Leto 1895.
207
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos XXXIX. — Izdan in razposlan dne 11. junija 1895.
Vsebina: Št. 79. Uka/, v odvračanje in zatiranje prasje kuge (prasje kužne bolezni).
99.
^az ministerstev za notranje ^vari, pravosodje, trgovino in po-Welstvo z dné 9. junija 1895.1.
v °dvračanje in zatiranje prasje kuge (prasje kužne bolezni).
Na podstavi določila §. 1. v občem zakonu o piskih kugah z dné 29. februvarja 1880. 1. (Drž.
35.) je ministerstvo za notranje stvari v pogumu z ministerstvi za pravosodje, trgovino in °*jedelstvo prasjo kugo (prasjo kužno bolezen) Prejelo med nalezljive bolezni, navedene v 1. od-^vku omenjenega paragrafa tega zakona; potem-etïl naj se o ti živalski kužni bolezni (epizootiji) Porabljajo določila poglavja 1., II.,111., IV., V., VII. in , ' tega zakona in pa k njim izdanega izvršilnega aza (Drž, zak. št. 36.), m pa kazenska določila tg°n? z d°é 24. maja 1882. 1. (Drž. zak. št. 51.) (0 ^'nisterskega ukaza z dné 8. decembra 1886. 1. J.1*-zak. št. 172.), kolikor so se po teh izpreme-*a izvršilnega ukaza z dné 12. aprila 1880. 1. [ zak. št. 36.) določila k §. 18. občega zakona ° diskih kugah.
§• 1.
Ko se je po §§. 15. in 16. zakona z dné 29. februvarja 1880. 1. (Drž. zak. št. 35.), govorečega o odvračanju in zatoru nalezljivih živalskih bolezni, oddâlo občinskemu (graščinskemu) načelniku (županu) dolžno naznanilo, da je kje nastopila ali da se kje sumni prasja kuga (prasja kužna bolezen), ali ko je župan kakorsikoii izvedel, da je ta kuga res nastopila ali da je po tem, kakor se bolezen javi ali ker je že več prascev poginilo, moči sumneti, da vtegne kuga res nastopiti, mora on pri ti priči podati o tem naznanilo političnemu okrajnemu oblastvu in mu razložiti razmere, ki jih je izvedel, ter mora ukazati, da se nemudoma kolikor moči ločijo še zdravi prasci od že obolélih, in prepovedati vsa-kateri promet s prasci iz dotičnega suhotovanja, to je, ukazati mora zaporo hleva.
§. 2.
Dobivši naznanilo, mora politično okrajno oblastvo nemudoma uradno služečega Živinskega zdravnika, in ako bi on bil zadržan, okuženi občini najbliže bivajočega živinskega zdravnika odposlati v ovedovanje, zlasti pa v to, da poizvé, odkod se je kuga zanesla, in da vkrene naredbe veterinarske policije.
. Mimo tega se v odvračanje in zator te bolezni i , V 8e vkrepajo nastopna ukazila in se ob enem javr*e P°P*S Prikazni, pod katerimi se bolezen
§. 3.
Na kugi oboleli in kuge sumni prasci naj se od zdravih ločijo kolikor moči varno pred okužbo;
<Slo,«nUoti.)
52
okužene hleve in okužena stojališča, in pa ako se kuga razširja črez več suhotovanj kakega kraja ali kake občine, tudi ves kraj je zapreti za uvažanje in izvažanje prascev.
Zaprta suhotovanja je oznameniti s tablami, na katerih je v razločnem in zelö velikem pismu postaviti na videž, da je tam kuga („prasja kuga“).
Kraje, o katerih se je razglasila zapora kraja, je oznameniti za okužene s tem, da se ob vhodih in izhodih postavijo svarilne table z istim napisom in pristavkom „Proti uvažanju in izvažanju prascev zaprt kraj“.
Ko v katerem kraju nastopi prasja kuga, je tudi za zdrave prasce prepovedovati njih skupno gonjo na pašo in skupno kopanje.
Posestnik mora za bolne prasce postaviti posebne strežaje, ki ne smejo prihajati v dotiko z zdravimi prasci, ter posebno posodo za krmljenje in napajanje in sploh vse druge za strežbo in nego potrebne priprave nabaviti in uporabljati posebe za okužene in posebe za zdrave prasce.
§. 4.
V krajih, ki jih je zadela prasja kuga (prasja kužna bolezen), in katere je kolikor moči določevati po prirodnih mejah (rekah, gorah, železniških nasipih) ter natančno oznamenjati, je sploh, dokler kuga traja, prepovedati promet s prasci, torej tudi skupno pašo prascev in prasje semnje, kakor tudi skapljanje (kastracijo) prascev.
§. 5.
Bolni prasci, na katerih poleg slabega teka, aobitosti, zarivanja v steljo zapaziš zlasti bljuvanje pli drisko, ali véliko trudnost, slabost v zadnjem delu telesa ali pa zarudelo kožo, posebno okoli ušes, rjavorudeče ali modre madeže na telesu, posebno na prsih, na trebuhu, na notranji ploskvi nog, sluzasto zamazane oči ali kašelj, se smejo zaka-lati ter pobijati samo pod nadzorom krajne policije v to, da se brez škode spravijo strani.
Mesö takih živali se nikakor ne smé rabiti, da bi je ljudje uživali.
§• 6.
Samö v občinah, v katerih se za podelavanje mrhovine sploh obratuje po oblastvu potrjen „ka-fillov razkuževalnik“ ali „termo-kemičen aparat“,
in s temi
se smejo prasci, ki so za prasjo kugo (prasjo kužno boleznijo) poginili ali so bili zastran nje pobiti, up°' rahljati za dobivanje tolšče v tehnične namene pa za dobivanje koščene in mesene moke aparati, a ne odstranivši prej nikakega njih dela.
če ti pogoji ne obveljajo, se morajo prasci, ^ so poginili za prasjo kugo (prasjo kužno boleznijo) ali so zastran nje bili pobiti, ne da bi se spravil k" njih del strani, po predpisu zakopati na mrhovino, po oblastvu potrjenem, a politi jih je poprej s svežo gašenim apnom.
§. 7.
Ako se bolezen poistini pri prascih v gnanih čredah, je ustaviti nadaljno gonjo 1er živali zaprem vkrenivši potrebno, da se bolne živali ločijo od že zdravih.
§• 8.
Občinski (graščinski) načelnik (župan) okuže-nega kraja mora vsak teden političnemu okrajnem" oblastvu dopošiljati razpreglednico kuge, izpolnje"0 kakor gre; v nji je na videž postaviti število okuže‘ nih suhotovanj in stojališč in pa število prascev kar jih je v tednu, o katerem se poroča, prirasti® znova, obolelo, potem ozdravelo, poginilo ali pa s® pobilo.
§• 9.
Da je kuga prenehala, to je uradoma progi"' siti tedaj, kadar ni več nobene bolne živali in kadar v treh tednih po poslednjem slučaju bolezni ali P°j gina ni nobena žival več obolela ter so se prostor1 osnažili in razkužili takö, kakor ukazuje §. točka 7. v občem zakonu v živalskih kugah z dn 29. februvarja 1880. 1. (Drž. zak. št. 35. in 36.)-
§. 10.
V ministerskem ukazu z dné 10. aprila 1885. !• (Drž. zak. št. 54.) in v navodilu, spadajočem k njemu, besedi „peračec“ v oklepih pridejan0 oznamenilo „(prasja kužna bolezen)“ naj izpade i" se prečrta.
§• H.
Ta ukaz stopi v moč in veljavo 25. dné j" nija 1895. leta.
Bacquehem s. r. Wurmbrand s. r.
Falkenhayn s. r. Schimborn s. r.
Podučilo
Prikaznih, pod katerimi nastopa prasja ^uSa (prasja kužna bolezen).
še hudô obolé ledvice in scalni organi. Neredkoma se enake razrušbe kakor na kožici črevne žleze nahajajo tudi na žlezni kožici v gobcu, v žrelu, goltancu in v dušniku.
liiv *raS^a k"lïa (prasja kužna bolezen) je nalez-bil a ’^ska bolezen, ki je do najnovejšega časa nem \ 'a^ev’na^ 'n deželah, zastopanih v držav-živ' 1 °rU’ P°P°^noina neznana; zatorej posestniki ce;r "iso dosti gledali na njo in deloma seje zamenjavala s prasjim peračcem (vrbancem, Perečim ognjem, všenom).
nal p^ena nalezljivost pak je mnogo veča, kakor vgasj 'lvos' peračca in praviloma napade večino, ?* cf^ vse prasce v suhotovanjih, v katerih se veČc k ' ' ^U<^' cePanJe obolelih prascev je mnogo pras Ka^°r Pr' peračcu; za to kugo pogine večina
vini RaZŠirjan.ie njeno se zlasti pospešuje po trgo-s Prnsci, pa tudi po drugih sredstvih, sosebno g° s^režajih, skapljalcih (takozvanih kavčmarjih ali .jeiezih), po predmetih in zlasti po gnoju iz oku-enih ''levov itd.
Ako se za prasjo kugo oboleli prasci pobijajo . 1 °’ nastanejo v dotičnih suhotovanjih nevarna lezt'a kuge večkrat za dolgo časa; tudi je doka-i i,J' aa se kuga dalje širi po mesu in odpadkih 1 Zaklanih prascev.
Šk u^eS0 'J°ln"1 živali je človeškemu zdravju * ilvo in je večkrat tâko kakor kuhano meso.
0i . p>rav pogostoma zatrošajo to kugo prasci, ki . .le v manjši méri ali sc morejo bolezni bolj a kar velja o domačih, z angleškimi pasmi ne ho-,h Pasmih, kateri torej kažejo le začasno
Najmenj se bolezni morejo upirati mlajši Prasci (Prašički, tekači).
'z® čk-U^n'na Se raz'l0^a P° izdihavanem zraku, po sijanju, po skupni piči, oziroma ostankih piče, po
i^ajališču, po izmetanem blatu in po seči, po gnoju °rod' • nih *1'eV0V- P° ostankih stelje, po hlevskem
Bolezen sama sestoji iz pljučne vnetice in vnetice, a večkrat se tudi na široko vniči °-'ca črevne žleze; v mnogih slučajih vrhu tega
Pojavi bolezni so različni po tem, ali so obolela naj hujše pljuča ali pa čreva, oziroma vse dihalne poti ali pa prebavila.
Bolezen se pričenja s tem, da prašeč nima pravega teka in je vedno žejen ; živali so tedaj zelö mlahave in slabotne, zlasti v zadnjem delu; hoja jim je trudna, opotekajoča, omahujoča v zadnjem delu; noge so jim tako rekoč drvene, koraki majhni. Prasci mnogo leže, zarivajo se v steljo in vstajajo le neradi in težavno; oni krulijo poredkoma in precej hripavo, kašljajo slabotno, da jih je včasi komaj slišati, sploh dihajo naglo, čudno premikajoč otrebušje. Mnogokrat se v početku bolezni in na-daljnem njenem teku opazuje bljuvanje ali krvavo barvana driska, včasi tudi izmeček krvavo barvanega ali zelö s krvavo žlezo prevlečenega blata v malih krogljicah.
Bolne živali imajo hudo mrzlico, tresejo se po vsem životu; koža jim je včasi gorka, včasi hladna ter je večkrat, zlasti okoli ušes, na rilcu, pod vratom, na trebuhu in na notranji strani krač zelö rudeča do modra; največkrat se prikaže oprišč, združen s krastami.
S prva se oči solzé, a kmalu jih prelepi neka vlačna gnojna tvarina ter jim da biti odprtim le na pol.
Živali naglo medlé ter poginejo večkrat črez malo dni; včasi pak traja bolezen tudi več tednov, v redkih slučajih tudi več mesecev.
Pojavi bolezni nastopijo pri novič nakupljenih prascih praviloma kmalu potem, ko se ti spravijo v hlev, ter so tako čudni, da ne morejo ostati skriti, ako strežaji le količkaj pazijo. Ko jih posestnik prascev zapazi, mora nemudoma podati o tem naznanilo občinskemu načelništvu (županstvu), katero naj prej ko mogoče vkrene potrebne naredbe, da se zabrani nadaljno razširjanje kuge; zakaj leki, ki bi v ti bolezni rés kaj pomagali, so še popolnoma neznani in tudi zdravljenje takö obolelih živali bi bilo najbrž brez vspeha, če pomislimo, da je bolezen navadno zelö nagla in da zelö vničuje za življenje posebno važne organe.

























• -



.
■
.







■' ' "i	mm
;	!	• .	'	'	,!J
1 iii
.

■
t«Jeo



t>" A Î f -;■ .	.«