Vreme Se Polona v soncu odtaja, v mokrem poletju gob preostaja. Murska Sobota, 5. februar 2004, leto LVI, št. 6, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit Delno jasno bo m razmeroma tapir* Žrtev afere Orion Tomislav Kepe Pisatelj Vlado Žabot, predsednik Društva slovenskih pisateljev: »V Pomurju je te Mure mnogo več, kot se je vidi v njeni strugi.« Brezplačna telefonska številka Spretno izko- nscena naivnost in stiska OUdl str 3 Cena kurilnega olja s prevozom 93,0 sit. Cena kurilnega olja je veljavna od 03.02. do 17.02 2004, EKO-NAFTA, PROIZVODNJA NAFTNIH DERIVATOV d. o. o., Rudarska ulica 1, 9220 Lendava Branko Drvarič, Kerna: »Brez solidno plačanega delavca m razvoja.« Str. 16-14 tisoč stavnih listkovna dan Športne stave za pametne glave NAROČNIK ^ureslišano Mercator 499 ZAMRZNJENI ROGLJIČKI 1000 g, Pekarna Pečjak 229 615 w rotor Trgovska znamka BONBONI RUM KOKOS CASALI 300 g- BONBONI SRČEK GRAN MOUSSE 180 g, Randi NAMENSKA MOKA ZA KROF : l kg, Mlinotest, Ajdovščina ****** 40% m.m. kosu, Ljubljanske mlekarne *^TLINSKO olje floriol pet PeČEN VRAT ^^^^certa za kg, M IP, Nova Gorica Margarina margo jogurt vij e? d a Ljubljana Astrologinjo Meto Malus smo povprašali o usodi Pomurja Leto 2004 slabo za kmete dobro za Muro in Terme 3000 222^ Posebna phI1" ponudba 529 Ponudba velja do prodaje zalog. 5. februar 2004-VESTNIK AKTUALNO Zaslišanje za izdajo potnega lista Zakaj prisilna privedba Varnostni sosvet Občine Gornja Radgona Rešitev varnostnih težav? Na uredništvo Vestnika je prišlo pismo stranke Upravne enote Lendava, ki je navedeni naslov zaprosila za izdajo slovenskega potnega lista. Upravna enota je stranki v vabilu za zaslišanje v zvezi z izdajo potnega lista zapisala, da če se stranka zaslišanja ne bo udeležila, jo bo enota dala prisilno privesti na zaslišanje in ob tem še kaznovala z denarno kaznijo. Stranka bi morala poravnati tudi vse stroške, ki bi nastali s privedbo. O vsej zadevi smo povprašali na Upravni enoti Lendava in od vodje oddelka za notranje zadeve Antona Šepa dobili odgovor. Pri vabljenju strank se upravni organ poslužuje določil Zakona o splošnem pravnem postopku (Ur. list RS,št. 80/99 in 70/00 -dalje ZUP). Navedeni zakon določa institut Vabila v Členih od 70. do 73. Qe stranka, ki živi na narodnostno mešanem območju v RS, zaprosi za izdajo slovenskega potnega lista, se ji pojasni, da to ni mogoče, ker upravni organ mora upoštevati določilo 13- člena Zakona o potnih listih državljanov Republike Slovenije (Ur. list RS Št. 65/00 -ZPLD-1), ki v 13- členu določa: »Obrazci potnih listin in vizuma se tiskajo v slovenščini, angleščini in francoščini, na območjih, določenih z zakonom, kjer avtohtono živijo, skupaj s pripadniki slovenskega naroda, tudi pripadniki italijanske oz. madžarske narodnosti, pa tudi v italijanščini ali madžarščini.« Če pa stranka poda pisni zahtevek za izdajo takega dokumenta, v tem primeru je to storila, upravni organ povabi stranko v postopku na ustno obravnavo z namenom, da se ji dodatno pojasnijo določila ZUP-a in materialnega predpisa, v tem primeru ZPLD-1. Stranka na ustni obravnavi lahko dodatno navede svoje posebne razloge za zahtevek, upravni organ pa lahko pojasni posledice, ki bodo nastale, če stranka vztraja pri zahtevku za izdajo dokumenta, ki ga po mate- rialnem predpisu ni mogoče izdati. To je, da bo upravni organ moral izdati negativno odločbo, torej zavrniti zahtevek za izdajo osebnega dokumenta, čeprav so že nastali stroški za stranko (plačilo upravne takse in obrazca). Navedba v vabilu glede možnosti za prisilno privedbo, kaznovanje ali plačilo stroškov še ne pomeni, da bi se upravni organ takih dejanj tudi dejansko poslužil, čeprav ZUP to možnost tudi omogoča. O takem dejanju v postopku bi moral biti izdan poseben sklep v soglasju s predstojnikom upravnega organa oziroma z uradno osebo, ki je pooblaščena za odločanje o podobnih stvareh. Tudi na izdani sklep se ima stranka pravico pritožiti. Če pa taka navedba ni zapisana že na vabilu stranki na ustno obravnavo, se tak ukrep ne sme uporabiti (3 odstavek 73. člena ZUP). Vsekakor je bila stranka povabljena na ustno obravnavo z namenom, da bi ji bili dodatno pojasnjeni veljavni zakonski predpisi in da bi se nato lahko dokončno odločila o svoji zahtevi. Na upravnih notranjih zadevah se dejansko pošiljajo vabila s tipsko vsebino, ker gre v večini primerov za odločanje o zadevah, ki imajo negativne posledice za stranko, v katerih so navedeni tudi možni ukrepi in posledice zaradi tega, če se stranka vabilu ne odzove (prisilna privedba, izvršba pri odvzemu reg. tablic, katerim je potekel rok veljavnosti, ukrep prepovedi vožnje motornih vozil, ukrep pn odvzemu orožja itd). Pri konkretni zadevi reševanja vloge za izdajo slovenskega potnega lista pa upravni organ vsekakor ne bi izdal sklepa o prisilni privedbi ali kaznovanju, ampak bi odločil brez ustne obravnave, v skladu z določili veljavnih zakonov. Stranka pa bi imela možnost pritožbe na izdano odločbo. V odgovoru je še bilo zapisano, da bi se stranki opravičili, če bi se ugotovilo, da je Upravna enota ravnala v nasprotju z opisanimi določili glede vodenja upravnega postopka, torej ZUP-a. A. B. na internetu: www.p-inf.si PiMg^ljjtt n inpn-Ririnje. d. 4 . UL i, Minulia 15, M- Soh*lb Poglobljeno sodelovanje med policijsko postajo in občino v Gornji Radgoni Župan Občine Gornja Radgona Anton Kampuš in komandir gornjeradgonske policijske postaje Boris Rakuša sta podpisala Pogodbo o ustanovitvi varnostnega sosveta Občine Gornja Radgona. Projekt partnerskega sodelovanja med občino in policijsko postajo sestavljajo predstavniki občine, policijske uprave ter Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Gre za posvetovalno telo, v katerem bodo njegovi člani dajali pobude za reševanje varnostnih težav, predvsem pa obravnavali varnostne razmere, kot so kriminaliteta, kršenje javnega reda in miru in podobno. Predlagali bodo tudi ukrepe za zagotavljanje prijaznejšega in varnejšega bivalnega Smrad je hud, ni pa nevaren Kaj v Soboti tako neznosno smrdi? Nekaj let je od tega, ko smo vohali hud smrad, ki se je širil iz soboške kafilerije, že zopet se je začel po Murski Soboti širiti neznosen smrad. Ponavadi ob večerih in ponoči, ko naj bi ljudje spali, v zadnjem času pa tudi podnevi. Pri pristojnih smo preverili, kaj se dogaja in kje je vzrok temu smradu, ki je dodobra vznemiril Sobočane. Po nekajtedenskih opozorilih in spraševanjih smo odkrili, da se vonj širi iz Čistilne naprave Murska Sobota. »Krivce smo odkrili, ne želimo pa povedati, kdo so in kaj so vanj spuščali,« pravi Mirko Sabjan, direktor Komunale. Že pred tedni smo povprašali pri komunalni inšpektorici Miri Toplak, kaj je vzrok smradu, na katerega so nas opozorili tudi Kadrovanje v bolnišnici Daniel Grabar strokovni direktor, Feri Horvat predsednik sveta Svet zavoda splošne bolnišnice Murska Sobota je na svoji seji v petek, tridesetega januarja, odločal o dveh pomembnih kadrovskih zadevali, imenovanju strokovnega direktorja bolnišnice in novega predsednika sveta zavoda. Na razpis za prosto delovno mesto strokovnega direktorja, ki je potekel sedemnajstega januarja, se je prijavil le dosedanji strokovni direktor Daniel Grabar, dr. med. spec. Po predstavitvi vizije strokovnega razvoja bolnišnice je na javnem glasovanju od devetih prisotnih članov sveta, ki sicer šteje trinajst članov, zanj glasovalo sedem, dva iz vrst notranjih članov pa sta se glasovanja vzdržala. Strokovni direktor bo naloge opravljal za dobo Štirih let. Do razpisa je prišlo na podlagi sklepa vlade o spremembah in dopolnitvah sklepa o preoblikovanju Splošne bolnišnice okolja. Predstavniki bodo sklicali sejo sosveta že v prvi polovici februarja, ko bodo določili poslovnik in se konkretno lotili težav. Glede na to, da skozi Gornjo Radgono vsak dan po cesti, po kateri hodijo otroci v Šolo, pelje 1000 tovornjakov, bodo vsi pametni predlogi za reševanje varnostnih težav še kako dobrodošli. Slovesnosti se je udeležil tudi Aleksander Jevšek, direktor Policijske uprave Murska Sobota, ki je izrekel gornjeradgonski policijski postaji izjemne pohvale za preventivno delo pri zagotavljanju večje varnosti, hkrati pa pri delovanju varnostnega sosveta zagotovil sodelovanje policije. Vanja Poljanec občani. Sama si je ogledala čistilno napravo, pri tem pa so ugotovili močan smrad po amoniaku in fekalijah. Ker je Komunala Murska Sobota odgovorna za čistilno napravo, so nanjo naslovili uradni zahtevek, da naj ugotovi, za kaj gre, in pošlje odgovor ter predloži ukrepe. Čeprav so od takrat pretekli trije tedni, odgovora od Komunale na inšpektorat niso dobili. Na naše večkratno posredovanje, tako na Čistilno napravo kot na Komunalo, smo vendarle po delčkih dobivali informacije, ki pa jih Še vedno ne moremo sestaviti v celovit in popoln odgovor. Ugotovili so, da naj bi nekdo v kanalizacijo spuščal odplake, ki povzročajo tak smrad. Torej naj bi tak smrad že prihajal v čistilno napravo in naj ne bi bil vzrok v čistilni napravi. Da Murska Sobota v javni zdravstveni zavod oziroma po uskladitvi ustanovitvenih aktov zavoda z vladnimi določili, po katerih dobi ustanoviteljica, torej država, pri vodenju pomembnejšo besedo. Po novem tako tudi strokovnega direktorja zavoda imenuje svet zavoda, ki pa si predhodno pridobi mnenje strokovnega sveta. Po uskladitvi aktov o ustanovitvi bolnišnice z vladnimi določili tudi mesto predsednika sveta zavoda prevzema eden od Članov sveta, ki jih je predlagal ustanovitelj. Doslej je to mesto pripadalo notranjemu članu sveta. Predsednik sveta zavoda murskosoboške bolnišnice je tako po novem dosedanji podpredsednik Feri Horvat, ki ga je na to mesto predlagala Darja Hrast, zunanja članica sveta z ministrstva za zdravje. Njegovo imenovanje je bilo soglasno sprejeto, podpredsedniško funk- Anton Kampuš, zupan občine Gornja Radgona: »Vedno poudarjamo, da je ® nja Radgona turistično in sejemsko mesto, kar pomeni veliko večjo * gažiranost v skrbi za varnost. Želim, da bi s podpisom pogodbe-še sodelovanje med policijsko postajo, občino in občani. Pričakujem še več d* samoiniciative in vključevanja tistih, ki do zdaj niso bili vključeni.« se je smrad začel Širiti po mestu, pa naj bi bil vzrok tudi v tem, ker je zelo nizka podtalnica in ker ni padavin. S tem odgovorom komunalna inšpektorica Toplakova nikakor ni bila zadovoljna, kajti poleti je bilo padavin še manj, vročina pa še hujša, zato bi se moral smrad še bolj širiti poleti, začel pa se je v zimskih mesecih. »Iščemo krivca,« se je glasil Šabjanov odgovor. V začetku tega tedna so nam izdali, da naj bi krivca vendarle odkrili, vendar še pripravljajo poročilo, s katerim bodo seznanili javnost. Potem pa so zapisali: »V zadnjem času se na nekaterih območjih v Murski Soboti občasno širi neprijeten vonj. Vzroka nismo natančno ugotovili, saj predstavlja ta pojav precejšnjo presenečenje, ker se pojavlja pozimi. Predvidevamo, da je vzrok dolgo Daniel Grabar cijo pa je prevzel dosedanji predsednik Vojko Berce, dr. med. spec. Ferija Horvata na tej seji ni bilo, je pa k izvolitvi dal svoje pisno privoljenje. Doslej je sodeloval na vseh sejah zavoda, s svojimi tehtnimi razpravami pa si je pridobil tudi naklonjenost notranjih članov sveta. Takšna zamenjava na predsedniškem mestu je bila torej glede na napovedane spremembe pričako- * g sušno obdobje, kanalizacija leži v ravninskem obntoČP majhnimi padci. Vzroki so I’*' tudi drugi, sprejeli pa samo / pe, da omejimo oziroma odp^ mo nastalo situacijo.« V pogovoru je kasneje potrdil, da naj bi bilo krivce'1' bi spuščali odplake v kaD’1’-cijo, več. Morda dva, trije. dar jim je ca dejanja težko u<,i' zati, zato o imenih ne žel1' govoriti. Z njimi smo se že r govorili in bomo napake cw vili. Če bodo vremenske ' re to dopuščale. S tem P4 < upajmo, Sobočane rešili Pr^ smradom, ki je bil na neUte . območjih Sobote neznos^ drugih pa ga skorajda nis° nali. Ne smemo pa dneva l>v' ( pred nočjo, ko se smrad zalel’ stanovanja. A. Nana Rituper Feri Horvat vanaže ob konstituirani^^ zavoda v sedanji sestavl- ,,fi' vem gredo predsedniku tudi večja pooblastila, D imel dosedanji predsedn bolj ključno pa je, da uvrstitvah točk dnevnri^ s na sejo sveta PodrohU obeh imenovanjih bode I, m pojasnili na napovedan vni konferenci. VESTNIK 2 5. februar 2004 AKTUALNO Afera Orion še naprej buri duhove Spretno izkoriščali naivnost in stisko ljudi Orion in Pay Consulting nista povezani družbi, trdi Branko Lužar, °be pa imata isti naslov in direktor v obeh je prav on era Orion dobiva vsak -»n nove razsežnosti, ogla- Pa se tudi ogoljufani etle in drugi, ki naj’ bi pri r'onu dobili oderuška po-^1a’ ki jih zdaj mnogi ne Ve^ vračatL Potem ko .° v prejšnji številki Vest-a opisali zgodbo Janeza pričaka, ki je svoje težave J ' razkril medijem, smo ।,. 1 r^r uredništvo pre-kai1telef°nskjh klicev, v d , SO nam ogoljufani ^ojemaki priznali, da jl njihove zgodbe podobne ^riciOuH ^ le zneski, ki jih cujejo Orionu, so drugač- ^0 h s- esedah enega od ogolju-. ’ Prekmurskih kmetov, ki ra 1 ' razkriti svojega ime-brio trem' pri družbi tj^11 P0S0P*0 *n takrat 'iri milijonov tolarjev v .JW"1 Mesečno zdaj odplavi^11 tolarjev, po po-'Pogodbi in sporazumu o Sgjj, teriatyf Pa P° ojjj °dPla^al v 120zapored-^^čnih obrokih, kar po-9 . 4 01 m°ral Orionu vrniti ^C'vtolar’ev Prejete sfjv -70 tisoč mark v tolar-nosti> kar znese trenut-milijonov tolarjev 1,11111 'e zatrd,1> i' Všečne obveznosti repi s, ^aeuje že tri leta, težave ^ast0P'le, ko je pred le-Posojii Predčasno odplačati ^4, - 'i Sa^50 kiU pri Orionu leve * ■ njegove zah-Na ločji,. zakajsejeod- P°SDIJ]“ Pr* Orionu in Pego p seDianjen s posojilnimi nam odgovoril, da v Pri Qrj mogel dobil kredita, brskal P* vse uredili ^Uie/i11^ kol' težav. Ko po-razmi^aš ° ’ ! le povedal, ko pri- ^žeijJ 'maš s posoji-j, °cene stroške, pa po-^»ksa. ■ da)° v podpis. -- 1 Potrjuje, da se tak govori med Občino Lendava in Lekom Iz ~ ^ompostarna in ČNL v paketu "e l+k p sestali delovni skupini druž-0 'te Lendava ter nadaljevali po-kompostarne in nadalj-7'”«In družbe Čistilna naprava na’ ^iučn °’ °” '° sporočili iz urada župa-Dam levo roko v ogenj, da so se investicije v kmetijstvo iz leta v leto povečevale. Šport -in tukaj je tudi vrhunski šport -pa živi zelo siromašno.* Ficka je tudi motilo, ker so po njegovem mnenju svetniki komaj iz proračuna izvedeli za nekaj novih projektov, kjer bo delež občine 6,7 milijona tolarjev: »Če sem malo ironičen, bi lahko dejal, da se je na podoben način začela Španova domačija. Načeloma nisem proti projektom in bi jih podprl, če bi vedel, za kaj se gre.« Podrobnejšo obrazložitev je podal župan: »Vrednost celotnega projekta Vaški center v Pečarovcih bo 4,25 milijona tolarjev, od tega bo občina prispevala milijon 225 tisoč, občani milijon, država pa dva milijona. Celotna investicija projekta Podeželski center društva kmečkih žena Bodonci znaša 6,36 milijona tolarjev, od tega bo petdeset odstotkov sofinancirala država, petindvajset odstotkov društvo, petindvajset odstotkov pa občina, kar pomeni milijon 591 tisoč Šlo bo za prostor v gasilskem domu, kjer se bo registriral center za peko domačih izdelkov. Posameznik te dejavnosti sam ne bi zmogel zaradi preveč rigoroznih predpisov. Namen tega pa je tudi, da obudimo življenje v gasilskih domovih, ki drugače samevajo.« Tretjega od obravnavanih projektov, Cerkveni prostor Puconci ■ Radkersburg, pa je pojasnil Rudi Cipot: »Gre za med državni projekt, ki je nasul" pobudo Evangeličanske cerlf^ ne občine. Občino je potreb kulturnozgodovinsko da1gcr01 no pozicionirati. Ta projekt^ jema odkup stare puconske s-od nekdanjega lastnika in P^'" reditev v muzej, Ob robu Še ideja o ustanovitvi EvaflS ličanskega muzeja s knjižnih arhivom.« Manj denarja obetajo pri občinskem za inforpiiranje, zaradi Čes*f nezadovoljstvo izrazil I ri^'" ; nik odbora Štefan Lovenjak tos imamo na voljo tri ntikj^ in pol, kar je enako kot lan1 tri občinska glasila - ObČ^ smo plačali 3,186 milijona* larjev, enega pa še nismo Tiskanje se je podražilo.3^ odbor razmišlja o zmanjš*’ izdaianja, kar smo naredili[b lani.« Odbor za informiraj tako sklenil, da se bo štev C rani v Občanu, ki izhaja na I tri mesece, zmanjšalo s 50* strani. Tako bodo za tisa plačali »samo« 700 tisoči drugače bi jih stalo tiskal strani milijon dvesto tis°. larjev. Na razkriškl šoli se bojijo kombiniranega pouka Kupujejo, kar je bilo nekoč njiho”1 Ali več otrok ali občina denar Šli bodo tudi v Ljubljano ali se dogovorili za obisk predstavnikov šolskega ministrstva Število učencev Osnovne šole Razkrižje se v zadnjem času stalno znižuje. V tem šolskem letu jo obiskuje 108 učencev. Če se bo tako nadaljevalo, se bo pojavilo vprašanje o obstoju popolne šole. To bi bil za obmejne kraje s Hrvaško vsekakor hud udarec. Njen kolektiv se je zato odločil, da predstavi trenutni položaj in nadaljnje videnje tudi širši javnosti. Povprečno je v razredih raz-kriške osnovne sole malo učencev, kar omogoča boljše učne razmere. To kajpak vpliva na učne rezultate, saj so zelo uspešni na različnih področjih (lani so osvojili 90 bronastih, 76 srebrnih in 4 zlata priznanja) ter uspešno nadaljujejo tudi šolanje na srednjih in visokih Šolah. Po drugi strani pa se bojijo, da bo ogrožen obstoj šole, če se bo nadaljevalo upadanje števila otrok. Tako so že morali uvesti kombinirani oddelek 1. in 2. razreda 8-letke, združevanje dveh oddelkov v en razred pa jim ponovno grozi v šolskem letu 2005/06 in potem po vsej verjetnosti še nekaj naslednjih let. Kaj storiti? Šola sama je pri tem nemočna, zato pričakujejo, da jih bo bolj kot doslej podprla razkriška občina kot njihova ustanoviteljica. Vršilec dolžnosti ravnatelja šole Bojan Macuh je dejal, da je to problem slovenskega Šolstva. Žal pa doslej ni bilo na glas slišati, kaj se bo dogajalo z majhnimi šolami. Njiho- vo ukinjanje oziroma priključevanje k večjim šolam nikakor ne bi bilo dobro. Šola je tudi kulturni hram kraja. Predlagal je, da če naj bi imeli v naslednjem šolskem letu dva čista oddelka iz letošnjega kombiniranega, bo potrebno ob pomoči šolskega ministrstva v občinskem proračunu ali kako drugače zagotoviti dodatna sredstva za pokrivanje 12 oziroma 14 ur dejanskih stroškov vzgojno-pedago- Na OŠ Razkrižje so pripravili javno tribuno ter razgrnili stanje in probleme tamkajšnje osnovne šole. Slišali smo lahko tako očitke (upravičene in neupravičene) kot tudi pohvale na račun dosedanje skrbi občine za šolo. Foto: J. G. škega dela v razredu. Gre za okrog 2,5 milijona tolarjev. Precejšen del sredstev bi po njegovem lahko prihranili tudi z racionalizacijo šolskih prevozov. V dokaj polemični razpravi smo slišali tako očitke kot pohvale na račun dosedanje skrbi občine za šolo. Župan Stanko Ivanušič je opisal dosedanja prizadevanja za razvoj razkriške občine in dejal, da je njihova vizija ustavljanje upadanja Števila pre- bivalcev To naj bi dosegli tudi z brezplačno ponudbo zemljišč za stanovanjsko gradnjo (družinam z dvema ali več otroki). Predlagal je tudi, da bi delegacija (on, sedanji ravnatelj, dva prejšnja ravnatelja in dr Cvetka Tot) obiskala šolsko ministrstvo, da bi more- * biti našli skupno rešitev za nastali problem. Sicer pa je obljubil, da občina šole ne bo pustila na cedilu, ampak bo reševala njene težave. Jože Graj Tovarna, zadružna stavba in tudi stražnica »Že dolgo si prizadevamo, da bi tri večje stavbe,k' 4 naši občini, prišle v občinsko last,« je povedal Pavel župan občine Kobilje, ter dodal, da vse kaže, da se bo to zgodilo. Kar dve stavbi, stavbo zadruge in tovarn0 ' r si, so občani gradili tudi s svojimi rokami, zaradi si1 in zakonov pa se bodo zanje morali potruditi, poleg 11F želijo odkupiti stražnico, ki jo je tam postavila JLA- * men bodo v proračunu rezervirali potrebna sredMv'A Občina se z Minstrstvom za obrambo dogovarja, da bi °- ^jr stražnico, ki je v bližini madžarske meje. Ta je že od tve prazna, občasno pa jo uporabljajo upokojenci. Sta^ lepi lokaciji in je kar dobro ohranjena, če je ne bo kdo bo propadla, kar bi bila škoda, so prepričani na občini, r1 ' ^jO dogovarjajo z obrambnim minstrstvom, da bi jo odkup1 namenili za kakšne koristne dejavnosti. ^1/ Še vedno pa čakajo na odločitev stečajnega upravne*r tamkajšnje tovarne o prodaji stavbe tovarne. Stavba i' , . , dvakrat na dražbi, vendar interesentov za odkup ni 6115 ' .■ ■ * iidlCi 1“ *1 ’ h’ za kupca neugodna tudi zato, ker ima občina terjatve o° Občina je zainteresirana, da prostore tovarne kupi in jih P' naprej daje v najem sedanjemu najemniku tovarni Kuaiv |i" Na občini upajo, da bi letos končno celotna stavba Za*1' šla v njihovo last. Delno je stavba, kjer sta tudi občinska **P -pF trgovina, v občinski lasti, delno pa je stavba pod hipo1^ dogovori o odkupu dela zadružne stavbe že potekajo- ^j F »V letošnjem letu naj bi te tri stavbe prišle v našo lasti govori o odkupu se že zelo dolgo vlečejo. Obe stavbi,1 šnice, imajo občani za svoji, je poudaril kobiljanski žup’1 ’. »Zadrugo so nekoč gradili naši ljudje z lastnimi rokanu I* jji tovarno, ki smo jo dali Utoku, da v ima v njej svojo Pro1, Potem je tovarna prišla v stečaj, z njo vred pa tudi stavi1*-ostali brez te stavbe, sedaj pa bo priložnost, da jo pod ■ nimi pogoji spet odkupimo.« r pn1' A. Nana RWPe VESTNIK -j. februar 2004 LOKALNA SCENA 5 Kulturno društvo Apaško polje Tujek ali kulturna obogatitev? »Izbrisani« se vračajo V župnijski cerkvi v Apačah je po-'rfbno stojalo, na katerem je trdo ve-zana Knjiga spomina na mrtve - Ime-padlih in pobitih z Apaškega polja vojna in povojna leta 1941 - 1946.V nKi so imena okrog 600 žrtev. Knji-8°, ki je v slovenskem in v nemškem ktlku (Todts Buch ...), je med bogoslužjem 12. oktobra 2003 blago-župnik g. Janez Ferencek. Po obredu v cerkvi je bili še slovesnost i'7 1 njo. Blagoslovili so namreč kriz, pri-lrl,h tu pročelje cerkve, m spominske P'mRi' Nil« । jn desni strani križa sta z imeni zamolčanih žrtev vojne JP'0: župnije 1941-1945, pod njima pa se P^šči (s slovenskim in nemškim bese-W») k Almiri na padle in pobite voj-n»povojnih let 1941 -1946 z Apaške-& Polja, katerih imena so sicer zapisana ' ■' Omenjeni knjigi v cerkvi. Po obredu pred cerkvijo sta bila še od-■n' m blagoslovitev doma Kulturnega ApaSko polje Apače - Slovenci in ",r" • pj svetu, ki so ga poimenovali po univ Profesoriu’ r°ienem 7 (cu v Mahovcih prt Apačah Slavno-"mik je bil avstrijski veleposlanik , 'l’"1Vsi, pa naj smo slovensko ali nemško govoreči, smo božji otroci in v Kristusu bratje in sestre med seboj." tacijo hiše, ki jo je pridobilo Kulturno društvo Apaško polje. Tudi na otvoritev prostorov nas niso uradno povabili. So nas pa nekateri občani ustno informirali, eden pa pisno, da protokol' na otvoritvi ni bil primeren glede na udeležbo uglednih gostov pa tudi nemščina naj bi prevladovala Apaško območje je občutljivo, ko pa so na eni strani izseljeni Nemci, na drugi strani pa povojni priseljenci - kolonisti, ki so tudi žrtve vojne (Notranjska, Dolenjska, Prekmurje...),« je povedal predsednik KS Apače Jože Cmor. Predsednik KS Apače je v pogovoru sicer menil, da so nekatera zapisana stališča - prestroga Je pa tudi dejal, da je v interesu KS, da polno zaživijo, tudi sodelujejo, vsa društva, zato bodo sklicali skupen sestanek - za skupno delovanje, še zlasti pred bližajočim se vstopom v EU. Roza Zinka Verbošt: »Prepričana sem, da stališča sveta KS niso stališča dobro mislečih predstavnikov večine prebivalcev Apaškega polja...» zunanjo podobo pa mu je dal univ. dipl, arh. Sašo Ostan ih se odlično vključuje v okolje, kjer si panonska nižina podaja roko z obronki Slovenskih goric Opozarjajo tudi na podobno poslovno stavbo pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. - Podoben (strog?) kot KS (četrta točka stališč) je odgovor Kulturnega društva Apaško polje:»... Zanimivo, da se v sosednji avstrijski Radgoni nihče ne spotika in ne preti društvu 7. člen, ki ima svoj dom v Pavlovi hiši v Porrni in je veliko članov tega društva iz naše G. Radgone. Predsednica tega društva je bila uradna prevajalka ob odprtju našega doma Jožeta M ati a. Za nas je razveseljivo, nasploh pa žalostno, da so nam sosedje Avstrijci odkrili in dopovedali, da je Jozef Mad, rojen v Mahovcih, in ki je ljudsko šolo obiskoval v Apačah, najžlahtnejši cvet te doline, ki ga pozna Evropa. Tukaj pa, namesto da bi bili na to po- samih sebe.« Anton Slana, župan občine Sv Jurij ob Ščavnici, pomurskim županom: »Pogovarjate se o oslovi senci (občinske prireditve ob vstopu v 7 Pred blagoslovitvijo je imel g. Ferencek krajši (za nekatere menda sporen) nagovor, v katerem je dejal: », Domovi na nekdanje svobode, o spomini, zgubljeni brez nad - Besede iz Verdijeve opere Na bučo, ki sojo pevci tako ganljivo zapeli v cerkvi, so izgnani Izraelci ponavljali v babilonskem suženjstvu, Te besede so bile na ustnicah in v žalostnih srcih naših bratov in sester iz Apaške doline, ki so bili pregnani s svojih domov in odpeljani v negotovost. - Niso pa nikoli mogli teh besed zavzdihniti tisti, okrog 600 jih je, katerih trupla so ostala na bojiščih, saj so padli med drugo svetovno vojno; tisti, ki so našli poslednji počitek v Murakereszturu na Madžarskem, in tisti, ki so bili kruto pobiti po drugi svetovni vojni in morda za njihov grob niti ne vemo. V spominski knjigi, ki bo hranjena tukaj v cerkvi in bo vedno na ogled, so zbrana imena skoraj vseh; lahko pa se bo Še dopolnjevala. Ti dve spominski plošči, v slovenskem in nemškem jeziku, kiju bomo sedaj blagoslovili, pa bosta nanjo spominjali in nas obenem opominjali, da se tako žalostna zgodovina ne bi nikoli ponovila. - Vsi, pa naj smo slovensko ali nemško govoreči, smo božji otroci in v Kristusu bratje in sestre med seboj. Živimo v prijateljstvu in medsebojni povezanosti, še zlasti, ko v Evropi meje ne bodo več ločevale, temveč združevale. - Pokojni, ki se jih danes s hvaležnostjo spominjamo in so v nemiru odšli s tega sveta, naj v miru počivajo in naj bodo pri Bogu naši priprošnjiki.’« EU), politične stranke pa so nas uspele razjebati’. Izigrani smo bili tako pri avtocesti kot oskrbi z vodo.« Anton Kampuš, župan občine Gornja Radgona, o razvoju in napredku svoje občine: »Za boljši razvoj občine bi se po vezal še s hudičem« Kdaj bo v Murski Soboti zaživel podjetniški inkubator? Rudi Cipot: »To spet kaze na preveliko nestrpnost in neučakanost Tega vam ne morem povedati, ali bo to n aslednji mesec ali čez pol leta.« Danilo Krapec: Naj dopolnim, 19. februarja bo slovesna otvoritev po-, djetniskega inkubatorja Jože Stamni-čar, svetnik občine Razkrižje ■Sredstva v občinskem proračunu so, treba jih je le drugače razporediti. Jaz sem opozicija, ampak šole ne dam. Druga zgodba je, kaj bo prineslo to, daje na poti do Ljutomera šola tudi v Stročji vasi. Mi niti pomisliti ne smemo, da bi dali šolo.« Emin Djačkaj, dosedanji stro-kovni vodja Špo-rtnega društva Stara Nova vas. & »V pravem času R" smo dobili novo vodstvo, saj smo člani dosedanje- 'tr^ m ploščami, kjer je imel g. Fe- KSj »ml ®WOr' >e (Po mnenju predstavnikov l i |fiYj r zgodovine - enostransko in . ' na^ Preteklosti«. Foto: Š, S. 'nj 1 k' " I ,l,i '• je v Ihovi. S starse-I943 'j" 7,vela v Lastomercih, ker so eoix l"1'" ^eta ^6 so jih ČrnCe prc8aa^ v Meinlov grad v p "" hili politični zapori, od v Kočevje, kjer je Roza Zinka ohranjajo ljudje. Narodi in narodnosti so bogastvo vsake države, zato lahko s ponosom in brez strahu navedemo svojo pripadnost. - Približuje se trenutek, ko bo Slovenija vstopila v EL1. Kulturno društvo Apaško polje odpira svoja vrata vsem, ki bi želeli postati člani, ne glede na državno pripadnost. Vašega prihoda bomo zelo veseli. Vse dodatne informacije o društvu* lahko dobite pri gospe Verbošt Vljudno vabljeni!« Kaj pravi predsednik KS Apače »Vodstvo KS Apače ni bilo seznanjeno ne z ustanovitvijo društva ne z adap- ln kako so se odzvali v KD Apaško polje? V dopisu z dne 21. 12. 2003, kt ga je podpisala predsednica Zinka Roza Verbošt, so na očitek iz prve točke zapisali »To absolutno ne drži, saj so program pripravljali in pri njem sodelovali akademsko izobraženi ljudje Ko je občinstvo slovensko in nemško govoreče, je dvojezičnost programa nekaj normalnega .« Glede druge točke (vsebine župnikovega nagovora) pa, da si ga lahko preberejo v originalu Na očitek iz tretje točke navajajo, da se kulturni dom Jožefa Matla nevsiljivo vrašča v domačnost. Projektiral ga je g Brnnčič iz G. Radgone, slikovito nosni, se obregujete.« Dopis kulturnega društva, napisan malo pred božično-novoletnimi prazniki, so sicer sklenili z željo (svetnikom KS) po miru, strpnosti in plodnem sodelovanju. ----- so lu J-d. decembra 2003 podpisal pismo, naslovljeno na Kulturno društvo Apaško polje, kjer ana ^ri stališča, sprejeta 11. novembra 2003 na svetu KS: ^■Otvorhp ev prostorov Kulturnega društva Apaško polje je bila izvedena nestrokovno in neprimerno za čustva kJ6 Prtred'tev je zaradi uporabe nemškega jezika pri izvedbi nagovorov in najavi govornikov prizadela ^azovaJ "7enSk'ln ogovor o tako imenovanih .pregnanih s svojih ognjišč in pobitih na bojišču’je : enostransko in žaljivo do naše preteklosti. ^,a izved' ■ Kulturnega društva po arhitekturni izvedbi ne spada v naš kraj. Sama obnovitev objekta 4. Svgj 3' 2 določili Ureditvenega načrta za naselje Apače. knai°sMe obsoja zgoraj opisana dejanja. Krajevna skupnost bo nadalje vztrajala, da se podobni b°d°več ponovili.« Poskus povzetka Apaško polje (tu ni mišljeno društvo) je zgodovinska lisa, območje, ki kliče k raziskovanju Pritrditi kaže predsedniku KS, da so žrtve tako nekdanji prebivalci, ki so se morali izseliti, kakor kolonisti, ki so prišli v njihove domove iz drugih krajev Slovenije, saj so med vojno tudi oni ostali brez vsega Povojni dogodki pa so madež »osvoboditeljev«, ki je bil vse do nedavnega tabu - nekaj, o čemer si ljudje niso upali govoriti. Prav je torej, da zvemo, kaj se je dogajalo z nekdanjimi Nemci z Apaškega polja in, če je le mogoče, da se nedolžnim popravijo krivice. Društvo Apaško polje se sicer ne namerava ukvarjati s politiko (to je sicer širši pojem), ampak želi delovati na kulturnem in izobraževalnem področju: ob sredah imajo tečaj nemškega jezika, ki ga obiskuje tudi VerboŠtva; na vidiku je kuharski tečaj, napovedujejo plesni tečaj .. Je pa res, da pretiranega navala domačinov v društvo še ni, zato je večina od sto članov - od drugod (Slovenci in Nemci po svetu). Predsednica je preprič ana, da bo ta dom nekaj podobnega, kot je Trstenjakov dom ga predsedstva že skoraj obupali oziroma smo mislili, da mladi nimajo ambicij in elana. Na srečo smo se ušteli. Tako se obetajo našemu društvu še boljši časi in rezultati« Jelka Podgorelec iz Stare Nove vasi: »Angeli ti lahko pomagajo, samo prositi jih moraš, iskreno prositi. Če smo se zjutraj pozabili umiti, nam je mama rekla, da angel nekaj časa nosi vodo za tabo, potem pa ti celi »lavor« mrzle vode vlije na gla- vo.« Franjo Makovec, načelnik občine Sv. Martin na Muri: »Za gradnjo mostu čez Muro, ki bo povezal naš kraj s Hotizo, Je pripravljena vsa projektna dokumentacija in zbrana so že tudi vsa soglasja. Tudi lokacija je določena, in sicer nekoliko više od broda. Zato bo treba zgraditi okrog 400 metrov nove ceste. Zagotovila, da se bo letos zares začela gradnja, pa še nimamo, ker hrvaška vlada Še ni sprejela proračuna za letos.« v G. Radgoni. Štefan Sobočan GOSPODARSTVO 5. februar 2004 - VESTNI Na borznem parketu Zatišje se nadaljuje Če pogledamo gibanje glavnih indeksov v zadnjem tednu, lahko trditvi iz naslova samo pritrdimo in naj navedem, da je osrednji borzni indeks SBI 20 na tedenskem nivoju izgubil 0,2 odstotka in se ustalil na nivoju 4.228 točkah, indeks pidov PIX je pridobil 0,3 odstotka in znaša 3-864 točk. V uradni A-kotaeiji še naprej blesti delnica družbe Gorenje, ki je zadnji teden pridobila 2,7 odstotka vrednosti in znaša 5-767 siL Počasi, a zanesljivo se delnica približuje vrednosti 6.000 siL Kdor je bil pri tej delnici potrpežljiv, je sedaj bogato poplačan z ustvarjenim donosom. Dobrih 9 odstotkov v negativno smer pa je zanihala delnica družbe Radenske, ki se giblje med 1.800 in 2.000 sit. Ni pa zanemarljiv porast cene delnice Krke, ki je dražja za 2 odstotka in se tudi počasi približuje vrednosti 60.000 siL Ali jo bo dosegla? Na prostem trgu blesti delnica Kmečke družbe z oznako KDHP, ki je pridobila 3,6 odstotka. Med investicijskimi družbami pa večinoma beležimo negativne premike. Še posebej bi želel poudariti oziroma opozoriti delničarje družbe Term 3000, da se ponudba za prevzem delnic Term 3000 izteka, in sicer je zadnji dan za sprejem ponudbe 11. februar. VREDNOSTNI ENOTNI TEEAJ1 PAPIR 27X2004 X2JMM nzHka v odstotkih BH.uulji.ry. Gorenje. d.d., Velenje 5 615,86 5.767.57! 2.70 Intereuropa. d.d. .Koper 5 34525 5.305.75 -0.74 Krta, d,d.. Novo mesto 56.586.S7 57.760.42 2,07 Luka Koper, dd., Koper 7 724,40 7.702,81 -0,28 Mercator, ild_. Ljubljana 35982,34 35.550,41 -IZ0 Petrol. . Ljubi jam 59.697,08 59.810,89 0.19 pivovarna Lajko, dd.. Laško 7.850,68 7.761,92 1.13 Radenska, d.d.. Radenci 1.986,59 1 802.69 -9,26 Sivi, nk«viu?m pOtem vidimo, s ° ,l(r> denarja smo to uspeli do-' '1 |e .'.vidika aktivne politike n 1 - n । a. ukrepe ocenila di-1?' 'nca murskosoboškega za-$ 12#^l>oskn an|t Cvetka Sreš. eodi|j]L | seveda imajo svoj un V pjmKj14 p0 pov ^UtiHj posubvencijah tudi * državno ^Poro tisoč ^sto zaposlitev analizi- o uspe-"1 ^repov na murskosobo ^ia križevskega občinskega sveta Dvignjen prah ne za leto 2004. „ kmetijstvo, kt ??°l’ ;bsen •'ba Alojz Jelen’ namreč za kmetij- .., Odlogom proračuna nikakor m su^?n toiarjev, kar je 29 •' sodstva v višini deset milijo ^kmetijskega , lkw manj kut v letu 2003. Jelen je zato v »m za>Ue ,.i povišanje sredstev na 15 milijonov. sistema sči-Slil * Prioriteta občine gradnja kanalizacij. maja Z.. 0 > Ljutomeru, ki naj bi jo zaceli gr kM pre(j. A??' proračunMNetoterim.svetnikomse ZA ■'"otkii«. investicijskih odhodkov.N ^hHnskozgradb, , ' Postavka o ureditvi parka in parkirišča pre SJj p0 »ih ,vJ^ro bodo ■ ubitm namenili tri milijone ravo so svetniki 'U'' n°’n° BUuhko zbistrili misli in se po ni1' z deset;,; murni m odmorom, da so lahko zbist spr, . 1 11 ter šee nato glasovali. Odlok so v prv da n'Vendar 50 predsedniki nekaterih odborov z Pravt^ '1 Ptoractnu vložili amandma. za S ? 'r "'“n*1 P0^ ° predstoten, ob tem da je delež brezposelnih 10-odstoten. Ukrepi spodbujanja zaposlovanja le za izbrane skupine brezposelnih Za vsako zaposlitev torej ni državnega denarja, čeprav je tako prepričanje razširjeno med ljudmi in to pričakujejo tudi delodajalci. »Ukrepi aktivne poli tike zaposlovanja na trgu dela so namenjeni odpravljanju raznih strukturnih neskladij in so vedno ciljni,« je pojasnila Cvetka SreŠ. Državne spodbude za zaposlitev so torej pisane na kožo ciljnim skupinam brezposelnih, torej težje zaposljivim osebam, tistim, ki nimajo določenih znanj, so starejši ali mlajši, vendar brez delovnih izkušenj, kajti logika države je, da bodo delodajalci delavca, ki ga nujno potrebujejo v procesu dela, zaposlili tudi brez državne spodbude. Res da so končni prejemniki sredstev, ki jih Zavod RS za zaposlovanje namenja spodbujanju zaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest, delodajalci, vendar pa so ukrepi državnega subvencioniranja v bistvu namenjeni brezposelnim osebam, a še to ne vsem, ampak le izbranim skupinam. To se seveda ne ujema s prepričanjem in pričakovanji ljudi, takšen pristop države pa pogosto ni razumljiv tudi delodajalcem, zaradi česar potem tu prihaja do neskladja interesov in do kritik na račun razdeljevanja subvencij posameznim delodajalcem. Prejeti državni denar pri večini ukrepov zavezuje vse tri sodelujoče. »Dosti pogodb je tripartitnih, saj jih podpišejo zavod, delodajalec in brezposelna oseba. Vsak se mora zavedati svoje obveznosti in odgovornosti. Tu- Z ZAVAROVANJEM ASISTENCE DOMA DO HITRE REŠITVE HIŠNIH PROBLEMOV vprašanjem z nešteto odgovori: Koga poklicati, da bo nevšečnosti čimprej konec. Mojstrov, ki ponujajo svoje storitve, je res mnogo, a kaj, ko so ponavadi ravno tedaj, ko ji h potrebujemo mi, nedosegljivi, prezasedeni, na dopustu. Zato se lahko najpreprostejše popravilo v našem domu prelevi v pravo hišno avanturo. Zavarovalnica Triglav je oblikovala novo storitev- zavarovanje asistence doma - da bi temu naredila konec. Zavarovanje asistence doma na območju celotne države zagotavlja zavarovancem neposredno pomoč v nujnih primerih, ki lahko povzročijo škodo na domu, ogrozijo zdravje ali napravijo razmere za bivanje neustrezne. Zavarovanci bodo za odpravo težav lahko dobili pomoč inštalaterja vodovodnih, ogrevalnih 'in električnih napeljav, serviserja kli« matskih naprav, krovca, steklarja, mizarja in ključavničarja; poleg tega tudi storitve čistilnega servisa, varovanja doma, prevoze in začasne namestitve. Mogoče bodo problem rešile koristne informacije, na primer o veterinarjih ali serviserjih električ nih aparatov, ki so tudi sestavni del asistenčnih storitev. Zavarovanje asistence doma lahko sklenejo tisti zavarovanci, ki imajo pri Zavarovalnici Triglav sklenjeno požarno zavarovanje, ki vključuje tudi dodatno zavarovanje izliva vode, ali ■ di brezposelna oseba, ki je dobila zaposlitev za milijon in pol tolarjev državne subvencije, mora vedeti, da službe ne more kar tako zapustiti, zato se problemi v podjetju morajo reševati dogovorno. Ce pa pride do prekinitve zaposlitve, in to ne glede na razlog, je potem podjetje dolžno na to mesto zaposliti novo brezposelno osebo prav tako iz ciljne skupine, za katero je dobilo subvencijo. To fe po naših izkušnjah veliko boljše od sodne izterjave,« je povedala direktorica murskosoboške Območne enote Zavoda RS za zaposlovanje Cvetka Sreš. Največ za subvencijo plače v enkratnem znesku Zavod za zaposlovanje ima paleto ukrepov za spodbujanje zaposlovanja in odpiranje delovnih mest, v pripravi pa so že tudi novi. Po višini razdeljenih sredstev je delodajalce najbolj zani mala subvencija plače v enkratnem znesku, ki pa je bila namenjena za zaposlitev težje zaposljivih in dolgotrajno brezposelnih oseb. Delodajalec je za zaposlitev delavca za Čas dveh let prejel milijon tolarjev, za nedoločen čas pa milijon in pol Do dela je tako prišlo 193 delavcev, delodajalci pa so iz tega naslova prejeli 308 milijonov tolarjev. Nadomestilo dela plače iskalcem prve zaposlitve, ki je ukrep, ki velja samo za regije z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti in je namenjen zaposlovanju mladih s srednjo, višjo in visokošolsko izobrazbo, je bilo namenjeno za 122 na novo zaposlenih, delodajalci pa so prejeli 96,9 milijona tolarjev, in sicer za zaposlitev delavca s končano srednjo šolo šeststo, višjo devetsto in visoko šolo milijon in dvesto tisoč tolarjev. Ob teh spodbudah so aktualni še ukrepi za usposabljanje z delom brež delovnega razmerja (lani je bilo za to razdeljenih 24 ZAVAROVALNICA TRIGLAV, P.O. milijonov tolarjev), delovni preizkus (22 milijonov), subvencijo plač invalidom (28), pospeševanje zaposlovanja za krajši delovni čas (7,2) in subvencijo invalidskim podjetjem (4.5 milijonov). Vse te možnosti pridobitve subvencije so tudi letos, lani pa se je končalo podeljevanje subvencij iz naslova tisoč novih možnosti (22,7) in pomoči na domu (22,1 milijona tolarjev). Lani tudi niso več podeljevali povračila prispevkov za delavca, je pa bilo zaradi triletnih pogodb delodajalcem še vedno izplačanih 125,8 milijonov tolarjev. Prav tako je lani kot obveznost zavoda ostalo Še plačilo subvencije po sklenitvi delovnega razmerja z usposabljanjem v višini 8,9 milijona tolarjev. Ob teh sredstvih pa so pomurski delodajalci na razpisu za lokalne zaposlitvene programe pridobili še 177 milijonov tolarjev za 96 delavcev, kar je glede na petsto razpisanih delovnih mest visok delež. Majda Horvat zavarovanje stanovanjskih premičnin, ki vključuje tudi dodatni zavarovanji pleska, slikarij in oblog ter razbitja stekla. Zavarovalnica Triglav je za novo storitev oblikovala vsem dostopne zavarovalne premije, ki so nizke v primerjavi z vrednostjo hitre in zanesljive pomoči. Zavarovanci ob nastanku asistenčnega primera pokličejo Asistenčni center Zavarovalnice Triglav na brezplačno telefonsko številko 080 2864. '. Asistenčni center je dosegljiv 24 ur na dan in vse dni v letu. Po klicu jim bo operater v.najkrajšem možnem času priskrbel pomoč pooblaščenih izvajalcev asistenčnih storitev ali pomagal z nasveti in koristnimi informacijami. Želite o novi storitvi Zavarovalnice Triglav vedeti več? Vse informacije . lahko dobite na telefonski številki 080 2864, pri zavarovalnih zastopnikih in na vseh poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav. www.zav-triglav.si H (I^/BKANU 5. februar 2004 - Iam Barometer V Pomurje smo dobili sedem srednješolskih programov vec kot lani, ob tem pa še nov višješolski program informatika Feri Horvat, poslanec, si je dodal še eno funkcijo, postal je predsednik sveta soboške bolnišnice. Ali to glede na njegove zveze pri vladi pomeni tudi dokončno razrešitev zapletov pn opremljanju porodnišnice, se bo še videlo. Peter Vrisk, predsednik zbornice, je na okrogli mizi v Rakičanu spet tarnal O tem, kako ukrepati zoper državo, ki je samovoljno podaljšala rok za prijavo škode po suši in s tem za nekaj mesecev premaknila poravnavo škode, pa ni rekel nobene. Jože Cmor, predsednik KS Apače, se je frontalno zoperstavil Kulturnemu društvu Apasko polje, ki zaenkrat nima ambicij, da bi delovalo kot politično društvo Nemcev na Apaškem polju. Tomislav Kepe je še eden od tistih, ki se je potopil v Orionovem ozvezdju. Stanko Ivanušič ima čedalje več problemov s šolo. Vse manj otrok v šoli pomeni postopno nevarnost za zapr tje šole. Hkrati pa mu grozi, da šole iz občinskega proračuna ne bo mogoče financirati, če jo bo hotel za vsako ceno obdržati. Znana tudi ponudba srednjih šol za 2004/2005 Nekateri so zelo zadovoljni Po podatkih Šolskega ministrstva, ki je minuli ponedeljek objavilo razpis za vpis v srednje šole za šolsko leto 2004/2005, končuje osnovno šolo v tem šolskem letu 22.323 učencev in učenk, ki bodo lahko kandidirali na skupno 27.496 vpisnih mest na srednjih šolah. Kolikšen del te »pogače« smo dobili v Pomurje? Če bi sodili po izjavah, ki smo jih lahko slišali na ponedeljkovi tiskovni konferenci v Dvorcu Rakičan - sklicala jo je Regionalna razvojna agencija Mura -, potem smo lahko zelo zadovoljni Doc. dr Mitja Slavinec, ki je vodil konferenco kot pomočnik direktorja omenjene razvojne agencije, je uvodoma izrazil zadovoljstvo nad dobro udeležbo predstavnikov medijev in poudaril, da je na podlagi medsebojno usklajenih aktivnosti med pomurskimi srednjimi šolami (koordinacijo je opravila RRA Mura) šolsko ministrstvo dodelilo Pomurju več srednješolskih programov in nov višješolski program informatika. To je po njegovih besedah dober zame- Živijo sami... je kdo doma? (3) »Tuje moj grunt, tu želim biti!« Kje so tisti časi, ko je bilo v družini Nemec v Melincih pet otrok? Obdelovali so zemljo, gospodar Franc pa se je ukvarjal tudi z zanimivo domačo obrtjo, in sicer je odiral kože $ poginulih živali, največ psov, njihove kože pa je dal strojiti, potem pa jih je seveda prodajal. In šle so še kar dobro v promet. Ko je bila Cecilija, ena od petih otrok pri hiši, nekoliko večja, je večkrat tudi ona peljala kože v ljutomersko usnjarno. Danes je Cecilija sama pri hiši. No, na dvorišču ji delajo družbo kure, več mačk in dva psa. Žal ji noge vse bolj pešajo, tako da takrat, ko je mrzlo, sploh ne hodi ven. Večinoma sedi na postelji v kuhinji, premišljuje o raznih stvareh in moli. Nima televizije niti radia. Sama ne more postoriti skoraj ničesar, razen da si zakuri v štedilniku. Zelo vesela je, ko jo kdo obišče. Na srečo pride k njej tako rekoč vsak dan soseda Darinka, ki ji pospravi in pripravi zajtrk. Tega je ni nihče prosil Zakaj je tako dobrega srca? »Težko mi je, ker je ostala sama pri hiši, in vem, da jo bolijo noge in da sama ne more skrbeti zase. tek za mrežo višjih šol v Pomurju, še naprej pa tečejo tudi prizadevanja za pridobitev visokošolskih programov (menedžment in biotehnika v Rakičanu, turizem in gostinstvo v Radencih idr.). Državni sekretar za srednje šolstvo Elido Bandelj je najprej povedal, da je šolsko ministrstvo prisluhnilo predlogom iz pomurske regije, da bi zagotovili kar najboljše možnosti za izobraževanje v srednjih šolah tudi na višjem nivoju Tako je na voljo v novem Šolskem letu 1.324 mest, medtem ko končuje osnovno solo v Pomurju 1 290 učencev in učenk Posebej je omenil novosti, in sicer program šivilja - krojač (ponovno), ki ga je podprla uidi tovarna Mura, klepar • krovec, elektrotehnik računalništva in gradbeni tehnik na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota, elektrikar energetik in pečar - keramik na Srednji dvojezični šoli Lendava in vrtnarski tehnik na Srednji kmetijski šoli Rakičan, poleg tega pa še evropski oddelek na Gimnaziji F. Miklošiča Ljutomer ter maturitetna tečaja na Eko- Cecilija Nemec iz Melinec, ki živi sama v hiši, ima to srečo, da jo vsak dan obišče soseda Darinka, kiji pospravi, pripravi zajtrk in jo potolaži. Ves čas smo se dobro razumeli z njimi Ko je lani umrl gospodar Franc, smo ji nekaj časa nosili tudi hrano. Zdaj ji kosilo med tednom pripeljejo iz beltinske Zvezde, ob sobotah in nedeljah pa poskrbi zanj nečak Jožef z ženo Marijo. Tudi on jo obišče skoraj vsak dan, včasih tudi dvakrat. Če drugega ne, ji pripravi drva in zlušči koruzo za kure. Cecilija in njen mož Franc žal nista imela otrok, oziroma jima je hčerka umrla, ko ji je bilo eno leto. Njeno delo je bilo ves čas gospodinjstvo in pomoč pri kmetijski dejavnosti, mož pa je nomski šoli M. Sobota in Srednji dvojezični šoli Lendava. Prav gotovo je zelo dobrodošel tudi nov višješolski program informatika, ki ga bo v dislociranem oddelku na Srednji po- priložnostno delal kot zidar. »Ko sem imela kaj časa, pa me je zelo veselilo izdelovanje poročnih šopkov in drugih okrasnih rož iz krep papirja,« se z radostjo spominja 84-letna Cecilija. Drugi vedo povedati, da je bila pri tem res prava umetnica To so bila tudi njena najlepša leta v življenju. Zdaj si drugega ne želi, kot da bi bila bolj zdrava, da bi lahko sama skrbela zase. V dom starejših ljudi pa nikakor ne bi rada šla. Ko smo ji to omenili, je s solznimi očmi dejala: »Tu sem doma, tu je moj grunt, tu želim biti...» Besedilo in foto: Jože Graj Poklonimo si čas Preteklo sredo je v Kovačičevi multimedijski dvorani salezijanske ga doma v Veižeju Marica Zver Šlenc, diplomirana socialna delavka, predstavila svoje izkušnje z ljudmi, s katerimi se srečuje. Tema četrtega Ivanocyjevega večera je bila Moje izkušnje z ljudmi. Šlenceva, rojena v Beltincih, sedaj direktorica doma starejših občanov v Ilirski Bistrici, je poudarjala graditev podobe posameznika, pomembnost funkcije in delovanja družine že v otroštvu, predvsem pa usmerjenost v pozitivno. Poslušalcem je skušala približati dom starejših in življenje v njem, ki sta v splošni javnosti označena in obravnavana zelo negativno. Pripovedovanje je temeljilo na njenih izkušnjah z ljudmi, ki jih je in jih še vedno srečuje v svojem življenju, saj so ravno stiki z ljudmi tisti, ki oblikujejo človekovo osebnost. Po njenih besedah moramo za svoje potrebe poskrbeti sami, ker jih drugače nikoli ne bomo izpolnili. Da bi bili v svojem življenju kar najbolj samozavestni, moramo zmeraj razmišljati pozitivno, iskati veselje in lepoto in ne samo kritizirati. »Najbolj pomembno pa je,« pravi fjlenčeva, »da st poklonimo čas.« Obiskovalci večera smo tako spet imeli priložnost slišati koristne nasvete zase in za svoje bližnje, ki bodo v zmedi današnjega časa zelo dobrodošli. - Vanja Poljanec, foto: V. P. klicni in tehniški šoli M. Sobota izvajala višja strokovna šola iz Velenja. Ravnatelj velenjske šole mag. Milan Meža je na tiskovni konferenci povedal, da imajo študenti v vsakem letniku Porodnišnica Postopek nakupa opreme ustavljen Za dvaindvajseti januar napovedanega odpiranja ■ za nakup opreme murskosoboške porodnišnice ni bil0’ je postopek izbire ustavljen. _ Nekaj dni pred tem je namreč republiška revizijska kom*w prejela pritožbo enega od kandidatov, ki se je pritožil že na Revizijska komisija ima tako mesec dni časa, da prouči v pritožbe in izda mnenje. Odločitev bo najverjetneje podala st februarja. Če bo pritožbo zavrgla kot neutemeljeno, bodo5!1., stopkom izbire nadaljevali. Komisija za izvedbo postopka naročila za nakup opreme za jx>rodnišnico, ki jo je imenovalo °” strstvo za zdravje, bo tako ponovno določila rok za odpiranje p® db. Po besedah finančnega direktorja bolnišnice in članaj za izbor opreme Štefana Vučaka se bo to zgodilo zelo hitro, a temu je že pritožba na razpis, ki pa ji lahko sledijo še izbor ponudnikov, čas opremljanja podaljšala za mesec dni Cep^ Vučak dvomi, vendarle obstaja tudi možnost, da komisija p0' pritožniku. To bi pomenilo, da bi razpis morali ponoviti. , Orientacijska vrednost naročene opreme za porodnih S 580 milijonov tolarjev, brez naročil manjše vrednosti.v r J J so bili objavljeni štirje sklopi naročil, razpisno dokumentae’r je dvignilo štirideset zainteresiranih ponudnikov. po deset tednov praktičnega!® braževanja v podjetjih, kjer s* pridobijo uporabno znanjeia na katerega »vežejo« tudi dipk® sko nalogo. V podjetju jo ti^ najprej zagovarjajo, potem p1*1 uradno na višji šoli. Z uspešni*1 zagovorom si pridobijo na» inženir informatike. Na voljo bo 45 mest za redni študij in 30 za odrasle. Vpišd0 se lahko tisti, ki so končali 4-^ ni programe elektrotehnik*a gimnazija, ustrezni poklicnih čaj ali tem programom ostreč srednješolske programe po Šnjih predpisih, pa tudi tisti, ° so končali triletni program ■ dnjega poklicnega izobraže^ elektrikar z opravljenem strskini ali delovodskim izpi*0® s področja elektrotehnike in i0* jo tri leta delovnih izkušenj opravijo preizkus znanja iz venskega jezika in mateina**^ ali tujega jezika v obsegu^1 ločenem za poklicno maturo za kaj se pravzaprav usposoM® študenti informatike? Po p®^ modulu si pridobijo znanja dročja programskih aplikacij podatkovnih baz, po druge0* s področja računalniških sis* mov in omrežij. Upati je, da bo za vse programe med mladimi tud*’* volj zanimanja za vpis, kajti sr se lahko zgodi, da jih ne bo pa bi bilo seveda škoda. Jože M' * - AhflO15" Manca Zver Siene: »Vsi smo celovite oseu (IZ)BRANO 9 VESTNIK - 5. februar 2004 Ekumensko bogoslužje v Murski Soboti Svoj mir vam dajem V okviru tedna krščanske edinosti je bilo Ia ^.° 1 januarju v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti ekumensko bogoslužij Na skupnem bogoslužju so se zbrali vernu> evangeličanske cerkvene občine in ri-®skokatoliške župnije svetega Nikolaja iz /"r^' Sobote. Srečanje vernikov je poteka-0 pod motom Svoj mir vam dajem, besedila, t P^bljena pri bogoslužju, pa so pripravili živijo in pričujejo za Kristusa v sta-todavnem mestu Alep v Siriji. ' ‘tane so ob tej priložnosti nagovorili duhov-111 1 »bch cerkva. Pozdravila sta jih gostitelja evan. icanskt duhovnika mag. Leon Novak in kaplan Sm- rimskokatoliški župnik Martin Hor-Pa ie ob tem poudaril, da smo vsak na svoj ,J'ln Poklicani h graditvi miru in sprave različnih odpovedi. V programu so sodelovali tudi ri-• ® okatoliški mešani pevski zbor pod vodstvom sestra Marjan Potočnika, evangeličanski otroški Mate*'/,,Or P'** vodstvom Suzane Kodih, pevki aeaj,.i,. in Metka Car, tnhdi evangeličani so se -stavili z igro Kako se obnašam kot evange-mladi rimskokatoličani pa s pantomimo. A. N. R. R. Astrologinjo Meto Malus smo povprašali o usodi Pomurja Slabo za kmete, dobro za Muro in Terme 3000 Po odgovore hodijo politiki in gospodarstveniki, menda tudi veliko Pomorcev Barometer Mejnemu prehodu na Hotizi slovensko elektriko, telefon 'a vodo ^rdaj ko je znano, kje natančno bo stal 'a na Hotizi, in da naj bi ga zgra-t| 1 <*<> konca aprila, je Krajevna skupnost pisala Vojku Kuzmi, predsedniku slo-drla mešane komisije za izvajanje ftnJ^zuma o obmejnem prometu in sodelo-lu med Slovenijo in Hrvaško. O ‘Vedno doslej so tudi v tem pismu ponovili P1 po mejnem prehodu na reki Muri, dodali Pijo / T 'fJ infrastrukturno povezan s Slove- 4'l(rvajo torej, da objekt priključijo na slo-prjf elcktrično omrežje, telefon in vodovod in Viha- da bodo pristojni s tein v zvezi po- $1 na posvet •kuj P'S S tal<$no vsebino je v imenu Krajevne občL' ?1' Hotiza podpisal njen predsednik in li,^, SKt kotnik Štefan Sobočan, z namero, da ga nanjeP°Slali na komisn<> za SOPS, pa je bil sez-ttaiL tUdl lendavski župan. Še pred pisanjem i^dob," SkUpn0S" je bii namreč na isti naslov s skim - 0 vsebino naslovljen tudi dopis z občin-biio naj m’ vendar w «e i njem takrat, ko še ni tnali d anfno znano, kje naj bi bil prehod, zavze-napo^e/AdnOskl,Pno*s tem v zvezi sprejmejo Meti Malus, znani slovenski astrologinji, smo zastavili sedem vprašanj. Zanimalo nas je, kaj bo Ičto 2004 prineslo Sloveniji, kaj bo z nami po vstopu v Evropsko unijo, kaj se bo zgodilo s slovenskim kmetijstvom, nam bo vreme naklonjeno in kakšna bo usoda tovarne Mura, zdravilišča Terme 3000 in vašega časopisa Vestnik. Slovenija in leto 2004 Letu 2004 sicer vlada Venera, ki je planet ljubezni, a bo vse prej kot mirno in uglašeno Proti juniju se bodo začele dogajati kadrovske spremembe v politiki in gospodarstvu, kmetijsko ministrstvo se bo spet otepalo s težavami in Škandali, v političnem vrhu bomo priča številnim zamenjavam. Poletje bo razmeroma mirno, v začetku jeseni bodo dogajanja spet živahna. Do novembra bomo intenzivno občutili zaplete, ki bodo nastali v novi situaciji. Predvolilni boj bo razplamteval strasti na vseh straneh, bolj neprizanesljiv bo kot kdaj koli prej. Venera simbolizira med drugim tudi odnos do umetnosti, a se v naši kulturi razmere ne bodo kaj prida izboljšale Vstop v Evropsko unijo Zaenkrat se vsi še po otroško veselimo vstopa v Evropsko unijo, vendar je pred nami naporno obdobje, ko bodo morali tudi tisti, ki se v vseh teh letih samostojne Slovenije tega še niso naučili, življenje dojemati po novem in čez noč dozoreti. Kakih deset let bomo potrebovali, da bomo ujeli korak z drugimi, to pa pomeni povečano brezposelnost, reforme na pokojninskem področju, drugačno tržno naravnanost in predvsem nenehen boj za prisotnost. Pomurje je ne bo odneslo z nič manjšimi odrgninami kot preostala Slovenija. Prišel bo čas, ko brez znanja vsaj enega tujega jezika ne bomo mogli razmišljati o zaposlitvi Slovensko kmetijstvo V državah, ki so pridružene Evropski uniji, so se z največjimi težavami srečali prav kmetje. Veliko bo treba spremeniti v kmetijstvu, da bomo obdržali konkurenčnost. Največji pro blem bo razdrobljenost zemlje in kar nekaj let bo potrebnih, da bodo našli pravi pristop; to pa bo težaven čas, ko bo marsikdo vrgel puško v koruzo. Vreme v letu 2004 Začelo se je obdobje, ko bodo morali v Pomurju vzeti v zakup dejstvo, da se ozonska luknja veča in da bodo poslej suše ogrožale pridelke. Namesti burnih razprav, protestov in mučnih razmišljanj, kako povrniti škodo, bi bilo bolje, če bi začeli načrtovati namakalne sisteme in tako pripravljeni pričakali čas, ko narava pokaže zobe. Zime bodo čedalje krajše, poletja čedalje daljša. Kaj bo s tovarno Mura Za tovarno Mura bo leto 2004 uspešno. Na Silvestrovo se je zgodil pomemben nebesni dogodek, ki ji napoveduje rešitev iz težav in celo rast ter širjenje. Za Muro stoji planet Uran, ki se pomika po znamenju rib, ta planet pa simbolizira revolucijo, izvirne zamisli, sodobne pristope. Naravni park Terme 3000 Zdravilišče Terme 3000 ima pred sabo lepo prihodnost. Leto 2004 bo dobro leto za zdravilišče Če ne bodo pov- lekli pravih potez, lahko jeseni oz. proti koncu leta zaidejo v manjše težave Vestnik in 2004 Vestniku stoji ob strani Venera, zato mu bo letošnje leto, ki mu ta planet vlada, naklonjeno. Direkten Merkur v Vodnarju mu obljublja sprotno posodabljanje in moderne tržne pristope, tudi Venera se je pomikala po Vodnarju, kar zagotavlja uspešno iskanje novih virov zaslužkov. Mars v Ribah je sicer občasno labilen, simbolizira pa vztrajnost, bojevitost in principiel-nost, je pa zato Jupiter v Kozorogu sila resno položen in zahteva odgovoren odnos do dela in neomajnost pri realizaciji načrtov. Meta Malus Se bodo njene napovedi uresničile? . _ VESTNIK PRAZNUJE IN NAGRAJUJE Nagrajenci mesečnega žrebanja: - Sandra krajne, Lomanoše 40,9250 Gornja Radgona - mikrovalovna pečica - Milica Prostran, Kardoševa 8,9000 Murska Sobota - knjižna nagrada za izraz S PIDI GONZALES DEKLA - Suzana Zelko, Gomilica 128,9224 Turnišče - majica - Elemer Nemet, Čikečka vas 3a, 9207 Prosenjakovci - majica - Slavica Voroš, Kolodvorska 29a, 9220 Lendava - majica - Darja Zadravec, Strehovci 43,9223 Dobrovnik - majica - Karel Kerec, Andrejci 10,9221 Martjanci - majica - Neli Senčar, Žepovci 113,9253 Apače - majica - Anton Ptičar, Celestinova 32,1000 Ljubljana - majica - Jasmina Horvat, Bakovci, Mlinska 8,9000 Murska Sobota - majica - Darja Klemenčič, Gregorčičeva 21,9252 Radenci - majica - Angela Marič, Krog, Vodnikova 7,9000 Murska Sobota - majica Nagrade oz. potrdilo o nagradi bodo izžrebanci prejeli po pošti. ČESTITAMO) Meta Malus, astrologinja, Pomurcem napoveduje dobre čase. Tovarni Mura pa nadpovprečno dobro letino Doc. dr. Mitja Slavinec je te dni izredno dobre volje, saj smo dobili v Pomurje nov višješolski program informatika in sedem novih srednješolskih programov. Mitja ErniŠa, nogometaš Mure, je še eden od domačinov, ki se je moral umakniti »tujski legiji«. M. H. PlL 013?^ 'n Analno žrebanje » 2004 v Termah 3000 aparat ’ december (,'g’ta,ni * Hm * Januar * mikrovalovna peči- Sl^lni stm/ Predvajalnik • marec -' °1 • april - Vestnikovo kolo Vestnik praznuje in nagrajuje r— - ---- - Domači izraz meseca: DVD predvajalnik Od oktobra 2003 do maja 2004 se lahko vsak mesec potegujete za glavno mesečno nagrado, 10 tolažilnih in knjigo za domači izraz meseca (prekmurski, prleški ali štajerski). V maju 2004 pa bodo vsi kuponi v velikem bobnu za 55 Vestnikovih koles. Vsak mesec bomo objavili mrežo z nagrado meseca, vi pa pošljite izpolnjeno mrežo in domači izraz za glavno nagrado meseca na naš naslov. Februar - DVD predvajalnik Februarja bomo sestavljali DVD predvajalnik Na mrežo prilepite prvo sličico, do konca meseca pa bomo objavili še manjkajoče tri. 1. januarja smo objavili tudi jokerja, s katerim lahko nadomestite katero od manjkajočih sličic. Izpolnjeno mrežo nalepite na dopisnico in jo do 3- marca 2004 pošljite na naslov: VESTNIK, Ul. arhitekta Novaka 13,9000 M. Sobota. Ne pozabite na kupon pripisati še domačih izrazov za DVD predvajalnik: prekmurskih, prleških, štajerskih... Najduhovitejši in najizvirnejši izraz bo nagradila posebna komisija. Žrebanje bo v živo v sredo, 3- marca, na Radiu Murski val. Rezultate bomo objavili tudi v Vestniku, 4. marca, ko bomo objavili novo mrežo z novo glavno nagrado meseca. Nagrade: 1. nagrada DVD PREDVAJALNIK in 10 jubilejnih Vestnikovih majic ter knjiga za domači izraz I Lilijana Grof ostaja še naprej direktorica Ljudske univerze, čeprav je hotela preskočiti v Pokrajinsko in študijsko knjižnico. Marta Postružnik, krajanka Selišč, je ena redkih, ki je javno opozorila na nečednosti starega župana Mihaliča in na blokade, ki grozijo županu Slani od aparata, poslušnega prejšnjemu županu 10 OSEBNI PEČAT 5. februar 2004 - VESTNIK Da postaneš veliko podjetje, potrebuješ politično podporo Brez solidno plačanega delavca ni razvoja Upoštevajo nas tuje multinacionalke, kot sta Strabag in ameriški Bechtel, doma pa nas ignorirajo Kerna je podjetje na »robu«, ki ni postavljeno v ospredje uspešnih pomurskih podjetij. Pogled v poslovanje pa nam pokaže, da gre za stabilno podjetje, ki je v proizvodnji specialnih gradbenih materialov in gradbenih lepil prevzelo primat na slovenskem trgu. Vse bolj se uveljavlja na trgih v državah nekdanje Jugoslavije, je pa tudi cenjen partner podjetij znotraj EU. Primerjalni poslovni podatki za leti 2001 in 2002 kažejo 25-odstotno rast obsega proizvodnje in prihodkov, s tem da so kazalci rasti za lansko leto še ugodnejši in se približujejo 30-odstot-ni rasti. O tem več z direktorjem Brankom Drvaričem. Poleg kakovosti izdelkov vplivajo na rast Kerne novi trgi, saj je domači trg omejen, četudi doma prevzemate vodilno vlogo in s tem povečujete tržni delež? V zadnjih dveh letih smo uspeli na trgih v državah nekdanje Jugoslavije. Na srbskem trgu beležimo skoraj enkratno rast in tudi letos sklenjene pogodbe ne kažejo slabo. Podobno je na hrvaškem trgu, kjer beležimo stalno rast in se uveljavljamo s posebnimi materiali, ki jih razvijamo za potrebe tega trga. Zlasti na Hrvaškem dobro sodelujemo s svetovno znanimi gradbenimi operativci, kot sta Strabag in ameriški Bechtel, ki sta vključena v gradnjo hrvaških avtocest. Kakšno pa je sodelovanje z domačo gradbeno operati-vo glede na to, da imate dobre reference pri dveh velikih multinacionalkah? Z domačimi podjetji smo začeli sodelovati v zadnjih dveh letih. Sodelovali smo že prej, vendar posredno. Sodelovanje temelji na specialnih materialih, ki so kakovostni in bistveno cenejši od tujih materialov, tako da imamo še veliko možnosti Kako pa je z materiali za splošno porabo? Ta program zajema gradbena lepila, fugirne mase in izravnalne mase ter delno hidroizolacije. S tem programom smo v 90 odstotkih naših trgovin, ki tržijo gradbene materiale, in smo vodilni slovenski proizvajalec. Navzoči ste že v evropskih trgovskih verigah s tehničnim blagom, ki dobivajo na našem trgu vedno večji trž KO Galileo www.kd-frmip.si Najdonosnejši slovenski posebni vzajemni sklad v zadnjih treh letih - 144,21 % (v SIT) 1.000.000 (1.2.2001) 2.442.100 SIT Informacije, svetovanje in pristop k vzajemnim skladom KO v Finančni točki v Murski Soboti, Lendavska ulica 22 kd Cefovika 206. iQ00 upe«® posebne vzajemne skUde Galileo -Travnoivžen). Rastko (detrUjkO In KD Bond wbvpzmikU. Projekti posebnih vzajemnih nUadov v upre bar-ju mD TnwWnents la med defovmm casam brezplačno na voljo na sedežu družbe, na vpisnih mestih m or« vseh pogodbenih partnerjih. KI spretemafo prepone izjav« vpisna mesta m pogodbeni partner so objauMAi na pri«lfwh straneh weaAd-oroup. sl. kjer so v elektronski obliki dostopni tbdJ polletna (n letno poročilo ter prospekti vzajemnih skladov KD Vl^arelj kna poleg prospekta pravico tudi do orezzAočneca letnega ter pci let ne Od poreci, Realtzkani preteki doojy zagotovKo 23 donose v prihodnosti Gibanje vrednosti točke sk»da je v - < meri odvisno od stanja »•trap - n oapvrev ^ednast točke iahU aa4» ah pada, zalo so tudi prihodnji donosi lahko yi?j< ati nitji koc v preteklosti. Tekoči podatki so dnevno oojavijem v časnikih Do*a Dnevnik. Finance m VatotM prov^ya znaša ia posebna Galdeo in Rastko za poseOm vzajemni sklad KD Bond pa 2%. zato se objavljena donosnost na sredstva zmenjU « vstopno provizija ni delež, kakšne pa so možnosti za poslovanje z Bau-hausorn in Obijem ter kako prek teh verig stopate na evropski trg? Ob pomoči teh trgovskih hiš smo v Sloveniji in na Hrvaškem, zaenkrat pa še nismo kandidirali za vstop v druge trgovske centre po Evropi, ker so pogajanja težka, čeprav je sodelovanje z Obijem in Bauhausom dobro in smo plasma v lanskem letu podvojili. Njihov pristop je nekoliko drugačen kot pri naših trgovcih. Pri naših velja neka sredinska črta, če se tako izrazim, in so pogoji prodaje za vse izdelke približno enaki. Pri tujih trgovcih pa obstaja segment artiklov, ki ni velik, in jih želijo po izredno nizki ceni, sicer pa ostale proizvode plasiramo približno pod enakimi pogoji kot pri domačih trgovcih. Skratka, z enim ali dvema artikloma se moramo vključiti v akcijsko ponudbo Bauhausa ali Obija. Za nas pa je pomembno, da smo v teh verigah, ker se nam tako realno odpira možnost, da pridemo s svojimi izdelki ob formalnem vstopu v EU na evropski trg. Predpogoj, da smo v tej verigi aktivni igralec, so naše zmogljivosti. Tu so namreč količinsko naročila velika, zato je pomembna naša naložba v nove mline in mešalnico, ki nam zagotavlja stopetdesetodstotno povečanje proizvodnje. Že v lanskem letu smo komaj sledili povpraševanju, čeprav smo delali v treh izmenah. Vrniva se k južnim in vzhodnim trgom, ali tu nastopate tudi kot izvajalec ali kot podjetje za inženiring? V Srbiji smo organizator, opravljamo neke vrste inženiring. Na jugu imamo registrirani podjetji Kemo v Beogradu in Zagrebu. partnersko podjetje imamo v Banjaluki S prvim februarjem odpiramo predstavništvo v Sarajevu. Predstavnike imamo na Češkem, v Prištini in Podgorici. Ocenili smo, da so kljub vstopu v EU države v nekdanji Jugoslaviji za nas velik potencialni trg. Neuspešen je bil nastop na Madžarskem, kjer je šla naša firma v stečaj. Prisotni smo tudi v Moskvi, kjer smo v lanskem letu za trikrat povečali obseg prodaje, ki pa je za nas še zmeraj majhen trg z ocenjeno realizacijo okrog 100 tisoč evrov. Odpira se tudi južna Rusija, za kar pa bo potrebna ocena, ali je to smiselno predvsem zaradi našega proizvodnega obsega. Mi smo v teh tržnih dimenzijah majhno podjetje. Kaj vas omejuje? V našem primeru ne gre samo za kadrovsko omejitev v smislu števila ljudi ali pomanjkanja kadrov. Pri nas je pomemben čas, da pridemo do kakovostnega strokovnjaka, ki bo strokovno obvladal našo proizvodnjo in prodajo, in to traja leto do dve. Naša proizvodnja zahteva bistveno več specialnih znanj, s katerimi lahko rešujemo probleme Kadri sami po sebi niso pro' blem. Kakšna pa je dodana vrednost? Mi smo pri vseh programih pozitivni. Pesek je še vedno delo »sirotinje«. Z gradbenimi materiali je drugače. Pri 60 tisoč tonah prodanega peska ustvarimo 320 milijonov prihodka, pri 20 tisoč tonah prodanih gradbenih materialov pa okrog 1,3 milijarde tolarjev, kljub temu posebnih zaslužkov v tej fazi predelave peskov, ki jo imamo v Sloveniji, še ni. Pred kratkim so nas obiskali Nemci, ki so nam predstavili nadaljnjo predelavo peskov, kar je nekaj čisto drugega. Žal se s tem niti mi v Kerni kot tudi noben slovenski proizvajalec ni ukvarjal. Nemci peske segrevajo na 1500 stopinj, delajo novo kristalizacijo in tako dobijo specialne Ameriško multinacionalko Bechtel je ameriška vlada izbrala za enega od nosilcev obnove Iraka. _______________________________________________________I materiale. Tu je problem naše nizke dodane vrednosti. Preprosto nimamo tradicije razvoja, četudi že 50 let kopljemo peske. Bili smo preslabi v razvoju, da bi razmišljali naprej Potencial je v obdelavi. Žal mi o tem nismo razmišljali in tudi na pacionalni ravni nihče ni raz- mišljal. Dodana vrednost temelji na nekih drugih znanjih, zato je kremenov pesek bogastvo, ki je v EU bolj cenjeno kot pri nas. Žal pri nas družba in država tega bogastva ne priznavata in je vprašanje, ali ga bosta kdaj priznavali. Ali lahko s tem poveževa ignoranco Ministrstva za gospodarstvo, ki vas ni podprlo pri novi naložbi? Ta zgodba je žalostna, ker se je končala tako, da nobeno od pomurskih podjetij na omenjenem razpisu ni bilo uspešno Po pregledanih primerjavah bi mi lahko dobili za našo naložbo od sto do sto petdeset milijonov tolarjev. Zavrnili so nam tudi pritožbo. Ne samo mi, tudi širše smo ugotavljali, da naše nerazvitosti država ne upošteva. V regijo je v lanskem letu prišlo 2 odstotka razvojnih sredstev. To, da ni programov, ni res. Bistveno vprašanje, ki bi ga morali postaviti tej državi naši poslanci, pa ne samo postaviti, ampak bi morali zahtevati drugačen sistem delitve sredstev, če ta država želi regijo razvijati. Zame nikakor ni sprejemljiv odgovor ministrice, ki pravi, da ministrstvo podpira programe visokih tehnologij in dodane vrednosti. Ali vaši specialni materiali z velikim razvojnim vložkom ne spadajo v to kategorijo? Ne vem. Ni mi jasno. Slovenci imamo malo industrije z visoko dodano vrednostjo. Če gledam na našo dodano vrednost glede na naš potencial in tisto, kar sva rekla pri tej vrednosti za Nemce, je morda res nizka. Toda po drugi strani nam naš potencial znanja, ki prihaja z univerze, na eni in odnos države na drugi ne dajeta možnosti za kaj več Skratka, zaostanek je pri izobraževanju Potrebujemo kader, ki bo diktiral ta razvoj. Mi smo prišli na ravni gradbenega materiala do optimums, kjer je kremen osnova in ima dodano vrednost enega evra, Nemec pa ima produkt s 15 evri dodane vrednosti, vendar za neke druge potrebe To je meja, ki nam pokaže, kaj nas loči od razvitih. Žal univerza ne daje kadra, ki bi bil pripravljen za takšno prakso in izzive. Toda tudi tu ne gre brez aplikativnih sposobnosti ali, drugače povedano, brez sposobnosti prenosa tujega znanja ni nadgrajevanja tega znanja. Mi smo imeli pri gradbenih materialih srečno roko V Kerni imamo sto različnih proizvodov v 250 izvedbah. To je dosežek v odnosu na leti ’91 in '92, ko smo se pojavili na trgu z enim ali dvema produktoma. Glede na vložek v razvoj smo naredili veliko. Tu pa je Branko Drvarič: Zdi se, da če hočeš v Sloveniji postati veliko podjetje, imeti politično podporo. eden od nosilcev, čeprav* vam tega ne priznava? Odvisen je od ljudi. Ponn11* i smo sposobni določene raz^ ne ravni Žal imamo razlik koncepte. Razočarani smor I definicijo Pomurja iz pretek sti, češ da je žitnica. Imainč’1. t Muro, ki je socialni varnosll|t -element. Je pa vprašanje, se bo zgodba razpletla. Sničf že v Evropi, in čeprav bo F*” . za nekaj časa še zaprta, je^ stvo, da bo kakovostno delo*1111 silo Evropa posrkala, Žal 11 ■ na drugi strani tudi res, J30' nekega širokega izbora delovl* sile na poklicni ravni ninia«^ Prepričan sem, da bo v rfP* prišlo malo kapitala, soočil1 r se bomo s ponovno selitvijo a lovne sile, kot je to bilo v P’ teklosti, zato se nam lahko • ■ j di, da bomo brez ljudi in IU brez razvoja. Zal je čas šel mil” Za Kemo ni bojazni? V naši dejavnosti je glo*11^ cija močna. Del podobnih strijskih podjetij, kot je n^e’ 4 pokupili Nemci drugi de* r Francozi Mi potrebujemo 4 teškega partnerja, da bi l*. 1 povečali obseg proizvodni* naslednjih dveh do treh kjl' . 3-krat, kajti dejstvo je, da so lastniki pasivni in smo razv 1 odvisni od bančnega kap’1 Kerna pa ne bo poceni pool če pa tega ne bo, pa o^« možnost povezovanja z do«11 mi partnerji To pomeni, da je cilj postati veliko podjetja . Zdi se, da če hočeš v postati veliko podjetje, o1 imeti politično podporo. G to ne pomeni finančne p0, |( re. Dovolj je že, če ti odP vrata v neke posle, dovolj P. |( če prideš v državne posle- r podpore nimamo, da bis * mi programi prišli v slov1 gradnjo cest. Na Hrvaške^ v na vseh gradbiščih avWce Sloveniji pa te možnostin । mo Kandidirali smo za P ’ na Trojanah, a nismo I' 1 p jeti. Tu so karte razdelje11^ smo slabo zastopani, bo« nas zastopajo v Ljubljaf’ bo zagovarjajo naše n»,v pa ne samo Keminih. Janez Votek, fot« sreča z ljudmi, ki jim razvoj pomeni osebno zadovoljstvo ali rast. Ali to pomeni optimum? Ne, mi smo Še danes razvojno izredno prilagodljivi Lansko leto smo za marino v Zadru, ki je imela probleme z erozijo betonov na privezih, razvili zaščito betonskih blokov pred morsko slano vodo. To je specialen material, ki nam daje lepe obete na tem specifičnem trgu Naslednji primer je Beton Čakovec, ki je kupil stroj za sanacijo betonov. Poskušali so z lastnim razvojem materiala, ki se ni obnesla. Švicarji so jim ponudili material, ki pa je bil predrag. Mi smo jim pripravili dva materiala v treh tednih. Je pa to akumulacija znanja, ki nas postavlja ob bok svetovno znanim proizvajalcem Včasih postajamo moteč dejavnik za velika podjetja. V ospredju je človeškifaktor. Ali je to vrednost Kerne? Nesporno. Dejstvo je, da bi mi lahko ustvarili vsaj enkrat večji dobiček, kot ga imamo, če bi delavce tako slabo plačevali, kot jih plačujejo drugje. Naša najnižja plača je 80 tisoč tolarjev neto. Kerna ima filozofijo, da delavec mora zaslužiti za normalno življenje. Noben podjetnik, ki daje slabe plače in izkazuje uspehe, dolgoročno ne doseže nič. Naše •* povprečne plače so za polovico nižje od avstrijskih. Če pa dobijo še tri četrtine tega povprečja, potem naši ljudje ne morejo živeti in to je potem kupčevanje in revščina. Stojim na stališču, da delavec mora biti plačan in tako se obnašamo. Ste po produktivnosti na evropski ravni? V letu ’92 so plače pobrale polovico prihodkov V lanskem letu so plače pobrale 17 odstotkov prihodkov. Mi smo znižali fond plač za 2,5-krat. Kljub vsemu pa so plače večje od slovenskega povprečja. Dobiček bo nekje med 120 in 130 milijoni. Ce bi pri plačah ostali na povprečju, je tu že 90 milijonov dodatnega dobička Velik donos in dobra plača pa sta že velik uspeh. Kaj pa vaš pogled na pomurski razvoj, kjer ste VESTNIK - 5. februar 2004 KULTURA Knjiga kažipot Besede iz Porabja, besede za Porabje Marsikateri Prekmurec, da o •Slavih« niti ne govorimo, najbrž o Porabju ne ve kaj dosti, ht to velja tudi za izobražene ’ML Tako bo nova knjiga Fran-ctja Justa Besede iz Porabja, za Porabje dobrodošel in dragocen kulturni in naroČL nostni kažipot v preteklost in sedanjost deželice onkraj madžarske meje, ki bi ga lahko °žnačili tudi z naslovom zna-pesmi duhovnika Jožefa Kle-M starejšega: Mura stojoj sestrici Rabi. Franci Just, srednješolski preda-vatelj, publicist in književni uredil’ temeljit in zaslužen raziskova-prekmurske slovstvene prebosti, s pričujočo knjigo nadal-1UN delo, ki ga je zastavil s Panon-^imi portreti ter zadnjo odmevno Kn)>go iz leta 2000 Med verzuško 'n pesmijo. Nova knjiga je bila pr-'lc predstavljena ob koncu janu-*41 na Gornjem Seniku skupaj z Vdovskimi zgodbami Karela Ho-leca> o kateri smo v našem Časopi-?l poročali, in zbirko pripovedi '1,1 Cifra do Čretnika Milivoja Ro-a, o kateri še bomo. kot pravi avtor sam, je ta pre-dcn sn j pri Porabskih Sloven-zasnoval poljudnejc - pretira-znanstvenemu pristopu se je '■ °gnil i2 želje, da bi bila dostopna ' ln večjemu številu bralcev, kar F' '«veda ne zmanjšuje njene stro-k0vnosti. ’beljena je na več poglavij, saj obravnava teme po Časovnem Poredju od davne preteklosti na-' ‘' žato se ni treba čuditi, da prva ”“k-n ja i i u-ni.ii-: 11 n ■ Prekmurje Porabje - saj sta pokrajini do $ 4 1919 živeli v sklopu Avstro-ei - ali, kot pravimo po doma-4 “"'il Mnlr m - tudi pod skup-J* ^mljepisnim imenom Sloven-, vrajma. Vsako od obdobij pa ' L'le s primernim političnozgodo- ^cije revije Separatio Štiri knjižne izdaje in zgoščenka Klub prekmur-'Urnj. Centov, Literarno kul-društvo Edinki jnfV*’e Separatio, Mladi n-Mul .-fOrn'ativni in kulturni ju Pobota ter Zveza *>ota društev Murska So-Muba j.P' rv prostorih Podstavitev štirih Tke i^]' . '?daj iz knjižne zbi-* Sepratio, ki ^zijr, '|J 2003, zgoščenko s ’et°Šnji knjižni ^icih ■1 h pf : le Separatio so lite-e 2 namenom spod-^»dih ^’^rnih kulturnih del Mn , 11 Jev m esejističnih be- ^"t. na pomurski pro-rnl4išiha?hi zbirka predvsem J'1, uveljavljajočih se ^ila “°murju že vrsto let, j^tatio'o " u kulturne revije ' '’irevj ° Več kot desetih iz-1 ljkk;. ,'n ^tih samostojnih 2002 število n ° Leta na $hri do šest na izdali štiri knjiž-unan Jezusov katapult vinskim okvirjem, ki bralcu omogoča, da se v času lažje znajde. Prvi, najobširnejši razdelek zajema obdobje 1000 let - to je od leta 867 do leta 1919 - od naselitve do razdelitve, ko je, kot lahko razberemo, slovstvo v domačem jeziku potekalo kot drugod po Sloveniji na dveh ravneh: eno je bilo ustno slovstvo - zelo bogato, na drugi pa dejavnost narodnih buditeljev v duhu romantike in razsvetljenstva - duhovnikov in drugih izobražencev. Tu se pojavljajo znana imena: Jožef Klekl st., Jožef Baša Miroslav, Alojz Dravec, Jožef Kosič, Avgust Pavel, Mirko Lenaršič. Drugo obdobje Od razdelitve do osamitve - od 1919 do 1945 - na začetku opozori na burne zgodovinske dogodke po prvi vojni - boj za Prekmurje med Madžarsko in Jugoslavijo, izgubo slovenskih vasi v Porabju, težek gospodarski položaj, raznarodovalno politiko, izseljevanje. Kljub trudu od zunaj (Jožef Klekl, Vilko Novak) v teh letih v Porabju ni izšla nobena slovenska knjiga. Leta od 1945 do 1990 obravnava tretji del Od osamitve do oživitve. Obdobje sodelovanja z matično domovino takoj po vojni je trajalo le do leta 1948,kojeinformbiro potisnil porabske Slovence v najhujšo osamitev do tedaj. Razmere so se otoplile po letu 1956 in od takrat naprej se jc začelo bolj ali manj uspešno sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko v skrbi za narodnostne manjšine na zakonski podlagi in vedno večje zavzemanje matične domovine za ohranitev Slovencev na tem območju. Avtor v tem poglavju predstavlja začetke narodnostne organiziranosti, povezave s preostalimi Slovank živečimi na Madžarskem, razvoj narodnostnega šolstva, informativno dejavnost manjšine, Slovenski koledar in druga občila ter različne druge publikacije, na primer pomembni Milivoja Roša, pesniški zbirki Notranje uho okna in Pekel spomladi Marka Bunderie oz Roberta Titana - Felixa ter dramska besedila Povejmo in se nasmejmo Karoline Kolmanič. V posebni izdaji pa je izšla zgoščenka Pesem o roži, v bistvu multimedijski projekt Mateja Fišerja, Roberta Titana - Felixa in Andreja Glažarja. Gre za ciklus sedmih pesmi, izdanih v dveh oblikah, kot poezija in kot skladbe. Končna podoba je zgoščenka, na kateri so natisnjene skladbe, dodana pa jim je knjižica s pesmimi, opremljenimi s fotografijami. Protagonist romana Jezusov katapult avtorja Milivoja Roša je duhovnik, ki se mora v trenutku stiske odtočiti med spoštovanjem težavne poti, ki si jo je sam naložil, ali svobodo v preživljanju drugačnih poti, ki bi si jih lahko izbral. Notranje uho okna Marka Bunderie je njegova prva samostojna pesniška zbirka, kjer gre za izrazito svobodno in večplastno poezijo, ki včasih deluje tudi nekoliko nadrealistično. Pekel spomladi je peta knjigi Slovensko Porabje Franceka Mukiča in pozneje še knjigo z istim naslovom Marije Kozar Mukič. V tem obdobju se pojavi tudi samostojna literarna tvornost porabskih avtorjev, pišočih v domačem narečju - Irena Barber, Franček Mukič, Karel Krajcar, dokaj živahna prevajalska dejavnost oziroma kulturno posredništvo: Franc Toth. Pojavili so se tudi začetki gledališke dejavnosti. Od »Nindcik« do »Indrik« je naslov četrtega poglavja, ki obravnava poosamosvojitvena leta in delovanje obeh skupnosti, matične in porabske pod čisto drugačnimi, boljšimi pogoji, ki pa tudi utegnejo imeti slabe strani. Vedno bolj je opazno, da ne daruje več le »sestrica Mura sestrici Rabis, druženje je dvosmerno, narodnostna organiziranost, založbe, časopis, različne publikacije omogočajo vedno večje uveljavljanje porabskih avtorjev in tudi vedno večje zanimanje prekmurskih slovenskih pisateljev za delovanje na tem področju -prek elektronskih medijev, filmskih projektov in seveda tiska. Pomembno vlogo opravlja pri tem vsakoletni Slovenski koledar, pri katerem sodelujejo eni in drugi, dvotedenski časnik Porabje, založniški program Zveze Slovencev na Madžarskem. Založba Franc -Franc iz Murske Sobote je zasnovala kn jižno zbirko med Rabo in Muro, omeniti velja knjigo Valerije Perger Tudi to je slovensko Porabje in še marsikaj, knjigo Srebrni breg Milana Vincetiča, Ferija Lain-Ščka in Milivoja Roša ter naše sodelavce Slovenskega koledarja: Milana Vincetiča, Lojzeta Kozarja, Milana Zrinskega in Ernesta Ružiča, poleg tega pa še razvejano delovanje lutkarskih in gledaliških skupin, od katerih posebno pogosto nastopa v Sloveniji skupina Nindrik Indrik. samostojna pesniška zbirka Roberta Titana - Felixa, kjer je bistvena motivno-tematska os ravno pekel, ki simbolizira posameznikovo večno razpetost med fastnimj hotenji in možnostmi, ki jih ponuja konkretnost V knjigi Povejmo in se nasmejmo Karoline Kolmanič gre za zbirko trinajstih dramskih besedil za mlade in odrasle gledališčnike Na predstavitvi sta bili napovedani tudi dve letošnji knjižni novosti: novi roman Milivoja Roša Vrnitev iz večnosti in druga pesniška zbirka mlade pesnice in pisateljice Lučke Zorko. Vrnitev iz večnosti je roman, ki nadaljuje in nadgrajuje bivanjska in idejna vprašanja, zastavljena že v Jezusovem katapultu, ie da tokrat avtor posega prav v njihovo jedro. Lučka Zorko je izdala že leta 2001 svojo prvo pesniško zbirko Reciklaža kosti, v Obdukciji srca pa gre za drobne skice in premisleke o realnosti nekega čustva, ki jih zaznamuje celovita izkušnja iz konkretnosti sveta. T, K. Franci Just BESEDE izPORABJA, BESEBE ZA PORABJE Pred nami je še zadnji zimski mesec, tako primeren za branje. Knjiga Francija Justa je zanimiva, ker nas uvaja v neko novo, nesen ti-mentalno obdobje normalnega regijskega kulturnega sodelovanja, ko se sestricama Muri in Rabi ni več treba solziti. Za vse tiste, ki bi radi izvedeli še kaj več in svojo vednost še poglobili, pa je avtor za vsakim poglavjem dodal obsežen seznam virov in literature, na začetku pa še tistih, ki so mu pri nastanku knjige pomagali: Marija Kozar Mukič, slovenist k a in etnogra-finja, Marijana Sukič, slovenistka in hungaristka ter Klara Fodor, strokovna sodelavka Zveze Slovencev na Madžarskem. B. B. L. Koncert letošnjih kulturnih nagrajencev Zdenek Bily Dixieland Band S koncerta skupine Zdenek Bily Dixieland Band v skoraj do konca polni soboški grajski dvorani so ljudje odhajali nasmejani in dobro razpoloženi, nekateri so si brundali zadnjo pesem Hello Dolly. To je bil najboljši znak, da je koncert uspel in da jim je bil všeč. Skupina Zdenek Bily Dixieland Band je letošnja dobitnica kulturne nagrade mestne občine Murska Sobota. Zdenek Bily Dixieland Band je nastal leta 2000 na pobudo radijskega novinarja Murskega vala Boštjana Rousa, ki je tudi član skupin Marko banda in Posodi Deset let ljudskih pevcev pri Gradu Ljudski pevci od Grada so priredili minulo soboto slavje ob svoji desetletnici delovanja. V kulturnem programu, kjer so nastopili tudi sami, so sodelovali Še Pevsko društvo Nonet Lyndwa (prav tako od Grada), ljudske pevke iz Beznovec, cerkveni pevski zbor svete Helene s Pertoče in glasbeniki iz Šalovec. Za ljudskimi pevci od Grada je vrsta nastopov na raznih prireditvah, revijah in festivalih ljudskih pesmi. Pevci pojejo ljudske pesmi z ljubezensko, veselo, šaljivo ali žalostno vsebino pod vodstvom mentorja Jožefa Slavička, profesorja glasbene vzgoje. Pohvalijo pa se lahko tudi s svojo kaseto z naslovom Peli sojih babica moja. Slavljenci so prejeli tudi čestitke občine Grad. - J. Vertič, foto: L Juhnov Podelitev nagrad Mestne občine Murska Sobota ustvarjalcem iz kulture Soboška slovesnost ob našem kulturnem prazniku v sredo zvečer se je tokrat združila z otvoritvijo Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti ter potekala ob navzočnosti kulturne ministrice Andreje Rihter in župana Antona Slavica, ki sta bila tudi slavnostna govornika. Plaketo za pomembne dosežke v kulturi v zadnjih dveh letih je dobil Robert Inhof, višji kustos v Galeriji Murska Sobota, univ. dipl, umetnostni zgodovinar in filozof, priznanje za doseženo delo v kulturi pa je šlo glasbeni skupini Zdenek Bily Dixieland Band. Pa vendar je potreben k tej novici še nekakšen post seriptum - vprašanje o tem, zakaj sta le dva nagrajenca, saj, kot vemo, jih je bilo prejšnja leta več, kot je več tudi predvidenih nagrad, priznanj, plaket. Brigita Perhavec, ki v MO Murska Sobota skrbi za družbene dejavnosti in vodi lani ustanovljeno komisijo za nagrade in priznanja, pravi, da so bili začudeni tudi sami, a preprosto več predlogov niso dobili Pa se je v dveh letih pri nas zgodilo kar veliko kulturnega in imamo tudi veliko vidnih kulturnih ustvarjalcev. Zato naj opomnimo: razpis izide vsako leto novembra v Soboških novinah, predlagatelji pa so lahko tako posamezniki kot skupine. Ni se Še zgodilo, da bi se kdo prijavil sam, a načeloma se tudi to lahko zgodi. Zato pa bodimo pozorni že med letom na ljudi in dogodke, posebno pa na Soboške novi-ne, ko bo izšel razpis. Nagrajencem pa iskreno čestitamo k zasluženemu priznanju! B. B. L. mi jurja. Klarinetist Boštjan, ki ga je že celo mladost »preganjala« misel na dokumentarec o glasbeni zvrsti dixieland, ki ga je videl v šestem razredu osnovne šole, je pred štirimi leti k sebi domov povabil klaviatur ista Zorana Repi j o, trobentača Zdeneka Bilyja in kitarista Iztoka Rodeža. Kar po prvem »špilu< so se zmenili, da bodo ustanovili skupino, čeprav jih je Boštjan opozoril, da bo to samo igranje za dušo in ne za denar. S tem so se vsi strinjali, enako tudi drugi člani, ki so se pridružili kasneje, tako da jih je bilo skupno kar osem To so bili še basist Mojmir Wolf, pozavnist Sašo Ozmec, bobnar Jože Zadravec in pevka Mateja Horvat, slednja je ravno tako prišla z namenom, da »samo enkrat poskusi«, a je ostala članica za zmeraj. Kombinacija izkušenj, glasbenega znanja in mladosti je dala izvrsten rezultat, ki so ga znali ceniti po slusald v marsikaterem koncertnem prostoru. Sedaj je Jožeta Zadravca na bobnih nadomestil Miran Celec. Skupina nosi ime po Zdeneku Bily ju, Čehu, ki se je že pred desetletji naselil v Prekmurju zaradi lepe pokrajine in čudovitih »diklin« (intervju z njim si lahko preberete v zadnji številki Vestnikove priloge Pen, op. p.). Zanimivo je, da se je trobentač z ogromnimi izkušnjami še s Češke že želel glasbeno upokojiti, a je po Boštjanovem predlogu znova našel veselje do igranja - na srečo vseh ljubiteljev dixie glasbe, jazza, prekmurskih ljudskih pesmi in slovenskih popevk. Na koncertu v Murski Soboti je skupina zaigrala skladbe Tin Roof Blues, Bei mir bist Du schon, St. Louis Blues, Just In Time, Cantaloupe Island, Moonglow, China Boy, Flamingo, At The Jazz Band Ball, Ne čakaj na maj. Royal Garden Blues, Summenime, Zrejlo je žito, Fly Me To The Moon, St. Thomas in Zemlja pleše, v dodatku pa še Tiger Rag in Hello Dolly. T. K. INTERVJU 5febma.2004-VKnMl Pogovor s pisateljem Vladom Žabotom Mnogo bolj nas opredeljuje kolektivno nezavedno - Za vaša prozna dela, pa naj gre za novelistične zbirke, predvsem pa za romane, je značilno, da se jih ne da brati diagonalno. Vsak stavek, vsaka beseda je hudo premišljena, Še več, zdi se, da v vas poje neki potemnjeni, groteskni lirižem. So morda murske mrtvice, ki da prinašajo obilo magičnega, morda tudi take? Vas je tako popisalo otroštvo? Kadar človek, še posebej pa seveda pisatelj svojo materinščino jemlje zares, se mu začne razpirati neka globina. To ga najprej preseneti. Tudi prestraši. In globoko zaveže. Kajti jezik je zelo staro in obenem zelo živo izročilo, v ajem pa kraljuje zelo star in zelo živ duh. Ta duh po svoje določi in opredeli pisatelja. Ta duh narekuje pisateljske misli, določi register, tonski spekter njegovemu pisateljskemu jeziku - in ta duh je tudi tista mogočna sila, ki gospodovalno odredi, kaj, kako in koliko bo kateri pisatelj napisal Pisateljski jezik tako ni več tista zgornja, nekaj odstotkov jezika zajemajoča žlobudra za vsakdanjo rabo, ampak globoka, magijska zaveza duhovnemu bitju naroda. V tem jeziku, v območju te iste duhovne oblasti so zdavnaj pred nami »potuleva-li« šamani, v območju tega istega duha so nastajale ljudske zarotitve, pesmi in povedke in v območju tega istega duha smo še danes enkratni in neponovl jivi v druščini vseh ljudstev in narodov tega sveta in hkrati samoprepoznavni v dojemanju narave, sveta in bivanjskih resnic. Snovi, jezika, tem, notranjih stilnih registrov torej ne izbiram jaz. ampak me je kot pisatelja z njimi - Pa prepustiva vaš zadnji roman raje v roke bralcev. Kljub vsemu, čeprav že skoraj dve desetletji živite v Ljubljani, ste Še vedno s krvjo in telesom ob Muri, ob svojih močvarah, ribah in zaselkih, ki jih je morda že pobral čas. Bili ste tudi eden od pobudnikov murskega parka. Kaj bo z Muro, ki ima za Prekmurce malce patetični pomen, v novi Evropi?Je Mura res tako »murska«, da se je vanjo treba •zaklinjati«? Mura je seveda voda. In v Pomurju je te Mure mnogo več, kot se je vidi v njeni strugi. Od Mure je tod .odvisna tudi podtalnica, odvisni so vodnjaki, polja, in če pomislimo, da je približno osemdeset odstotkov našega človeškega telesa voda, da bi se torej namesto za ljudi upravičeno lahko imeli tudi za »voden jake-, je torej povsem na mestu misel, da so ljudje ob Muri približno osemdeset odstotkov pravzaprav sama Mura. Torej, lahko bi rekel, da ob Muri živijo predvsem »Murci«. Zaradi posegov in deformacij, ki so jih izvajali na Muri, se je spremenila mikroklima, se spreminjajo polja, gozdovi in navsezadnje tudi Človeške misli in sami ljudje. In če je ta Mura onesnažena, je onesnažena tudi v podtalnici in je prav tako one snažena tudi v ljudeh. Če bi Muro še dodatno obremenili in deformirali z recimo elektrarnami, bi s temi istimi elektrarnami obremenili in deformirali tudi miselnost in duhovni svet »Murcev«. S tovrstnimi posegi na Muri, z gradnjo elektrarn, z združevanjem zemljišč v veleposest, z velikimi namakalnimi sistemi za intenzivno kmetovanje bi pridobil energetski lobi, pridobilo bi tudi nekaj kapitalsko močnih posameznikov, medtem ko bi večinsko prebivalstvo izgubilo svoja polja, svojo neodvisnost in identiteto. Skratka, Mura je za -Murce življenjsko pomembna žila - in Če bi zavedeni in zaslepljeni pristali na nadaljnje deformacije in poškodbe na tej žili, bi pač pristali na odvisnost od infuzij, od domačih in tujih kapitalskih mogočnežev in sezonskega dninarstva. zaznamoval in določil duh slovenstva in slovenskega naroda. - V romanu Sukub ste naredili opazen obrat: nič več neke tihote in grozljivega pričakovanja v ruralno-močvirni skupnosti, ki jo prevevajo demoni, zarotitve in krščanske dogme, ne, v romanu Sukub ste se kratko malo »prestavili« v urbano okolje. A spet ne v vrveče, mlado, social-no-dekadentno, kakršno je prisotno v delih Skubica ali Čara, vaš tokratni glavni junak Je upokojenec Valent Kosmina. Zakaj prav popisovanje, in to detajlno in mestoma kar minuciozno, življenja nekega po-staranca v mestu? V mojem času se slovenski narod pospešeno urbanizira. S tem se v posameznikih dogaja travmatično odtujevanje od lastne naravne prvobitnosti, od svoje primarne osebne esence. V procesu tega odtujevanja se duhovno hrani s televizijskimi nadaljevankami, z modo, s tako ali drugače prikrito ali odkrito erotiziranostjo vsega potrošniškega balasta - pri vsem tem pa ne ve, da se ga pravzaprav polašča demon ali po Novi zavezi hudič, ki je prav s posvetnim bliščem in navideznim bogastvom skušal že samega Kristusa. Težko se je upirati temu demonu. In le, če premoreš dovolj ljubezni, ga lahko tudi resnično zavrneš in premagaš. Tak demon danes oblega slehernika v naši civilizaciji, tak demon oblega slovensko skupnost - in le če ga bomo vsak zase in družno znali in zmogli zavrniti in preseči, bomo tudi preživeli - Res je, Valent Kosmina je povsem neopazen sprehajalec na Brežinah. A njegovo pravo življenje se dogaja v njegovi glavi. So torej naši možgani, naša prikrita jungovska kolektivna zavest gonilo tega sveta? Mnogo bolj koc kolektivna zavest nas opredeljuje kolektivno nezavedno. Dejstvo je, da se evropsko prebivalstvo stara, dav tem času ne premore neke velike identifikacijske zgodbe in da vedno več posameznikov te naše evropske civilizacije ne ve vec, kaj biti in katerim duhovnim vrednotam pravzaprav služiti. Tak duhovno postaran posameznik se, dokler zmore, vživija v takšne in drugačne vloge in se ni sposoben zares upreti frustrirajoči mladostni, bolestno pretirani erodzirano-sti našega, še posebej urbanega okolja in časa. Ko dojame, da gre za starega, zmeraj enako zahrbtnega demona, ki vabi in mami v duhovno smrt, v duhovno pogubo, je največkrat prepozno. Tudi pri tem Kristusov zgled v najširšem civilizacijskem smislu še kako velja in je Še kako poučen. Vendar pa je ta vzgled v odnosu do hudega duha skušnjavca spričo te naše potrošniške, pogoltne in oblastiželjne norosti žal zmeraj bolj potisnjen v ozadje - tudi in še posebej učinkovito od same duhovščine. Vse to se seveda najbolj in odločilno dogaja v glavah. - Nepojasnjen zločin na Brežinah, postarani stanovalci v stolpnici, dnevi, ki se na videz ne premaknejo, so oporne točke vašega zadnjega romana. Valent Kosmina se na koncu odloči, vsaj meni se je tako zdelo - ali pa se motim -, za smrt. Car vaših romanov je v tem, da Jih puščate odprte. Kot je odprt ta naš svet. Valeni Kosmina Je namreč sodoben Človek. V čem je sodoben, čeprav se na trenutke zdi, da gaje povozil čas? Sodoben je prav v tej duhovni postara-nosti in nemoči Sodoben je tudi v tem, da nima identifikacijske zgodbe. Njegova primarna danost, njegov ideal, ki brli iz nezavednega, je v resnici tisto, kar ga preganja in kar mu preprečuje, da bi povsem in docela postal sekundarni, povsem potrošniški Človek. Toda ko to svojo primarno bit dojame, uzre, je prepozno - takrat spozna, da ne premore dovolj ljubezni za kakršnokoli skladje s samim seboj, s svojo primarno bitjo in vesoljno energijo. Slovenski pisatelj Vlado Žabot, sicer pomurski rojak iz rodnega Razkrižja, točneje s Šafarskega, je že s svojim proznim prvencem Buko-vska mati (1986) vzbudil obilo pozornosti: sloje namreč za pisavo, ki je do takrat v slovenskem literarnem prostoru nismo poznali, bolje rečeno, sloje za literarni topos, ki sicer korenini v pisateljevi rodovini, gaje pa nagradil s kafkovskim vzdušjem, v katerem se prepletata tako že omenjena murska pokrajina kot mitologija. Vlado Žabot je torej vnesel s svojimi literarnimi teksti, ki so bili nagrajeni tako s kresnikom kot z nagrado Prešernovega sklada, drugačen pomurski prostor, ki ni (social-no)kranjčevski, čeprav se veliko dotika Mure, ne, Vlado Žabot, ki je konec lanskega leta postal tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev, je obogatil literarni prostor tako s samosvojo govorico kotz Iju-dsko-pogansko-krščanskim izročilom, ki je jasno razvidno tudi iz njegovega najnovejšega romana Sukub (Beletrina, 2003). - Za vas duša ni neka krščanska blagodejnost in lebdeča odrešitev, ne, v duši vaših literarnih oseb se dobesedno prerekajo raznoliki svetovi: ti, ki so hote odrinjeni in pozabljeni, in ti, ki so priklicani. Smo torej vsi v lasti demonov, duhov?Je tudi Sukub demon? Kot sem že povedal, živimo v oblasti demonov, še posebej v oblasti demona z imenom Sukubus, ki po žensko zapeljiv in nastavljiv mami posameznika in skupnost v duhovno pogubo in smrt. V romanu sem hotel dokazati, da tak demon ni obstajal samo v času inkvizicije, ampak da obstaja in deluje tudi danes. Vsa zaslepljenost naših potrošniško in erotizirano omrtvičenih duš je pač posledica delovanja tega demona. -Jurij Hudolin v spremni besedi poudari erotičnost vaših literarnih oseb. Tudi sam sem njegovega mnenja, da se tako moška kot ženska erotika dogaja (spet) v glavi. O tem priča tudi Valentova deklica-kipec-privid Sulamit. Sulamith Je starozavezna pastirica, njeno ime v hebrejščini pomeni popolna, ki se Je predala pastirjevi ljubezni. Vi v svojih delih vedno znova govorite o ljubezni pa tudi roman Sukub končate z besedami; »Samo ljubezen, je vedel, zmore do tja.« Do kod torej seže ljubezen? Po Jungu, ki sva ga omenjala prej, je človeška erotična komponenta tako imenovanega sebsrva opredeljena s štirimi ciljnimi ' - Pred dobrima dvema mesecema ste postali predsednik Društva slovenskih pisateljev. Z leti je postalo, tega se sam zavedam, DSP malce okostenelo, vi pa ste stopili vanj, da bi ga prevetrili. Kaj bi bilo treba storiti? So pisatelji res še duša in vest naroda in sveta? Bomo še pisali v slovenščini ali pa bo, podobno kot v prešerno-vskem Času, slovenščina zgolj jezik neomikancev in podeželja? Šele ko sem postal predsednik Društva slovenskih pisateljev, sem nemalo presenečen ugotovil, kako močna in vplivna je ta funkcija Spoznal sem tudi, da Slovenci zaupajo Društvu slovenskih pisateljev, ker jih nikoli v svoji stopetdesetletni Rodovini ni pustilo na cedilu. Skratka, slovensko civilno prebivalstvo je izgubilo zaupanje v politiko, v stranke, v kapitalske strukture, v gospodarstvo, v sodstvo in v veliki meri celo v Cerkev, ne pa tudi v Dfuštvo slovenskih pisateljev. V teh dveh mesecih sem dobil prav neverjetno veliko pisem, čestitk, voščil, nasvetov, stopnjami, ki jih poosebljajo štirje mitizirani ženski liki: rajsko nagonska Eva, grška lepotica Helena devica Marija in Sulamith Prva ciljna stopnja se pravi stopnja rajsko primarne Eve, je mestnost. Druga stopnji je mitiziranje zenske privlačnosti in lepote. Tretja je podložno, religiozno povzdigovanje ženske čistosti, vdanosti in materin stva. In četrta je popolnost sama po sebi, ki ne potrebuje in ne terja niti častilcev niti vernikov, ampak je v svoji ljubezni in pravzaprav kot l jubezen sama popolna. Ti četna stopnja, ki jo pooseblja Sulamith « Visoke pesmi in kateri se je v likovni umetniški ustvarjalnosti najbolj približal un nardo da Vinci s sliko Mone Lise, je tudi najvišja stopnja človeške erotično duhovne izpolnitve. V območju takšne izpolni' tve človek postane svoboden, postane ntu vseeno za modo, za takšne ali drugačne načine zapeljevanja, za norme, za strahove, molitve ali pokorščino, v območju take uresničene ljubezni postaneta duh in telo enovito bitje ali, kot se reče, psihofizični enotnost, skratka ljubezen in samo o®’ zmore tja ali v tisto, kamor smo vsi usmerjeni, k čemur težijo vsa umetniška ustvarjalnost in vsa verstva tega sveta, torej v nesmrtnost, v popolnost, v absolutum. - in za konec:po mojem mnenju tl je kulturni praznik malce izpel M komu dati novo vsebino? Kako or misliti knjigo, ki jeza veliko ve&šO Slovencev, pa ne samo za njih, e»o sama nadležnost? To, da slovenska knjiga nima veljave, je zgolj trgovska in politična dezinformacij3 Res je, da Slovenci knjig zvečine ne kupujemo. Resnica pa je tudi, da si jih na velijo izposojamo v knjižnicah. Podatek, da f Slovenci na leto izposodimo dvajset a0 lijonov knjig, namreč nikakor ni zaneh*3’' , Ijiv - in knjige si seveda ne izposodiš zl[ft da bi jo imel nekaj časa doma na poli61, ampak zato da jo prebereš. Tovrstnim J* liričnim in »štacunarskim« dezinformacijam torej prav nič ne nasedam, saj se f ta račun nekateri še kako okoriščajo. P tem lahko navedem primer, ko je zal°! niški lobi Slovence v preteklih desetih l6 tih na vse pretege prepričeval, da je knjig’ zgolj tržno blago - to je v ta lobi združb n im posameznikom omogočilo, da so stninili vso obstoječo državno založniš^ z infrastrukturo in da so večino knjigafB spremenili v trgovine z mešanim blag01® Sedaj, ko ta n jihova demagogija ni seč I' trebna, ko so iz založništva potegnili0,1 lijardne lastninske deleže, priznavajo, ‘J so slovenske leposlovne in humanisti^ knjige dobrina posebnega nacionalt16^ pomena - kar so v resnici tudi zmeraj I®3 Tako svoje izvirne leposlovne in hum3®1 stične knjige obravnavajo tudi vsi narodi po Evropi. Toda sedaj se lastni^ nekaterih velikih slovenskih založnih hiš že vozijo s svojimi zasebnimi luksuz®1 mi letali, mi pa pač brez potrebne ih^ strukture rešujemo slovensko knjigo, Kb' .seveda še kako v javnem interesu. Kar zadeva slovenski kulturni praz®1' je po eni strani res, da so oblike njegovi proslavljanja nekoliko neučinkovite, rele, socialistične in zbledele. Vendat r po drugi strani praznik kot tak pridobi*’’ saj ga plemeniti vedno več spontan1' ’ neuradnih dogodkov in prireditev. znt< ’ bolj pa je prisotna tudi zavest, da je to Pf vzaprav praznik naše nacionalne in - _ turne edinstvenosti, pokončnosti in s3”* prepoznavnosti Pogovarjal se je Milan VI1*1- skratka podpore slovenskih ljudi. In ''P*1’ vnosti tega društva se še kako zaveda tud* politika, kar sem navsezadnje preveti!1 organizacijo ponovo let nega srečah!3 v hiši slovenskih pisateljev. V preteklih ■ tih si je slovenska politika tudi z 1 i’ 1 vanjem na izbiro nedejavnega in plaznega vodstva pa z ukinjanjem ste' štev itn. prizadevala izpodbiti m<^<® veljavo slovenske pisateljske organi#^’ saj je v procesu slovenskega osam05*3 janja to moč še kako boleče čutila Sed3! veseljem ugotavljam, da ji to ni uspel0 1 da zmeraj bolj prevladuje miselnost, da f s pisatel jsko organizacijo še najbolj6 * piti v partnerski odnos. To političi10 ,n selnost se veda pozdravljam in podP’^ saj bomo v združeni Evropi drug drug6® še kako potrebovali. Kar pa zadeva S* venščino, lahko rečem, da zaupam 5 J vencem na vseh področjih delov311!3 verjamem, da bomo tako kot v vsej h , smiljeni zgodovini doslej znali poth”’^ drug drugega in da bomo na tak H3* kot Slovenci znali tudi v prihodnj6 vsemu navkljub »stati inu obstati«. VESTNIK-5. februar 2004 KMETIJSTVO 13 Izobraževanje kmetovalcev 5. in 6. februarja ob 10. uri v Crenšovcih v občinski dvorani. Dvodnevni seminar o reji, pasmah, razmnoževanju in zdravju prašičev 6. februarja ob 10. uri v Ljutomeru v dvorani Segrapa: Zgodnje upokojevanje kmetov 6. februarja ob 9 uri v Mur- Soboti, predavalnica KGZS: SKOP - kolobar na njivskih površinah 6. februarja ob 9. uri na ' ankovi, vaško-gasilski dom: okrogla miza Predstavitve uredbe o uvedbi mlečnih k ven in občni zbor Govedorejskega društva Cankova Od 9 do 11. februarja ob 9-uri v Gornji Radgoni, dvorana Stilskega doma: 5-dnevno usposabljanje iz zdravstve-negu varstva rastlin Od 10. do 12. februarja ob ’ uri v Veržeju, gasilski dom, dnevno usposabljanje iz 'nravstvenega varstva rastlin 10. februarja ob 9. uri v ^kicanu, Srednja kmetijska Poljedelski posvet 10. februarja ob 10. uri v burski Soboti, hotel Diana: OJ. srečanje kmetic Pomn- il februarja ob 9. uri v Lju-•otneru, dvorana Segrapa: In-jutnjativno predavanje -in- 'l. februarja ob 10. uri v ’"harjevcih, dvorana gostil-? ’‘uhan: Semenarstvo trav * detelj ( 11 februarja ob 9. uri v MwdSatwl predavalnica Kg^S Vinogradniško-vi-Wski posvet 11 februarja ob 10. uri v ^ndavi, sejna soba KSS: Pri-"tlava različnih vrst gob 12. februarja ob 10. uri v Lcndavi, občinska dvorana: ^iava o varnosti z oceno žganja za kmetije / - iebruarja ob 15. uri bo 1 žleznih Dverih pri dvorcu l^dtaz rezi vinogradov 12 ‘n 13. februarja ob 9 uri ' ^‘žcvtjh pri Ljutomeru, ina soha SKZ Klas Križevci: °anevnt seminar o reji, ' razmnoževanju in ^'lu prašičev Šmarsko društvo Pomurja Odličja za kakovost društvo Pontu-*** pripravilo že 8- ocenje ludtdh destilatov, like-r’*v iti sadnih vin. Posebna ^niei Komisija (na fo-W H k predsedoval '^Šahannvlc, je ocenila^ ttr podelila 19 zla-srchnu h m 8 bron* 7® "Hdaij, Med rekorderji z številom oddanih Okrogla miza kmetijsko-gozdarske zbornice Nova davčna zakonodaja neugodna za kmete Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in njena soboška območna enota sta pripravili v ponedeljek v Srednji kmetijski šoli okroglo mizo o davčni reformi in sanaciji lanskoletne suše. Ob prvih možeh Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, predsedniku Petru Vrisku in direktorju Ervinu Kuharju, so v Rakičan prišli še predstavniki treh ministrstev pa tudi nekateri pomurski poslanci. Po besedah vodje sektorja za kmetijsko svetovanje pri Kme-tijsko-gozdarski zbornici Slovenije Branka Ravnika predstavljajo rešitve predloga zakona o dohodnini bistvene ovire pri nadaljnjem prestrukturiranju kmetijstva in zagotavljanju zanimanja za kmetovanje, zato se v zbornici s takimi rešitvami ne strinjajo. Upajo tudi, da bodo v Odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Zahtevek lahko vložijo posamezni zavarovanci Suša, ki je v lanskem letu prizadela kmetijstvo, je marsikaterega kmeta spravila v težak ekonomski položaj in veliko je takih, ki ne zmorejo plačevati prispevkov za pokojninsko »n invalidsko zavarovanje. Ker zdaj ni več avtomatizma pri odpisu teh prispevkov, mnogi kmetje sprašujejo, kakšne so sploh možnosti za njihov odpis Odgovor smo poiskali v informativni pisarni Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, kjer so zapisali: vzorcev je letos Karel Černjavič, ki je dal v ocenitev 15 različnih destilatov, kar pet pa jih je komisija nagradila z zlato medaljo, po številu vzorcev pa mu sledi Viktor Slavinec zli različnimi destilati. Po besedah predsednika Sadjarskega društva Pomurja Ivana Mariča je letos komisija prejela v prihodnjih tednih oziroma mesecih lahko bolj vplivali na vse bino predloga zakona, ki ga je pripravilo finančno ministrstvo. Zbornica tako predlaga neob-davčitev medsosedske pomoči, poleg tega so mnenja, da je po trebna posebna obravnava dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, saj ne vidijo nikakršnega smisla v posrednem siljenju v vodenje knjigovodstva. V predlogu novega zakona o dohodnini, ki ga je vlada sprejela decembra lam, naj bi bile neposredno obdavčene tudi subvencije oziroma tako imenovani ukrepi kmetijske politike. Kmetje se ne strinjajo, da bi v davčno napoved vpisali toliko subvencij, kot jih dobijo, oziroma da se neposredno plačilo izključuje iz katastrskega dohodka. Kot je pojasnil Branko Ravnik, bi po njihovem mnenju subvencije morale ostati vključene Lani sprejet zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (Ur., list RS, št. 75/03) ne omenja več odpisa prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kakor je bilo to določeno z interventnimi zakoni v letih 2000 in 2001. Zato lahko posamezni zavarovanci pri ZPIZ vložijo zahtevek za odpis, delni odpis, odlog ali obročno plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki bo obravnavan skladno z 228. členom zakona o pokojninskem ih invalidskem zavarovanju (Ur. list RS, št. 106/99, 72/00, 109/01, ocenitev ndtoliko manj vzorcev kot lani, izločila pa jih je več, saj so kar pri osmih odkrili sledove napak, ki so nastale pri fermentaciji ali kuhanju. Odličja za letošnje nagrajene vzorce bodo podelili na občnem zboru Sadjarskega društva Pomurja, ki bo v soboto ob 9 uri v soboškem hotelu Diana. Foto: L, Kovač Turnišče: cene pujskov Zadnji četrtek v januarju so prodajali na sejmu v Turnišču le štiri pujske, stare do osem tednov in težke do 25 kilogramov. Vzrok za skromno ponudbo so bile temperature, ki so se spustile daleč pod ničlo. Zaradi mraza tudi kupcev ni bilo in edini prodajalec se je moral vrniti domov z vsemi pujski. v katastrski dohodek, sicer se bo osnova za dohodnino povečala. S tem se bo zmanjšalo tudi zanimanje za kmetovanje, po izračunih zbornice pa bi se tako obseg davkov na kmetijo povečal od 0,5- do trikrat Neva Žibrik z ministrstva za finance je menila, da se stališča obeh strani ne razlikujejo bistveno, saj se strinjajo, da so subvencije sestavni del prihodka v vsaki dejavnosti, kar naj bi veljalo tudi v kmetijstvu, odprto pa je vprašanje, kako jih vključevati v davčno osnovo. Davčna poli tika se po njenem mnenju spreminja le zato, da bi bilo obdavčenje enakopravno. Kar 75 odstotkov davčnih zavezancev dobiva do 350.000 tolarjev subvencij, pri čemer je povprečje 150.000 tolarjev, s spremembami pa bi se bolj približali dejanskim dohodkom posameznikov. Če bo ostalo, kot je, bi bili na 108/02 j ji 155/03) ter s sklepom o kriterijih za odpis, delni odpis, odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Ur. list RS, št. 22/02). V primeru dokazane socialne ogroženosti zavezanca in njegovih družinskih članov bo dolg iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi zahteve zavezanca odpisan, vendar se odpisani prispevki ne Štejejo za plačane, in obdobje, za katero so prispevki odpisani, se ne všteva v zavaroval- no dobo L. K. Društvo vinogradnikov in sadjarjev Turnišče Letos desetletnica Članice in člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Turnišče so imeli letni občni zbor in ugodno ocenili delo društva v lanskem letu. Največ pozornosti so namenili izobraževanju in usposabljanju članstva, ocenjevanju vin, družabnim igram in društveni opremi. V minulem letu so imeli demonstracijski prikaz rezi vinske trte v Filovskih boljšem tisti, ki dobijo več subvencij, na slabšem pa tisti, ki jih dobijo manj ali sploh ne. Vodja oddelka za rastlinsko pridelavo pri Kmetijsko-gospo-darski zbornici Slovenije Miran Naglič je kmete opozoril, da morajo vsi, ki so upravičeni do poplačila Škode, do 31. marca vložiti vlogo za državno pomoč. Glede vzajemnega zavarovanja pa zbornica poziva kmetijstvo ministrstvo, da izpelje vse postopke za njeno čimprejšnjo vzpostavitev, prav tako pa, da v letošnjem letu zagotovi obljubljeni 2 milijardi tolarjev za njeno delovanje. Pomurski kmetje, ki so bili zaradi lanske suše najbolj prizadeti, pa so vlado pozvali, naj še enkrat pretehta, ali so do odškodnine zaradi suše res upravičeni kmetje iz kar 192 slovenskih občin Silva E6ry Svečniška trgatev V podjetju Radgonske gorice so pospravili še zadnji pridelek grozdja letnika 2003. Svečniška trgatev je postala v tem podjetju tradicionalna, saj je bila že sedma po vrsti, zanjo pa so v vinogradu na Policah tokrat pustili 550 trsov chardonnaya. Grozdje, ki so ga pred ptiči zaščitili z mrežami, je dobro kljubovalo vsem vremenskim nevšečnostim, kakovost ob trgatvi pa je bila nad pričakovanji. Čeprav so sprva napovedovali, da bodo na trsu pridelali grozdja le za deciliter sladkega mošta, so iztisnili kar 150 litrov mošta in v njem namerili izrednih 192 Eoxlejevih stopenj sladkorja (okoli 45 odstotkov). Mošt bodo po posebnih postopkih donegovali v kakovostno svečn iško vino, ki ga polnijo v posebej izbrane steklenice in ga imajo predvsem za promocijo podjetja in njegovih vin. L. Kovač goricah. Na društvenem ocenjevanju vin in za prekmurskega pr vaka ter na ocenjevanju vin na radgonskem sejmu so dobili vrsto medalj, pohval in priznanj Svoj prispevek k boljšemu delovanju društva pa daje tudi Vinogradniški kvintet Turnišče Člani društva pa so se dokaj dobro odrezali na mednarodnih vinogradniških igrah, ki so bile v Strehovcih. Tudi letos čaka društvo ve- Cene v kmetijskih trgovinah Zadružna kmetijska družba Ljubljana prodajalna Fokovci Artikel MK v SIT motoma žaga Husquama 350 110.325,70 motoma žaga Castel GS 36 51.392,70 olje za motorne žage estrol super, 41 olje za motorne žage estrol super, 11 Olje Stihi za pripravo mešanice, 100 ml veriga za motorno žago Oregon, 33 zob 1.784,40 513,60 25830 4.171,00 veriga za motorno žago Oregon, 34 zob 4.171,00 veriga za motorno žago Oregon, 36 zob 4.171,00 Akumulatorji Vesna: 135 Ah 22.600,00 63 Ah 10.181,60 100 Ah 15.900,00 97 Ah 14.760,00 45 Ah 7.800,00 55 Ah 9.000,00 stekleni baloni: 5-litrshi 799,00 10-litrski 1342,00 15-litrski 1.656,00 34-litrski 3.450,00 54-litrski 4.278,00 PVC kad 3501, italijanska 5364,00 PVC kad 5001, italijanska 7.190,00 posoda za vino inox: 100 IZottel 19.699,00 120 IZottel 21.516,00 150 IZottel 25.171,00 300 IZottel 39.535,00 mesoreznice.- ročna št 32 10.543,00 ročna Št. 12 5.135,00 ročna Št. 22 7.801,00 samokolnica za kmetijstvo 801, roontima 6.072,00 samokolnica za kmetijstvo 1201 7.788,00 kolo samokolnice 2.753,00 sekira 1,40 kg, nasajena 4.026,00 sekira 3,00 kg, nasajena 4.120,00 sekira, gradbena 2.239,00 sekira supercepilka, nasajena 4.910,00 ročaj za sekiro, lesen, 80 cm 648,60 ročaj za sekiro, lesen, 90 cm 793,40 ročaj za sekiro, lesen, 60 cm 447,70 železne vile za gnoj, brez ročaja 2.344,30 železne vile, 5 rogov, brez ročaja 2.486,60 železne grablje, nasajene 1.448,00 železne grablje, brez ročaja 1.119,00 lopata za sneg pire, nasajena 1.898,10 prekopne vile 2.937,40 črpalka za beljenje 12.831,80 škarje Felco 4 6.345,00 škarje, Lowe 6.920,00 detergenti za molzno opremo: Calgonit D, prah, 5/1 ' 4340,00 Calgonit S, spec. Prah, 2,5 3.420,00 liko dela. V tem mesecu bodo imeli prikaz rezi vinske trte, marca bo društveno ocenjevanje vin, aprila bodo sodelovali na ocenjevanju vin za prekmurskega prvaka; desetletnico bodo proslavili v aprilu na osmem vinogradniškem plesu. V maju pripravljajo vinogradniško srečanje in »potepanje« po Dobrovniških goricah, junija bodo skušali najti na območju občine najprimernejše dekle, ki bo sodelovalo v izboru prekmurske vinske kraljice. J. Ž. 14 IZ NAŠIH KRAJEV 5. februar 2004-VESTI Druženje na Trnavskem bregu Gradbenik je postal Franc kletar Na vidiku nov vinotoč Franca Puhana iz Bogojine mnogi poznajo kot dolgoletnega gradbenega mojstra, le malo pa jih ve, da se je v zadnjih letih povsem usmeril v vinogradništvo in kletarstvo ter da se pripravlja na otvoritev vinotoča. Pogovor in poskušnje so bile seveda na kraju samem - v novi kleti na vinogradniškem območju Trnavski breg zunaj Bogojine. »Franc, kozarček vinca tebe veseli, zato abrahama zdrav dočakal si,« je želja, izrezljana na sodu, ki so mu ga njegovi domači podarili 1999. leta, ko je praznoval petdesetletnico, za kar jim je seveda iz srca hvaležen, saj dokazuje, da spoštujejo njega in njegovo delo. V zadnjih nekaj letih se ukvarja predvsem z vinograd,-ništvom. ki zahteva celega človeka. kajti obdeluje (ob pomoči družine) dva hektarja vinogradov. ki se razprostirajo na štirih parcelah, na njih pa je devet tisoč trsov. Sodeč po tej površini sodi med naj večje pomurske vinogradnike in kletarje. »Sortni izbor je zelo pester: šipon, laški rizling, renski riz- Franc Puhan, nekdanji gradbeni mojster, seje preusmeril v vinogradništvo in kletarstvo, v maju pa bo tudi turistična dejavnost. Že zdaj pa gostje ob degustacijah lahko občudujejo tudi rezbarije na lesenih sodih. Celo vsa Puhanova družina je upodobljena. - Foto: Š. S. ling, souvignon, Chardonnay, beli pinot, modri pinot, traminec, kerner, rizvanec in nekaj je tudi muškat otonela. Vse groz dje trgamo, stiskamo in negujemo ločeno, torej dobivamo sortna vina,« je pripovedoval, medtem ko se je z natego sprehajal od soda do so soda in jemal vzorce za sprotno poskušanje. Meni osebno je bil najljubši traminec, kar sem tudi povedal, Franc pa Tudi za Puhanovo vino velja: »V vinu je sonce, je zemlja in znoj, je radost in žalost, je nemoč in - opoj.« Po krajši degustaciji sem slednje tudi sam zaznal. je potem omenil, da je imel nekaj težav z registracijo te sorte, čeprav so ga nekateri pridelovali že pred njim. Zdaj je vse O. K. Vsak, ki vstopi v klet Franca Puhana, postane pozoren na šest novih hrastovih sodov, katerih (posamezna) prostornina je okrog dva tisoč litrov. Seveda so vsi polni. Polni so tudi kovinski sodi v predkletnih prostorih. V sosednjih pa je vinoteka. Doslej je predvsem prodajal odprto vino, nekaj lanskega pridelka pa bo prvič uradno ustekleničil letos. Pohvalil se je, da je našel dobro tržno nišo za prodajo buteljk. Sicer pa tudi z dosedan jo prodajo neustekleničenega vina ni imel težav, saj ga pridno kupujejo znani gostilničarji. Pa se vrnimo k sodom! Ne le že omenjeni, ki ga je dobil za abrahama, ampak tudi šesterica velikih sodov ima na prednjih sira- neh rezbarije. Na prvem (gledan« od leve proti desni) je lik znam« nitega starčka in prav tako znana vsebina: »Oče nebeški glej ...č ® drugem je lik svetopisemskega Mojzesa, ki je menda prvi zasadil vinsko trto, piše pa: »En hribček bom kupil...«Na tretjem sodu so podobe Franca, žene Cvetke W sinov Dejana in Uroša, nad njil»' vimi glavami pa je izrezljan napi* »Vinogradništvo in vinarstvo dr« žine Franca Puhana« Na četrtek sodu je vinogradniški in kletar^ zavetnik sv. Martin, na petemr znani pater kletar (lahko bi bi tudi Franc kletar), šesti sod p« sploh tekstovno bogat, saj sera P njem prebral: »V vinu je soncč 1 zemlja in znoj, je radost in zalo®*' je nemir in opoj.« Po krajšem pokušanju sera ■ ■ znal, da bi bilo dobro nehati,11 prav je kapljica dobro dela. 0^ no pa so takega mnenja tudi gi drugi, ki se kar najavljajo n’ poskušine. V maju letošnji leta bodo Franc Puhan in df' žina odprli vinotoč, pozneje P* morda izletniško vinogradnik kmetijo. Ideja o dejavnosti • nastala že 1996. leta, ko so^ odločali za gradnjo in potem ra redili vse tako, da je prav za N3 stično dejavnost. Š. Soboi> Obisk pri vas doma Na vrtu svobodna kot ptička Obiskali smo Emo Orban Breskvice iz Krplivnika Potrebujemo: šest žlic moke, štiri jajčka, tri decilitre belega olja« tri decilitre sladkorja in pecilni prašek. Orehov - razen tam, kjer jih zahtevajo moški'n’ treba. Dvainosemdesetletnica ne more brez vrtnin, rož... Terezija Gregortnčič iz Ra-denec je povedala, da ji je mož Jože večkrat dejal, da se z njo ni poročil zato, da bi hodila na delo in tam trpela, ampak da bi bila doma, gospodinjila in skrbela za otroke. Eno so želje, drugo pa resničnost, življenje... »Oba sva se narodila v Štrigovi in 1946. leta, ko je mož dobil službo v Radenski, sva se preselila v Radence in tu kar ostala. Rodili so se nama trije otroci: Jože, ki živi v Celju; Marija, ki je bila v Nemčiji, zdaj pa je v Švici; in Katarina, ki si je ustvarila družino v Ljutomeru. Stanovali smo v majhnem stanovanju in mož je večkrat dejal, da - če se bo uresničila želja po lastnem domu -mora biti ta velik « Želja se je po velikem osebnem odpovedovanju uresničila in Gregorinčičeva sta v Prosojni ulici v Radencih zgradila nadstropno stanovanjsko hišo. Terezijo sem vprašal, ali jo je mož sam »sfinanciral«, ali pa je imela rudi sama kak neposreden delež. »Ves čas sem imela velik vrt in na njem pridelovala vrtnine, ki sem jih prodajala Radenski. Pozneje. ko sva sezidala veliko hišo, sem izdajala sobe turistom in tudi dijakinjam sosednje gostinske šole...»V življenju je torej naneslo tako, da Terezija, ki sicer ni hodila v službo, doma ni skrbela le za dom in družino, o čemer je nekoč govoril mož, ampak je mo- Razkrila je recept Tereziji Gregoricič iz Radenec ne bo treba kupiti potaknjencev, saj si jih bo vzgojila sama. - Foto: š. S. Obiskal sem jo, ne da bi se vnaprej najavil, ker če bi to storil, potem bi jo, tako sklepam, »prisilil«, da bi za obisk spekla breskvice. Ni vedela, da pridem, kljub temu pa sem jo našel v kuhinji pri izdelavi - breskvic. To samo dokazuje, da so breskvice pri Orbanovih v Krpliv-niku kar pogosto na mizi in da jih imajo radi prav vsi. Priznam: tudi sam jih zelo cenim. »Ponudim jih, ko kdo pride na obisk, na primer sestra iz Večeslavec, včasih jih komu podarim pa tudi doma jih imamo radi, saj jih prigriznemo ob pitju kave, čaja...« rala tudi sama prispevati k družinskemu proračunu. Terezija je že nekaj let vdova. To pa ne pomeni, da živi sama v veliki hiši, kajti nadstropje je z veseljem odstopila vnuku Mar ku in njegovi družini Mladi rod zelo spoštuje babico in ji potna ga na vrtu Tega namreč - letom navkljub - še vedno z veseljem obdeluje. »Veselim se pomladi, ko bo oživel moj vrt Že pripravljam sadike paprike, paradižnika, solat ... in druge potaknjence.« Terezija mi je dala nekaj semen od svojih lanskih buč - velikank. »V veliko veselje so mi rože, od katerih naj omenim tudi kaktuse « Na mizo je postavila albume s fotografijami vrtnin in rož. Te niso bile le na vrtu, ampak tudi na oknih. Opozorila pa je Še na posnetke svojih velikih prijateljev v Los Angelesu v Ameriki. Gre za zakonca Marijo in Lojzeta Rantašo. s katerimi so nekoč skupaj stanovali v Radencih; v šestdesetih letih sta onadva odšla v daljni svet, dolgo se niso videli, v zadnjih desetih letih pa so se kar nekajkrat srečali v domovini; skoraj pa ne mine teden, da se ne bi poklicali po telefonu.« S Terezijo Gregorinčič sem verjetno kramljal prvič, vsekakor pa ne zadnjič, kajti v aprilu »moram« priti po sadike okrasnih paprik. Tedaj bom verjetno tudi že poročal, kako napreduje rast mojih buč Š. Sobočan Ema Orban je razkrila vse o pripravi in peki miniaturnih (in zato drugačnih) breskvic. Škoda, ker trenutno (še) ni imela barve. Sem pa postopek opisal (doma pa tudi preizkusil), zato tisti, ki ste se navdušili za peko, ne bi smeli imeti težav. - Foto: Š. S. •Emine breskvice se razlikujejo od tistih, ki j1' pečejo druge gospodinje, tudi slaščičarne, kef" majhne, saj imajo premer največ tri centime^ Seveda je s pripravo, peko in krašenjem... tako n” niaturnih breskvic več dela, kot če delaš večje, like kot kokošje jajce. Povprašal sem jo za recept in povedala je,' potrebujemo: Šest žlic moke, štiri jajčka, tri tre belega olja in tri decilitre sladkorja ter prašek Vse to zmešamo in pustimo dve uri P01, vati. Če je zmes premehka, dodamo še nekaj ke, nato pa oblikujemo svaljke, te pa potem 1 žemo na enako velike koščke, iz katerih f°c'J oblikujemo kroglice, ki jih sproti zlagamo nJ mazan pekač, nato pa jih pečemo kakih pet m‘n. Ko se ohladijo, z nožem izdolbemo dno, zdrobimo, damo vanjo marmelado, pozneje P tem napolnimo breskvice in jih tako zlepiti’0. Potem (zdaj so to že kroglice) jih pobarva®1 živilsko barvo (barva, s katero sicer domače likerje). Najprimernejša je jagodova pa je barva draga in preveč močna, jo razred01' z enako količino vode. Potem breskvice xP'r’ j spodaj s pomočjo čopiča ali krpice poba^* ( sredino pa osvežimo (spet s pomočjo vodo, nato pa breskvico povaljamo v sladkon” odložimo v skledo. . yj Emi sem tudi sam malo pomagal pri 1 , breskvic, vendar ne čisto do zadnje faze, ■ času mojega obiska se sin še ni vrnil iz trg0' „ kamor je Šel kupit živilsko barvo. Recept p3 naslednji dan uspešno preizkusili doma.1 PJ' |1(j bo tako storila tudi katera od naših bralk. Pv°' |Hr pa, da bo dala breskvice tudi nam v oce«°1 skušnjo. ep- Zanimivo je, da za breskvice po Emine1*1 tu ni treba orehov. Te neke druge kuharice zmeljejo z drobtinami od izdolbenih polo** ' ,p| skvic, dodajo marmelado in potem napolnil0 . j bine in polovički zlepijo. Spet »tretje« kuhafl' dajo v vdolbino polovičke orehovih jed takih menda posegajo predvsem moški- No, zdaj pa na delo! VESTNIK - 5. februar 2004 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Vukovi iz Jamne pri Svetem Juriju ob Ščavnici Vsi imajo radi stare motorje Student Sandi 'n duo Koral Edi Vuk zjamne je stavbni klepar, 'aposlen v gornjeradgonskem Ar-Marija dela v lenarški P - tovarni bovdenov in plastike, 10 Sandi pa študira strojništvo v pr letniku Strojne fakultete Mari-r. Vsi se poklicno oziroma študijo ukvarjajo z različnostmi, skupen P’l>m je konjiček. ' ° je Edo pred devetimi leti pripeljal ^nov starega belega hrošča, ni nihče "^’•'fval čemu bo, pač pa so se ga prav j1 lotili« in v določenem času so ga lepo 'novili in preuredili v kabriolet - avto s atncno streho, avto z velikim razpo-"m ion] kolest... in z njim so se popelja-®*rallyju Prleškega društva za ohra-^nje tehnične kulturne dediščine Jane- 1,1 fohanna Pucha, katerega člana Postala Vukova, pozneje pa tudi njun n Sandi. t nimajo več tega kabrioleta, ki prodali, kajti vmes so se prav vsi J* užili za motorje. Najprej je »prišel« k “ ^0-kubični DKW, letnik 1936, in današnjih dni. Seveda je bil na dililKU ' ub°&a 50 ga Vukovi preure-v Pravega in dragocenega lepotca. Pri . 1 Pa je še več drugih (starih) motorjev Mopedov ter biciklov: 175-kubični Vuk in Mateja Maguša -1W glasbenega učitelja - na-^Pata kot duo Koral. Puch, 125-kubični Puch, 550-kubični motor Jawa s prikolico, 125-kubični Cse-pel, 125-kubični Dunavia, 125-kubični DKW, potem 50-kubični mopedi Puch, Tomos colibri, Pony ekspres in dve Pu-chovi kolesi, od katerih ima eno leto izdelave 1909. Vse skupaj so to tehnične dragocenosti, shranjene v domači delavnici in tudi v muzejčku ob njej. Zelo lepo se mi je storilo, ko sem zvedel, da se je za starodobnike navdušila tudi Edijeva žena, ki ne le da daje moralno podporo, ampak, ko se moški lotijo motorja, tudi sama pomaga pri obnavljanju, včasih morda samo tako, da kaj pridrži, a je tudi to koristno. Vsekakor pa gre z možem in sinom tudi velikokrat na rallyje in lani je bila med drugim na po- Ne le Edi, ampak tudi sin Sandi in žena Marija sta oldtimerska navdušenca. - Foto: Š. S. Edi Vuk iz Jamne na dobrem starem DKW-eju iz 1936. leta. potovanju po dolnjem delu Medžimurja, kjer sem bil tudi podpisani, a ne kot voznik kakega oldtimerja, ampak kot novi nar Enodnevno druženje z motoristi iz več držav se mi je vtisnilo v spomin kot eno najlepših doživetij preteklega leta. In ker predpostavljam, da so tudi druga taka, je prijateljevanje ljubiteljev starodobnikov res lepo in doživljajev polno izrabljanje prostega časa Po drugi strani pa slutim, da ni enostavno (in poceni) spremeniti kako zarjavelo starino v lesketajočega se lepotca, kot sem jih sicer videl ducat v Vukovem domačijskem muzeju. Vukovi iz Jamne pa svoje motorje večkrat na ogled postavijo. Sam sem jih videl ne le na rallyjih, ampak tudi na raznih razstavah. Tam se mi je tudi porodila za misel za tole predstavitev v časopisu. Tedaj pa o njih nisem vedel Še marsičesa, denimo o Sandiju, ki se - enako kot oče in mama - ne le navdušuje za motorje, ampak je povrh še glasbenik samouk, ki igra na klavirsko harmoniko in klaviature, zdaj pa se uči še igranja na frajtonarico Skupaj z Matejo Maguša - hčerko glasbenega učitelja - nastopata kot duo Koral. Z inštrumentalno glasbo in petjem zabavata na raznih manjših zabavah, na primer praznovanjih jubilejev, na občnih zborih, družabnih srečanjih, vedrah (druženja vaščanov) in na srečanjih motoristov Ob vsem tem pa je Sandi Še dober Študent zahtevnega študija (prihodnji inženir strojništva) Š. Sobočan Lovci v Slovenskih goricah Tako imenovani lenarški lovsko-gojitveni bazen zajema lovske družine Benedikt, Dobrava, Lenart, Sv. Ana, Sv. Jurij in Voličina, ki imajo skupaj nekaj več kot 250 lovcev. Lani je bilo na tem območju pokončanih 754 kosov srnjadi, kar je nekaj več kot je bilo povprečje v prejšnjih letih. »Ugotavljamo, da so lovske družine na tem območju dobro gospodarile. Posebej smo veseli, da se tudi lovci obna šajo iz leta v leto odgovorneje,«! je povedal Ivan Pesi, predsednik komisije, ki je ocenjevala lanske trofeje, člana pa sta bila Štefan Ornik, predstavnik lenarškega lovsko-gojitvenega bazena, in Martin Kranjc, predstavnik zavoda za gozdove. Lovcem pa povzročajo nemalo skrbi potepuški psi, saj so lani raztrgali 21 živali, vozniki pa so povozili na omenjenem območju kar 97 kosov srnjadi O. B. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 Sterner Skupni koncert v domu starejših Cev n'1 ’"k* ženskega pevskega zbora Društva upokojen-r ' ljutomerskem domu starejših občanov tli,it *°ncert> saj so ga upokojenke izvedle skupaj z tc „ ’Jri P^kim zborom. Umetn so pesmi starejšega datuma Zbor nima '^tnn vodfc. njihova vztrajnost pri vadbi pa prispeva k selji, , 0 danemu petju. Da si krajšajo čas, z nastopi razve-«hurj ' ^udi sostanovalce v domu Po samostojnih nastopih sta . ‘"d'Hoin Ljube Laba skupaj zapela tri pesmi. Nekaj ,e za popestritev s harmoniko spremljal Janko Žunič. N. Š. Podjetnost ne pozna meja Privarčevati pri kurjavi? Dobrovnika na p sp0,t,1i>cisti iz Gornje Radgone so začeli z zbiranjem obvestil in ra-'A anjtm okoliščin dogodka, saj obstaja sum storitve kaznive-' J ■ ejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 145. členu Kanskega zakonika Republike Slovenije, ki pravi: »Kdor ogrozi ' ’; kakšne osebe z resno grožnjo, da bo napadel njeno |enie al’ tolo, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do 1 gi ku . pt| tC|tl sodelujejo z Uradom kriminalistične policije nminalističnimi tehniki Policijske uprave Murska Sobota. ’jena so gornjeradgonski policisti opozorili na samozaščitno ^ar pomeni, da naj pokliče policijo, če bo spet deležen * in opazi v svoji bližini ali bližini hiše sumljive . e ’n vozila. Povečali so tudi navzočnost policije v okolici 8°vega stanovanja, tako da se do tja večkrat dnevno zapeljejo Patrulje policistov A. B. Milo se je ... m J' 27 • januarjem in 3- februarjem se je zgodilo na po-n^, fCobj|a.'1''u -t|u lisoč tolarjev škode. Voznica osebnega avto-spron v čečovci h zaradi ne p ri lago j e ne hi tros ti t rči I a v n a- iažjo le. *' osebni avtomobil. En udeleženec je pri tem utrpel too poškodbo Škode je za 800 tisoč tolarjev. kuhinji '•lirik,ie zgorelo v kuhinji stanovanja v Stari ulici v ^^■Pvi hi*1’. Po požara naj bi prišlo zaradi napake na električni 1Lastnica je s pomočjo sostanovalcev požar tojP^ Shodom gasilcev. Nastalo je približno za pol mi-arjev materialne škode. p i n ot°aparat ' "ohincih vlomil v poslovne prostore in ukradel 'lu«lp0| postaji ter še nekaj drugih predmetov v vred-storti1|Ona v eno °d podjetij v Apačah je vlomil '■□Ml .r, ’1 f' m ukradel plastični zaboj z orodjem v skupni vre-in jw'' tolarjev. V Dolini pri Lendavi so ukradli motorno 'l",J ud j,' oškodovali za 50 tisoč tolarjev. V Drakovcih je ^ine vi 'lvni stanovanjske hiše ukradenih 30 tisoč tolarjev a’ ^l‘r je ne°i"Ul'"° V gradbenega podjetja v Murski Sobo- /j,' r''ri<' 17 delovnega stroja odmontiral in odnesel(l) '^^Vn r"i '’r'ni centimetrov. Podjetje je oškodovano za h ^|qdtv. k in ko,esar 6 ^šitvah javnega reda m mini »naleteli« na kršitelja, Pri ^toitvr in se ob njihovem prihodu ni hotel pomiri-. uj 1 to tud*° 8a ^'držali na Policijski postaji Murska Sobota, Vu cepr,JV • * k°lesarja, ki ni upošteval prepovedi nadaljnje 1 ^'tclii bQ(( Potest pri njem pokazal 2,21 promila alkohola. ° predlagani v postopek sodniku za prekrške. A. B. Predlog novega zakona sledi usmeritvam iz nacionalnega programa varnosti cestnega prometa in med drugim predvideva ustanovitev javne agencije za varnost v cestnem prometu. Zakon naj bi prinesel pomembne novosti za neizkušene in mlade voznike, ki so pri nas med najpogostejšimi povzročitelji prometnih nesreč in tudi najpogostejše žrtve, pa tudi nov registracijski sistem, ki naj bi bil voznikom prijaznejši. Predlagani zakon posega tudi na področje opravljanja tehničnih pregledov motornih vozil. Mladi vozniki Največ novosti je predvidenih za mlade voznike, ki bodo-že s 16 leti in pol lahko odšli v avtošolo, nato vozili s spremljevalcem in pri 18 letih opravili vozniški izpit. Po opravljenem preizkusu znanja iz praktičnega dela usposabljanja pred komisijo (vožnja odličnosti, vadba varne vožnje in skupinske delavnice) bodo kandidati lahko vozili osebni avtomobil s 17 leti ob obvezni navzočnosti spremljevalca vse do Sedem milijonov tolarjev za Horvatove iz Podgradja Klubi PAC, Rotary, Lions in Leo so predstavili dobrodelno akcijo, s katera so zbrali 330 tisoč tolarjev za družino Horvati: Podgradja. Člani klubov so denarzbrafi z dobrodelnim koncertom Rite Kinke, sama seje odpovedala honorarju, kije bil 16. novembra 2003 v cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti. Koncert je bil prva skupna akcija omenjenih klubov. Predstavnica občine Ljutomer, Darja Hrga, je povedala, da so do zdaj Horvatovim zagotovili razmere, v katerih lahko normalno preživijo zimo, na transakcijskem računu pa je zbranih sedem milijonov tolarjev. Zbrani denar na računu je izključno namenjen za gradnjo nove hiše družini Horvat. A. B.,foto: N. J. "hr 11 kosu 4 številki Vestnika v letu 2003 smo pisali o tin v Gornji Radgoni. Zapisali smo, da njL n^pora a,°V ll' znan0’ lahko pa da gre za »vroče« nata-Plzader " ra^une a’* M drugega. S tem nismo želeli • še najmanj pa lastnico lokala Se opravičujemo* Načelnik Generalštaba SV med vojaki prostovoljci v Murski Soboti Generalmajor Ladislav Lipič, načelnik Generalštaba Slovenske vojske, je v četrtek, 29. januarja, obiskal prvo enoto vojakov, ki so na prostovoljnem služenju vojaškega roka v Murski Soboti. Z vojaki, podčastniki in častniki se je pogovarjal o usposabljanju in potrebah, ki so povezane z uspešno zagotovitvijo usposabljanja. Po Lipičevih besedah so prostovoljci zadovoljni s služenjem, vojska pa naj bi jim omogočita raznoliko usposabljanje. Prostovoljno služenje vojaškega roka je tudi nova vez med Slovensko vojsko in civilno družbo. Prostovoljci so načelniku Generalštaba predstavili ravnanje z zaščitnimi sredstvi. A. B., foto: J. Z. 18. leta in pol. Z dopolnjenim 18. letom starosti bodo lahko opravili vozniški izpit in nato kot voznik začetnik vozili do 21. leta starosti. Spremljevalec bo moral imeti najmanj sedem let vozniških izkušenj, brez kazenskih točk v evidenci, z mlšdim voznikom pa bo moral biti v ožjem sorodstvenem razmerju. Vozniško dovoljenje bodo izdali upravičencu s statusom voznika začetnika z veljavnostjo do dopolnjenega 21. leta starosti oz. za dobo dveh let po prvi pridobitvi vozniškega dovoljenja. Tako naj bi zmanjšali ogroženost voznikov začetnikov in postopno uvajali voznike začetnike za samostojno udeležbo v cestnem prometu. Obrazec vozniškega dovoljenja se bo spremenil tako, da bomo imeli obrazec evropskega vozniškega dovoljenja. Do menjave ne bo prišlo s 1. majem 2004, temveč šele ob prvi statusni spremembi. Prometna dovoljenja in registrske tablice Namesto sedanjega prometnega dovoljenja bodo imeli vozniki prometno potrdilo, ki ga ne bo treba podaljševati. Registracija vozil ne bo več upravni po stopek. Opravljale jo bodo upravne enote in organizacije, pooblaščene za opravljanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil, ter gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki (prodajalci vozil, če bodo imeli koncesijo), ki se ukvarjajo s prodajo motornih oz priklopnih vozil, če jih za to pooblasti pristojni minister. Število dokazil za registracijo vozil se bo zmanjšalo s sedmih na dve. Registrske tablice bodo vezane na vozilo in ne na voznika, ob spremembi lastništva vozila pa tablica ostane na vozilu. Nove registrske tablice bodo imele tudi oznako EU, ne bo pa jih treba zamenjati s 1 majem 2004, temveč ob prvi menjavi. Ukinili bodo tudi registrska območja, to pa pomeni, da boste svoje vozilo lahko registrirali kjerkoli v Sloveniji. Obstaja možnost, da bo imela prometna nalepka po novem svoje mesto na tablici in ne več na vetrobranskem steklu. Sprememba tehničnih pregledov Predlagani zakon sistemsko posega tudi na področje opravljanja tehničnih pregledov mo tornih in priklopnih vozil; dejavnost opravljanja tehničnih pregledov je opredeljena kot dejavnost, ki se izvaja na način gospodarske javne službe in je podvržena predpisom, ki urejajo področje izvajanja gospodarskih javnih služb Za večino novih vozil bo treba opraviti prvi tehnični pregled tri leta po prvi registraciji vozila, drugega in tretjega pa nato v dveletnih presledkih (drugi tehnični pregled po petih letih, tretji pa po sedmih letih). Ukinil pa naj bi se šestmesečni obvezni tehnični pregled za vozila, starejša od 12 let. Še naprej 0,5 promila Kljub napovedim, da se bo meja dovoljene količine alkohola v krvi znižala na 0,2, ta ostaja pri sedanjih 0,5 g na kilogram krvi. Oblikovalci zakona so namreč ugotovili, da ne bi dobili zadostne podpore. Najpomembnejši cilji, ki jih je pri pripravi zakona zasledovalo ministrstvo za notranje zadeve, so: zagotoviti čim večjo varnost cestnega prometa, povečati učinkovitost delovanja sistema, približati storitve občanom in znižati stroške dela državne uprave A. B. Tudi to se dogaja Prometna nesreča s hudimi telesnimi poškodbami se je zgodila 23. januarja v Markišavcih. Nesrečo je povzročil 54-let-ni voznik kolesa iz Murske Sobote, ki se je peljal iz Markiša-vec proti Puconcem, pred spremembo smeri vožnje oz. zavijanjem pa se ni prepričal, ah lahko to varno stori. 45-letni voznik delovnega stroja iz Murske Sobote je kolesarja pravilno prehiteval, ko je le ta nenadoma zavil v levo in trčil v zadnji desni del delovnega stroja. Kolesar je pri tem padel in si zlomil levo roko v predelu ramena ter tako utrpel hudo telesno poškodbo. Policisti so zoper kolesarja izdali plačilni nalog. A. B. 7 Po naših znanih poteh Razprava o prihodnosti Mure in njene okolice Naravno okolje v konfliktu interesov V razkriškem kulturnem domu so pripravili podpisniki pisma o nameri za ustanovitev regijskega parka Mura razpravo o prihodnosti reke Mure in njene okolice, Ker ima to območje relativno dobro ohranjeno naravno okolje s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, je vključeno v Naturo 2000, vendar pa je njegova usoda odvisna predvsem od ljudi, ki tu živijo, so menili sodelujoči. Natura 2000 je ekološko omrežje posebnih ohranitvenih območij, razglašenih v državah članicah EU. ki so namenjena ohranjanju evropsko pomembnih živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov Ob predstavitvi te teme je Tine Vernik z Zavoda RS za varstvo narave povedal, da ne gre za sistem strogih naravnih rezer vatov, vendar pa država mora zagotoviti, da bo gospodarjenje z zemljišči na teh območjih trajnostno v ekološkem, ekonomskem in družbenem smislu Za to bo mogoče pridobivati državna sredstva in denar iz skladov EU, treba pa bo rudi znati pripraviti primerne projekte. O dosedanjih aktivnostih Društva za ohranitev naravne in kulturne dediščine Tabrih in drugih društev, ki vodijo iniciativo za vzpostavitev regijskega parka Mura, je spregovoril predsednik Tabriha Franc Žižek. Srečanje je povezovala krajinska arhitektka Stanka Dešnik, v besedi in sliki sta Muro ter njen rastlinski in živalski svet predstavila Matjaž Bedjanič in Katja Poboljšaj, o toku Mure skozi štiri države in možnih vplivih ob gradbenih posegih pa je spregovoril gradbeni inženir Simon Balažič, O aktivnostih naravovarstvenikov na tem območju je spregovoril Rajko Mlinarič, Goran Šoster pa se je lotil teme z naslovom Mura - konflikt interesov ter poudaril konflikt zasebnega, javnega in državnega interesa, kjer interesi kapitala (hidroelektrarne, prometni koridor) pogosto zmagajo nad naravovarstvenim interesom. V skladu z direktivami EU bo Slovenija ob vstopu morala upoštevati tudi okoljevarstvena načela unije, kar bo omogočilo boljšo organizirano skrb za ohranjanje naravnega bogastva ob Muri. Za izvajanje varstvenih usmeritev pa se lahko država odloči za sklenitev pogodbenega varstva, skrbništva ali pa za zavarovanje območja. Veliko pa je odvisno tudi od zavesti ljudi, ki znajo gospodariti tako, da narave ne osiromašijo J. Ga. Ob mrtvicah in poplavnih logih Da ponuja tudi v zimskem času okolica reke Mure vrsto zanimivosti za ljubitelje naravne dediščine in priložnost za sprostitev in rekreacijo, so v sončnem nedeljskem popoldnevu izkusili udeleženci pohoda ob berekih (mrtvicah) in mekah (poplavnih logih) reke Mure, Pohod se je začel na Kapci, okrog sto udeležencev pa seje odpravilo skozi naselje Kot do mrtvic in gozdov ter do brada na Muri, kjer so se srečali s hrvaškimi okoljevarstveniki. Po zabavi in druženju ob reki Muri, kjer so tudi pajali kruh, so se vrnili skozi Hotizo do cilja pri gostišču Malibu na Kapci. J. Ga. Gornji Slaveči-Dolnji Slaveči-Grad Oko Slovenij Gorički kraji z bogato zgodovino Odkar se je podoba Slovenije z zemljevidov začela upodabljati kot kokoš v narodni noši, bi lahko rekli, da vasi, ki smo jih obiskali tokrat, predstavljajo oko te kokoši, torej Slovenije. Vasi Gornji Slaveči, Dolnji Slaveči in Grad ne ležijo druga za drugo ob ■ar Kar nekaj minut vožnje od grajskega poslopja na visoki vzpetini, od kod e rje lep razgled na dolino Gračkega potoka, stoji Kripta, groonica nekdanjih grajskih gospodarjev. Notranjost grobnice je bila po drugi svetovni vojni izropana. Največje grajsko poslopje v Sloveniji je delno že obnovljeno, vendar je vprašanje, ali bo sploh kdaj dobilo svojo pravo podobo. strnjeni ob cesti, kakor smo navajeni z naših popotovanj, ampak tvorijo nekakšen trikotnik, ki predstavlja središče zahodnega dela Goričkega. Prvi dve vasi ležita sicer druga ob drugi ob cesti Cankova-Kuzma, ki je ena glavnih prometnic v tem delu Goričkega, vendar pa hiše ob cesti predstavljajo le majhen del vasi. Hiše obeh vasi so namreč zelo razmetane po levem in desnem bregu doline potoka Lukaj. Tako so Gornji Slaveči, kjer smo začeli našo pot, razdeljeni na več zaselkov, imenovanih Bakanova Gasa, Kamena Graba, Škodnikov Breg ipd. Potok Lukaj, ki nas nenehno spremlja na desni strani ceste, je sicer precej izsušen, vendar pa je nekoč prav gotovo oblikoval to dolino in je zato tudi v grbu Občine Kuzma, kamor spadajo še Gornji Slaveči. Od naravnih znamenitostih bi lahko tukaj omenili naravne izvire slatine in številne mešane gozdove, ki se razprostirajo po hribih. Prav gotovo pa v tej vasi popotnik ne more mimo evangeličanske cerkve iz leta 1928, ki stoji takoj ob vznožju zahodnih hribov doline. Vas je nekakšen evangeličanski otok sredi katoliške okolice in prav zaradi takšne številčnosti evangeličanov v tej vasi je ta cerkev tudi sedež evageličanske občine. Če nadaljujemo pot po glavni cesti, pridemo v Dolnje Slaveče. Ti se po naravnih znamenitostih prav nič ne razlikujejo od prejšnje vasi. Še vedno nas na desni spremlja potok Lukaj, po hribih se razprostirajo bogati mešani gozdovi in tudi ta vas je razdeljena na več zaselkov. Azija, Ferkova Gasa in Kukojca so samo nekateri od njih. Da smo v drugi vasi in tudi drugi občini, vas namreč spada v Občino Grad, nas opozorijo le obcestne table. Če se vasi ne razlikujeta po naravnih znamenitostih, pa se prav gotovo razlikujeta po kulturnih. Če je prejšnja vas nekakšna oaza evangeličanov, so lahko Dolnje-slavečani ponosni na katoliškega pisatelja Mikloša Kuzmiča, ki se je rodil leta 1737 prav v tej vasi. Bil je eden tistih prekmurskih mož, ki je s pisanjem slovenskih knjig in učbenikov za katoliške šole poskrbel za vrnitev slovenske besede v prekmurske kraje. Obnovljeno rojstno hišo tega prekmurskega buditelja si lahko popotnik ogleda v zaselku Kukojca. Pot skozi vas vodi naprej, mimo tamkajšnjega gasilskega doma in trgovine, mimo pokopališča in gostilne vse do križišča v Motovilcih. Če tukaj zavijemo desno, pridemo do mlina na potoku Lukaj, ki danes ne obratuje več, če pa v križišču zavijemo levo, nadaljujemo pot proti Gradu. Kar velik krog je treba narediti, Če hočemo iz Gornjih in Dolnjih Salveč priti do Grada po glavni cesti, zato so si domačini s cestami, ki vodijo čez hrib, ki loči dolino potoka Lukaj od doline Gračkega potoka, zelo skrajšali pot. Grad je seveda vas, ki je imela v zgodovini teh krajev velik pomen, vse po- Pohod ob kulturnem prazniku Pohod ob kulturnem prazniku so organizatorji poimenovali pohod, ki bo v soboto, 7, februarja, potekal od Tešanovec do Bogojine, Vučje Gomile, Suhega Vrha, Jelovškovega brega in nazaj do Tešanovec. Pohod se bo začel ob 10. uri izpred vaško-gasiIškega doma v Tešanovcih, prijave pa bodo začeli zbirati ob 8.30. Organizator pohoda je NK Tešanovci, kjer pravijo, da bo poskrbljeno za pijačo, glasbo in dodatno energijo med potjo, ob vrni- ■ tvi v Tešanovec pa bo vsak udeleženec prejel topli obrok. J. Ga. Pogled s hriba na dolino Gornjih Slaveč in evangeličansko cerkev. gosteje pa se omenja tudi v zadnji letih. Pa ne samo zaradi v Prekmurju že nekaj let najbolj obiskane prireditve, imenovane Noč čarovnic, ampak tudi zaradi sedeža Krajinskega parka Goričko. Vas Grad je nekako razdeljena na tri dele. Spodnji del vasi vozki dolini Gračkega potoka, ki ga imenujejo Porga, je cisti del vasi, kjer so vse ustanove, ki ta kraj naredijo za občino in središče tega dela Goričkega Tukaj so Vinsko turistična cesta Goričko Povezovanje ponudbe in samozadostnost Na seji projektnega sveta VTC Goričko v prostorih Občine Dobrovnik so člani razpravljali o dosedanjem delu in programu dela v letošnjem letu. Z vinsko turistično cesto si prizadevajo za razvoj turizma in vinogradništva na Goričkem, tako da bi omogočili ob vinogradniških poteh Goričkega čim kakovostnejšo turistično ponudbo. Doslej so izvedli že več promocijskih aktivnosti, izobraževanje ponudnikov VTC m turističnih projektov, sodelovali pa so tudi pri projektih občin in drugih ponudnikih turističnih storitev, kjer so tudi zagotovili sofinanciranje države. Po besedah predsednika projektnega sveta Ernesta Novaka s svojim delom želijo dokazati, da je tudi Gorička vinsko turistična cesta enakovredna drugim slovenskim tovrstnim cestam Želijo da bi skupni znak za celostno podobo VTC Goričko dejansko pomenil neko vrednost, zaradi katere bi se gostje ustavljali prav na točkah, kjer s svojim Za pesnika je vse čudovito, za vernika je vse božje, za junaka je vse veliko, za nizkotno in uma zano dušo pa je vse klavrno, ničvredno, grdo in slabo. Amiel banka, zdravstvena postaja, JekarM pošta, tekstilna tovarna, osnovna š* gasilski dom, trgovine, gostiln*’P4 Središče tega dela vasi pa je cerkev1 tere začetke nekateri postavljajo *1 drugi v 14., tretji pa celo v 9. st°le^ Ne glede na letnico je dejstvo, rijina cerkev, kamor se vsako let” avgusta zgrinja ogromno vernik”^ romarjev, spada med najpomemW arhitektonske spomenike Gornji del vasi, do katerega se '’ peš povzpnemo po potki prav ' rkvijo, z avtomobilom pa moram0^ krog po t. i. serpentinah, se je okrog grajskega poslopja, o kateri; veliko napisanega in povedanega * ja namreč za največje tovrstno p”^ je na Slovenskem in naj bi se orne', že v začetku 13- stoletja Danes* grad baročno podobo iz 17. st<^ okrog katerega se je ohranil -esni®’ z nekaterimi domačimi drevesni”1’. stami, ki služi domačinom za pr”1' tveni prostor Druge dele vasi še zaselki Bežanova Graba, K’’ Majcov Breg ipd, ki ležijo na oko^J nrriZiPi in u a-tHU Hruli n a K gričih in v ozkih dolinah vodnih*’1 ki napajajo Grački potok. K Besedilo in fot0’*'' znakom zagotavljajo kakovostni nudbo domačih jedi in pijače-V programu dela za letos so > deli nastavitev baze podatkovz^. stavitvijo evidence ponudnik0*’ čevanje VTC v regionalni in‘''‘ p prostor ter izobraževanje P""' kov. V okviru promocije naČf’ sodelovanje na sejmih in pri Pf ciji Pomurske turistične | občin. V okviru skupnih 1 opremo VTC in promocijski r ’ pa je med drugim predvidena tev označevalnih tabel, inf° ’ Murski Soboti in povezava vi tičko z avstrijsko VTC. . pt Na seji so se tudi dogovoril'' delitvi stroškov delovanja v tičko po občinah glede na bivalcev, pri čemer naj bi : vali tudi ponudniki turističn' , tev. S projekti pa bodo sodel0'^-na državnih natečajih in Pr' da bodo zagotovili SO-odsto^ .^li nanciranje iz državnih virov so se, da bo po vključitvi v 1p unijo na Goričkem več ? I' strije in drugih sosednjih j|R ropske unije, vprašanje p” mo ob naših poteh znali ■ r£J , ustrezno turistično ponudb0'|P bi bili gostje zadovoljni Kar 1 pomb pa je bilo tudi tokrat J nevključevanju gostincev v jpj aktivnosti in marsikje pN ■' »samozadostni individualiz*”1 jaze1* l v s d D fi <1 <1 n tl «1 Si k sl ti nl An 1^ VESTNIK -5. februar 2004 ŠPORT 19 Po zgodovinskem uspehu slovenskih rokometašev na evropskem prvenstvu Srebrna medalja vredna kot pravo zlato! Slovenska moška rokometna reprezentanca je na 6. evropskem prvenstvu v Ljubljani osvojila srebrno kolajno, Potem ko je v finalni tekmi s 25:30 klonila proti Nemčiji Ccprav so Nemci ustavili 'fovenski pohod na evropski v*1i pora/, v finalu ne zmahj-šujt zgodovinskega uspeha "foške rokometne reprezen-tJu« Slovenije. Slovencem se le namreč mnogo bolj kot na-sProtnikoin poznala utruje-n—t po osmih zaporednih tekmah v H dneh evropskega prvenstva, ■*; jv potekalo naj-Ptej po skupinah v Ljubljani, Vcfcnju in Kopru, nato p;"* je končalo s finalnim iUl— , Nh vsem težavam s poškod-Mr»'in if slovenski v^1'™'11 pozival svoje varo' H ’<:a borijo do konca. Kot por ' ki nv prizna Nem^1 1 1 Pač n* šlo. '«lmr|j daljni । k lup in bolj Žiti " ’®ra*ce’ ki so zlahka obdr-1iz prvega polčasa. tokra* iZ8ubl’enih tnalih EP so pOt 1' prišli do konca. Znajti pa v ničemer ne biaii V' s*ovenskega uspeha Vsa. ^kometaši so presegli že ttsuIvanja z nepozabnima bi j?^ nad Francijo in Hrvaš-Pa«o ’■ finale, hkrati ‘ tudi olimpijsko IT11 'ko za nastop na letošnjih '8rab v n|h jr °*1 P170 kolajno v moštve-'^,1, ^r||:' na največjih tekmo-co ' opisali čudovito pravlji- Mnj vseh Iju-venijj m rokometa v Sio-r । /d°,! Vsekakor ' 'na zahvala našim roko metašem in enkratni publiki, ki jih je ves čas močno spodbujala. Ta enkratni uspeh slovenskih rokometašev pa je gotovo dobra spodbuda za nadaljnje delo, saj je rokomet kot kolektivna športna panoga v Sloveniji res perspektiven. Branko Bedekovič: »Na vsakem koraku smo vedeli, kaj zmoremo!« Veliko zaslug za najnovejši uspeh slovenskih rokometašev ima gotovo tudi Branko Bedekovič s Šafarskega, kjer živijo njegovi starši. Nekdanji igralec Pomurke in celjske Pivovarne Laško, ki sedaj igra za velenjsko Gorenje, je odigral nadvse pomembno vlogo v obrambnih vrstah reprezentance Slovenije Kljub napornemu tekmovanju se je po slavju na Gospodarskem razstavišču v Lju Branko Bedekovič (v sredini) je pustil srce na igrišču. bljani, ki se je zavleklo v zgodnje jutranje ure, Branko Bedekovič prijazno odzval na klepet. »Končno smo verjeli sami vase, da smo zmožni premagati vsakega tekmeca. Takega razpoloženja v preteklosti ni bilo nikoli, zato nismo uspeli priti do evropskega vrha. Dogajalo se je namreč, da smo vedno pokleknili pred odgovornostjo in se vdali v usodo. Tako je prihajalo do nekakšnega razpada sistema, ki je onemogočal kakršnokoli dobro uvrstitev na velikih tekmovanjih. Na tokratnem evropskem prvenstvu pa smo bili venomer skupaj in smo bili trdna celota. Na vsakem koraku smo vedeli, kaj zmoremo! To se je pokazalo že v predtekmovanju, še posebej pa v odločilnih tekmah s Francijo in Hrvaško, ki sta nam prinesli dolgo pričakovan uspeh Zdi se mi, da smo pokazali tako dobro igro kot nekoč Francozi v najboljših časih, ki Slovenski rokometaši so postali nacionalni junaki. so nam bili precej časa vzor disciplinirane in nadvse uspešne reprezentance.« Kakšni so bili nasploh odnosi v tej reprezentanci? »V primerjavi s prejšnjimi reprezentancami so se odnosi med igralci in strokovnim vodstvom zelo izboljšali. Prej smo namreč iskali vse možne izgovore za neuspehe. Zdaj ni več tako, saj trener ni dovolil, da bi razmišljali o čem drugem. Zato smo tudi priprave med prazniki preživeli skupaj in se povsem osredotočili na rokomet. To je bila očitno prava pot« Je bilo po porazu z Nemci kaj grenkega priokusa? »Moram reči, da smo po vseh odigranih tekmah na tem evropskem prvenstvu upali, da se bomo Nemcem maščevali za prejšnji po raz. .Bili smo trdno odločeni, da s tem uspemo Toda žal nismo spremenili igre, zato je nasprotnik kmalu izkoristil naše napake. Še preden smo se dodobra zavedli, je bila razlika v zadetkih precejšnja v nasprotnikovo korist. Potem jih nismo mogli več uloviti, ker so igrali nadvse disciplinirano in preudarno.« Odigrali ste precej naporno vlogo zadnjega obrambnega igralca v naši reprezentaci. Kako ste se znašli v tem položaju? »le pred tekmovanjem smo se dogovorili za bolj borbeno in malce bolj grobo igro v obrambi, seveda vse v okviru dovoljenega, saj smo le na ta način lahko ustavljali najnevarnejše napadalce. Na srečo se naše številne izključitve v igri niso posebej poznale. Tudi sam sem bil velikokrat izključen, včasih morda tudi neupravičeno. Moram pa reči, da sem imel zelo težavno nalogo kot zadnji zunanji igralec v obrambi, saj sem bil pogosto najbolj izpostavljen.« Se je tudi pri vas poznala utrujenost in že določena zasičenost? »Vsekakor. Na koncu sem bil tako fizično kot psihično izčrpan, kar je posledica številnih težavnih tekem. Vendar smo ob kolektivni igri vzdržali vse napore in se naposled veselili svojega velikega uspeha « Zato pa je bilo slatje ob srebrni evropski medalji verjetno toliko večje? »Seveda. To je razumljivo. Dali smo si duška. Po odhodu iz hale Tivoli so nas dlje časa z mestnim avtobusom vozili po Ljubljani, pred nami pa je peljal reklamni tovornjak z zvočnikom, ki je mimoidoče opozarjal na naš velik dosežek, zato smo z dokajšnjo zamudo prispeli na Gospodarsko razstavišče, kjer so nam pripravili zares prisrčen sprejem. Hvala vsem!« Milan Jerše Foto: Jure Zauneker Najboljši športniki občine Beltinci v letu 2003 Stanislav Kuzma, Andreja Glavač in HK Lek Lipovci ^'^rlJ14 Zveza Beltinci je v Sradupripravilaslo-^nnifc najboljših "hlnj. ?'’ inšport-* letu 2003. Uvo-Pre8ovorila župan ” V|t'naZtZnan^ ,111 mesto), naj... mlada športnika pa sta postalaAlbini1 Denis Kavaš iz Stare Nove vasi. J- ? ■ fall $ ŠAH - Na državnem osnovnošolskem prvenstvu v Kranju K j j * pomurskimi predstavniki najboljši Lendavčan Denis Hani* ■' stom v A-skupini, vsi drugi so slabši od 30. mesta. M- J- ŠAH - Na januarskem hitropoteznem turnirju ŠD ^^45 ’ grad je sodelovalo 17 šahistov. Zmagal je Boris Kovač s pred Jožetom Vučkom, 13, Mitjo Kovačem, 11,5, Danilo" 10,5, Igorjem Kosom, 10, itd. M. J. _ 21 VESTNIK - 5. februar 2004 __________ Judo Štirje državni naslovi V Izoli je bilo državno prvenstvo za starejše dečke in deklice, ki se ga je udeležilo 128 tekmovalcev iz 42 slovenskih osnovnih šol. Znova so se izkazali mladi pomurski judoisti, saj so zasedli štiri prva mesta. To je uspelo učencu OŠ III MS Urošu Kavčiču (do 38 kg), o nastopa za JK Murska Sobota, Dominiku Dominku (do 55 kg) ln Roku Hozjanu (oba OŠ Turnišče) do 73 kg ter Blažu Mlinariču (DOŠ Lendava) do 73 kg - vsi so člani JK Lendava. Druga sta :aia Sobočana Marko Kavaš (do 42 kg) in Niko Jankovič (do 55 kg), ;retja pa Tilen Apšner (do 50 kg) in Urška Dogar (do 48 kg). V skupni razvrstitvi je OŠ Turnišče zasedla zelo dobro 4. mesto, OŠ III ' urska Sobota pa šesto. M. J. Zimska liga malega nogometa za ženske Pri kadetinjah slavile Pomurke Odbojka Nezadržno proti drugi ligi Igralci Pomurja Galexa Regala so tudi v 15. kolu izgubili. Na j i v Mariboru jih je premagal Stavbar IGM s 3 :0 (17, 20, eprav so v 2. nizu voditi že z 10: 5, so po izenačenju pri 12. I.Spi"™'' "’? sr |c ponovilo tudi v zadnjem nizu Bi । IZpad P™6 skorajda neizbežen Pomurje Galex Re-,J' Terzer 5, Kovačec, MariČ lO, Novitovič 2, Horvat, Topo-J ’J* brut 10, Pirher, A. Grut 7. s p0 °.stvu so Šoštanj Topolšica, Calcit Kamnik in Salonit Anhovo Sob j tockam' Pred Svitom, 31, s katerim se bodo zadnjeuvrščeni kl "ni|u Ir 5 točk, pomerili v naslednjem kotu na do-ffirištu v n"0®0 uspešnejši pa so odbojkarji Beltinec v 3. SOL vzhod, ki so 1 ■'::l ^rsli 26 točk in prepričljivo vodijo na lestvici. Njihova s0 J Mii igralci druge ekipe Svita iz Slovenske Bistrice, ki ot gostje premagali s 3 :0 (19,16,6). SDej „' 3 DOL vzhod za ženske: Prebold - Radenci 0:3 in Val-PQ’Puconci 3:0. Igralke Krke so bile v dvoboju z ekipo Pomu^e Len (v temnejših dresih) premočne. Foto: N. J. M. J. V športni dvorani tretje osemletke v Murski Soboti je bil v soboto finalni turnir zimske lige malega nogometa za ženske. Zopet so se izkazale kadetinje Pomurja Len I Filovci, ki so v konkurenci štirih ekip med nogome-tašicami U-16 zasluženo osvojile državni naslov Najprej so v polfinalu s 4 : 2 premagale Senožeti, v tekmi za prvo mesto pa Velesovo s 3 :0. V drugem polfinalu je Pomurje Len II z 1 : 2 izgubilo z Velesovim, v boju za tretje mesto pa so Pomurke s 4 : 2 premagale Senožeti. Najboljši strelki finalnega turnirja sta Mateja Zver in Tjaša Tibaut (obe Pomurje Len Filovci) z 21 zadetki. -MuojKa ^ičakovana zmaga t,?kulti 1. SOL ženske so Ljutomerčanke s težavo ugnale b^i^uke, ki bi z nekaj sreče lahko zmagale tudi v nizu ali dveh. ‘J^revalje - Ljutomer 2MB 0:3 (23:25,21: 25,26.28). Vnasle-k(H*l v Ljutomeru gostuje ekipa Sladkega greha i\L]ubljane. JurT"*11 ZWH Kodila, Tretinjak, Vrbančič, Jozclj, Vrbnjak, Olettč, e |,|rher, Moreč. . 14 ic ' (v,), 13. kolo: Ljutomer - Šempeter o . 0 (-5 ,, . no'V Pomlajena vrsta Šempetra se ni resneje upirala domaci-^.’■jutomer: Šiškin, Špilak, D. Kodila, G. Kodila, Kerin, Rozman, Tretinjak, Mihelič. N. 5. Ob*nl zbor Roller kluba Murska Sobota renski uspehi Ni spodbujajo strta*.^ 'e Roller Murska Sobota zastopalo 17 aktivnih regi-dnK ltl tekmovalcev. Ti so od januarja do novembra vadili v telova-na opravili pa so tudi treninge na stezi v Pometno-var- ^an"!^ ' ' 1 Gake1, v Murski Soboti in sodelovali na številnih te * udeležili kar 15 tekmovanj v Sloveniji in tujini, kjer športni 1 ' rSI° Umevnih uspehov. Prav tako so organizirali dve «rečan ‘n sicer eno z naslovom Hitro na ledu, namenjeno ^tijetn^» 'rinik'w- u ukvarjajo s hitrostnim rolanjem in dr-in madžarski Železni županiji, druga pa je bila dvo-। Cekm°’ uijc i hitrostnem rolanju za slovenski in donavski "'h v J., M' je udeležilo 89 tekmovalcev iz H klubov Slove- Na ,n Avstrije. ni! tla pskem kadetskem in mladinskem prvenstvu v Genemuide- -1 TinvZemskl 11 * dosegla članica slovenske kadetske reprezen-lll0V1lkama k doslej najboljše rezultate med slovenskimi tek-f metrov dolgem kronometru je bila peta, na 500 Kran ' ''"renski pokal je bilo 5 tekem (Lendava, Kranj, Por-k*kluba 2'in Sobota)- V skupni uvrstitvi so zasedli člani Rol- ^’Ttinotei ' Posamičnih kategorijah pa so zmagali' Nilo Seru- b«avni „ n,Ba Katarina Jambor, Tinka A. Kuplen in Daša Konve. BL|ž ' hitrostnem rolanju v Ljubljani so postali: Niko m tkii'no so .Ka’lrilu |jmlx* in Tina A Kupici i In Še donavski pokal: P^atuuj, ''" Umovalci Roller kluba Murska Sobota 2. mesto, fJ k«nve r " ' zma8ovalci Katarina Jambor, Tinka A. Kuplen in u"ele? । etos if Mid. । tekmovalci Roller kluba Murska Sobota ‘: ni ■ v'"1 ?'Ia slovenski pokal, donavski pokal in mednarod-' ’Organih' Avstriji, Madžarskem, Hrvaški in na Ce- u j' f'n " J'C ‘pa h,^k> ’ud! kot lani, dve športni prire-' 1,0 hi mil' vaditeljev rolanja bodo tudi možnosti za MHan Jerše ztna„ u :"lu reRionalne pionirske lige s serijsko zračno "^„,.7^ MS s 529 krogi pred ekipo Koloma- 1 ia’ Sl5, in Arcontom Radgona, 499- F B. Dvoranski hokej Triglav v Zagrebu, Lek doma Na drugem turnirju odprtega državnega prvenstva Hrvaške v dvoranskem hokeju so v Zagrebu igralke Triglava iz Predanovec dvakrat zmagale. V prvi tekmi so premagale Atom iz Žrinjevca s 4: 2, v drugi pa Zelino kar s 7:2. Na obeh tekmah je bila najboljša strelka Triglava Danijela Gomboc (4) pred Polonco Kuhar (3). Na drugem turnirju državnega Strelstvo Terplan prvi, SD Strelec drugi Na strelišču v Ljubljani je bil polfinale 27, dopisne lige Slovenije s serijsko zračno puško. Med člani je zmagal Jože Terplan, njegova ekipa SD Strelec Andrejci pa je druga. Pri članicah je Vesna Mele (TSO Ormož) zasedla drugo mesto, pri pionirjih pa je bilo SD Radgona peto. Finale slovenske dopisne lige bo na istem strelišču v soboto, 28. februarja. (M. J.) Šport od tod in tam Delavske igre - V odbojki za mešane postave je med 13 ekipami v finalu OŠ Stročja vas z 2 :1 premagala ŠD Cven Tretja je bila ljutomerska gimnazija, Četrti pa VIZ Veržej. N. Š. Rokomet - Na pomurskem prvenstvu za učenke v Murski Soboti je zmagala OS Sv. Jurij ob Ščavnici pred OŠ Črenšovci, obe sta sc uvrstili na četrtfinalni državni turnir. M. S. Hokej na ledu - Igralci ekipe Ledene strele so na Dunaju z 2:5 izgubili z ekipo Lengervanda, v Murski Soboti pa so klonili proti celjskemu Big bandit z 1:3 (T. G.) Namizni tenis - 1. in 2 kolo pomurske lige v Ljutomeru: LM/ Ko Lendava - Cven 4:6, Kapital B, Ljutomer - G. Radgona 6 : 4, Kapital B. - LM/KO 6:2, G Rad- Med članicami pa je zmagala novomeška Krka, ki je v polfinalu premagala Pomurje Len Filovci s 6 : 0, v finalu pa Škale z 2 : 1. V boju za 3- mesto so Senožeti (v polfinalu so z 2:4 izgubile s Skalami) s 3 : 1 premagale Pomurke. Največ zadetkov (22) je dosegla Karmen Vais (Krka). Milan Jerše prvenstva v dvoranskem hokeju v Murski Soboti pa so v članski konkurenci dosegli naslednje rezultate: Lek ~ Triglav 12:2, Moravske Toplice - Lek 0: 4 in Triglav - Moravske Toplice 2 : 2 (igralci Moravskih Toplic so zapravili tri kazenske strele). Vrstni red: Lek, 12, Triglav in Moravske Toplice, po 2 točki. Prt članicah so igralke Triglava tudi na drugem turnirju premagale ekipo Moravskih Toplic, tokrat s 5:0, in so v vodstvu s 6 točkami. Še rezultati v drugih konkurencah: mladinci: Lek - Triglav 3:5, Moravske Toplice - Lek 2 :4, Triglav - Moravske Toplice 3:0; starejši dečki: Lek - Triglav 4:1, Moravske Toplice - Lek 0 :6 in Triglav - Moravske Toplice 3:2. T. G. Nabiranje novih izkušenj Na izjemno močnem mednarodnem turnirju v streljanju z zračnim orožjem, ki so ga priredili v Munchnu, so nastopili v vrstah slovenske reprezentance tudi pomurski strelci, ki jim je bila to priložnost za nabiranje novih izkušenj na tako velikih strelskih tekmovanjih, Izidor Hreščak (SD Janka Jurkoviča) je tekmoval z zračno puško v članski konkurenci in s 581 krogi zasedel 76. mesto. Aleksander Ciglarič (Coal Petišovci) je z zračno pištolo zadel 563 krogov in zasedel 62. mesto, Uroš Maučec (SD Štefan Kovač Turnišče) pa je zadel z zračno puško v mladinski konkurenci 583 krogov, kar je bilo dovolj za 36. mesto. (F B.) gona - Cven 4 : 6. Izidi 6. kola medobčinske fige Ljutomer (ženske): Cven II - Petarde 6 :4, Cven I - Cven II6:0, Cven II - Cven III 6 : 3, Cven I - Cven III6 : 0.3?odi Cven I z 10 točkami N, Š. Namizni tenis - 10. kolo rekreacijske lige Kerna: Beltinci -Markišavci7 : 3, Jelenov hram Beznovci - Pong ping Černelavci 8 : 2, Diana - Rekreativci 5 : 5; 11 kolo: Pong ping - Beltinci 1 9, Markišavci - Diana 6:4. Vrstni red: Ka-El 14, Jelenov hrant 13, Beltinci 10 itd. D. D. Košarka - Na mednarodnem turnirju v Zalaegerszcgu, kjer je sodelovalo 10 moških in 8 ženskih ekip, so dijaki Srednje dvojezične šole Lendava najprej premagali gostitelje z 78 : 75, nato pa izgubili s srednjo šolo Bachor-ny s 43 : 50 in izpadli iz nadaljnjega tekmovanja, F. H. Mali nogomet Vietnam zmagal v Radencih Nogometaši Vietnama iz Vanče vasi so zmagali na turnirju v Radencih, kjer je pred 500 gledalci nastopilo 18 ekip. V finalu so po kazenskih strelih (v rednem delu je bilo 3 : 3) premagali ekipo Barturina iz Pesnice. Pred tem so bili boljši od Garfilda iz Lutverec z 2 : 0. Najboljši strelec je bil nekdanji prvoligaški nogometaš Potrošnika in Mure Simon Baranja s 6 zadetki. T. G. Nogomet Mura -Slavia 0:1 Na pripravah v turški Ancalyji je soboški prvoUgaš Mura v prvi prijateljski tekmi z 0:1 izgubil z vodilnim bolgarskim klubom Slavio iz Sofije. Edini zadetek je padel približno 10 minut pred koncem srečanja iz prostega strela. V dokaj enakovredni igri trener Milan Miklavič ni mogel računar! na obolele in poškodovane Kokola, Rakoviča, Peršiča in SulejmanoviČa. V Turčijo pa ni odpotoval Mitja Erniša, ki je medtem prestopil k NK Sport Line Koper Prvi mladi igralci Mure V telovadnici OŠ III v Murski Soboti je bil v nedeljo četrtfinalni turnir NZS Rad igram nogomet za igralce U-10. Zmagalo je moštvo NK Mura, ki je osvojilo vseh 9 možnih točk in se uvrstilo v nadaljnje tekmovanje, Sobočani so premagali OŠ Bistrica s 5 :1, Aluminij 3 : 0 in OŠ Poljčane 1 :0. Še izidi preostalih srečanj: Aluminij -Poljčane 0:3, OŠ Bistrica - OŠ Poljčane 0; 4 in Aluminij - OŠ Bistrica 0:3. M. J. Mali nogomet Bioterme že predzadnje Rezultati 12. kola v 2. SLMN vzhod: Tomaž - Bioterme Mala Nedelja 10 : 5 (strelci za Bioterme: Vrbnjak, 3, Žajdela in Zerdin, po enega), Panda Maribor - Slovenske gorice 4 : 7, Cerkvenjak Gostišče Anton -Pizzeria Vinska trta 4 :4 in Red Bat - Bakara Maribor 6: 2. Sevnica je bila prosta Sevnica 10 8 0 2 59:43 24 Tomaž 11 7 1 3 79:53 22 Red Sat 10 7 0 3 71:68 21 Slov, gorice 10 6 0 4 67:51 18 Cerkvenjak 11 4 3 4 63:63 15 Panela 11 4 1 6 47:60 13 Bakara 11 4 0 7 62:80 12 Bioterme 11 3 1 7 53:64 10 Pizzeria 11 1 4 6 50:68 6 Pari 13. kola (6. in 7. februar 2003): Bioterme Mala Nedelja - Cerkvenjak Gostišče Anton, Slovenske gorice - Tomaž, Pizzeria Vinska trta - Red Bat in Bakara - Sevnica. Prosta bo Panda Maribor N. Š. Mali nogomet Upa prvak V Beltincih so končali občinsko prvenstvo v zimski ligi, kjer je nastopilo 14 ekip. V finalu je zmagala ekipa NK Lipa, ki je po kazenskih strelih s 7:6 (5: 5) premagala Čarne vrane (Melinci/Ižakovci). Tretje mesto je zasedel NK Beltinci, ki je premagal Kleparstvo Ber-njak (Ižakovci) z 10:9 (6: 6) po kazenskih strelih. Ekipa Obrtnikov (Beltinci), za katere je igral tudi Štefan Škaper, je v četrtfinalu izgubila s Kleparstvom Bernjak s 3'4 in se tako ni uvrstila v zaključni boj za prvaka. Najboljši strelec je bil drugo leto zapored Rajko Balantič (Beltinci) s 16 zadetki, najboljši vratar je bil Gregor Kerman (Beltinci) in igralec Matej Škafar (Lipa). T, G. 22 MULARIJA 5. februar 2004 - VESTNI Ledena dežela Za sedmimi gorami je osma. Na tej gori se vsa v soncu blešči dežela po imenu Ledena dežela. Ime je dobila po ledu, ki se zaradi hladnega vremena zadržuje na tistem hribu skozi vse leto. Tudi hiše so iz ledu; ljudje pa so oblečeni v debele plašče. Prava posebnost te dežele je cerkev. Tudi to so ljudje zgradili iz ledu, ampak malo drugače kot hiše. Cerkev so izklesali na vrhu gore. Kipi, ki krasijo cerkev, so prav tako ledeni. Ker pa je dežela visoko na gori, je skoraj vedno v megli. Kadar pa sončni žarki prebijejo meglo, se mesto blešči tako daleč, posebno še vrh cerkve, da ga lahko vidiš tudi ti, če pogledaš proti severu. Tomi Horvat, 4. a, OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Veselo glasbeno popoldne V dvojezičnem otroškem vrtcu v Prosenjakovcih so pred kratkim povabili na obisk učiteljico tamkajšnje Šole Mileno, ki dobro igra na kitaro. Z njo je zaigrala nekaj otroških pesmic, nato pa jih spremljala pri petju pesmic, ki so se jih sami naučili. Ker so otroke prstki kar močno zasrbeli, jim je učiteljica dovolila, da je lahko vsak izmed Naredila sem snežaka Naredila sem snežaka. Okrasila sem ga s korenčkom, kamni in loncem. Korenček sem uporabila za nos, lonec za kapo, s kamni pa sem naredila ust$ in gumbe. Nato sem postavila še jelko. Okrasila sem jo z lučkami in kroglicami. Stanka Forjan, 3. b, OŠ Tišina Sneženi mož Beti mož, sneženi mož za vasjo stoji in popotno palico v rokah drži. Kam boš šel sneženi mož? V polje ali log? Kaj boš vendar s palico, ko pa nimaš nog? Sonce je pokukalo z neba in pometlo sneženega moža. Beli mož, sneženi mož, kaj bo zdaj s teboj, saj se raztopil boš takoj! Maja Hul, 5. b, OŠ Puconci njih »zaigral« nekaj po svoji želji. To je bilo za vse prijetno doživetje. Otroci z vzgojiteljicama Bernardo in Teo, Dvojezični vrtec Prosenjakovci Srečanje z lovcem In živalmi Naš vrtec stoji v bližini manjšega gozda, zato imamo lepo priložnost, da opazujemo in spoznavamo tudi živali. In kako je v gozdu pozimi? Ali zebe tudi živali, kje najdejo hrano...? Da bi zvedeli kar največ o tem, smo se dogovorili za srečanje z lovcem Štefanom Nemcem. Pri- Pravijo, da ima vsak človek svojega dvojnika - osebo, ki mu je na las podobna. Jaz tega ne verjamem. In moj bratranec Dušan tega tudi ne verjame. Sam zase ve, da je dober, prijateljski in da takega ni več nikjer na svetu. Dušan je star 12,5 leta. Velik je okrog 156 cm, težak pa približno 47 kg. Rjave lase ima pristrižene na kratko. Rad je urejen, še posebej, ko se kam odpravlja. Lase si oblikuje z želejem, za lepši videz. Oči ima rjave barve, po obrazu pa. nekaj lepotnih (rjavih) pik. Postavo Ima ravno pravšnjo - ne presuho in ne predebelo. Največkrat oz. skoraj vedno ga vidim oblečenega v športno trenirko in hlače. V trgovinah pa si izbere športne čevlje številka 39. Na mizi najraje vidi pico in pomfri ali čevapčiče. Vse to »zalije« s kokakolo ali fanto. Zelo šel je v značilni zeleni obleki, s sabo pa je imel daljnogled in nahrbtnik s hrano. Povedal nam je, za katere živali skrbi in kako. Ogledali smo si krmišče za fazane ter od daleč opazovali srne in srnjake, po bliže pa košute in jelene v ogradi. Zanje je imel lo Sreča je imeti prijatelja pa mu dišijo pogače, še najbolj zavitek in krapci. Ne umika pa se niti sveže pečenemu kruhu (domačemu, seveda) iz krušne peči. Doma je v Hranjigovcih 23. Živi z babico, dedkom, starši in starejšo sestro Ireno. Z njo se veliko prepira. Vzrok je, ker se nikoli ne strinja z njeno trditvijo. Tudi ugovarja ji, saj je njegov namen, doseči svoj cilj (v tem primeru zmagati v prepiru). Ker imajo doma manjšo kmetijo, mora precej pomagati, še največ v počitnicah. Je precej delaven. Ko kumare dovolj zrastejo, jih pobira, saj jih Imajo veliko. S tem tudi zasluži nekaj denarja. Sedaj hodi v 7. razred 9-letke na OŠ Tomaž pri Ormožu. Učenje mu ne dela velikih težav, njegov učni uspeh je prav dober. Ker pa je precej len in se uči samo toliko, kolikor se mora, je uspeh temu primeren -lahko bi bil namreč tuai odli- vec v nahrbtniku jabolka, s11 terimi smo jih lahko sWF hran j. Celo pobožali smo/ lahko, kar je bilo posebno živetje. Triletna Tjaša je w* neje o tem srečanju narisal tole risbico. Otroci In njihove vzgojitelj® WE Roga^ cen. Najljubsa predme^ mu športna vzgoja in slov® na, ne mara pa materna^ nemščine. Je tekmovalen tip. ^^1 igra na zmago, tako p® ’n., kot športu. Njegov naj-^J je nogomet. V prostem ■ ■■. $ veliko igra s prijatelji. Beckhama, za klub P3 Madrid. Posluša radio, pa si še žvižga znano Dušan je zelo prijazen1^. Večkrat mi posodi revij0 različne članke o znanih1; «i nogometaših, knjige ln lahko naštevala. Je prijat®. j Rad mi zaupa, me vpra j nasvet (tudi glede puncM ga z veseljem poslušam, j Želim si, da bi bil še "“'jr tako dober, kot je, ter °3 r dolgo ostala prijatelji teljev ima veliko - jez' ena od njih in to je zame Tadeja Majcen,81 J Križevci pri Ljut® Mi in Unesco OŠ Odranci je članica Unescovih ASP-net šol. Učenci prvega razreda OŠ Odranci spoznavamo Konvencijo o otrokovih pravicah. Pogovarjali smo se o drugačnosti, da bi izboljšali medsebojne odnose, kar je tudi tema letošnjega otroškega parlamenta. Lotili smo se odtiskovanja dlani na platno in spoznavali znak Unescovih ASP-net šoi. Učenci 1. razreda z učiteljico Vido Flfonja Vrabček in zima Spet prišla je huda zima, vsa narava zdaj počiva, le naš vrabček doma nima. Hiško mu bomo naredili, zlato zrnje vanjo natrosili, da v njej bo dom imel in še dolgo bo živel. Mitja Vurcer, 2. a, OŠ Bakovci Srečanje z varovancem Bil je dan pred božičem, ko sva šli s prijateljico Sabino k najinemu varovancu. Najprej sva mu očistili hišo, pozneje pa sva mu pomagali okrasiti novoletno jelko. Nato sva se kot v pravljici sedli in udobno namestili na kamnito peč, ki Jo ima v kuhinji. Prisluhnili sva njegovim resničnim zgodbam iz otroštva. Pripovedoval nama je o tem, kakšen je bil božič tedaj, ko je bil on otrok, in kakšne so bile na- vade ob teh prazni koč. Zvedeli sva, ni bilo takšnega 1 ’ .. kot danes; otroci $। pod novoletno jelk0 ' y Šno jabolko ali bon11^ ki so ga bili zelo Preden sva se •" nama je tudi zaupat. ..s* prišel na invalidski To nama Je ostalo bej v spominu. tudi, kako dobrodo5, vsakršna pomoč. . ir Nina Kle^ Hrestač j Z, baletno skupino, ki jo obiskujem, smo pripm^'1.. / predstavo Hrestač. Otroci iz glasbene pripravnic® šali fantke. Predstavili smo se staršem, sorodnik®" Ijem ter otrokom iz šol in vrtcev. Rada hodim k ba Skupaj s starši pa sem si v Mariboru ogledala b >' j dstavo Hrestač, ki sojo plesali pravi plesalci- Nuša Mihalič, 1. raz., os ’ ' VESTNIK - 5. februar 2004 NA SCENI 23 Razmišljanje Življenje ni solo dejanje Le kolikokrat v življenju pozabimo na sočloveka i , 1 ■' ■ da bi zase naredili naj-da bi bili prvi, najmočnej-> najboljši, vse preveč radi pot-a«mo druge. Ko nam to uspe, je ego zadovoljen in nahranjen. ' istem zanosu, češ kaj vse smo 0®egli, pa velikokrat ne ob-“‘»mo stiske, ponižanosti sočlo-hk 110 letimo vlsoko nad ob-’’Z®6 Prepogosto spregleda-□ ’ *a^° hudo je nekomu na 1 isij s polnimi želodci težko *umejo kaj pomeni lakota. s . °c' so ^sti’ se velikokrat *h Ukvarjajo in so sočutni do vrstnikov. kaH "£' Prihajajo, ne barve so, kakšen jezik govo-s«0 s°.P°trebe otrok podobne. Vsi ra i igrajo radi imajo občutek var-tth ° ,e ne^°' >*h ima rad> ob Kak ln^ai°stn>> ko se jim krivica, teji/ J" M°rai° opravljati h!i, la- morda pa se jim zdi krivič-bta ' t0’ da njihova starejša sestra ali i^u kot onj aii pa da mlajše-ClLS,,rA' P°Pušoafo bolj kot njemu, lej! ।111,1 hiti za otroka precej bo-! i mu lahko pusti posledice, in v, bttlu travme, ki jih razčiščuje . '^'jki Ji nikoli na razčisti vpoz-Otroci so namreč zelo j jiva in senzibilna bitja. ^''oi pomena sočutja do človeka zat0 za^eti razvijati že pri vniih^ Ij ™ hm ukorenini globoko Poteze in v njihov karakter. f° ^rvljcnjske zahteve in kjer stareJŠih pahnejo v odnose, niki»° p°membni le kot posamez-J7*'1 Pet jih gre naprejsamo pOdohS1 ’samo naivc^i m Ši oj . ' smislu, samo če bodo bolj-suuacf h^' ''"d" uspešni. In v takih Potem ni več prostora za v takem r^*** in kolegialnosti. Vzgoja do te uhu pa prav kmalu pripelje naPor/se zavedati, da so ^Peti'. ° UsPeha, Če želijo seveda Ampak potem, ko nekoč ^lcnni °i1m Z0Pet sami Komolci, s PrittiarsVu,lra P"' vrha Pa l'j|n m Pustijo rane in modrice, ’•novj/. odrasli spoznamo, da b^nega ^o osamljeni. Da ni no-Vese)je j- 111 'm hi lahko delili svoje ki bj.. 1' 'h uspehe, da ni nikogar, '■ 'htj; k 'n" segel v roke in nam l,narn0 0J privoščii uspeh in to, kar ^kihv^,1^1^' hib in žalostnih do-Z(,al sočt; ।' ’en’u ne bo nikogar, ki bi 1,1 nas poslušati. rava le t{ ,j '' da bo naša družba zd-lfl !reČni ' h°mo vsi zadovoljni v^oiistv da Sta sre^a in resnično S1 0 Pfav/jf,ru v dajanju, da |. J" ' |; lahko pričakuje- J 5^ nas podpirali in 7 'Jenje ni solo dejanje. A Nana Rituper Rodež Mladi pomagajo mladim Kjer se moja pravica konča, se od drugega začne Naučimo se pomagati drugim Pravijo, da nesreča nikoli ne počiva, zato se lahko vsak kaj hitro znajde brez strehe nad glavo ali drobtinice kruha, ki bi jo dal v usta. Vendar pa se kljub prenatrpanosti našega urnika najdejo tudi takšni, ki nam v stiski radi priskočijo na pomoč. Oblika pomoči je lahko finančna, materialna, včasih pa je dovolj že to, da nekoga poslušamo in mu svetujemo. Različnim dobrodelnim organizacijam pri nas in po svetu denar običajno darujejo tisti, ki hodijo v službo in jim ni težko odšteti kakšnega tolarja za tiste, ki ga nimajo. Kako pa lahko pri tem pomagajo mladi? Da darovanje denarja ni vse, so dokazali člani Unicefovega krožka na osnovni Šoli v Veržeju pod vodstvom mentorice Milene Sabotin, ki so lačnim, revnim in neizobraženim otrokom po svetu pomagali tako, da so prodajali Unicefove voščilnice in priložnostne predmete, kot so na primer kapljica vode, svinčnik ali Unicefov sonček. Ne pomagajo pa le otrokom po svetu, pač pa tudi slovenskim. Tako so na svoji šoli zbirali obleke in igrače za družino Horvat iz Podgradja in jim podarili tudi svoj zaslužek od prodaje voščilnic. Obiskuje ga osem deklic, ki vse v en glas pravijo, da rade pomagajo drugim. Namen krožka pa m samo zbiranje sredstev za otroke, pač pa tudi seznanjanje mladih s težavami, s katerimi se srečujejo njihovi vrstniki. Članice Unicefovega krožka na Osnovni šoli Veižej {od leve prod desni): mentorica Milena Sabotim, Jasmina, Megi, Jana, Laura, Anja N. m Anja K. Tou se splača (1) Za kreativnost delimo vstopnice V sodelovanju s Klubom prekmurskih študentov bomo v prihodnjih tednih razdelili nekaj vstopnic za veliko pustovanje kluba prekmurskih Študentov. To se bo dogajalo v soboto, 21. februarja, v prireditvenem centru Mešič v Murski Soboti. Na velikim žuru bo nastopila kot zvezda večera zagrebška skupina Psihomodo pop, predstavila pa se bo tudi prekmurska heavy-post rock skupina Sphericube. Za maskirane obiskovalce so pripravili še posebna presenečenja. Cena vstopnic v preprodaji je za člane KPS 800 tolarjev, za druge smrtnike 1000 tolarjev, cena na dan koncerta pa bo Staša Sabotin: »Pomagamo ljudem. To je najpomembnejše. Dosti se pogovarjamo tudi o različnih temah. 0 pravicah otrok. Sedaj vem, da ima vsak pravico do svojega mnenja, pravico do zasebnosti, do tega, da dobi hrano, da ga imajo starši radi. S tem vem, kaj vse nam pripada, in se svojih pravic zavedam. Nimam pa oravic samo jaz, pač pa imajo pravice tudi drugi. Kjer se moja pravica konča, se od drugega začne.« Tako se na krožku pogovarjajo o pravicah otrok po svetu, o strpnosti do tistih, ki so drugačni od njih, o miru in svobodi, skratka o vrednotah, ki bi svet naredile prijaznejši. Na otrokove pravice še posebej opozorijo prvi teden v oktobru ob mednarodnem tednu otroka Unicef želi otroke izobraževati, zato vsako leto pripravi projekt osnovnošolskih delavnic, tokrat na temo vzgoje za mir. Namen delavnic Sonce sije za vse je opozoriti otroke na vedno večji pojav nestrpnosti do drugačnih in jih spodbuditi k premagovanju predsodkov, ki so osnova različnih konfliktov. Učenke pravijo, da so s pomočjo igric, ki so se 1500 tolarjev, kupite pa jih lahko na običajnih prodajnih mestih Do vstopnic pa lahko pridete tudi na drug način. Pa vam ne želimo namigniti, kako priti na koncert s »plout karto« ali kako se na koncert prikrasti brez vstopnice. Ne, ne, ponujamo vam čisto legitimne možnosti. In sicer, lahko se odločite za eno od naslednjih možnosti: a) pošljete kakšno svojo pesem b) pošljete kakšno razmišljanje (do 2500 znakov) c) pošljete kakšno »odkačeno« fotografijo d) napišete, da bi radi imeli vstopnico Ana Pušenjak: »Ssvojim delom ljudem povemo, da niso sami, ker jim pomagamo. Tudi jaz bi bila vesela, če bi mi v stiski kdo pomagal. Otroci po svetu nimajo niti za kos kruha, kaj šele da bi imeli za svinčnike in zvezke. Niti predstavljati si ne morem, kako je to. Zame je pomembno, da drugim pomagam, čeprav zaenkrat le v takšni obliki, da prodajam voščilnice. Ko bom odrasla, pa mogoče kako drugače.« jih igrali, lahko tudi same občutile, kako je, če te izločijo iz družbe, in se tako naučile, da je treba z vsakim ravnati tako, kot želiš, da bi drugi ravnali s teboj. Svoje znanje pa želijo Članice krožka prenesti tudi na sošolce. To naredijo s pomočjo šolskega radia, ob pomoči katerega poročajo o svojem delu, in plakatov, ki jih obesijo na hodniku šole. V prihodnje pa želijo narediti tudi svoj časopis, čeprav se zavedajo, da je to velik izziv in bo zahteval veliko prostega Časa. Ampak če bodo s tem pomagale drugim, je zagotovo vredno. Vanja Poljanec, foto: V. P. Torej, odločite se za eno od naslednjih možnosti in nam svoj izdelek v obliki dopisnice, pisma ali elek- V SOBOTO J 4. FEBRUARJA, OB 21.00 VELIKI VALENTINOV KONCERT GORANA KARANA V PRIREDITVENEM CENTRU MEŠIČ v Murski Soboti Cena vstopnic v predprodaji: 1200 sit, na dan koncerta 1500 sit. Predprodaja vstopnic; Murska Sobota; Prireditveni center Mešič, Mladinski servis, Kompas Pomurje; Ljutomer Maksi Tours; Cankova: Gostilna Ajda; Beltinci: Geza Pub; Lendava: Pizzerija Popaj M&rta Mešič, s. p.., Tenis center Mešič, Noršjnska 6,9000 Murska Sobota Vaša čustva Dragi moj! Le kje si zdaj in s kom si, se vprašam takrat, ko pospravljam po sobi in odkrijem kakšno darilo, ki si mi ga poklonil, plišasto igračo, školjko ali pa morda sliko, na kateri sva midva, srečno zaljubljena. Jaz s teboj, v objemu, oba nasmejana, mlada in lepa. Lepi časi so bili, ko sva verjela, da bova skupaj za vedno in da najina ljubezen ne bo nikoli doživela konca. Lepi časi, polni naivnosti in mladostniške zaupljivosti. Danes pa so od tega ostale le stare slike, kjer sem imela deset kilogramov manj in za debelo kito las več. Daleč je vse to, kot so daleč dežela in spoznanja, do katerih sva skupaj priplula. Potem sva ostala vsak v svoji luki. Priznam, velikokrat se spomnim nate, pa čeprav danes ne vem več, ne kje si in s kom si Prijetno bi bilo, da bi se po vsem tem času spet sprehodila po obalah najinih sanj. Tvoja plima Vaše pesmi Hrepenim Danes te spet pogrešam, tebe si želim. Rada bila bi s teboj, nocoj, pa čeprav samo še nocoj, le da bil bi z menoj. Da bi te kako čutila, nežno bi te poljubila, spet skupaj pesm i bi zapela, spet drug drugega objela. Danes je želja prevelika, ti pa si sa mo ena slika, slika v temnih nočeh in iskrica v tvojih očeh. Tako po tebi hrepenim in si te močno želim in Še vedno v tišini sedim, še vedno si te želim. Teja H. Najin svet Zaprla sem tesno za preteklostjo, v menije spet moč, a sledi spomina še bolijo, odprte rane krvavijo. Vseeno zaslepil si me, pritanjeno si potrkal na srce. Moj si, kpprene dvoma sem razkadila in novem u čustvu prostor naredila. Ljubezen. Klavdija Sapač Solza Jaz verjamem v tvoje srce in verjamem v tvoje oči, kijih solza sedaj rosi. i ne verjamem ti, da brez mene živeti ti ni, kajti veliko je poti, po katerih solza spolzi in se nekam izgubi. P. K. tronske pošte pošljite na naš naslov: Na sceni, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Med prispelo pošto bomo izžrebali tri nagrajence, ki sl bodo zagotovili prost vstop na prizorišče. Vašo pošto pričakujemo do 10. februarja. Pa ne pozabite svojega naslova. Veselimo se pošte, saj borno tako spoznali, kako kreativna je naša mladina. 24 DOBRO JE VEDETI 5. februar 2004- VESTNIK Cene sadja in zelenjave na tržnicah Sadje in zelenjava Murska Sobota Gornja Radgona Ljutomer Maribor Jabolka 200 240 150 220 Hruške 300-450 490 490 Pomaranče 250 310 240 320 Limone 300 360 300 350 Banane 150-200 240 200 240 Kivi 600 570 590 590 Solata kristalka 600 800 690 690 Solata puterica 390 560 690 690 Endivija 490 400 390 450 Zeleno zelje 150 160 130 180 Rdeče zelje 250 190 200 240 Radič 450 540 500 580 Mandarine 250 300 300 350 Kumare 690 580 590 Korenček 300 350 250 290 Paradižnik 450 470 490 450 Paprika 780 970 790 890 Čebula 150-200 190 150 160 Krompir 180 190 130 180 Črna redkev 350 310 250 300 Peteršilj 400 670 790 1.390 Cvetača 500 490 500 450 Fižol (zrnje) 450-500 500 460 495 Česen 350 420 390 390 Zelena 350 330 500 490 Por 450 640 590 590 Suhe siive 1.400 800 990 Jajca 22-26 25 24 22-26 Domači med 1.000-1.200 1.100 830-1.030 1.100 Orehi jedrca 1.000-1.500 1.400 1.000 1.200 Bučke 680 690 690 Kislo zelje 250 350 300 295 Kisla repa 420 300 350 Ananas 450 780 790 690 Grenivke 400 390 300 390 Suhe fige 1.000 900 890 Šampinjoni 900 900 1.000 1.180 POMURSKE L £ K R [M E www.pomurske-lekarne.si razkrivajo zdravilne skrivnosti lf!a! | | Če zdraviti z večjimi odmerki Bf ISI j1S IC n 00162611 acetazolamida, deksametazoma ali obeh. Višinsko bolezen povzroči pomanjkanje kisika na veliki nadmorski višini. Z naraščanjem višine se zračni tlak znižuje, zrak postane redkejši in vsebuje manj kisika. Hitrejše in globlje dihanje poruši ravnovesje plinov v pljučih in krvi, poveča se alkalnost krvi in spremeni se ravnovesje soli in mineralov (kalij in natrij) v telesnih celicah. Te spremembe so osnovni vzrok za nastanek višinske bolezni. Poznamo dve možnosti preprečevanja višinske bolezni: -počasen vzpon, - preventivna zdravila. Počasen vzpon Vzpenjajoči naj bi dosegel višino 3000 metrov v nekaj dneh. Za vsakih naslednjih 300 metrov pa naj bi si vzel en dan in po vzponu za 900 metrov naj bi počival en dan. Med vzponom je treba upoštevati lastne trenutne zmožnosti in ne vnaprej pripravljenega načrta vzpona. Step aerobika krepi kosti /j^Svet digitalnih tehnologij SPAM ali neželena elektronska pošta (1) Dandanes se pojavlja prek elektronske pošte vse več sumljivih reklamnih sporočil. Ta pojav je znan vedno več uporabnikom interneta in elektronske pošte. Bistvo vsega je oglaševanje in razmah interneta je oglaševalcem odprl nove poti. Reklame so večinoma koristne, vendar samo, dokler vse skupaj ne preseže meje dobrega okusa. Prednost internetnega oglaševanja v primerjavi z drugimi mediji je seveda cena, še posebej elektronske pošte. Ima pa zato večje stroške uporabnik. Porabi več časa, da pregleda pošto in izloči neželena sporočila. Hkrati mp ta sporočila zasedajo prostor pri ponudniku elektronske pošte. Škoda, takšna ali drugačna, vsekakor obstaja. Kaj pa spam sploh je? Univerzalne definicije ni Še najbolj enostavno bi lahko rekli, da je to neželeno oz. vsiljeno sporočilo od večinoma neznanega pošiljatelja z dvomljivo ponudbo. Obstaja nekaj pravil, ki naj bi se jih pošiljatelji elektronske pošte držali. Prvo se nanaša na vsebino. Goljufive in nelegalne ponudbe so zakonsko že prepovedane Drugo pravilo je možnost odločitve prejemnika, da se od reklame oz. storitve odjavi. Tu se večkrat skriva past, saj je včasih treba za odjavo vnesti svoj elektronski naslov. S tem pa se nekateri lahko okoristijo. Pomembno postaja tudi pravilo, da naj bi se uporabnik sam prijavil na storitve oz. reklame, ki jih želi prejemati V Sloveniji spam preganja tržni inšpektorat, kazni pa so precejšnje: 1 milijon sit za posameznika in 3 milijone za pravno osebo. Proti spamu se borimo vsi, tako da poskušamo na različne načine ta sporočila najti in onemogočiti tiste, ki nam jih pošiljajo. Po drugi strani pa je treba upoštevati tudi svobodo govora. Ker ni vse vedno črno-belo, moramo za problem izbrati zdravilo, ki ne bo naredilo več škode kot koristi. Če bi ponudniki internetnih storitev zbrisali vsako sumljivo pošto, bi lahko zbrisali tudi precej neškodljive pošte. Ena od rešitev je, da nam ponudnik samo označi sumljivo pošto, mi pa jo lahko tako hitreje pogledamo. Pošiljanje spama se spamerjem oz. tistim, ki to pošiljajo, očitno splača. .Med milijoni prejemnikov se bo. gotovo našlo nekaj takih, ki bodo sprejeli ponudbo. Za iskanje novih elektronskih naslovov uporabljajo vse mogoče načine in zvijače. Če je kje na internetu zapisan naš elektronski naslov, ga lahko najdejo in izkoristijo. Včasih pa kar sami pademo v past nagradne igre, ankete ali kake podobne stvari, ki se odpre med brskanjem po internetu. Da se pred tem ubranimo, moramo poskrbeti predvsem sami tako, da pazimo pri posredovanju informacij in da uporabljamo kak program za zaščito pred spamom. O tem pa več prihodnjič. Mag. Matej Gomboši Raziskava, ki so jo opravili na Finskem, je pokazala, da step aerobika povečuje trdnost kosti bolj kot kakšna manj naporna telesna aktivnost, na primer hitra hoja. V raziskavi so sodelovale ženske v srednjih letih, ki se nikoli niso redno ukvarjale s kakšno telesno aktivnostjo, med raziskavo pa so se 18 mesecev redno (dva- do trikrat na teden) ukvarjale s step aerobiko. Merjenje kostne mase je pokazalo, da so se njihove kosti okrepile in postale trdnejše. Čustvena slepota Aleksitimija - nezmožnost zaznavanja čustev pri sebi in drugih Tadej je inženir računalništva. Zaposlen je v hitro rastočem podjetju, kjer je direktor razvoja. V službi je natančen, sistematičen in inovativen. Ker ga odlikuje sistematično mišljenje, dosega v službi nadpovprečne rezultate. Ustvaril si je tudi družino; ima dva otroka, Ajšo in Nika. Kljub vsemu pa z njegovimi čustvi nekaj ni v redu. Ko beseda nanese na čustva, ostane brez besed. To najbolj zaznava žena Iris. Že vrsto let mu poskuša dopovedati, da ni vseeno, ali ji on podari šopek rož ali ji za ta namen da denar. Le kako naj bi mu bilo mar za to, če ob smrti svojih staršev, ko so žalovali vsi, ki so občutili izgubo, ni občutil ničesar. S svojo čustveno otopelostjo ustvarja zmedo v medčloveških odnosih, v katere se vključuje. Ker je čustveno slep, ga ima okolica za čudaka. Wolfgang Sitte, zdravnik na Inštitutu za psihosomatsko in psihoterapijo na dusseldorfski univerzi, je Tadejev problem Preventivna zdravila Acetazolamid, zaužit 24 ur pred vzponom in še nekaj dni po njem, lahko močno zmanjša učinke akutne višinske bolezni. Deksametazon je treba začeti uživati nekaj dni pred vzponom. Pri jemanju sta potrebna previdnost in posvet z zdravnikom. Lahko se uporablja kombinacija obeh. Ginko biloba (2-krat dnevno 120 mg, 5 dni pred vzponom) je po novejših dognanjih med zeliščnimi pripravki tisti, ki lahko zmanjša učinke akutne višinske bolezni. Najpogostejši simptomi višinske bolezni Akutna višinska bolezen se lahko pojavi pri vzponu nad 3000 metrov. Zanjo so značilni pomanjkanje sape, pospešen srčni utrip in hitra utrujenost. Lahko se pojavijo še glavobol, slabost, bruhanje Večina okreva brez posebnega zdravljenja v nekaj dneh Hujše oblike pa je mogo- Sistemi za toplotno izoliranje Varčevanje z energijo je sicer zelo pomemben, a še zdaleč ne edini razlog, da pri gradnji hiše poskrbimo za čim boljšo toplotno izolacijo. Kakovostni materiali in strokovna vgradnja pomembno vplivajo tudi na to, kako se bomo v hiši počutili, hkrati pa zagotavljajo obstojnost gradbene konstrukcije. Sistemov za toplotno izoliranje je veliko. Med najbolj razširjenimi so kontaktni sistemi toplotne izolacije, ki jih uporabljajo za izoliranje zunanjih sten stanovanjskih objektov Sestavni del sistema so plošče iz stiropora in fasadne lamele ali plošče iz kamene volne. Plošče toplotnega izolatorja so na zunanjo stran zidu prilepljene s posebnimi lepili in armirane z osnovnim tankoslojnim ometom, v katerega je vtisnjena armaturna mrežica. Če delo ni dobro opravljeno, lahko pride do različnih poškodb, od tega, da začnejo Izolacijske plošče odstopati od podlage, do razpok v zaključnem dekorativnem ometu. poimenoval aleksitimija. Gre za nezmožnost zaznavati čustva pri sebi in pri drugih ter o njih govoriti. Matthias Franz, raziskovalec emocij in Sitterjev predstojnik, je to označil kot Čustveno slepoto Pravi, da Če takšen človek poskuša opisati svoja čustva, je približno tako, kakor bi slepec govoril o barvah. Čustvena slepota zamaje temelje čustvenega sožitja, ker vsako čutenje s sočlovekom temelji na domnevi, da funkcionira čustveni odziv drugega tako kot naš. Zato smo v primeru, da nimamo intuitivnega čustvenega razumevanja, negotovi. Poleg tega povzroča čustvena slepota pri ljudeh, da se na stres in čustveno obremenitev ne odzivajo s Čustvi, ampak s telesnim počutjem. Tako jih pred izpitom ali javnim nastopom m strah, imajo pa vrtoglavico ali slabost. Aleksitimija se pogosto pojavlja; zasledimo jo pri bogatih in revnih, pri starih in mladih in veliko pogosteje pri molkih kot ženskah. Psihološki testi na Finskem so pokazali, da je bilo alek-sitimnih 13 odstotkov vseh Višinski pljučni edem je lahko nadaljevanje akutne višinske bolezni. Pri njem se v pljučih nabira tekočina. Oseba težko diha, kašlja, sprva suho in dražeče, kasneje se pojavi obilen penast izmeček, ki je lahko tudi krvav. Pogosto pomagata že počitek in kisik. V nasprotnem primeru je treba zdraviti z nifedipinom in bolnika takoj premestiti na manjšo višino. Višinski možganski edem je najresnejša oblika višinske bolezni. Značilno zanj je nabiranje tekočine v možganih. Pojavi se lahko nekaj dni po končanem vzponu na neko nadmorsko višini. Simptomi spominjajo na pijanost (negotova hoja, prizadeta presoja in zaznavanje). Hitro lahko napreduje iz blage oblike v smrtno nevarno. Možganski edem, ki lahko ogrozi življenje, zdravimo s kortikosteroidi (npr. deksarnetazonom). Bolnika je treba nemudoma spraviti na manjšo višino. Kadar takojšen spust v dolino ni mogoč, lahko prizadetemu pomagamo s hiperbarično komoro, ki zvišuje zračni tlak in nadomesti spust za nekaj sto metrov. Vesna Režonja, mag. farm. 1200 poskusnih oseb; od tega je bilo 10 odstotkov žensk in 17 odstotkov moških. Iz tega je mogoče sklepati, da se je s čustveno slepim človekom srečal vsakdo od nas. Claudia Šubič-Wrana pravi, da na aleksitimijo ne smemo gledati kot na bolezen, prej je bolj ali manj izrazita osebna značilnost. Kljub temu bi bilo napak, Če bi na čustveno slepoto, ki je v medčloveških odnosih moteča, gledali le kot na pomanjkljivost; lahko je celo prednost, saj je v marsikaterem poklicu naše družbe zaželena (informatik, inženir). Zakaj aleksitimni ljudje ne najdejo poti v svet čustev? Matthias Franz pravi: »Veliko raziskovalcev je mislilo, da tem bolnikom nekaj manjka - morda zadostna povezava med obema možganskima polovicama, morda tudi kaj drugega - in da zato njihovi možgani Čustev ne registrirajo.« Raziskave pa so pokazale, da Hrana pri televiziji Ali tudi vi jeste in hkrati gb date televizijo? Raziskava^ so jo opravili francoski ra# kovaki, je pokazala, da se 1^ ko prav zaradi takega nad111 hranjenja redite. Ugotovili so. da so ženske, ki so med je^ gledale televizijo, zaužile pif bližno 300 kalorij več koti ste, ki so se za jedilno posvetile le hrani. Informiranje in svetovanje za izobraževanje odraslih Svetovalno središčul,!" ska Sobota je inform^’ sko in svetovalno sredi#* v katerem odraslim trr' plačno ponujamo irifori”3 cije in svetujemo. Aktualno • Izšel je skupni razpis $ verze v Ljubljani, Unive^ Mariboru, Univerze na *r morskem in samostojnih* košolskih zavodov. Razpis C ja za redni in izredni štj v Študijskem letu 2004/« Prvi prijavni rok traja “ . marca 2004. • Izšel je razpis za vpis’j je strokovno izobraževal, študijskem letu 2004/2^ Razpis velja za redni 1« * dni študij. Prvi prijavni1 traja do 8. marca 2004. , Obiščite nas: Svetova središče Murska Sobota, Škova 33 (nasproti avto!”1 postaje), vsak delovni 44" j 8.00 do 16.00, ob sredah 10.00 do 18.00. Telefo* 536 15 76. Elektronska^ svetova I no.sredisce@lu-niu rskaso1**' aleksitmni možgani regis* f čustvene vtise, vendar p0^ zgodnji fazi aktivno zavfri' r delavo. To pomeni, da ka tro gre za emocije, deluje. h takšnih ljudeh močne f = Čustvena slepota torej ne " : ne iz odsotnosti Čustven^ več iz njenega zatiranja-sem k temu prispevajo kušnje iz otroštva (npr [0 sinu prepovedoval jokati,, ni »moško«). Zato aleksc^č večinoma ni prirojena,' - večinoma v prvih let* dobljena bolezen. Zato bodimo pozorni ki so v čustvenem gačni od nas. Podarim® t* zumevanje. Pozorni hoy’;|. di na vzgojo naših najm 1 ^1' jim za večno ne zapre" čustvenega sveta. , Vir: Spiegel, povzet0 botna priloga, Delo, ber 2003, str 26-28 f Mag. Simona šaro0 OIK - 5, februar 2004 DOBRO JE VEDETI 25 Minikrilo Besede Mode Optimistično v tej pogladi bo, če bomo poskusili nekaj, česar še nikoli nismo, ^esenečeni bomo nad tem, M lahko odkrijemo. Mini krilo je spet tukaj. Njego-priijubljenost je bila na vr-nuncu v letih od 1962 do 1970. na začetku so ga nosile le 'r/nv ženske, kar je bilo splo-,rK1 nujno, da je ponujeno spre-Idi še množica. tur za vzorec sprejemanja, ki K dokaj enak pri vsaki revolucionarni novosti. Modna obliko-Va^a Mary Quant je mini krilo ponudila v različnih barvah v takratnem butiku na King's Roadu v Londonu. K takratnemu videzu so spadale še simetrične oblike pričesk, močno obrobljene oči, barvno nalakirani nohti in škornji do kolen. Danes moda narekuje več individualne kreativnosti. Kombinirati mini krilo z drugimi kosi oblačil, pomeni predvsem kombinirati različne vrste tkanin in vzorcev. Oblike so prej pravila proporcev, ki jih nase oko zazna že ob prvem pogledu v ogledalu. To je takrat, ko se v ogledalu vidimo preširoke ali imamo občutek, da nekaj ni v redu, pa čeprav ne vemo točno, kaj. Beluši ali šparglji Ste že kdaj poskusili beluše ali šparglje? Beluši so zelo okusne in cenjene rastline. Izvirajo iz Sredozemlja in zahodne Azije. Znanih je okoli 120 vrt. Pri nas na Primorskem so zelo znani in poleg gojenih uspevajo tudi divji beluši. Užitni del rastline so poganjki podzemnega stebla, ki jih zagrinjajo z zemljo, da ostanejo beli. Vse bolj pa se uveljavlja tudi gojenje zelenih belušev, ki jih ne zagrinjajo z zemljo, tako da ostanejo zele- Kar je »in« Je lahko popolni Individualni »out« Mini krila so že v trgovini in nas mamijo poleg vseh ugodnih nakupov oblačil iz lanske sezone, ki pa resnici na ljubo sploh še ni končana. Z dejstvom torej, da je mini krilo spet na pohodu, se lahko spoprimemo na dva načina: 1 ignoriramo novost in pokrijemo noge z dosedanjimi ali novimi oblačili ter počakamo, da se modni veter obrne; 2. svoj minikrilni korak optimistično »opremimo«, kar pomeni, da začnemo skrbeti za lepšo obliko nog in njihovo polt že sedaj. Sicer pa je do takrat, ko nas bodo razveselile trobentice, še nekaj časa. Nekaj tistega časa, da ugotovimo, kaj bi bilo tisto, kar nam prinaša na obraz malo več optimističnega nasmeha. Tatjana Kalamar Morales, univ. dipl. inž. obl. ni. Uspevajo predvsem na siromašnih, kamnitih in peščenih tleh. Gojijo jih tudi pri nas v Prekmurju, in sicer v Lendavi. Prvovrsten beluš mora biti debel okoli 2 cm in dolg od 20 do 25 cm. Daljši so že nekoliko oleseneli in neužitni. Užitni deli beluša so tisti, ki jih enostavno odlomimo z roko ali z nožem narežemo na majhne koščke. Starejši poganjki vsebujejo preveč celuloze, zato jih težko režemo in lomimo, so pa tudi težko prebavljivi. Poleg gojenih poznamo tudi divje beluše, ki uspevajo po vsej Istri in vzdolž Jadranskega morja. Razraščajo se ob poteh in gozdnih stezah... Beluši so med prvo svežo zelenjavo, saj jih lahko kupimo že na začetku maja. Imajo blagi in značilen okus po eteričnih oljih. So lahko prebavljivi in jih uporabljajo tudi v dietni prehrani. Vsebujejo ogljikove hidrate, beljakovine, balastne snovi in večjo količino vitamina C, ki se ohrani le v presnem belušu. Vsebujejo pa še vitamine A, B in E, mineralne snovi, predvsem kalij, kalcij, fosfor in železo. Tipičen okus po beluših dajejo asparagin, tirozin in valin. V zelenih divjih beluših in domačih gojenih, ki so zeleni, je nekaj več železa. Beluši so bili že v preteklosti znani kot zdravil- na rastlina, in sicer kot diuretiki, proti revmatičnim obolenjem, protinu in za čiščenje krvi. Odebeljeni poganjki belušev so cenjeni kot zelenjavna specialiteta. Najbolj pogosto jih pripravljajmo kuhane, v solati ali kot prilogo različnim jedem. Prav tako lahko iz njih pripravljajmo mineštre in omake k testeninam. Najbolj enostaven način pa je, da jih prekuhane in ohlajene začinimo z limoninim sokom, kisom ali samo z olivnim oljem. Šparglje dobimo tudi konzervirane. V istrski kuhinji je najbolj pogost način priprave špargljev (zlasti divjih) z jajci. Jajcem primešajo presne ali jih prej oparijo z vodo. Kuhane pripravljajo kot solato in prilogo drugim jedem. Pogost način je tudi, da jih zabelijo z maslom. Poskusite! Verjameva, da bodo tudi vam všeč. Beluši s šunko (za 4 osebe) 800 g belušev, 50 g masla, 8 rezin kuhane puste šunke, 100 g naribanega sira (gau-da), 2 žlici naribanega parmezana Beluše ostrgamo na spodnjih dveh tretjinah, operemo, povežemo v šopek, tako da so vršički v isti višini, in odrežemo spodnje kocenaste dele. V globok lonec za kuhanje belušev nalijemo vodo, dodamo malo sladkorja in sol. Ko voda zavre, damo beluše kuhat tako, da jih postavimo navpično. Kuhamo jih 15-30 mmut (odvisno od vrste, zeleni so bolj nežni in se kuhajo manj časa kot beli). Če nimamo lonca za kuhanje belušev, jih položimo v široko posodo. Kuhane beluše odcedimo, odstranimo vrvico in po 3-4 zavijemo v rezino Šunke, Zložimo jih v ognjevarno posodo in dodamo nekaj Žlic tekočine, v kateri so se kuhali. Potresemo jih z naribanim sirom in parmezanom, čez njih pa porazdelimo lističe masla. Približno 15 minut jih pečemo v pečici, segreti na 220 °C, da se zapečejo. Na osebo: 393 kcal, 3 g maščob, vlaknine ++. Moje rože Zbirajmo kaktuse! Kaktusi so čedalje bolj priljubljeni prav zaradi majhnih zahtev. V naravnem rastišču rastejo v visokih gorah in kamnitih puščavah, kjer ne more preživeti skoraj nobena druga rastlina. Kakteje ali sočnice, kot jih poimenujemo, preživijo sušna obdobja brez težav tudi več mesecev. V rastlini se kopiči voda, zato lahko tudi dalj časa preživi vročino in sušo. Nekatere vrste pa imajo tudi voščeno prevleko, ki jih varuje pred izsušitvijo. Bodice varujejo rastlino pred zunanjimi dejavniki. Oblika cvetov je različna, zvezdasta ali skledasta itd. Bodice so zakrneli listi in brstiči, ki so mehki in mesnate Prava strast je zbirati kaktuse. Iščejo se posebni primerki, zbiratelji pa se veselijo vsake nove pridobitve. Nenavadne oblike zbiratelje privlačijo. Zanimivi so tako med mladimi kot tistimi po petdesetem letu. Pri nas so najbolj priljubljeni Gimnokalicij (GYMNOCAIYCIU micha »Ru-bra« ) z rdečo kapico, ki je pravšnji za darilo v kombinaciji z rdečim lanom in bleščicami. To je cepljeni kaktus, ki mu nekateri pravijo jagodni kakt. Bradavičar (Mammilaria) je zelo dekorativna vrsta z dolgimi belimi trni in ščetinami Cvetovi so bogati in rožnatih barv. Starček (Cephalocereus senilis) je kaktus, ki sicer ne cveti, je pa zanimiv zaradi svoje dlakavosti. Opuncija (Opuntia) je najbolj razširjen rod kaktej. Pri nas je zelo iskan kaktus »zajčja ušesa« z rumenimi cvetovi in zanimivimi rastnimi oblikami (Opuntia microdasys). Kaktusi potrebujejo sadilni substrat, ki dobro prepušča vodo, potrebujejo veliko svetlobe, poleti veliko svežega zraka in pozimi zimsko mirovanje. V svoji rastni dobi potrebujejo gnojilne odmerke ki so specialni za kaktuse. Manjše rastline presajamo vsako drugo ali tretje leto, večje pa štiri do pet let v substrat za kaktuse. Ko ni nevarnosti za pozebe, jih prenesemo na prosto, na sončen, vendar pred dežjem zaščiten prostor. Kakteje so primerne za skupinske saditve v zanimive posode. Olga Varga ?Našega Solnika te*«. Dian,. ^^šiljeva juha Uhj n korena, 80 g čebule, K masla. 100 el zelenjavne 6(1 o 5e’ ' ° C1 smetane, 100 g naribanega sira, ^te^’’'P°P« drobne k 0<’lstimo’ operemo in narežemo na masiu ^'ebul° narežemo na kocke in na ^opre 'C' posteklenimo Dodamo peteršilj, P't, pre dodamo na kocke narezan krom- i' " *n zabiemo z zelenjavno osnovo. lni , dvorane, nekaj milijon0* P za obnovo logarnice, za ■■ ro se še vedno ne ve, bo rabila. „ Glede gospodarnosti treba omeniti, da župan ladu s predlogom pr or at načrtuje prodajo petind’^ tih (25) občinskih zazi " . parcel po ceni Pr*^.u •70.000,00 (!) sit za Pri tem se občina odp°v ..................iz,™1 ■ je vsem dosedanjim vl0^^ in obenem obljublja p°P',. komunalno ureditev IC | cel brez kakršne koli s° cei urez taKrsne kuu — ležbe prihodnjih lastni1 Popolna ironija pa občina pripravljenih se ” , takih parcel, ki čakajo113 rebitne nove uucrcsr Pa še ena ironija Ž°P J, na seji prostodušno Pr'^ da je prišlo pri gradni' sarske steze med Cren in Trnjem do napačne , tve, ki jo bo občina na ' način’ sanirala. Kot da odgovornosi* jalca, projektanta ali5,11 torja ne bi poznali, 7^. nič spornega v teni, stitor začne dela brez ■ nih javnih razpisov,111' da projektant nadziras"' , jr sebe. Izvajalec je p^ najmanj kriv. Jože Nerad, občinski s VESTNIK - 5. februar 2004 27 el s? Rešitev: Ime in priimek: Naslov: M IU Davčna številka: f, Brat Džouži Izžrebanci nagradne križanke Med reševalce bomo razdelili CM KOZOROG - ONA: Kritično obdobje je počasi za vami, zato bi ne bilo slabo, da bi se STRELEC - ONA: Zdaj Je pa res že čas, da se greste igra, ki jo počnete že nekaj časa, zares. Vaše samopreptičanje, da delate prav, je lahko tudi varljivo. Nikar ne zavrnite prijateljeve po- nudbe, saj vam bo nekoč lahko še žal... ON: Nikakor vam ne bo uspelo obvladati vaših čustev, kar vas bo na koncu malce razočaralo. AH vas res ne bo nikdar izučilo, do katere meje se lahko podate in kje je prenevarno za vas? Mogoče pa v tem celo uživate? ■ LEV-ONA:Prepustitesemaločustvom.Če _ boste vse stvari upravljali z razumom, se “ vam lahko kaj hitro zgodi, da boste zamudili it J- ^Upon za brezplačno čestitko v Vestniku 8«edil0; p—0VE^ ’ ONA: Vse tisto, kar ste že dolgo J nač rtoval i, se va m bo izpo I ni lo. Pri Ij u b ezni . bodite previdnejši. Vse bo šlo kot po maslu “T m tot ■ P^obdoJo le pripravljenost, da boste t, f ucli Okoristili, ON: V vas se bo naselil občutek, da ne^° stal no zasleduje. Pustite se ji ujeti, pa Jo bo-dal"^'1 ’U:' 5ami-bo nec tedna boste preživeli v družbi '"ec od vsakodnevnih tegob, ki so vam že dodobra ^eni|e marsikatero priložnost. BIK - ONA: Neprijetnosti, ki vas spremljajo l. Ze dalj časa in ste ji h hote li ka r n e ka ko poti-dIm,! , sriiti v pozabo, se bodo počasi začele raz-Prlia" r' ,8*“ vam Pris,to{il na P°m°č stari bo opazil vašo zadrego. ON: Imelo vas bo, vas viw nekdanjo partnerko, saj spomini v dte to P m mislite raje dvakrat, preden što- ra,■'?1Ho' saJ marsikomu takšno ravnanje ne bo ^Mboljvšeč. DVOJČKA - ONA: Ne prehitevajte dogodkov I tl j Vsilite v nekaj, kar vas lahko drago sta-r^. r ne- Zadeva se bo razjasnila, zato ne bodite val, 0^'1 rezu|tati bodo boljši, kot pa ste prtčako je |jul) '5' ■ '1"1 boste, kako velika in nepremagljiva v partn^’ Pa si boste utrdili svoje zaupanje konec ° Tako s® vam obeta zelo prije-p ^dna, ki vam bo ostal še dolgo v spominu. ONA: Odločili se boste bolj po srcu hot Po razumu! Sprva se vam bo to sicer saj t>Ost( o,ePalo, kasneje pa boste prav zadovoljni, trenutke c '"lir” Oljene osebe preživeli čudovite Postavil) “in uživajte! ON: Nekdo vas bo oezrnoti^1-1 1 ugotovitvijo, da niste ravno tako nat doiosj ^^If mislili. Ježe res, da vam bopriz-lakratvai ,1e kvalitete, a vendar... Vsekakor boste od Vel,ko Previdnejši... CM CM Rešitve križanke - BERNARDA PULKO -SLOVENKA LETA - PO ZEMLJI - OKOLI SVETA 1. nagrada v vrednosti 10.000 SIT Domen Herce g, Šal ovci 4, 9204 Šalovci - 85510521 2. nagrada kuharska knjiga Boug žegnjaj: Lidija Plšek, Petanjci 63, 9251 Tišina 3. - 7. nagrada VESTNIKOVA majica Marija Kelenc, Zadružna 4,9232 Črenšovci Katarina Vrtarič, Lendavska 17c, 9000 M. Sobota Valerija Vrbajnščak, Črnci 38, 9253 Apače Viktor Gomboc, Tomšičeva 10, 9000 M. Sobota Emil Vučko, Mojstrska 2,9000 Murska Sobota 1. nagrada v vrednosti 10.000 sit, 2. nagrada knjiga Boug žegnjaj in 3.-7. nagrada je praktična. Pravilne rešitve osenčenih polj napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 M. Sobota, do petka, 13. februarja 2004. ugodno priložnost Nekdo že kar nestrpno čaka na vaš najmanjši namig, vi pa kot da ga ne vidite! ON: Še vedno se vam ne bo uspelo unesti, kar vas bo drago stalo. S prijateljico se bosta zapletli v zanimiv pogovor, ki vam bo odkril pravo podobo njenih $ustev. Nikar ne omahujte, ampak napadite! Up*DEVICA-ONA:Okclivasbodozacelekrožlti 1 n ep reverje ne i nferm aclj e o va še m pa rtn e -" iju, vendar jim nikar ne nasedite. Resnica je povsem drugačna in še najbolje bi bilo, da bi se o vsem pogovorili pravz vašim partnerjem osebno. ON: Prijatelj bo prispeval svoj delež k vajinemu skupnemu poslovnemu projektu, ki ga pripravljata zadnje čase. Sedaj pa morate vi narediti potezo, zato nikar ne odlašajte, ampak pošteno pljunite v roke. TEHTNICA - ONA: Doživeli boste nenavadno srečanje, ki vam bo prineslo trajnejšo zvezo. Vseeno bodite previdni in se ne pre- dajajte vihravi m čustvom, ki so vas že tolikokrat pustili na cedilu. Kdove, mogoče je ravno tokrat tisto pravo? ON: Če ste se tako dolgo obotavljali povedati, kaj čutite do svoje partnerke, nikar ne delajte te napake še naprej. Prepustite se občutku in končno izjavite, kar vam leži na duši in jeziku. ŠKORPIJON - ONA: Človek se največ nauči iz lastnih napak. Seveda pa to ne pomeni, da morate siliti v težave. Partner se vam bo pri teh vaših kombinacijah od srca nasmejal ON: Poglejte malo okoli sebe In videli boste, da se stvari na ljubezenskem področju razvijajo natanko po vaših željah. Vse, kar bo potrebno, je leto, da izkoristite priložnost, ki se vam bo ponudila. ponovno posvetili uresničevanju svojih načrtov Nekdo vas bo opazoval in pri tem delal velike načrte, od vas pa bo odvisno, ali se mu boste odzvali. ON: Spremenili boste svoj pogled na dogajanje okoli sebe, karvam bo prineslo precej ugleda med vašimi prijatelji in sorodniki. Očitno ste na začetku novega pozitivnega obdobja, zato ga več kot Izkoristite. VODNAR - ONA: Če boste vedno nasedali govoricam drugih ljudi, si boste zelo težko ustvarili realno sliko o svojih prijateljih. Po- glejte vse skupaj malo realneje, pa se bo karnaenkrat vse razjasnilo. ON: Neka odločitev bo sicer teža in odgovorna , vendar jo bo treba sprejeti čim p rej, saj vam lahko odlašanje povzroči le še dodatne težave. Zaupajte v svoje sposobnosti in uspelo vam bo. RIBI - ONA: Poslušali boste vse vrste nasvetov, na koncu pa se boste vendarle odločili popolnoma po svoji muhasti glavi. To se vam zna obrestovati na dokaj nenavaden način: v ljubezni odlično, v poslu pa malo drugače! ON: Presenečeni boste ugotovili, da se prijetna poslovna partnerka zanima tudi za kaj več kot samo za posel. Izkoristite njeno povabilo na izlet in videli boste, da imata veliko skupnih interesov. Zdaj smo pokazali Slovenci našo pravo mouč s ten, ka smo v rokomet i tak daleč prišli. Tou je tudi prava promocija za Slovenijo ali znak prepoznavnosti naše male državice v svejti, nejpa tisto forsejranje naši ČednejŠi, ka naj bi spremenili grb, zastavo pa himno, ka bi nas v svejti lejkoprepoznali. Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan ...je zahrumela cejla tribuna predsakin srečanjon naši rokometašof na ton prvenstvi. S ken se lejko bole predstavimo v svejti, se pijta Bela, šteri s čudnimi očami gleda na tisto soldaško poslanstvo ta v Afganistan, štero nan kaj dobroga nemrepmesti, pa sije spopejvo: Kdo pa so ti mladi fantje, ki korak jim čvrst je dan, to so zdravi naši moški, zdaj gredo v Afganistan. Nekdaj so nam mladi fantje čuvali domači kraj, zdaj pa puščajo nas same, Bog ve, ali pridejo nazaj. To zdaj plačana je vojska, ki bori se, kdo ve kje, da ta borba ni več taka kot nekdanja, to se ve. Ta zdaj išče teroriste v morju peska daleč tam, domovina pa bo vzeta v teroristovski seznam. 28 5. februar 2004 - VESTNIK motoma vozila KOMBINIRANO VOZILO z vlečno napravo FIAT FIORINO PANORAMA 1,< B, I. 1995. reg. do 10/ 2004, bEodro prodam. Tel.: 579 91 00, 041 209 707. m!8291 FORD ESCORT. 1.6, I. 1998, in DAEWOO NEXIO, 1.1996.1. lastnika, oba odlično ohranjena, prodam. Tel.: 041 516 855. m 18316 živali MESNICE, RJAVE, GRAHASTE, zagOtO vtjena takojšnja nesnost, prodam. Vzreja nesnic Tibaut, Babine! 49, tel.. 582 14 01, m!8233_________ BELE PIŠČANCE, TEŽKE OD 2,5 kg naprej, vam dostavijo na dom. Tel.: 031 781558.___________________ PUJSKE prodamo. Tel.: 547 13 80, m!8311 posesti KUPIJO PARCELO V MORAVSKIH TOPLICAH, MARTJANCIH ali BRZINSČKU. Tel.: 041 364 357. ml8125 VINOGRAD IN SADOVNJAK. 20 arov, k, o. Čentiba, prodajo. Tel:. 02 575 13 67. ml8216 V NAJEM DAM GARSONJERO, v celoti opremljeno, v centru M. Sobote. Tel.: 041 942 224. ml 8 270 KOMFORTNO 5-SOBNO STANOVANJE na Hotizi oddam. Možnost odkupa. Tel.: 578 13 17 ml8271 ENO- ali ENOINPOLSOBNO stanovanje v M. Soboti kupim. Tei,: 041357 705. ml8276 TRISOBNO STANOVANJE v Kocljevi ul. v G. Radgoni prodam ali dam v najem. Tel.: 041 813 672. ml8288 HIŠO. PARCELO v Pomurju kupim, od dam/prodam RESTAVRACIJO v Čren-šovcih in gr. parceio.Tel.: 051 214 190, ml8293 DVOSOBNO STANOVANJE oddam. Tel.: 02 525 10 41. ml8307 DVOSOBNO STANOVANJE. 58,70 m2, v Lendavski ul. v M, Soboti prodam. Tet: 528 15 70. m 18320 HIŠO V OKOLICI MURSKE SOBOTE vzamemo v najem. Tel.: 031 610 670. m18321 _______ ZEMLJO z ZAPUŠČENO HIŠO ali brez nje, do 3000 m2, na samem, na Goričkem (zahod), kupim. Tel,: 041 948 280, ml8322 kmetijski pridelki SUHO LUŠČENO KORUZO IN PŠENICO KUPIM. Tel:. 041 684 585. m!8267 VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. a MMaJnaje, d. 4^ Ur. a. Hanka 13, Mareka Sukata Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo POMOŽNI DELAVEC POMOŽNI SUKOPtESKAft določen čas 9 mes.; 6 mes. ctav-nh r?kuš»), do 06. 02.04: KURNIK MIRAH, S. P„ SOSOStIMRSTVO ■ PLESKARSTVO, RADOSLAVCI 30A MALA NEDELJA WTMR VRTNAR - VSA VRTNARSKA DELA, določen čas 3 mes., X>2bSu izpit kategorije: B: drugi pogoji: LAHKO KMc TTJSKA ŠOJA do 17.02. 04; KLEMENT VLADIMIR, S. P.. VRTNARSTVO, CVEN 86, UUTOMER KUUČAVNIČM VARILEC; nedoločen čas; 11. delovnih izkušenj; do 07 OZ 04: RUŽIČ BOŠTJAN, S. P.. NŠINA 37A TIŠINA VARILEC - KLJUČAVNIČAR; določen čas 5 mes.; drugi pogojt VARILEC; MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE; do 14.02.04; P. L S. POLISERVIS, D. 0. 0., JAMNA HA. WORM OB ŠČAVNICI; št del. mest 5 KLJUČAVNIČAR; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; |ez»i: nemški jezik govorno; voznišAi izpit kategorije: B; do 21.02. 04; MUC BARKO, S. K, SIMONIČEV BREG 8. GORNJA RADGONA OBUKOVMEC KOVIN VARILEC; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki nemški jezik - govorno; vozniški Izpit Kategorije: B; do 21. 02. 04; MUC DARKO, S. P„ SIMONIČEV BREG 8, GORNJA RADGONA MONTER KOVINSKIH KOHTRtlKDJ; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik ■ govorno: vozniški izpit kategorije: B: do 21. 02. 04: MUC (MRKO. S. P, SIMONIČEV BREG 8. GORNJA RADGONA VABILEC VARKEC; nedoločen čas; 11. delovnih izkušenj; do 07. OZ 04; ROŽIČ BOŠTJAN, S. P., TIŠINA 37A. TIŠINA kmetijska mehanizacija TRAČNI OBRAČALNIK SIP 220 in dvo redno sejalnico Olt kupim Tel,: 03 579 42 89, m18274______________ 2 TRAKTORJA STEVR 80-70, letnik 1980 in 1985, z nakladalnikom, plug, 2-brazdni, Regent, in 3-brazdni, mešalnik krme z drobilnikom, 500 kg, Steyr 8130, 110 KM, prodam, Tel: 0043 664 3953055. m 18275 SEJALNICO ZA KORUZO Menosem. 6-redno, teleskopsko, z dognojevalni-kom, s hidravličnimi markerji in elek tronskim nadzorom setve, zelo malo rabljeno, prodam.Tel,: 031213 430, m18282 KUPIJO TRAKTOR UNIVERZAL ŠTORE ALI ZETOR, pogon 4x4. Plačilo takoj. Tel.: 041849 876. m!8285 KUPIM sadilnih krompirja, samonakla-dalno prikolico Sip 16 ali 17, novi Pionir, seno v balah in sejalnico Oft, mehansko. Tel.: 041 725 055. ml8286 TRAKTOR ZETOR 69 11.1800 delovnih ur, zelo dobro ohranjen, prodam. Tel.: 02 740 25 88, zvečer. ml8294 TRAKTORSKO KOSO ZA FERGUSON 533 prodam in kupim KABINO za traktor. Tel:. 041 883 921. ml8309 TRAKTOR STEVR 30 in roto brano, 3 m. ter prekucno prikolico, 4-tonsko, prodam. Tel:. 040 656 671. ml8312 razno MAŠKARADNE KOSTUME za otroke prodam od 2,000 SIT dalje. Tel.: 01 423 17 61 in 031 626 226. vsak dan od 9. do 18. ure. Remškar Šket Ana, s. p., Tržaška 45, Ljubljana, m18289 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Beltinci, letnik 1972/ 73, na ime Franc Škafar, Melinci, p. Beltinci. ml8295 delo Zaposlimo osebo za pomoč v gospodinjstvu (čiščenje, likanje). Tel.: 041 357 705. V&S Fashion, d. o. o.. Krog, Murska 123, Vesna Mitnjek. m!8277 ZAPOSLIMO VOZNIKA C IN E-KATEGO-RIJE. Benko-Tehna Puconci, tel:. 545 10 11. m!8323 storitve NEMŠČINO USPEŠNO INŠTRUIRAM, PREVAJAM IN PRIPRAVLJAM NA MATURO. Prof. Tanja Huber, s. p., Kar-doševa 4. M. Sobota, tel.: 54114 56. ml8278 VARILEC KLJUČAVNIČAR: dotam čas 5 mes., drugi pogoji: DRUGI POKLIC: KLJUČAVNIČAR; MOŽNOST NA DAUNJE ZAPOSLITVE; do 21.02.04; P, L S. POLKER VIS, D. 0.0.. JAMNA L1A, VIDEM 06 ŠČAVNICI; ŠE det mest 2 MONTER VODOV0D8IH NAPRAV VODOVODNI INŠTALATER; nedoločen čas; 6 mes. delovnih iztošenj; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B; do 21.02.04; MUC DARKO, S. P, SIMONIČEV BREG 8, GORNJA RADGONA ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTRIKAR ENERGETIK; nedoločen čas; 6 ntes. delovnih izkušenj, jeziki: nemški jezik - govedo; vozniški izpit kategorije: B; dragi pogoji: POKLICNA ŠOLA m. Ml IV. STOPNJE; do 25.02.04; MUC DARKO. S. P.. SIMONIČEV BREG 8. GORNJA RADGONA ELEKTROMOOTER E LE K7 RO MONTER; določen čas 6 mes.; 11. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 06.02.04; HORVAT MILAN. S. P.. ULICA V. PREKOMORSKE BRIG 17, LJUTOMER; šl det mest 3 ELEKTROUONTER; določen čas 6 mes.. 1L delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; do 06.02.04; TEO-TEN, D. 0.0.. V. PREKOMORSKE BRIGADE 17, UUTOMER; ŠL dW. mest 7 ELEKTROINSIAIATER ElEKTROINŠTALAIER; nedoločen cas; 3 mes. delovNh izkušenj; jeziki: nemški jezik • govorno; vozneki izpit kategorije: B; dragi pogoji: POKLICNA ŠOLA III. ALI IV STOPNJE; do 25. D2. 04; MUC DARKO, S. P., SIMO NIČEV BREG S. GORNJA RADGONA SUKOPtESKAR SUKOPLESKAR: dotočen čas 9 mes.; 1L delovnih izkušenj; do 06.02.04; KURNIK MIRAN, S. P., SOBO SLIKARSTVO • PLESKARSTVO, RADOSLAVO 30A, MALA NEDELJA ZIDAR ZIDAR, določen čas 1 mess 2 L delovnih izkušenj; voz niški izpit kategorije: B; dragi pogoji: MOŽNOST PO DAUŠAHJA ZAPOSLITVE; do 10. 02. 04; ZIDARSTVO MAUČEC, D. 0,0.. GANČANi 205A, BElDNCI ZIDAK MONTER PVC STAVBNEGA POHIŠTVA; določen Čas 3 mes.; 21. delovnih izkušenj; vozničin izpit kategorije: B; do 12. 02.04; KDDO-DOBRHA, 0. 0.0.. MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA ULICA 008. MURSKA SOBOTA VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK C-KATEGORTJE PO SLOVENUi; določen čas 4 mes.; vozniški Izpit kategorije: C, drugi pogoji: KANDIDATI NAJ POKLIČEJO PO TEL.: 041 408 336; do 06. Janezom Lainščkom iz Budinec 56 toda smrt je bila močnejša od njegovega še ne 40 let trajajočega življenja, ki se je prehitro izteklo. Zato se ob tej za nas tako nezaželeni in boleči izgubi v tihi žalosti iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem, sošolcem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegov zadnji dom, darovali vence, šopke, sveče in za svete maše, nam pa izrazili pisna in ustna sožalja. • Lepa hvala dr Hauzerjevi ter prijaznemu osebju internega oddelka za ves trud in nego Iskrena hvala g. duhovniku Viliju Hriberniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Prav tako lepa hvala gasilcem za njihovo udeležbo, za častno stražo, venec in govorniku Dragu za ganljive besede slovesa Hvala tudi pogrebništvu Banfi in vsem, ki ste kakorkoli pomagali. Žalujoči: mama, sestra Marija in brat Karel z družino Mama, ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Morala si umreti, da si zaradi bolezni nehala trpeti. Vendar ti nisi umrla kakor vsi, ti boš umrla, ko bomo umrli mi. ZAHVALA V 94 letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, botra in sorodnica Julijana Zrim iz Stare ul. 7 v Murski Soboti Hvala vsem, ki se ju z lepo mislijo spominjate! Z ljubeznijo vsi vajini Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njem zadnji poti, darovali vence, šopke, za svete mase in druge dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Posebej hvala gospodu župniku Martinu Horvatu za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici gospe Eriki za besede slovesa, sosedi Ani Karas, pogrebništvu Komunale in godbeniku za odigrano Tišino Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji 02.04; PONOELEK ŠTEFAN, S. P., AVTOPREVOZNIK. ADRUANCI59. PETROVCI KUHAR - NATAKAR VODJA RESTAVRACIJE, določen čas 3 mes.; 101. delo-ruti tekušerv; jeziki’ slovenski jeak ■ govorno m pisno, madžarski jezik - govorno in prsno; znanje programskih orodij urejevalnik besedil - osnovno; do 06.02. 04; KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA, Z 0 0.. GLAVNA OUCA 7. LENDAVA - LENDVA KUHA« rJJnAR'°IZZOPEK; določen čas 12 mes.; vozniški izpit kategorije; B; do 11.02. 04; KOREN ALOJZ. S. P . ZVEZNA 6. MURSKA SOBOTA NATAKAR NATAKAR/-ICA; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik govorno in pisno; drugi pogoji: ZAŽELEN MOŠKI SPOL: do 11. 02.04; KOREN ALOJZ. S. P„ PICERIJA POTAČ, TOG SVOBODE 19, GORNJA RADGONA STREŽBA IN PRIPRAVA PUAČ IN TOPLIH NAPITKOV; ne-določen čas; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: KUHAR: DEKLE Z VESELEM DO DELA; do 14 02. 04 GJER-G/EK SUZANA, S, P, NEGOVA 24. SPODNJI IVANJO KV MTAKAR/NATAKAR?C4 določen čas 6 mes.; voz* niški iipt kategorije: B: do 18- 02.04; LAStO ALEK-SANDRA. S. P.,GOSTIŠČE ROSA. Ž1TK0VCI65. DOBRO VNIK -DOBRONAK NATAKAR/HATAKARICA; dotočen čas 6 mes., jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno: JrujJ pogoji: KANDIDATI NAJ a RAZGOVOR POKLIČEJO PO TEL 041 624 496; do 06.02.04; KEGL TRGOVINA TO GOSTINSIVO. D. 0.0., MLADINSKA UUCA 60, MURSKA SOBOTA natakarj-ICA; določen čas 6 mes.; drugi pogoji: LAHKO BREZ POKLICA; do tl 02. 04; LOPUH SILVA, S. P., MOTA 65B, UUTOMER NATAKAR/-ICA; določen čas 6 mes.; 3 mes. delovnih izkušenj; drugi pogqi: LAHKO PRIPRAVNIK; MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE; do 03.03.04: ROGAN DOROTEJA S. P„ GOSTILNA ROGAN, VEČESUVCl 3, RO GAŠOVCt NATAKAR/-ICA; določen čas 6 mes.; 4 mes. delovnih izkušenj; znanje propansirih otud,: urejevalnik besedi - osnovno: vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: PRIUČENI NATAKAR ALI DRUG POKLIC Z VOUO DO DELA; do 16 02.04, JEREBIC ŠTEFAN, S. P„ PONGRAD BAR BELTINCI, BEITTOCL RAVENSKA 16, BEEDNCI STROJNI IENMK TRGOVSKI POTNIK. PRODAJALEC NA TERENU, STIKI S KUPCI, ZA PODROČJE ŠTAJERSKE TO PREKMURJA: do ločen čas 6 mes.; 36 mes. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik govorno in pisno; vozniški izpit katego- Minile zate so bolečine, v srcu pustil si lepe nam spomine. Čeprav si moral veliko trpeti, s teboj bilo nam je lepo živeti. ZAHVALA Kako radi bi še živeli z našim dragim in nadvse ljubljenim sinom, bratom, bratrancem, nečakom, botrom in sosedom rije: 8; drugi pogoji: SREDNJEŠOLSKA IZOBRAZBA; MOŽNOST PODAUŠANJA ZAPOSLITVE:: do 09.02.04; HEINZ BUHNEN, 0. 0.0., SP. ŠČAVNICA 21A GORNJA RADGONA KLJUČAVNIČAR ■ SESTAVUALEC {SESTAVA TO MONTAŽA AL STAVBNEGA POHIŠTVA); določen čas 3 mes., 2 L delovnih izkušenj: vozniški izpit kategorije: B; drugi pogojt LAHKO KLJUČAVNIČAR AU DRUGI POMJC KOTI NARSKE SMERI; MOŽNOST PODAUŠANJA ZAPOSLITVE; do 13.02.04; NOVAK £ 92, D. 0.0., UL V. PREKO MOR OW6A0E11, UUTOMER EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK; duločen čas 6 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: delo z bazami podatkov osnovno; vozniški izpit kategorije: B; dragi pogoji’ LASTEN PREVOZ; KATERAKOLI DRUGA USTREZNA SMER NAJMANJ V. STOPNJE; do 18.02.04; ADRIATIC aVAROVALNA DRUŽBA, D. D., KOPER. PE MURSKA SOBOTO ARHITEKTA NOVAKA 13, MURSKA SOBOTA PROGRAMERSKI INŽENIR PROGRAMER LAHKO PRIPRAVNIK/ZAČETNIK. določen čas 6 mes.; jeziki: angleški jezik govorno in pisno; znanje programskih orodij: programiranje - zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno; vozniški Izpit kategorije: B; drugi pogojt LAHKO DRUGI POKLIC Z ZNANJEM PROGRAMIRANJA; MOŽNOST POOALJ SANJA ZAP.; KANDIDATI NAJ POKLIČEJO PO TEL : 02 53011 80; do 28.02.04; KAKL i MAKE, 0. N. 0„ MURSKA SOBOTO IVANOCIJEVO NASEUE14, MURSKA SOBOTA TOilVElZnETNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA GRADBIŠČA; nedoločen čas; znanje program skih orodij: urejevalnik besedil ■ osnovno, vozniški izpit kategorije: B; do 06.02.04; SEGRAP. D 0.0., RUDARSTVO, PROIZVODNJA IN GRADBENIŠTVO. GLAVNI TRG 13, UUTOMER PROFESOR ZA MATEMATIČNO NARAVOSLOVNE PREDMETE PREVAJALEC IZ MADŽARSKEGA IEZ1KA; določen čas 12 mes.; 51. delovnih izkušenj; jeziki: madžarski jezik grrvomo in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedi - osnovno; do 06,02.04; OBČINA LENOA VA. TRG LJUDSKE PRAVICf 5 LENDAVA LENDVA UNIVERZITETNI DIPUWIRANI PSIHOLOG UPORABA IN IZVAJANJE PSIH0DIAGNOSTIČV1H SREO ŠTEV, PROUČEVANJE PSIHOLOŠKIH FAKTORJEV V DG, TERAPEVTSKO ZDRAVLJENJE; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik ■ govorno in pisno; do 06.02. 04; DOM LUKAVCI, P. 0„ LUKAVCI 9, KJKŽEVO FW UU-TOMERU Ko nekdo odide, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat spoznaš, da ga ljubiš bolj kbtsebe. ^SPOMIN Minila so eri leta, odkar ni več med nami dragega Franca Flisarja od Grada in šest let od smrti drage Ane Flisar Minile zate so bolečine, v srcu pustil si lepe spomine. Čeprav st moral veliko trpeti, s teboj bilo nam je lepo živeti. ZfiMMMJk V 75 letu je za vedno zaspal naš dragi mož, oče, dedek, tast in brat Franc Kovač iz Dokležovja Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste dragega pokojnika pospremili na zadnji poti, darovali vence, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje- Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, g. Mariji Zver za besede slovesa in pogrebništvu Balažič. Posebej hvala dr Nadi Savel - Svagelj, osebju pljučnega oddelka SB Murska Sobota ter osebju ZD Murska Sobota za vso pomoč-Zahvaljujemo se tudi kolektivom Gorenja servisa, SGP Pomgrad, Mure, TP Živila, KUD, NK in župnijskemu svetu iz Dokležovja- Žalujoči vsi njegovi najdražji KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENK Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti. Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tet.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586 BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 km. KOMUNALA JavhO d. b, 4. K4Miiška ul. 2, Murski Sobota nut4nffl.nl rnciuti uu ou im. UREJANJE ZELENIC . PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ 01®* KOMPLETNE JWREBNE SIORIJVE: ______________________ UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH D. E. POGREBNIŠTVO 02/521 37 00 UREDITEV DOKUMENTOV Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske pol^1 kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita marmorja. Tel.:02/M210 24, fans: 02/542 20 24, GSM: 031 KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s- P' Ribiška pot la, 9231 Beltinci Pomursko društvo za boj proti raku Murska Sobota, Arhitekta Novaka 2a Ljubljanska banka, TRR: 0234 - 0019232476 Frosimo vse tiste, ki nakažejo denar v humanitar^ namene, da nam posredujejo podatke zaradi izrekanja sožalja žalujočim in zahvale plačniko01* Hvala darovalcem! r VESTNIK - 5. februar 2004 29 V SPOMIN 7. februarja bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče tn dedek Štefan Vitez iz Trstenjakove 5a v Murski Soboti Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko spomina. Vsi njegovi najdražji Skromno, tiho si živela, za nas si delala in skrbela. Za vse to ti, mama, hvala! ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila draga mama, mamca, tašča in sestra Matilda Sraka roj. Maučec • izGancan76 °b boleči izgubi naše mame se zahvaljujemo botrini, sosedom, brodnikom in vsem, ki ste nam izrekli sožalje ter jo pospremili ds njeni zadnji poti, darovali za svete maše, vence, sveče in druge dobrodelne namene. Posebej hvala vsem, ki ste jo obiskovali med boleznijo. Zahvaljujemo se g. kaplanu Jožefu Rogaču za številne obiske in Opravljen pogrebni obred, pevkam in pevcem ter pogrebništvu Jurič. Žalujoči vsi njeni Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči. naj Bog odpre ti rajska vrata, želimo tebi vsi. ZAVNMA ZAHVALA V 73- letu nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča, babica, prababica in sestra Rožika Berke iz Šalovec 167a Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nas tolažili Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremdi na zadnji poti, darovali vence, sveče, za gradnjo mrliške vežice na Šalovskem bregu in za cerkev. Posebna hvala g. duhovniku Viljemu Kerčmarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, šalovskemu upokojenskemu društvu za poslovilne besede in pogrebništvu Banfi. Iskrena hvala tudi vsem, ki so se trudili pri premagovanju njene hude bolezni. Vsem še enkrat - hvala’ Esi njeni Draga anja, neskončno te bomo pogrešali! Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot. Ostala Je le bolečina in tiha solza večnega spomina. V SPOMIN 29. januarja 1992 nas je zapustil dragi ata in dedek Jožef Sijarto iz Dolnjih Slaveč 8 Hvala vsem, ki mu prižigate sveče. Žalujoči vsi njegovi Nekje v tebi je bolečina bila, a zamahnil si z roko, češ zmogel bom, močnejši sem! Pa vendar ni bilo tako. V SPOMIN I. februarja je minilo 10 let tihe žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat in stric Ludvik Kardinar iz Zg. Krapja Čas hitro mineva, vso dobroto in ljubezen ti lahko vračamo le še s cvetjem, plameni sveč in spominom nate. Tvoji najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... ZAHVALA V 92. letu nas je za vedno zapustila naša najdražja žena, mama, orna in prababica Hedvika Nemeš rojena Bavčar izTemllnove ulice 6 v Murski Soboti Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter prispevke, namenjene za splošno bolnišnico v Murski Soboti. Posebej hvala zdravstvenemu osebju infekcijskega in internega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči vsi njeni Vsa leta si delal, pošteno živel, potem pa izmučen si tiho zaspal. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. Le kdo pozabil bi očetovo srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tašče in sestre Jožefe Olaj iz Kroga, Murska ul. 54 lskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v trenutkih bolečega ^sa stali ob strani, darovali vence, cvetje, sveče, za svete । ‘n druge darove ter jo pospremili na njeni zadnji poti. ^na hvala g. župniku Martinu Horvatu za čutno opravljeno 11"' sl°vesnost, pevcem za odpete pesmi, govornici gospe p ekipi nujne medicinske pomoči, patronažni službi, SeDei R°spe Gabiki Gomboc in vsem, ki ste za njo molili, ter Tjaši za odigrano melodijo ob odprtem grobu kostjo v srcu vsi tvoji, ki smo te imeli neizmerno radi Kdor dobroto V srcu nosi, tudi drugim jo deli in kakor luč v temni noči to za nas bila si ti. Vsem hudo je, ko odhajaš, a usoda taka Je. Pozabili te ne bomo, tiho šepeta srce... Počivajte v miru! Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... ZAWVMA Mnogo prezgodaj nas je v 64 letu zapustil dragi mož, oče, dedi in brat Janez Jančar iz Nuskove 24 Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, sveče, za svete maše in druge dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje, Iskrena hvala g. dekanu VoroŠu in g. prelatu Poredošu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Giderju in čebelarskemu društvu, govorniku g. K »silaku, društvu upokojencev, pogrebništvu Banfi in za odigrano Tišino. Z žalostjo v srcu vsi, ki srno te imeli radi V 90. letu nas jc za vedno zapustil naš dragi oče, tast in dedi Franc Puhan iz Bogojine 17 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste mu v zadnjih trenutkih življenja bili v pomoč, dr. Lopertu, darovalcem cvetja, sveč, darov za svete maše in za orgle. Hvala g. župniku Zveru za ganljive besede slovesa, g. Gutmanu, pevcem za izbrane pesmi in vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: hčerka Nada z družino Vnaša si se srca vpisal, čas ne bo te več izbrisal, in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA ZAHVALA v 82 letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in sestra Marija Berden iz Filovec 92 'zg«bi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, njeni Prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na v d -, ' 1 Pot*> darovali vence, cvetje, sveče, sv. maše in 1 ^Pt hvaf 8C d°bre namene, nam pa izrekli besede sožalja. Zao^paL Stanislavu Zveru za pogrebni obred, pevcem h^^^Mink, g. Ignacu Gaborju za besede slovesa, °ma Mlinopeka in Živil - Blagovnice, župnijskemu S tu, Karitas ter dobrim sosedom in botrini. Vsem še enkrat - najlepša hvala! Žalujoč vsi, ki smo jo imeli radi Srce ti je omagalo, dih ti je zastal, a spomin na te, dragi, za vedno bo ostal, ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Rajko Bečan gozdar iz Veržeja V 72. letu starosti nas je 17. januarja zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Viktor Svetec Iz Kroga Z žalostjo in bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, darove za cerkev, nam izrekli sožalje in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, vsem gasilcem, 412. brigadi v Muri, Mlinopeku in upokojenskemu društvu. Posebna zahvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Mariji za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi 30 OGLASI 5. februar 2004 - VESTNIK IZOBRAŽEVANJE SMO VAM PRIPELJALI NA DOM! Na Višji strokovni šoli na DOBI si pridobite VI. stopnjo izobrazbe v programu KOMERCIALIST ali POSLOVNI SEKRETAR PREK INTERNETA Študij prek interneta je za vas prava pot, če želite združiti svojo poklicno kariero, družino in prosti čas s študijem. S študenti in mentorjem se boste srečevali v študijskem središču na Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova ulica 33, Pridružite se 700 študentom v Sloveniji, ki so že izbrali sodobno obliko študija. INFORMATIVNI DAN za nove kandidate bo v petek, 13. februarja 2004, ob 16. uri na Ljudski univerzi Murska Sobota. DOBA, Višja strokovna šola Maribor, Prešernova ul. I, 02 228 38 76, www.doba.si 1EZEVANJE, ETOVANJE »0 42 84 • i f. begom 53.186 SIT min MEDIAFIN, d. 0. o., Ljubljana Trgovina in finančne storitve UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT na 12 OBROKOV PELENDAVA 031797 715. 031 589 448 *1NOV< NA STAREM MESTU!? GOTOVINSKA POSOJILA po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite ta.: 02/22-82 33 S Garanji pskojitlM. pW». kartica.. MeiM lUc, Cankarjeva 11, Maribor KURILNO OUE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KUUlO-PfHV.l RcMrt KOZ*** HsrcegavtČrijSd 9250 Gornje tel.: 02 5« GSM: Ml j39 Robert Kukovec, s. p., Mlinska ul. 22, 2000 Marih' —------------------------- , --------------------—j 1S| Do 6 let za vse zaposlene in upokojence (01,09). Mo*’1; obremenitve dohodka prek tretjine. Stari kredit ni Za vse zaposlene in upokojence! Možnost obremenitve OD prek 1 /3, stari kredit ni ovit"3- VIVA, posredništvo. Matej Prapotnik, s. p . Pivkova ul. 19. 2250 Ptuj. Tel. 02/77 10 955, GSM: 041 32 59 23 NOVO - LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA! SoliS Maribor, Razlagova 24 02/2280110 na internetu: www.p-inf.si ta Rifgmhanjv, d d-. Ul. A. 13, M Sabate BONAFIN, d. o. o. ZASTAVLJALNICA Najmanjše obresti v mestu za GOTOVINSKA POSOJILA Garancija: plača, pokojnina, kartice UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA garancije: plačilne kartice, osebni dohodek, pokojn1^ MS, Staneta Rozmana 16, tel.: 02/524 16 30 U, Slovenska 27, tel.: 01/425 20 75 Lendavska 13,9000 M. Sobota tel.: 02 52710 64 posojila devize delnice S POSOJILA NA OSNOVI ZASTAVE ZLATA, VREDNOSTNIH PAPIRJEV, OD, I NINE, AVTOMOBILOV IN DRUGEGA. UGODNE MENJAVE** ’* HITRO, * Del. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17 NAPOVEDNIK 31 VESTNIK-5. februar 2004 Spored na radiu Murski val UKV, 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 64S KHz PETEK, 6. februar - dežurna novinarka Vida Toš ■ 05.00 Vedro v novo jutro - 07.40 Mariborsko Pismo, Asja Matjaž -08 15 Jutranja tema -09.00 Poročila - 09.10 TV As-09.15 Relax -09 45 Kultura in šport ob koncu tedna -10.00 Poročila - iO JO Mali oglasi-11.00 Poročila - 11.15 Zamurjenci, ^6aret Dušana Radiča, Džoužija, Berte in Marka -*2-00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Od Petka do petka - 13 00 Poročila -13151. oseba edni-™'~ lj.20 Predstavljamo vam, nova glasba - 14.00 Vročih -14.05 Obvestila - 14.30 Romskih 60 minut * ^ 30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda ' 16.30 Osrednji poročila - 17.00 POMURKA IN 1 'MUREc 2003, prenos slovesnosti iz nove Knjižnice -17.40 Mali oglasi - 17.30 Murski val na-Rrajuje -18 00 Alboom - 18.15 Radijski knjižni sejem ' ■■evenka Emri) -19.00 Mladi val ■ glasba za mlade, ' 1 razmišljanji (Miji in Timotej)- 20.00 Ugasni televizor Bojan Peček - 24.00 SNOP ROBOTA, 7. februar - 05.00 Dobro jutro! - 8.30 J|i oglasi - 09 15 Biba buba baja, 1. razred devet- OS Odranci - 10.00 Poročila - 10.05 Obvesti-a ‘ 10.30 Potepanje - 11.00 Poročila - 1115 Pote-Pai,e se z nami - 12.00 Poročila BBC - 12.05 '^siLi -12.30 Nagrada tedenskega sponzorja -!,0 Pbručrin - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Po-rotda - 14.05 Obvestila - 14 15 Oddaja tedna: tetko Kegl, o zapletih pri razselitvi prašičje farme ■IJgrad (Bojm Peček) -15.30 Dogodki in odmevi ' '615 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi -z 0 Poročila -19.15 Najlepše želje s čestitkami in Ozdravi - 20.00 Slovenija, od kdaj lepote tvoje, ' ost]e, kontakt, glasba, Bojan Rajk - 24.00 SNOP ^EUA,8. februar - 05.00 Vedro v nedeljsko J ' ’ - O7.3O Panonski odmevi, oddaja o porabskth .Ptičih (Silva Eory) - 08.00 Misel in Čas, duhovni pomurskih duhovnikov - 08.30 Zamurjen- 4U Jln Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz narodnozabavne glasbe, t *»Ba našega srca 2 - Strici - Ptujskih 5 4. SnQ|iS “ Ans- ^ratov Poljanšek '' ekmi daj - Polka punce u CtCr' iuW - Zreška pomlad ^LOQA: ~ lur R ra žur - Modrijani nta spoznala sem - Navihanke ^VNEr?MUHSKE i s/, glasbe ž. p Z1"* "pou^a - Gnila jajca i-Očk/ Arizona L‘V| ' 5, h