Še enkrat srenjske zadere. ,,Ako bo ljudstTO t tej stvari STOJe misli izreklo, se utegne tudi Tlada pri tem vprašanji na drugo stališče postaTiti." (Zastopnik Tlade, žl. Kttbeck, je narareč bil p r o t i razdeljenji oblastnij v manjše okraje, ter je branil po8ilno združenje Teč srenj t eno upraTno srenjo za zvrševanje krajne policije. Vredn.) ,,Vsaj Tendar ne gre za to, da se ena misel po Tsej sili izpelje. Vladi mora Tendar najpred na tem biti, da se srenjam zadoToljnost zagotovi; ona ne more strari dotle gnati, da bi deželni zbori, ako po STOJih postaTah ljudstTU Tedno le noTib bremen nakladajo, ob stoj dobri glas prišli." nZa zdaj naj ostane Tsak pri STOJi misli; 5e bo pa ljudstTO stoj glas povzdignilo, in ce se bo noTinarstTO, ktero se žalibog za taka Tpraaanja premalo briga, taistih lotlo in jib iazpravljajo, dobimo za drugo leto ravnilo ter bomo Tedeli, ali tako al pa tako." — S temi besedarui je sklepal dež. glavar stoj gOTor proti Tladinemu za8topniku, in ob enem željo izrekel, naj bi se tudi ljudstTo in noTinarstTO o s>premembi srenjske postaTe izreklo. nGospodaru je o tem trikiat zaporedoma obširno in natančno pisal, razglasil tudi t poduk Hermanov goTor; nam se torej očitati ne bo moglo, da smo srenjske zadeTe o pravem času zanemarili. — Na Tas, srenjaki zastopi, je zdaj, da se tudi Ti oglasite. V ta namen Tam podamo kratek načrt proanje do dež. odbora. Če ste pazljiTo brali Tse, kar smo v tej zadeTi t 9. in 10. številki pisali, in kar Tatn tako jasno in prepričalno poveda govor g. Hermana, si boste gotoTo z veseljem prilastili omenjeno prošnjo in jo s podpisi potrjeno deželnemu odboru t Gradec poslali. Prošnja bi se tako-le napraTila: ,,Slavni štajerski deželni odbor! Zvedili smo iz poročila 20. seje deželnega zbora due 14. jan. 1874, da Tečina deželnega zbora ni sprejela spremembe srenjske postaTe, kakor jo je bil nasTetoval slavni dež. odbor in priporočil odbor za srenjske zadeTe. V tem se mi podpisani z Tečino popolnoma gtrinjamo in smo ji hvaležni za to. StTar, ki tako živo sega v blagor srenjčanoT, se je izročila t pretres političnim gosposkatn, okrajnim in nekterim srenjskim zastopom. ČeraTno podpisana eienja te stvari ni ' dobila t pretres, se Tendar in scer praT zato, ker , se ni Tprasala, kaj da ona o tem misli, s tem oglasi ter slaTnemu dež. odboru evojo željo in proanjo zaupljivo izroča. Prosimo pred Tsem, da naj slaTni dež. odbor, kadar bo na podlagi poslanib mu odgovoroT nove predloge deželnemu zboru staTil, tudi na naše želje ozir ima in jih Tzame t poštoT. Ponižno podpisani zastopniki srenje  prosimo in želimo: 1. Da se napravijo manjši okraji od sedanjih ter se Tsa uprava tako uravna, da ima ena gosposka in na enem meatu vse politicne, soduijske in davkarske stvari t 8Tojem področji. 2. Da naj slavni dež. zbor na to dela, da se okrajni zastopi in notari j atstvo odpravijo, ker si 8 tem Teliko nepotrebnih stroškov pribranimo, okrajne gospCske bodo pa labko in tudi bolj Tspešno Tae to opvavljale, kar se je okrajnim zastopom naložilo, se pa z Tečine le slabo alj cel6 ne zTriuje. — Za obilne davkarske biemena ame Tendar ljudstvo tirjati, da mu okiajna gosposka tudi v onib rečeh ustreže, ktere zdaj notarji za posebno plačilo delajo. 3. Ker imajo srenje dovolj drugib, d o m a5 i h opravil, naj se jim vzame krajna policija, za ktero ima pred Tsem gosposka skrbeti, kar ji bo tudi ložje, ako bo bližje med ljudstTO postaTljena. 4. Če to sedanje krajne srenje želijo, naj jim bo po poatavi dovoljeno, da se iz ujih zoptt napravijo katastralne erenje, ki so nekdaj samogtalne bile in se pri tem dobro počutile. To so naSe želje, ktere ob kratkem lahko poTzamemo t besedab: Srenjam je treba Teč varnosti, manj uradniškega posla in — manj stroškoT, kar se po našem prepričanji le zgoditi zamore, ako bo Tsa jaTna upraTa tako osnoTana, l*akor smo t SToji pokorni prošnji izrekli. Srenja dne 1874. Podpisi. Ob koncu Tas, dragi srenjski možje, le se to prosimo, ne poslušajte ljudi, ki Tas utegnejo zopet bujskati zoper te naaTete, ki 80 le t Taš naJTeči blagor! Se enkrat ponoTimo: V bitstTenih rečeh tega načrta se strinjata dTa gospoda, ki poznata natanko žalostno stanje srenj, ker imata Tseskozi s tem opraTiti, in to sta gospoda: dež. glavar dr. Kaiserfeld in Taš prijatelj gospod dež. odbomik Heiman. Nju poslušajte, pa bo dobro za Tas!