Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 85.	V	Ljubljani,	v	soboto	1.	septembra	1900.	Letnik	V.
„81ovenakl Llst“ izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. Vsaka Številka stane 14 vin. — Dopisi pošiljajo se uredništva „Slov. Lista“ — Nefrankov&nl dopisi se ne Bprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaoljo in Oinanlla se pošiljajo upravniStvu „Slov Lista“. Uredništvo in
apravniStvo sta v Ljubljani, Oradličo itev io Uradne are od are 8—6 pop. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
♦	.	kV
Krščanska misel v javnosti
Kakor v življenju posameznega človeka, tako se pripeti včasih tudi v življenju naroda, da megle strastij zatemne bistro razsodnost in uduše blažja Čuvstva. Posledica temu je, da človeku in narodu izginejo izpred očij bliščeči ideali in da se prične otročje tekanje za svetlo kresnico, ki pa ni druzega, kakor grda muha golju-fica. Srečen je tisti, v katerem se je zgodil pre vrat, da je prižel k spoznanju, kako nespameten je bil, ko je letal za »napredno" kresnico, izgubil pa luč stalne resnice. Nekaj takega se je baje zadnji čas zgodilo s »prvim politikom narodne stranke", z dvornim svetnikom Šukljejem. Šukljejev »Confiteor" v „Slov. Narodu" je tresk-nil kakor strela z jasnega v slovenske liberalne kroge.
Dvorni svetnik Šuklje je zadnjo soboto odgovarjal dr. Šušteršiču ter zapisal v »Slov. Narodu" nastopne besede: »V prejšnjih letih odklanjal bi (bil) povabilo na katoliški shod iz načelnih nagibov. Danes tega ne morem več storiti. Kajti ne zanikam niti ne sramujem se tega, da se je tekom zadnjih let v meni vršil notranji prevrat. Kar sem bil izgubil v zgodnji svoji mladosti, zopet sem našel v kasni moški dobi. Po svojem prepričanju — in soditi o tem je le moji lastnivesti, drugega sodnika odločno odklanjam — prištevam se zopet ogromnemu krogu vernih katoličanov, spolnujem cerkvene zapovedi in Verske dolžnosti. Ta metamorfoza vršila se je zgolj notranjim potom, nanjo niso najmanj vplivali vnanji razlogi." Nadalje dvorni svetnik Suklje zatrjuje, da je uverjen, da se bode na katoliškem shodu zbrala velika množica istinito versko-nadahnjenih mož, da se jih tudi izmed posvetnega razumništva ne bode pogrešalo, da pa njega ne bo na shod, ne zaradi načel, ampak zaradi nekaterih osebnostij.
Razsvetljava Vintgarja.
V Gorjah, 29. avgusta.
Med naravnimi krasotami, ki jih potniku kaže prelepa blejska okolica, zavzemlje brezdvomno prvo mesto divja gorjanska soteska Vintgar. Od leta do leta večja množica obiskovalcev in občudovalcev nam to potrjuje. Posebno dobro pa je bil Vintgar obiskan letos. Spominska knjiga hrani nebroj imen iz vseh stanov in narodov.
Da se pa slava Vintgarja in ž njim slovenske domovine glas tako širi, da število obiskovalcev tako veselo narašča, je zasluga gorjanskega župana veleč. gosp. Jakoba Žumra, po je premagal s svojo vztrajnostjo vse težkoče ovire, ki mu jih je stavila nasproti narava, m ne manje brezbrižnost občinstva. Zgradil je Pot skozi, do tedaj nepristopno, divjo sotesko o* odprl strmečemu svetu krasote »gorenjske Švice". On skrbi neumorno za vsestransko udobnost in varnost občinstva ter mu pripravlja vedno nova presenečenja.
V	proslavo 70letnice Nj. Veličan, cesarja otvoril je letos s sodelovanjem g. pref. Belar-ja novo pot na razgledni stolp na »Cirkel-nu".
—	Liberalcem, ki še kaj mislijo, mora postati vroče pri teh izjavah. Pri tem se pa tudi spozna, kako potreben je katoliški shod, ki bode razvil načela, veljavna za moško dobo posameznikov in celega naroda, ter pripomogel, da se v našem milem narodu kmalu zvrši tisti prevrat na boljše in vzbudi ljubezen do izpolnovanja cer kvenih zapovedij, kakor se je zgodilo že, če smemo verjeti javno dani besedi, v dvornem svetniku Šukljeju.
Pa je res nekaj čudnega! Znano je, kako je talentirani mož Fran Levstik v zadnji bolezni pravil, da se premalo moli na čast sv. Duhu In sedaj pride dvorni svetnik Šuklje ter sredi najhujšega boja mej liberalno in krščansko mislijo javno obsoja liberalizem kot zmoto, kot prevrat na slabše, kot vzrok, da se človek ne prišteva več krogu vernih katoličanov. Že zadnjič smo rekli, da si Šukljeja ne moremo misliti tak6 hinavskega, da bi govoril o slogi na Kranjskem samo iz tega namena, ker bi rad omamil duhovne za slučaj bodočih volitev. Isto rečemo tudi o najnovejši njegovi izjavi, ki se tiče vere. Isti »Cismontanus", ki je objavljal svoj čas v »Narodu" najbolj strupene pušice in je s pomočjo zgodovine blatil duhovščino, kakor jo blatijo dandanes še SJanc, Tavčar, Malovrh in Govekar, je naenkrat začel govoriti o vesti in cerkvi in svoji moški dobi. Nehote morajo priti omenjeni četvorici na misel vprašanja: »Ali nismo tudi mi nekaj izgubili?" »Kdaj pridemo mi v moško dobo?" »Kaj poreče takrat vest, ker smo storili toliko pohujšanja mej narodom?"
Nekaj nam pa vender ne ugaja na odličnem konvertitu Šukljeju, namreč to, da je šel prigedbo svojega spreobrnjenja objavit baš v »Slov. Narod". Obtičal je v njem — če rečemo po Slančevo — še košček hudiča, in le vsled tega se Šuklje boji uveljaviti načela svoje moške dobe v javnem življenju. Izrekel je namreč Šuklje svoje spoštovanje do »velike množice
Lepo slavnost, ki se je vršila v nedeljo, dne 26. avgusta, zaključila je prva svečana razsvetljava Vintgarja.
Tik nad mostom, ki vodi od županove hiše k restavraciji, vzdiguje se kakih 150 m visok hribček »Cirkel" z imenom. Na ta hribček zgradil je gosp. župan po načrtih g. prof. Be-larja složno stozo, ki gledalca v 8. minutah pripelje do vrha. Tu stoji pripet med veje stare bukve 6 m visok razgledni stolp. Razgled iz tega stolpa je izredno lep in obsežen. Kot pisan prt razprostrta je pred gledalcem krasna gorenjska ravan, posuta z belimi cerkvicami, prijaznimi vasicami, preprežena čez in čez z rodovitnim poljem, zelenimi logi in temnimi gozdi; izza bleškega grada pa se blišči kot prijazno oko jezero s cerkvico v sredi. To krasno sliko obdajajo od 3 stranij gorenjski velikani: Triglav s svojo sivo-skalnato družino na zahodu, bohinjske planine na zahodu in jugu, Karavanke na severu; daleč doli za Ljubljano, v megleni daljavi, vidijo se obrisi podljubljanskih in mo-ravških hribov.
Zvečer ob 8. uri se je pričela razsvetljava Vintgarja. Divja je ta soteska in potniku prihaja tesno pri srcu med orjaškimi skalami, ki se zde,
istinito versko nadahnjenih mož", ki pridejo na katoliški shod, prav v isti številki »Slov. Naroda" pa šefredakter 200 vrlih županov in tisoče na shod že priglašenih zastopnikov naroda tako-le sramoti: „V obče vlada mnenje, da je pod škofovim kozolcem dosti prostora za te ljudi, ki pridejo na katoliški shod, če bi ga pa tam ne bilo, se ga dobi v nekaterih krčmah, koder se lahko na mrvi za groš prenoči". List, ki na takč infamno - nesramen način pozdravlja v srce katoliškega naroda, v belo Ljubljano, prihajajoče goste in tiste vrle župane, katere bi bil nedavno župan Hribar tako rad vjel v svojo mrežo, pač ne zasluži druzega, kot da ga vrže v stranišče ves narod naš, pa tudi — dvorni svetnik Šuklje.
V	jedni, in sicer najvažnejši točki sta si dvorni svetnik Šuklje in dr. Tavčar tedaj ostala pobratima, namreč v prepričanju, da sme v zasebnem življenju vladati vera, v javnem pa le nevera, v zasebnem življenju Kristus, v javnem pa Antikrist. Dr. Tavčar je to jako jasno povedal v »Narodu" zadnjo sredo, ko je namahal najnovejšega kranjskega »klerikalca" dvornega svetnika grofa Schaffgotscha in premilost-nega knezoškofa dr. Jegliča. O prvem je pisal: »Znano je, da sta grof in njegova gospa soproga jako religiozna. Proti religioznosti nimamo ničesar, samo tedaj bi ugovarjali, če bi se iz; religioznosti v zasebnem življenju rodilo klerikalno mišljenje v javnem delovanju. Tedaj pa bi se grof Sphaffgotsch prav kmalu prepričal, da Kranjska ni Tirolska, in da je ves ta hrup, ki ga sedaj gonita škof in dr. Šušteršič po kro-novini, več ali manj prazno bobnanje, ki impo-nuje starim, histeričnim ženskam, pa drugemu, nikomur ne". Vzorniku vseh katoličanov, kne-zoškofu dr. Jegliču je pa »Narod" zagrozil, »da se mu zna zgoditi, da mu bo kdo njegovo kapo potlačil čez ušesa*.
Mislimo, da smo povedali dovolj vsakemu, ki ima še kaj živega v sebi. »Narod" piše, da
da se vsak hip zgrnejo nad njegovo glavo. Po visokih, na skalo pripetih mostovih in hodnikih vodi gledalca pot; spodaj pa v tesni, skalni strugi, v temni globočini, peni se in šumi bistra Radovina. — Čaroben je pogled na ta naravni kras, ko posije solnce med nebotične, sive skale in svoje žarke siplje na nebroj slapov in brzic: gori do mostov in hodnikov se vzdiguje vodeni prah in se lesketa v mavričnih barvah. — A vse, kar si more izmisliti najbujnejša domišljija, prekašala je slika, ki jo je kazal Vintgar ob razsvetljavi.
Okolu 8. ure naznani strel topičev pri restavraciji zbranemu občinstvu, da se je razsvetljava pričela. Prva je v sotesko odkorakala četa krepkih gorjanskih gasilcev. Razpostavili so se po mostovih in hodnikih, da zabranijo preveliko nabiranje gledalcev na posameznih mestih in preprečijo vsako nesrečo. Med pokanjem topičev, veselo prepevaje, pomikala se je za njimi množica občinstva. Že na prvem mostu, takoj za vhodom v sotesko, pa se zavzet ustavi slehern gledalec. Prizor, ki se je tu nudil gledalčevim očem, je nepopisen! Za hip je nemo zrla množica ta kras. A skoro je s toliko večjo silo dala duška svoji navdušenosti in stoglasni
se klerikalni sleparji boje, da bi ljudstvo izvedelo resnico; mi pa pravimo: Po pravici se liberalni sleparji boje slovenskega katoliškega shoda, in sicer zato, ker bode na shodu obilno zbrano ljudstvo izvedelo resnico in glasno z nami klicalo: Krščanska miselv javnost!
Katoliški shod.
Oglasila za II. slovenski katoliški shod.
Pripravljalni odbor prosi tem potom vse one, ki se nameravajo udeležiti II. slov. katoliškega shoda, da takoj oglase svojo udeležbo. Dne 5. septembra se zaključijo objave udeležencev.
*
* *
Udeležba na II. slovenskem katoliškem shodu bode velikanska. Mnogobrojna udeležba je naznanjena tudi iz Štajarske, Koroške in Primorske, tako da bodo 10., 11. in 12. septembra zbrani v impozatnem številu zastopniki vseh katoliških Slovencev, pa tudi mili nam bratje Hrvatje. Slovenskih županov je že do danes naznanjenih do 200. Društva, ki se udeleže bakljade v proslavo cesarjeve 701etnice, naj udeležbo nemudoma naznanijo »Slov. kršč.-soc. zvezi". Društva, ki imajo zastave, naj pridejo z zastavami. Doslej je naznanjenih 121 društev, deloma korporativno, deloma po depu-tacijah. — Ljubljančani naj udeležbo naznanjajo »Katol. Bukvami".
*
*
Čehi na II. slov. katol. shodu. Moravski katoliški Čehi so naznanili, da se slovenskega katoliškega shoda oficijelno udeleže, in sicer pridejo v Ljubljano: Vodja katoliško - narodne stranke dr. M. Hruban, odvetnik v Olomucu, drž. poslanec A. C. Stojan, predsednik katol. političnega društva dr. S e d 14 č e k in nadučitelj Kadlaček.
*
*	*
Hrvatje na II. slov. katoliškem Bhodu.
» Katoliški List" prinaša poziv, s katerim vabi Hrvate na II. slovenski katoliški shod. „ Katoliški List" pravi mej drugim: »Bratje Slovenci sprejeli bodo Hrvate veselim srcem, a pokazati hočemo jim z našim posetom tudi našo osobito ljubav in bratimstvo. Ni treba pozabiti na to: interesi bratov Slovencev so tudi naši interesi, a naši interesi so oni bratov Slovencev."
*
*	*
Stanovanja za udeležence katoliškega shoda. Oglasila za udeležbo na katoliškem shodu naraščajo, zato prosimo ono spoštovano ljubljansko prebivalstvo, kateremu je, izvršujoč znano slovensko gostoljubnost, mogoče postreči gostom s stanovanjem, naj se blagohotno nujno oglasi pri gg. Maks Brusu (pri Štefetu) pred škofijo, pri Podrekarju na Starem trgu, pri Koech-lerju, kapelanu v Trnovem, pri Fran Breskvarju, knjigoveškem mojstru pred škofijo, pri Ivanu Kregarju, pasarju na Poljanski cesti, ali pa po d o p i s n i c i ali v pismu na pripravljalni
„Živio!“ se je razlegel po soteski, da je bobnelo kot grom med skalnimi stenami.
Celi potoki goreče smole zlivali so se po stenah, razni umetalni ognji razsvetljevali so v čarobnih barvah divje skale in čeri; v globoki strugi pa je kipela in šumela Radovina, podobna reki raztopljene lave. — Nepozaben ostane ta prizor slehernemu gledalcu. Občinstvo se ni moglo nagledati čarobne lepote. Težko so se ločili obiskovalci, pozno v noč, ko so jeli ugašati ognji in se je Vintgar začel zagrinjati v tajno tmino.
Pri restavraciji pa se je med tem razvila neprisiljena, prisrčna veselica. Blejski pevci zabavali so občinstvo in zapeli pesem za pesmijo. Kresovi na desnem bregu Radovine razsvetljevali so temno noč, rakete so vršale visoko v zrak in daleč na okoli oznanjale pomenljivo slavnost. — Razšli smo se v pozni noči, navdušeni o lepoti svoje domovine, hvaležni gosp. županu in odboru za prekrasni užitek, z željo, da bi ob letu zopet mogli občudovati krasni Vintgar razsvetljen.
odbor II. slov. katoliškega shoda, ki sprejema tudi ustna naznanila mej uradnimi urami od 11. do 12. ure dopoludne v stolnem župnišču II. nadstropje._____________________
Izvirni dopisi.
Iz Kamnika, 24. avg. Impozanten je bil shod v Kamniku. Ne imenujemo ga tacega vsied kvalifikacije in števila poslušalcev, dasi je ta stran tudi imponirala, imponiralo je temveč izvajanje dr. Šušteršiča, kot načelnika izvrše-valnega odbora katol. narodne stranke. Ni nam na misli polemika z gosp. Šukljejem. Celo kaki razpaljeni liberalni možgani utegnejo najti politično doslednost in realnost tam, kjer jih doslej niso hoteli iskati, v praktičnem delu katoliško-narodne stranke. Konštatujemo le to, da je dr. Šušteršič pravo pogodil, ko je v ime vodstva katol. narodne stranke proklamiral krščanski demokratizem kot vodilno idejo in s tem dal politično direktivo Vseslovenstvu. Nas »Listovce" navdaja ta izjava s posebnim veseljem, ker smo s tem iznova potrjeni v svojem zvanju. V kratkih besedah slove program: splošna volilna pravica, za njo narodna avtonomija, do tja pa delo na narodno • gospodarskem polju. Mi smo jim bili zvesti doslej tem načelom, a odslej hočemo s podvojenimi močmi delati na uresničenje.
Kako veselo se lahko zavzame narod za take idejale, ko vidi v vrstah narodnih spasi-teljev pri resnem delu ljudi, ki so cvet naroda! Nasproti pa, kako topo in brezmiselno vspre-jema privesek slovenskih Masafikov diktaturo svojih ..svobodomiselnih" vodij! Kdor gleda ob taki priliki, kakor mi, ko je bil naš nedeljski shod, narodu v oči, prepriča se, da to teptano, izmučeno in razdvojeno ljudstvo ni še obupalo nad svojo boljšo usodo. Le obžalovati mora vsak narodnjak, da stoje nekateri sinovi naroda še vedno v službi internacijonalizma in židovskega liberalizma.
Ce se tudi naši elite - naprednjaki ondi nahajajo, ne vemo. Na nedeljskem shodu bili so zastopani po neznatni deputaciji. Čudom se čudimo, da svoje »boljše prepričanje" in »zdrava ekonomska načela" kljub mogočni zgovornosti in kipečemu narodnemu navdušenju tako radi le za se hranijo. Wolf in Schwegel menita, da smo Slovani oziroma Slovenci narod nižje vrste, naši liberalci pa pravijo, da so tudi klerikalci nekaj tac9ga. Wolf niti ne ve, da ima pri nas ljudij sorodnih nazorov. No, pa saj mu bodo povedali — brez klerikalcev.
Nedeljski shod bil je poleg vabila na II. slovenski katoliški shod in poročila g. Pogačnika za Kamnik važnega pomena, ker je na občnem zboru politič. društva omenil g. tajnik točko, katere s posebnim ozirom na izvajanja nedeljskega shoda ne smemo prezreti.
Gosp. tajnik je omenil, da je pol. društvo delovalo nato, da bi se za kamniško okolico napravila Raifeisenovka. Ob jednem je pa društvo tudi pritiskalo na ustanovitev mestne hranilnice. Ker bode ta vže letos pričela poslovati, opustila se je misel na prvo. To je v narodnogospodarskem oziru ne mala zasluga političnega društva, a ob jednem dela tudi čast katol. narodnim možem, ki sede v občinskem zastopu, da so glede »zdravih ekonomskih načel" one prehiteli. Da bi pač vedno znali — po besedah gosp. dr. Šušteršiča — ločiti osebno politiko od stvarne. Upamo, da bode sedanji gosp. župan, kateri ima največo zaslugo za ustanovljenje mestne hranilnice, vodil zdravo, stvarno-politiko, in kat - narodna stranka bode v Kamniku še pridobila.
Našega začetnika stvarne politike, č. gosp. Janeza Kalan-a, je volil občni zbor častnim članom. Skrbimo, da z njegovim odhodom ne zgrešimo začrtane poti!	—e.
Iz Metlike, 27. avgusta. Dvorni svetnik Šuklje je razpošiljal pretekla tedna svoj govor v dolenjska mesta, kjer je bil izvoljen državnim poslancem. Tudi po Metliki se je raznašal govor. Mestni policaji so Franceljnu storili to uslugo. Na čigavo povelje se je to zgodilo, je nam neznano. Mi bi sicer svetovali metliškim policajem, da bi rajše razganjali ponočne razgrajalce in pijance,
da bi skrbeli nekoliko bolj za red, na trgu ne puščali skladati de8k mej božjo službo v nedeljo, itd. To bi bilo vsekako primernejše delo njihovemu poklicu. Navadno ne dajejo tiskati poslanci še posebej svojih govorov, a našemu Franceljnu ga je tiskal in celo založil Karl Gorišek na Dunaju. Dunajski Kori je tedaj imel več usmiljenja z našim Franceljnom, kakor novomeški Kori, ki e dejal: ne na shod! Čez Gorjance je tekel iz Metlike na shod menda edino naš župan, dasi-ravno je švigal Francelj po Metliki nekaj dnij pred shodom od hiše do hiše. Kot nekaj nenavadnega naj povemo, da je zašel Francelj celo v »Podrtijo". Ne vemo, ali si je hotel kot zgodovinar ogledati to, v vsakem oziru pomembno stavbo, ali je hotel vprašati: koliko časa bodo pač še mirno gledale merodajne oblasti to, v policijskem oziru nevarno poslopje. Svojeglavci trdijo, da so za nekatere ljudi v Metliki izjemni zakoni, ali da ne veljajo za vse enake pravice in enake dolžnosti, Vse drugače bi se bilo seveda že zdavnej postopalo proti kakemu drugemu meščanu v enaki zadevi.
Po tem ovinku se vrnimo k govoru našega poslanca. Koj v uvodu govora je povedal gosp. Šuklje, kaj je že vse storil za svoje volilce. V Novem Mestu bodo »mogli kmalu piti zdravo studenščico". Črnomaljcem je rekel, »da mu je ministerski predsednik Korber pričetkom meseca julija na pismeno razpravo, katero mu je bil izročil o napravi državne ceste Luže-Štreklovic-Črnomelj-Vinica, jasno in precizno obljubil, da bode še letos dal izdelati tehtnični projekt te cestne zveze." In za Metliko ni prinesel ničesar. Ali ni v Metliki mar ravno tako potreben vodovod, kakor je v Novem Mestu? Ali bi ne bilo za Metličane dobro, ko bi se že vendar enkrat preložili oni klanci državne ceste proti Suhorju ? Štiri leta je Šuklje že naš državni poslanec, a storil ni za nas ničesar, tedaj niti župan ni imel vzroka, izražati mu zaupanje.
Nekaj je pa le Šuklje storil za Metliko, a ne na Dunaju, marveč na — novomeškem shodu. Gospoda moja! Šuklje pozna »novodobno življenje, težke probleme novodobnega gospodarstva in političnih znanosti j," on »je do duše uverjen, da je dandanes gospodarsko vprašanje za nas Slovence važno delo", spravil se je tedaj z neko predrznostjo tudi na tukajšnje »Kmetijsko društvo". Tega se je naučil gotovo od dr. Tavčarja, ki je dežeini poslanec metliški, bi pa razen tega, da ima na svoji hiši nabito tablo z naslovom »Metliško vino", še ni storil druzega, kakor da zabavlja ob vsaki priliki v deželnem zboru našemu »Kmetijskemu društvu". Gospod dvorni svetnik, ko bi bili Vi vsaj malo bolj pogledali tablo, visečo nad prodajalnico »Kmetijskega društva", kakor ste jo, ko ste šli iz tukajšnje proštije! Kje pa je ta mož zvedel, da ni potreba tu »Kmetijskega društva" ? Ali iz »Naroda" ali od tukajšnjih nasprotnikov vsake družabne misli? Slaba stvar se sama uniči, če je dobra, pa raste. Pri nas narašča število udov, in oklepajo se »z vso energijo zadružnega načela naši posestniki, naši mali obrtniki". Gospod dvorni svetnik, tu se ne gre samo za to, če dobi kmet petrolej za 1 h in kavo za 2 h ceneje, tu se gre za to, da se ohrani zdravo razmerje mej trgovci in konsumenti. Poštenim trgovcem mi privoščimo vse dobro, le to hočemo preprečiti, ker ljubimo tudi kmeta in sploh kupovalca, da bi se kdaj čitala enaka pridiga o Metličanih, kakor jo je dr. Tavčar spisal o notranjskih oderuhih in izsesanih kmetih.
»In, gospoda moja, komu se izročajo vodilna mesta", tako je vskliknil Šuklje, »pri novo-zasnovanih gospodarskih zavodih?" Mirnim srcem lahko g. poslancu odgovorimo, da so možje, ki nesebično delujejo pri-tukajšnjih gospodarskih zavodih, približno vsaj toliko izobraženi, kakor kak bivši strojar ali čevljar. Povemo Vam tudi, gospod dvorni svetnik, da v tukajšnjih dveh gospodarskih zavodih ni »kredit predrag za kmeta," ne »dobiček deležnikov" previsok. Mi svetujemo Franceljnu, da naj vpraša nekega druzega v Metliki, ki se prišteva njegovim iskrenim prijateljem, in ta mu bode povedal o neki posojilnici, katere »kredit je predrag za kmeta" in dobiček deležnikov" previsok; vpraša naj učitelja gosp.
Šetino, kako je z nekim denarnim zavodom tam nekje v sredini Bele Krajine.
Toliko v odgovor za danes. Ako hode g. dvorni svetnik še nadležen, mu prihodnjič povemo kaj več. Ljudstvo je sito fraz, hoče dojanj.
Politiški pregled.
Politični položaj postane, kakor javljajo razni listi, jasen mej 1. in 10. septembrom. Cesar je že prišel iz Išla na Dunaj. Čuje se, da vlada namerava upeljati splošno volilno pravico, ker s tem upa dobiti v parlamentu konservativno večino. V sedanjih zamotanih razmerah je vodja slovenske katoliško • narodne stranke dr. Šušteršič prav zaklical vladi, da je to je-dina pot iz zamotanih razmer. Z ozirom na to je tudi „Katoliško politično društvo" v Ljubljani izdalo izjavo, v kateri se izreka soglasje z govori dr. Šušteršiča za splošno direktno in tajno volilno pravico. S tem se je katoliško - narodna stranka postavila na jedino pravo ljudsko stališče. Starikavi nazori »Sloven. Naroda11 proti razširjenju volilne pravice, ostali bodo nazori osamljenih generalov.
Država za Nemoe. Vnebo vpijoče je, ako primerjamo, koliko trosi država za ljudsko šolstvo v Istri za Nemce, katerih je le peščica, in koliko za Hrvate in Slovence. Za peščico Nemcev trosi samo v Trstu in Istri, brez Goriške,
177.000	K; za Hrvate in Slovence v vseh treh pokrajinah Primorja pa le 5 3 0 0 0 K. Preko 17000 slovenskih in hrvatskih otrok v Istri pušča brez vsake šole, v mestu tržaškem pa vso slovensko deco. In to vkljub vaem šolskim zakonom in pedagogiškim načelom!
Slovaki na Ogerskem nameravajo odločnejše nastopiti proti Madjarom. Opustili bodo po litiko pasivitete ter se bodo udeleževali bodočih volitev. Tudi Srbi na Ogerskem store isto.
RuBkega carja nameravata iti obiskat, ko preteče dvorno žalovanje, laški kralj in kraljica.
Hrvatje, izgnani iz Johannesburga v južni Afriki. Te dni je prispelo na Dunaj 66 Hrvatov, izgnanih iz Johannesburga. Prišli so brez vsake prtljage, ker jim Angleži niso ničesar dovolili jemati seboj, niti ne perila in denarja. Nekateri njih so bili že 20 let v Trans-vaalu. Čim so Angleži zaseli Johannesburg, so bili ti Hrvatje izgnani. Ista usoda je zadela tudi Nemce, fcrancoze, Italijane in Holandce. Mini-sterstvo za vnanje stvari se je zavzelo za to, da izgnanci dobe svoje stvari, ki so jih morali ostaviti v Afriki. Angleži so izgnane Hrvate lažnjivo obdolžili, da so bili deležni zarote proti Angležem. Nemškega častnika Cordua so Angleži istotako po krivem obdolžili ter ga v Pretoriji ustrelili.
Mej Bolgarijo in Rumunsko je prišlo do resnih prepirov. Makedonski komitč je bil baje prisilil nekaj Rumunov, da kupijo vrednostne papirje po 60 frankov. Denar naj bi se rabil, da se pomaga na Turškem živečim Bolgarom. Ko-mit6 je baje sklenil, umoriti tudi one visoko stoječe Rumunce, kateri se protivijo združenju Makedonije z Bolgarijo. Rumunska vlada zahteva sedaj od Bolgarske, naj kaznuje te ljudi. Bolga rija se pa temu brani in pravi, da komit6 ni ničesar zakrivil, oziroma, da se mu mora krivda dokazati, potem da bodo že kaznovani oni, ka teri so krivi. Bolgarija je odpoklicala svojega zastopnika iz Rumunske ter je radi varnosti mejo zastražila z voj aki. Veliko senzacijo vzbuja dohod dveh ruskih torpedovk pred Ruščuk. V Giorgievu vlada silen strah pred Bolgari, ki so na meji ujeli 3 rumunske častnike. Turčija ima ob meji pripravljenih 100.000 mož, da prepreči načrte makedonskega odbora.
Vojna v Kini. Potoča se, da so bili Kitajci 23. t. m. pri Tehšu popolnoma poraženi. Padel je princ Tuan s 1500 možmi. Ostale čete so Japonci zapodili iz pokrajine Čili. Na strani boksarjev so se borile redne kitajske cesarske čete. Grozovit čin se poroča o guvernerju po krajine Shensi. Povabil je v svoj dvor kristijane, češ, da bodo ondi varni pred napadi. Kristijani bo verovali njegovim besedam in prišli v njegov dvor, kjer pa so bili vsi pomorjeri. Rusija namerava anektirati Mandžurijo.
Angleži v južni Afriki so hoteli s šestkratno premočjo sijajno poraziti Bure pri Belfastu in Machadodorpu. Vroč boj je ondi divjal pretekle dni mej neznatno peščico junaških Burov in
40.000	Angleži — sijajne angleške zmage pa ni bilo. Dejansko zmago ima zabeležiti le general French na levem krilu, kjer je potisnil Bure do Lakenwaley, a načrt, potisniti Bure do Delagoa zaliva, se ni posrečil. Burjko topništvo je izborno delovalo. Angleži si ne upajo sedaj več naprej. Sedaj so Angleži v pokrajinah, ki so za zdravje evropskih vojakov sila nevarne. A tudi na drugih krajih Buri ne dajo miru Angležem. Brigade angleških generalov Baden Powella, Carringtona in Mahona neprestano nadleguje burski general Delarey, Burski „Črni Kristjan “ pa šviga iz kraja v kraj ter napada Angleže, ko se najmanj nadejajo napadov. Škoda le, da se je Angležem posrečilo ujeti burskega generala Oliviera, ko se je pomikal pred angleško pomočjo iz Stromberga proti Brandfortu. Jednajst mesecev divja sedaj boj v Južni Afriki. Od 1. julija 1899 do 31, marca 1900 je bilo v Južno Afriko poslanih 192.000 angleških vojakov s 7.566 častniki in 60.000 konji, In kak uspeh ima angleško orožje? Število angleških vojakov se krči pod vstrajnostjo bursko.
Domače novice.
Za župnijo Kranj je .imenovan kurat gosp. Anton Koblar.
Katoliško-narodni shodi. Preteklo nedeljo 80 bili mnogoštevilno obiskani shodi. V Št. Got-hardu sta govorila poslanec Pogačnik in dr. Lampe. Na shod so prišli tudi v bratski ljubezni združeni „Narodovciu in socijalni demokrati, Namen se jim ni .posrečil ter je imel shod lep uspeh. Na shod v Ribnici je prišlo 800 zavednih volilcev poslušat dr. Šušteršiča. Ne pomaga nič, da hoče „Narodov* poročevalec zmanjšati to število — dejstvo ostane, da so volilci poslancu Višnikarju, ko je le ta pričel go voriti, soglasno zaklicali: „Sramota nemško-slo venski zvezi. Proč s teboj, ker se vežeš z izdajalci !“ Naj bi se le krepko širila po deželi agitacija proti nečastni zvezi z Nemci! O shodu v Št. ■ Rupertu poročamo spodaj, o shodu v Do brunjah pa v „ Glasniku “. Jutri se vrše trije shodi.
Shod v Št. Rupertu. Dne 26. avgusta je bil v Št. Rupertu shod „Kat. pol. društva" za Kranjsko. Predsedoval je g. vodja Povše, ki je ob jednem govoril o gospodarskih razmerah naše države sploh in dežele Kranjske posebej. Da se povzdigne blagostanje kmetovalcev, je toplo priporočal ustanovitev gospodarskih zadrug. Drugi govornik gosp. drž. posl. Venca j z je govoril o političnem položaju naše države. Omenjal je dogodbe, ki je prav za prav vzrok sedanjih žalostnih parlamentarnih razmer, in opo zarjal na pogubnost načel socijalnega demokra tizma. Dotaknil se je tudi nove vzajemne zavarovalnice ter zavrnil Šukljejeve napade. Ljudstvo, katerega se je mnogo zbralo, je pazno sledilo strogo stvarnim govorom. Nemira ni nihče delal, akoprav se je šepetalo, da bodo nastopili proti govornikom.
Kaj je narodna stranka? V vsaki vasi, pravi BNarod“, jih je že nekaj naše stranke. To je res, je bilo že nekdaj tak6, le škoda, da stranka ni prej vedela, kako imenitne pristaše lahko dobi v svojo sredo. Sedaj, ko smo malo napredovali, je drugače. Notranjski oderuhi so — naša stranka; plesalce treba vzeti v varstvo — naši stranki; postopači, katere župnik brezvspešno v cerkev goni — naša stranka; obiskovalci St. 13. — naša stranka; šnopsarji, naj bodo še tako nadelani — naša stranka; internacijonalni mokrači, ki tudi gredo na „farje" — naša stranka; Nemčurji — naša stranka. Vse to, in kar je še drugih od padkov, lahko obsega narodna stranka. Ko so v Št. Gothardu zagorski mokrači vpili: „Doli z dr. Lam petom“, jih je „Narod“ zelo pohvalil kot zveste pristaše svoje stranke, če tudi zahtevajo občno volilno pravico, samo da so kričali nad duhovnom. Ko je pa zadnjo nedeljo 800 odličnih Ribničanov bilo na shodu nezadovoljnih, da je njih poslanec v zvezi z Nemci, je »Narod* zameril in takO le pisal; ,Zbobnalo se je skupaj nekaj možakarjev,
ki radi zabitosti slov6 daleč na okrog, obilo žensk, ki glede pameti niti s svojimi piščanci tekmovati ne morejo, precej otrok, in največ razljučenih kaplanov in pijanih popov*. — Tak6 tedaj piše o vrlih Ribničanih glasilo narodne stranke! Ribničani si to lahko zapomnijo, ker jim je v veliko čast, če jih sramoti „Narod*.
Prihod cesarjev v Gorico bode mej 20. in 24. septembrom. Sprejemni vsporedje že potrjen. Cesar bode vsprejel župane iz cele Goriške v posebnem paviljonu. Izročila se mu bode zlata spominska svetinja 4001etnega združenja goriške dežele z Avstrijo. O tej priliki se bode 19. septembra otvorila v Gorici tudi sadjarska razstava.
Škofijska sinoda. Prihodnji teden se bode obhajala v Mariboru v torek, sredo in četrtek tretja lavantinska škofijska sinoda. Na škofijskih sinodah se dušni pastirji skupno s svojim škofom posvetujejo o raznih sredstvih za povzdigo krščansko katoliškega življenja in prepričanja v domači škofiji.
Duhovne vaje za ljubljansko škofijo so se včeraj končale. Vodil jih je P. Guglberger iz t. J. Vdeležilo se jih je 87 duhovnikov.
Je li mogoče?! Javna tajnost je, da je dopisnik znanih dopisov v „Slov. Narodu* o novi cerkvi v Šmartnem pri Litiji in o tamošnjem g. dekanu zelo podoben Starovašniku, pisarju pri c. kr. okr. glavarstvu litijskem. Ima pa tudi svojega protektorja v lepo rejenem dobrovoljčku. Vsaka sila do vremena!
Vojaške vaje v ljubljanski okolici. Minolo soboto so v ljubljanski okolici pričele vaje domobranske divizije tretjega kora, katerih se udeležujejo 3., 4. in 5. domobranski polk, jeden top-ničarski polk, dva ekskadrona husarjev in oddelek domobranskih ulancev. Ta divizija šteje 2 generala, 360 častnikov, nad 6000 mož in 680 konj. Vojaki so nastanjeni po šolah, vojašnicah in v bivši cukrarni; častniki po gostilnah in privatnih hišah, konji pa po raznih hlevih v mestu. Dne 29. avgusta je šla divizija h kornim manevrom na Notranjskem in bo za prepeljavo prtljage potrebovala 60 dvoupreženih vozov in za priprego topničarjem dvanajst parov konj.
Marenberški Nemci se hudo maščujejo nad vsakim zavednim Slovencem. Nedavno je neki ondotni krojaški mojster odpustil štiri pomočnike, ker so se udeležili Slomšekove slavnosti. Sedaj pa se je eden odpuščenih nastanil tam kot krojaški mojster ter sprejel v službo tudi ostale tri odpuščene tovariše. Ali se to ne reče za Nemce: Kdor drugim jamo koplje. ..
V	Muro skočil je ravnatelj južne železnice ces. svetnik Wunderbaldinger, ki je bil že dlje časa bolan na živcih.
Nameravani škofovi zavodi. Lepe razglednice s sliko nameravanih škofovih zavodov je natisnila „Katoliška tiskarna*. Dobe se razglednice v prodajalni ci „ Katoliškega tiskovnega društva* in v prodajalnici knjigoveškega mojstra g. Frana Breskvarja pred škofijo.
Okr. šol. nadzornika gosp. prof. Levca v Ljubljani je zadel nemil udarec. V letovišču v Podbrezju na Gorenjskem mu je umrl te dni (vsled vnetja možganske mrene) nadepolni sin Leon, dijak II, gimn. razreda. Lahka mu zemljica I
Strašna surovost. Danes teden je neki stotnik 7. pešpolka nekemu rezervistu svoje kompanije — presekal glavo. Ko so se namreč vojaki v grozni vročini vračali z vaj proti Uncu, kjer sta bila nastanjena dva bataljona omenjenega pešpolka (dva sta na Rakeku), je dotični rezervist na potu pil vodo. V trenotku, ko se je nagnil proti korcu, ki mu ga je podala neka usmiljena žena, je skočil predenj stotnik z golo sabljo, ga sunil v prsi, potem pa ga udaril s sabljo po glavi, da se je siromak s krvjo oblit zgrudil na tla ter vmalo hipih izdihnil dušo. Nesrečnež je bil oženjen ter je zapustil ženo in tri majhne otročiče. Vodo piti mu je dovolil — kakor se čuje
—	njegov korporal. Drugi trdijo, da še ni Umrl.
Osebne veBti. Dvorni svštnik pri dež. vladi kranjski Al. Schemerl je povodom svojega umirovljenja dobil plemstvo. — Sekcijski svetnik v notranjem ministerstvu Andrej grof Schaff-gotsch je imenovan dvornim svetnikom pri dež. vladi v Ljubljani, svetnik dež. vlade dr. pl«
Riiling je dobil naslov in značaj dvornega svetnika. — Profesor A. Štritof je iz Kranja premeščen na tukajšnjo državno gimnazijo, su plent na tukajšnji nižji gimnaziji dr. Jos. Debevec je imenovan pravim učiteljem na gimnaziji v Kranju, suplent na gimnaziji v Kranju Ivan Maselj je imenovan učiteljem na girana ziji v Novem Mestu. — Finančna komisarja A. K o vačič in E. Suligo j sta imenovana nad-komisarjema pri tržaškem finančnem ravnateljstvu. — Višji poštni oskrbnik A. Langer v Mariboru je umirovljen. — Na Vrhniki je umrl B. pl. Pilbach, vodja ondotnega o. kr. fin. oddelka. — Umeščen je na župnijo Mengeš A g. Fr. Kušar, doslej ekspozit v Begunjah nad Cirknico. — Poročil se je v Idriji c. kr. učitelj g. Anton Božič s hčerjo g. c. kr. šolskega ravnatelja v Idriji, gospico P. Novak. — V Gorici se je baron Henrik Codelli zaročil z grofico Alojzijo Attems. — ČL gosp I. D o s t a 1 iz T. J., rodom Ljubljančan, pride za prefekta in profesorja v Travnik. — Nameščen je č. gosp. Josip Ferjančič za kurata na Gočah, premeščen pa Č. g. P. Rajmund Kubinek, prefekt dijaškega zavoda nemškorednikov v Ljubljani, za kapelana v Podzemelj, na njegovo mesto pride č. g. P. Hugo Lengsfeld iz Opave. Č. gosp. Josip Perz, kapelan v Podzemlju, je premeščen v Veliko Dolino. — Računski svetnik gosp. Fran Bregant je imenovan višjim rač. svetn. in načelnikom računskega oddelka pri dež. vladi za Kranjsko, rač. revident g. Josip Modic je imenovan rač. svetnikom. — Za župnijo Toplo Reber je prezentiran tamošnji upravitelj č. gosp. Josip E r k er. — Poštni asistent gosp. I. Podgornik je iz Ljubljane premeščen na Dunaj. — V bolnici v Gradcu je umrla gdč. P. Fabiani, bivša učiteljica v Vrtojbi.
Kako ljubljanski narodnjaki skrbe za Celje. „Domovina“ poroča, da je tukajšnja narodna tvrtka Knez in Supančič naročila vse potrebščine, to je karjole, samokolnice in železo, za regulacijo Ljubljanice pri Kašlju in Zalogu pri tvrdki Rakuschevi v Celju. Slovensko konkurenčno podjetje „Merkur" je narodna ljubljanska tvrdka prezrla in vrgla denar v naročaj nazagrizenejšega Nemca. G. Supančič ima povrh še nemškutarskega poslovodjo, ki menda ni povse nedolžen, da bode slovenski denar dobil Rakusch! Žalostno!
Imenovan je davčni inšpektor Valentin Marušič davčnim nadinspektorjem pri dež. finančni direkciji v Trstu.
Porodil se je mestni blagajnik v Ljubljani g. Veličan Fink z gdč. Pavlo Bezlaj.
Umrla je v Ljubljani gospa Ivana J e-tančič, vdova po tesarskem mojstru.
Trg pred justično palačo v Ljubljani. Deželna vlada kranjska je odobrila sklep obč. sveta, da se prostor pred justično palačo ne sme zazidati in da se tam napravi javen trg.
Iz burske vojske se je zdrav povrnil sin ljubljanskega odvetnika dr. Moschčta, g. Egon Moschš. Kot ujetnika so ga Angleži prepeljali v Evropo.
Narodni napredek. Nova kreditna banka pošilja slovenskim strankam nemška pisma z nemškimi naslovi. Predsednik te naj novejše na rodne naprednosti je Ivan Hribar.
Drobne novice. Obesil se je 431etni posestnik Fr. Štepec s Krtine pri Veliki Loki. —
V Gorici morajo krčmarji odslej zapirati svoje gostilne že ob 10. uri. Tudi v Trstu so dobili slično naredbo. — Z okna četrtega nadstropja je skočila v Trstu na ulico 241etna služkinja Ivana Maver, ki je bila v službi pri rodbini Pipan.
—	Orožniški postajevodja Fr. Zajec, rodom iz Ljubljane, je v Pulju defravdiral in pobegnil. —
V Ribnem pri Bledu je sedmim posestnikom pogorelo vse. Da ni gasilo šest gasilnih društev, Uničil bi bil ogenj vso vas. — V Domžalah je pogorela lepa hiša Valentina Mačka.
Letovišče ljubljanskih potepuhov je zasledila mestna policija ljubljanska. „ Letovišče" je napravljeno popolnoma „po naravi", ali bolje: v naravi, ter je njegovo pravo ime — duplina ali brlog. Do luknje so vodile Bdrobneu, to se pravi 9kozje stezice”, a vhod je lepo zakrit z bršljinom,
Ljubljansko orožništvo je napravilo lov ter našlo v brlogu šest barab — in štiri ženske, katerih dve pa ste ušli, Prav za prav pa je bil brlog shajališče ostuduežev, nekaka „hiša sramote" in se je v njem našel tudi zapisnik rednih obiskovalcev. Baje so hodili tja tudi civilni moški.
Nove orgije v Biljah. To delo je 77-to iz rok tvrdke bratov Zupan iz Kamnegorice. Žal, da je pri teh orgijah nemila usoda vrgla v prerani grob družnika, brata Ivana, moža prave krščanske slovenske korenine, koji ni bil samo vrl umetnik in skladatelj, marveč je imel kot spreten igralec orgije in osobito pedal v čudoviti oblasti. Materijah so zbrani in fini, delo solidno in trpežno. Igranje na manualih je čudovito lahko, funkcija precizna; meh— „francoski magazin" deluje izborno. Tehniških izvršitev ni potrebno posebej omenjati, ker znana tvrdka Zu panov je že mnogokrat pokazala, da napreduje z vso silo in na vsakih novih orgijah pokaže nov napredek, bodi si v konstrukcijah, v glasbi ali intonaciji. Na vseh lesenih piščalih smo opazili roletne labije, na cinastih pa vse mogoče moderne pripomočke za čist in jasen glas. Cinastih piščalk je v orgijah 609, lesenih pa 117 in pocinjenih 36. Skupaj torej 762 piščalk. Svoji k svojim!
Velikanska državna podpora! Dne 25.
maja t. 1. je pobila deloma toča v nekaterih vaseh, 19 posestnikov iz Male Vasi je dobilo podpore v obliki odpisa zemljiških davkov za leto 1900 znesek 1 krono 84 vinarjev, prosim berite: Eno krono štiriinosemdeset vinarjev. Nekaj teh posestnikov je od takrat še pogorelo. Največji posestnik dobi „levji del", 68 vinarjev. Ker ostali z velikansko podporo 1 krono 26 vinarjev ne vedo kam, prepustili so vso svoto na razpolaganje finančnemu ministru, da se ne raz ruši ravnotežje avstrijskih financ, ki jih je bil uredil Dunajewski. Ali ni to že ironija?!
Prostovoljno gasilno društvo z Viča in Glino vabi k slavnosti, katero priredi v nedeljo dne 2. septembra 1900 povodom blagoslovljenja razširjenja gasilnega hrama in nove brizgalne v spomin 601etnice vladanja Nj. Vel. cesarja Franc Jožefa I. Ob 2. uri popoldan zbiranje in vsprejem gasilnih društev na prostornem vrtu g. Trauna na Glincah. Ob pol 3. uri skupni odhod k bla-goslovljenju hrama m brizgalne. Skupni odhod k ljudski veselici na vrt g. Trauna na Glincah, kjer bode petje, srečkanje, šaljiva pošta, tehtanje, ples itd. ter prosta zabava. Pri slavnosti sodeluje iz prijaznosti tamburaški in pevski klub „Krim“ viško-glinške čitalnice in godba. Vstop nina 10 kr. Gasilci v uniformah prosti. Čisti dohodek je namenjen v pokritje društvenega dolga in se predplačila hvaležno sprejemajo. K mno-gobrojni udeležbi vabi odbor.
Spremembe pri oo. kapucinih: Iz Wolfs-berga prestavljen je P. Maurus Rozman kot lektor v Lipnico (Leibnitzj. Iz Lipnice: P. Vilhelm v Hartberg. Iz Gorice: P. Odilo v Krško kot g var-dijan, P. Maksimilijan Zaplota v Krško, P. Sinus je postal gvardijan v Gorici, P. Hieronim Stre-minger v Šaofjo Loko. Sveti Križ: P. Otto Kocjan v Celovcu kot katehet v Krško: P. Sigismund v Knittelfeld kot gvardijan, P. Ubald v Celje. Murau: P. Gabriel Bajec gvardijan v Muravu, P. Alfuns vikarij in definitor v Muravu. Celovec: P. Bruno Komer katehet v Knittelfeld, P, Horbal v Volfsberg. IzHartberga: P. Gothard v Metters-doif, P. Ciril v Irdning. Iz Knittelfelda: P. Oawald Sema v Mettersdorf. Iz Irdnmga: P. Monc Ku kovič v Hartberg. Provineijalom bil je izvoljen P. Edvard Bervar iz Novega Mesta.
VI. narodno dirko priredi klub slovenskih biciklistov ^Ljubljana" dne 16. septembra na tukajšnjem dirkališču. Vspored dirke prijavimo pozneje.
Iz postelje padel na cesto. Čudne sanje je imel neki kmečki delavec Anton Stokelj v Velikih Žabljah. Mož je imel posteljo poleg okna. Sanje so bile tako burne, da se je Stokelj prevrnil s postelje skozi okno 0 metrov globoko in si zlomil nogo, roko in hrbet. Ni upati, da okreva. Revež ima 7 neodraslih otrok.
Domača knjigoveška umetnost. Omenili so te dni vsi tukajšnji časniki izbornih domačih knjigoveških del. Ta dela se odslej izvršujejo v
delavnici knjigoveškega mojstra gosp. Fr. Breskvarja ter se ondi izvršujejo tudi krasna galanterijska dela. Opozarjamo tudi na res umetniško izvrševanje diplomnih map. Svoji k svojim !
Daničarji — Triglavani. V nedeljo so priredili izlet na Triglav člani katol. akad. društva „Danica". Izleta se je udeležilo 15 članov, poleg tega lepo število drugih somišljenikov. Na Kredarici, kamor je prišlo tudi 20 Bohinjcev, so se izletniki, katerih skupno število je bilo 50, udeležili svete maše.
Ustanovitev dežel, klobučarske zadruge
kranjskih klobučarjev je trgovinsko ministerstvo dovolilo.
Poročil se je deželnovladni tajnik v Celovcu gosp. Ivan Kromenšek z gdč. Ireno Rushka iz Brna.
Nova Vilharjeva opera. Naš rojak gospod Fran Vilhar v Zagrebu piše sedaj novo opero Jvanjska kraljica", kateri je besedilo napisal pesnik Milivoj Podravski.
Najnovejše vesti.
Odvetniki so pijanci, tako pripoveduje včerajšnji „Slov. Narod" svojim čestilcem s pripombo, da se je to na shodih govorilo. Poizvedb smo iz verodostojnega vira, da se to ni zgodilo. „Slov. Narod" sedaj obrekuje odvetnike na lastno pest. Bo li advokatska zbornica še dolgo trpela, da bo šefredakter dr. Tavčar tako nedostojno blatil svoje sodruge?
Osebna vest. Primarij v dež. bolnici v Ljubljani dr. V. G r e g o r i č je danes za tri tedne odpotoval v toplice v Lipiku.
Slovensko gledališče prične letos dne 15. septembra s predstavami. Prva igra bode „Jakob Ruda". Na vrsto pride tudi Cankarjeva izvirna komedija „Za narodov blagor".
Celjski župan zopet demonstrira proti Slovencem. Naš cesar je dal objaviti svojo zahvalo za izkazano udanost ob njegovi 70letnioi vsem avstrijskim narodom. Celjski župan je to cesarjevo željo iz sovraštva do Slovencev zavrgel ter pustil po mestu nabiti cesarjevo zahvalo samo v nemškem jeziku, tedaj le za Nemce. Celjsko politično društvo „Naprej“ se je takoj pritožilo na namestništvo ter zahtevalo brzojavnega ukrepa ali pa obveščenja, ali nismo Slovenci vredni biti deležni cesarjeve zahvale.
Ljubljanski Nemci imajo danes zvečer „Sedanfeier“ v kazini.
Porotne obravnave v Ljubljani se prično v ponedeljek 3. septembra. Prvi dan prideta na vrsto 231etni Fr. Zakrajšek z Vel. Mlačevega in 391etni rudar I. Otrin iz Idrije zaradi uboja; dne 4. septembra lbletni Fr. Rode iz Zaloga zaradi teške telesne poškodbe in Fr. Breskvar zaradi žaljenja časti (toži knjigovez Bonač radi nekega BPoslanega“); dne 5. sept. Katarina Silvester zaradi goljufije, 25letm A. Dolinar iz Tržiča zaradi tatvine.
Razne stvari.
200 hiš pogorelo je na Ruskem v Makar-jevu blizu Nižnega Novgoroda. Požar je uničil tudi štiri cerkve.
Za koliko zavaruje kralj svoje življenje. Umorjeni laški kralj Umberto je imel svoje življenje pri raznih zavarovalnicah zavarovano za 36 milijonov lir.
Razglednice se lahko pošiljajo z znamko za 3 h, ako je zadej sam o podpis odpošiljateljev in nič druzih pismenih priobčil, in ako se spredaj prečrta napis „dopisnica", ter se mesto tega zapiše: „tiskovina“. Kdor torej potuje in je od mnogih stranij naprošen za dopošiljatev razglednic, si na ta način lahko prihrani za — tobak.
Lucohenijevega sokrivca so aretovali v Budimpešti. Ime mu je Giuseppe Tomasio, star je 40 let, doma iz Mljetaka. On je skupno z Lucchenijem zasnoval umor naše cesarice.
Žalostna vrnitev. Pretekli teden je došlo iz Genove v Gradišče ob Soči 25 ruskih Poljakov, kateri so se hoteli izseliti v Ameriko. Iz raznih razlogov so jim v Genovi prepovedali,
izseliti se, in morali so se vrniti v domovino brez denarja in brez imetja. V Gradišče so došli grozno izstradani, obup jim je bilo Citati na obrazu. Med izseljenci je mnogo otrok in tudi nekaj nosečih žen. Vzbudili so pri Gradiščanih sočutje; dali so jim živeža in tudi nekaj denarja. Starašinstvo jim je preskrbelo prenočišča in razdelilo med nje kruha. Vsi izseljenci so iz varšavske in kalaskinske guvernije.
Važna novost v bicikliški tehniki. Najvažnejši del biciklov in motorjev je gotovo pnevmatika. Ob vseh prednostih pa imajo sedanja kolesa to največjo hibo, da se zračna cev lahko prodira in popotovalec prihaja tako prav pogostoma v največjo nepriliko ter mora večkrat sredi poti pretrgati dalnjo vožnjo. Mnogi so si že belili glavo, kako bi temu nedostatku prišli v okom, a dosedaj so se še vsi poskusi izjalovili. Pred kratkim pa je Edvard MuDzer iz Nemčije iznašel novost, katera utegne postati zelo važna za bicikliški šport. Bistveni del kolesa obstoja iz dveh Spiralnih zmetij iz jeklene žice, ki sta oviti okolo kolesa namesto sedanje zračne cevi; te dve Spirali segata jedna v drugo in sta pokriti s primernim plaščem. Ta novi obroč je baje jako po ceni, trpežen, lahek ter se ga z lahkoto nastavlja na kolo. Največa njegova prednost pa je ta, da odpade dosedanja sitna manipulacija z zračno tlačilko, ter strah pred iz-praznjenjem zračne cevi.
Novo italijansko zločinsko društvo. Iz Napolja poročajo: Pred sodiščem v Calabriji je stalo nedavno 248 oseb, med temi dve ženski. Dvesto oseb je bilo že prej obsojenih. Vseh skupaj so vjeli 450 oseb, ki so tvorile zločinsko društvo s tremi odseki. Prvi odsek „La maggiore" tvorijo členi vodstva, ki delš dobiček, drugi odsek „La piccola", ki izvršuje ukaze prvega odseka, se je izkazal s posebno drznimi deli. Tretji odsek tvori „mladina“, t. j. oni, ki so vsaj enega človeka zabodli. Društvo ima svojo justico ter kaznuje nepokorneže ali izdajice z globo ali s smrtjo. Krivnik se določi z žrebom. Kdor je iz društva izključen, ostane brez časti do smrti ter ga preganjajo vedno. Ako se kazen ne more izvršiti na kaznjencu, trpe zato njegovi sorodniki. To so glavne določbe te tatinske in roparske družbe. Uboga Italija je polna takih društev. Mafija in anarhija sta dobili novo tovarišico.
Gibraltarski predor. Francoski inženir Jean Berlier je izdelal načrt, po katerem bi spojili Evropo in Afriko po podmorskem predoru Pod Gibraltarskim prelivom, kjer sta si zemljini najbliže. Predor bi bil 41 km. dolg. Stroški so proračunjeni na 123 milijonov frankov. Težave tega podjetja ne bi bile večje, nego n. pr. pri Ceniškem, Sv. Gothardskem, Arlberškem inSim-plonskem predoru. Omenjeni inženir je izumil nove stroje, s katerimi bi hitreje in ceneje delali, nego na prejšnjih takih podjetjih, in bi to velikansko delo izvršili v sedmih letih. Španska vlada podpira ta načrt; marokanskemu sultanu sicer ta namera ne prija, vendar pa upajo, da se ne bode protivil izvršitvi nameravanega predora.
Porotna obravnava proti morilcu Bresoiju
se je za vršila v sredo popoludne z obsodbo v dosmrtno ječo. Pred pričetkom razprave se je nabralo pred milanskim sodiščem mnogo radovednega občinstva, vstop v sodno dvorano se je pa radi tesnih prostorov mog9l dovoliti le Malemu številu občinstva. Ob 9. uri pred sestavo sodnega dvora sta zahtevala zagovornika Bre-scijeva, odvetnika Martelli in Merlino, naj se razprava preloži iz ničnostnih razlogov. Sodišče je predlog zavrnilo. Odvetnik Merlino je bil znani ai*arhiški pisatelj v Rimu. Prava razprava se je Počela ob 10. uri 40 minut. Predsednik je na-zoanil, da Bresci ne mara odgovarjati na nobeno vPrašanje. Mej raznimi odmori je Bresci marljivo &tal obtožnico ter se je sem ter tje pomenljivo oziral po občinstvu. Branje obtožnice in raznih aktov je vzelo mnogo časa. Omeniti bi bilo iz obtožnice samo še to, da se je Bresci dolgo vadil v streljanju ter sam pripravil potrebne kroglje, da so imele boljši učinek. Prič je bilo zaslišanih 161 je<3najst jih je pozvalo drž. pravdništvo, pet zagovornika. Umor je sklenil Bresci povodom ogodkov v Siciliji in Milanu ter se hotel mašče-
vati radi ljudske bede. Ob 12. uri bila je razprava prekinjena. Malo pred drugo uro se je razprava zopet pričela. Po zaslišanju prič je jel govoriti drž. pravdnik. Obsodil je anarhiške teorije, ki vodijo do groznih zločinov, in pozival porotnike, naj izreko soglasno obsodbo in ne upoštevajo nikakih drugih okolnostij. Zagovornik Mariino je ugovarjal trditvi, da se mora umor pripisovati na rovaš anarhiškim idejam; zgodovina uči, da se nahajajo morilci kraljev v vseh strankah. Govornik apeluje na porotnike, naj pripoznavajo olajševalne okolnosti. Drugi zagovornik izjavlja, da Bresci ni povsem normalen, in kaže na njegovo brezmadežno (!) življenje. Nekaj poslušalcev je odobravalo Martinellijev govor. Nato se je pa oglasil Bresci sam: »Obsodite me; meni je to vsejedno. Pričakujem v kratkem revolucije!“ Potem se je pričelo posvetovanje porotnikov in obsodba je bila soglasna.
Židovski morilec Hilsner. Obravnava proti židovskemu morilcu Hilsnerju, kateregar dolže, da je kri umorjene Hruze porabil v židovske rituelne namene, bode prav gotovo meseca oktobra v Piseku. Hilsnerju dokazujejo, da je umoril tudi neko Marijo Klimo na isti način kot Hruso ter se bode ob jednem vršila proti njemu tudi obravnava radi umora Marije Klime. O tem listi, ki so židovstvu prijazni, molče, ker so za denar pripravljeni braniti tudi žida — morilca.
GLASNIK.
Sestanek imajo jutri ljubljanski krščanskosocialni delavci v ..Katoliškem Domu8. Predmet razgovora je sila važen. Začetek sestanku ob 10 uri dopoludne.
Stavka v Zalogu. Delavci v takozvani „črni fabriki“ v Zalogu, kjer pripravljajo železniške prage, so pričeli stavko, ker so prenizko plačani za naporno delo.
Shod „Slov. katol. delavskega društva".
V nedeljo dne 26. avgusta 1.1. priredilo je „Slovensko katoliško delavsko društvo" iz Ljubljane v Dobrunju shod, kateri je bil od vrlih ondotnih kmetov kakor ondi stanujočih vevških delavcev dobro obiskan. Tovariš Gostinčar je govoril o pomenu katoliškega shoda, o resolucijah, zadevajočih oBobito kmečki stan, in povdarjal važnost I. slov. katoliškega shoda, kateremu je sledilo mogočno organizacijsko delo, zlasti mej slovenskimi kmeti in delavci, ter je želel, naj bi se tudi obrtniki zganili. Tovariš Bricelj je govoril kot zadružni član Dobrunjakega gospodarskega društva. Povdarjal je v svojem izvrstnem govoru, kako je le mogoč napredek gospodarskih zadrug v tem, da si vsi prizadeti svoje potrebščine nabavijo v domači zadrugi. Ako je v Ljubljani kak predmet za 1 kr. pri kg. ceneji, se za ta pridobljeni krajcar več podplatov raztrga, kakor se naredi dobička, brez ozira na to, koliko se zapravi mej potom. Tovariš Moškerc je govoril o važnosti resolucij na II. slovenskem kat. shodu, zadevajočih delavski stan. Poživljal je de-lavcek pristopu v krščanskosocijalno vevško strokovno društvo. Nobeden delavec ne bodi toliko nespameten, da bi pristopil v rudečkarsko strokovno društvo! Naša parola bodi in ostani: ne v judovska strokovna društva, katerih namen je, vzgojiti v ljudstvu sovraštvo napram cerkvi in duhovščini, da bi ljudje pozabili na premoženje, nahajajoče se v rokah judovskih baronov. Predlaga resolucijo: Današnji shod pritrjuje popolnoma resolucijam, ki bodo sprejete na II. slov. kat. shodu, in želi istemu najboljši vspeh. Shod obsoja pisavo liberalnega slovenskega časopisja napram kat. shodu, napram prevzvišenemu knezoškofu najstrožje in želi, naj bi bil sijajno obiskani II slov. katol. shod nekako zadostilo za podlo pisarenje slovenskega narodno naprednega časopisja, ki zasleduje ista načela, katera so zastopali liberalni morilci francoskega kralja Ljudevika XVI. in njegove žene, duševni očetje in provzročitelji modernih anarhistov. Tovariš Urbar je iz lastne skušnje naslikal de lovanje rudečih bratcev in njihovo resnicoljubnost.
V konečnem govoru tovariš B r i o e 1 j navdušuje navzoče za katoliško idejo. Socijalno-demokratska sekta ne more in ne sme do-
biti tal mej slovenskimi kmeti in de* lavci, kajti pogubonosna je za vsako pošteno stvar. Ljudje, ki ne verujejo v Boga in ki hočejo to vero ljudstvu iztrgati iz srca, ti ljudje pri naa ničesar nimajo iskati. Meni se je najbolj priskutila socijalna demokracija s tem, da taji vsako pozitivno vero in ne pripoznava duhovščini dobrih del, katera izvršuje. Vevško delavstvo ve jako dobro, kateremu strokovnemu društvu da naj se pridruži, ve, da le ondi je prihodnjost, kjer ostane denar oskrbovan oi domačih ljudij, ne pa, kakor v rudečkarskem društvu, za podporo žejnih Žnidarjev in socijalno demokratskih bivših Boberlajtnantov“. Poživlja navzoče: v ogromnem številu, vi delavci in delavke vevških papirnic, vstopite v vevško krščansko - socijalno strokovno društvo! Z živio in slava-klici se je zborovanje zaključilo.
Marijanišče v Mariboru. Lepega socijal-nega dela so se lotili nekateri prijatelji delavskega ljudstva v Mariboru. V pomoč ženskim poslom so osnovali društvo ,, Marijanišče" s tako obširnim načrtom, da obsega vse, kar more dati organizacija ubogim služabnicam: 1. Ob času, ko so brez dela, jim hoče preskrbovati stanovanje in hrano; sedaj zahteva v ta namen samo po 20 vinarjev na dan. V Ljubljani imamo z ravno tistim namenom ustanovljeno Jožefinišče, ki je storilo že zelo mnogo dobrega. Našli so se dobri ljudje, ki so pomagali, da sedaj stoji ženskim poslom v pomoč lepo poslopje na Poljanah. Mariborsko društvo potrebuje vzlasti začetkom obilno podpore, da bo moglo za tako neznatne novce skrbeti za svoje varovanke. Na Nemškem ima vsako večje mesto svoja društva, ki skrbe za brezposelne ženske. Od katoličanov so se naučili tudi protestantje. Na čelu vsemu protestantskemu gibanju v tem oziru stoji nemška cesarica. Na kolodvorih čakajo vedno društvene zastopnice s posebnimi znamenji, da od vedo došle mlade ženske — učiteljice, guvernante, pa tudi posle — v protestantski Marthaheim ali katoliški Marienheim. Po železnicah so nabita naznanila o delovanju takih društev. Odveč bi bilo, povdarjati .potrebo tega delovanja. Mlade ženske so na potu, vzlasti pa če čakajo dlje časa na službo, v največji nevarnosti, ker imajo tedaj najmanj moči, da bi se branile. V tem oziru smo v Avstriji daleč zaostali. Zato nas izredno veseli, da so vrli naši Mariborčanje stopili resno na noge. Pozabiti ne smemo, da se gre tu v velikanski večini za naša slovenske deklice, katerih bo po ti poti mnogo rešenih pogube. 2. Društvo hoče skrbeti za ženske posle tudi z vzgojo in podukom. Vaditi jih hoče v krščanskem nauku in v lepem poštenem življenju, zraven pa tudi podučevati v raznih hišnih in ročnih opravilih. Ustanoviti si namerava v ta namen redno gospodinjsko šolo, ki bo gotovo v ogromno korist služkinjam in — gospodinjam. 3. Društvo bo tudi posredovalo ženskim poslom službe. Kdor pozna pota, po katerih si po mestih ženske iščejo službe, mora priznavati, da spada posredovanje služb za ženske med najimenitnejše socijalne naloge naših organizacij. Za drag denar dobiva služkinja pri posredovalkah razne naslove, a tako, da sama ne ve, kam pride. Posredovalnica mora zvrševati tudi nravne namene; za to pa skrbi samo krščanska ljubezen. 4. Tudi starim in onemoglim poslom hoče preskrbeti mariborsko društvo miren kotiček. Tega se seveda ne bo moglo takoj lotiti; zato je treba obilne podpore. Ljubljansko Jožefinišče je že toliko vspelo, da že več onemoglih žensk popolnoma vzdržuje. Bog daj, da bi kmalu tudi Marijanišče prišlo do tega! — Zato je pa treba krepkega sodelovanja požrtvovalnih domoljubov. Društvo potrebuje denarja. Štajaraki možje in žene so v prvi vrsti poklicani, da se tu oglase. Kdor le more, naj pristopi kot usta-novnik s tem, da vplača enkrat za vselej 100 K. Komur je pa to preveč, naj se pa vpiše za podpornega uda s 4. kronami na leto (posli samo po 3 K). Denar, ki se sem obrne, bo gotovo dobro naložen. Kdor ubožcu kaj podeli, posoja Bogu na obresti. Vodstvo je v dobrih rokah. Ravnatelj je duhovnik, potrjen od škofa. — Če hoče društvo vspešno delovati, potrebuje nujno svoje lastne hiše. Do tega pa more priti le
z vneto požrtvovalnostjo dobrih ljudij. Veseli nas, ko naznanjamo slovenskemu svetu vzvi-Sene namene novorojenega mariborskega društva; Se bolj nas bo pa veselilo, če bomo mogli kmalu povedati, da ima Marijanišče svoj lastni dom v službi krščanske ljubezni za naše uboge ženske posle.
Z Jesenic se nam piše: Sklicevaje se na pra-vicoljubnost slavnega uredništva „ Slovenskega Lista", prosim da priobčite sledečo izjavo: Glede dopisa „Pošta na Jesenicah" v 34. štev. .Slovenskega Lista" izjavljam. Dvomim, da bi se bilo kdaj dogodilo, da bi bil »Rdeči Prapor" skrbno v .Domoljuba" zavit, da bi bil notri list s šestkratnim pečatom jeseniške pošte dostavljal. Istotako dvomim, da bi bil zahteval poštni sluga od pisem krajcarjev, ker je ta taksa odpravljena, o čemur so poštni uslužbenci dobro poučeni. Če so dotični res krščansko misleči delavci, ne le v besedi, ampak tudi v dejanju, jih poživljam, da vse to osebno dokažejo meni podpisanemu, ker sem za vse nedostatke odgovoren jaz in veže v prvi vrsti mene dolžnost, da take even-tuelne nedostatke odpravim. Poživljam jih nadalje, naj mi osebno, saj na pošto je bliže, kot v Ljubljano v uredništvo, dokažejo one »marsikatere druge neprevidnosti, katere bi lahko našteli."
Z vso odločnostjo protestujem pa proti temu, da bi se bilo v tukajšnjem poštnem uradu kdaj politično agitiralo. Jesenice, dne 29. avgusta 1900. Alojzij Schrey, c. kr. poštar" — Dostavek uredništva: Naj se le dostavijo g. poštarju dokazi o omenjenih nerodnostih, da se iste za vselej odpravijo.
Proč od socijalne demokracije! Iz Prage se poroča: Dne 2. septembra se zbero v Duksu zaupni možje iz raznih premogarskih krajev, da se posvetujejo o ustanovitvi neodvisne organizacije premogokopov. V programu se čita med drugim: »Mine pripoznavamo nohene centralne organizacije, ki se konča na Dunaju. Mi hočemo samostojne krajevne organizacije, ki so v stanu, svoje gospodarske interese same zastopati. Premogokopi! Ne pričakujte nobene pomoči več od onih, ki so v javnosti le radi tega Vaši zastopniki, ker Vas potrebujejo, za kulisami pa stiskajo roke Vašim naj večjim sovražnikom." Tako govore ljudje, ki so dolgo časa okušali socijalno demokratsko »delovanje za delavstvo".
Socijalni demokratje pri delu krščanske ljubezni. Znano je, da socijalni demokrati dejanski ne delajo za trpeče človeštvo prav nič. Glavno delo socijalnih demokratov je pobiranje denarjev od delavcev. Sccijalni demokratje nimajo, kakor je znano, nobenega dobrodelnega zavoda, kakršnih imajo zavedni katoličani na tisoče. Najlepše so socijalni demokratje pokazali svojo ljubezen do bližnjega v Limogesu na Francoskem. Ondi živi gospodična Nouhaillier, ki je svoje bogastvo dala za zavetišče neozdravljivih jetičnih ljudij. Od 1. 1898. je bilo v njenem zavodu preskrbljenih 396 takih nesračnežev, ki so bili gospej priporočeni od pariških zdravnikov. Ker je gospa odločna krščanka, kar kaže so-sebno s svojo ljubeznijo do bližnjega, je bila socijalistiškemu občinskemu odboru trn v očesu. Zatožil jo je občinski odbor najprej pri zdravstveni komisiji, a ta je morala priznati, da zavetišče odgovarja vsem zdravniškim zahtevam. Socijalno - demokraški župan je nato, peneč se jeze, zavetišče na lastno roko pustil zapreti ter je dejal, da je radi nalezljivosti nevarno. Zdravstvena komisija je razveljavila županovo na-redbo. Ker postavno niso mogli socijalni demokratje nič napraviti proti zavetišču, organ zovali so demonstracije in so pričakovali bolnike na kolodvoru, kjer so bolnikom mej kričanjem kazali mrtvaške glave — nekaj bolnikov so ranili — po noči pa so ti rudeči prijatelji človeštva plezali na streho zavetišča in ondi z razgrajanjem mučili bolnike. Vse to se je godilo z vednostjo javne oblasti ter neben policist ni zaviral početja rudečih bestij. Torej zopet lep prispevek k poglavju, kako si socijalni demo kratje mislijo »svobodo". Ker taki naskoki na zavetišče niso ponehali, prišel je zopet zviti socijalno demokraški župan in odredil, da se mora
zavetišče zapreti radi — javnega reda!. Plemenita gospa Nouhaillier je šla k ministru notranjih stvarij ter se pritožila proti toliki krutosti, a Waldeck Rousseau se je zbal rudečih svojih prijateljev ter je potrdil naredbo socijalno demo-kraškega župana. Tako se godi v »svobodni" Francoski!
Največja stavka v stoletju grozi bruhniti na dan na Angleškem. Železniška družba »Gregt Eeastern Bailway“ ni hotela zvišati plače svojim uslužbencem ter se je obrnila do drugih družb, naj ji v slučaju, da njeni uslužbenci prično stavko, pomagajo s svojimi uslužbenci. Uslužbenci vseh angleških železniških družb so sklenili, da ne gredo na noben način družbi »Gregt Eeaster Bailway" pomagat iz zadrege in da tudi oni raje prično stavko. Tako bi stavkalo pol milijona železničarjev.
Koliko žganja se popije na Ruskem? Rusom sovražni nemški in drugi listi navadno trdijo, da so Rusi preveč udani žganjepitju, a to je samo podlo obrekovanje. Na Ruskem deluje sedaj 45 društev treznosti, katera so poslala na pariško razstavo statistične podatke o žganjepitju na Ruskem Po teh podatkih porabi jeden ruski prebivalec na leto samo 7 in pol litra žganja, dočim na Francoskem 10 litrov, na Nemškem 10.9, na Angleškem 11, na Belgijskem 113, na Laškem 28 4 litra. Ako pomislimo, da se v zahodnji Evropi izpije celo morje piva in vina, česar na Ruskem ni, je poraba žganja na Ruskem dosti majhna.
Ustnica uredništva. Iz Trbovelj: Prihodnjič.
3:
Mizarstvo ustanovil
IGNACIJ ROTTAR \
mizar ¥ srednji Vasi pri Goričah
pošta Kranj, s«. \ Izvršuje vsa dela točno
V \	ai	tl
se odda v najem	39	(3)
s 1. novembrom 1900.
Več se izve pri posestniku Gradišče št 10.
ZobozdraYniški in zootehnični atelje.
Zobozdravnik
med. univ.
33 (2)
dr. Kado frlan,
Špitalske ulice št. 7. I. nad.
špecijalist za porcelanaste in zlate plombe, bivši gojenec kraljevega zobozdravniskega zavoda v Berolinu Doro-theenstpasse, naznanja slavnemu občinstvu, da si je nabavil vse priprave za brezčutno ruvanje zob z dušikovim oksi-dulom (Luftgas oder Lachgas) in da zvr-šuje od 8. avgusta dalje vse operacije v ustih z navedeno narkozo. Istotako se iz delujejo v njegovem ateljeju vse vrste zlatih kron, zlatih spon in zlatega zobovja, kakor tudi vsa druga zobozdravniška in zobotehnična dela.
OCOOCOOOMOOO 00 00000090000000000000
2 Domača umetnost!	Domača	umetnost!
Podobarski io pozlatarski atelje p
Andrej Rovšek
v Ljubljani Kolodvorske ulice št 22
v hiši gosptš Wessner-jeve
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izvrševanje vsakovrstnih, strogo po umetno-, stnih načelih izgotovljenih lesenih oltarjev v raznih slogih, kipov in svetniških soh od kamena, marmorja, gipsa ali lesa itd.
10 (24)	Priznalno	pismo:
Blagorodni gospod! Altar presv Trojice, katerega ste naredili za tukajšnjo župno cerkev, je pravi umotvor ter kaže, ne samo v celoti, temveč tudi v svojih posameznih delih lepo pravilnost, solidnost in trpežnost. Na opazovalca napravlja izvanredno prijeten utis in hvali svojega mojstra. Vsled lega Vam izrekam svojo popolno zadovoljnost in zahvalo ter si štejem v dolžnost, da Vas svojim sobratom kar najtoplejše priporočam za podobno delo.
Z odličnim spoštovanjem Vam udani
Martin Poljak,
Ajdovec, 20. okt. 1899.	župnik
O
o
o
o
o
o
o
o
0
1
o
o
o
o
>0030000000000(0 00 COCOMOOOCO
ocoooo
m
-m
-0,
-M
H
Ssr S&r
fer
-iSft
3S
-Ss
-SR
	Zobozdravnik	** i Mi
	3« (5 - 6) univ. med.	pl
	dr. A. Praunseis	
	ordinuje od dne 8. avgusta 1.1. za vsa zobozdravniška opravila vsak dan od 9.—12. ure dopoludne in od 2.-5. ure popoludne	
	na Marijinem trgu št. 2 v Ljubljani.	
1	Za uboge brezplačna ordinacija vsaki dan od 8.-9. ure dopoludne. j	1
EL
6457
Odgovorni urednik: Svitoslav Breskvar Izdajatelj: Konzoroij .Slovenskega Lista". Tisek J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.