaj zaklel. Ker so naši trije vedeli, da ne bo odprl, so vžgali kar skozi vrata. Vse tri strele je dobil in se zvrnil sredi kuhinje. Ves potek akcije ni trajal več kot petnajst minut in že smo korakali da- lje proti dolini. S to akcijo smo napra- vam precej strahu med hitlerjanci in med onimi, ki so se nagibali k izdaj- stvu. Temna noč je zagrnila kolono, ki se je pomikala sredi širokega polja Sa- vinjske doline proti šentjurskim hri- bom. Za Grajsko vasjo smo krenili v breg in proti jutru polegli pod smre- kami. Na tem terenu smo imeli že ta- krat odlične aktiviste in vse okoliške vasi so dajale hrano in druge potrebne stvari. Eden med najboljšimi aktivisti je bil Gril, s partizanskim imenom Cemberlajn, ter še dva brata iz Kaple vasi — Aba-lova. Najboljši kmetje so bili iz Kaple vasi. Nad Grajsko vasjo pa Štrukelj, Cukala in Orešnik. Dan smo dobro preživeli in še istega dne smo se povezali z revirsko četo, zvečer pa smo se sestali ter skupno krenili na Zvajgo nad Sentpavlom. Tu smo počakali dne ter se pogovorili o vseh mogočih stvareh. Od tega dne dalje smo s to četo večinoma stalno ži- veli in delali skupaj. Se ta dan smo napravili načrt za skupen napad na rudnik Zabukovco. Aktivisti savinjskega in revirskega okrožja na konferenci pod Sveto goro prii Zagorju leta 1943 Od Raba do Dubrovnika (Popotni zapiski) SpliP, v začetku avgusta Potovanje na daljše relacije ob Ja- dranu danes ni več tako naporno, kakor je bilo pred leti. Pred leti so vozile na relaciji Reka-Kotor ladje vsak dru- gi dan — danes vozijo dvakrat dnev- no. Enakomerno poje motor nove ladje »Aleksa Santič« iz skupine »pesnikov«. Rab. Znano letovišče na severnem Jadranu. Na ranglisti jadranskih le- tovišč je na tretjem mestu za Dubrov- nikom in Opatijo. Obiskan je izredno dobro. Vsi hoteli so zasedeni. Turistično društvo pa je pokazalo iniciativo ter oskrbelo številna privatna stanovanja, katerih večina je že tudi zasedena. Kdo so obiskovalci? Inozemci in domačini. Med tujci je največ Nemcev. In še ena stara navada se je pojavila na Rabu. Hotelski sluge z rdečimi kapicami in napisi kličejo glasno imena svojih ho- telov čim zagledajo potnike s kovčegi. Kar prijetno 'je čuti v raznih intona- cijah, od nizkega basa do visokega te- da ima ta kraj s približno 3000 prebi- valci poleg političnih organizacij, svojo godbo na pihala, dramatsko skupino, turistično društvo, nogometni klub, te- lovadno društvo Partizan s 300 aktivni- mi člani (to so dokazali z uspelim na- stopom), plavalno in waterpoolo mo- štvo itd. Izračunal sem, da vsak četrti Pažan aktivno sodeluje v enem ali pa celo v večih društvih. Primerjajmo to aktivnost z našo! Ladja plove dalje mimo Vira in že smo v Zadrskem ka- nalu pred Zadrom in nasproti otoka Ugljen. V Zadrskem pristanišču nas je razveselil s svojim startom hidroavion, natakar iz restavracije Kornat pa s norja: »Imperial«, »Miramar«, »Konti- nental«, »Slavija«... In kaj Vam naj še ^napišem o Rabu? Saj sem bil tam samo štiri ure. Zagotovo pa si upam trditi, da je Rab poceni, razen če ne stanujete v Domu Železarne Store. * * * Pot nas vodi naprej ob prelepi ja- dranski obali. Na ladji je prijetno, pa čeprav je bilo zelo vroče. Vozimo se mimo Paga, samo tokrat ob zunanji kvarnerski strani. O Pagu sem zadnjič napisal precej, pozabil sem pa omeniti. hladnim pivom in dobrim črnim vi- nom. * * * Zapletimo se v pogovor s sopotniki. Res pisana družba. Priključil sem se mizi, kjer je neka, baje »imenitna du- najska krojačica« razlagala letošnjo modo. Čudila se je mojim pripombam, ki so bile baje »strokovne«. Ugotovila je, da sem krojač — bila pa je zelo presenečena, ko sem to njeno ugoto- i^itev v celoti negiral in ji povedal svoj dejanski poklic — seveda pa sem ji zamolčal, da sem se nekaj let le več ali manj ukvarjal z ženskimi oblekami in kopalnimi kostimi. Razgovor je po- stajal vedno bolj glasen. Okoli naše mize se je nabralo že preko 20 ljudi — menda zastopniki vseh narodov, kar jih je bilo na ladji. Pogovor je tekel v nemščini in francoščini. Neka Angle- žinja pa je zaman želela še prevod v angleščino. Menda z mano vred nihče iz družbe ni znal angleško. Dovolj be- sedičenja: izluščimo modri)i komentar za naše bralke. (Moški te vrstice pre- skočite — občutile jih bodo Vaše de- narnice, če nimate skromnih žena.) Le- tos so torej moderne izključno eno- delne kopalne obleke iz pisanega kre- tona ali pa šantunga ter enake črne z belimi obrobki. Šivane so ali sploh brez naramnic ali pa z naramnicami v obli- ki črke V. Obleke so zelo pisane, največ iz kre- tona. Tudi tričetrtinske hlače so še ostale v veljavi. Novost h kratkim ali pa tričetrtinskim hlačam je »pulover« raznih barv od pasu do čez prs tako, da so ramena gola. (Predstavljajte si obri- sačo ovito okoli telesa.) Po večerih pa se nosijo predvsem lahko letna krila z bombažnimi puloverji ter tričetrtin- ske svilene obleke. To bi bilo za žen- ske. , Z zapada prihaja še ena modna ne- umnost. Moške srajce v vseh mogočih barvah z naslikanimi opicami, ladjami, izpisanimi pismi in vse to kričeče, ne- skončno kričeče. Pogled na moškega s tako srajco je bil grozen. Pustimo te pogovore, stopimo na palubo in po- glejmo proti obali. * * * Skozi Pašmanski kanal, poleg otoka Pašmana, plovemo mimo Biograda na moru, Murterja, Zlarina, Sibenika in Trogirja proti Splitu. Medtem se je tudi temeljito zmračilo. Vedno več luči Splita nam sveti nasproti. Vedno večje so. Vran. Motiv z otoka Paga Ali ze veste___ 1. Za najstarejšo zgodovino celjskega gostilničarstva? 2. Kdo je bil Švicar Nufer? 3. Zakaj ni dobro rečeno »se bo pristopilo k organizaciji pro- slave«? 1. Celjsko gostilničarstvo je ta- ko staro ko mesto. Osnovo mu je dala odredba Friderika III. iz leta 1461, ki je odredila, da so se odpravile vse gostilne v vaseh okrog Celja in v Savinjski dolini, češ da njih obstoj nasprotuje sta- novskim pravilom in so mesta in trgi oškodovani, ker da se tr- govci raje ustavljajo v kmečkih gostilnah ko v mestnih, saj je bilo tam vino cenejše. Dopolnilo k tej osnovHi odredbi tvori odlok jz leta ki je določal, da nfl smelo biti nobene gostilne eno miljo okrog Celja. Gostilne na- vadno niso bile samostojni obrati, ampak so bile združene s kako drugo obrtjo, zlasti pekovsko. 2. Švicar Nufer je bil ranocel- nik, ki se ni strašil tveganja, da je kot prvi mož svoje stroke iz- vedel cesarski rez, ki velja danes za skrajni pripomoček pri odpi- ranju materinega telesa, da se na ta način olajša porod. Nufer je izvedel takšen poseg na tele- su svoje lastne žene. 3. Pristopamo (pristopa se) k mizi ali k človeku ali v društvo, če se vanj ne bomo raje vpisali, organizacije proslave pa se bomo lotili. Torej: ne pristop^iti k učenju slovenskega jezika, mar- več lotiti se učenja slovenskega jezika. Risto Gajšek: (Konec) Pojd'mo v Škufče... (Vtisi s turneje Komornega zbora po Slovenski Koroški) VRBA — KOROŠKI BLED Na skrajnem zahodu Vrbskega jezera se bohoti turistično mesto — Vrba. Da je to kraj, kamor prihajajo najpre- možnejši sloji iz države dn vse Evrope, dokazujejo številni parki osebnih avto- mobilov, ki se kosajo v eleganci. Ozna- ke vseh evropskih držav se mešajo z diplomatskimi vozili. Toda Vrba ni za- stonj bogata turistična točka Koroške, kajti turizem žanje tu lepe sadove, s katerimi omogoča brezhibno komunalno ureditev. Parki, hoteli in ceste so ure- jeni pedantno, vsa okna so v cvetju, čistoča pa je dosledna. Hoteli s svojimi pomoli nad jezerom nudijo gostom vse, od motornih čolnov, jadniic in plava- jočih plaž ter vodnih smuči pa do naj- različnejših zabavnih prireditev in ka- zina, za 120 šilingov dnevno ali 2400 din v našem denarju. Cene so tu precej drugačne od normalnih na trgu. Ko smo s pomola nekega hotela opazovali virvež na jezeru, nas je presene1ji(la zahteva natakarja, da moramo ogled plačati ali pa lahko opazujemo jezero, če naročimo kakršnokoli gostinsko uslu- go. Nič ni zastonj — niti gledanje. Ta- vajoč po širokih, z nasadi zasajenih ulicah, sem razmišljal o možnostih, ki jih imamo pri nas spričo bogatih na- ravnih lepot, ki zdaleka zasenčijo tuje, a jih vendar ne znamo izkoristiti za donosen turizem. Prav gotovo bomo morali še mnogo storiti, da dosežemo tudi v tej pomembni gospodarski pa- nogi uspehe. Prav bi bilo, da bi se tudi z nekaj več razimievanja lotili tega problema pri nas, da bi lahko odstra- nili ostanke primitivizma, predvsem v turističnem gostinstvu. Seveda zato ni dovolj le spoznanje, še bolj potrebna je gospodarska in moralna pomoč. V ŠENTJANŽ.. Bežno srečanje z Vrbo in njenim modrim jezerom, nad katerim so se poigravale sapice s pozdravi še zasne- ženih Karavank, nam je dalo dovolj besed, ki so nam krajš^e pot pK) ser- pentinastih cestah, obsejanih z iglavci tja do Šentjanža. Vasica Šentjanž leži globoko v Rožni dolini in tam smo pri- redili tretji koncert v nedeljski poix)l- danski uii Tudi tokrat smo prepevali pod streho vaške gostilne, oziroma v njeni dvorani Tudii tokrat je sloven- ska. pesem našla svoj odmev v srcih slovenskega človeka. Iskrili so se po- gledi očakov in žena, ki so pripeljale na koncert rajo otrok, da bi slišali me- lodije svojih očetov. Prisrčno so se iz- menjavali pozdravi, ko smo zapuščali ta kraj. Ni nas motU napor in dejstvo, da moramo koncertiratii zvečer še en- krat. V ŠKUFCAH Naš poslednji nastop je veljal Škuf- čam, kraju, kjer se narodnostna meja jenja. Pred napovedano uro se je zbralo v prostoru že precej ljudstva. Prispel je tudi skladatelj Kemjak s svojim zborom, ki ga kaj pogosto sli- šimo v radiu. Hiša je biLa napolnjena in pesem je bila zapeta. Tam kjer pisana so polja..., Tal- cem ..., Ribniška ..., Bolen mi leži..., Plovi... Ne le samo slovenske pesmi, tudi druge pesmli naših narodov so pri- šle na spored. Koncert je bil le uvod manifestaciji, ki je izniknila ob pre- pevanju. Kernjakov zbor je odgovarjal vsakemu našemu napevu. V mehkobnih melodijah tega zbora je bilo nekaj svoj- stvenega. Zdelo se mi je, da slišim v žaganj a jočem ritmu prizvok otožnih ru- skih napevov, ki me nehote sjKjminjajo na zvezane upornike. Ta utrinek mojih misli je zagrnilo razpoloženje, ki ga je ustvarila združitev obeh zborov v ene- ga. Mnogo bolj mogočna je bUa tedaj naša pesem. Tovarlišica Marica je s svoj'im govorom dala obliko temu raz- položenju in zdelo se mi je, da bi zadel v sršen je gnezdo tisti, ki bi skušal to razpoloženje razdirati. To je bil trenu- tek zanosa, trenutek brezkompromisne narodne svobode. Še je živel ta trenutek na poti skozi Beljak, mimo Gosposvetskega polja, Velikovca, pa vse do meje, kjer smo se F>oslovili od Koroške. Želeli smo si, da še kdaj porečemo: Pojd'mo v Škufče. JVoua Gubčeua ulica (Balada) Duhova dva sta prišla nazaj nad ulico svojo v domači kraj, nekoč sta bila v kulturbundu pač — krtačar Sager in šuštar Katsch. Seebachergasse iskala sta, ki v njej nekoč domovala sta in Cilli bilo je lepo tedaj, ko vodil kulturbund je pastor Maj/. Je doktor bil — protestantski far, ki le nacizem mu bil je mar, le v Hitlerju videl je boga, ki vse Slovence naj potepta. Nad ulico krožita tiho zdaj, ki v njej sta živela oba nekdaj nosilca irhastih štajerskih hlač — krtačar Sager in šuštar Katsch. Klobuček z gamsbartom vrh glave, a v belih nogavicah noge, in suknjič zelen — kako lepo je v tistih časih na svetu bilo! Selila Slovence sta iz njih domdv, graditi pomagala red sta nov in nista več delala čevljev, krtač — krtačar Sager in šuštar Katsch. Imela sta v Starem piskru oblast nad bando slovensko — o kakšna slast! Nad psi sta vihtela krvav korobač — krtačar Sager in šuštar Katsch. Nemirno zdaj krožita sem in tja nad ulico, ki je njuna bila, a čudno, da je ne najdeta več, ko da jo je vrag odnesel preč. Gorje! Nikjer ni več njunih domov! Glej, tam pa se širi zdaj prostor nov, se Gubčeva ulica jasna blesti, a njunih brlogov tam nič več ni! Strahota, kaj tukaj godi se zdaj, odkar se podrl je Hitlerjev raj, saj Celje spoznati se več ne da, tako mu bleščobna je slika vsa! To ulico torej dobil je nazaj spet Gubec kmetavzar in tolovaj, ki proti gospodi je dvignil punt, zdaj spet je v časteh — verfluchter Hund! Bežita v obupu nacista oba, ki v Celju nekoč bila sta doma. »Kaj iščeva tod še?« si mislita pač — krtačar Sager in šv^tar Katsch. stran 6 »Savinjski vestnik«, dne IS. argusta 1154 Stey. Telesna vzgoja Pet let plodnega dela atletskega društva Kladivar Letos proslarlja atletski kolektiv Kladivarja petletnico dela y samostojnem, prvem atletskem društva v naši ^ržavi. Petletno delo v društvu je prepojeno z mnogimi napori, tako na polju zagotovitve materialne osnove in v njenih na- ravnih posledicah — na polju vzgoje mladih ljudi v zdrave in poštene športnike državljane nove domovine. Tradicija atletskega vdejstvovanja v Celju je stara, saj proslavljamo hkrati s petletnico društva tudi 50-letnico prvega atletskega tekmo- vanja v Celju. Ce že govorimo o tradiciji in o začetkih atletike v Celju, potem je prav, da povemo tudi to, da se je ta panoga športnega mdejstvovanja v Celju začela v dobi narod- nostnih bojev. Svoje prvo zatočišče je našla v >Sokoln< in njen prvi propagator je bil Ma- tija Benčan. Za njim bi kronisti celjske atle- tike zabeležili še več imen, med njimi pa je vsekakor najpomembnejši Rastko Poljšak, pa tudi Janko Vagner itd. Pred vojno so imela atletske sekcije vsa športna društva v Celju, med katerimi je bila pri SK Celju najmočnejša. Opomini in spomini iz preteklosti ter pro- gram fizkulturnega gibanja v novi državi so bili temelji, na katerih sta takoj po končani drugi svetovni vojni začeli »Celje« in »Olimp« vzgajati nov atletski kader, pod vodstvom Slavka Kokota ter Dolfeta Urbančiča. 16 atletov, kolikor sta jih premogli obe sekciji, so že prvo leto nove države posegli v borbo za vidne uspehe. Drago Zadravec, Mirko Polutnik in Slava Deržekova so postali prvi republiški re- prezentanti, od katerih je Deržekova osvojila prvo državno prvenstvo, in sicer v skoku v vi- šino s 155 cm. Od takrat naprej se celjski atle- ti, oziroma atletinje čedalje bolj uveljavljajo. Marija Zamuda, Alma Butja, Ruža Mahkovčeva, Slava Deržekova, Valter Stajner, Lojze Čre- pinšek itd. osvajajo republiška in državna pr- venstva ter uspešno nastopajo n« mednarodnih tekmovanjih. Leta 1947 sta se celjski športni društvi zdru- žili v novo SFD Kladivar, kjer je atletika pod vodstvom Fedorja Gradišnika dobila jasen po- ložaj in glavno vlogo. Leta 1948 so fe športniki morali seliti s sta- diona v Cretu na Glazijo. To leto osvojijo celjski atleti tudi naslov absolutnega prvaka države. Atletika je prerasla delokrog matičnega dru- štva, ki je postal že ovira na poti nadaljnjih uspehov. Zato so se atleti odločili ustanoviti svoje društvo. Ustanovni občni zbor prvega atletskega društva v naši državi je bil dne 3. januarja 1950. V ustanovnem letu društva je bil zgrajen tudi prvi atletski stadion v dr- žavi, in to na Sp. Lanovžn. Celotni kolektiv društva je pri gradnji stadiona opravil 11.742 ur prostovoljnega dela. Solidna materialna podlaga je bila tudi začetek čedalje večjega Dva nastopa in dve zmagi T treh dneh so imele atletinje celjskega Kladivarja kar dva prvenstvena na- stopa v okviru tekmovanj zvezne lige. V četrtek, 5. avgusta so nastopile v Va- raždinn, v nedeljo, 8. t. m. pa v Celju proti močni ekipi zagrebškega Dinama. Dva nastopa in dve zmagi sta ekipo Kladivarja trenutno uvrstile na čelo zvezne lestvice. TISOKA ZMAGA T TARAZDINU KLADIVAR : TARAZDIN 67:39 Atletinje celjskega Kladivarja so odšle na pot v Varaždin precej pesimistično razpoložene. Računi na papirju so namreč pokazali, da bo borba težka in da jo lahko odločijo v svojo korist v najboljšem primeru le z dvema toč- kama razlike. Kaže, da je bilo takšno mišljenje in razpoloženje kar dobro, saj so se zato v vseh desetih disciplinah vztrajno borile za naj- boljša mesta. Uspeh ni izostal. Razen v teku na 80 m čez zapreke so zmagale kar devetkrat. V točkah pa se je ta prednost izrazila s 67:39. Junakinja dneva je bila pretekli četrtek na stadionu Slobode v Varaždinu Milena Celesni- kova. Z rezultatom 43.24 m je v metu diska po- stavila nov republiški rekord in dosegla drugi najboljši rezultat v državi v letošnji sezoni. Poleg ostalih devetih zmagovalk je bila uspešna Majcnova v skoku v daljino. V štafeti 4x100 m so sprinterke Kladivarja dosegle zelo dober reznltat kljub slabim predajam. Upajmo, da ne bo daleč čas, ko bo tudi v tej disciplini po- stavljen nov slovenski rekord. V posameznih disciplinah pa so bili doseženi naslednji rezultati: Tek na 10» m: Jager (K) 13.2, Modrič (V) 13.3, Majcen (K) 13.3, Tribuson (V) 13.6. Skok v vi- šino: Gradišar (K) 14», Zeleznik (K) 135, Tri- buson (V) 135, Borovec (V) 13». Tek 80 m čez zapreke: Skerbič (V) 12.9, Zeleznik (K) 13.0, Tribuson (V) 13.1. Florjan (K) 13.8. Met krogle: Celesnik (K) 11.68, Borovec (V) 11.64, Pristovšek (K) 10.55, Vajdič (V) 9.32. Skok v daljino: Maj- cen 512, Škerbič (V) 490, Stefič (V) 485, Florjan (K) 446. Met diska: Celesnik (K) 43.24, Borovec Dj. (V) 39.38, Pristovšek (K) 35.85, Borovec Zd. (V) 33.08. Tek 200 m: Slamnik (K) 28.0, Modrič (V) 28.0. Jager (K) 28.0, Škerbič (V) 28.2. Tek 800 m: Belej (K) 2:27,0, Grabar (K) 2:31,6, Mi- kulič (V) 3:03.0, Sluinski (V) 3:05.4. Met kopja: Pristovšek (K) 33.78, Jezernik (K) 33.34, Vajdič (V) 29.88, Njegovec (V) 27.49. Štafeta 4x100 m: Kladivar 52.0, Varaždin 54,5. KLADIVAR : DINAMO 59:46 V nedeljo je bil nastop doma. Začetek tek- movanja in tri zaporedne zmage članic Dinama so dali malo upanja na srečnejši konec. Ven- dar se je nadmoč domačih atletinj počasi le uveljavljala tako, da pri predzadnji disciplini ni bilo več dvoma o zasluženi zmagi Celjank. Tekmovanje je poteklo brez rekordov. Za pre- senečenje pa je poskrbela le Galičeva, ki je v daljini premagala Majcnovo. V teku na 200 m je z dobrim rezultatom zmagala Jagrova, pa tu- di Belejeva je na 800 m dosegla svoj običajni rezultat. Atletinje Kladivarja so zmagale z 59:46 točk. V posameznih disciplinah pa so bili doseženi naslednji rezultati: Tek 100 m: Capek (D) 13.0, Jager (K) 13.2, Majcen (K) 13.5, Gersi (D) 13.6. Skok v višino: Matijek 145, Ulaga (obe D) 140, Gradišar 140, Zeleznik (obe K) 135. Tek 8« m zapreke: Capek 12.3, Zeleznik (K) 12.8, Ulaga (D) 13.4, Florjan (K) 15.0. Met krogle: Celesnik (K) 11.19, Pri- stovšek (K) 10.77, Grbac 9.08, Franz (obe D) 9.08. Skok v daljino: Galič (D) 519, Majcen (K) 490, Matijek (D) 463, Florjan (K) 445. Met di- ska: Celesnik (K) 39.75, Grbac (D) 34.99, Pri- stovšek (K) 33.98, Franz (D) 31.01. Tek 2M m: Jager (K) 27.6, Slamnik (K) 27.9, Galič (D) 28.1, Gersi (D) 28.9. Tek 800 m: Belej (K) 2:27,7, Gra- bar (K) 2:28,6, Salvi (D) 2:38,6, Devčič (D) 2:41,6. Met kopja: Pristovšek (K) 31.95, Jezernik (K) 31.51, Capek (D) 30.14, Franz (D) 26.13. Šta- feta 4x109 m: Kladivar 52.0 (Zeleznik, SUsnik, Jager, Majcen), DinaMO 58.7 sek. Nogomet:_ ODRED : KLADIVAR 5:2 (3:2) Prvi nastop celjskega ligaša proti MMtv« ljubljanskega Odreda je številne gledalce za- dovoljil. Rezultat je sicer previsoko izražen; gre tudi na račun slabega vratarja; toda kljub temn je dalo mlado moštvo Kladivarja velik odpor gostom iz Ljubljane. Še več, Celjani so zlasti v prvem delu igre in proti koncu imeli na igrišču premoč. Vesela je ugotovitev, da se mladinci Kladivarja; bilo jih je kar šest; uiso plašili startov in so v obrambi zadovoljivo opravili svojo nalogo. Napad je imel za do- sego golov več priložnosti, kakor pa gosti. Le žal, ni jih znal izkoristiti, nekoliko jia jik je spremljala tudi športna smola. Odred je nastopil z moštvom, ki ga trenut- no ima na razpolago. Od starih ligašev smo videli le Piskarja, Žižka, Berginca, Zumbarja in Belcerja na mestu srednjega napadalca. Za domače sta gole dosegla Stamejčič in Ma- rinček, za goste pa Belcer (2), Zumbar (2) in Ktanjc (i). V prvi predtekmi so zeleni pionirji Kladi- varja premagali svoje modre klubske tovariše z 2:1. V drugi predtekmi pa je mladina Kladi- varja igrala neodločeno 1:1 z Hoštvcm šoštanj- skega Usnjarja. Telovadni nastop v Polzeli Telepo-vzgojno društvo Partizan Polzela je priredilo preteklo nedeljo svoj letni telovadni nastop s 130 nastopajočimi. V sporedu, ki je Šah: LEP USPEH CINKARNE Ob proslavi 85. obletnice obstoja jesemiške železarne so tamkajšnji šahisti organizirali metalurško šahovsko prvenstvo Jugoslavije. Turnir je bil v dneh od 28. do 31. julija. Ekipa Cinkarne (Mišura, Vrhovec, Snajder, inž. Ste- genšek. Dečko in Trojak) je v močni konku- renci osvojila drugo mesto in si priborila lep pokal. BRZOTURNIR »ŠTAJERSKA V BORBI. Obveščamo vse možične organizacije, da je brzoturnir, ki bo prirejen v okviru proslav »Štajerska v borbi« preložen na nedeljo, dne 12. septembra. Obenem pozivamo vse šahovske enote v LRS, organizacije Zveze borcev, dru- štva Svobode, Partizana, Sindikalne podružnice, LMS itd., da takoj prijavijo petčlanske ekip« Celjskemu okrožnemu šahovskemu odboru. obsegal 12 to.čk so pionirji, mladina in član- stvo prikazali proste vaje, pionirji še igre in mladina ter članstvo vaje na orodju. Pri pro- stih vajah so se odlikovale predvsem članice in mladinke, ki so jih izvedle brez napak in sklad- no, pa tudi člani in mladinci niso zaostajali mnogo za njmi. V Polzeli vedo, da je telesna vzgoja potrebna tudi našim najmlajšim, da bo pravi telovadec in športnik tisti, ki je pričel z vadbo že v zgodnji mladosti. Zato vadijo v društvu tudi cicibane, ki so se tndi na nastopu postavili. Pri izvajanju vaj na orodju smo ugo- tovili, da obvladajo telovadci in telovadke na našem podeželju že dovolj težke prvine, vendar polagajo premalo pozornosti na lepoto izvedbe in na vezavo posameznih prvin v celoto. Vse- kakor pa moramo ugotoviti, da je tndi v orodni telovadbi storjen v primeri s prejšnjimi leti izdaten korak naprej. Nastop je vodil predsednik društva tov. Je- len, ki mu izrekamo za njegovo požrtvovalno in nesebično delo v organizaciji Partizan vso pohvalo in priznanje. Taborniki iz Pulja v Rimsl(ih Toplicali Meseca julija bo prišli v Rimske To- plice taborniki iz Pulja, da se sredi go- zdov nadihajo celdnskega zraka. Njihov »Savez izvidjača i planinki Hrvatske« je podoben naši Taborniški organiza- ciji. V napol Vojaškem življenju se usxx)sabljajo, da bodo mogli kasneje sami opravljati odgovorne naloge. Zato imajo tudi izpite, za katere so značke prva, druga in tretja zvezda ter prvi, drugi in tretji zlati krog. Prve dni po prthodti so potrebovali da so si nad »Savinjskim dvorcem« uredili tabor z vsemi potrebnimi ma* lenkostmi. Skraja so zares dobesedno šotordli, ker zaradi neprestanega dežja niso mogld ven. Ko so dnevi postai^ lepši, smo se srečali v kopališču. Po^ vabUi so nas k »logorski vatri«, katero kurijo samo ob posebnih priložnostih, sicer gorii vsak večer in vso noč samo stražni ogenj. To pot so proslavljali Eten vstaje LRH. Ob tabornem ognj^ so se zbrali domačini, gosti iz »Voja- škega okrevališča« in Gostinskega pod- jetja ter člani društva »Partizan«. Go- ste je ,pozdravil načelnik Barba, ki je povedal, da bo ogenj prižgal najvest- nejši udeleženec taborjenja. Zeljko, in sicer po tabomiškem običaju z eno sa- mo vžigalico. Ob prvih plamenih so taborniki zapeli svojo himno, nato so novi člani, ki so opravili izpit, zapri- segli, nakar je sledU kulturni spored. Posebnost je bUa pesem »Zura, žu- ra...«, v kateri so ošteli vse, kar jim ni ugajalo. Tudi o Rimskih Toplicah je kitica: Rimska banja nije skupa, čefrd. banke ko se kupa. U šumi se mora slači, sa balkona u bazen skači. Rimsku banju sijalice krase, danu gore, a noču se gase. S skeči se je izkazal Jerko. Za naj- bolj uspelimi toč^kami smo ploskali, do- kler nas niso opozorili, da se v taboru odobrava z dolgim »mmm«, lizžvižga pa z »zzzzz« skozi zobe. Tudi Partizanovci smo zapeli in smo poleg zejev slišali tudi nekaj emov. Ko je ogenj pojenjal, smo se poslovili. Še enkrat smo se se- stali ob stražnem ognju, potem so se taborniki iposlovili in nas poprej še po- vabOi k sebi v Pulj. R. A. Nogometna tekma ZAGREB : KLADIVAR ilan I. ivezne li^e b* v soboto, 14. avgusta 1954 ob 17,3« na Glaziji Atleti Kladivarja na državnem prvenstvu v Novem Sadu Urger in Vipotnik gresta na evropsko prvenstvo v Bern Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Novem Sadu X. jubilejno prvenstvo države v atletiki. Nastopilo je 200 tekmovalcev iz 19 klubov dr- žave. V vrsti le-teh so nastopili tudi nekateri člani AD Kladivarja, ki so se uveljavili takole. Državni prvak v teku čez visoke zapreke je postal Stanko Lorger. Njegov čas je 15.0 sek., ni najboljši. Naslednji tekmovalec Kladivarja v tej disciplini je mladi Kovač, ki se je uve- ljavil na četrto mesto s časom 16.1 sek. V te- ku na 100 metrov je Lorger v času 10.8 sek. za- sedel drugo mesto za Jovančičem, ki je isto progo pretekel za desetinko sekunde bolje. V metu kopja je dosegel lep rezultat in pomem- ben uspeh Jože Kopitar. Bil je tretji % rezul- tatom 62.14 m. V tej disciplini je zmagal Pav- lovič (Crvena zvezda) s 66.03, drugi Jujačič (Partizan) 64.00. V teku na 150« m je znova za- blestel mladi tekač Andrej Vipotnik, ki se je z, rezultatom 3:50.6 uveljavil na drugo mesto za' Mugošem 3:48.8 minute. V teku na 400 m čez zapreke je zmagal Cipčič v časn 55.0, na dru- go mesto pa se je plasiral Igor Zupančič (Kla- divar) s časom 55.2 sekunde. V tej disciplini je bil Marjan Kopitar četrti s časom 55.8 sek. Ko- pitar je izenačil osebni rekord. V teku na 800 m je Vipotnik znova dosegel drugo mesto za Grujičem. Vipotnik je to progo pretekel v času 1:52.9 sek., zmagovalec pa za dve de- setinki bolje. Pomemben uspeh je dosegla še štafeta Kladivarja v teku 4x400 m, in to s ča- som 3:22.5 zasedla drugo mesto za Partizanom. V štafeti 4x100 m pa so bili Celjani tretji v času 44.0 sek'und. Glede na dosežene rezultate je član zvezne komisije za sestavo državne reprezentance Ar- tur Takač sestavil listo udeležencev evropskega prvenstva v Bernu. Med 18 moškimi tekmovalci sta tudi Celjana Lorger (110 m zapreke in šta- feta 4x100 m) ter Vipotnik za 1500 ali 800 m. O B JAVE IN OGLASI SPREMEMBA STANOVANJSKE TARIFE ZA OBMOČJE MESTNE OBČINE CELJE Na podlagi četrtega odstavka 16. člena v zvezi z drugim odstavkom 92. člena uredbe o uprav- ljanju stanovanjskih hiš (Urad. list FLRJ, štev. 29-344/54) Izvršni svet Ljudske skupščine LRS odloča, da se stanovanjska tarifa za območje Mestne občine Celje, ki je bila določena v osnutku odloka ljudskega odbora navedene mestne ob- čine o najemninah in sklepanju najemnih po- godb za stanovanjske prostore, poveča tako, da znaša cena za posamezno točko na 1 kvadratni meter stanovanjske površine: 1. v coni A . . . din 0,34 2. v coni B ... din 0,30 3. v coni C . . . din 0,25 iz razlogov, ker so bile prvotno določene na- jemnine v primeri z drugimi mesti republike nesorazmerno nižje. Do 11. 8. 1954 registrirane stanovanjske pogodbe po Stanovanjski upravi se morajo glede višine najemnin vskladiti s to odločbo in jih je ponovno predložiti v registra- cijo Stanovanjski upravi. Obenem opozarjamo, da se sklepajo stano- vanjske pogodbe za stalno uporabo stanovanj samo na pt^lagi stanovanjskih odločb bivšega Stanovanjskega urada oziroma po členu 44 uredbe 9 predhodno stanovanjsko odločbo Stanovanjske uprave. Za vse ostale, ki ne izpolnjujejo po- gojev, se ne sklepajo stanovanjske pogodbe. Za to se morajo pri registraciji pogodbe pred- ložiti ustrezna dokazila. Vsa potrebna navodila se dobe na Stanovanjski upravi, Celje, Zidan- škova ulica 18, soba št. 84. V prihodnjih dneh bodo sklicani sestanki hišnih svetov po okoliših in bodo dana potrebna pojasnila o dolžnostih in pravicah hišnih svetov in najemnikov. Podrobnejša navodila in tolmačenja glede upo- rabe skladov iz najemnin in o spremembah predpisov in odlokov upravljanja stanovanjskih zgradb bomo objavili v prihodnji številki Sa- vinjskega vestnika. Stanovanjska uprava LO MO, Celje. LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE CELJE Svet za prosveto in knlturo razpisuje •ddajo gradbenih del in obrtniških del za šest- razredno osnovno šolo s telovadnico in dijaško kuhinjo na Polulah v predračunski vrednosti 45,784.990 din s pogojem, da se v letošnjem letu zgradba dogradi v surovem stanju, popolnoma dokonča pa do 30. junija 1955. Predizmere se dobijo v Tajništvu za prosveto i« kulturo, soba štev. 80 v Gregorčičevi ulici, kjer je na vpogled celoten projekt in se dobijo potrebne informacije. Kavcija v višini 5% se bo odtegovala pri ob- računskih situacijah. Ponudbe je dostaviti najkasneje do 26. 8. 1954 v zapečateni kuverti. Dne 27. 8. 1954 ob 10. uri se bodo odpirale ponudbe ob prisot- nosti udeležencev razpisa. Svet za prosveto in kulturo LOMO Celje PREKINITEV ELEKTRIČNEGA TOKA IN ZMANJŠANJE PRITISKA VODE Elektro Celje obvešča odjemalce električne energije na področju: Lisce, Medlog. Babno, Lopata, Lokrovec, Dobrova, Ostrožno ter Stane- tova, Cankarjeva, Aškerčeva. Vodnikova, Lile- kova in Gubčeva ulica ter Trg mučenikov, da bo zaradi obnovitve električnih naprav v ne- deljo, dne 15. avgusta 1954 prekinjena dobava električnega toka od 4. do 12. ure. Iz varnostnih razlogov je smatrati, da bodo električne naprave pod napetostjo. S tem v zvezi ne bodo obratovale vodne črpal- ke v Medlogu, zaradi česar v višjih legah ne b« vode. ELEKTRO CELJE. OPOZORILO Za časa proslave na Ostrožnem se bo uporaba vode mnogokrat povečala. Zato opozarjamo po- trošnike vode, da takoj odstranijo defekte na hišnih instalacijah, ker ima naša kontrola nalog defektne instalacije zapreti vse dotlej, dokler ne bodo popravljene. Plinarna-Vodovod, Celje RAZGLAS Obveščamo vse lastnike plemenskih bikov, starejših nad 12 mesecev in merjascev, starej- ših nad 6 mesecev, da so jih dolžni obvezno prignati k rednemu priznavanju plemenjakov za leto 1954, ki bo dne 19. avgusta 1954 ob 8. uri v Veterinarski bolnici v Celju. Tajništvo za gosp. in kom. zadeve LOMO Celje OBVESTILO Obveščamo cenjene obiskovalce toplovodnega kopališča, Šlandrov trg 5, da bo popolnoma renovirano kopališče odprto ponovno dne 20. av- gusta t. 1. Kopalni dnevi bodo ob četrtkih in petkih od 13. d« 20. ure in ob sobotah od 10. do 20. ure. Mestni kom. zavod — Javne naprave NAGRADNI KUPON ŠT. 11113 dvignjen v poslovalnici »Pntnik« — Celje, je izžreban. Prosimo stranko, naj se zglasi v po- slavalniei »Putnik« — Celje. NAJDENI PREDMETI Na tajništvu za notranje zadeve Celje so na- slednji predmeti: Žensko dvokolo, znamke »Vela«, tov. štev. 253169, črne barve. Žensko dvokolo, brez znamke, tov. št. 229754, zelene barve. Moško dvokolo, znamke »Mavreko«, tov. št. 148750, sive barve. Moško dvokolo, brez znamke, tov. št. 33146, temno-zelene barve. Moško dvokolo, brez znamke, tov. št. 658701, črne barve. Moško dvokolo, brez znamke tov. št. 267639, zelene barve. Denarnica iz impregniranega platna, rjave barve na gnmb, v njej je 860 din gotovine. Etni iz rjavega usnja, v njem je nalivno per» in tehnični svinčnik. Moška žepna ura — srebrna, znamke »Arta«, štev. 2080, ura ima 4 delno verižico in obesek/ v katerem je vdelan kamenček modre barve. Računski stroj, znamke »Brunsviga 13 Z« št. 203324. Lastnike navedenih predmetov pozivamo, da se v teku enega leta zglasijo pri navedenem tajništvu z dokazili lastništva ter predmete prevzamejo. V kolikor se v tem roku ne bodo zglasili, bo- do predmeti prodani. Lastniki si lahko predmete ogledajo vsak po- nedeljek od 10. do 11. ure v skladišču tuk. taj- ništva, Trg mučenikov št. 12. Tajništvo za notranje zadeve OLO Celje Trgovsko podjetje »Sadje-zelenjava« — Izola — komisijsko skladišče v Celju raspisiuje natečaj za: šefa, skladiščnika, 3 prodajalce, 3 nakupovalce. Plača po dogovoru. Nastop službe 15. 8. Prijave poslati na: TRGOVSKO PODJETJE »SADJE-ZELENJAVA«, IZOLA REVMATICARJI! Kabino ea proizvajanje parnih kopeli ugodi* prodani. Izvršujem masažo z zdravilnimi pre- parati. Naslov v upravi lista. PRODAM posteljo z vložkom iz trdega lesa. — Naslov v odpravi Celjske tiskarne. PRODAM novo komodo in posteljo. Naslov ▼ upravi lista. PRODAM motorno kolo 98. Naslov: Pelicoi, Dečkova c. 6. Celje. PRODAM novo krasno enonadstropno hišo » stanovanjem, verando in s skladiščem, pri- merno za obrtnika ali pa tudi za večje pod- jetje v centru Šoštanja. PRODAM posestvo v bližini Vojnika, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, njiv, travni- kov, sadovnjaka, vinograda in gozda. Infor- macije pri Julij Krajšek, Celje, Trg Svobode 5. PRODAM leseno n.ontažno hišo za prestaviti, z delavnico, dvema sobama, eno kuhinjo, za 160.000 din. Kandorfer Mara, Pilštanj. PRODAM sobno kredenco in predsobno steno. Naslov v upravi lista. KUPIM enodružinsko hišo v mestu ali v bližini. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM lepo, sončno trosobno stanovanje (20 minut izven mesta) za dvosobno stanovanje v bližini mesta. Interesenti naj pustijo svoj naslov v upravi lista. V SKUPNO GOSPODINJSTVO sprejmem solid- nega, značajnega tovariša srednjih let. Pisme- ne ponudbe na upravo lista pod »v Celju<' TOVARISICO, katero smo videli, da je po- brala na kapucinskem mostu rdečo in niodro jopico, naprošam, da jih odda v gostilno Zerdoner. PREKLICUJEM ukradeno osebno izkaznico »» ime Kovačič Neža, roj. Strašek, Dramlje. ZAHVALJUJEM se primariju dr. šušteršiču, dr. Marinku in dr. Rojcu kakor tudi sestram, da so mi rešili življenje. — Javoršek Justi, Ce- lje, Kovinska ulica 1. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 15. 8. 1954: tov. dr. Bitenc Maks, Celj«' Cankarjeva ulica 11. KINO UNION, CELJE Od 10. do 16. 8. 1954^ »Sestrična Rahela«, ame- riški film Od 17. do 21. 8. 1954: »Zapor za žene<, mehi- ški film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nede- ljah ob 16, 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 15. do 19. 8. 1954: »Kapetan Kid«, ameri- ški film Od 20. do 26. 8. 1954: »Samo naša«, amer. fil'' Predstave dnevno ob 18.15 uri ob nedelj®' ob 16,15 in 18,15 uri. LETNI KINO DOM, CELJE Isti program kol v kinu Dom. Predstave d«®*' B* »b 20,15 urL PODJETJE ZA PROMET GRADBENEGA MATERIALA IN STROJEV - BEOGRAD IFRANCUSKA BR. 65 - Telefon 30-476 JESENOV IN HRASTOV rezan les za gradnjo nudi po znižanih cenah ▼ svojih skladiščih v Beogradu OPEKO (zarezno) izdelek »Toza Markovič« — Kikinda, dobavlja v va- gonskih količinah REZERVNE DELE za buldožerje in ostale gradbene stroje Iz preostale zaloge po znatno nižjih cenah od današnjih ZAHTEVAJTE NAŠE PONUDBE! vzpona celjske atletike. Poleg čedalje večjega dotoka mladih tekmovalcev v društvo, je rasla tudi kvaliteta, nivo doseženih rezultatov, pa ne samo rekordnih, marveč tudi v povprečju. Dru- štveni člani so zastopali našo državo na med- državnih dvobojih proti Veliki Britaniji, Av- striji, Zah. Nemčiji, na Mediteranskih igrah, v Franciji, Italiji, Turčiji, Egiptu in Grčiji, pozneje proti Finski, Norveški itd. Nič manjši od športnih uspehov ni bila tudi otvoritev društvenega doma 17. avgusta 1952. Tretja redna letna skupščina v decembru 1952. leta je dala društvu kolektivni organ vod- stva. Atletski zbor oziroma svet, je odlično prestal svojo preizkušnjo. Od takrat dalje vo- dijo delo v društvu posamezni sveti, v katerih imajo aktivni atleti večino. V letih samostojnega društvenega dela je bilo pod vodstvom Fedorja Gradišnika, ki ga lahko imenujemo dušo celjske atletike, vzgo- jenih nebroj vrhunskih, pa tudi sicer odličnih tekmovalcev. Lorger, Hanc, Zupančič, Zagorc, brata Kopitarja, Vehovar, Glavač, Vipotnik, Majcnova, Knezova, Slamnikova itd. so ponesli ime Kladivarja daleč v svet in ga hkrati utr- dili doma. Od leta 1950, ko je društvo imelo 154 aktivnih članov, je do lanskega leta to število naraslo na 206. Od 1949. pa do 1953. leta so člani in članice Kladivarja osvojili 50 državnih rekor- dov in 66 državnih prvenstev. V istem razdob- ju so osvojili tudi 177 republiških rekordov in 179 republiških prvenstev. Ob peti obletnici dela želimo atletskemu ko- lektivu Kladivarja še dosti uspehov, zlasti pri vzgoji našega mladega rodu! SLOVENSKO-HRVATSKI ATLETSKI KRITERIJ V počastitev 5-letnice prireja AD Kladivar v nedeljo, 15. avgusta doslej edinstveno prire- ditev pri nas. To bo slovensko-hrvatski atletski kriterij, na katerem bodo nastopili v moški konkurenci člani Mladosti in Dinama iz Zagre- ba, Odreda iz Ljubljane, Železničarja iz Ma- ribora ter Kladivarja. Propozicije kriterija do- ločajo, da lahko nek tekmovalec nastopi samo enkrat v eni disciplini ter enkrat v štafeti. Moški bodo tekmovali v tekih ria 100, HO za- preke, 200, 400, 400 zapreke, 800, 1500, 3000 steeple, 5000, 4x100, 4x400 ter v vseh metih in skokih. Izven tega bo izvedeno tretje kolo zvezne atletske lige med ženskima ekipama Odreda in Kladivarja. Izven konkurence pa bodo nasto- pile članice iz Augsburga. Tekmovanje se bo začelo ob 16.30 na stadionu Borisa Kidriča. Slavnostna proslava petletnice AD Kladivarja pa bo v nedeljo ob 10. uri dopoldne v društve- nem domu.