Z93. IMM V Ljubljani, v ponedeljek, ZZ. decembra 1913 XLVI. leto. .Slovenski Narod* velja t* LJubljani na dom dostavljen: celo leto naprej .... K 24 — pol leta „ ..... 12*— četrt leta ,....., 6— na mesec „ , • . . . 2*— v upravništvu prejeman: celo leto naprej . , . . K 22*— pol leta „ • • . . . 11 — četrt leta „ . . . . , 5-50 na mesec „ ..... 1'90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Enaflova ulica st 5 (v pritličju levo,) telefon št. 34. Izhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelfe ln praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru, Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari. i Posamezna številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon st. 85. .Slovenski Narod* velja po posti: za Avstro-Ogrsko celo leto skupaj naprej pol leta „ „ četrt leta „ „ • na mesec „ „ K 25-. 13'-, 6-50 . 2-30 za Nemčijo: celo leto naprej ... K 30*— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej .... K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova nlloa st. 5, telefon it 85' Avstrijski panoma. Nasa monarhija je bogata na ko-mpcijskih slučajih in če piše inozemsko časopisje, da so razmere v Turčiji bolj zdrave, kakor v Avstriji, ni najbrž nič pretiranega na tej trditvi. Tako smo navajeni korupcije, da se javnost za manjše korupcijske škandale sploh ne zmeni in da vzbudijo njeno pozornost samo kolosalnejši dododki. Lopovščine Lukacsa, Tisze in Kristoffvja, izdajstvo generalnega vohuna Redla, to je že nekaj, kar vzbudi zanimanje, a za tako majhne stvari, kakor je bila prodaja Llovdo-vega sveta v Trstu itd., se živa duša ne zmeni. Zadnje mesece smo z neko škodoželjnostjo gledali na Budimpešto, kjer so prihalaii na dan tako znameniti škandali, a ta škodoželjnost bo zda! menda za nekaj časa vtihnila, kajti zdaj imamo sami prav imeniten slučaj, ki vzbuja zasluženo pozornost po širnem svetu. Minoli teden je bil v državnem zboru obglavljen minister Dlugosz. Šel je bil v vojsko, da uniči svojega nekdanjega tovariša in zaveznika Stapinskega, in obležal je sam na bojnem! polju; Stapinski je samo z blatom zamazan, Dlugosz pa je političen mrlič.. Dobra prijatelja sta si bila Dlugosz in Stapinski, roko v roko sta delala in tako se jima je posrečilo, da je Dlugosz postal minister, Stapinski pa je dobil mnogo denarja. Staro spoznanje pa uči, da je največje tisto sovraštvo, ki se rodi iz starega prijateljstva, in resničnost tega nauka se je izkazala tudi v slučaju Dlugosz-Stapinski. Nekaj dni je tedaj, kar sta si v Rzezowu javno skočila v lase in drug drugega obdolžila najhujše korupcije. Danes je ta boj dobojevan. Dlugasz zapusti ministrski sedež, Stapinski pa ostane v blatu. Razpor med Dlugoszem in Sta-pinskim je prinesel minoli teden v parlamentu veliko pozornost. Podanih je bilo več interpelacij in ministrski predsednik se ni mogel ubraniti dolžnosti, da nanje odgovori. Stiirgkh je žrtvoval Dlugosza, ker ga pač ni bilo več mogoče rešiti, toda stališče, katero je načelnik vlade v stvari sami zavzel, meče nanj jako čudno luč. Dlugosz je dajal Stapinskemu denar. Dal mu je več stotisoč kron, direktno ali indirektno, in dal mu jih je za nje- gove liste, za volitve in za njegovo stranko, obenem pa preskrbel, da mu je vlada ta denar povrnila. A kaj je k temu rekel ministrski predsednik grof Sturgkh. V isti sapi, ko je ostro zavračal vsak dvom o integriteti njegove vlade, je priznal, da je vlada po Dlugoszu kupovala politike, časopise in cele stranke. Grofu Stiirgkhu se zdi to popolnoma naravno; po njegovi sodbi ima dispozicijski fond sploh ta namen. Pd|mnenju grofa Sturghka je tako kupovanje politikov, časopisov in strank nekaj popolnoma naravnega in nič nemoralnega, a da je Dlugosz to kupčijo Javno priznal in potrdil, to grofu Stiirgkhu ni po volji, v tem vidi izdajstvo — uradne tajnosti, in zalo je pustil Dlugosza pasti. Ministrski predsednik je trdno upal, da je z njegovim pojasnilom, ta, zanj tako neprijetna stvar, pokopana. Toda zgodilo se je drugače. Parlament je navzlic vsemu vladnemu pritisku sklenil, naj se o Stiirgkhovem dogovoru otvori razprava in ta razprava se je vršila minilo soboto. Ta debata je posvetila za vladne kulise in spravila je na dan stvari, ki vzbujajo za nas zelo nečastno senzacijo po celi Evropi. Cela vrsta govornikov se je oglasila pri tej debati. Socijalni demokrat Daszvnski je malo pojasnil razmere galiških strank. Spominjal se je stranke katoliškega duhovnika Stojalowskega. Vsa ta stranka, ta kmečka stranka, je sramotno razpadla. Kmeta je goljufala in izdala. Nekdanji poslanec te stranke, duhovnik Szponder, sedi v ječi zaradi sleparije z izseljenci in hudodelstva proti nravnosti. Kmečki poslanec Szajer je bil tak pijanec, da mu je njegova stranka prepovedala zahajati v frančiškansko klet. Pijance val je lahko, ker je poljske kmete prodajal v švedske tovarne. Poslanec Strohandel je prišel v ječo zaradi ponarejanja menic, poslanci Poduh, Wionček in Fidler so proti plačilu posredovali za podelitev gostilniške koncesije, poslanec Wilk pa je v parlamentu kradel pisemski papir, pečatni vosek in škarje. Vodjo te stranke, duhovnika Stojalowskega, so socijalni demo-kratje rešili nesreče, v zahvalo iih je opljuval, kakor je svoje kmete, in sramotno izdal. Nič boljše vioge ne igra sedaj Stapinski. Ta je leta 1908. vstopil v poljski klub, a ta kmečki prijatelj je sebe in kmete prodal. Po uvedbi splošne volilne pravice je ga- Iiški namestnik preskrbel od vlade narodnim demokratom 1,300.000 K za volitve. Takrat se je Stapinski združil z vlado in dobival od nje koncesije in denar. Toda njegova parce-lačna banka je falirala in Stapinski je obležal v blatu. Stapinski je pred Daszynskim jokal in ga prosil, pomoči, sicer da mora pobegniti v Ameriko. Takrat ni dal Dlugosz nobenega vinarja, pač pa so drugi nekaj denarja zložili. Zavarovalnico, ki jo je ustanovil Stapinski, ima danes v rokah Dlugosz. Bivši namestnik Bobrzvn-ski se je javno hvalil, da je volitve ceneje izvršil kakor njegov prednik grof Potočki, veljale so ga samo 1,100.000 kron. Pri zadnji volitvi se je pokazalo, da je bilo kupovanje glasov, glavno volilno sredstvo. Dlugosz je bil izvoljen, ker je kupil svojega protikandidata, ubozega kmeta. Najprej mu je dal 500 kron, po volitvi pa še 1500 kron. Sploh pa se politiki poljskega kluba hudo pritožujejo, da jim je ministrski'predsednik dal premalo denarja za volitve. Malorus Olesnickij in Čeh Tušar sta ostro prijemala ministra Dlugosza. Socijalni demokrat Breiter je pojasnil, kako je minister Dlugosz lovil na svojo stran in kupoval poslance poljske ljudske stranke in osvetlil, kako je Dlugosz postal minister. Ko je poljski klub Dlugosza priporočil za ministra, si je grof Stiirghk, ki Dlugosza sploh poznal ni, vzel drobno knjižico, v kateri so natisnjeni životopisi poslancev. V tej knjižici je brati, da je Dlugosz plemič, da je sin de-želnosodnega svetnika in da je dovršil tehniko. V resnici pa Dlugosz ni plemič in je le izučen ključarski pomočnik. V mladih letih je bil atlet v nekem cirkusu, potem je kot petrolejski špekulant postal bogat. Poleg nekih drugih govornikov se je oglasil tudi sam Stapinski, ki je seveda sebe lepega delal in v ta namen podal celo vrsto slučajev iz korupcijske prakse v Galiciji. Ta debata je podala sramotno sliko demoralizacije in propadlosti, in obenem doprinesla dokaz, kakih sredstev se poslužuje vlada, kadar ji gre za to, da podpre njene stranke in pomaga pridobiti ljudske mandate. Žalostna slika je to in pač zadnji čas je že, da se vresničijo besede dr. Stranskega, da bi se združili tisti, ki hočejo, da pride zopet morala do veljave v javnem življenju in naj se naredi konec tej strašni korupciji, ki ni doma samo v Galiciji, nego tudi V drugih kronovinah in tudi na Kranjskem. _ Austrijske delegacije. Avstrijska delegacija je nadaljevala v soboto debato o bosanskem kreditu. Delegat Nemec je kritiziral izjemno stanje v Bosni med balkansko krizo, zahteval skorajšnjo izvedbo odkupa kmetov ter končno zastopstvo Bosne v delegacijah in revizijo deželne ustave. V debati se je oglasil k besedi tudi delegat dr. Korošec, ki je vzel v zaščito nadškofa Stadlerja. Skupni finančni minister je opozoril nato na dejstvo, da zakon o fakultativnem odkupu kmetov ne funkcijonira slabo. Za končni odkup kmetov pa je treba 140 milijonov. Na leto se reši okroglo 6000 prošenj in bo odkup kmetov končan v 11 ali 16 letih. Po zakonu naj prevzame dežela en del. namreč od 1. januarja 1915 naprej polovico obresti. Bosna naj dobi v 5 do 6 letih železnice v vrednosti kakih 2/0 milijonov. Kar se tiče ozkotirne železnice Aržano-Bugojna, bo ta železnica tako zgrajena, da io bo mogoče pretvoriti v normalnotir-no železnico. Kar se tiče dopuščanja bosanskih zastopnikov v delegacije, stoji skupni finančni minister na stališču, da bi bilo za to treba izpre-membe ustave, za kar pa on ni. — Bosanski kredit je bil nato sprejet. — Prihodnja seja danes. Na dnevnem redu so dobave za vojsko. Finančni ekspose itnlijan-sftega finančnege ministra. V sobotni seji italijanske zborni-i ce je podal finančni minist. Tedesco svoj ekspose. Razložil je vzroke hitrega naraščanja izdatkov za javna dela. Dne 30. junija 1913 zaključeno finančno leto se konča s prebitkom 111 milijonov, najvišjo vsoto, ki jo je italijanski proračun kdaj dosegel. Ta prebitek prekaša celo proračun za sto milijonov. Za tekoče leto pa je preračunjen prebitek, dasiravno je določenih za Libijo 36 milijonov, na 35 milijonov. Za bodoče Seto pa je preračunjen izdatek za Libijo na 45 milijonov, kljub temu pa izkazuje proračun 23 in pol milijona prebitka. Vsled tega izbornega finančnega stanja se je 3*A% konsolidirana renta tudi kljub dogodkom na Balkanu vzdržala. Menični kurs, ki je leta 1911., začetkom italijansko-turške vojne znašal 1% in je dosegel leta 1913. maksimalno višino 2*97/o, se je znižal za 65 centezimov in v prvi polovici tega meseca celo na 35 centezimov. Državni izdatki so se v zadnjih desetih letih zvišali za 771 milijonov, pa tudi dohodki so se v enakem razmerju zvišali. Za javna dela so se izdale zelo velike vsote, tako je bilo oddanih 31. oktobra t. i. del za 727 milijonov, prihodnjih šest let se bo izdalo vsako leto za dela po 900 milijonov. Pri tem pa niso všetete subvencije za zgradbo železnic, cestnih železnic, za avtomobilske zveze in za plovbo. Ministrstvo bo izvedlo tudi razne potrebne reforme na srednjih Šolah, pospeševalo kmetijsko in indu-strijalno produkcijo ter končno oja-čilo tudi deželno obrambo. Novi program za zgradbo vojnih ladij zahteva 1. julija 1914 za deset milijonov več, kakor druga leta, in sicer 90 milijonov, do leta 1917. bo dosegel ta kredit 120 milijonov. Vsako leto se bo zgradila po ena bojna ladja s potrebnimi pomožnimi ladjami. Končno želi finančni minister prav temeljite debate o proračunu. Naravno je, da je bil tak ekspose sprejet z velikim navdušenjem. Staiersho. Zidani most Neki potnik, ki je v* tukajšni kolodvorski restavraciji obedoval, se je pred kratkim v »Danu« pritoževal, da je našel v pecivu zarjaveni vinar. Omenil je, da bi naj rajše zalagatelj peciva, zloglasni pek F-F-Fretze v Laškem trgu vporabil vinarje za drage hiše, ki jih v Laškem pokupuje. O Frecetu in njegovem pecivu bi lahko mnogokaj povedali, da se rabijo vinarji za poplače-vanje hiš, to je jasno, ali zakaj se rabijo razne muhe, to ni znano. Opozorili bi samo gospoda restavraterja, naj bi si ogledal temeljito to pecivo in človeka in prepričani smo, da bo nudil svojim gostom rad kaj boljšega. Iz Celja. S stavbo novega poslopja za okrožno in okrajno sodišče LISTEK. Anica in Fnnicn. A. Labud. Jutranji svit se je v kupeju boril S pol privito podsrropno plinovko. Anica je zazdehala, sedla na ležišču, pobrala veliko sivo ruto, ki ji je bila zdrknila na tla, jo razgrnila po sebi ter zopet legla. Oči so bile zaspane, a ko jih je zatisnila, so jo zaščemele, da je nehote potegnila z roko čez-nje. Krenila se je k Fanici sebi nasproti, oprla komolec ob gumijevo blazinico pod glavo in dregnila s čeveljčkom speči v obuvalo: »Ti spiš kakor drvo. Kako more človek tako spati?« »Kako more biti človek tako siten, da budi druge, če sam noče spati?« Je zagodrnjala Fanica izpod manteline. »Prizanašala sem ti zadosti dolgo. Brž po polnoči te ni bilo več. Zdaj se dani. Poslušati vso dolgo noč to tvojo muziko, zdehati — in nikogar, da bi se kaj pomenila z njim. Jaz sem že vsa nervozna. In ta strah, ta skrb: moj bog, to silno cesarsko mesto — moloh, pravi moj oče.« »Ah kaj moloh — te ne bo požrl ne! Glavno je, da imava preskrbljeno stanovanje. Drugo se bo vse dobilo. Boš videla, da ni tako silno, to cesarsko mesto, kakor si zdaj predstavljaš.« »Ti si bila razočarana? — Dvor? ministrstva? parlament? Ring? Kakšen je Ring? Pripoveduj o Ringu.« »Širok je in hrupen, z alejami — ni kaj prirekati. V poldrugi uri ga boš videla sama; širok za dve, tri naša tekališča doli doma. Takrat sem bila otrok. Tri dni — dosti si nisem zapomnila. Mesto mi bo prav tako novo kakor tebi. Dobro, da naju čaka Vre-melj na postaji.« »Jaz ga ne poznam.« »Tisti z dudami na lanski maske-radi v Trgovskem domu.« »Z redkimi, belimi ščetinami?« »Da, jurist, prijazen dečko, samo nekoliko napihnjen: vleče tisti vrat v gorostasni ovratnik, da misliš, zdaj, zdaj se bo zadušil. Drugače soliden fant: V treh semestrih prvi izpit — marsikdo še v tretjem letu nima nobenega.« »Jaz poznam tako malo naših fantov. Tistih par let v Brdih sem bila kakor v puščavi. Vsi mojih let so deloma v službi ali študirajo drugod. Ampak te dve leti se hočem od-škodovati, biti prava, pristna Študentka^ »Pri najini revščini —«, se je namrdnila Fanica. »Tistih petdeset kron od šolskega sveta in od doma, komaj dvakrat toliko . . . Tukaj bo draginja, ljuba moja, tukaj ni kakor v naših Brdih.« »Ce izhajajo fantje, ki zapravijo dosti več in so navadno prav taki ali še večji reveži nego medve —. Se bova držali njih. Če že grem na Dunaj, hočem tudi kaj videti.« »In kaj doživeti, kaj ne?« se je namuznila Fanica zbadljivo. »O, ti tudi nisi tistih, da bi čepela v zapečku. — Izpiti seveda zmerom ob roku . . . Snov si razdelim od začetka ... Za navadno mestno učiteljico — moj bog, toliko tudi ne bo, da nama ne bi ostalo nekaj prostega časa.« »Nekaj, upam, bo že ostalo. — In zmerom samo z našimi fanti — ampak seveda, ne bo drugače: še bog, da bodo. Ženska sama ne more nikamor.« »Nikamor — to je. Da bi tiste sufragetke že kaj izvojevale — pa se samo smešijo. Moškemu je vse dovoljeno: dela, kar hoče, gre, kamor hoče, uživa, kolikor hoče. Ah, kolikokrat sem obžalovala, da nisem moški!« »Tega si jaz ravno ne želim. Tudi sufragetke me malo brigajo. Ampak sitno je res.« »Tega si ti ravno ne želiš — upaš gotovo, da koga dobiš,« je zba-dala zdaj Anica. »Se vidi, frflja, kaj ti roji po glavi,« se je hudovala Fani. »Po Čemur sama hrepeniš, to podtikaš drugim.« »Jaz nič ne hrepenim; vem samo, da bom v dveh letih pri svojem kruhu. Kakor bi te ne poznala; se je videlo doma, ko sva bili še skupaj na učiteljišču.« »Kaj se je videlo? Kaj na učiteljišču?« je vskipela Fanica. »O — veš sama bolje nego jaz,« se je nasmehnila Anica pomenljivo. »Ti se drzneš očitati meni, ti, ki si sama lovila, da so kazali s prstom za tabo?« »Moj oče je član šolskega sveta!« je zagrozila Anica. »Še mar mi ni — in Če bi bil sam naučni minister. O, vem, da boš tudi tukaj samo vohunila. Tako prijateljstvo —« Izprevodnikovo »dobro jutro« je prestreglo deroči plaz, da ni tega prijateljstva popolnoma pomendral. Fani je vstala in šla hladit svojo jezico na hodnik, dočim je Anica svojo kuhala v kotu, kjer je sedela. IL Večerni svit se je v krčmi boril z veliko, rdeče oklobučeno svetilko. Pikolo je zagrnil okna in svetilka je zmagala. »Pikolo, zakaj nam ne serviraš v fraku?- se je zadri izza omizja v kotu gospod Arbiter, nekoč »elegan-tiarum et litterarum« — no, polagoma je šla eledanca rakom žvižgat in ostala je samo literatura. »Zakaj sem ti ga podaril ondan? Ali si ga že prodal židu?« »Oprostite, Velecenjeni,« se je priklanjal pikolo, »vaš frak sem poslal bratu v Pariz. Tukaj opravi pikolo tudi brez njega, v Parizu pa je predpisan.« »LažeŠ,« se je vmešal plečati Djableke. »Jaz sem bil v Parizu; noben natakar ne nosi fraka.« »Pardon, gospod doktor, v finih lokalih povsod,« je ugovarjal pikolo. »Moj brat je nastavljen v enem najfinejših lokalov, bulver, bulvar . . . sem pozabil, čakajte, prinesem razglednico.« I Djableketova izvedenost v pariških natakarjih ni mogla zablesteti. Preden se je pikolo vrnil z razglednico, se je omizje zredilo za trojico novih gostov. Vstajanje, prerivanje in presedanje je spravilo družbo v drugi tir. »Arbiter, Smadek, Djablekć,« je predstavljal Vremelj Anici in Fanici svoje tovariše. »Dve rojakinji z našega solnčne-ga juga, kakšno veselo presenečenje, kakšna sreča!« je vsklikal Arbiter. zo. O tatovih nimajo še nobene sledi Lesar v Trstu se razširja vedno bolj nevarno. Minuli teden je obolelo 81 oseb. Higienicna komisija je sklenila, da se ustanovi v bolnišnici bakteriologično preizkuševališče za katero bo nastavljen poseben zdravnik. Občinski svet tržaški je dovolil v to svrho 7000 kron podpore. Za zverinjak v Schdnbrunu je pripeljal Llovdov parnik »Gablonz« iz Bombavja v Trst tri krasne abe-sinske leve, tri cebre in več opic, Ži vali so odpeljali s poštnim vlakom na Dunaj. Tihotapstvo. Pred kratkim smo poročali, da so aretirali v Trstu več oseb zaradi tihotapstva s saharinom. Našli so velike množine saharina v skladišču št. 26 v prosti luki in v stanovanju ljubice lastnika tega skladišča. Preiskava še ni končana in baje so našli še več obsežnih zalog vtiho-tapljenega saharina in aretirali več oseb. Povodom te preiskave so našli tudi več vtihotapljenega tobaka in kave. Vzrok katastrofalne eksplozije na mornariškem strelišču pri Pulju. Pred kratkem smo poročali, da je bil obsojen mornariški inženir F. kot povzročitelj katastrofalne eksplozije na mornariškem strelišču pri Pulju. O uspehu preiskave Diše M. R. med drugim sledeče: Pri takratnem streljanju so hoteli poskusiti učinek 30*5 cm topove kroglie na oklopne plošče. V to svrho je bil določen 30'5 cm top L 45 št L, iz katerega je bilo izstreljenih tekom leta že 48 strelov s polno polnitvijo in 134 strelov z zmanjšano polnitvijo. Pri drugem strelu se je kot znano utrgala ogromna zaklopnica in top se je razletel. Pri tem je bilo več navzočih težko in lahko ranjenih, štirje pa so bili mrtvi. Med temi je bil tudi podadmi-ral Kari grof Lanjus. Poleg tega je napravila eksplozija tudi ogromno škodo na strelišču. Preiskava je dognala, da ni povzročila eksplozije niti kakovost smodnika, niti konstrukcija ali material topa, marveč neprevidnost in zanikrnost vodje strelišča, zgoraj omenjenega mornariškega inženirja, r.a katerega je padla sedaj vsa krivda. Dolgo se je vršila ta preiskava, ki je končala tako žalostno. Vzrok razstrelbe so morali najti in so ga našli. Avstrijski smodnik in topovi so kljub tej katastrofi izborni bodisi glede kakovosti, bodisi glede konstrukcije, samo ta nesrečni inženir je ukazal nabasati top s prehudim smodnikom, katerega ta velikan kljub svoji izbornosti ni mogel prebaviti. Pravda proti erarju za odškodnino 40 milijonov kron. Pred kratkem smo natančno poročali o zanimivi pravdi, ki vzbuja splošno pozornost ne samo v Avstriji, marveč tudi preko avstrijskih mej, in sicer med rodbino pl. Vidovičevo iz Dalmacije in med državo, katero tožijo Vidovi-Či za povrnitev ogromnih posestev okrog Šibenika, ki so vredna 40 milijonov kron. Ta posestva si je pridobila rodbina 1. 1694 in so ji bila še tudi pozneje pod avstrijsko vlado priznana kot njihova last Vidoviči zahtevajo sedaj povračilo 6 milijonov kron, kot odškodnino za dohodke, ki so jih izgubili pri posestvih in katere mora povrniti erar, ker jih je tudi erar sprejel od Vidovičevih podanikov. Pri obravnavi, ki se je vršila v petek na Dunaju, je izjavil zastopnik finančne prokurature, da ne morejo tožniki ničesar drugega storiti, kot da tožijo skupno z erarjem one kme- te, ki so si samoastno prilastili Vi-dovičeva zemljišča. Tak proces se je pričel že pred štirimi leti. Ta proces sedaj počiva. Dokler ni ta proces rešen, se tudi ne more rešiti nadaljni spor. Sodišče Je nato preložilo obravnavo v svrho rekvizicije več aktov. Nesreča v reškem pristanišču. Na Reki zgrajen torpedni rušilec je pri pokusni vožnji zapeljal tako blizu neke velike jadrnice, da se je ta v par trenutkih potopila. Jadrnica je bila težko obložena s kamenjem. Mornarji so se rešili. Dnevne vesti. -r Klerikalci in uradniki. Kar je med kranjskimi farji ničvrednih ljudi, vsi oni hujskajo z veliko vnemo proti uradnikom. Kako to sistematično hujskanje na nevedno ljudstvo vpliva, kaže sledeči slučaj: V Velikih Laščah živi kramar, ki je doslej veljal za naprednjaka, pa je presedlal in pokazal svoje klerikalno prepričanje z — javnim zasramovanjem uradni-štva. Zgodilo se je to 19. t. m. Ta dan je prišel član neke uradniške družine v dotično trgovino, v kateri kupujejo večinoma vsi uradniki. Vpričo mnogih kupcev je tedaj dejal rečeni kramar: »E, kaj, uradniki so naši hlapci!« Ni zahtevati od takega človeka, da bi imel jasne pojme o uradništvu in se zavedal, da so uradniki služabniki države, ne pa posameznih ljudi ali celo kakega neumnega in brez-značajnega polkmečkega tepca, ali pričakovati je, da bodo taki ljudje uradnikom izkazovali vsaj tisto spo-štvovanje, kakor gre vsakemu stanu. Prizadeti uradnik je seveda svoji družini naročil, da pri tem zarob-Ijencu nič več ne kupuje in če bi se ta subjekt še upal zasramovati urad-ništvo, si bodo znali že poskrbeti zadoščenje. Čisto gotovo pa je, da so taka žaljenja in zasramovanja sad duhovskega hujskanja. Če bodo ti sleparji še dolgo tako lopovsko huj-skali, se bodo klerikalni kmetje še dejansko lotili uradnikov. Zadnji čas je, da stopijo pristojne oblasti far-Škim hujskačem na prste, za kaj, če se to kmalu ne zgodi, bodo merodajni faktorji še sami obžalovali, da so molče gledali tako početje. -'- Klerikalci in Nemci. Sobotni Slovenec« blebeče nekaj o paktu, ki se je baje sklenil v trgovski zbornici med naprednjaki in Nemci. Stvar je seveda od kraja do konca zlagana, tar najbolj izpričuje dejstvo, da so nemški zbornični člani pri volitvi deželnih poslancev oddali prazne glasovnice. Takisto je tudi laž, da bi si bila napredna stranka za slučaj ožjih volitev v Ljubljani zasigurala nemške glasove, ker je notorično, da je vodstvo nemške stranke za ožjo volitev izdalo ofieijalno parolo za svoje volilce, oddati prazne glasovnice, kar se je tudi zgodilo. Vsa ta dejstva so klerikalcem prav dobro znana in če vkljub temu skušajo javnosti nametati peska v oči, je to dokaz, da imajo sami slabo vest in da bi radi pred to javnostjo nekaj prikrili. In kaj bi radi prikrili, ni težko uganiti! Prikrili bi radi, da je pri volitvah v Ljubljani, zlasti v splošni kuriji, glasovalo veliko število Nemcev za klerikalne kandidate, kar lahko izpričajo člani posameznih volilnih komisij, ki so na svoje oči videli polno glasovnic, glasečih se na ime: »Jonami Kregar, Giirtler und Haus-besitzer in Laibach«, dočim ni bilo niti ene glasovnice za naprednega kandidate, ki bi bila izpolnjena nem- ško. Najbolj pa klerikalce ženira dejstvo, da so v volilnem okraju Velike Lašče - Ribnica - Kočevje zmagali edino s pomočjo kočevskih glasov. V tem okraju je okrog 18 kočevskih in 24 slovenskih občin. Klerikalci so se zavedali, da je njihova zmaga v tem okraju odvisna od nastopa kočevskih volflcev. zato so tudi napeli vse svoje sile, da si zasigurajo Ko-Čevarje. To se jim je končno tudi posrečilo, to tem ložje, ker je sedanji vodja kranjskih Nemcev popolnoma pod Lampetovim in Šusteršičevem vplivom. Kakšno kupčijo so pri tem sklenili s Kočevarji, odnosno z grofom Barbom, nam seveda ni znano, vemo pa, da so vsi Kočevarji kot en mož glasovali za klerikalne kandidate. Tako je stvar in nič drugače! Zato naj klerikalci le lepo molče o paktu, ki bi ga naj naprednjaki sklenili z Nemci, ko je vendar vsemu svetu znano, da je klerikalna stranka mogla ohraniti svojo dosedanjo večino v deželnem zboru šarho in edino s pomočjo barona Schwarza, grota Clio-rinskega in Nemcev! -!- Klerikalne volilne sleparije. Klerikalci so uganjali pri dežtlno-zborskih volitvah take sleparije in goljufije, da smrdi do neba. Omenjamo tu samo tatvino naprednih glasovnic v Mekinjah in slučaj v Tuhinjski dolini. Da bi pa odvrnUi pozornost od svojih lopovščin, je sobotni »Slovenec« izlegel laž o velikih volilnih sleparijah, ki so se baje zgodile v Ljubljani. Klerikalni kljukec seveda ne more navesti ničesar konkretnega, zato si hoče zavarovan hrbet s splošno frazo: »Ker imajo stvar v rokah že javne obasti, nam žal o zadevi več ni mogoče pisati.« Toda takšen izgovor je jalov, zato pozivamo klerikalno svojat, naj razkrije brez pardona vse volilne sleparije, ki so se baje godile v Ljubljani, in naj navede brezobzirno vse pri tem baje prizadete »visoke glave liberalcev«! Na dan s stvarjo, na dan z imeni klerikalni poštenjaki, sicer bo vedela vsa javnost, da nesramno lažete in da govorite o sleparijah v Ljubljani samo zato. da bi vsaj kolikor toliku odvrnili javno pozornost od neštetih svojih goljufij, ki so jih uganjali zlasti po deželi in ki so take, da bo strmel in se zgražal ves svet, ako se jih spravi na dan. + Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem je sklicala za danes dopoldne ob pol 11. občni zbor v deželni dvorec. Vabila je na občni zbor tudi v našem listu in menda ni na svetu društva, ki bi z veseljem ne pozdravilo poročevalcev listov. Drugače pa je z deželno zvezo za tujski promet na Kranjskem. Postavila se je na stališče, da so njeni občni zbori tajni, in da javnost sploh ne sme izvedeti, kaj si imajo gospodje na občnem zboru povedati. Lepe stvari si-imajo brez dvoma povedati pri deželni zvezi, da se tako strašno boje javnosti. Če imajo gospodje kai skrivati, je to pač najenostavnejši način. Korupcijska afera Dlugosz-Staplnski je sicer na sebi prav žalostna in nečastna, a vendar ima na sebi nekaj jako smešnega. Pomisliti je samo treba na kak način je Dlugosz minister postal. Nič se ne spod-tikamq na tem, da je sedanji minister Dlugosz svoje dni služil kruh kot atlet v cirkusu. Saj je lahko mogoče, da ima kak cirkuški atlet več soli v glavi, kakor kak minister. A na kakšen način je Dlugosz postal minister! Stapinski je na hodniku priporočal se bode pričelo prihodnjo jesen. Za čas stavbe se uradi namestijo v stari grofiji. Požar v Središču 20. t. m. Sokola v Središču so spravljali nekateri zlobneži v zvezo s požarom občinske hiše. Ker nastopimo proti vsem obrekovalcem tožbeno pot, prosimo vse, katerim so znani takšni obreko-valci, da te javijo tajniku Ljud. Mu-zeku. — Odbor. Dramatično društvo v Mariboru opozarja na Silvestrov večer, katerega prirede narodna društva v Mariboru v vseh dvoranah Narodnega doma z jako zanimivim sporedom in burko »Srečno novo leto«. S to se konča staro leto in s plesom se začne novo. Železnica Maribor-Zeleni travnik. Zadnja »Mariborčanka« toži, da ni sprejeta v vladni program glede lokalnih železnic tudi proga Maribor-Zeleni travnik. List povzdiguje važnost te proge v gospodarskem oziru do nebes. To so pretiravanja in fraze, za katerimi se skriva vse kaj drugega. Nemškim Mariborčanom je žal za železnico Maribor-Zeleni travnik edinole iz nacijonalnih ozirov. Železnica bi naj spajala Maribor in Pesnico z nemškim Srednjim Štajerjem, naj bi pospeševala ponemčenje gornje Pesniške doline, to je bil edini njen namen — in za tega ni denarja. Mesto Maribor bi si moralo iskati svoje prometne zveze vse kje drugod. Svoj čas so nemški Mariborčani zavrnili projekt, da bi tekla ogrska proga Južne železnice od Maribora čez Ptuj in dalje proti Čakovcu; bali so se pritoka slovenskega življa. Danes ovirajo gradnjo cest v mariborskem okraju in vsako prilično prometno zvezo po njih. Saj je znano, kako grdo je intrigiral župan dr. Schmiderer proti avtomobilskem podjetju Maribor-Sv. Lenart! Kdor dela »gospodarsko« politiko le iz takih motivov kakor Mariborčani, temu je prav, ako nima uspehov. VVastianova afera. Prokurist knjigotržnice Leuschner in Luben-sky v Gradcu, Herman Krako\vitzer je objavil v graških listih sledečo izjavo: »Napram vestem, ki so razširjene o poslancu Henriku Wastianu, si dovoljujemo sledeče konstatirati: rezultat pogajanj, ki so se vršila med nami in poslancem Wastia-nom je bila izjava VVastianova, da je odnesel neko število knjig, katerih naslove je navedel, iz naše trgovine domu na ogled, pripravljen jih je pa takoj plačati. S tem je bil za nas vsak dvom na časti poslanca V/astiana odstranjen in izjavljamo javno, da se je cela zadeva na korekten način poravnala.« Iz Ptuja. Klerikalci so pripovedovali dravskim poljancem, da so dosegli z ustavitvijo obstrukcije tudi j regulacijo Drave. To je neresnica. Stvar stoji tako, da bo morala dežela poprej najeti v ta namen posebno posojilo, kar pa ne bo lahko mogoče pred zvišanjem deželnih doklad. Naša »pametna« deželna poslanca najbrže o regulaciji sploh nista poučena. Drobne novice. Iz Celja. Železniški poduradnik Anton Drugovič. o čegar nesreči smo poročali, je vsled svojih poškodb umrl. Pogreb se je vršil v soboto popoldne. — Iz Radgone. Hlapca Matija Čraplja je konj pri podkovanju tako brcnil v trebuh, da so se mu raztrgala čreva in je v bolnišnici umrl. Ko je ležal na parah, je začelo tam goreti in mrlič je skoraj popolnoma zgorel. — Iz Slovenske Bfs trice. Dne 17. de- »Danes popoldne sva čitali vašo črtico,« mu je vrnila Fani milo za drago. »Vam ugaja?« »Grozno.« »Pikolo, Štefan gor!« je poveljeval Arbiter, »gospodičnama v dobrodošlico. Bomo napravili čisto po domače — da ne zmanjka. Ni tako imenitno, kakor vaša južna vina, ampak teče, teče.« »Kakor kaže, ste tukaj stalni gostje,« je zinila Anica, da bi tudi ona nekaj rekla. »Sedalni gostje smo, gospodična, sedeči, vsak sedeči,« se je smehljal Djableke. »Ležeči nikoli?« »Zvečer ne, proti jutru včasih.« »Pretirava,« je tolmačil tenki, suhi Smadek. »Ne mislite, gospodična, da se tod samo cvičkari, kakor doli po Kranjskem. Delo, neumorno delo za narod, to nas bo rešilo. Izvolite?« je povlekel iz notranjega žepa zganjeno novino ter jo potisnil pred Anico. »Vražji agitator,« je planil Arbiter, »boš spravil svoje jugoslovan-stvo! To ni za gospodične in tudi za nas ni. Mi smo Slovenci in ostanemo Slovenci. Naše slovstvo, naša literatura —« »Cankar mi ne ugaja vedno,« je skušal Vremelj podžgati Arbitra, cembra je skočil kmet Sternard iz Oplotnice na tukajšnem kolodvoru z osebnega vlaka, ko se je isti že premikal. Sternard je padel na hrbet in nezavesten obležal. — V M a r i j o Reko pri Št. Pavlu pride za župnika kaplan Martin Agrež pri Mariji Snežni. — Poučni tečaj za ribarstvo se vrši dne 27., 28. in 29. decembra v Grottenhofu pri Gradcu. Prijaviti se je treba ravnateljstvu. ifopošlfo. Drobne vesti. Po celi Koroški je zapadel sneg, ki pokriva tudi najnižje doline. — V Rakolah pri Velikovcu je skočila vpričo svoje hčere v vodo posestnica Marija Karpf. Kljub takojšnemu iskanju jo še niso dobili. Žena je izvršila samomor vsled družinskih prepirov in vsled tega, ker so ji pred kratkem zaprli moža, ker je ta med nekim prepirom streljal skozi okno na svojo sosedo. — Pri Mozirju je zgorelo posestvo Alojzija Muhra. Stanovalci so rešili samo živino in nekaj oprave. Pogorelo je tudi več poljedelskih strojev in raznega drugega orodja. Škoda je zelo velika, kako je nastal ogenj, še ni znano. — Lovec grofa Henkelna je naletel v gozdu pri Sv. Janezu moža, ki si je deval zanjko okrog vratu. Ko je samomorilec ugledal lovca in mu rekel: ti si me rešil, zdaj sem ?a enkrat ozdravljen. Lovec je peljal nato moža v vas in ga izročil sosedom. Primorsko. Iz Tolmina. Dne 17. t m. se je skozi prsa prebodel vojak tukajšne gorske topničarske baterije št. 3'3 Ivan Halm, doma iz Bruka na Gornjem Štajerskem. Vzrok samomora so sekature nekega podčastnika. Pogreb se je vršil dne 19. t. m. z vsemi vojaškimi častmi. Glasbena šola v Krramu se bo vsled sklepa občinskega sveta razpustila in sicer zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Uspeh te razpustitve bo, da se znižajo občinske doklade od 87 na 80%. Laško gospodarstvo. V zadnji seji tržaškega sveta je dovolil občinski svet v kritje deficita za 1. 1913 naknadni kredit v znesku 1,053.217 kron 63 v. V kritje tega kredita se zvišajo hišnonaiemninski davek za stanovanja nad 800 kron za 3%-, občinska doklada na državnozemljiške davke za 35%, občinska doklada na pridobnino za podjetja, ki so podvržena javni kontroli, na rentni davek in na davek za večje dohodke za 60 do 70% in na pivo od 190 na 310%. Sprejet je bil tudi predlog, da opravlja do sankcije proračuna za 1. 1914 občinski odbor z eksekutivo posle na podlagi dosedanjega poslovanja. Drobne vesti. V petek in v soboto je vladala v Trstu zopet silna burja. Povzročila je veliko škodo v pristanišču in po mestu. Več oseb, posebno starejših je vrgla barja po tleh. pri čemer so se ponesrečenci več ali manj poškodovali. — Pri Barkovljah je povozil brzovlak iz Italije 45 letno branjevko Josipino Zupan, ki je hotela preiti progo, da si okrajša pot v mesto. Žena je bila na mestu mrtva. — Občini Gradišče je dovoljeno najetje posojila v znesku 400.000 kron v svrho zgradbe vojašnice. — Posestniku Gregorju Le-goviču pri Poreču so ukradli neznani tatovi iz hleva 28 ovac in eno ko- »Ah kaj Cankar!« je zamahnil ta. »Cankar je fuč. Cankar se je za-pil.« »Glejte, da se ne zapijete tudi vi,« je svarila Fani. »Upam, da se mi bo posrečilo,« je vrtoglavi! ogovorjenec. »Ker, gospodična: tradicija, tradicija! Vsak naš umetnik se mora zapiti, če kani izpolniti svojo misno. Cankar je premeril pravzaprav še najbolj idealno svojo slavno pot. To je tip našega umetnika, tip, vam pravim, domovini vlačugi v ponos in veselje, in vsem bi moral biti zvezda severnica, kažipot, nedosegljiv ideal. Ampak domovina preboli tuHi njega, kakor je prebolela Prešerna in druge. — Pozdravljeni, gospod doktor! Kod ste romali danes tako dolgo?« »O, o, prirastek, in celo ženski!« se je čudil novi prišlec in se motal s cilindrom v roki med zrcalom in gosti, kakor bi tuhtal, kako naj prileze zadosti koketno iz suknje. Nakon-ci se mu je vendar posrečilo razka-zati gospodičnama v najugodneje zvijuganih Črtah svojo leporaslo, vitko postavo. »Kar sem — plešo v kot!« je vabil Arbiter neusmiljeno in predstavljal: »Doktor Zapičun, naš rojak, začasno tukaj.« »V antropološkem društvu sem se zakasnil,« se je opravičeval gospod doktor. »Po mojem oredavaniu se je debata nepričakovano zavlekla.« »Boste predavali tudi v domačem društvu?« je poizvedoval Vremelj. »Če me oficijelno naprosijo. Usiljevati se jim ne maram.« Pomenek se je motal, metal in se včasih tudi zamotaL »Prehetero-geni elementi,« se je nasmehnil gospod doktor zase in sprožil kakšen kamenček v gori svoje naobraženosti, da je drča zopet zažuborela. To uspešno taktiko so tudi drugi kmalu izpregledali in jo verno posnemali. Zdaj je zdrknila temu, zdaj onemu katera tistih silnih besed z jezika: psihologija, Balkan, Rodin, panslavi-zem, Tolstoj, radijoterapiia, Župančič. Med enajsto in polnočjo sta gospodični povedali, da gresta spat. Arbiter je protestiral, da Dunajčani ne hodijo s kurami spat »Tudi medve ne misliva spati s kurami,« se je odrezali Fani, »ampak sami.« Spremili so torej gospodični do njunega stanovanja in se nato odpravili proti rotovški kleti. »Simpatični punci,* je glosiral dr. Zapičun. »Nista niti toliko goski, kolikor bi bil človek upravičen pričakovati,« je prikimal Arbiter. »Ker domovina — Bog nas varuj.« »Ta ciganija ni za naju,« je glo-sirala Anica, ko je doma pred zrcalom vtikala frizuro v nočno mrežico. »Jim delaš krivico,« je ugovarjala Fani in smuknila v postelj. »Ta Arbiter, ki upa, da se bo zapil, oni suhi Jugoslovan, Parižan Djablekč — sami originali.« »Hvala za take originale. Ti jih prav privoščim. Kvasijo in kvasijo, da Človek ne ve nikoli, kaj. In ta Zapičun zapičunasti: že pri mizi me je prebadal z očmi, po cesti toliko, da se mi ni zapičil v krilo. Bogve kakšne golazni so vajeni.« »Saj hočeš biti prava, pristna študentka,« se je smejala Fani. Anica je počasi odgrnila svojo postelj ter se ozrla k Fanici. »Ah Fani!« je vzdihnila, »jaz sem tako žalostna, tako žalostna. — Pusti me k sebi!« Približala se je proseče in legla k prijateljici. »Tako žalostna,« je ponovila, objela Fanico in se razjokala. »Ah, ti neumna Anica,« jo Je Fani pritisnila nase in jo gladila po laseh. »Veš, kaj ti je — ko bi imela namesto mojega telesa kakšno drugo v rokah, kaj moškega...« »Uh, spaka, kako si hudobna!« jo je Anica pahnila od sebe. Fani ;o je vlovila in se je še tesneje oklenila: »No, no, no — nisem mislila nič slabega,« jo je skoro materinsko tolažila. Anica se je prepustila objemu, zarila glavico v Fanine prsi in stokala. Ko ji je odleglo, je potegnila s spodnjim robom nočne obleke prek oči in obraz se ji je mahoma razvedril: »Kako si dobra, Fani! Če bi ne imela tebe, kako bi prestala v tem Babilonu?« Znova jo je burno objela in jo smehoma poljubljala. »Bi že prestala,« se je branila Fani. Ko jo je videla naenkrat tako razigrano, se ji je mahoma zazdelo, da pritiska iz gole bahavosti svoja dva trda grička tako nasilno v njena mehkejša in za spoznanje viseča. V resnici sta bili obe istih let, a bogve po katerih zakonih je zunanjost kazala Anico za Štiri, pet let mlajšo nego krstni list, dočim sta pri Fanici hodila krstni list in zunanjost roko v roki. »In zdaj konec teh otročarij — jaz sem zaspana,« je odločila Fani. »Na, na, klada lesena!« se je Anica za slovo z očitno objestjo povaljala po njej in poemokala z jezikom po njenem obrazu. »Nehvaležnica,« je FapLše z nogo brcnila izpod odeje za njo. Anica je upihnila luč in se hihitaje zarila v svojo postelj. (Dalje prlhodDjie.) šmmt '■ — NaKOU*, dne decemora laio. btran 5. - i ii zvitemu Bilinskemu, naj postane Dlugosz minister in — čez deset minut je bil že Dlugosz res minister. Ministrski predsednik grof Sturgkh ga je tako malo poznal, da še njegove imena ni vedel, ampak se je šele iz priročne knjižice podučil, kdo je ta novi minister in kako se piše! Tako površno se je vse izvršilo, da je Dlugosz naenkrat v cesarjevem lastnoročnem pismu dobil plemski naslov, o katerem noben Dlugoszevih prednikov nič ne ve. Če bi bil to velikansko nerodnost storil kak ministrski uradnik, bi ga seveda v tisti uri spodili v penzijo. Grof Sturgkh pa bo to »popravil« na ta način, da Dlugosz v cesarjevem odslovilnem listu ne bo več imenovan kot plemič. Navadno je narobe: če postane kdo minister, ni še »ven«, a kadar gre, dobi plemstvo, Dlugosz pa je bil »von«, ko je postal minister in ko pojde, ne bo to več. Res, čudne so razmere v Avstriji! Če hoče kdo postati uradni sluga, se njegova preteklost bolj natančno preišče, kakor pri kandidatih za ministrske službe. 4- Izid ožjih volitev v Idriji je pravilno sledeči: Glasov je bilo oddanih 479. Od teh je dobil narodno-napredni kandidat Engelbert Gangl 242, klerikalec Mihael Arko 202, neveljavnih je bilo 6, praznih pa 29. Volitev se je le ob sicer živahni agitaciji izvršila povsem mirno. Volitve se ni udeležilo le 8 volil cev. + Iz deželnega odbora. Proračunski provizorij: Večina sklene naprositi najvišjega pritrdila sklepu, da se sme za leto 1914 provi-zorično pobirati deželna naklada v dosedanji visokosti. — Proti glasu naprednega odbornika se razveljavijo vsled pritožbe Ivana Štefeta, oz. nekega A. Vodnika sklepi občinskega sveta ljubljanskega, s katerim se je znižala dnevna koncertna taksa kavarnarjema Krapeš in Miholič, odredilo zaradi neodpravljive nesnage začasno zapretje Strojarske steze ter oddalo brez razpisa mestne vožnje dosedanjemu podjetniku K. Ku-šarju. — Ista večina sklene prošnjo na c. kr. državno policijo, da naj bo strožja pri dovoljevanju godbenih in plesnih licenc v ljubljanski okolici — zlasti v prepovedanem času! Prito-žujeta se namreč posebno župan na Viču in V Mostah (!!), da je v njunih občinah preveč pohujšanja. — Pri-mankljaj prispevka za telefonsko zvezo Postojna naj po mnenju deželnega odbora pokrije jamski fond. — Korektura deželne ceste Sv. Križ-Mirna se odda najnižjemu ponudniku tvrdki Fischer in komp. za 152.000 K. — Za sedaj se izvrši le korekture pri Sv. Križu ter ima podjetnik kot delavce vporabljati v prvi vrsti tamošnje revne prebivalce. — Zgradba mostu Kočevska Reka-Borovec se iznova razpiše. — V prisilni^elavni-ci se odda dobava kruha tvrdki Jean Schrev, dobava špecerijskega blaga tvrdki A. Sarabon, mesa g. I. K!e-mencu, masti Janko Predoviču. — Živinorejskima zadrugama Senožeče in Stnuge se izplača predujmoma obljubljeni državni prispevek. — Za agrarno cesto Jereka - Koprivnik-Gorjuše se dovoli 33% deželni prispevek.— Projektovani avtomobilski zvezi Siodražica-Travnik-Rakek se načeloma ne bo ugovarjalo. — Od 2. februarja do 30. aprila 1914 se bo vršil tečaj za prvo pomoč pri porodu ?n nezgodah živine na Grmu. Sprejmejo se le posestniki in sinovi posestnikov, katerim je namenjeno posestvo. Prošnje do 18. januarja na dež. odbor. — Sklene se intenzivnejše podpiranje in pospeševanje umne sadje-reje. — Store se primerni koraki, da se ohrani, oz. pridobi deželi arheolo-giško znamenit spomenik boga Mitra na Rožancrh pri Črnomlju. + Imenovanje. Ministerijalni podtajnik v trgovskem ministrstvu gospod dr. Leon Stare je imenovan ministerijalnim tajnikom v 7. činov-nem razredu. — »Glavna posojilnica « Porav-navna akcija med zadružniki in vlagatelji tega nesrečnega zavoda se bliža koncu. Tri četrtine vseh vlagateljev (upnikov) je že podpisalo 30% izjave. Tudi zadružniki so se na tozadevne pozive pridno odzvali vabilom likvidacijskega odbora. Med vlagatelji in tudi med zadružniki se pa nahajajo nekateri,ki nočejo nič slišati o poravnavi. Vsako dokazovanje, da je v njih lastnem interesu, da se poravnava kmalu izvrši — je zaman. Eni trdijo, da nočejo ničesar izgubiti, drugi, da nočejo ničesar plačati. Slobodno jim. Tem velja nastopna raz-iožba: Poravnava se bo izvršila tudi brez njih. Onim vlagateljem, ki so pristopili poravnavi, bo izplačal likvidacijski odbor do 1. julija 1914 dogovorjenih 30% njih likvidnih terjatev iz denarjev, ki jih bo prejel od članov, ki so podpisali tozadevne izjave. Ker si bo moral likvidacijski cdbor zasigitrati prispevke pri onih zadružnikih, ki so pristopili poravnavi, se lahko zgodi, da ne bode dobilo ono. dasi malo število vlagate- ljev, ki po svoji neprevidnosti noče pristopiti k poravnavi, niti teh ponu-janih 30%. Obenem opozarjamo tudi one zadružnike, ki nočejo ničesar slišati o poravnavi, da bodo izročeni na milost in nemilost onim vlagateljem, ki se niso poravnali. Eni kakor drugi si naj pripišejo posledice svoje trmoglavosti. — Smrtna kosa. V soboto zvečer (je umrl po dolgi in mučni bolezni v starosti 23 let gospod Ivan F r a n z 1, sin g. Henrika Franzla, posestnika in tovarnarja v Ljubljani. Pokojnik je bil inteligenten mladenič, ki je s svojo pridnostjo in izrednimi talenti ab-solviral z izbornim uspehom šolo za delovodje v Brnu, a mu je kmalu neizprosna smrt prestrigla načrte in cilje, ki jih je nameraval vresničici v življenju. Globoko žalujoči narodni rodbini naše iskreno sožalje. — O pravnem stališču žene v Avstriji je predaval v soboto zvečer v dvorani »Mestnega doma« sodni svetnik dr. Fran M o h o r i č v Ljubljani. Predavatelj si je izbral, kakor je pokazal'obisk in posebno učinek predavanja vrlo zanimiv tema, o katerem se pri nas javno še ni veliko govorilo. Glavno vsebino predavanja priobčimo v sredo. — Simon Gregorčičeva javna ljudska knjižnica v Ljubljani, Wolf0-va ulica št. 10, I. nadstropje, naznanja, da se na Božič in. Štefanovo ne bode uradovalo. Vodstvo ima nada-lje prijetno dolžnost izreči tem potom javno zahvalo zlasti g. Arcetu, poštnemu blagajniku, ki jc park rat posla! zelo lepe in vrednostne knjige knjižnici v dar. Dalje pa tudi g. dr. Le-vičniku, predsedniku deželnega sodišča v pokoju, in g. Bleiweisu ml. Naj bi našli mnogo posnemaicev! — Ob-" enem opozarja vodstvo one čitatelje, ki mesece in mesece ne prineso knjig nazaj, da se izterjajo sodnim potom take knjige. Da se ognejo takim neprijetnostim, naj vrnejo knjige! — Knjižnica gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj je odprta na praznik sv. Štefana dopoldne od 10. do 12. mesto v četrtek na Božič. Vsled naraščajočega prometa je za zimske mesece odprta tudi ob nedeljah dopoldne poleg torkov, četrtkov in soboto, ko posluje od pol 7. do pol 9. ure zvečer. Knjižnica je nastanjena na Vožarskem potu št. 2, koncem Florijanske ulice in začetkom Karlovske ceste. — Igra na šahu. Partije na šahu, ki jih je v soboto igral znani šahovski mojster g. inženir Vidmar, so se končale tako, da je Vidmar dobil 19 partij, ena je končala z remi, dve pa je izgubil Vidmar. — Specijalitete smodk in smod-čič se dobe sedaj v vseh večjih trafikah, na kar občinstvo zasti sedaj pred prazniki opozarjamo. 28 let v ženski obleki. — Premeten navihanec. Pred približno enim mesecem ste prišli v pisarno Kme-tetza, zastopnika Austro - Američane v Ljubljani, dve deklici iz Sela pri Moravčah s prošnjo, da jih odpravi pisarna v Ameriko in sicer v Cleve-land. Preskrbljeni s potrebnimi listinami, z voznimi listki in z denarjem sta se odpeljali potnici Marija C e -r a r in Fani Grošelj v Ameriko. Na parniku, na katerem sta se vozili omenjeni potnici, je ukradel malo pred prihodom v New York neki Rus svojemu sopotniku ves denar. Razširila se je vest, da se skriva tat na parniku in sicer preoblečen v žensko v ženskem oddelku. Preiskava je zadela tudi potnico Marijo Cerarjevo, kot nenavadno krepko in koščeno žensko, in dognala, da je Marija Ce-rarjeva pristen fant in seveda tudi tat. — Toda veselje policije ni trajalo dolgo. Cerarjeva se je izkazala z listinami kot ženska, imela je poleg tega tudi krasne do pasu segajoče naravne lase in iskati so morali tata naprej. Končno so ga tudi našli. Pri izkrcanju pa so kljub temu Cerarjevo zadržali in jo izročili zdravniškemu oddelku med tem ko so njeno sopotnico poslali naprej. Ločitev je bila grenka. Zdravniki so dognali, da je Cerarjeva kljub njenim listinam in krasnim lasem vendarle moški, in so jo pridržali. Odrezali so lase, oblekli zagonetno potnico v moško obleko in jo poslali nazaj v Evropo, da tam rešijo domače oblasti čudno zagonetko. In fant Marija Cerar se je vrnil v domovino. Tu se je dognalo sledeče: Cerarjeva mati je hotela imeti na vsak način hčerko, dasi jih je imela že več. Ko je otrok, ki je bil rojen 1. 1885., prišel h krstu, je napravila mati tako, da je bil krščen za punco. In punca je ostala, tudi, ko je bilo treba obleči hlače. Dokler je bil otrok še neveden, ga je gojila mati kot punco, ko se je otrok zavedel svojega spola, mu je ugajalo, da je ostal še nadalje punca. In ta punca je bila prav pridna, imela je pozneje kot pridno, varčno ter premožno dekle tudi več snubcev, toda omožilo se ni. Njena intimna prijateljica je bila Fani Grošelj. In to je bilo za oba usodno, Fani Grošelj ni marala klicati do- mače babice, Marija Cerarjeva pa ni hotel tako končati svoje komedije v domovini. Ruski tat na parniku je to povzročil. Cerarja so v soboto prekrstili iz Marije v Jožeta, ker se je izkazal vsestransko kot pravi fant, in bo ostal kot tak še tri leta v domo-Vini,dasi ga željno pričakuje njegova Fani v Ameriki, kjer bo dobil potomca. Jože Cerar je bil tudi pri naboru, roda za sedaj še ni potrjen. Je jako dobre volje, dasi mu je bolj ugajala ženska vloga in bo nastopil baje za ta čas, ki mu je usojen biti v Evropi, nekje v službo, kjer bo opravljal moška in ženska dela. Amerikanske novice. Smrtna nezgoda rojaka. V Herminie, Piiebla, je v premogokopu ponesrečil Fran Gradišek. Plast premoga in škrlovine mu je padla na nogo ter mu jo zdrobila. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je pa kmalu umrl. — Umrl je v Murrav, Utah, Fran Hotfman. lastnik mesnice. Doma je bil iz Cerknice. Zapustil je vdovo in pet neodrastlih otrok. Slednjič sama, veseloigra v 4 delih dosegla je včeraj v Kino »Ideal« največji uspeh smeha. Če rečemo da sledi dovtip dovtipu, da je eden položaj bolj kritičen kakor drugi, da razvija Donat neprecenljiv humor, da se eno uro pozabi na vse. samo ne na smeh, tedaj smo opisali film. — Mnogo zanimanja vzbuja nežni ples »tango«, ki se predvaja tudi pri popoldanskih predstavah. Tudi druge siike krasnega sporeda so prvovrstne. Ta izvanreden spored se predvaja do torka. Na Sveti večer je kinematograf zatvorjen. Ogenj v dimniku. V soboto okoli 7. zvečer je bila rešilna postaja obveščena, da gore saje v dimniku v železničarskih hišah na Resljevi cesti. Na lice mesta se je odpeljal oddelek gasilnega društva, ki pa ni stopil v akcijo, ker so ogenj že preje domači pogasili. Smrt vsled padca. Kakor smo že poročali, je dne 13. t. m. popGldne električni voz v Florjanski ulici podrl 60Ietno Marijo pl. Jerinovo, katera je pri padcu zadobila take poškodbe, da so jo morali prepeljati v deželno bolnišnico. Žena je umrla in v soboto so jo pokopali. Nesreča. V soboto je prodajalka jaslic Marija Škerjančeva na Vodnikovem trgu tako nesrečno padla, da si je zlomila levo roko. Prepeljali so jo na dom. Priloga. Današnji list ima za cenjene naročnike v mestih izven Ljubljane priložen koledar Kreditnega zaveda v Ljubljani. Narodna obrambo. »Branibor«. V soboto se je vršil občni zbor obrambnega društva ■■oranibor«, na katerem so poročali predsednik notar Hudovernik, tajnik Beg in blagajnik Jug o delovanju društva v preteklem letu. Na podrobnosti poročil se ne moremo snuščati. Delovanje je bilo sicer skromno zaradi skromnih sredstev, vendar pa je opažati zelo krepko napredovanje. V odbor so bili izvoljeni gg.: notar Hudovernik, urednik Pustoslemšek, dr. Šavnik in inženir Mačkovšek. Posebna zahvala se je izrekla dr. Ko-dermanu in prof. Perušku, ki se preseli na Dunaj, ter ie bil na njegovo mesto izvoljen nadrevident južne železnice g. Potočnik. Koncem občnega zbora se je razvila zelo zanimiva debata o društvenem koledarčku in raznih drugih zahtevah društva. Razglednice družbe sv. Cirila in Metoda za Božič, oziroma Novo leto ne izidejo radi tiskarskega gibanja. Rodoljubni krogi naj se zadovolje z razglednicami, s katerimi družba še razpolaga, in naj vporabijo to priliko, da se izprazni stara zaloga. Družbi sv. Cirila in Metoda je izročila nekdanja Urbančkova družba na Jezici 121 kron 13 v. Blagopokojna gospa Frania Velkavrh je volila družbi 400 kron, rajni g. Jakob Pukl 200 K. — Gdčna. Cika Konšek na Trojanah je nabrala veselo adventno nedeljo ob predstavi kinematografa 1 K 60 v. Keglaški poletni večeri v Sevnici so vrgli čistih 75 K 62 v, svoto je nakazala družbi podružnica v Sevnici. — G. dr. Janko Sernec v Celju je poslal 10 K mesto venca na krsto pok. g. lekarnarja Josipa Močnika v Kamniku. Pri kvartanju v gostilni Muha. Lokev na Krasu, se je nabralo za družbo 2 K. Cirii-Metodove podružnice in oskrbnike družbinih nabiralnikov prosimo, da odpošljejo svoje prispevke po položnici ali poštni nakaznici do 25. decembra t. 1. vodstveni blagajni. Iz Jesenic. Miklavžev večer, katerega je priredila ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda dne 8. decembra za tukajšnji vrtec, je bil nepričakovano lep. Vsa čast marljivemu odboru, kakor tudi gdč. vrtna-rici. Otroci so bili obdarovani z oblekami in s pecivom, kar je stalo podružnico mnogo denarja. Društvena naznanila. Občni zbor društva slovenskih profesorjev se vrši v soboto, dne 27. decembra 1913 ob 9. dopoldne v mali dvorani »Narodnega doma« v Ljubljani. Dnevni red: 1. Pozdrav. 2. Poročilo odbornikov in preglednikov. 3. Predlog odbora za povišanje članarine. 4. Referat dr. Josipa D-ebevca o društvenem glasilu. 5. Dr. Beuk - dr. Lončarjev predlog o smeri društvenega delovanja z ozirom na stanovske interese. 6. Volitev predsednika in pet odbornikov. 7. Eventualni referati in resclueiie: o zavarovanju učiteljev, o zadnjih imenovanjih in drugi. 8. Slučajnosti. Slov. pevsko društvo >/Ljubljan-Skj Zvon« vabi že sedaj na svoj Silvestrov večer, ki bo v sredo, dne 31. decembra v veliki dvorani »Mestnega doma.<. Spored obseza pevski in zabavni del. Po polnočnem pozdravu alegorija, nato veselo rajanje do jutra. O podrobnostih prihodnji teden več. Dne 5. januarja 1914 priredi društvo nižjih mestnih uslužbencev pred-pustno veselico v »Mestnem domu-. Veselični odsek je zastavil vse moči, da se bo vsak udeleženec kar najiz-borneje zabaval. Kakor pri lanski veselici, ie tudi pri letošnji skrbljeno, da nas pevski odsek razveseli z lepim petjem. Kar sc pa tiče postrežbe, je tudi najboljše skrbljeno. Društvo pričakuje, da bo slavno občinstvo pridno kupovalo vstopnice, ki jih prodajajo člani že sedaj. Veselica se vrši v korist podpornemu skladu društva nižjih mestnih uslužbencev. Presneta. Hrvaška opera gostuje v Ljubljani danes in jutri večer ter uprizori noviteto »Žongler M. B.« Partijo fratra pesnika je prevzel, da omogoči predstavo, prvi lirski tenor gosp. Tadej L o w c z y n s k i, ker je gosp. Strmac, ki poje navadno to partijo, zadržan z opereto v Zagrebu. Gosp. Lowczynski je te dni zelo uspešno gostoval v »Ljudski operi« na Dunaju, kjer bo angažiran za prihodnjo sezono. — Lož, iožnih sedežev, balkonskih sedežev je še nekaj za nocojšnjo in jutrišnjo predstavo na razpolago. »Svetincva hči.« Mislim, da ni nikogar med prijatelji gledališča, ki bi se ne bil veseli! gosp. Borštnika v Ljubljano. Menim pa, da je imel vsakdo pred očmi dobre drame, kjer bo nastopal naš cenjeni rojak v odličnih vlogah. Pričakovali smo zanimivega repertoarja in zdaj vidimo naenkrat, da se je zarila drama nekam daleč nazai, tja v tisti naivni repertoar, ki ie navduševal pred dvajsetimi in tridesetimi leti. Doživljamo v le Losnji sezoni premiere okostenelih burk in glum, ki ne privabijo v gledališče ne navadne publike, niti ne višjih slojev. Starejšim, ki te igre poznajo iz prejšnjih dni, se več ne ljubi posečati zaradi njih gledališča, mlajši vidijo eno in ta jim zadostuje za vse. Zdaj bi bil morda še čas, da se prične z delom, da se dvigne repertoar, ali kmalu bo prepozno in dramska sezija letošnjega leta bo končala z gosp. Borštnikom na čelu tako žalostno in tako brez spomina, kakor Še nobena na našem odru. Mi vzpodbujamo, mi opozariamo. mi čakamo. — »Svstinova hči« je stara genljiva šara, neprimerna za večerno predstavo, mogoča morda kot popoldanska uprizoritev po najnižjih ce-*nah in v največji repertoarni stiski. Igralci so bili dobri, obisk slab. P. — Knjige ^Matice Slovenske« se dotiskujejo. Med letošnjimi knjigami utegne največ zanimanja vzbuditi izviren roman »Gospodin Franjo« iz peresa g. pisatelja Podlimbar-skega in pa knjiga »Hrvatskosrbske narodne pesmi« (junaške). Roman ima za snov zelo aktuelno narodno kulturno vprašanje. Hrvatskosrbske nar. pesmi imajo obširne stvarne uvode in jezikovni komentar; nekaj jih izide v cirilici; dodan bo knjigi tudi zemljevid pokrajin, ki se omenjajo v pesmih. P. n. gg. poverjeniki in člani, ki se še niso priglasili, naj to store čim prej (članarina 4 K). Ker bodo stroški za letošnje knjige posebno veliki, je želeti, da se prijavi čim več novih članov. — Mrtvi kapitali, slavonska povest Josipa Kozarca, enega najmar-kantnejših slavonskih pisateljev, je pravkar izšla v slovenskem prevodu. V »Mrtvih kapitalih rešuje Koza-rac znamenito gospodarsko-socijalno vprašanje, opozarja, da je v Slavoniji mnogo plodne zemlje, a neobdelane. To je »mrtev kapital-, ki ga je treba oživiti. Kozarac vidi povsod mrtve kapitale. Vse drvi na lov za uradniškimi mesti, samo da je »gospod-, četudi občinski pisar in ima svojo »mesečno« plačo. Za dijaka, ko polo- ži maturo, so edini idealni poklici: profesor, medicinec, jurist, duhovnik. Nikdo se noče posvetiti poljedelstvu, obrtu ali trgovini, da bi dvignil blagostanje svoje in naroda. Prevladuje med celo človeško družbo nezdravo naziranje. da je samo oni »gospod«, da je samo oni »človek«, ki dobiva mesečno plačo, četudi pri tem strada. In tako nastaja nadpro-dukcija uradništva, a drugi poklici se zanemarjajo. Broširan izvod stane 1 K 50 v, v platno vezan Z K 50 v. Vse tu naznanjene knjige se dobivajo v »Narodni knji«rarn.l« v Ljubljani, PrešernoT-n , St. 7. Izpred sodišča. Duhovnik, ki ponareja podpise. Pred okrajnim sodiščem Landstrasse na Dunaju je tožil pater Juliian Lu-kaszk»e\vicz predsednika poljske šolsko Jružbe na Dunaju, krznarja La-dishva Glovvinskega, zaradi razža-lienja časti, ker ie ta v neki civilni razpravi rekel, da je pater Lukasz-kiewicz ponarejal podpise Obtože-ijec je nastopil dokaz resnice. Svak patra Lukaszkiewicza, vpokojeni železniški mojster Kazimir Zacharski iz Sanoka v Galiciji, je izpovedal sledeče: Leta 1S96. je pater priredil romanje v Lurd in po njegovem naročilu je dal Zacharski nalepiti oklic po Tarnovu. Ko je krakovski stolni ka-pitel to izvedel, je odvzel patru Lu-kaszkiewiczu priredbo romanja ter poveril patra Smoczinskega. Lu-kaszkiewicz mi ie nato narekoval odprto pismo na krakovskega knezo-škofa Puzvno, v katerem ie ostro napadal stolni kapitel in župnika Smoczinskega. Obenem ms je pozval, naj podpišem pismo z imenom »Mihael Borofka-. Ko tega nisem hotel storiti, je Lukaszkiewicz sam podpisal to tuje ime. Drugič mi je poslal Lukaszkiewicz iz Trsta štiri zaprta pisma z naročilom, naj jih vržem v poštni nabiralnik. Priča Štefanija Babnista. hči prejšnjega hišnika v hiši poljske šolske družbe, je izpovedala, da jo je pater Lukaszkie\vicz večkrat pozval, naj podpiše popisane in prazne listke z imenom svoie matere. Storila je to, ne da bi vedela čemu. Enkrat, ko je tak listek podpisala, je rekel: »Zdaj lahko revidirajo.« Obtoženec je bil oproščen, ker se mu je posrečil dokaz resnice. Rožne stvori. * Stekline. Iz Vilne poročajo: V Pasteurjev zavod so pripeljali 24 re-alcev iz Pleskava, ki jih je popadel stekel pes. * Eksplozija smodnika. Iz Ino-mosta poročajo: V kamnolomu pri Rankweilu na Predarlskcm se je dogodila velika eksplozija smodnika. Sedem delavcev je bilo deloma težko, deloma lahko poškodovanih. * Vulkaničen izbruh na Hebri-dih. Iz Sidneva poročajo: Parnik »Pacific«, ki je priplul v petek v sid-nejsko pristanišče, poroča grozne posameznosti o vulkaničnih izbruhih na Hebridih. 400 do 500 oseb je bilo baje usmrčenih. * Aeroplani v boju. Iz Madrida poročajo: Poslednjega boja z Maro-čani pri Tetuanu so se udeležili tudi zrakoplovci v aeroplanih, ki so metali bombe. Maročani so v paničnem strahu pobegnili v gore. Na bojišču so našli 200 mrtvih. * Slikarji — ponarejevalci denarja. Iz Novega Jorka poročajo: V Montrealu je policija aretirala pet oseb, med njimi štiri dobro znane slikarje, ki so ponarejevali stodolar-ske bankovce ter jih širili po Kanadi. Tiskarno so imeli v gozdu. * Izgredi hrvaških delavcev. Iz Solnograda poročajo: V Saalfeldnu je prišlo v soboto med hrvaškimi delavci do izgredov. Neki delavec je poskušal orožniku, ki jih je miril, iztrgati puško. Orožnik pa ga je z bajonetom sunil v stegno. Zadel je žilo odvodnico, vsled Česar je delavec izkrvavel ter v par minutah umrl. * Namesto lisice se je sam zadušil. Iz Vetralle v Italiji poročajo: Kmetovalec Barbarott' je zapazil, da dela lisica med njegovimi kurami veliko škodo. Zasledil je tudi podzemeljski rov, v katerem se je lisica skrivala. Pred vhodom je zapalil slamo in žvepelj, da zaduši lisico. Vendar pa je bil tako nepreviden, da je prekmalu stopil s svojo materjo v rov. Oba so našli čez par ur zadušena. V rovu je bilo tudi mnogo kač. ki so bile deloma mrtve, deloma napol mrtve. * Monna Lisa. Iz Rima poročajo: Giacondo so v soboto pripeljali iz Florenco v Rim. Spremljali sb jo ravnatelj starin in lepih umetnosti, dr. Ricci, muzejski ravnatelj v Florenci Piggi, en policijski uradnik in dva karabinierja. Ko je dr. Ricci stopil iz voza. sprejeli so ga ministrski predsednik, naučni minister in mnogo časnikarjev. Sliko so izročili francoskemu poslaniku Barrere ter jo po- fetn shranili v Palazzo Farnese, kjer bo dva dni razstavljena proti vstopnini. Vstopnino bodo nakazali dobrodelnim italijanskim družbam v Parizu. * Amurska železnica dograjena. Oigantično delo sibirske železnice je bilo dokončano z zgradbo amurske železnice. Sibirska železnica je do-zdaj vodila čez Samaro - Ufu - Kur-gau - Omsk - Krasnojarsk - Irkutsk k Bajkolskemu jezeru, od tam na Citu - Charbin in do Mukdena oziroma do Vladivostoka. Zdaj so pripojili k tej železnici tudi Blagove-ščensk na Amurju, tako da bo zdaj mogoče voziti se s Čitu na Strje-tensk, Blagoveščensk do Nikolajeva m do Chabarovska. V Sibiriji ima Rusija še važno progo Orenburk-Kazalinok - Turkestan, ki bo brez-dvomno še vezala Indijo z Rusijo. * Ključavničarski pomočnik pevec. V dvornem gledališču v Kasse hi je pel ključavničarski pomočnik Fran Bachmann Sarastra v Mozartovi operi »Čarobna piščal«. Star je 32 let in je dozdaj delal v Kasselski tovarni za lokomotive tvrdke Heu-tschel in sin. Poje bas. Njegov glas je !>aje krasen in dobro izšolan. Gleda-išče je bilo razprodano. Prvi umetniški debut Bachmannov je imel po polen uspeh. Predstavo so obiskali skoro vsi tovariši - delavci Bach-mannovi. Par dni pred tem jedebu-tiral v slavnem milanskem gledališču »Scala« novi tenorist Lazzaro, ki je bil prej tudi delavec. Pel je vlogo Uga pl. Eeste s fenomenalnim uspehom v novi operi »Parisiana«, ki jo je uglasbil Pietro Mascagni. Lazzaro je doma na Španskem in kritika mu prorokuje skoraj enako karijero, kakor Carusu, ki je, kakor znano, iz-nčen mehanik._ Telefonska in brzojavna poročila. Državni zbor. Dunaj, 22. decembra. Zbornica /fe danes silno slabo obiskana. Treba !je bilo poslance iskati po vseh lokalih, da je bila zbornica sklepčna. Nadaljevala se je specijalna debata o preodkazih. Prvi je govoril Čeh Sta-nek strogo opozicijonalno, nato neki Rusin, ki govori ob 2. popoldne že tretjo uro. V zbornici je navzočih samo 15—20 poslancev. Položaj je popolnoma nejasen, gotovo pa je, da so izginili zadnji upi, spraviti proračun in finančni načrt pod streho, tako da tje ex lex ali § 14. neizogiben. Odstop ministra Dlugosza. Dunaj, 22. decembra. Ministrski predsednik je bil včeraj pri cesarju V avdijenci ter mu je predložil demisijo ministra Dlugosza. Odločitev bo razglašena najbrže šele po praznikih, gotovo pa je, da bo cesar sprejel demisijo. Krakov, 22. decembra. Poljski listi zatrjujejo, da bo obenem z ministrom Dlugoszem odložil svoj držaV-nozborski mandat tudi poslanec Ja-vorski, ki je vsled ministrove afere kompromitiran. Smrtna kosa. Ptuj, 22. decembra. Danes je tu flmr! po dolgi bolezni nadučitelj na slovenski okoliški šoli v Ptuju gosp. Jvan Kankler. Pogreb bo dne 24. decembra ob 3. popoldne. Hrvaška. Budimpešta, 22. decembra. Ban Skerlecz je dospel sem ter poročal ministrskemu predsedniku o volitvah in pogajanjih z voditelji koalicije. Delazmožnost hrvaškega sabora je zajamčena, ker so vse stranke obljubile, da ne bodo uprizorile v saboru obstrukcije, marveč bodo nastopale k večjemu kot opozicija. Dunaj, 22. decembra. Hrvaški ban Skerlecz je bil danes opoldne od cesarja sprejet v avdijenci, v kateri mu je poročal o volitvah ter se posvetoval o prvih nalogah novega hrvaškega sabora. Zvečer se je ban zopet odpeljal v Zagreb. Valerijan PribiČevič. Novi Sad, 22. decembra. »Zastava« poroča, da bo v kratkem imsno-van Valerijan PribiČevič, eden glavnih obtožencev v famoznem veleiz-dajniškem procesu, za srbskega škofa. Valerijan PribiČevič je brat voditelja hrvaško - srbske koalicije, izučil se je na Ruskem in je bil profesor na duhovniškem seminarju v Karlovcu. Ožja volitev v Bosni. Sarajevo, 22. decembra. Pri sobotni ožji volitvi v srbskem volilnem okraju Tuzla - Bjelina - Brčka - Srebrenica je bil izvoljen kandidat skupine Otačbina, Vaso Crngorčevič. Bosanske železnice. Dunaj, 22. decembra. »Neue Freie Presse« poroča, da bo vsebo- val proračunski provizorij, ki bo stopil v veljavo s pomočjo § 14., tudi prvi obrok avstrijskega prispevka za bosanske železnice. Prvi obrok na 60 let razdeljenega kredita znaša za oba dela monarhije 4,858.086 K. — Predloga je bila v ogrskem državnem zboru sprejeta v tretjem branju, avstrijskemu državnemu zboru pa je bila šele pred kratkim predložena in je izzvala, zlasti zaradi protežiranja Ogrske, mnogo kritike. Francoska zbornica. Pariz, 22. decembra. Ministrski predsednik Doumergue je v zbornici izjavil, da bo podal v sredo obširno poročilo o zunanjem položaju in zlasti o orijentskih zadevah. Francoska vojska. Pariz, 22. decembra. Senat je sprejel predlog, da se odslej naprej vpelje obligatorično cepljenje proti legarju. Mona Lisa. . Rim, 22. decembra. Mona Lisa je bila danes slovesno izročena francoskemu poslaniku. Dogodki na Balkanu« V Albaniji se koljejo med seboj. Belgrad, 22. decembra. Že dva dni je slišati ob meji, zlasti ob .Dibri in Ohridi močno streljanje pušk in topov. Srbski krogi so mnenja, da je prišlo do bitke med četami Izmail Ke-mala in Esad paše. Vojno ministrstvo je poslalo na mejo močna oja-čenja. Srbija. Belgrad, 22. decembra. V novem načrtu o organizaciji srbske vojske je določena ustanovitev 12 pešpolkov in 2 divizij kavalerije za časa miru. Belgrad, 22. decembra. Vsled bombnega atentata, ki ga je izvršila neka bolgarska četa na železniškem mostu pri Demirkapu, je bila vojaška straža ob železniških progah oja-čena. Srbsko - turška mirovna pogajanja. Carigrad, 22. decembra. V soboto so bila srbsko - turška mirovna pogajanja končana. Pogodbo podpišejo prihodnjo soboto. Bolgarska. Sofija, 22. decembra. Z vso gotovostjo se zatrjuje, da je dosedaj obljubilo 16 poslancev agrarne stranke, ki so bili prej pristaši liberalne stranke, vladi svojo podporo. Dunaj, 22. decembra. Po zanesljivih informacijah v jugoslovanskih krogih, je car Ferdinand odločen, vzdržati kabinet Radoslavov. Car je še enkrat naročil Radoslavovu, da naj poskusi na vsak način še enkrat kompromis z opozicijonalnimi strankami in gre pri tem do skrajnih koncesij. Če se tudi to ponesreči, bo sledil razpust sabora ter se bodo razpisale nove volitve pod najhujšim pritiskom vlade, od česar si vlada obljublja vsaj zanesljivo večino. Sofija 22. decembra. Kongres agrarne stranke je sklenil, da odklanja vsak kompromis s sedanjo vlado, pač pa dovoli vodstvu, da se sme udeležiti eventualne rekonstrukcije kabineta. Orijentske železnice. Dunaj, 22. decembra. O zaključku konferenc glede orijentskih železnic je bil izdan sledeči komunike: Posvetovanja avstrijske skupine s francoskimi delegati so končana. Program poznejših sklepov je bil paragrafiran. Načrt grofa Vitalijo, ki vsebuje ustanovitev dveh prometnih družb z eno francosko družbo za financiranje, je bil skoraj v celoti sprejet, ker se je posrečilo najti formulo, ki zadovoljuje upravičene interese monarhije. Te dni se predelajo še nekatera vprašanja z nemško - švicarsko skupino, nakar se sklepi predlože vsem vladam v odobrenje. Egejski otoki. London, 22. decembra. Iz oto-manskih krogov poroča Reuterjev urad, da je izrekla Turčija pred sklepom miru z Grško razne pridržke glede Egejskih otokov. Otomanska vlada je vedno trdila, da ni mogoče vzdržati miru v Mali Aziji, če otoka Kios in Mitilene nista turška. Petrograd, 22. decembra. Predlog sira Edvarda Greva o vprašanju Egejskih otokov smatrajo v ruskih diplomatičnih krogih kot zelo resen diplomatičen dvoboj med trozvezo in tripelentento. Dasi ravno Rusija na vprašanju Eegejskih otokov ni zelo interesirana, bo vendar šla s francosko in Angleško in se ne bo ozirala na eventualni protest Turčije, zlasti ker se je ta meseca januarja t. 1. podvrgla razsodbi velesil. Turški državni zbor. Carigrad, 22. decembra. Danes so se pričele volitve v novi turški dr- Visoko starost dosežejo Ie tisti ljudje, ki zaduše vsako bolezen v kali, posebno pri pomanjkanju sape. tiščanju v prsih, bodenju na plečih in prsnih bolečinah bi morali vedno takoj rabiti Fellerjev topeč in bolečine olajšujoči rastlinski esenčni fluid z znamko »Elza Fluid«. Vedno žavni zbor. Mladoturki upajo na veliko večino. Nemška vojaška misija v Turčiji. Pariz, £2. decembra. Iz Petro-grada poroča »Matin«: Nezadovoljnost z nemško vojaško misijo v Turčiji se vedno veča. Rusija ie trdno odločena doseči pri svojih zaveznikih financijalni bojkot Turčije. Temu nasproti je izjavila neka skupina nemških bank, da je pripravljena Turčiji posoditi 200 milijonov frankov. Atene, 22. decembra. Po vzorcu turškega vzornega zbora se ustanovi tu poseben zbor, ki bo pod povelj-ništvom francoskega generala Ey-douxa. Armensko vprašanje. Frankobrod, 22. decembra. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Porta je pozvala znanega armenskega državnika Bogoš pašo Nubarja, ki se mudi sedaj v Evropi ter se zavzema za ugodno rešitev armenskega vprašanja, v Carigrad, da poroča tam o svojih načelih za reforme v Armeniji. Bogoš paša Nu-bar pa je previdno odklonil povabilo. Meteorologsčno porotno. Darila. Slovenska Sokolska Zveza. IV. uradni izkaz daril in denarnih zbirk, ki jih je prejela »Zveza« v namestilo odkupa cvetk povodom prepovedi sokolskega cvetličnega dne. Darovali, odnosno nabrali so p. n. gg.: Peter Sitar, Jesenice, 30 K: deški naraščaj »Sokola I.« I. oddelek 10 K 10 vin.; Mirko Tratnik 30 K; »Sokol«, Vransko, 20 K; A. Bončar 25 K; H. Chri-štof, Ptuj, 32 K, nabrano; L. Kaftan, Semič, 8 K, nabrano; dr. I. Jenko 20 kron; v gostilni »Lenassi«, Gor. Logatec, nabrano, 26 K; I. Pavšek 110 kron, nabrano; Konrad Brezovšek 2 K; dr. E. Šlajmer 20 K; med Srbi in Hrvati ob jubileju »Ljubljanskega Sokola- nabrano 17 K; »Idrijska sokolska župa« 200 K; »Sokol« v Postojna, 70 K; »Sokol«, Maribor, 101 krono; Slava Klobučar in Marija Pirh, tretja zbirka 29 K 40 vin.; zaostali ptič pri »Belem volku« 2 K; M. Domicelj, Rakek, 21 K, nabrano; pisarna dr. Tominška 5 K iz poravnave; Ana Petrove, Domžale, 2 K; v gostilni A. Zajca, nabrano, 17 K 50 v; dve uradnici 4 K: pri Majzelju nabrano 6 K. — V I. izkazu izkazali 817 K 85 vin., v II. 1005 K 63 vin., v III. 924 K 61 vin., danes 808 K, skupaj 3556 K 09 vin. Zvezino predsedstvo izreka bratsko zahvalo za nakazane zneske in se priporoča za daljno naklonjenost. Z bratskim »Na zdar!« - Za predsedstvo: Dr. I. O r a ž e n, starosta; L. D e r m e 1 j, blagajnik. Danišnli list obsega 6 strani Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Veselja do jedi ne more imeti nihče kdor trpi na težkem telesnem zaprtju ali na slabi prebavi, zakaj takim ljudem je jed neprijetno delo, prebavljanje pa muka. Priporočamo našim bralcem pri motenjih prebave, želodčnih krčih, go-rečici, vzdigovanju, nedelavnosti črevesja, zaprtju in napenjanju Fel-lerjeve staropreizkušene odvajalne rabarbarske krogljice z znamko »El-sa krogljice«. Pospešujejo tek, urejajo prebavo, čistijo kri in se tudi ob tolščatosti lahko rabijo. Pri tem so pa popolnoma neškodljive, voljnega, gotovega učinka in se dajo lahko tudi otrokom. 6 škatljic za 4 krone franko pošlje lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzin trg štev. 238 (Hrvaško), odkoder se obenem lahko naroči tudi Fellerjev bolečine tolažeči fluid z znamko »EIsa fluid«, 12 steklenic za 5 K franko. Lilijskomlečno milo s konjičkom Bergmanna A Co., Dečin n. L. ostane prejkoslei nedosežno po svojem učinku proti pegam, dalje neutrpljivo za racionalno negovanje kože in lepote, kar potrjujejo vsak dan prihajajoča priznalna cismr. Dobiva sc po 30 h po lekarnah, drogerijah, parfumeri jskih trpovinah itd Istotako se obnaša Bergmanna ljljjna krema »Manera« čudovita za ohranitev nežnih damskih rok; v lončkih po 70 vinarjev povsod dcc. Čts opazovanja Stanje barometra T mm 2« 1? *» s H- — Vetrovi Nebo 20. 20. 2. pop. 9. zv. 749 4 750 0 I —6-0 1-10-0 brezvetr. si. szah. jasno • 21 7. zj. 750-4 :-12-4 si. jzah. megla n •» 2 pop. 9. zv. 747-4 746 5 -7-7 —88 brezvetr. jasno • 22 7. zj. 7450 —103 it svzh. oblačno Srednja temperatura sobote —86% norm. —2,lfc, nedelje -96", norm. —22\ Padavina v 24 urah 0-0 mm in 0*0 mm. bi moral biti za vse slučaje doma. Izkazal se je pri protinskih, revmati-ških in nevralgiških bolečinah kot zanesljiv pomočnik. 12 steklenic za o K pošilja franko lekarnar E. V. fl 1 *Ji ° Praznikih lift uli f I T n priznano rUilulIIK najboljša vina iz Goriške kleti na Starem trgu. Rebula l ra litra....... 44 h Istrijanski refoško V: litra ...» 44 h MuSkatelec «/* litra...... 56 h Cviček »/a litra........ 48 h Cviček 1h litra čez ulico . P * . 44 h Pelinkovec posebno dober 1 2 litra 80 h Zlasti pa se priporoča belo »irsko vinePoi »trape 36 vin. Najboljše vedno sveže 4448 od tvrdke JE. Hammerle sirarna in mlekarna Inomost* dobi se pri zastopniku Fran ieiezni'K. Ljubljana, Sodna ulica M VI 1 Sfllannta boljše moči, sposobna tudi za potovanje in liontoristinln veŠČa slov. in nemške korespondence, se sprejmeta takoj ali s 1. februarjem 1914. 4492 Ponudbe pod „A. K." na upravn. »Slov. Naroda«. Postrežba ločna! Cene solidne! Prva največja domača in eksportna tvrdfea! laiagalelj c. kr. armade, vojne mornarice, domobrance? itd Glavni zastopnik največjih tovarn ur v Švici Pripoznano najboljše švicarske ore. Min ure, Ornega ore Itd. Najbogatejša zaloga brilantnlh In drugih prstanov, uhanov, verižic, zapestnic itd. namizno orodje. — Krasni nastavki iz srebra Itd. itd. Najnovejši cenik brezplačno* s Poštno pomrfnica verzirana popolnoma v vseh poštnih in brzojavnih opravilih, lahko majhen urad tudi samostojno vodi, zmožna slovenščine in nemščine, vešča poleg tega tudi vseh trgovskih opravil v komptoarju, Išče službo. Prijazne ronudbe prost pod: , M. D." postno leteče Botlje, (Kottelach) Koroške . 4536 v večjem trgu ali mestu, priznano dobro idoča, so vzame v najem ali kupi s 1. svečanom 1914 Ponudbe se spreimejo pod: „Ugodna kerčifa", poštno ležeče Borovlje, Koroško. 4534 Sveže prav dobre 4022 jetrne ia krvave kloliase vsak torek in petek. Vedno fino praško bla^o, kakor šunke, razne salame, hrenovke, preka;eno meso in kranjske klobase priporoča Jan Chalnpnik, prekaialec, Stari trg štev. 19, Ljubljana. DARILA za Božič in Novo lešo l Glasovirje, pianine, harmonije, gosli, gitare, tamburice, oka-rine, orglice, harmonike, itd. ima v veliki zalogi in bogati .*. izbiri po solidnih cenah .*. G. F. J u r a s e k 1 Ljubljana, Poljanska cesta št. 13. 2 grospico $r- iy soostovane družine ki btlCt ne-dolino minulost, veselje do trgovine in če? 20 tisoč kron dote. bi sc rad tem potom seznanil v svyho cenitve mlad. inteligenten trgovec in ve e-posestnik v prijavnem k^raiu bli^u mesta. }e v dobrem polofaiu, ima naiiep$o pnhodniost in sprejme le resne ponudbe s točnim naslovom na upravni&vo „S»ov. /faroda" pod „S^ecna bodočnost" do 30. t. m. proti poponi diskretnosti. Ce mogoče prosi se stiko pritožiti. 4474 Ker ne zadostujejo dosedanje ordina-cijske ure, sem primoran razširiti zobozdravniško prakso in ordiniram od danes za vsa zobozdravniška in zobotehni£na dela vsak delavnik brez opoldanskega odmora. Idrija, 12. grudna 1913. 4426 Dr. Branko Žižek okrožni in zobozdravnik. Sidro-Thvmol-mazilo 1* laike doikodbe (rane), m-zartljer. t rane in opekline. Doza K — .80. Capsici Corripos. Sidro-Linimenl. Nadomestilo za sidro-Pain-Expc!ler Bolečine olajftojot« mazilo ra prehlajenj«*, reumatizem. trganj« po udih, itd. Rtfkleriira TC —.83. tO, 2.-».. Sidro-AIbuminat-železna-tifiKtura Za malokrvnost in bledici*. Steklenica K 1.40. Dobi se skoro v vsaki apoteki uli pa direktno v Dr. Richter-jevi apoteki „pri zlatem levu", Praga I, Elizabethstrasse 5. rModni salon ^ Stuchly - JKlaschks 3 Se priporoča na okusno izbiro zimskih klobukov in šport, čepic za dame in deklice. Primerna božična in novoletna darila po selo znižanih cenah. ■■■aaMBnasa Feller. Stubica.' Elzatrg št. 238 (Hrvaško), pri katerem naj se tudi naročajo staro preizkušene Fellerjc-ve odvajalne rabarbara krogljice z znamko »Elzakrogljice« 6 škatlic za 4 krone franko, da je pri rokah ob zaprtju, želodčnih krčih itd. to prijetno in neškodljivo zdravilo. Oboje smemo svojim čitateljem najtoplejc priporočati. 1 m--- C5-3B 46 33 293. štev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 22. decembra 1913. btTan a. ■ * DRUŽBA „P. WERNIG" BOROVLJE, KOROŠKO. LOVSKE PUŠKE. STRELJIVO. POPRAVILA. REVOLVERJI. ITD. ITD. k CENIK 1913. 99 Dokazano dobro idoea LT 3 Potnik prva moć, soliden in trezen 4492 se sprejme za dobro v^elfa&o tovarno. Rajon: Kranjsko, Štajersko, Primorsko. Zahteva se kavcija in dobre reference, tudi agi len novinec se ne izključuje. Nastop z januarjem. Ponudbe pod }iK> Mi 500" na uprava. »Slov. Naroda«. ¥ m 3 Božična 1 i daril ki obdarovaaca razvesele in ki imajo trajno vrednost, se ne dobe lahko. Gotovo se ne boste zmotili, če svoje drage obdarujete s čevlji. Fl Siti, lioifia. Selenburgova ulica 4. in 4458 trgovina (z vojaško kantiuo) na Štajerskem se radi trajne bolezni ceno proda. Gotovine se potrebuje K 25.000, cena 45 000, drugo ostane lahko vknjiženo na posestvu. Ponudbe na: Josip Je-gliisc&i, Slov. Bistrica, Š*afersko. 45C0 Najlepše Mim Šarilo je Ime Pfaff pomeni najzaacslivcise zagotovilo za najvišjo popolnost šivalnega stroja in vsakemu kupcu nudi jamstvo za to, da dobi najizbornejse, kar sploh more proizvesti šivalno strojništvo. — V zalogi jih ima: i-326 ign. Vok ymm trgov, ii« siroje? te koles. LHe Sodne ulita Stev. 7. Vrtnarske storje In pregrinjala za senco do' bavlja ob takojšnji naročitvi voznine prosto na postajo Trst ali PnlJ EMANUSL KLEIN, Konlgsstadtl 66, Češko. Pletilnica trsja in vrtnar« skih ŠtoriJ« (Dopisi se prosijo v nerrškem ali češkem jeziku) 4533 H ti M N N Lepa in koristna Božična darila po že priznano najnižjih cenah dobite 4455 N N N M * N fc v modni trgovini Peter Sterk t LJUBLJANA, Stari trg štev. 18. J Previdni kolesar lahko prihrani mno/jo časa in denarja, ako v zimski seziji pasli svoje kolo po strokovnjaku preiskati. — Ne zamudite fora j v poslati svoje kolo v pregled podpisani tvrdki? ki bo delo ob najnižji ceni* strogo solidno m t najkrajšem času strokom j aško dovršila. Vsako pri nas popravljeno kolo se na zeljo brezplačno hrani do spomladi v naših nalašč za to primernih prostorih. K Ali L CAMEBNIK $ Ko. Spec. trgovina s kolesi? motorji, avtomobili in posameznimi deli. 3ieha nična delavnica in garaža. LJUBLJANA Najcenejši nakup vsakovrstnih čevljev je v zalogi lastne tovarne 4497 na Bregu štev. 20 (Cojzova hiša). Priležne oblike zadnje novosti garantirana kakovost ■ :: TEHNIČNI BIRO IN STAVBNO PODJETJE :: 1428 Centrala: Ljubljana, Poljanska cejta šr". 3 — Podružnice: Gorica, Trst, Zagreb. Beton. * železobeton * mostovi * stropi dvorane * zazidki turbin. ::::: • •«• • • • • ■ • Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov * prevzetje zgradb * : tehnična mnenja. ■■V." 7,,; --.353321885583 Vodovodi * električne centrale * tur-bine * mlini * žage * ;;;; opekarne in moderne apnenice. * * * Obisk strokovnih inženirjev na željo. . t - Hi Največja božična oceasion prodaja v angleškem skladišču oblek. Cez 20.000 kosov konfekcije za dame. gospode, deklice in dečke in sicer za dame raglane m vrline jopice iz angleškega modnega blaga? Sili-pliša in krzna? nadalje kostume v >iajelegantnejših fasonah? gledališčne in spalne plašče, kolliers in niufe. Za gospode zimske navadne in športne obleke? raglane? suknene hlače? modne žile je. Ker se mora večji del tega blaga razprodati? dobijo cen j. odjemalci blago po vsaki ceni in vsak naj porabi to redko priliko? katera traja le do novege leta. Angleško skladišče oblek, O. Bernaiović, Ljubljana, Mestni trg 5-6. Telefon štev. 132. Telefon štev. 132. 11 5C Zahtevajte K. JURMAN optik in specialist. Modna trgovina v Ljubljani Stritarjeva ulica št. 7. Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto. brezplačno. LJUBLJANA V Selenburgova ulica št. 4. :: Konfekcija :: za dame in deklice bluze, modno blagoy sukno, platno, garniture, preproge, šerpe, rate, plotL Hi I! Z dokazanim dohodkom čez 5000 K, se takoj ođda. Kje pove upravništvo »Slov. Naroda«. 4450 Angleško skladišče oblek ima v svoji novi razložbi perzijski plašč v ceni K 1000-— in eno imitacijo za K 50*— kakor tudi druge najnovejše in najlepše modele. 4488 nn— n-g) IBaSIBOB M 25. Msstni trg Stev. 15. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Največja zaloga ur, juvelov, srebrnine Tovarniška znamka mm m Zastopstvo tvornice ur „ZENITH". Rdeče desertno vino, pristna kapljica s Pelješca. 4237 SamotOk t 92 vin., hI 78 K. Močnejše vino Bogatiš t 1 K 12 vin, Naročilom po dopisnici sledi v Ljubljani brezplačna dostava od 2 1 dalje. JK. Žerjav, Streiiška nI. št. 32. SlUltin JeznamkazaSJgilrji [flj! Doktor pl. Trnk6czy-ja Sladni je praizvir vseh sladnih izdelkov in da kri, moč, idravle. Za dojenčke je Sladin kot redilno sredstvo varuh otrok. Za vsacega bolnika izvir zdravja. Da odraslim bolnim kakor zdravim okusen, redilni zdravilni z« 1 trk. Poraba Sladma prihrani v gospodinistvu 50° o na denarju, * 3 na mleku, polovico na sladkorju. Vse te koristi potrjujejo vsakdanja zopetna naročila, 1/1 kg za 60 vin. se dobi tudi pri trgovcih. Po pošti 5 zavojev 4 krone franko. Glavne zaloge so v lekarnah TRNK0CZY: na Dunaju Josefstadterstrasse 25, Radetzkvplatz 4, Schdnbrunners trasa e 109, v Gradca Sackstrasse 4, vLJub-bljanl lekarna Trnkoczy, zraven ro-tovza. Žena lastnika te lekarne je zgojila svojih 8 zdravih otrok s Sladinom. ziotouljeno oli po meri nabaviti si pri €3 GOTZL LJubljana, Mestni trg Stev 19. t« Vsot ■ ^ " e a : ■ ka banka fililalka v LJubljani Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. s Zivairaa zveza z Ameriko. Delniška glasnica §€ 3,000.000. Nakazila v Ameriko in akreditivi. Kapnje in prodaja vrednostne papirje ! Sprejema vloge na hranilne kfižise I Eskomptira: menice, devize In fakture. (rente, zastavna pisma, delnice, srečke I ter na Žiro in tekoči račnn. 33 j ~ Zavarovanje vreta. papirjev proti x ' * ' ' ■. ...... I knrzm izgubi. — Revizija žrebanja itd.) — Valute in devize. — Promese j Obrestovale od dne vložitve do dne dviga, j srečk brezplačno. — Rembonrs-kredttt. — k vsem žrebanjem. = j Rentni davek plača banka Sz svofega. j = Borzna naročila. — inkaso. = Zapestni gumbi. ! Predno kupite ! oglejte si pravkar došle novosti za Božič in Novo leto v novi modni trgovini LJUBLJANA Franca Jožefa cesta štev. Srajce bele in barvaste. Spalne srajce. Spodnje hlače. Trikot perilo prof. dr. G. Jaegra. Pleteni telovniki. 45