m Iistslovenskih delavcev v Ameriki Tbt largest Skratka Dtiij to tfao United lamedeveryday except Sundays •ad kgal Holidays. 75,000 Readers« TELEFON: OHelsea 3-1242 Entered m Second Okas Matter September 21, IMS, at the Port Offlee at Hew York, H. Y„ Adfc of Oonfrasa of March 3, 1879. TLLEFON: OHelsea S—1241 No. 164. — Stev. 164. NEW YORK, THURSDAY, JULY 15, 1937—ČETRTEK, 15. JULIJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV, SENATOR JOSEPH T. ROBINSON-NENADNO UMRL REPUBLIKANCI ZMAGOSLAVNO NAPREDUJEJO streljenih 25 fašističnih aeroplanov. — Francija je opustila patrolo ob španski meji. MADRID, Španska, 14. julija. — Fašistični letalci .so v torek bombardirali srvoje lastne -postojanke pred Madridom ter j>obili mnogo svojih tovari- talci Šest 'bombnik aeroplanov jt priletelo nad Madrid, ko se je nenadoma nad njimi pokazala šest republikanskih taero-> dan o v. Fašistični aeroplami PREDSEDNIKOVEGA SVETOVALCA IN ZAGOVORNIKA NEW DEALA JE ZADELA VČERAJ SRČNA KAP V znamenje žalovanja se je kongres odgodil. — Robinson je umrl kot junak tekom svojega najhujšega političnega boja. — Star je bil 64 let ter se je dolgo udejstvoval v politiki. — Leta 1928 je kandidiral za podpredsednika. WASHINGTON, p. C., 14. julija. — Senator Joseph T. Robinson, demokratski voditelj izza leta 1922 in prvi Rooseveitov svetovalec, je danes nenadoma umrl v svojem tukajšnjem domu. Mrtvega ga je našla služabnica Mary Jasper malo po osmi uri zjutraj. Coroner MacDonald je izjavil, da ga je zadela srčna kap. Po mnenju kapitolskega zdravnika dr. George W. Calvera je Robinson malo po polnoči vstal ter se odpravil v kopalnico. Tam je padel z obrazom naprej in mrtev obležal. ;ev? ko so 61ji|lc>vo zracno bro Nadalje je povedal dr. Calver, da je imel Ro- ;loivje napadli republikanski le binson zadnje mesece več srčnih napadov. Ko jo ?adnji teden v senatu ognjevito zagovarjal sodnij-sko reformo, je nenadoma prebledel in moral svoj govor prekiniti. Ko se je raznesla vest o njegovi smrti, se je kon gres odgodil. Nekateri senatorji so bili mnenja, da bo vlada \sled Robinsonove smrti opustila svojo borbo za justično reformo, toda senator Pittman je dejal po povratku iz Bele hiše: — Administracija se je zavzela za reformo najvišjega sodišča in bo vztrajala na svojem stališču. Vsled Robinsonove smrti bo sklenjeno nekako .premirje, ki pa ne bo trajalo več kot sedem dni. Kot znano, je nastal zaradi predlagane sodnij-ske reforme razkol med demokratskimi senatorji, ^sled česar nastane vprašanje, če bo imel ta razkol kaj vpliva na volitev novega demokratskega voditelja. Kdo bo postal vodja demokratov s senatu, se. zaenkrat še natančno ne ve. Vpoštev pridejo senatorji Pittman, Barkley, Harrison in Byrnes. Robinson je bil rojen dne 26. avgusta J 872. — Njegov oče dr. James Robison, ki je bil zdravnik in baptistovski duhovnik, se je leta 1844 preselil iz New Yorka v Arkansas V družini je bilo deset otrok. Joe je obiskoval vaško šolo ter si je pzneje prihranil toliko denarja, da se je vpisal na vseučilišče. Postal je odvetnik »er se je že v zgodnji mladosti posvetil politiki. Bil je izvoljen v državno zakonodajo, leta 1903 je bil pa poslan v Washington. Ko je bil deset let v poslanski zbornici, je bil izvoljen za governerja države Arkansas. Bil je pa governer samo dva tedna, kajti medtem je bil izvoljen za zveznega senatorja. Leta 1918, 1924, 1930 in 1934 je bil ponovno izvoljen. Robinson je bil leta 1920 stalni predsednik de Druga skupina ruskih letalcev dospela MUSSOLINI JE ZA MIROVNO KONFERENCO V dveh dneh je bilo iz- Georgeu Lansburyju je -f . A** # «• .t* •• 1 __ _ rekel, da je pripravljen za razorožitev. — Toda ta predlog mora priti od kake druge strani. RIM, Italija, 13. julija. — Ministrski predsednik Benito Mussolini je angleškemu delavskemu poslancu Georgeu j^anisburvju rekel, da je is celim svojim «reem za mirovno konferenco, za gospodarsko razorožitev in za omejitev oboroževanja, da pa mora »priti za lo pobuda od druge strani. La^isburv je rekel, da mu je Mussolini izjavil, da se Italija ne namerava dotakniti LEWIS BO VODIL BOJ ZA DELAVCE V PRISTANIŠČIH Predsednik Ryan je Še vedno proti CIO. — Lewisa imenuje komunističnega odposlanca. Bridges bo vodil boj do konca. -----.. ---------- _ x ^ luuiuriava uuioiuui so zbežali, med potom metajoČ1 španske zemlje in da med Ita doui'm?, oil katerih nekatere so padle na hiše v predmestju, druge pa so se razletele v fašističnih vrstah. V včerajšnjih bojih je bilo izstreljenih fašističnih aero plapov in samo dva republikanska. V zadnjih dheh dneii so republikanski letalci izstre-1 lili 25 sovražnih aeroplanov. Najlbolj vroči boji so »bili blizu Las Rozas, kjer so repub lika uči zavzeli celo vrsto strelnih jarkov in odbili vse protinapade. PARIZ, Francija, 14. julija — Francija je v protest ker je Portugal ska izstopila iz pat role ob španski meji, ckMofrila 1500 tujih agentov, ki so o- lijo in Anglijo zaradi Sredozemskega morja ni iiibakega spora, 'ki bi mogel voditi do kakega spopada. Glede predlagane svetovne konference je rekel Mussolini, da mora 'biti sklicana šele po natančnem poizvedbvtanju, kei nobena država ne mara napraviti kake napake, kakor je bil siučaj na svetovjni ga-fpodianski konferenci leta 1933. Lansburv je imei tri razgovore z ^italijanskim vmanjiin ministrom grofom Galeaizzom Cianom m tudi je bil v stiku z vatikanskimi krogi. Po injegovem mnenju predsednik Roosevelt ne bo ?41ical svetovne kqnference, dokler pravljali patrolo na špansko- tmll dnige velesile ne izrazijo francoski meji ter* jih je nadomestila z orožniki in Vojaki. Francoska vlada je naaanani-la, da s tem, ker je sama prevzela nacžu vrtlil° popolno zdravje. je iamo mednarodna patrola ,Neki' W ie P°«lal «U(lno [z mejo. 'toHa francoska patrola gledajoče zdravilo s (priporoči- bo ostala še daljen- veljavi. (lom' S* naJ jemlje Toda Francija bo mogla'vsak daB P° n*®10 en mesec in šnanskim republikancem poši- da ne samo ozdravel, tem- mokratske narodne konvencije, ki se je vršila v ;^jati vtso vojaško pomoč. Fran- -eč, da se ^ celo poinladil. San Franciscg. Štiri leta kasneje, ko je bila kon -! ! ko^ll^: T^Wei p^al vt \/ i • i -i n i • ii ai i opustitev mednarodjne patrolej vejjcija v New Yorku, je bil Robinson delegat. Al- ob španskih mejah lalrko do- zlliko fred E. Smith, cigar kampanjo je vodil Franklin vede do vojne med dvema sku D. Roosevelt, je podlegel, in za predsedniškega kandidata je bil nominiran John W. Davis. Leta! 1928 je bil nominiran Smith, dočim je bil Robinson izbran za podpredsedniškega kandidata. Na kovenciji leta 1932 so mnogi mislili, da se bo Robinison potezal za predsedniško kandidaturo, pa je takoj spočetka jasno namignil, da bo a* gitiral za Roosevelta. Tekom Rooseveltovega uradovanja je bil Robinson njegova desna roka. V debati je bil oster in neizprosen, toda kot oseba je bil priljubljen celo svojim najhujšim političnim nasprotnikom. in pinaina velesil — Anglija Francija proti Nemčiji in Ita liji. MLJON ZA UNIČEVANJE KOBILIC WASHINGTON, D. C., 14 julij*.—Odbor poslanske zSbov nice za apropriacije je odobril predlogo, da kongres dovoli $1,000,000 za uničenje kdbili«:, Ki pustošijo polja po zapadnih farmah. sr. Petra si je idbral prostor za svoj grob poleg grobnice papeža Pija X. "Tukaj," je rekel kardinalu Paoelliju, "me položite k počirku" ^^—...... - ** a^-* i PROTI VROČINI WAlSHINGTON. D. C.. 12. julija. — Da človek ne omaga \isled vročine, je po nasuta zdravnikom zelo dobro vživati mlnogo soli in sicer, da se jecli zelo so»le, ali pa se dqne sod v pivo^ali ivoido ter pije- Soi je zek> odporna sila proti vročini John L. LewiU je s svojim CIO pričel boj, s katerim si hoče pridobiti parobrodne unije in mu je pri tem v prvi vrsti za pridobitev močne unije pri s.taniškili delavcev, ki je bila do isedaj najmočnejša opora American Feed rat i on of La-lx>r. Joseph P. Ryan, predsednik Inte rnatiotnal Longshoremen's L'nion in podpredsedlnik delavske federacije, je včeraj naznanil, da bo odločpo ooslnl letalcem državni tajnik Hull. — Čestitamo vam k sijajnemu uspehu, — je brzojaivil Josef Stalin, diktator Sovjetske I ajosburvja, ki je po njegovem unije _ Preifeteli sie razdaljo zatrrlilu pokazal zgled 4'svet- --j i— r^j—• , nika meti politiki", ker je potoval v Rim, da bi Mussolinija pregovoril, da vodi bolj mimo politiko. Pred Niebuhr jeni je govoril A. Runestam iz U psa le na švedskem, ki je povdarjal, Ja obstoji največja nevarnost za krščanstvo v tem, ker se širi naeijonalizem ia. — Nemška tvojna napoved Franciji leta 1914 je skrivnostno izginila iz varnostne o-mftre v Qum d'Orsav — ukra dla jo je najibrže kaka ženska. To je zadnja pariška senzacija v slučaju uradnice v vna-njem uradu. Suzanjne Linder, ki je bila obdolžena, da je mnogo važnih listin izročila nekem« Litvineu, po imettu Rosenfeld. t : Oblasti Linderjevo dolže. da je vojno napoved izročila Ro-senfeldiu, toda ne morejo razumeti, zakaj bi t*Ia to storila, razun če jo je kupil kak (zbiralec zgodovinskih listin, ali pa je bila prodana nemški via di, da bi bil odstranjen dokaz, kako je Nemčija izzvala sve tovpc ivojno. med Moskvo in Združenimi državi ter dosegli nov svetovni rekord. Narodi Sovjetske unije so ponosni na Vas. Objemamo Vas in Vam stiskamo roke. Dosedanji svetovni rekord za trajnostmi polet sta imela Francoza Paul Codos in Maurice Rosisi, ki ?ta leta 1933 po-ietela iz New York®, v Sirijo.- NEMŠKI KATOLIČANI ZA SKUPMBOJ BERLIN, Nemčija, 12. julija.,— Katoliški duhovniki so pozvali protesfcaritoivske pastorje, da se jim pridružijo v skupni fronti proti "Antikristu". Po celi Nemčiji so katoliški duhovniki s prižnic prebrali poeiv, medtem ko so protestantov« ki voditelji naanajnili, da bodo prenehali -z tnf--jo biti ločeni v boju preti An-tlkristu." ■■ms o= NewYork, Thurtday, July 15, 1937 THE LARGEST XWVXBF VAIL? CT VS.2. "Glas Naroda" (A Carpet*«). OvMd and PnNfaM H kWttM) PUBLISHING AMI b •f of Om tffleKii MiM(»,ftl "fiLAfl MiKODi" (?«itt * V* PhM Dm Except Sudan aad Hoiidaji Ik T«tk iffj* Za pol leta .................... 9WO la eelo lato valja aa AMrlka la ......... 98.00 •••••••••••••a |3.00 >•••••••« 91.00 pol Ma fctrt late ......« Za teoaoiatTo aa edo Mo . fT.00 pol late '.•«.*.•«'....•....•.. llcAl AdTsrttaaeat on ao aa prlobfajejo, Duii aaj aa Masa v all »oNIJatt po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m tadl prejinje MrattKe nssnsnt, da hitre)« najdemo naslovnike. ■ajaerlptfša Tsarty 16.00 "Glas Naroda" Ukaja vaakl daa nedelj la "GLAS NARODA". 21« W. lttk Street. Ne« Task. N. V. Telephone: CHelsea 3—1242 NEOBIČAJNA POMOČ Brazilija je zavela graditi tri velike bojne ladje, in sliši se, n dobro ve, da s tem dosti škodi, ampak to je njegov namen. Zakaj on sftremi po tisti skrivnostni sili, ki ji pravimo moč. On naj bol vse, če ne, naj bo pa vsega konec. Zanimiva je bila notica, ki sem jo nedavno čital med vestmi. Od dveh partij, ki so bile med zadnjimi ustreljene v Rusiji, je v prvi izmed šestnajstih — samo štirinajst Judov, med drugo partijo pa izme-to. ker -smo Xewvorčani. Nobeno drugo žiivo bitje namreč wewvorske vročine ne preživi in ne prenese. Kmalu po peti uri zjutraj začne solnce upirati v še od prejšnjega dne razgreto zidov-je. Pomisliti je treba, da jo v Nem Yorkn osemindevetsle-set odstotkov samega zidovj.i in cementa. Ob devetih zjutraj je newvor-ška pečica že tako gorka, da bi človek najraje odložil vse, kar ;ma na sebi Žensjjce odlagiajo ao skrajnosti, mi moški smo pa bolj sramežljivi in bogaW jndvski rasi želja po moči pri-' ječi ter se ustavimo pri spod-rojena. Jud je povsod v revo-|:1jih htečah ZaraJdi sramežlji-lucijah, ne iz namenov do pra-.vosti| bogaboječnosti in poli-vice, ampak ker ima priliko,Ljjfcih precipi ov da pride do moči. Je povsod Prijatelj Trbovee ima nava-pn podjetjih, bankah, trgovi-!ilo pritože)vati se na(l eleve_ m i M. z enim samim namenom, da si pridobi bogastvo in ž njim — moč. To pojasnjuje posebnost judovske rase na vseh poljih. Povsod naistopa kar se da agresivno, vse z enim namenom — moč in zopet moč. V Ameriki imamo med sto-tridesetimi milijoni ljudi le pet milijonov Judov, vendar se čutijo v javnosti, kakor da jih je desetkrat toliko. Zanimivo pa je zopet nekaj drugega, kadar bo kdo govoril o pravicoljub-nosti in demokraciji te rase, "Eden izmed judovskih voditeljev, rabinec Silver, je javno izpovedal, da mora njegova rasa podpirati kapitalizem, zakaj ker je le v njem pogoj za bodočnost in razvoj vseh Judov. ' To so torej tisti notranji sovražniki v Rusiji, katere trebijo. Radi tega pa ne postaja Rusija slabša, ampak močnejša in trdnejša. Zakaj kdor ni dovolj močan, si ne bo raipal tega, kar se godi danes v Rusiji. Kakor v preteklih dvajsetih letih, bo gotovo še za naprej v naši javnosti glede Rusije, če se iandsko vročino. Ne vem, ka ko je tam meseca julija, prise-zem pa, da ni takega pekla Cleveland še oikdar doživel kot smo ga preživeli mi Ne\v-vorčani prejšnji teden. Podnevi se sploh ni nihče vec potil, ker je iz slehernega re v zgodlnjih jutranjih urah scurljala vsa tekočina. Žeje ni bilo mogoče ngasiti, ker je pi jača že oa jeziku sproti izhlapela. Po downtownu so bila ceste tako razbeljene, da je bilo mogoče na njih f rigati jajca in makarone. Italijani -so poc-ku-*ali, pa jih je policija pregnala. Zdi se mi, da je bilo v sredo aii četrtek dopoldne, ko sem «sc vlekel s prijateljem po sedmi avenue proti štirinajsti cesti. — ProMeta vročina, — je zastokal prijatelj in Od jeze pljunil na razgreti tlak. Za-čvrčalo je, in plavikias-t pla-menček se .je pokazal. Plamen-čeik ie bil najbrž posledica pijače, ki se je naši rojaki še zdaj niso odvadili delati iu ne laži, pa prikriti dvomi in! piti. majanje z glavo — dokler bo| Slicnih primero^ bi lahko še držalo. l dosti navedel, pa »naj zaenkrat Rusija dela na vseli poljih in | zadošča, ker hočean današnjo — molči. (V primerjamo ste-'\olono zaključiti »z odgovorom vilke pred svetovno vojno in na vprašanje: — Kaj je prav- danes, vidimo velikanski napredek. V industriji je napredovala sedemkrat toliko, kot poprej, v poljedelstvu enkrat in pol, v splošnih ljudskih dohodkih štirikrat. Kje so pa njene velikanske socijalne naprave, o kaiterih priznava celo zaprav vročina? Vsak, ki občuti vročino, ve, Kakšna pošas-t je to, z besedami jo je pa malo težje označiti. i i Začel sem brskati po največjem Weflbsterjevem slovarju in napredna Amerika, da so daleč i ugotovil -kaj je vroči- pred njo. Kje je splošna iz-'na- Obraziba naroda, ki danes več| "Vročima je,"-^pra|vi in pičita, kakor katerikoli drugi m-pe učenjak, " položaj snovi, narod na svetu? Ihajajoče se v gotovem tresočem gibanju poslednjih mole - Torej nič strahu, da bi bil z Rusijo kaj napak. Baš nasprotno: če bi ne bila tako močna in delavna, če bi ne kazala napredka na vseh poljih, bi nemški Hitler ne klical vsega tfveta v boj proti nji, bi italijanskega Mussolinija ne tresla mrzlica v pasjih dnevih pri njenem imenu in bi španski Franco ne vodi bratomornega boja s pomočjo vseh fašistov sveta med svojim narodom. Cim večji in močnejši postaja Busija, tem več je garancije na svetu za mir. In še nekaj: tem več je trpftnja na zmago vseh tfeti-h, ki So laični pravice hi kruha. POČUTITE ffi DOBRO V POLETNIH MESECIH! — VZEMITE TRINERJEVO ANGELICA TONIKA trt MuuuarJIh t» >aU)«te «LSB Mi h TriMr C**, 1SSS 8. AAbutf Amc, CM«** pL rnšmmmm^mmrnm i m j knJov, iz katerih so telesa sestavljena; to je izraz energije, čije gibanje, svetloba, težnost iju elektrika so drugi pojavi pod drugačnimi pogoj:. Vročina povzroča mokroto in izhlapevanje. Širi vsa telesa, toda to širjenje je različno v različnih Okoliščinah. V splošnem še trde stvari naijmanj Sirijo, tekočine se širijo ibolj; plini pa najbolj. Vročina se najbolj oči+nje potom snofvi ter se skuša izUeoati, ker je nepravih) porazdeljena. Okoliškim telesom je nalezljiva potom dotika ali izžarevanja." Pa še mairsitoaj drugega je povedal o vročini učeni možak. Toda upam, draga čitatdji-ca, da bo to dovolj, da zdaj veš, kaj je vročina iin da si se nekoliko ohladila ob čitanju teh poslednjih KTstio. lil- »UljJ / tj. ■ — : '* \ - , h- .. ... j 1 nVL2B V2TtM)2» i/1 t New York, ThursHay, July f5, 1937 7SE LlRGEST "BlfiTBRE DAILY W VJ53. Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin SLOV. LOVSKI KLUB V BARBERTON, O. TEKOM STAVKE JEKLARJEV V CLEVELA.MDU . Morda mislijo naši "cestni" člani po Združenih državah, da je nas slavni klub zaspal ali samranil, kot bi 'kmalu zamrznila dva naša člana lansko jesen nekje v pennsvlvant-kih gorah. Temu ni tako. Na« klub je bil do sedaj v defenzivi, med tem pa se je pripravil na velikansko ofenziva, ki se prične 18. julija popoldne ob poldveh. Naprej povedati čas ofenzive,1 ee menda zdi komu napačno, ampak kjer je korajža, se ni ni« bati. Naša višja instanca je javno objavila, kdaj se prične velikanska bitka. Tudi prostor je ie znan. Prijateljeva farma v Rittman, O., se bode baje kar tresla kot v najhujšem potresu. Sovražnika bo, kot se slisi, kot listja in trave. Štiri brigade pridejo iz raznih "direks-nbv", proti naši eni, da nam vzamejo, naše postojanke, naw Madrid. Toda naši fantje se bodo kljub temu postavili v ofenzivo, menda ja, korajža velja. Na to bitko vabimo vse prijatelje lovcev od blizu in daleč. Amumicijo in provijant že cel teden vozijo vlaki " mimo*' naše postojanke. Torej, ako hočete »videti eno največjih bi tik v zgodovini slovenskih "jagrov", tedaj na Prijateljevo farmo 18. julija. Da nas kdo kar tako hitro ne imenuje ubijalce, morilcei, ali kaj «e bolj lepega, naj bo pojasnjeno, da naša velikanska naloga bo pobijanje lončenih -golobov. Štirje klubi jih bodo kar poviprek pobijali. Kdor jih •največ, pobije, bo zmagovalec letoSnje sezone in dobi zastavo zmage za svoj klub. flu nan ji gostje naj nikar ne čakajo kosila doma. Naš klub bo serviral kosilo točno opoldne in to v prosti naravi, kar tudi nelkaj velja za spremembo. Kar se tiče kosila, je prosto za zunanje goete. Samo gasolin za svoj prevoz sem in nazaj plačate iz tfvoje privatne blagajne. AJko pridete še -bolj zgodaj, vam bomo pa še zajtrk preskrbeli. . Torej, Artiov Toni (Tony Arch) iz New Jersey, pridi sem na kosilo. Pa še tistih delika-tes prinesi s seboj, ki si jih nam že večkrat poslal. Boš vsaj enkrat naš gost. Kaj pa Gosar v Wyoming? Mi bi radi aer-virali našim gostom tiste medvedje lišape", ki 9te jih pozabili poslati. Gaber France iz Detroita, se bo gotovo pripeljal kar z aero-planom naravnost na strelišče. Morda še Andrew Vidriha iz Johnstowna kaj sem zanese. Vsi Barbertončani so pa prijateljsko vabljeni na to športno tekmo. Postrežba bo izvrstna, kot po navadi pri lovcih. Andrew Bontback. BREZ OGLAŠANJA NI USPEHA 4. julija smo se na pikniku združenih društev SNPJ v Newaiflc, N. J., prav lepo zabavali. Ali žali Bog, ni bilo ljudi. Pričakovalo se je kaj več, poselbno društven ikov. Društveni odlboruiki bi se morali malo bolj zanimati za takšne priprave. Malo več oglasov v novinah kalkor je Glas Naroda, ki ga ima skoraj vsaka slovenska družina. Jednotino glasilo je Samo za člane, drugi ga ne berejo. Nepristranski list, kot je Glil povožen po nekem avtomobilistu in je bil sam dolgo časa v bolnišnici. Zapušča več neodraslih otrok, katerim skuša pomagati Anton Tom-sich. _ ✓ ROJA KPONESREČErJ. Pri dehi v tovarni ee je ponesrečil Mr. John Leustig, po-snani društveni delavec v Cle-▼etandu-. 'Nahaja se na dormr pod aadravniSko oskito. V torek 6. julija so odpotovali iz Ljubljane naši gostje ter se odpeljali proti Ameriki. Odpotovali so častni gostje, odlične osebnosti, da nam prine-so novega življa in duha zavesti. Naj spregovorim o njih par besed. Flrvi je dr. Prance Trdan, gimnazijski profesor v škofovih zavodih v št. Vidu nad Ljiibljano. Dr. Trdan je sin ribniške doline, doma iz Sušja, znan in priljubljen po vsej Dolenjski. Osebno poznam tega blagega gospoda in se zelo veselim njegovega prihoda. Vem da tudi on z veseljem prihaja, saj ga čaka tukaj številno njegovih rojakov, prijateljev in tudi sorodnikov. Veseli se on svojega obiska Združenih držav tudi radi tega, ker se bo tukaj lahko obogatil z novimi iakušnjami, ko bo videl in študiral ta novi svet. Njegovo pisateljsko pero bo gotovo dobilo mnogo snovi tukaj. Kako 1 j u ib e z n i v o me je spremljal po Širni Jugoslaviji leta 1931 in potem vse tako lepo opisal. V vseh ozirih je dr. Trdan fest fant, nikoli utrujen, nikoli slabe volje, nikoli užaljen. Vedno je vesel in poln neprekosljivega ribiniškega humorja, s katerim zabava vse okrog sebe. Dr. Trdan težko vas pričakujemo! V njegovi družbi prihaja učen mož, šolski ravnatelj, oče našega Rev. Julija Slapša-ka, ki je priznan pisatelj v mladinske liste. Torej ta dva učena votli tel ja slovenskega naroda prihajata, ki nam bosta vedela povedati mnogo lepega iz naše rojstne domovine. In ž njima prihaja tudi nas Jože. Koliko bo on imel v svoji torbici, katero je polnil ves čas, odkar je na (potovanju. Ravno zdaj Jožeta tako potrebujemo, da nam bo prinesel svežega duha za kulturno delo našega naroda. Vemo, da si se poživil, v domovini in da boš zdaj močnejši in še živahnejši. Težko te pričakujemo, nase delo je težko in pomagal nam boš k sijajnejšemni Baragovemu dnevu. Baraga, Gregorčič in Cankar, vas dtfh se raduje, ko prihajajo vaši saborbeniflri v Ameriko, da bodo tukaj navdahnili svoj narod z novimi idejami, in večjo zavednostjo, da nas bodo bodrili in opominjali, kakor ste ga oseti na našem pikniku. Beamsville je kakih 10 milj oddaljen od Niagara Falls. Rojaki iz Združenih držav, vzemite v Niasrara Falls glavno cesto št 8, (No. 8 Highway) na kanadsfci strani. Malo mesto pred Beamsvillom se imenuje Vineland. Takoj ko zapustite Vineland, vozite počasi, in na ZVEZA BROOKLYNSKIH PODPORNIH IN KULTURNIH DRUŠTEV PKIRKIiI DNE 18. JULIJA VELIK PICNIC V ULMER PARKU - MUSIC HALL CROPSEY AVE., Vogal 25 AVE Pritetek ob deseti uri dopoldne. NA RAZPOLAGO BO NA RAŽNJl PEČENA JAGNJETINA, KRANJSKE KLOBASE, KISLO ZELJE, DOMAČE ŠUNKE, SIR, POTICA. KAVA, SLADOLED IN KUHANA KORUZA IGRALI BOSTE DVE GODBI VSTOPNICE so v predprodaji po 30 centov, pri vhodu pa po rrntov. KAŽIPOT: rA West Eud BMT do 23. Avenue, ndkriler jo dva bloka do prostora. Iz Ri' getvooda je trelm vzeti Culver Line, izstopiti na 9. Ave. tor vzeti nu isti platformi prihodnji vlak ''West End", 'istotako do 25. Avenue. TOREJ NASVIDENJE! ODBOR Pri tej šoli bo na telegrafnem drogu znak SNPJ. Za šolo obrnite na desno. Po tej poti vozite, da prekoračite železniško tračnico. Ustavite se pri druffi farmi na. desii. Oe pa slučajno zgrešite, ustavite se v mestu Beamsvilhi pri Thomson Drug Store in vprašajte za Frank Možitiovo farmo. Vsi v Beamsville 1. avgusta ter na veselo svidenje! CALUMETRSKE NOVICE. naroČite se na "glas naroda" najstarejši desni strani ceste boete vidrtH slovenski dnevnik v AMERIKI malo šolo z majhnim zvonikom. ~ % ... * / — 1. .....—. -_: . Pred nekaj dnevi je umrl Joseph Gesel, star 67 let in doma od Črnomlja v Beli Krajini. Bil je .«tar naseljenec, kajti v Calumet je prišel kot mlad fant in do zadnjih let je stalno delal v rudniku. Zapušča sina in pet hčera. — Dalje je umrla 22-letna Mary Raudh iz Raym-boultowna. Rojena je bila ta in nelcaj let je bila pri nunah, kjer je obolela in od takrat ni bila vec nikdar zdrava. Zapušča staiše, pet bratov in Štiri sestre. — V Detroita sta «e po« ričila John Stefahec i» Amee •ka m Ana Stiglič is Calomet K.fW 9L'A8 V'AttZVI" New Yorlt, Thup»day, July 15, 1937 TUB LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ33. POVCNE knjige RXZNE P O V £ 8 TI IN ' ROMANI PESMI IN POEZIJE KNJIGARNA "GLAS WEST 18th STREET" » NEW YOM.N.Y. : ZEMLJEVIDI ; s MOLITVENIK1 : ; i IGRE s s s M ' S ROMANI - SPISI -POVESTI HRNOVC, (autor). Is relief mi karikn- BKATIN DNEVNIK. 164 strani Poleg Pavline Pajkove Je Lulsa Peajakova takorekoč edina teuska, ki ae Je koncem prej-fajega atolelja udejstvovala v alovenaki knjl-levuoeti. Njeni aplsi rasodevaJo čutečo lan* ako dola NOČI MALI JUNAK, apieal F. M. De-steJevskL 1 it stranL Cena------------------------- Kratke povesti la Ilvljenjepls pisatelja. To ao prva kttjlievaa dela alavnega ruskega romanopisca. de Cencaort. 112 DKKLK BIJ ZA, aplanl U ■Irani. Cna --------------------------------- Concourtova dela ao polna fines in sanlml-voetl. slasti v risanju insfajsv, čijlh nekateri so mojstrsko podani In Ima Ciov»k med branjem vtis, da posamesne osebe asdljo araj nJega In kramljajo I nJim. DON KIHOT M**1 »guel Cervantee. 158 str. iiiiii.W/r.nii KAJ 81 JI IZMISLIL DOKTOR 0K8, Verne. «6 Menda al bilo pisatelja na svetu, U M M tako živo domlfljljo kot Jo Je teal Francos Jules Verne. In kar je glavno, akoro vse aje-gore napovedi ao ae t reso Idle. Pred ^gP—* desetletji Je napovedal letalo, submarte, po* let v stratosfero itd. KMEČKI PUNT, vini Aug. Senaa Zgodovina naSega kmeta je agodovlna neprestanih bojev. Bojev i Turki In gralčnkl. — "Zadnji kmečki punt" Je mojaterako opisal alaval hrvatski pisatelj Senaa. Kraaan ta- i man bo slebernl t ulitkom prečite^. LA BOHKMK. Spisa: H. Murger. 402 str. Oaaa..J6 Knjiga opisuje tlvljenje umetnikov v Pari-su skoti polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga 1« svetovno sns do deL. LISTKI, (Ks. Mefiko*. 144 atranl ............ .91 To Je klaslfuo delo slavnega Španskega pisatelja. To Je rs ti rs as vltefttvo, ki je ie vedno boteio obraniti svoj ponoa ln veličino, pa ae ni aavedalo, da le umira. "Don Kibot" apada med mojstrovine avetovne literature. DVE SLIKI, spisal Ksaver Meike. 163 strani Cen M Dve Arid enega nallb najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" In "Starka". Obe ata mol s teras o tavrlenl. kot jib more aavrliti edlnole nal uetno-Cutečl Meflko. PILOSOV8KA ZGODBA, spiaal AlojslJ Jlraaek. 182 Kdor ne poena dljaikega SlvIJenJa, nsj pretita U roman. Ob Cltanju se mu bo odprl povsem-nov svet, poln nealutenlb dogodkov. GLAD. Spisal Krnit Hansun. 240 strani. Cena JO Roman znanega nordijskega pisatelja Je svojevrstno velesanimiv ln odkriva tisto nove ■Irani floveikei* livUeoja, GOSPODARICA SVETA, (Ksrl ilgdon) ...... M GOZDOV NIK. spiaal Kari Mar« Dva sveska. Mg la U« strani. Ceaa ------------------- Spisi Karla Maya ao snani na Mm aurejilm atateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padUahovi senci", "Vlnetov", "Žut" Itd. Dejanje "Oeadovnlka" aa vif! aa nekoč divjem amertlkem Zapadu. GOMPAČI IN KOMUKSAKI Spisal Julij Zejrer. 1M strani. Oeas ...... M Paatra stike sanjavega llvljsnjs tiste sanja-ve, bujne delele, ki smo Jo do nedavna po-anall komaj po imenu. To Je pesem Ijubesnl ltt svestobe. MALI LORD. nett. 113 strani. Cena Globoko saanovana povest o otroku, ki gane od l j ud nega Čudaka. Deček Je plod amerilke vagoje, ki ne posna rslik med bogatini ln revdl, pač pa sna raslikovatl le med dobrim ln alablm. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht 1X0 PRIHAJAŠ spinal Pr. Delala. 119 Kakor vas Detelove ls nalspa pfistasga Je tudi ta vasta BvljsnJa. m UmM. 1M str. PRI STRICU PRODANE DUfiK, Kdor hote vedeti kaj poCao falistl s nnRm ubogim ljudstvom na Krasu, apt močita to pretresljivo PTICS SRUVKE. • K Prgeovorl, eaejl ga pteatfija slavnega ladijska. RDEČA MEGLA, *lsal Kari flgsr. 11« V Širokem Stilu sasnovsn avanturističen roman saanega Pisatelja, ki sna dajanje ras-plasti s t%ko Čudovito flwsp. da man Mta-telj nehote a napetim pričakovanjem tiUti do konca. M ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spiaal Doatojer- Jevakl. I, DEL 200 strani U. DEL 212 str. L— Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-nemmnem romanu allko livljenja ruskih jet-nikov takosvsnlb katorgah, utrjenln Jetnl-Sklh taborih v Sibiriji ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj 605 atranl. Cena ..1.26 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. NihGe ni tako opisal dulevnosti alotinca kot ga Je opiaal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal /{tarna Dar le- 382 strani Trda ves. Cena.... JO BreSirana............ .60 Čitatelj se mora do sols nasmejati, ko Člta poglavja: Kako je izgubil Napoleonov husar ubo; Kako je savsel Saragosso; Kako Je u-f bil "brata"*; Kako ga je budlč akuSal, Itd. ZBRANI SPISI, 868 strani Cfl. sveaek). Cena Ut • V tem avasku so sbranl spisi nsiega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podllmbarskega, ki Je pogledal v Široki svet ter deloval sa sdrnlenje ae samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v sploSnem. Cena JI fitlrl zanimive črtice natega prlinaaega pl-aatelja. MATERINA ŽRTEV. 241 strani. Can------ Zanimiva povest la dalmatinskega ilvljenja. MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenhelm. It strani Cena --------- Do skrajnosti nspet roman la modernega Ilvljenja. Oppenhelm Je snsnl sngleikl ro-snoplsec posnsn po celem sveto. MED PADARJ1 IN ZDRAVNIKI 8plsal Janko Kač. 119 strsnl. Cena..... .. MIMO ŽIVLJENJA, s^anl ;van Cankar. 2M str. MLADA LETA, (Jan. tL »rak), 188 str. 78 MOŽJE, spisal Emerson Hogh. 86» strani. CenaLM Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu Cita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja ta originalom. NADEŽNA NIKOLAJ A VN A Spiaal V. M. Gartln. 112 strani Canto Junaki tega romana blodijo In tavajo skoal temo ilvljenja. Vspenjsjo se kvliku, a aredl pota omagajo. NASA IJETA, spisal MUaa PugelJ. 188 straal. * m. ............ .96 GRKftNMt LENART, RUDO BREZNO la Erjavec. 9» Ivaa Caakar. 114 sL Cena Nal taboren pripovednik la poanavatalj narave nudi čltnteljn lepoto nalih k rs lev ta anntelvesti In UvlJsaJa nalih ljudi IDIOT. Spisal T. M. Dostojevski STIKI KNJIGE. Osna ..... 8.86 Krasen taUsv eo*a najboljših ruskih v vsebuis nad tiso« atranl. F. M. Dsetsjevsid. 168 Ohm J Slavni ruakl pisatelj Js v taj povesti klasično opisal Igralsko strast Igralec lagublja ln do-biva, posfeala na vse megoSe aaOne, splet-karl dollvlja la poaablja, toda atvaat do Igrsaja gt JRBMAČ ZMAGOVAČ, m ____ ^oiag naslovne povesti saanega palJAega plaateUa tudi povest "Med pSaaovf. Obe am anntelvl In vredni da Jih tita. Knjiga vsebuje dvsnajst povesti pisatelja Pu-glja, ki Je posnal duSo dolenjskega kmeta kot le malokdo. ^ NASI LJUDJE, spisal Aleis BOMANTIČNE DUŠE. strani Cena spisal Ivaa Cankar 89 SPISJE. Male povesti te kase&ega Ilvljenja. — 69 strani Cena 1»._________________________ SLIKA DORIANA G KAVA. Splml Oscar Wilde. 801 atranl. Cena ........................ To je eden najbolj snatilnlh spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je lsredno aanlmlv po avojem stilu, po svoji fantastični vaeblnl, po evojl globoki miselnosti ln napetosti, ki vele bralca s nepremagljivo silo nase. SUKE, spisal Ksavar MsMta. 18» aitaHl Cenn.... Osem povesti, ki zaslulijo. da jlb slebernl prečita. Student naj bo. - nas vsakdanji KRUH, spisal F. K. Flnigar. 86 stnml Cena NsS mojsterskl pripovednik nam nudi v teh dveb svojih delih obilo duševnega ulitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 828 atranl Cena----------------------------- To je ena najslavnej&h knjig, ki Imajo namen vzbuditi v Človeku stud do vojne. Po&a-atni prizori so opisani točno ln natančno. Vsaka mati bi morala čttatl to knjigo, kajti to Je Izpoved Sene ln matere, ki Je Isgubl-la na boJIStil svoje najdraSJe. TATIC, spiaal Fraaee Bevk. Trte vet. 86 str. Cena Nal taboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, kl jih Je posvetil svoji materi. LS6 M TARZANOV SIN. Vezano, 301 atranl TUNEL, .96 I* LA Zanimiva povest Is časov, ko so bili Francosl aa Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal ivaa ROZMaN. Trda ve-snaa. 111 atranl Caaa_______ Knjiga vsebuje "misli, kl ao aa rodile v Človeku v prvih letih svetovne vojne". PISMI Varna Usnja ln PINGVINSKI OTOK, veliknmastnaga Bv- To Ja satira na francoska pretekle In esda- nje rs mere. V tej knjigi Je slavni franco-ski piaatelj asjbolj drsen la breaobalraa T svoji aabavlJlcL PLAT Z! ONA, Poleg naslovne povesti alivrupi aatelja vaahqje knjiga le dva, «1 v mtglT In "Bresdno". POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (S IV.) POPOTNIKI spiaal MUaa PugalJ. M m V tej knjigi je Sbral snanl PugelJ deaet črtic la Uenja. lajar. Izbrani is pro- »ttMMIMMtlMIMM ^N MAJRi Spisal w. Bon-sala. Poslovenil Vladimir Levstik. Reasan sa 8* > Str Globoko pod aemljo vrtajo orjalkl stroji tunel med Evropo in Amerika Cele armade delavcev ae sarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela saloti graditelje strahovita katastrofa, katere Irtev jo aa tisoGs la tisoče delavcev. Toda telesna volja Intinlrja ▲liana ne odneha, dokler na steče med Evropo ln Ameriko globoko pod weanom prvi vlak. VBCBRNA PISMA, »tsate Marija Kmatem Trda ves. 61 straal Cena.............................. Knjiga vsebuje petnajst pisem, kl Jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah Irnikega srca, o ijubsac'. - sorodnii duSah. VKRNE DUSK V VICAH Spisal Prosper Mtrimes. 10 straal Ceaa.. najboljših spisov francoskega mojstra, te nalaga kasstekega Ilvljenja. .98 KRKMPUm INKVIH0UB, sW MkM •Rsvatt. 661 straal Can........ .................. To Je mojaterako dalo v svetovnimi literaturi a neltstlml aapletljajl in naslflano vsebino, da bo oavsaglo vsakega CitatMJg, kl ga m* bm ▼ roka V GOR8SOEM ZAkOTJU, Zanimiva nosaal te nrsJSnlesa stoletja. m V knjigi Je vaebovana globoka dtbM in arčaa plsmenltoat najslavnejšega Indijskega pisatelja. ZMAJ IZ BOSNE, strani. Cena aplaal Jsa. Ev. Tomli. 228 .71 Roman ls krvave bosenske zgodovine. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani Cena _______________________- 71 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja sa njegovimi drugimi deli. Pregelj Je globok, navzlic temu pa lahko rasumljlv tudi preprostemu titatelju. Zbirka ZANIMIVIH POVESTI PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. - VSE BIN A JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA. POUČNA. - VEČINA KNJIG OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI ANDEB80N0VE PRIPOVEDKE 111 strauL Cena '.......... ANDREJ HOFER ----------------------- BENEŠKA VEDEŽEVALKA BELGRAJSK1 BISER ------ BOŽIČNI DAROVI ...----------- ROJ IN ZMAGA ----------------- CVETINA BOStOGRAJSKA JS 35# hiuiuhnM I»M»HMIIIMI.W»' ,•.■........■...•.«»•-....-..... He ___________________________85c ...............................46e »HmiHMlUt« • CVETKE (pravljice sa stare In mlade)------------30e ČAROVNICA S STAREGA GRADA -----------------25« DEVICA ORLEANSKA ..........................................B6r DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ___________________4(k ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA .— 35« FRAN BARON TRENK .....________________________________35r FRA DIAVOLO ___________________________________________________50e M GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Ml!-člnskl, veselomodre humoreske, 72 strani JANKO IN METKA (Itartemke slike sa otroke) SOe KOREJSKA BRATA (Črtico a misijonarjih v Koffjl) MM**M4M«M«M««M«MM«*M«MMMMMMM(MMMMM 30c KRALJEVIČ IN BERAČ ______________:------------SOr KRVNA OS VETA (povest Is abruRdb gara) 30c KAJ SE JE MAKARU SANJALO sessa*«s**esssssesss«*ss 25f MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 96t MARON, krttanskl dsSek te Libanona--------85r MUSOLINO, ropar Kalahrije______________40e mrvi gostaC 85e MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ______________70f MLADIM SRCEM (por kmanlh Irtie pisatelja NA RAZLIČNIH POTIH______________46r NA INDIJSKIH OTOKIH________________86r PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONAR- JEV. Spisal Jos. SpUlman. Ceaa ........ .30 PRISEGA HURONSKEGA GLAVARJA. Povest la atareJSe mlaljonake zgodovine kanadske. Spisal Ani Huonder. Cena .............. .81 PRVIČ MED INDUANCL Povest Itss čtsa od-. . kritja Ametfka Gena ................... J9 PARKRKI IZ ROŽA PARlfiKI ZLATAR POUGALIC rami božji______sg. "J1"1 MM.l«WMtMM.lM«H.HH.HMIMIHH. • IIIH.HHH4I I SSl P8UPREČANOVE ZGODBE ________________________88« PO VODENJ Jfrtta) JKrtttaf SmH)___________80e ~MGODB8BČEBEUCE MAJE, M. vsa. ............ L- IHI (spisal KrIStet Smit) -----------------86r PRAVLJICE Di L«. PRAVLJICA. Spisal H. naroda- Osna za mladino ILao.___...... lir TISOČ IN ENA NOC, a slikami, velika izdaja. Broš. 3 knjige. Cena......3.25 TURKI PRED DUNAJEM _____________________________...36« VOJSKA NA BALKANU s slikami več zveskov po ............................ JI VOLK SPOKORNIK (spisal Franc MeSko; s slikami) ______________________________________________81.66 Trda ves.......1.26 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 ivezki po ..................................................86« ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........60« ZLATOKOPI (povest is Alaske) ..........................25« ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) L del............ 40« II. del ..............46« ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem pav est! In 13 povesti spisal Engelbert Gang!), v 1 zvezku...... .50 VINSKI BBAT. (V. sv.)f Oungl .............. .50 8 POVESTL (IV. zv.). Qsngl ................ £0 13 POVESTI. (III. sv.), Gangl .............. M ZNANST\?ENI ™ POUČNI SPISI AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vez. 279 strani. Cenn ..............1.40 Učna knjiga za Nemce ln za one, kl so nem-Mine zmožni. AMERIKA IN AMERiKANCI. Spisal Rev. J. M. Trunk. 008 strani. Trda vez. Cena......5.— Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev; njihova druStra in dru» naroune ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ................2,— BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena .......... -40 BODOČI DRŽAVLJANI naj narote knjižico — "How to become a citizen of tbe United States". STATES. V tej knjigi so vsa pojasnila ln zakoni za naseljence. Cena .................. J50 t BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ' ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena.....33 DENAR. Spisal dr. Kari EngllS. 230 strani. Ceua .........................80 Denarni problem je zelo zapleten ln težaven in ga nI mogoče utonil vsakomur jasnoga. Pisatelj, kl je znan čeSki narodnogospodarski strokovnjak, Je razširil svo.'« delo tako, da bo slutilo slehernemu kot orientaOnl spis 0 denarju. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez............. 1.50 broS............. 1.25 Zelo koristna knjiga zn vsakega živinorejca; opis raznih bolezni ln zdravljenje; Bilke. OO ORHIDA DO BITOLJA. 1« -trani. Cena .70 Zanimiv potopis s slikami "stih krajev nafte stare domovine, kl so Slovencem le malo snanl. GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani. 8 slikami. Cena ............................. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 61 atranl. Cena .......................... ,60 Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, 1 katerimi je v gotovi meri aveasp*. agodovlna slovenske prestollce. IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 itraai. Cena .... JO Poljudni spisi o naravoslovju ln cvezdosnan-Stvu IZBRANI SPISI iA MLADINO. Spisal Franc Levstik. 220 strani. Cena ................ JO Levstik. 220 strani. Csna broil. ..JO ves. 1.19 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton MeHk. Prvi In drugi del obsegata 321 strani. Cena: I. Del .... J6____II. Del J6 Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Rnzinger, 64 strani. Cena ti (loves .... JO BroS..... JS KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 08 strani... J6 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 98 strani. Cena ........ ,86 KNJIGA 0 LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Ves. 1J5 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. J6 KUBIČNA RAČUNICA. Trda vei. 144 «tr. Cena .75 Navodila sa lzračunanje okroglega, /esaoe-ga ln tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poesije. 800 str. Cena...... .70 LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 882 strani Cens .76 V teh treh knjigah je »brano vse knjllevno delo nalega velikega kritika, vemitl. pisatelja ln Jeaikoslo\ca, LJUDSKA KUHARICA, najnovejša In praktična abirka navodil sa kuhinjo in dom. Cena .... J6 M89TERIJ DUftE. Spisal dr. Franc OoeetL — 278 atranl. Cena .................-......L— Baaprava o blaznosti lt "tcsledkak pljanje-vanja. (Dalje prihodnjih.) SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 916 WEST 18th STREET KEW YOBK, V. X. .' < jf i* y ..«;> * •>0129 VJMVV2" New York. Thanday. July 15, 1937 - 11 - ' t THE L2R0E8T BWYJSREIWIT 7? Ml Fotografija v travi pod j drevjem leteče na pol oble&ne' drobue lepotice je ila iz rok v roke. "Kdo pa je tot" Stal-! no omiije. "Pod trto se danes gpet po svoje izživljajo." Ko «o sliko vrnili Lisjaku, gospodo s »mamicami pod nosom, je povzel KttStrin: "Nikdar ne pozabim, kako sem pred osemnajstimi leti kupoval nekje prav take, toda ie veliko bolj mikavne slike." "Bom *e jatz prej vprašal," mn je segel v besedo Lisjak. "Kaj res ne poznate te osebe na sliki? Ali je res tako zapeljiva?" "Ne poznamo je," je odgovoril njegov sosed. "Prav čedna je; kar je res, je res!" | "Da, da!" mu je pritegnil Lisjak. "Pa bodi dovolj «ale.' Vedite, vi stari poznavalci žeu-l pike, da bitje na tej sliki, kij ima tako lepo nrapletene lase po hrbtu, sploh ni ženska, ampak je deček, Stanko, brivca j Kosa sin je, ki si je bU nataknil ženuko lasuljo. Gospod Kos i naj pove, fe ni res." "Moj sin Stanko je," se je udaril Kos po kolenih. Ko so se sprijaznili z nedolžno Aalo, si je Kuntrin pogladil srt4>rneče lase in jel pripovedovati, »kako je kot dobrovoljec potoval s češko legijo preko Sibirije, kako so sedli v Vladivostok na ameriško ladjo, ki jih je potem vozila v domovino. Spotoma eo se ustavili tudi v mestu Kolumbu na otoku Cej-lonu.- "V Kolumbu n.e ni zanimal evropski del mesta, pač pa vtičč in trušč v mravljišču domačinov — netivs. Indi, Kinezi, Singalezi, Judje. Grki so kričeč prerivali po ulicah. Vse je pritiskalo v iprwtanwoe, kjer tklcpajo z ljudmi z morja najboljše kupčije. Glej mohame-danca s šiljasto, Mileno čepico na ostriženi glavi. V šatulji prodaja bisere, drage kamne, pristne in ponarejene, vse pomešane med seboj, fte hujši goljuf je Jud v dolgem, belem krilu s pajtelesi, ki mm kakor sajaste vrvice binigljajo po vratu. Najboljši trgovec je pa ru-menobeli Armenec., ki ima pod vsalko pazduho kratke palice iz' bairibusa. Armenca ni še nihče1 pretental, kajti to je največji lopov in prevarant na svetu.' LEPE MALAJKE Pri igni je poklicani slepar, a tudi nevaren zvodnik, ki ti za lobro nagrado porine nož mc*d rebra. V»rh vsega so ti ljudje izvratni poznavalci človeka. Žal da so me poučili o tem flele potem, ko je bilo -že prepozno. Armenec se ti približa in že ti bere na nosu, česa si želi tvoje srce. V bambusovih palicah ima »peci aJ i tete, kakor nojeva jM>resa, naravna pa tudi pobarvana, in slilke, v drugi palici Budo, v tretji čudovita lepe pokrajine, slike svetišč in slike golih žensk, fotografije kar celim .«ku«in, naravni posnetki, tla ti -dih »kar zastaja. In tak dedec je tudi mene »pazil, pa mi j«* kar zastavil pot. Vrag je nekaj bral v mojih očeh, nemara pohotnost, |H)hlep po pustolovščinah, kaj li. Dolge mesece smo se liiočki pitali zgolj s suhim mesom in prepečen-cem, da. Pa ti že privleče iz palice fotografijo mlade, v raju se ljubeče dvojice, nad katero bi imel vsak pošten kristjan svojv veselje. Sliko je hitro zopet akril, položil prst na usta in mi šepnil na uho: "Pst, po-licman!" Namignil mi je naj grem za njim. Videl sem, rla se boji strnimka, ki mora budno bedeti nad moralo tudi na tem kraju »veta. He denarja pa sem imel, saj ga spotonai posebno še na dolgi vožnji po suhem in po vodj še zapraviti nisem mogel. Zakaj bi si ne privoščil malo nedoUnega razvedrila! Šel sem torej za njim, ki je hitel pred menoj vos sključen in skrivnosten. Plaho se je o-zirnl na vse strani. "Polie-man!" se je zopet vznemiril in jo uforal v stransko umazano in neobljudeno ulico; jaz za njim. In potem zopet v drugo, čisto samotno ulico. Bal se nisem, kajti tiščal sem v žepu samokres; tutdi sem se potipal za pas, kjer sem imel »krito ostro, japonsko bodalce. Na koncu ulice — žive duše ni bilo nikjer — akoči cigan v neko hišo. Postal sem. Zopet se je pokazal izza vrat ter mi namignil, naj grem «a njim. Stopil sem za njim v mrakotno, nizko, po mrhovini smrdečo vežo. Postavil sem se tako, da je soj iz ulice osvetljeval njegovo grdo lice. Pretkanec me je lokavo premotril od nog do glave. Prezirljivo se je posmehnil, odložil BOOSEVBLT. Našemu predsedniku se približno talko godi, kakor hlapcu v starem kraju, kadar zme-tavajo mrvo in sta dva na vozu ter en sam pri lin ji, ki jo odmetavn proč in dela prostor, vedno do vratu zakopan v mrvo. Ramo tako je zakopan nač predsednik Roosevelt. Od levice in desnice mečejo zahteve, nasvete in kritiko, pritožbe in krivico vse vanj. Konservativci mu očitajo, da L. Ganghofer: OJNKII Grad Hubertus uiii^M JBiiR| :: Roman :: Spit nit" odgovora. Toda z eno roko {na očeh ° je začel grof Eg«re, tipajoč z nogami, spuščati počasi po klinih navzdol. Ljudje pod steno so onemeli in presenečeni strmeli kvišku, France, ki mu je stiskal grlo tempu strah, j<« s hripavim glasom ukazal ljudem ina steni, naj previdno spuščajo rešilno »vrv. Hitreje in vedno liitreje je dreni grof Kgge po/klmih navzdo! Nič ni pazi! da se je lestev gugala vedno močneje. Ni bil se na sredi, ko se je prodal levici in da dela zajsta nanadoma zahroščala lestvepika iu se zlo-kori-st delavca in kmeta, na ' »il« ko dve krhU stekleni palici. V-i so zakri- konlservativce pa je čisto pozabil in jih naravnost sovraži. Medtem pa mu levica predlaga nove zahteve za ix>mik na levo, priznava mu dobra dela v polni meri. Vendar pa nekoliko bolj na levo ne bo ško- V SPOMIN FRANKA R1GLERJA ki Jt umrl 15. JULIJA 1927. Deaet let Je minilo, odkar nI m od mm. Spomin na Te bo ostal v naših nrrlh do konca dni. fcalujo«: Off, mail, brat in awtra. Kast Helena. Mont. palice na tla, obliznil kazalec le-idilo — mu svetujejo, vice ter segel za podlago uma- Tako gre naprej nekoliko na zane kratke kničemajke. Za levo od sredine, kar je menda prst. debel in prav tako dolg za-1 najbolj prav «a sedanj} čas. vojček je imel na vna.nji strani j Ljudstvo odobrava to njegovo naslikano l»po, golo Malajko.) smer, kar potrjuje sentiment v Barantala sva. S prsti je I'P^teh. • pokazal, da hoče za zavoj 50 f nekol.,ko1 k.ma> se dolarjev. (Vedel je, tla se vozi-! VP*dar ze '^on 'le je Boose-mo z ameriško ladjo; izdajala T * ^ T1, kl b° me je obleka.) Ponudil sem mu treTt'1U! jih pet. Armenec je kar pobral . ^ sem tudi tega m-nja. palice, da bi šel. Ker pa scm^ ™ bi blle ™l*ve /ienes, bi Roo^evpit »večje slike vsekakor hotel imeti, sem mn jih naposled ponudil pet dobil Roosevelt »večje število glasov, kot pa pri zadnjih vo- in dvajset. Vdal se jo, a je ho- |itVfh- J™^™, da bo SP en-tel najprej denar. Ko s,m mu krat uyo]^ ni ,v. Armenec pa se je mirno vzravnal, presenečen in užaljen je z roko pokazal na vegasta ilovnata tla, potem pa je dostojanstveno kakor maha- bc7adel na obraz poln koš orljili odpadkov! Žge me ko ogenj!" Z a ječ nI ie od bolečine. "Vode! Vode!" Schipper in Iva Irvarja so že otekli proti iiudonrmku v drajH. -i)i še.ne. Kako s mi je -to posrečilo, ve samo ljubi Bog — jaz ne! Kar veseli moramo biti. da so jo ta reč še tolike povoljno iztekla. Bolečkio v očeh vam bo gotovo pregnala mrzla voda. — Ljudje so že tu!" "Hitro! Samo hitro!" je ječal grof Eg*e. ••Ne*trpim več od bolečine!" Hlastno je potegnil Framce zepni robec grofu Eggeju iz jopiča, ga ipomoči! v vodo in amil svojemu gospodu 1k4o nesnago h obraza. Toda pekoča bolečina se ui liotela ohladiti, oči se vne-le fin veke tako zatekle, da se -niso daje več premifeati. "Odvedite me |v kočo!" je siknil grof Egge izmed Mksnjenih tzob. "In nekdo naj teče po z«, travnika!" "Ne, gospod grof. zdaj ine bo nič h *;očo! Zdaj morate Uomov!" je se!" "Da, Framee ima prmv!" je rekel vmes Schipper. "('akajte, gospotl gi*of, jaz vas pri-Mom izii < i ni go roko!" "Ti! Ne dorikaj se me!" je zahropel grof Egge Li siknil kvišku. "'Gnezdo hi našel ti! Kakor takrat tistega posebnega srnjaka! Proč od meno!" Stokajoč se je prijel za oči. "Vodi me, Frapce!" "Da, igo s pod grof, pojdiva. Pazite, tu je k Trme n na poti." Grof Egge se je kljub .-»varihi spotaknil in rrajioe :ga jo s težavo zadržal, da ni padel. Drobno je gle^kal Schipper za obema. Potem je zmignil z rameni, poiskal orlico iv oretju, izpulil obe najlepši puhasti peresi in si jih zataknil za klobuk. Drvar mu je popudil zanju dvajset mark. Za trideiset ju je bil Schipper pripravljen oteim je krčil pesti ir. kričal skozi stisnjeno zobe. Potrebovala sta še^t ur, da sta prišla do samotami«? pri hudourniku. Tam je že čakal nanju zdravnik s hlapeem. dalj K ritmi'? NtunnOok Zahvala 8 tulnlm iwm nasnanjam mrodnifcMa In prijatei)«n «akwtn > rent, ita je pran tnala, draga lena in mati — , MARIJA HOMOVEC roj. PETKOVŠEK H »jena Je bila 22. nofembra 1S74 na Htarl Vrhniki pri IJubijanL ITmrta je po operaciji na koltaiii kamnih dne 31. maja In je bila nn-koiiruia po cerkvenih «tiredih '1. jni ija v naraofnortl mrodnlkm- Ir. prijateljev, kl Jih Je Mlo veliko Me> Ho. Vend, kl Jih Je bilo nad V), m pokanU. kako Je hita priijhtileoa pri vaeh. Zahvaliti ae moramo vaem, kl podali vence," Jo ohlukaii o!> mrtvaXkemn odru. J« npremiii k mdnjedra poMtku in naa tolalili i uri nafte l uro be In ialoiffl. Hvala Vam nwm. Drajp ima In mati, Tebi pa Mimo: po«vaj v mira t ameriSkl temljl. Troj grob homo a cvetjem frfotali ln aa a aoUami aalivall ae tolalUl. da * enkrat aopet mlilemo. žalnjoH oataU: MATEVŽ, moi; B3A, IMR In AlMM, otroci; Tri v Da Kalb, 10. Ena antra v Kdumo, M.' ZNAMENITI ROMAM KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, hi mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel čitati ? plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! I I II BAtiuADA V 8TAMBUL 4 knjige, • altomi. «21 VsaMaa: Smrt Mohamad fimma; Karavana a«rti; Ha bam V Ooropa; Drolha Bn Naer V GORAH BALKANA 4 knjige, a Hikaml. BW «tranl VUblna: Kovu« Slmen; Zarota a laprekamt; njakn t Mobamedanaki avetnlK V AM PO DBŽBLI SMPKTAMV 4 knjige, a aHka.L 571 atnml Brata Aiadllja; Kote » aotaakl; Mlrldlt; Ob Vardarjn Ona-----LM AM WINliTOV IS knjig, • alikaml, 1751 Hraal Vsebina. Prvikrat na divjem upada; Za tlvijanja; Nlo-fii, lepa IndUankt; Proklertvo slaU; Za detektiva; Med Komati« ln Apa«; Ha nevarnih potih; Winnetevov roman; Bana Bar; Pri Komandh; Wlnnetova amrt; WlA-netova oporoka nn \ & - i" ..'5 - t"i "Hi i i- u I ■ A"' * V£79 991099» New York, Thursday, July ! 3, 1937 fra mmt wwvwn WHLT V9 V J A IB oga mala Vesa P ■nuiiz2m.juM .0^0 u-«us»aiwm"p«ikiil i.h. De aSSi 3CL PRED VOLITVAMI V EVELTHU. MINN. riul bi o){>a/orLl našo .Jugoslovane, naj si dobro zapomni-jo dva ulneva v meseeu juliju. "O, gospod doktor. Tudi vi tukaj? Navzlic pomanj- pryj je 20. julij, ko Uro volitev kanju rasa? Ali vae je lepa plesalka vendarle privabila? eolskih odbornikov. Pojdite \«i Kako vam je ugajal« ?" lM volile in nikar ne i>ozaJute aroJ?n? Je! Pravljica." _ ^ I NOiiti našega i/kušoi^a že- v«' -O, ali ijrrate obratno veso, .k. jo privlaeujejo ean te Iet|K>Ka 0<^)11(ika Mr.A,,,,,. t;l f . Prav' zanirljivo. »J« urst-ni vime*« naaminja - ^ratulicha, kajti slehornemu je to je breamejna vsakdanjirst." ^ ;„ „„ j()ril ^ u s »» • , 1 .... ,, ...... siiaiiu. n.a, ,1» i»n m < MI ■ Njegove ln*i>»»l«t ilia I.h 11a, ker je plesalko oznaeil »a "-pravljico." . .. . 4, »i • , . i- • , 1 . , .. , ... . »nem. Z njegovo ipomuejo ie ,v naie bife že s^laj, o eemur m bo javnost uve.lela šele v ne- <*»«!' dobilo-vt e liaaili Ijjftii de- kaj dnevih! Zoroeila sem «e /. baronom Pladunj?oni." ,10- Zll*lu*il J1'*'4"1 Zmagoslavno Ne bliskajo njene cn-r. Sedaj saj ne lxi ve? nrt-sl 'j1"1' Sk,VHimI mislil, da je ravno na njega ea'kala. iMr- BratuhHi se zaveda, da je \"|M).og se pa tukaj na Kl.e *4Ali snu m gosjKfcli izreei svoje najboljše čestitke J" Ko bi Prida slutila, s kakim olajšanjem je dr. Sorau sprejel tu spon.<'ilo, tedaj njen olWHitek aaseenja ne hi hil tako velik. Vendar |uyranlovedijo *lede Pridine oei mlademu Iotl»l» še dobe ljudje, ki tega zdravniku, ki s«vojnn |>ohaibljenim spremljevalcem stopi pred nočejo priznati. Pravijo: — ravnatelja in ga nekaj vpraša, nakar ravnatelj obžalovaje Petnajst let je že v uradu, naj dvigne rame. bo pa še kdo drmri namesto Toda baron Sorau mu prigovarja zelo prepričevalno ' njega s POTA Xa Chiskolm, Minn., je zaspal za ta svet Frank Petrie, ilomaee S dlarja. Bil je star fit) "let. vdovec in zapušča ve" odraslih otrok. Doma je bil' iz okolice Grosuplja na Dolenjskem. Železno okrožie v severni Minnesnti ie obkkal s svojo so-o'-oiro ilr. Kern ;z Clevela^da. Sootonra s.- i(Mist"vil prj svo. jem sošok-u Rev. A. S"hiffereru v Milwaukee ter je bil na Oa-lumi't, Mich., več dni gost pionirske Vertinove družine. Pozdrav! Za vsa pojasnila gMa potnih II- ator, crn In dnigih podrobnosti so obrnite no POTNIŠKI ODDtLEK "GLAS NARODA" U« W. IStta SL New York Posebno naj hite oni. lil vajo potovati meseca junija ali julija, kajti za ta dva m«*nt na vseh parniklh skoro ie v* kabine oddane. DKLEGAT NA UNIJSKKM ZBOROVANJI'. J« lin K ob i iz Dulutha, Minn., •se je nahajal v Ohicagu na zbo-lovanju kot delegat organizacije železniških delavcev. Zborovanje je bilo"v hotelu Mor-l isorni in sklenili so, da se od-ndi glasovanje o stavki, ker jim železniške družbe nočejo dati zahtevanega mezdnega poviška. kot vitli Frida in v njeno veliko začudenje vsi trije izginejo za on v sredini urarl-u. Ljudje ga že morajo ce .-vojega siva — kajti dekle, ki ga je videl na odru, je do zad- niti. ker .<0 tolikokrat izve njega lasa bilo podobno njegovi vroče ljubljeni ženi — koli- iiii. Ali ni čast za naš narod, d< . _ _______________________ , la kokiat je potisnil svoj obraz v i-ste, hladne, srebrno plave vn-j imamo nagega človeka že toliki. W r In t*> kniMio obličje, očarljiva po-tava — vse, vse1 ;©t T aol^kmoiUwrii! Sramota .ie že enkrat videl preali, «c večja sramota pa, če bi priliajji. svojega soseda O SVOJI umetnico, mora jo vprašati* od ko« Težko vstane od mize in ]>ouei nameri. V njegovo začudenje pravi dr. Sorau. 44 Vas bom spremil, kajti umetnico poznam! Mogoče se spominjate verižice, tki se.m jo načel na postaji? Njena je bila; izgubila j« j«1. Nekaj časa sva >e skupaj peljala in prišla je k meni t«*r me vprašala, mko sem v železniškem vozu videl pri njej verižico." da mori D« ša jt» selo začudena, ko ji ravnatelj naznani dva gospo-, ki sta na vsi^k način hotela govoriti ž njo. Ne, sedaj ne >re nikogar videti! Tako je bila razburjena, da ji ji- preteklost naenkrat postala živa — da je videla teto Otiliio in Frido. Upala je, da je niste s|>oznali — saj je vendar iz otroka postala odrado dekle, kot je Frmla. katere tudi ne bi bila *p< znala, ako ne bi polejf nje snlela teta. (V bi jo jva bili spoznali, bi se že 11a kak način zglasile, poiskale hi jo in se ž njo sestali, ln sedaj je vesela, da ue ni nič takt ga zgotlilo in tla je mogla še dalje ostati skrita. še Vedno drži v rokah vizitko, ki jo ji je izročil ravnatelj, ne tla hi jo poghdala. Bila je, kot bi se umaknila s .-veta in' ni bila zmožna prav misliti. 44Kaj naj rečem gospodoma?" Ravnateljev glas jo abut I i V/, nirsli. Baron dr. Rolf Sorau? Zardi, ko prebere njegovo ime. Ne, iijt^ga ni mo^la zavrniti, nemogoče. In taka, kot jedila — še v pajčolanasti obkiki in k raz-;jUH«Vniiii: lasmi — aprejim- ob.i KrosjK),|a v garderobi. Nežno ji Rdf poljuft>i roko, z žarečim pogletlom objemajoč nje-r.o postavo, nato pa predstavi. "(Irof Kcker, ki bi rad veli-ki umetnici izrazil svoje ob-eufili.vanje--" Toda grof Fucker molči. Z očesom, ki mu je še ostalo, pogleda De«o tako bolestno, tla jo kar pretrese. Usmiljeno gleda na pohabljenega moža, kateremu je dr. Sorau ponudil stol. Nato pa je zdravnikova pažnja veljala umetnici, čije razi urjenje mu ni všlo. Naglo prime za njeno roko. Utripanje žile je zelo naglo in sijaj njenih oči ,se mu ali mrzličen. Se vedno držeč njeno roko, prav.i skrbno: 44 Vaša unmtnost preveč gloda vaše telo. O svojem občudovanju vam ne bom govoril — zdi se mi neukusno, da bi ponavljal, kar so vam že mnogi povedali. Toda sama sebi preveč zaupate. Po moji volji ste že danes zadnjič nastopili, milosti ji va gospica--" V Tudi po moji," pravi grof Rckcr s trti i m glasom. To so bile njegove prve besede, ki jih je izgovoril in so prišle tako nepričakovano, da ga Daša in dr. Sorau začudeno pogledata. S kako pravico je mogeV to zahtevati? In čudna je biki tudi njegova želja, da bi si smel ogledati medaljon, ki' ga je imela De-Sa na sebi. Nekolilko se obotavlja, ko sname verižico z vraki. Grof s tresočimi rokami odpre medaljon — poželjivo pogoltne njegovo oko obe sliki — nato pa glohoko dihne; bilo je kot vzdilh. Z rokami si zakrije obraz in vzdihi preidejo v ihtenie. T»ko čudno je bilo njegovo obnašanje, da se DeŠa m dr. Sorau začudena spogledala. V njej se dvigne slutnja — kdo je (bil ta mož, ki se ji pri pogledu na sliko tako zmedel? Df ša mora vstati — naenkrat ji je vse pretesno-- Tedaj pa tujec vpraša: , "Od kod imate verižico?" Kot bi bilo od njenega odgovora odvisno življenje ii fmrt, tako jo gleda s svojim očesom. "Verižica je bita materina; majhni fotografiji v medalje nu predstavljata moje stariše, ki st?a že oba davno mrtva." "Ali to tako gotovo veste?" "Na grolbu moje matere sem kot enajstletno dekle bridkr jokala--" "In oče —?" .. .. "Tsarlnil je! ^č več nismo slišali o njem! " jekaia za njim--" sc tlali zapeljati txl dirugih na-1 odnosti. ('akajte, vam bo razložit, Uait; obstoji cela zadeva. Nekega %-ečera «em se«lel v temi zuflaj na travi, ko prideta tliva Šveda, in pravi prvi drugemu: — Ti, Oscar, čemu si pomagal s svojo besedo,. da so .}>o-htavili še enega Avstrijca za kanditlata v odbor.' — Drugi se malo nasmeje ih »dvnie: — ('emu pa ti vržeš veliki ribi malo v votlo' Men-««a zato. govor vam jasno priča, kaj se bo zgodilo, če ne volite našega kandidata. Naši ljudje bodo leteli 7 dela, da bo čudna Brahliicliev na-protnik je komaj par let 11a Bvedethu. Ali ima kakšno domačijo? Ali ipla-tiuje davke fkot jih plačujemo izognemo. Kdor ne ver-iame, naj nas pride pogledat, tla se prupriča, kako le»p in |)ri-jazen kraj je Gowaiwla. V kratkem smo že dvakrat vabili Zgago naj nas pride |»o-gledat, pa do sedaj še ni prišel. V tretje ratio gre, si mislim. Pridi na majhen oddin. Pa v Gowandi je korajža, v New Youku je pa ni, tako se bo nekaiko razlegala pesem dne 24. irav malo sliši, 'ker mas je tukaj malo število Slovencev. Ke našo (naselbino obišče kruta -mrt, njen obisk toli'ko boij občutimo. Ugrabila je iz naše srede dobro znano in zelo pri ljubljeno ženo Marijo Homcjve. rojena Petkovšek. Doma je bila iz *tare Vrhnike. Tukaj v De-Kalb je bivala 33 let. Torej je bila stara našeljonka. Z izgubo Marije ali Miefkc, kot jo j'* vse jK>znalo in rado imelo, čutimo'težak udare'e, ker ona ni uda nikdar tako truda la, da ne ni tlrugiin |>omagala. Bila j-.1 priljubljena pri tujihrotlcih kot tudi pri Slovencih. Bila je članica SNPJ. štv. 77 celih 27 let. Bila je vzgledna katoliška žena in mati. Njenega pogreba •se je toliko ljudi udeležilo, da je bilo ras ginlji(vo. Venci sami so povedali, kako je bila pri-Ijiibljena. Bilo je nad 30 vencev; od vseh strani so bili ipo-slami. Pokojma je bila mati •Ivel. hčera in enega sina, ki j > bodo želo pogrešali z možem vred. Bila je tako malo časa bolna, da je bila vse, zdrava in mrtlva, v teku 10 cfcni. Z delom je tukaj dobro, ali ne svetujemo nikomur sem hoditi ?a delom. Tistemu, ki ima ■lelo, je-dobro, ali dobiti delo, ;e druga stvar. Koimpalnije še ■aJiko izbirajo, ker je še nešteto ljudi brea dela Iz Slovenije. NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ Ii pisem, ki Jih dobimo od rojakov, opazimo, da so ie precej v nejasnosti glede potovanja. Večina onih, kl se hočejo prldraiUI temu ali onemu »letu, misli, da se morajo s Isto grapo tudi vrnili. To al pravilno. Iilrte se pripravi samo za tja in sicer zato, da Imajo rojaki priliko potovati skupno tja In imajo s tem vei zabavo. Za nataj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta ve* la za dve Irti. pa se več, če Je potrebno. Torej ima vsak izletnik eell dve leti Časa za ostali v domovini. Dalje ni potrebno, da bi so vrnil i istim pnrnikotn, ampak si sam Izbere parnik, s katerim se hoče vrniti. Če Je pa slučajno razlika v eeni, pa seveda dobi povrnjeno all, obratno, dop'ača, če izbere parnik, na katerem stane voinja v*i Zahteva so samo. da izbere parnik od late parobrodne družbe ko* je bil parnik, s katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe potne list? sa dve leti, nedriavljanl pa dol»e potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem časa vrnltL Nedriavljanl morajo pa obenem Imeti tudi povratno dovoljenje, kl so izda tudi urno za eno leto. Ta tudi ti potniki ImaJo priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, če imajo /.h to zadostne vzroke. Vsi oni, ki so namenjeni letos potovati v stari kraj, naj si takoj ntiamčvio prostore, da ne bo prepozno. Za mesee junij (n julij m it sk:»m vsi prostori oddani Na paniikih. ki so debe!o tiskani, so vrte izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalra. 1,7 KRETANIF. PAW IKOV - SHIP NEWS NESREČA. V Meadow Lands, Pa., je bil od avtomobila povožen in na mestu ubit Josip Konobel, star nkoli 60 let Doma je- bil k Šmihela pri Postojni^ podoma-če Laurinov. nenadna smrt na svatbi 41-letni upokojeni rudar posestnik in mlinar Anton Fele iz Sklendrovea je šel na Otepe, občina Polšniik, igrat na harmoniko na svatbo nekega znanca. Stara je (ponekod navada, da traja svatba po več tin i in se vsak svat prizadeva, tla bi bil čim zabavnejši. V prvi vrsti pa mora skrbeti za zabavo godec. To vlogo je Pele prav v redu vršil. Naenkrat pa so ga prijeli krči v želodcu in začel je prositi za pomoč. Svat je so bili spočetka prepričani, tla u-ganja gotlec le burke. Šele čez nekaj časa so spoznali, da gre za res, in so poslali v Litijo po j zdravnika, ki pa je prišel že prekasno ker je bil Fele medtem že izdihnil. slov. tenorist v parizu V vrsti kulturnih prireditev za časa pariške svetovne razstave je 29. junija nastopil abor dunajske državne opere z orkestrom filhamionikov in izvajal poti vodstvom Bruna Walterja Mozarto.v 'Requiem' in Brucknerjev "Te Deum." Solistični tenorski part je bil poverjen odličnemu članu dunajske državne opere Antonu Drmoti. Naš mladi rojak je pel z'velikim uspehom. kokošji tat Zadnje čase so začeli nastopati kokošji prijatelji. Posestniku Rudolfu Tišlerju na Frtici so pobrali v kratkem času že 30 kokoši in pur. Pridno so na delu tudi v litijskih hribih, zlasti pri Sv. Križu nad Litijo. Zaraldi tega kmeje budno pazijo na vse sumljivce. Nedavno jim je prišel v pest Lipec Franc ki je nesel poln koš kokoši sumljivega izvora. Obblkolili so ga in mu prerešetali zalogo. U-gotovili so-, da je imel kokoši ki jih je pobral po raznih oko liških kunni'kih. Ko je vide' Lipec, da mu gre za nohte je odvrgel koš in zbežal. Za ■sledovalci pa za njim. Ker s< na klice ni hotel ustaviti, so g.' zajeli, nekdo pa je zamahni' po njem s koso. Udarec je bi tako nesrečen, da mu je pre rezal nos. Lipee je bil aretira-in izročen v sodne zapore, k« mor so morali k ranjenemu po klicati tudi zdralvnika. 1? Hex v Genoa Uremeu v Bremen -i. julija: tiereugarla v Cherbourg U julija: UlhOPA v BKKiMEN 14. julija: iSiuiiriila v Trst CLuaiplulu v Havre ■K julija: Washington v Havre U'leeu Mary v Cherbourg .O. julija: tie de Fraooe v Havre 31. julija: Con te dl Savola v Oenos .1. nvjrusta: Bretupu v Bremen 4. avgusta: Aqultauia v Cherbourg Noruiandle v Havre 0. avgusta: L>e Grass«; v Havre T. avgustr: Itei v Genoa 10. uvgusta: Eurtipa v Bremen 11. avgusta: Queen Mary v Cherbourg 14. avjfusta: Vuleuoia v Trs* Champlaiu v Havre 18. avgusta: Noruiandle v Havre Aijuitaule v Cherbourg 19. avgusta: Bremen v Bremen 21 avgusta: Paris v Havre Conte dl Savola v Genoa Rarengaria v Cherbourg ?4. avgusta: Komu v Genua 25. avgusta. yueeu Mury r Cherbourg 26. avgusta: He de France v Hayre Kuropa v Bremen -8. avgusta: l^afayette V Havre Satdrnla ? Trat 1. septembra: .Vormundie v Havre Aquitan'a v Cherbourg .'{. se]iteiiibra: I>e Gras*se v Havre 4. septembra: Chami>luin v Havre Bremen v Bremen Hex v Genoa 8. septembru: Queen Mary v Cherbourg !>. wutenibra : l'aris v Havre 11. septembra: lie de France v Havre Ilerengaria v Cherbourg Eurupa v Bremen Conte di Savola v Genoa 13. septembra: Normamlle v Havre Aqultauia v Cherltourg 18. septembra: Vulcania v Trst 22. septembra: Queen Mary r ('herlKUirg Bremen v Br emeu 24. september: Lafayette v Havre De (»rasne v Havre 23. septembra: Champlaiu v Havre Rex v Genua 27. september: Paris v Havre 28. september: Europa v Bremen 29. september: Berengaria v Cherbourg Norniantlie v Havre ss2kb vaZno za naročnike Poleg naslova Je i u. vid no do ''daj lokate plačano naročnino. Prva Bttr-'isa pomeni mesec, druga dan ln tretja pa .eto. Da nam prlhra-ni.* nepotrebnega dela iu strjSkov, Vas prosimo, da skuSate naroCnl-So piavočasnc pi