Edini slovenski dnevni* nf Zedinjenih državah s-■ ■ ■ V elja za vse l*»io.. • $3.00 -s Ima lO.OoO naročnikov Hiši sioTenskfh ielaw v Ameriki TU* oni) 5i«»venia« da;.. =?. in tji* LrJced ^ •i • o • U IssueO ever> daj cAitp jjj >: Sundays and Hoi ida>> TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT._ Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND! NO. 261. — ŠTEV. 261. NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 5, 1915. — PETEK, 5. NOVEMBRA, 1915. VOLUME XXm. — LETNIK XXUL BOLGARSKE ČETE SO ODDALJENE SAMO ŠEST MIU OD NIŠA. KRALJ PETER KARA6J0RGJEVIC SE JE PODAL NA FRONTO. VENIZELOS BO NAJBRŽE ZOPET PRIŠEL Na KRMILO VLADE. SRBSKA ARMADA SE V VELIKEM NEREDU UMIKA. — BOLGARI PRODIRAJO PROTI PA-RAČINU. — BITOLJU PRETI VELIKA NEVARNOST. — VROČA BITKA PRI PRILIPU. — ANGLEŽI IN FRANCOZI SE 30D0 KMALO PRIDRUŽILI SRBOM. — V VARNI NI NOBENEGA RUSA. — ALBANCI SO POGNALI SRBE V BEG. — V SRBSKI ARMADI JE KAKIH DVA TISOČ ŽENSK. — GRŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK ZAIMIS JE RESIGNIRAL. — DEMONSTRACIJE. ZAVEZNIŠKA POROČILA. Proti Paračinu. London, Anglija, 4. novembra. Vrhovno poveljstvo bolgarske armade v Sofiji je izdalo danes sledeče poročilo: Na črti med Zaječarom in Para-einom stoje naše čete v ofenzivi. V dolini reke Timok smo precej napredovali. Srbski jetniki so izpovedali. da se je bojev ob reki Tirno k udeležil tudi srbski kralj Peter in da se je pozneje umaknil. Na ostalih frontali se ni ničesar posebnega pripetilo. Bitolj. London, Anglija, 4. novembra. Pri Valandovem med JStrumnico in Vardarjem se je danes vršil med Bolgari in Francozi vroč artilerijski spopad. Ker zaveznikom Tii drugega preostajalo, so se u-maknili v velikem redu proti Pe-tovu. Na Babuua prelazu so odbili Srbi vse sovražniške napade. Bolgari ogrožajo Bitolj in ga bodo najbrže zavzeli, če ne dobijo Srbi zadostne pomoči. V splošnem je položaj v Srbiji sila kritičen. Kljub temu se bo pa lahko še vse obrnilo na dobro, če bodo še nekaj časa vzdržali. Zavezniki pošiljajo na fronto velika ojačenja. Pri Krivolaku in Rubrovein. Paria, Francija, 4. novembra. — O položaju na Balkanu je bilo da-l.es sledeče razglašeno: Francozi in Angleži neprestano izkreujejo svoje čete v Solunu. Ob francoski fronti med Krivo-lakom iu Habrovem se ni zadnje dni ničesar posebnega pripetilo. Vroča bitka pri Prilipu. London, Anglija, 4. novembra. Srbi zadržujejo Bolgare na višini Babuna, severovzhodno od Prili-pa. Bitka se vrše že dva dni, pa se še dosedaj ne ve, na katero stran se bo obrnila vojna sreča. V južni del Srbije prihajajo neprestano nova ojačenja. Angleži na fronti. Parix, Francija, 4. novembra. — ilavasova agentura je dobila iz Soluna brzojavko, da so dospeli prvi oddelki angleških čet v petek v (Jjevgeli. Angleži bodo baje čisto samostojno operirali. General M. Sarrail, poveljnik zavezniških čet v Srbiji, je včeraj nadzoroval francoske čete na višinah pri Rabrovem, Gradeku in Emir Kapu ter se o njih zelo po-voljno izrazil. Francoske čete se dosedaj še niso pridružile srbskim. Pri Velesu so divjali izvanredno vroči boj. Bolgari so se morali s silnimi izgubami. V Varni ni nobenega Rusa. London, Anglija. 4. novembra. Poročilo, ki ga je dobila Reuter-jeva brzojavna agentura iz Petro grada, naznanja, da se ruske čete niso izkrcale pri Varni ter da so vse tozadevne govorice neresnične. Srbi in Albanci. Rim, Italija. 4. novembra. — Iz Drača prihajajo brzojavke, da so prebivalci vasi Kruševa in Su-liegore napadli par oddelkov srbskih čet. Severno od Tirane se je vnela vroča bitka. Kako se je končala, ni znano. Vsi Albanci so odločno proti Srbom. Kralj Peter; London, Anglija, 4. novembra. Iz Atek poročajo, da se mudi srb- ■LA . - * ski kralj Peter na fronti. Vojake poziva, da naj se še nekaj časa vzdrže, češ. da jim bodo prišli v teku nekaj dni na pomoč Francozi in Angleži. V srbski armadi so tudi ženske. London, Anglija, 4. novembra. ljiea Francozov in Angležev, kakor pa centralnih držav. Grki gTade železnico. Pariz, Francija. 4. novembra. — Grki so začeli graditi železnico med Lariso in Solunom. Porc'ilo, da so izkrcali Rusi v resnično. NEMŠKO - AVSTRIJSKO - BOLGARSKA POROČILA. Srbski vojaški zdravnik dr. Gruič! Varni nekaj svojega vojaštva, ni je rekel nekemu časnikarskemu poročevalcu: K<» sem se odpeljal, je bilo skoraj 2000 žensk v srbski armadi, sedaj jih je pa gotovo še več. Nekatere imajo na sebi navadno žensko bleko. druge pa vojaško uniformo. Mlade ženske se bojujejo ob strani svojih bratov, oziroma svojih mož. Dostop v armado jim nismo mogli zabraniti. Ženske ni- Avstrijci in Nemci napredujejo. Berlin, Nemčija, 4. novembra. Veliki nemški generalni štab je izdal sledeče poročilo: Nemške čete so prodrle včeraj so boječe? V Srbiji sploh nikdo1 dvajset ki^^trov južno od Kra-ne pozna strahu. Vsak vojak ve,!gUjevea,v °1kol!e° da se mora boriti do zadnjega, če hoče, da bo Srbija rešena. Grški kabinet odstopil. London, Anglija, 4. novembra. Iz Aten poročajo: — Zaimisov kabinet je odstopil. Poslanci so mu hoteli dati zaupnico, toda zanjo so se silno hrabro borili, pa jim j vse skupaj ni nič pomagalo. Vzhodno od Morave se sovražnik na celi črti umika. Bolgarska armada pod poveljstvom generala Bojadijeva^ je zavzela Valako-njo in Belovac. ki leži ob cesti, katera vodi proti Zaječaru. Bolgari so včeraj zavzeli vas je bilo le 114 glasov, proti njej Kalafat, ki je oddaljena samo šest pa 14 Kralj Konstantin bo baje razpustil parlament, če bo vojna stranka poskušala postaviti na krmilo vlade bivšega ministrskega predsednika Venizelosa. Rumunska vlada je internirala tri ruske bojne ladije, ki so plule po Donavi. Razpust parlamenta. Atene, (Jrško, 4. novembra. — Danes je resigniral Zaimisov kabinet. Malo pred resignaeijo je rekel vojni minister Yanakitsas, da bi bilo boljše, če bi Venizelos ne bil navzoč, češ, da s svojo navzočnostjo žali narodno skupščino. Ministrski predsednik je nato rekel, da naj se da kabinetu zaupnico. Ker je izprevidel, da ima na svoji strani manjšino, je odstopil. Tukajšnje časopisje, ki se strinja z Venizelosom, pravi, da bo kralj razpustil parlament, če bo vojna stranka ust raj al a pri zahtevi, da naj se Grška umeša v vojno. — Zaimis pri kralju. Pariz, Francija. 4. novembra. — Danes je sprejel grški kralj v av-dienci bivšega ministrskega predsednika Zaimisa. — O čem sta se posvetovala, ni nikomur znano. Demonstracije. London, Anglija, 4. novembra. Neki tukajšnji brzojavni agentu ri so sporočili iz Aten, da so se člani poslanske zbornice takoj po odstopu kabineta zopet sestali in priredili bivšemu ministrskemu' predsedniku Venizelosu velike o-vacije. Po ulicah demonstrira prebivalstvo in se navdušuje za Venizelosa. Zaimis je stal komaj en mesec na čelu grške vlade. Svoje mesto je zasedel na izrecno željo kralja Konštantina. Prva pomoč Srbom. London, Anglija, 4. novembra. Iz zanesljivega vira jp znano, da bo Grška takoj izpremenila svoje sedanje stališče, če se Rumunska pridruži zaveznikom. Grška bi se že kdaj pridružila zaveznikom, če bi se jim pridružila tudi Rumunska. Včeraj je sprejel grški milj od Niša. Francozi so se umaknili. Sofija, Bolgarsko, 4. novembra. Bolgarski generalni štab poroča: Bolgarske čete, ki prodirajo s se-verozapadne strani, so zavzele veliko srbskih vasi z naskokom. Vse višine južno od Kaglave so v naših rokah. Pri Strumnici smo pognali v beg francoske in angleške čete. Pri tej priliki smo vjeli kakih 600 srbskih vojakov in zaplenili veliko množino vojnega materijala. Srbi zapuščajo Niš. Dunaj, Avstrija, 4. novembra. Grki so začeli zapuščati Niš. V mestu je le mala posadka, ki ima nalogo toliko časa zadržavati sovražnika, dokler ne odidejo iz mesta vsi prebivalci. Turška artilerija. Carigrad, Turčija, 4. novembra. Turška artilerija je uničila 2 zavezniški postojanki pri Kaulisiat Burnu. Anatolske obrežne baterije so pregnale že več zavezniških transportnih ladij, ki so nameravale izkrcati svoje čete. Pri Dardanelah je položaj v splošnem neizpremenjen. Cesar je čestital sultanu. Berlin, Nemčija, 4. novembra. Nemški cesar je čestital sultanu in bolgarskemu kraju, ker sta se spoprijaznila in sedaj pomagata Nemčiji. Cesar je rekel, da je to prijateljstvo zelo velikega zgodovinskega pomena. Demoralizacija v srbski armadi. Berlin, Nemčija, 4. novembra. Iz poročil, ki prihajajo s srbske fronte ,je razvidno, da je srbska armada silno demoralizirana. K Avstrijcem in Nemcem pobegne skoraj vsak dan več sto srbskih vojakov. V začetku vojne so de zertirali samo Macedonci, sedaj so pa začeli prihajati tudi voja ki iz osrčja Srbije. Srbi se neprestano umikajo. Ko so prišli Nemci v Kragujevac, ni so v hišah skoraj ničesar dobili. Srbi so odpeljali vse, kar je bilo količkaj vredno seboj. kralj Konštantin v avdienci an-\ Zveza med Višegradom. gleškega in francoskega poslani- Dunaj, Avstrija, 4. novembra, ka, ter jima zatrdil, da je bila; Avstrijski generalni stab je izdal grška vlada vedno večja prijate- danes sledeče poročilo j Z zapadnih bojišč. Boji v Champagne. Nemci poročajo, da so trdno zasedli ene točko v francoski fronti v Champagne. FRANCOSKO POROČILO. Drug-ače se pa poroča le o artilerijskih bojih skoro na celi fronti v Franciji. Z iztočnih bojišč. Rusi vrženi nazaj. Nemci poročajo, da so zopet zavzeli vas Mikuliški, katero so preje zasedli Rusi. BOJI PRI SIENKOVICE. - Armadi generalov Linsingena in Bothmerja poročata o uspehih. Nad 4000 jetnikov. Mirovna pogajanja? Oficijelni dementi. Italijanski poslanik v Washingto-nu je oficijelno dementiral vest o mirovnih pogajanjih. DEMENTI BUELOWA. Pariz, Francija. 4. novembra. — V popoldanskem poročilu se poroča o bojih z ročnimi granatami v zakopih na cesti, ki vodi v Lil-! le, južnozapadno od Neuville—St. Vaast. V Champagne so zavzeli Francozi del za kopov v bližini farme Chausson, katere so prejsni dan izgubili, iu sicer kljub velikemu odporu Nemcev, ki so upo-j rabljali požigalne bombe. V večernem poročilu se glasi, da so Francozi obstreljevali nemške pozicije pri Loinbaertzvde v Belgiji. j Istotako so se vršili ostri artilerijski boji v Artois, v gozdu Gi-venchy in južno od reke Somme., V Champagne se je nadaljevalo celi dan z boji pri farmi Chausson, in sicer z menja joči m se uspehom. med gričem št. 199 in Mai-son de Champagne. Sprva se je Francozom posrečilo vreči, Nemce iz vseh zakopov. katere so prejšnji dan izgubili, pri poznejšem ostrem protinasko-ku Nemcev pa se je slednjim posrečilo zopet zasesti del zakopov, katere so ravnokar izgubili. V Vogezih so se zopet pričeli artilerijski boji pri Violv. Nemško poročilo. Berlin, Nemčija, 4. novembra. -Oficijelno se poroča, da so zavzeli Nemci severno od Massiges 800 metrov francoskih zakopov. Ujelo se je dva častnika in 25 mož, do-čim se je ostanek Francozov ubilo tekom bojev v zakopih. Dnevne izgube Angležev. London, Anglija, 4. novembra. V danes objavljenem seznamu izgub se navaja imena 87 častnikov ter 2234 mož. Med temi Je bilo ubitih 28 častnikov in 312 mož. Rim o uspehih. Rim poroča o uspehih ter pravi, da so dobili Avstrijci v zadnjem času ojačenja. Bim, Italija, 4. novembra. — Glasom današnjega oficijelnega poročila so dobili Avstrijci na soški fronti velika ojačenja, da se morejo zoperstavljati mogočni ( ?) italijanski ofenzivi. Tekom bojev na zapadnem bregu Soče, v bližini Podgore in Za-gore so Italijani nadalje napredovali. Na kraški visoki planoti, kjer so glasom poročila avstrijske pozicije posebno močne, so zavzeli Italijani par zakopov. Smrt vnuka znanega pivovarja. Vnuk newyorskega pivo »ar ja. Georga Ehreta, poročnik Fritz Stangen, je podlegel ranam, katere je dobil na b>jnem polju. Južno od Avtovca smo odbili vse sovražniške napade. Armada generala Koevessa prodira mimo mesta Požege. Armada, ki se bori pri Ušici, je z ono. ki je pri Više-gradu, v neposredni zvezi. Sovražnika smo pognali z vseh višin ,ki se nahaajo južno od Ča-čaka. Neki bolgarski oddelek' je prodrl do Boljevca, jugozapadno od Zaječarja. Bolgari so pri Pirotu precej napredovali. Angleži na Galipolisn. Pariz, Francija. 4. novembra. — Poročilo, da so vso Angleži odšli z Galipolisa, je neresnično. Havasova agentura je dobila baje iz zanesljivega vira poročilo, da se pripravlja rusko brodovje na splošen napad na maloazijsko obal. Berlin, Nemčija, 4. novembra. -Glede položaja na ruski fronti se je danes oficijelno sporočilo: Armadna skupina maršala Hin-denburga: — Bitka pred Dvin-skom in Garbunovko se še vedno vrši. Zopet smo zasedli vas Mikuliški, katero so nam preje odvzeli Rusi. Armadna skupina generala Lin-singena: — Potom nenadnega napada so nam Rusi skušali odvzeti vas Kuchoeka-Bola. Napad se je izjalovil ter smo jih pognali ven. Istotako so se izjalovili poskusi Rusov, da zopet pridobe izgubljene pozicije zapadno od Cartorysk. Število v teh bojih ujetih Rusov znaša 5 častnikov in 1117 mož. Zaplenili smo tudi enajst strojnih pušk. General BotInner nadaljuje s svojimi boji pri Sienkovice. Dosedaj je ujel že preko 3000 Rusov. Avstrijsko poročilo. Dunaj, Avstrija, 4. novembra. -Vojno ministrstvo je izdalo danes poročilo, iz katerega je razvidno, da se je odbilo ruske naskoke ob Strypi in Stvru. Težka kazen za generala. Moskva, Rusija. 4. novembra. -General Grigorijev je bil obsojen na 15 let ječe, ker je predal trdnjavo Kovno Nemcem, kljub dejstvu, da je bilo zadosti pro vi j an-ta, vsled česar bi se mogla trdnjava dalj časa držati. Italija baje ni obnovila dogovora, da ne bo sklepala separatnega miru. Poslanica v Londonu. Besedilo ameriškega protesta na angleško vlado se bo objavilo najbrž v ponedeljek. Predsednik Wilson o oboroževanju. Predsednik Wilson je imel včeraj na banketu Manhattan kluba v New Yorku nagovor, v katerem je obrazložil vojaški program, katerega namerava predložiti kongresu v sprejem. Rekel je, da je bila Amerika še pred kratkim časom zaposlena s svojimi notranjimi zadevami. Sedanja svetovna in strašna vojna pa je spravila na površje vprašanja, na kojih rešitev dosedaj niti mislili nismo. Nadalje je rekel predsednik, da smo bili v zadnjem letu priča dogodkov, o katerih se nam dosedaj niti sanjalo ni in katere smo smatrali za nemogoče. Cela Evropa je v ognju iu besedo ima le kruta sila. Vsled tega pa se oglašajo v naši domači deželi glasovi ki vprašujejo. če je dežela pripravljena na eventuelen napad, vsled katerega bi lahko izgubili svojo narodno eksistenco ter možnost na-daljnega razvoja. Nikomur ne bo padlo v glavo misliti, da hočemo napram kateremukoli narodu u-porabiti silo. Naj še tako povečamo svojo armado in mornarico, državniki celega sveta so lahko prepričani, da nas ne vodijo pri tem niti politične, niti mednarodne ambicije. Misija Amerike v svetovni zgodovini je ona miru in dobre volje med ljudmi. Kljub temu pa se smatramo upravičenim pripraviti se na to, da varujemo svoje pravice ter vdržanje svoje neodvisnosti. — V nadaljnem je obrazložil predsednik svoj program, glasom katerega naj bi se povečalo redno armado Združenih držav le za toliko, kolikor potrebuje služba na Filipinih, Havajskem otočju in na Porto Rico. Drugače pa naj bi se tekom prihodnjih treh let dvignilo armado 400.000 mož in sicer v letnih oddelkih po 133,000 mož, ki se bodo obvezali za triletno službo z nato sledečo rezervo štirih let. Te armade pa ni treba smatrati stalnim ter ne bo izgubila sedaj obstoječa milica ničesar na vrednosti. Washington, D. C.. 4. nov. — Italijanski poslanik je izdal danes po naroČilu svoje vlade kategoričen dementi, v katerem se glasi, da ni italijanska vlada vprizorila dosedaj še nobenih poskusov, da bi razpravljala o sklepanju miru. To objavo se razlaga iz dejstva, da se ni pridružila Italija zaveznikom, ko so ti pred kratkim ponovili svojo medsebojno obljubo, da ne bodo sklenili separatnega miru. To obljubo so ponovile Anglija. Francija in Rusija ob času objave Japonske, da se pridruži temu sklepu. Berlin, Nemčija, 4. novembra. "Norddeutsche Allgemeine Ztg.'* izjavlja, da bi bilo predčasno govoriti o kakih mirovnih pogojih. Vesti se vzdržujejo. Amsterdam, Holandsko. 4. nov. Iz Berlina došla poročila glede direktnih mirovnih pogajanj med Nemčijo in Anglijo najdejo tukaj vere. dasiravno se jih oficijelno dement ira. Dementi Buelowa. Luzern, Švica, 4. novembra. — Knez Buelow je danes izjavil, da ni njegove navzočnosti v Švici spravljati v zvezo s kako mirovno misijo. On je tudi zagotovil, da ne bo šel niti v Madrid, niti v Washington, da predloži kra lju Alfonzu in predsedniku \Vil-sonu mirovne pogoje Nemčije. — Tudi je dementiral vest. da se ho če posvetovati s papeškim delegatom glede sestave mirovnih pogojev. Buelow je izjavil, da mora po njegovem mnenju izvojevati Nemčija to vojno 7. orožjem v roki. Tekom osmih dni njegovega bivanja v Luz^n je Tfwiil Buelov.-v spremstvu svoje žene in barona Stockha mmern. bivšepra bavarskega zastopnika pri Vatikanu, redno na sprehod ter ni imel nobenega sestanka s katerokoli odlično tujo osebo, ki bi prišla glasom vesti sem z namenom, da se posvetuje z Buelowom. Italija vezana s pogodbo? Rim, Italija, 4. novembra. — "Messaggero" poroča, da je Italija istotako priznala pogodbo, katero so obnovili zavezniki due 5. septembra in glasom katere ne sme nobena zavezniška država skleniti separatnega miru. Washington, D. C.. 4. nov. — Protestno poslanico Združenih držav proti omejevanju nevtralne trgovine od strani Anglije je sprejel včeraj ameriški poslanik v Londonu ter jo bo glasom poročil iz Londonu predložil jutri angleškemu zunanjemu uradu. Najbrž se bo besedilo poslanico v ponedeljek istočasno objavilo v Angliji in Združenih državah. Kopije protestne note se bo jutri izročilo angleškemu in francoskemu poslaništva, kar želita oba poslaništva ter je t~:rti navada državnega departmenta. Francijo so smatra v isti meri odgovorno kot Anglijo, ker sta obe vladi izdali skoro identične odredbe glede blokade Nemčije. Tukaj prevladuje naziranje. da povdarja poslanica na em-r^ičen način pravice Zdntženili držav in da bodo s poslanico zadovoljni tudi oni krogi, ki vedno povdarja-jo. da noče vlada Združenih držav nastopiti proti Angliji na isti način kot je nastopila proti Nemčiji. Nova sibirska železnica. London, Anglija, 4. novembra. Glasom nekega poročila iz Petro-grada se bo danes otvorilo Altaj-sko železnico v centralni Aziji in sicer štirinajst mesecev preje kot se je pričakovalo in kot je bilo proračunano. Železnica je dolga 500 milj ter je bila zgrajena s pri vatnim kapitalom, da se otvori bogate zaklade v onih delih Sibirije, ki so bili dosedaj nedostopni. Omejeno poročevanje. London, Anglija. 4. novembra. Poročevalec "Daily News" v Haagu poroča, da se je vsled posredovanja nemških vojaških oblasti naprosilo vse inozemske poročevalce, da podpišejo dokument, v katerem so se zavezali, da ne bodo priobčili ničesar žalečega glede Nemčije. Večina poročevalcev je podpisala ta dokument, da se ne izpostavijo nevarnosti, da se jih izžene iz dežele. Villa proklamiral novo glavno mesto. Naco, Ariz.. 4. novembra. — General Francesco Villa je pro-klamiral danes Naco, Sonora, za glavno mesto Mehike. Dospel je tjakaj s irrednjo stražo svoje list aške armade, potem ko se je moral umakniti po bojih pri Agua Prieta. Mesto Naco bo služilo od sedaj naprej kot postojanka za provi-jantiranje njegove armade. Washington, D. C., 4. nov. — V vojni department je dospelo danes dalfjše porodilo generalnega majorja Funstona glede ranjenja Amerikane^v v Douglas na ameriški meji. General oporeka prvotnim poročilom, da so za strele odgovorni ljudje Vil le, temveč nravi. da so bili Carranzisti, ki so streljali na Amerikance. Pozor, pošiljatelji dsnaria Dinars« posillatv« ▼ bodemo sprejem aH kljub vojni t ti-Alljn, pošta gre nemotijeno pre KOLANDIJS in SSANDIXA VU1. Zadnja poročila nam najmanj* ic, da se denarne pošiljatve ne l« plačujejo v južni TIROLSKI n* GORIŽTnSM DALItTAOIJI ir loma v PRUvIGRJU. — Za d*l ISTR2, KRANJSKO vso in enak« spodnji ŽTA.JSR in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih čadb, seveda tram pošiljanj® in izplačevanje kaka dvt? tedna ded j, nego v mirovnih ras-merah. Od tukaj s« to Jakom ne mor* denarja pošiljati, ker jih Ttdns preitavlfajo, lahko pa «* poiljs lorodnikom ali sraancem, ki ga o£ tam pošljejo vojaku, s&o vedo m njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domfc »tic Poeta! Money Order", ter pri loiite natančni Vas naslov is o!i> osebe, kateri «e ima ixp la?etl Cene: K. S K. $ 5_____ .80 120____ 18.0- 10____ 1 60 130____ 20.15 15.... 2.40 140____ 21.70 20.... 3.20 150.... 23 25 25.... 3.90 1C0____ 24.80 30.... 4 75 170.... 2*5 35 35____ 5 50 180 ... 27.00 40.... fi.30 190____ 29 45 45.... 7.05 200____ 31 00 50-... 7.75 2M>____ 38,75 55.... 8.60 300____ 40 50 60____ 9.40 S 50____ 54 25 65.... 10.15 400.... 6 iJO 70.... 10.0> 450____ 69.75 75 ... 11.70 500.... 77 5Q 80.... 12 50 6O0____ 03 00 85.... 13.25 700____ ios.ro 90.... 14.05 800.... 121.00 100.... 15. E0 900____ 139.? 0 110.... 17.05 1000____ 154.00 Ker se cene sedaj Jako svreis^ njajo, naj rojaki redno gi«4aJe naš oglas. ___ | TVRDKA FRAJTK BJLSXKS, Glede mornarice je izjavil pred- M ~ sednik, da jo je treba izpopolniti, da bo stala na isti višini z onimi drugih svetovnih sil. ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI, fcTVQ NB SKEDNI&Oa GLAS NAHODA, 5. NOVEMBR A,.19jlj. a> mm M -V? M •1 lailv^ etii d? ^jblishw? Coi ; f t- t ^ BKALDIK., Ire&surer. v . j.n-'-'- of the corporation %id -»es it above officers : It Str**-1. borough of N^ \ ork City, N Y. l»*t z» Ameriko in ....... ....... S5.CC l.EG 4.00 2.00 4.50 2.55 1.70 Ce bo prepovedano opevati le- Tretje vojno posojilo. pote slovenske domovine, bo Avstrijska vlada namerava raz-k m al u zatem tudi prepovedano pisati tretje vojno posojilo. Tudi govoriti slovenski in narod se bo na Ogrskem se razpiše enako voj-moral potujčiti ali se pa izseliti. no posojilo. Slednje pa je srčna želja graditeljev nemškega mostu do Adrije.; Črni čevlji se odpravijo. I Justitia regnorum fundamen-! Vojm> ministrstvo je odredilo, tum, — ali hrvaški: Tužna nam ^ majka! w York..... g New York Dopisi. se odslej za vojaštvo ne sme več izdelovati čevljev iz črnega, ampak samo iz rjavega usnja. :*4 rcecisi >' izhaja vsak dan '»-•i in praznikov, NARODA"4 t 'b* «»*>J1 •j' d| ^tindav« =ariy 'k «_•<. u^reement ot*obt Dva cesarja bctra. Slikarju Petersu v kraju Swest v Prusiji se je rodil sedmi sin. Za The mas W. Va. _ Delavske botra sta bila zaprošena avstrij-razmere so take, kakor povsod. skl cesar Franc Jožef in nemški Akoravno se vsak dan dela. je za-i"8« \l}Jem- °ba *ta se lzfvlla-služek le majhen. Sem ne svetu- da u»odita prošnji. Oee je Avstri- jem nikomur hoditi za delom, ker J<* ™ se liahaJa na boJls^- dobrega prostora skoraj ni mogo- , j ^ „ I Lov na belega medveda. ce dobiti. — Na društvenem po-i "s" . lju stojimo kakor megla v temni' Ravnateljstvo zvennjaka v Bu-noči. Rojaki in rojakinje, pristo- fnnpestt Je obsodilo na smrt ve- , .. ein likega belega medveda Bosko. ki pite k društvu, da ne boste v slu- ° . e . . . , . » .i i. i • se nahaja v zverinjaku, ker je caju nesreče gledali sko^i prste.— J a i i - naši naselbini Pirana tega medveda zdruzena šlo tako naprej, ne bo fantom ru »4 lit -nt* vi iarT t. lAt » aJiilf :jr ti- ho smel , t ' ' -V "V*"/Vi ^ mH ustreliti belega medveda. Za pla- koli zmanjkalo deklet. Moje iskre- . B . 11 v , o ~ " eilo m za spomin bo pa dobil belo ne čestitke! — Poročevalec. \ * „;, . .'kozo ustreljenega medveda. Lincoln, 111. — Odstopite mi; malo prostora v vašem cenjenem, poglavar ogrsiih ciganov umrl. listu, da ne bodo drugod misnh,j y Hipelail ua Nižje-Avstrij-da spimo tukaj k«kor vojska kra- ^^ umpl lavar ogrskih ci. lja Matjaža. eselo novico vam gjmny d Karol y ^ sporočim danes, toda žalostno za rogd 6Q ]et_ Pogreba se je udele one, ki še vedno sami ta..jo po ŽUo na stotine eiganoVj ki so me_ tem božjem svetu. V zakonski ja- taj. rem sta stopila Juri Stršak, doma od Sv. Petra na štajerskem, in Alojzija Gorene. HVala vsem. ki Povest o volku, grob umrlemu poglavarju razne novce' iz bakra, nikla in srebra. plen rr. tre tet vsem. so nas tako lepo sprejeli na neve-' stinem domu. Pili in plesali smo, da se je kar kadilo. Ženinu in nevesti želim, da bi imela toliko me-lie izpremeni volk j členih tednov, kolikor kapljic je .'.•'udi se ogrne v; bilo v tistem sodu v kotu. Jaz seir Ou ne gre na pašnik J se bil v sod tako zaljubil, da sem .1 Mučna zelišča in tu-1 postal na poti proti domu kar na-l po grmovju. Njemu enkrat inženir. Tako sem meril V; j ečeiaka, čeprav ni cesto, da je bilo veselje. — Poro-"jo kožo se odene le če valeč, i!;i 1;;..je zasledi svoj Reliance, Wyo. — Iz te naselbine so dopisi zelo redki. Delavske razmere so se zadnji čas malo izboljšale, dobre pa še vedno niso. D lamo pet dni na ted^n, zaslužimo pa toliko, da se preživimo. Slovencev nas je precej tukaj; večinoma vsi smo pečlarji. Če se bo kaj posebnega prigodilo, bom že sporočil. Pozdrav! — Frank Seljak. priplazi k t€ tc k; r- tc n; v t te P1 au< nei nin ae tem lažje niin ovčicam. poveit o volku, a pedaj na Kranjsko ali boljše i Slovensko. — Pn saj ni Sianimo lepo v Ameriki iuio v roko ljubljanskega a'' z dne 9. oktobra, i jti med dnevnimi novi- o;io z nuslovom: 3 t-ovc .iiio čitanke za '-le se odpravijo. Celov-Družba sv. Mo-slovenske čitan-rei.:iik in prof. Grafen->r ... O zadevi so poročali tudi : .iii listi, p& netočno in delo neresnično... K.ij »e vrši tu? To je proseku eija najhujše vrste in to sedaj, ko j.' stotisoče slovenskih vojakov n« bojnem polju, kjer se bore za Avslrijo. Kaj pomeni to? Ali je to nova era, ki je zapoeela v Avstriji, še lepša in pravičnejša kot je bila ona, v kateri je živel slovenski narod dosedaj ? Odpravi ?e čitanke, ker so v ti j citati, ki se nanašajo na lepoto slovensko domovine! — Ali ni to mar več slovenska domovina? Ali se res misli iztrebiti narod z zt mel jskega površja ? AJi je upliv nemštva res že tako grozno zrastel, da ae ne sme vee govoriti o "slovenski" domovini, temveč le še o "avstrijski"? Nadalje je vsega upoštevanja vredno, da so t odboru, ki bo sent .i vil nove čitanke, sami reakci-jonarji najhujše vrste, politikanti, katerim je učiteljski poklic stranska stvar. To dosti pomeni. Menda se vrača duh Metterni-cha in Jožefa II., to je duh prisilne germanizacije, zatiranja ▼Sfga, kar ni nemškega. Avstrija bo tudi po vojni ostala taka kot je bila prod vojno: krivična napram slovanskim na-rodom, kateri mnalaga le dolžnosti, a jim obenem noče dati nobenih pravic. Stva* b« te hujša kot j® bila preje, ker i»e a« vlada toč na Dunaju, temreč v Berlinu in ker spada neodvisnost Avstrije v zgodovino, _ _ _ ___ kenoči je že nismo videli), pa zaman. Naš živež je le krompir in malo koruzne moke, po 72 vinarjev. Več se je ne dobi kot četrt kilograma. Riž je po štiri krone, olje po štiri krone osemdeset -vinarjev, petrolej po osemdeset vi- Pod oljko in lavorom, — Zapiski iz solnčne Italije. — Spisal dr. Evgen Lampe. CAMALDOLI. (Nadaljevanje.) Sedel sem na beli marmor in brat poleg mene. Dolgo sivo brado je molče oprl ob dlan in mirno gledal predse, pas mu je segal do tal in bosa noga je gledala izpod kute. "Ali vas je mnogo redovnikov v samostanu, fra Alessio?" sem ga vprašal. "Dvanajst nas je še*', je odgovoril fra Alessio, "včasih nas je bilo mnogo več. Tam so celice redovnikov." In pokazal je na obzidano naselbino, iz katere so gledale nizke hišice. "Vsak redovnik ima svojo hišico in nekaj zemlje. Samo v cerkvi se snidemo k božji službi." "Vi ste benediktinskega reda, ali ne ? Vaš red se je menda odcepil in ima svojega generala. Ali imate še več samostanov?" Pokazal je s prstom: "Tain ob vznožju Vezuva vidite strm rob. To je drugi Camaldoli, iz kapuanske ravnine se dviga tretji Camaldoli. Čez morje se vidimo in se vsak dan v duhu pozdravljamo." In začel mi je pripovedovati zgodovino svojega reda. Govoril je tiho, počasi, brez naglasa, le oči so se mu včasih zabliskale in pregovoriti, da bi natančno držali redovna pravila, je zapustil z opatovim dovoljenjem Monte Casino in je šel v Benetke. Tam blizu je S živel bogaboječ samotar Marin in s tem se je združil, da skupaj živita po evangeljskih svetih. Pridružili so se jima enakoiuisleči tovariši in ti so Romoalda izvolili za svojega predstojnika. Šel je v Španijo iu se bosonog z učenci vrnil v Italijo, živel je v samoti ali ustanavljal samostane. Gnalo »a je na Ogrsko, da tam oznanju-je evangelij resnice in ljubezni in vrnivši se v Toskani. ustanovil prvi Campus amabilis — ljubeznivo naselbino, od katere se imenujejo naši samostani Camaldoli. To je bilo leta 1012. Naš ljubi oče san Romoaldo je ljubil samotne, divje romantične kraje z visokimi gorami, daleč proč od bogatih in razkošnih mest, kamor ne sega mehkužno bogastvo in slavohlepje samopridnih ljudi. V bogatih dolinah se plazi lena pregreha, in v trgovskih mestih se ljudje preganjajo in zatirajo zaradi zlatega dobička. Zato je pa naš oče san Romoaldo hrepenel po skalnatih višinah in je bežal iz težke megle in od lenih rek v čisti zrak nebo-tičnih gora k mrzlim studencem in duhtečim gorskim rožam v ponižnem grmičevju. Glejte, kako se lepo vidi svet z naših višin! Samo to. kar je krasnega in božjega na njem, govori k našemu srcu. grda pregreha pa izginja v daljavi. V drobu velikega mesta se prelivajo umazane strasti s sovraštvom in krivico, z daljne, sinje gore pa vidiš le njegovo lepoto in častiš Boga, ki je dal človeku moč tako krasna dela ustvarjati. Sel je naš ljubi oče san Romoaldo med najvišje gore in na najbolj nepri-stopni skali je zgradil pet koč zase in za svoje brate — vsakemu eno, da se ne bi motili v svojih velikih in svetih mislih. Mesa in vina niso pokusili, le čiste gorske vodice in rastline so jih hranile in nebeške tir Ve so jim prepevale. Vsak je obdeloval svoj skalnati košček zemlje, noč in dan so se shajali, da pevajo Bogu hvalo visoko nad zemljo blizu praga nebeškega. O eampo amabile, dolce Camaldoli!" gledal v daljino in vrtel svoj rožni ve- Upor na otoku St. Thomas. Washington, D. C.. 4. nov. — V državni department je dospelo danes poročilo ameriškega konzula na otoku St. Thomas, v danski zapadni Indiji, v katerem se glasi, da se je tam v kali zadušilo upor. ki je pretil izbruhniti. Angleži zasedli mesta v Ka:ne-runu. London, Anglija. 4. novembra. Kolonijalni urad je dari 's objavil, da so zasedle anglešlc1 čete. ki o-perirajo iz Nigerije Bamuda in Barvo v Kameni ne.. Imam v zalogi MOHORJEVE KNJIGE za leto 1916. Tzšlo je šestero knjig in sicer: 1. Koledar za leto 1916. 2. Mesija, 2. zvezek. 3. Zgodovina c. in kr. pešpolka štev. 17. 4. Zgodovina slovenskega naroda, 5. zvezek. 5. Slovenske večeraice, 69. zv. 6. Trojka, povest, namesto mo-litvenika. En iztis knjig po pošti stan« S.150, za naročnike v Pitsburghu Clevelandu in Chieagi pa samo $1.30 ker v teh mestih imam za-lojro. Sprejemam tudi udnino za 'prihodnje leto. Id znaša samo en dolar. ALOIS SKULJ, P. O. Box 1402, N. Y. Citv. ? pri-; je ob- Sanjavo ji med prsti je n ec. "Časi se izpreminjajo* pomnim, "in tudi vaš red čutil njihovo nevoljo." "Da, tukaj je bila včasih ena glavnih naših naselbin. Poglejte tukaj to strmo pobočje, ki je zdaj zapuščeno in slabo obdelano! Tu je bil gozdič našega samostana z oljčnimi nasadi in lepimi vinogradi. Vse so nam vzeli, rekli so, da smo prebogati — kaj jaz vem? Zdaj sprejemamo milodare od tujcev, ki. prihajajo sem gledat prirodno lepoto. Samo varuhi smo in vlada pravi, da je vse njeno. Ali želite, da vam pokažem posamezne kraje?" In začel mi je naštevati vasi in mesta, gore in otoke. (Dalje prihodnjič). Rad bi izvedel zn prijatelja FRANA DREMELJ. Pred šestimi leti je hil tukaj v Bloeton. Ala.. potem je bil v Lincoln, 111., in zdaj ne vem. kje se nahaja. Imam mu veliko sporočiti zaradi njegovega posestva tukaj v Bloetonu. Zatorej prosim, če kateri izmed rojakov zna za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti, še boljše je pa. če se sam javi. — Mike Brilli. Box 211. Bloeton. Ala. fo-6—11) Iščem se rojaka MARKA KOZ-MI~S. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj era javi na naslov: "Prijatelj", e'o Glas Naroda, .tKJ0 prebivalcev. Ob lavni eesti: poŠta vozi miino; telefon napeljan, Sola blizu: .'>."> akrov čistih. dobra poslopja, mašinerija, konji, govedo, seno in druga krma. Cona $:;G00: takoj se plača $1500, ostalo na lalike pogoje. (Bolezen v družini vzrok prodaje.) 2. Farma 80 akrov: 32 akrov očiščenih; ob dobri poti. hlizu železnice. dobra liiša in stala. Cena ?2200: takoj SSOO, ostalo na lahke poiroje. — (Lastnik ima trgovino in zato prodaja.) — •'!. Farma HO akrov: 7 milj od A-h-landa: ol> cesti iz konkreta: l."> akrov čistih; dobra poslopja, šola na tej zemlji. Konj, 4 goveda, nekaj preši-čev, mašinerija in pridelki. — Cena $3000: takoj .^lJOO, ostalo na lahka izplačevanja. (lastnik j<* dobil vladno službo in zatu prodaja.) 4. Farma 40 akrov: nedaleč let 111 se na denar ne oziram, imam svojo hišo in stalno delo. Katero veseli, nuj mi piše in priloži sliko. Frank Davis, Box 25, Pensacola, N. C. OGLAS NARAVNA VINA Cenjenim rojakom priporočam »voja narjev, meso po štiri krone, slanina po sedem kron kila. Pisala brada se mu je potresala. bi ti še mnogo, pa... Misli si le, Protest proti visokim cenam surovega masla. London, Anglija. 4. novembra. Amsterdamski poročevalec 'Daily Express' poroča o nemirih v Ravenni je živet sveti Ro-' Chemnitz, kjer je dne 2. novembra viso- ŽENSK \ dobi dobro stanovanje s hrano ali pa brez pri: }Irs. Yurieli. 426 E. 15th St., Xew York. X. Y. __(1Ik 5^8—11) Iščem svojega svaka ANTONA LISA C. Doma je iz vasi Goste-laz. pošta Brod na Kulpi na Hrvatskem. V Ameriki biva že kakih 9 let. Pred 7. leti je bival v Pittsburgh;!. Pa., in od takrat ne vem nič več za rsjega.Prosim cenjene rojake, ee kdo ve, kje se nahaja, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Marv Rački. 258 Jefferson St.. Brooklyn, N- V. (5-9—11) da se nam tukaj prav dobro godi,! moaldo, sin vojvodske rodbine|60() žensk protestiralo prot vendar nam pošlji čimprej in čim-j Honesti. Njegova mladost ga je kim cenam surovega masla, vee moreš. Kaj pa k temu praviš:' zapeljala, da je v bogastvu in v Vse tri sestre D., K. in L. so sedaj bojni sreči iskal zadovoljstva, doma. V. je pa na pragu. Po- zdrav ! (D., K. in Tj. so: draginja, kuga in lakota; V. je vojna. Opomba Ženske so se postavile pred vrata mlekarne, iz -katere je baje pri- srece in slave, a duša mladeničevajšlo šest mož z biči. da preženejo je hrepenela po višjem. Boril se jej ženske. Slednje pa so pričele bom-sam s seboj, delal dobre sklepe in bardirati možke s steklenicami. . iskal pot iz svetne zlobe do mirne naročnika, slal.) ki nam je pismo po- Iz Avstrije. 88 Avstrijcev pobegnilo. Posrečilo se je 88 avstrijskim' vojnim ujetnikom pobegniti iz ru- se tudi nahaja eden stotnik in eden zdravnik. Ubegli so nastanjeni v avstrijskem konzulatu v Teheranu. vsled česar so se morali umakniti. Sledile so druge demonstracije, tekom kojili se je razbilo okna mlekarne. Konečno so mestne oblasti zaplenile vse zaloge surovega masla v tem mestu. dežele kraljestva božjega, a vsik-dar ga je moč teme potegnila nazaj. Tako je v nestalnih mislih dosegel dvajseto leto. Tedaj se je pa njegov oče Sergio spri s sorodnikom in se hudo sporekel ž njim zaradi nekega zemljišča. Poklical .„ ga je na dvoboj in prisilil svoje- Olajšanja sa vojake. ga sina, da mora biti navzoč pri liondon, Anglija. 4 novembra, boju. Romoaldo se je branil, a oee V poslanski zborni «. j° predlagal ■ mu je zagrozil, da ga razdedini,'dai.es Sir Algred Bo id zakono- skega ujetništva iz turkestanske- ub?g\ ^moavldo f je'.l^re odredbe v prid vojakom za ga mesta Talenta, kjer je tudi vda? m P° Zf°del caS V0J:ie- P^eevanje najemnin mnogo Slovencev, v perzijsko SV°fga sorodnika. Prehta kn^e m premij za zavaroVanje naj bi glavno mesto Teheran. Med njimi Pr?refa. ^adenica m ni našel se suspendiralo ter tudi plačevn-c. ^v,o;o vee pokoja, ker je vedel, da je so-jnje obresti na hipoteke ter slič- kriv žalostnega zločina. Nemirna ne obligacije vest ga je gnala z doma in prišel je na Monte Casino, da dela tam štirideset dni strogo pokoro. Ob i, . .. ... kruhu in vodi se je. pokoril in pre- Zcpetno prebiranje črnovojmkov. ^^ naj uredi ^ „itve znašaio mcg^ni VQ-ni siro. Odredilo se je zopetno prebira- življenje. Prosil je, naj ga sprej- ®ki Italije proti Avstriji 1.000.000,-nje črnovojniških zavezancev, ro- mejo v benediktinski red. Oblekel lir- Potemtakem je izdala Tta-jenih v letih 1873 do vštevšega je redovno haljo, a sprejel tudi li.ia v celem nad 600.000,000.000 1. leta 1877, kakor tudi letnikov duha sv. Benedikta. Takrat pa v Nadalje se izjavlja, da se je z dve-1891, 1895 in 1896. Vsi mažki teh samostanu menihi niso živeli po ma vojnima posojilinia pokrilo letnikov se morajo zglasiti pri ob- pravilih svojega svetega očeta. kon:aj četrtino te svole. Kakor čini. Prebiranj© se bo vršilo do 6. Morda se jim je predobro godila, znano je posodila Anglija 1000.-novembra 1915. Vpoklicani pa bo- kaj jaz vem? Romoalda je to bo- 000.000 lir in novi davki n« prina do ptxi orožje okoli 15. novembra, lelo, in ko ni mogel svojih bratov šaj0 več kot 50,000,000 lir. iz najboljšega grozdja. Najboljše s*aro belo vino Rie»-ling 10 gal. $6.50, 2't do 28 gal. $15.50, 50 gal. $117.50. Staro rdeče vino Zinfandel 21 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 2S galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.30. — 100 proof močan tropinjevec 412 gal. >•12. 10 gal. pa $25. Pri omenjenih ; ccnah je vštet tudi davek j za vino. — Potovalni a^ent je ro-j jak M. Žugel. | S spoštotimjem S. JACKSE, Rorr HJT a kadar potrebujete uro, verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene vprašate. UpraSanje Vas stane le 2e. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike , več vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJU & CO., Conemaugh, Pa. Box 328 dobit« "GLAS NAHODA" ikozl štiri mesec« dnevno, Lzvzemši nedelj in po-itavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 166 Btrani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dr n razpošiljamo 1S.0001 — Ta it«vilka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vm oiobj« Miti, je organiziiano in spada t strokovne nnij«.. t GLAS NARODA. 5. NOVEMBR A,. 1915. Avstrija in Italija. t-........———- • - V BLIŽINI TRŽIČA SE VRŠE LJUTI BOJI. — POPIS KOROŠKEGA BOJIŠČA. — ITALIJANSKI LETALEC NAD TRSTOM. — MNENJE ITALIJANSKIH ČASTNIKOV. — ITALIJANI SE PRIPRAVLJAJO NA ZIMSKO KAMPANJO. — ČASOPISJE POZIVA LJUDI, DA NAJ SE PRIPRAVIJO NA OBRAMBO. — ITALIJI PRIMANJKUJE ČASTNIKOV. P boji j*' ' »ki ti. k logo PI itn t veij l)os mer Boji okoli Tržiča. etekle dni "so se vršili ljuti okoli Tržiča. Naša artilerija tla prisiljena neki industrij-tablissement v Tržiču zažga-•r so Italijani postavili tje za- vprašanje. Mi smo mislili, da naša artilerija ob Soči izvojuje odločitev. kajti nismo si mogli predstavljati. da pripelje Avstro-Ogrska na to fronto nove topove. Mislili smo. da so njeni topovi tekom o munieije. Na Doberdobski I enoletne vojne obilo trpeli in so noti se italijanska artilerija ni j izgubili svojo preciznost. Tudi se liko potrato munieije zadaj za ga krila soške fronte. V vsem tem jarke, misleč. da zadene tam po- -mo se grorno motili.... va. jarke trena in kolone. Neki drugi italijanski vjeti ofi-:eni rezultat ni v nobeni pri- eir je rekel glede na boje na Tirol-n pot !-<»;.-uo muuieijo. Tudi skem-. Vaši ljudje stoje gori na uost italijanskih letaleev nad svojih mestih še trdneje kakor ska Prit precej zrakot in o ve> rjem in Trstom je ponehala d tedni je vrgel neki znani !>" Aunuuzijev i se je odstrabil vrgel kako 'ečji del ||a-ki je bilo zbe- Mi /i vemo. da so naši napadi dirka v smrt.... Trst. a ne da bi ti mesto. bi\slstva. e vrni ' ;» J Važnost koroškega bojišča. Koroška je v sedanji vojni igra-a raznn-roma skromno vlopro in >d koroške Italija pred zimsko vojno. Italija se nahaja v velikih nepri-•ikah glede na zimsko vojno. Nima premoga, denarja, žita. sedaj prihaja težka skrb. kako opremiti čete za zimo. Uradni krogi javljajo sieer. da je vlada že preteklo zimo ukrenila vse potrbeno za zimsko vojno, ali kmalu nato je je ni bilo še nikake- morala priznati, da je govoril Sa-seuzariiega poročila. Morda bi lamlra o tem vprašanju z glavnim rad it etra k lo sodil, da prihaja Ko- mtendantom armade, generalma-roška v vojnem oziru manj v po- jorjein Alfierijem, torej se briga Štev. kakor soško ozemlje ali Ti- Italija šele sedaj zo zimsko opre-rolsko. Geografi-'na figuraeija de- '»o svojega vojaštva. Rešitev tega žele bi sknro potrjevala to. Češ. vprašanja je jako težka----Tre- saj so Alp«-, ki meje proti Italiji, ba zamisliti v razpoloženje, v branik. '•■■/ kai^rega ne morejo katerem je pričela Italija vojno Italijani. V resnici pa je koroško'2 Avstrijo, pa se pride do zaključ-bojišee najmanj t o11 ko ka- ka, (la Italija niti mislila ni na kor ono ob Soči in ob tirolski me- j ™jno pozimi. Xe samo v taboru ji: kajti ako bi se sovražnik po- j vojnih hujskačev, ampak tudi na lastil Celovške kotline, bi nam za-; nierodajnih mestih v Rimu je vladal mn070 občutnejši udarce, ka- dalo prepričanje, da bo vojna kor s formiranjem soške črte ali Proti monarhiji prav lahko pod-morda / zavzetjem Tridenta. dasi .M je. in pričakovalo se je, da ita-bi bili tudi taki sovražnikovi uspe-1 lijanska intervencija v prvi vrsti hi za nas težki. Ako bi vdrl sov- pripomore do srčenega konca ev-ražnik na Koroško, bi nahajal j ropske vojne. Ako bi bil kdo v mnosro bližje sr. dišču države in "»esecu maju Salandri, Sonninu bi jo ogrožal mnogo resneje. ka-lnli ^adorni rekel, da bodo itali-kor pa v . isto ekseentrično ležeči. janske zastave po preteku enega Tirolski. 1/Celovca pot na DunajI««*« že daleč od Trsta, Gorice razni roma ni več tako dolga in jin Tridenta, bi se mu bili smejali ! od srca. Senator Ricci v "Tribu- ar j< pomena: razme veej _ Ie ozemlja ne nudijo obrambi ni-1 ui" r°hni proti onim, ki so napoti z dal. ka več takih prednosti. j ^'dovali. da bo, vojna tako lahka, kakor na južno-zapadni meji Ko- ('olozanni v "Messaggeru" pole- ro Potem treba še računati s nuz,ra z njim, ali mora priznati. tem, da široka, pomožnih virov vseh vrst polna koroška' jezerska kotlina bi nudila sovražniku naravnost idealen prostor za zbirali- šče njegove a; made in s tem naj-1 SK0 vojno. boljšo priliko, da od tam udari na lias z vso silo. To vedo prav dobro Italijani, zato se trudijo trdovratno, da bi se polastili tega vojaškega Kana-ana; zato njihova artilerija tako ljuto napada utrdbe pri Naborje-tu, na Predelu, pri Bovcu, kajti ti forti zapirajo obe cesti, ki vodita z italijanske meje v Trbiž. da se je res napovedovala kratka. lahka vojna in da Avstrija skoro razpade. Po tem je umevno, da Italija ni pripravljena na zim- Vse naj pomaga, kar leze in hodi. "Corriere della sera" poziva v petem članku serije člankov "Po jednern letu vojne" k previdnosti, ki narekuje obsežno delo, da se Italija zagotovi pred napadom Nemčije, ki se utegne izvršiti z velikimi bojnimi silami. "Corriere della sera" nujno svetuje, naj Italijani segajo po ključu, ki naj se Italija pripravi na obrambo, jim odpre deželo Koroško. Potra-1 ■ sak kdor more prijeti za lopato. naj pomaga. Ob meji treba zgraditi strelske jarke in sieer mnogo jih je potreba. Same utrdbe ne bodo varovale Italije. Ako pride nemški napad poprej, bo gradc- tili so toliko munieije. da z prod o-vina ne pozna kaj takega, ali dosegli niso doslej niti enega znatnejšega uspeha. Mrtvo kamenito zid o v je utrdb bi bilo morda že padlo, ali za njim je živo zidovje. j nie jarkov prepozno.. .. iz mesa in krvi, katero bi morali I premagati, ali tu se je Italijan- kalija potrebuje častnikov, ska toča vedno odbila in tako bo ■ r<*'adni armadni list priobčuje tudi v bodoče. 1 imi Takega mnenja je tudi koroško | Slovens ko katoliško] E- 3 ZA ZEDINJENE DRŽAVESSEVERNE^AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Iokorporirano dne 21. januarja 1902 v*državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95. Wlllock, Pa. I. podpredsednik: KAROL z Al. AR, Box 547, Forest City. Pr. II. podpredsednik: LOOS TAUCHAR, Box «5, Rock Springs, Wyo. Tajnik: JOHN TELBajn, Box 7u7, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUII1Č, Box 537, Forest City, p». Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St.. Jollet, ILL VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 Chicago St., Jollet, I1L NADZORNI ODBOB: Predsednik: IGNAC PODVASN1K, 4734 Kattleld St.. Pittsburgh, Pt I. nadzornik: JOHN TORINČ, Box G22, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVClČ, Box 7C5, Conemaaqh, Pa. IJL nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland. Ohio. POROTNI ODBOK: Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kans. I. porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78. Franklin. Kans. IL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 528 Oavsoa Ave., R. F. D. ls Greenfield, Detroit. Mich UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport, O I. npravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135. Bronghton, Pa. H. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402. Witt, IU. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban. P. O. Box 707, Foreut City, Pen ti a. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." vse drugo prebivalstvo je ostalo' srajee in dva telovnika, pa je tre-hladno napram "rešiteljem da petal od mraza. V Dolomite bodo j še več, prav patriotičuo je osta- hodili, ko nastopi mir ne samo ! lo. Neki irredentist je imel po pri-, občudovat njihovo lepoto, ampak i hodu Italijanov v gostilni govor. tudi. da vidijo čudovite naprave, | poln irredentist ičn i h fraz. Hčerki ki so nastale na teh višinah v var-; krčmarjevi pa sta mu povedali v stvo in pokrepčanje ojakov. obraz, da naj se sramuje, do se-• daj je jedel avstrijski kruh. se-i daj pa zabavlja in grdi Avstrijo. Tekel je ta junak demmcirat de- 1 Velikanski top za Panamski prekop. Boston, Mass.. 4. novembra. — na Krasu žeje poginiti v vročem grdi! Kraševci te ne maramo! Mi : kleti svojim italijanskim prijate-j poletnem času. Sedaj je v tem ozi- nismo tigovci, ampak v besedi tr Mjem, od takrat dalje sta dekleti j 1 B-paluni armadni top za varstvo __jru poskrbljeno. ;|i kakor naš kraški kamen! _ v ječi. In možje? Nahajajo se v J Panamskega prekopa, ki je v sta- Sovražnik sili s furlanske rava- ''.tSte P° Krasu liiso bile v naj ; Naše ženske so pridne! Kar ne bojnih vrstah, se bojujejo proti; mi streljati na razdaljo l!l milj, ni na dobrdobsko planoto. Poma- bolj*fem stanu. Ozke in kamenitc zmore mož, to opravi žena. naj si Italiji. Strelec iz Primiere j'1 ne-j je zapustil danes Wateriov n ar-ga si na vse kriplje. Že je i rile- so Kazne ceste, ki so bile jtre.i bo na polju ali doma. Čeravno je'davno temu gledal z vrha dol. ka-jzenal. Top tehta 200 in lafeta 400 zel na vrh, a je bil tudi kmalu VDjno komuJ dostopne, so to leto bilo pomanjkanje mož. jt-jko so Italijani odgnali iz njego- ton tor se bo top najprvo preved- nato nazaj v Tržič pahnjen. In tlanes široke in gladke. Veliki je bilo vse polje obdelano. Koruza j vega hleva Zadnjo kravo. Rekel lo na Sandy Hook, kjer se bodo tako se je že velikokrat zgodilo. av|oninhlii vozi:i°^ P° nJih ure je dobro vrgla. Grozdje je slab-j je: ne stori nič. samo da zmaga-i vršili strelni poskusi. Naprej ne more. nazaj ne sme! :» .............• seVeem veliko koristila. menolome. vse nič ne pomagali Ne gre pa ne gre dalje kakor do! _ 3 T- roba Dobrdoba. Tam se laška jh>-! Nismo daleč od sovražnika. Le plava ustavi j)red groznim jezom kilometrov zračne črte je do Po Italiji govorijo vsi oni so se potegoali za vojno nepre- mo. Sploh [ia se že znajo Italijani sami "prikupiti ' prebivastvu. — Njihove rekvizieije so ropi. Kme Podmorski čoln v stiski. Haag, Ilolandsko, 4. novembra. uaše ognjene lave, ki ne pusti ob- j Italijanov, liiu no življenje ima-oroženega Italijana naprej: ali v.mo od početka italijansko-av-smrt ali pa nazaj v Tržič. Kakor -^rijske vojne. Pri nas so večino- zaklet za sovražnika stoji rob do-.nia niatlžarski vojaki. Vse boljše: stano o uspehih italijanske arma-j y ^ ^t,..^ brdobske planote, ki je končal so -Spremenjene v bolnišnice, de, katere je baje dosegla ob so- j l",ljs s !t/L* najmanj že 100,000 Italijanov. Saj 5,1 1uomoč t»-r gnati v naš tabor skozi sovražne | spremljal podmorski čoln na varni prostor. Podmorski čoln ji- ><•- drojro zastražen. pališče! Verujemo! In J)ol>i v čeri: vi kljub h mu oprav-' zasedli kra it ob Soči. na Tirol-Ijajo svete daritev ska jdanota je še vedno naša ini,ia S( — upajmo — tudi ostane naša. Naš divizij ski poveljnik — do- '"Itarjem bere sv. ber mož — ki je tekom 14-ineseč-iUa posteljah in n nega boja že mnogo poskusil, se ^'kvi. Strežniki m strežnice ] je utaboril tam okoli dobrdbskega 'niagajo ranjencem. Ked je uzoren. jezera. Ne prebiva v hiši, ampak I vzgled na. Z vojr.ki lepo iz lo potrgali. Kdor je dila, sprejema poročila itd. Oseb-:škropil, je nekaj imel. kdor ni no nas pride gori v sprednje vrste-škropil, je imel jako slabo grozdje, obiskat iu že marsikaka navdu-i—Vojni promet skozi našo vas je; injencu 1.-/i. Omembe je vredno, vzel uiti pedi zemlje, mi p;i smo Neka patrulja je našla na gr- tJa-l mu kos papirja, na katerem je bi-' -1 _ ' lo zapisano : — Oni. ki piše to, ob-; Sprememba v vo je van ju. čuduje avstrijsko armado in je! London' Anglija. 4. novembra. ve. Mašnik pred skem,"eele pokrajini že imasnoVa- j P^fričau, da je Italija storila na-j IS-^J-!^ - .',r"J • - ^ ^ s » .i, i • v.* i„ i a (.leociimi ciKami in n; maso. ranjenci sedene. Vsak tak glasnik krivične Pa, eu korak" Ja/ W">im SX0J° do" j......vUl sI , , - ohv a nosilih leže v italijanske slave pozabi dostaviti, movmo* To I,ovsoin s0^la5a " ' i^kor'čni,-mo i- m strežnice no- , A____J|; . „ ____•• • izjavami raznih italijanskih vjet-i ~ Kakoi cujemo j. prinaša danes n;i otllirnciu Ja so zasedli le ono. kar se jim ie ^avami razmu italijanskih vjet-prostovoljno pustilo od strani Av-1lllkov- Yldel scm Posebno foto- ............•« » j --- -c......... -j poil milim nebom si je dal impra-!hajamo. — Orozdje sm viti šotor, kjer študira, daje navo- trgatev je bila slaba. stvije, katere generalni štab jc določil obrambne Črte šc le on-kraj onega ozemlja, katero so mogli zasesti, ne da bi bil počil le en strel. Kakor je bilo treba puliti grafijo: naša baterija strelja na I sovražnike, sredi med našimi vo-j jaki stoji Italijan, ki se reži kar | more. slabo so postopali ž njim.' 'zato je dezertiral in sedaj kaže L , " niarsiKaiva navdu- -k.,,., našo vas jc - , > . | svoje sovraštvo do onih tam, kjer,J " sevalna beseda ie padla iz nie~o- ivehk- — S^-er ]>a izgleda naša ma- rach Pozicije na Doberdobski pla- ' . ; ,.:i. .. ^ .... ^ ® -i .. - . ! Tfoiiinnnin TwSin .i111 ^aaai UlOl e. I nepr>sred-iio pričakovati zelo važne izpre-luembe* v načinu vojskovanja. Potop majhnega angleškeg-a par-nika. London, Anglija. 4. novembra. Potopilo se je angleški parnik vili ust na nas vojake, ki prežimo'la vasica sedaj ob vojni kakor lep notl Italijanom Tržič in Gradišče, v ' * . . ^ ! p(>t mož post kakor mačka na miš dobro zako-l^ažen tržič. j ravno tako se jim ni branilo vho- J A okolKn I nmiera m >an Mar- pani in zavarovani na italijanske-! - I sadke se je izkrcalo. — — — na Ki leno van j a novih polkovnikov poveljnik odstranil za nekaj ški postaji se kopiči vlak n •i 20 pehotnih polkih. 2S00 mla- (''asa v/- šotora. Kar prileti itali- Promet .i" velikansk. Žita. prebivalstvo. Spočetka vojne so se dobili ljudje, ki so mislili, da bodo Italijani v malo dneh ob Vrbskem jezeru, ali poteklo je že Več nego četrtletje, pa so tam, kjer so bili. Kaj so mislili italijanski oficirji. Vojni poročevalec berolinskega "liokalanzeigerja" je govoril z nekim italijanskim oficirjem, katerega so pred kratkim Avstrijci vjeli. Rekel je med drugim: Ca-dorna je velika avtoriteta na vojaškem pel ju. Ne verjamem, da bi kralj dopustil, da pade Cadorna. V italijanskih oficirskih krogih je opažati neko nervoznost. Upali so, da se vojna obrne odločilno do septembra, do dotle na kakem mestu predro fronto. Vedo, da v bližnjem času izostanejo vojne o-peraeije na Tirolskem in na Koroškem po večini vsled zime. Ali dovoljuje relativno krajša soška fronta uspešnejši razvitek ofenzive, kaVor je bilo to doslej, je v nemški armadi. Berlin, Nemčija. 4. novembra. _______ _- _ Soeialistische Monatshefte" so •i vlak na vlak ! «kih alp. Dolomiti Jasanski tvori-1 stel.azzo, na skali blizu Eoleskegal iob5ile Ktatistiko. iz katere je moke.! jo kateri je postavljen med! Pr^aza' Ali kmalu so se oglasih | razvidn0j (!a je 1)ilo flne 31 ^ isu Veliko ie' rolskera» to ie ozemlje, katerega ska delavnost šib!:;. Nekoč se j. Pred nekaj dnevi se je divizij-[pri nas vojaštva. Na naši železni-i me^a Brenta in greben Jasan-jniihov oddelek vgnezdil na Ca- < lih ljudi, ki so 3 mesece obiskovali Jaiiska granata naravnost v šotor.; kruha, vina. sena in drugega ne »as in Italijane, kraje onstran j naši hral>ri ju»akiT splezali so gor. y jU.mS,vi armadi preko milijo-vojno šolo v ^lodeni, je odšlo vjki bil v trenutku raztrgan. K j manjka. — Te dni je pri nas celi zidu smo jim prepustili za sedaj. l'P° vsoh straneh in skala je naša na -Ianov Uf.mških delavskih or-armado kot podporočniki. lsreC<1 ni bil° nobene človeške žr-'pešpolk. V nedeljo je* imel nolk Tako se nahajajo Italijani v!Posest- Pri izvirkih Avisia so bili j gailizacij- tvr; . I sv. maso. katere so se udeležili tu-| Val Lugani. to je v dolini Bren- J llllJši b°ji- Tu so Poskusili Italija- P ae sreča! !
  • ljntem bo- njih jutranjih urah. Budnico nam:Moke 1---Tv' ■ - - - - - J 1 1-------*------— * -------- napravlja že ob 2. uri veda smo hitro pokon lc luknjici, kjer z napetim prstom' gi trgovci imajo sedaj lepe za- tidnico nam;-.loke ia kruha manjka. Pivo in! je. obvladujejo gorenjo dolino se niso upali več tako napada- gezu j,. lia<1 18> 000 hi ponoči. Se-j vino se po kremah dobi. Vrček pi-, Sugansko in tudi kraj Borcro jetL DosPcli so bili na vrh Altsehela j ;n ua(i ^0.000 ljudi je ei m bajdi.va stane 32 vin. Krčma rji in dni- nod ognjem naših topov. tako. da in tam so izobesiIi «vojo trobojlii- . he. — Strahovita nesreča v Indiji. Renter jeva agentura poroča iz Luknova : Vsled povodnji ob Gan-hiš uničenih brez str3- 500 mlajših m starejših, med nji- U puškl t,lkamo. kedaj se prika. ,lužke mi vec trgovcev in trgovskih po- žcj„ nesramni izdajalci In ko se! aiocnikov, ki nimajo vsled vojne prikažejo, jih tako pozdravljamo,!---M zasluzka, se je priglasilo za spre-da jih kmalu mine veselje naprej no črto se nudi gledalcu iz m x t°sfHo. riti. — Podnevi sedaj nimamo ve-i vasi. Nedaleč pred nami' leži 54,518 učiteljev Krasen razgled na boj naše: fur : topov se Italijani ogibljejo nižine. 0,1 eo- Ali liaši Strelci SO šli po njo j Panarotte gre potem naša fronta iin ItaliJani so se morali v begu j . i precej po črti grebena Fasanskih 1liaakldti, ostalo pa jih je sto go "Slowo Polskie", organ poljske narodno-deniokra-tične fvscpoljskc) stranke, ki je alp. To so strme stene in vrhovi.'* ujetih kakor v zanjki in uu^-j^, v ' s;,,aj'v visoki «lo 3000 m. severno se pri- ti so morali vsled lakote, resit. jKijevu pml imeuom -kovinv- ■ <■1. -1-uv.uicvj rscuaj nimamo ve-1 vasi. .Nedaleč nretl nMini leži fur- 1 ~i i n i * i t likih bojev. Pač pa strelja Itali- lanska ravan l morjem. Lep raz- Monte ^allu in Pu- ^ kratkoma o ni bno mogoče.« ----------- „ I 1 stodolinskim goram. Ta košček Ptic'e roParice so krožile tam o-1 jan na vsakega našega moža s to-'gled je zlasti izpred naše Dobr- Ustavljeni listi <= -----c— — —j ji 1/-JJH.M iitars* XJyJUL - ' i i" i-* i •-i -- « J --- ■— • -J---- ---... . v. - P°vi, ako ga kje opazi. Municijo | dobske planote Grmi se bliska sei<],ižele' ki ie tako lofen- -ie mala ? ----italijanska artilerija vCa-1 <-eški dnevnik "Ostravskv Den- sluzi v nemški armadi. Odlikova- sovražnik razsiplje ne debelo. I sveti, se kadi in ropota kakor bi!Pllsta ?orska pokrajina, ki nima , sih neprestano strelja in trosi mu-,lik- v ^ioravski je bil uratino u-mh je bilo 5095, za častnike je bilo. Po Krasu se. J mnogo izp rem e- j se bližala najhujša nevihta xn ! nobenega važnejšega kraja raz-; Ako stane vsak strel Ita- stavljen. Ravnotako tudi agrarni povišanih 2781. železni križ I. in nilo. Kar ni bilo poprej mogočelvse to ima gledalec izpred naše ven mesteca Tiera di Primiero m samo r,° kron. potem stane tednik "Straž Venkova"' v Hlu- (poslancem in občinam od vlade iz-j cerkve krasen razgled. _ Sicer i znanega letovišča San Martino di v«ak vojak, katerega ustrele, Ita- minu. II. razreda je prejelo 3161. Poneveril j'e okoli pol miljona lir blagajnik tu poslovati, se sedaj takorekoč pre- smo se tam vaščanje že priučili Castrozza. V Primero so dospeli Vl^ne stotisoč kron. jko noci napravi in zgradi. ' item prikaznim. Naš cerkveni stolp; takoj po napovedi vojne in poro-1 Zima je tu. 14 do 16 , Pomanjkanje vode je bilo na ponosno stoji na griču, in čl o ve-; čali v svoje liste, kako jih je mraza, Italijani spilo tuii : Konfiscirana češka sokolska pe3-stopinji marica. rinske fiHinR-^ "n________V---" "^»ji gucu, m ime-jwii v .->vu.|i- i«.s.e, i^hko jin je mraza. Italijani spijo tuintam še "AViener Z^ituno-" razHaša "S Ko Zp?™ Tea ' fr .SovI"ažuik jkn-opazovalcu se z,li kakor bi ljudstvo navdušeno sprejelo. V v lahkih šotorih. Strašno morajo'konfiskacijo 9 n t «, C-cSke izvršil samomor ' s ST IT I ^n lZ , l"! -" so"'az1'™," dajale,.: Ne-resnici pa ni bilo tako, sa.no par trpeti. Neki italijanski vojak, ki maricc "Sokulskc Zpcvnik" radi 11 ,0Jska b0 morala »>r'des sem son k nam, jzdajulec, irredentistov je vriskalo veselja, smo ga vjeli, je imel ua sebi tri .17 v njej se nahajajoeih pesmi. r GLAS NABOPA, S. NOVEMBB A..1915. Jugislovanska B -: B Katol. Jednota a Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA« GLAVNI URADN1X2J Predsednik: J. A. GEEM, 507 Cherry Way o? bo* 17, dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barbertom Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICII. Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, £11. NADZORNICI: Vmij ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kane. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine. Pa. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, HI. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 30&-fith St., Rock Springs, Wyo. 6. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva ev. Cirila in Metoda, Itev. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, itev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, »t., od društva Slovenec, štev. Ill Ely, tfinn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarn? pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode osfralo. Dru?*veno glasilo: "G LAS NAROD A." Naseljevanje Slovencev na kmetije. Piše: F. Gram. I konj. petdeset do tristo perutnine itd. Če pa vprašaš kako je bil ' povabljen na kosilo in videl boš, kako reveži stradajo. Skoraj gotovo bodeš našel dve vrsti kruha, koruznega in pšeničnega, meso, kakoršnega želiš jesti, perutnino, z vsakovrstno zelenjavo, sadjem in ako ne domačega vina. vsaj ja-bolčnik. Gospodar ti bode poka-Pred ost-m leti se je vdrla plast' ^ it.pa pojja pšenice, zimskega velikanskega krika med Slovenci OVSd travnike in natlačena skla-v Ameriki. Klic : — Kmet si, pusti dišČa krme. tovarne, rudokope in idi na zem-1 Povedal ti bode vsak. da ima ljo! Postani samostojen! — se je ,](.s,,t (]0 Štirideset prascev. šest ru! od morja do morja. Menda do petnajst goved, dva do Sest gem bil prvi med tako slaboglasni mi agenti, katerega cilj in klic je1 bil Missouri, tam je dežela mle- j začetek. boš skoraj gotovo cul: — ka in medu. Kmalu potem so se Ti prokleti Gram hudičev, kako ya-.li oglaševati drugi agent je se j,. nam slabo godilo. — Oprosti kot žabe po dežju, in vsakdo je bralec, mi ponavadi kolnemo. ker reglal na vse grlo. Pri meni kar v Missouri nismo tako pobožne t*atno vs.- rast«', ako kupiš koslsorte.» z.-mljf od m. n,'. bogat bodeš v naj Tako je naša naselbina srečno krajšem času. prestala krizo. Čast nevstrašenim Vsi agent je po vrsti so se obreg-! trdim Slovencem, kateri niso slanih ob Missouri. j ma. kakor je večina našega lia- Poglejmo kaj se je doseglo na roda. t. tu polju. Stvarno iu brez vsakih j Naselbina ni niti senca proti o-zavijauj ali pa da bi samega sebe nemu. kar sem si predstavljal. — umival. V Missouri je prišlo za-j Povdarjam, da nas bode vedno čet koma največ kupcev in ne mo- več in kateri sedaj pridejo, bodo tim s,- ,v rečem, da s,, nahajajo j tudi ostali. Kajti mrzlica, žabe, tukaj prvi naseluiki mlake, ne raste nič vse to se kore- Pr.-r.'j Slovene, v je bilo tukaj , nito izpodbije dandanes s fakti. te tfi.'.-trt jih ji' odšlo v kratkem.I Trditev, da človek ne more tu-1/ tega je razvidno: Tričetrt kaj živeti, je prazna. Kmet v tu-Sloveiieev ui bilo zrelih za trd za j kajšnih krajih mora računati na e t > ■ k ali so imeli premalo kapi- , največje dohodke z živino. Reči tala ali so si predstavljali vse j moram, da imajo Slovenci pov-dnigare, kakor je v resnici, ali! prečno več kot Amerikanei. Vem. niso imeli dovolj znanja o kine-j da jo bode vedno več in da bo tijstvu. ali njim ui ugajalo, ker vedno bolje vrste. Drugi dohodek ni bila plača vsakih štrnajst dni. j je prašič, tretji kura. katera plača ter so posamezniki pogrešali sod- vse kar je treba kupiti. Vsi drugi č.-k iu steklenico. Nekaterim ni dohodki so postranski izven za zrak ugajal, postali so bolni in so dom. Sadjereje ne bi priporočal, rata odšli i/, proklete dežele. pač pa vmogradstvo. Hvala Bogu Toraj eu četrt jih je ostalo. —Med je presekan v tem pogledu in Kaj ž njimi? j konštatirati moram sledeče: Ako prideš v Navlor, Neelev- j — Kdor hoče videti grozdje v vilic. Poplar Bluff, vprašaj za'Ameriki, naj pride sem avgusta Slovence. Potem idi od enega do i ali septembra. Čast glavnim pijo-drugega iu /.vedel boš. da nobe- j nirjem, F. Levarju, F. Osojničku, deri ui umrl. da imajo nekateri Val. Dobnikarju in John Trebeu. Jaz trdim, da ni niti enega Slo- take kmetije, da bodeš zijal in o či mencal, ako prav vidiš. Videl bodeš zahodno od Poplar Bluff prijazne kmetije, v vrtih in vinogradih. Stopi v hišo in vpra šaj, kako se jim godi. Stavim, da ti bodo odgovorili: — Prav izvrstno! Hvala Bogu. vsega imamo dovolj. Povedali ti pa tudi bodo. da so pretekli Missouri Grama ali druge agente, ko so se naselili : u to menda že more tako biti. Ustavi se v Neelvville. Tam so imeli posamezniki težko stališče. Prišli so z malim kapitalom v gozd. Deloma gospodarijo dobro ali vsaj z zaupanjem zro v bodočnost. T'stavi se pozneje v Navlor in idi v severno zahodno stran. Vprašaj vse po vrsti, kako gospodarijo iti žive! Ali trpe pomanjkanje? venca v vseh naselbinah zadnjih šest let, da bi se kosal ž njim glede kmetij, pridelkov ali napredka. In to j^ šele pravi začetek blagostanja. Sedaj vsakdo sam vidi. daj se pridela in kako se živi tukaj. — Neki norec je nekoč omenil, da tukaj sploh trava ne raste, drugi, da krompir ne uspeva, itd. — Pridite sedaj sem. bodete povedali. kje bolje. Precej naših naselnikov je odšlo v druge naselbine, a prav vsak je šel iz dežja pod kap, niti en slučaj mi ni znan, da bi drugje bolje uspevali. Nobena dežela ni popolna, a v splošnem je Missouri vsaj taka. kakor kateri koli kos zemske oble. Veliko naših ljudi je neslo težko Popolnoma sem prepričan, da boš prislužene cente v Florido. Kje ste oni sedaj, kateri ste upili: — Zelena plača, tri tisoč aker ci-trone in fige narede Človeka bogatega čez noč. — Skrili ste se kot šurki in sedaj veste, da ste lagali — Slovencem so ostale le fige in še te precej kisle. Kje ste agent je Texasa? Kje so oni bogatini krompirja v severnem Miehiganu ? — V pozabljivih buticah lažnikov. Velikansko up it je se je čulo iz Wis. o bogatih kumarcah. mlekarstvu, siru; sedaj nič več ne ču-jem. Kaj je tudi ono vse v propadu? Zadnje leta se je delala silna reklama za severni Wis. Povejte, ljudje božji, kako naj živi kmet in uspeva v krajih, kjer je uničujoča slana sredi junija in zopet koncem avgusta. Jaz tega ne morem razumeti in menda tudi vi ne. Kmet rabi solnee in toploto ; brez nje je uničen. Kmet, kateri se zanaša samo na vrsto pridelka in strahom gleda, da bi mu ga ne vzela slana, ni kmet, temveč klubu je naravi; on hoče nekaj napraviti, kar se ni tisočem posrečilo. Ne ugovarjam, ua je za trave divjih vrst bolja dežela severa. Ker vse trave bolje uspevajo v mrzlejših conah. A povejte vi meni, kakršni kraji so za kmetije, kjer se mora živina krmiti devet mesecev ? Prijatelj, kateri se je naselil nedaleč od Dulutha, mi je pisal junija naslednje: — Dvestotisoč sadik zelja sem posadil, sedaj je pa sneg padel. (To se je zgodilo v času, ko se dobe tukaj zelnate glave deset do petnajst funtov težke.) Ne ugovarjam. da je sever bolji za zaslužek. Če hočeš tam živeti, kupi prostor za hišo, kmetijo si pa iz-bij iz glave. Čul sem. da sočivje raste izvrstno v severnih krajih, ako ga slana ne umori. Osebno sem sadil trikrat to leto eden in isti fižol, dvakrat je popolno dozorel. tretji bi dozorel, če bi ga pustil, a sem se bal slane in sem ga obtrgal v stročju sredi oktobra. — (Pride še.) Stanko Majcen: Nevernik. Da, da, tako je, — je potrdil Luka misel, ki je ni nikomur razodel, in je s čevljem porinil bukovo poleno na žerjavico. Molčali smo kakor zajeti od nekake oblasti. ki nam je ukazala, naj smo tukaj, naj sedimo na mokri zemlji in si iz vlažnega lesa netimo ogenj, kakor zgneteni v temen pro stor. iz katerega ni izhoda in v katerem je za vsakega posamič in za vse skupaj najbolje, da molčimo in čakamo, kaj se zgodi, — Da, tako je, — je kimal Luka in nadaljeval eno svojih zamolčanih miselnih cest. ne da bi se le količkaj brigal za nje pričetek in konec: — Človek mora imeti nekaj, in najsi je še tako malenkostno in brezpomembno pred vesoljnim človeštvom, pred obličjem velikih stvari, ki se dogajajo med nami nekaj, česar se krčevito poprimf kakor sveče, ko gre v smrt. Saj ni prazno, če rečem, da je zavest. Zavest ima človek, a človek jc pred smrtjo živel. Zato bi bilo težko, da bi imel zavest pred smrt jo razen te, da še živi, da rad živi in da po smrti ne bo več živel. Ir vendar je nekaj, kar potilioma zleze v srce, kar napolni vse žile in žilice možganov, nekaj, s čimer se kakor z opojno pijačo opije preden leže negotovosti v naroč je. Saj ležeš, kakor sem rekel, neki zelo mili in dobri prikazni v mehko naročje, tisti posmrtni negotovosti namreč, a čeprav se glu-po in bolj iz strahu kakor iz pre, pričanja tolažiš, da je mila in do bra, te strese mraz od pete do temena pred tistim naročjem, Skr čijo se ti mišice, tok krvi plane po telesu navzgor in bi brizgnil visoko nad glavo, da ni vse tako lepo zapaženo. Zato pravim: skle niti moraš zvezo z nekom, ko se napravljaš na zadnjo pot, z nekom, ki te ne zapusti, ki ti stoji ua strani, brezmejno zvest in vdan ter dober, da ne osamiš v tistem najhujšem, najsamotnejšem trenutku, v katerem bogme nisi len in brezbrižen, temveč na vso moč. celo čez vse svoje dosedanje sile živ, čujae in delaven. Moraš ime ti nekaj, in najsi je senca svetle misli, ukradena življenju in njegovemu spoznanju tu ali tam, prej ali slej. Saj je vseeno za poslednji boj, kaj imaš za orožje. A ker te izzove vsega tista strašna negotovost s svojo nedvomno pre-( močjo, s tistim svojim obrazom, ki pravi, da ni uteka, s tistim celim svojim prej nikdar okušenim bi-' stvom. ki je tako samozavestno | v svoji gotovosti, tako neizprosno? v svojem poklicu, tako hladno in j prezirljivo v svoji določenosti, ker' te pokliče takorekoč na poslednje ! preizkušanje moči, moraš imeti ne-' kaj. majhen in slab, kakršen si, ob kar se opreš. Menda me razumete. Ruski vojaki imajo podobe okoli vratu, to je za nas premalo. Gotovo je nekaj in popolnoma zadostuje — v sili vseh sil. Stiska je taka, samotna tako vesoljna, da trdi, podolgovati okvir na prsih zadostuje popolnoma. A kje je zavest, kje je občutek ob trdem podolgovatem okvirju? Potlačil je žerjavico in naložil novih drv. Vzlic ognju je bila tema krog nas taka. da nismo razločili. ali so drevesa, ki z okroglimi temnimi debli stoje za nami. ali tihi, poslušajoči ljudje. In Luka je nadaljeval, poudarjajoč vsako besedo kakor resnico, v naj-, krutejših trenutkih življenja preizkušeno, kakor nauk, v najtežavnejših okoliščinah življenja spoznan in potrjen: — Treba o pravem času poskrbeti za tako sredstvo. Zakaj zgodi se lahko danes ali jutri, že to uro, to kratko minuto, ko se cvre ta mokri les in se ta smrdeči, gor-ki dimek zibajoč spušča v zrak. da si odrezan od vsega, ker je bilo, da stojiš, preden se zaveš, daleč od vseh, ki si jih poznal, -na katere si upal. s katerimi si po bratsko delil vse, dobro in liudo. stojiš sam in se zaman oziraš po pomoči. Človek si sam sploh šele takrat, kadar si te samote več iz-premeniti ne moreš. Težko je. če tega nisi vedel poprej, če se nisi s tistim sredstvom pripravil nanjo. Bog, kako smo sami v tem gozdu; kako daleč so naši prijatelji. na nas misleči, o nas se pomenkujoči ; kako strašno in neusmiljeno daleč je vse to. In vendar.... da. da. nekaj mora imeti vsakdo, zakaj pridejo daljave, še čisto druge, samota se enkrat tišja, še enkrat glušja kot je ta. Zdaj se mi zdi. da bi mogel v zadnjem boju s palcem in kazalcem sneti podobo z vratu tistemu Irugemu. ki leži ob meni, in jo potožiti nase. Kaj držim sam v družbi inrličev? Držim jo. držim in sem na vse pripravljeni. Mladi Vazil je jel jokati. Stisnil si je dlani na oči, skrčil se v dve gubi iu zaihtel z visokim o-troškim glasom. — Kaj te je zgrabilo, Vazil, da jokaš? Ti si otrok. Smrt ti prizanese, ker imaš tako lep, bled obraz in še čisto svetle, plave lase. Tak obraz ni, da bi veter bril čezenj in ga umival dež pod milim nebom. Take lase gladijo matere. Vazil, ali se jokaš zavoljo samote? Glej, pet nas je na straži, — mnogo preveč za jok in samoto. Da je le eden. pol ga v pismu ali črki, ki samo misli nate, zvesti in verni, iz daljnega kraja, dovolj bi bilo. Ni težave, dokler še kdo misli nate in te z mislimi pozdravlja. Ali se bojiš smrti? Ali nimaš ničesar pripravljenega? To je nič vredna in plaha otroška domišlji ja, vajena, da jo mati vodi in polni z vedno novo snovjo. Ti si otrok, bogat in dobro vzgojen. — Stavim, kaj, da imaš, če se hočeš le malo spomniti, zlatih naukov poln tornister. Ali ni tako? Ko si odhajal, ali nisi sprejel vsega dobrega na pot v obilici in še enkrat v obilici za rezervo? Tako dobrih in srcu prijetnih naukov, kakor tvoja mati, ne zna dajati nihče; stavim tole črno roko. — Mati takemu sinu, kakršeu si ti. ves od zlata, rožne krvi in iskrenega žlahtnega ognja, pa bi ne imela dragocene dediščine zanj? Oj. kako si zbegan, Vazil, kako nisi svojega bogastva kar čisto nič vreden.... Ljuba majka, da je meni na tisto uro dal kdo le zrnce, le drobec naukovega zrn-ca na pot, kako bi bil veren vase in ponosen na svojo osebo vsak čas. Jaz še po slovo nisem šel k nikomur, za srečo nisem šel prosit nikogar in nisem od daleč tako sočuten s seboj kakor ti. Kdo bi mi bil kaj dal? Veš. mi smo stari, nimamo vee mater, ne očetov, na lastnih nogah stojimo, kakor pravijo, in takim so nauki dragi. Tako dragi in čisto nič poceni, da jih tisti, ki jih na srečo ima. hrani sam zase in mu na misel ne prihaja, ne ob obilem in ne ob revnem času, da bi jih dajal zastonj odhajajočim, in popotnim ljudem. Ni zastonj tak nauk. Težkih ur deli se učiti od njega, ne za po-jma nič; misel, zgolj misel je imel ostane precejšnje število, pol živ-j koro svojim grehom. To so ne- tako____ Luka je sedel na zemljo in počasi iztegnil noge v žerjavico. Bil je docela poražen. Iz prepadlega obraza so se tenko in bledo svetile oči; med prsti rok, v naročju slkenjenili, je gnetel kos umazanega praznega papirja. Ne da bi se le napol ozrl na katerega izmed nas, ki smo težko čakali pojasnila. je sam sebi govoril sodbo: — Živeti treba, umreti treba za domovino, a jaz ne morem ne živeti, ne umreti.... za domovino.... — ljenja, bi rekel. Tisti, ki so jima' sramniki, nesramnejši od največ-zastonj, ne vedo, kaj imajo. Da. 'jih. Pripravil si je bil to zadnjo ne vedo, kaj imajo.... [uro tako natanko in skrbno, da Luka je tolažil z mirnim, ena-; ga ni presenetila niti z zadnjo naj-ko visokim glasom, ki se ni prav, večjo skrivnostjo. Zdaj leži tam. nič zibal in prav nič padal iz rav- j v svoj plašč zavit, neizmerno po-notežja. Mladi Vazil se je kakor nosen na vse; kar se je dogodilo, na ukaz umiril, otrl si je solze in Zakaj, dogodilo se je tako, kakor si glasno uredil nos. V žaru bu-' J« pričakoval in se pripravil. Od-kovega tlečega polena se je zde- Pni mu plašč; videl sem, da si je lo. da je njegov obraz zal in okrogel in da se smeje iz oči, iz ust. iz polne gole bradice. Luka je tiho in globoko vzdih-nil. — —- Kadar sem tako-le potolažil jokajoče dete, kadar se mi je posrečilo in resnično obneslo — posreči in obnese se mi vendar — se sam in brez poslušalcev vprašam : Zakaj zase nimaš sredstev, tako čudežno močnih, tako od srca preprostih, da bi se potolažil, kadar se ti nacmeri obraz iu se ti stistne srce v dve gubi? Kje so besede, nauk noseče, ki jih s tako lahkoto, skoro igraje siplješ na te male? Kje je zaupanje s ka-terim jim prigovarjaš in lei ti vse-kdar zagotovi uspeh? Ni ga, vse-! a tega ni. kadar ostanem sam. J zadnji bolnik, in se zdravila potreben obrnem nase. Tu izpodle-ti vsak poizkus. Saj se ne poznam, saj ne vem, kako bi se obrnil in na katero plat, da bi si videl do dna. Tako zakrknjenega, v samega sebe zavozlanega bitia še nisem srečal, kakor je Luka \ Ne z vljudnostjo, ne z grobostjo, ne zlepa, ne zgrda mu ne moreš do živega. Stisne se v klopko kakor pob o jen črv in izzivi si m svojo bolečino.... Tiho, po prstih prihaja slutnja, ali je že blizu, ali še daleč, ne pove. naznani le. da je tu. Ne časa, ne ure ne pove. naznani le, da je tu in da se ji ni moči ogniti! Ali ao naše puške nabite? — Sanjam, kaj ne? Proč otroška misel, drhteča ko ob—.8(3 —.S« f—.Si ^M C-.2« •—.20 —.30 !—.20 in !—.20 f—.20 —.20 $1.00 i—.25 •—.35 t—.20 t—.60 •—.81 3. —.20 OPOMBA: Narožilom je piilo to vini, poštni nakaznici, ali poštn ^aah U TiačaiifiMb - Brat sokol Pri puščavniku Raztresene* Starinarica Županova Micka Idealna Tašča RAZGLEDNICE: Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Yorka po Album mesta New Torka krasnimi slikami, mali ZEMLJEVIDI: Avstro-Ogrske, mali Združenih držav, mali veliki vezan Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh dragih držav po Hti denarno vrednost, bodisi r c*« ih znamkah Poštnina je pri irael r-M i—.21 f—.21 r-,31 —.10 —.10 —.8* —.5a —.1« —.M ftl.5t t GLAS NARODA, 5. NOVEMBTi A,. 1915. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. VOJAŠKE VESTI j ročajo: Te dni nas je pretresla ža- Odlikovanja. Srebrni zaslužni lostna »oviea, da je padel eden kri/ec na traku hrabrostne sveti- uaslh »ajboljših fantov Fran Vi-nje so dobili: nadb.vee 8. lovske-^har.Frama. Stariši se ne morejo ga bataljona Teodor Stepančič, četovodja 47. pešpolka Viktor Golob in računski podčastnik 3. stavb, divizije R. Čepe. — Srebr- utolažiti, vsi, ki smo ga poznali, ne moremo verjeti to. Bil je dika in ponos naših fantov, upanje iz-bornega gospodarja, najboljši sin no svetinjo 1 .razreda so dobili: svoiih »tarišev, naroden, delaven, iViMV-dja Ivan Gerdaj. korporai! skrben. Zadnje pismo je pisal dne 1. Stih, poddesetnik Josip Lipnik,1 r4V\vpu*ta 111 dile 2S- avgusta je infanterist Simon Vidnik, črno-vojnik Valentin Sušnik, korporal Josip Mlakar in Fran Starmuš, desetnika Ivan Sare in Ivan Vun-ček ter nadomestni rezervist Fran Hrovat, vsi 7. pešpolka. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: računski podčastnik Ljude vit Mihič, predmojster I. Vranic in topniear Anton Jevsenak. vsi pri topniearskem polku; ceto-vodja Ignacij Kuhlej. enoletni prostovoljec desetnik Ivan Lipni-cki. infanteristi Fran Juri, Josip Kabuš. Stefan Kovač, Josip Ku čič, Josip Ilošej, Tomaž Urbas, Filip Trojar, čeuovojniški četo-vodja Edvard Habernik ter intan-tcrista Anton Koban in Ivan Re-bernik, vsi j>ri 7. pešpolku; dra-gonec .">. draironskesra polka Fran Marelice ter korporal Fr. Okraj-iiik iu infanterist Fran Pavrie, oba od l17. pešpolka, črnovojniški četovodja 7. pešpolka Edvard Habernik. — Srebrno hrabrostno svetinjo razreda so dobili: top-ničarji 3. gorskega polka: Borin, Arko, C as, Kastelie in Krevelj; črnovojniški infanterist 7. pešpolka Valentin Lušnik; stražmojster 7, dež. orož. poveljstva Nikolaj Furlau in stražmojster 2. bos.-hereeg. pešpolka Fran ^.adnikar ter četovodja 6. domobranskega polka Adalbert Padaj. — Pohvalni dekret domobranskega miniati*-stva je dobil računski ofieijal Matija A meje, KRANJSKO. Vlak povozil vejaka. Na železniški progi med Logatcem in Planino je tovorni vlak povozil in-fan t crista Karla Joba. Ostal je na mestu mrtev. Gorelo j.- v Lanišah blizu Le-sičja v ljubljanski okolici. Vžgala je strela. Posestniku Franu Žitniku je zgorela hiša s pridelki. Škode j.- 7000 K. zavarovalnina pa znaša le 600 K. Umrla je Marija Reeelj, soproga gostilničarja in posestnika v St. Jerneju, dobro znana vrla gospodinja, ki je bila vsled svoje že bil mrtev. Bridki udarec. Gočova v Slov. gor. Našo Peeovnikovo družino je zadel bridek udarec. Padel je že 20. nkt. m. 1. — a se je šele sedaj dognalo — veleposestnik Vinko Pečovnik. Slutili smo sicer, da ne more biti več med živimi, ker ni bilo toliko časa glasu o njem, a upali smo še vedno. Sedaj je voja ška oblast potrdila smrt. Rajni Vinko zapušča ženo Marijo iz blage družine Druzovičeve od Sv. Andraža v Slov. gor. in pet otro čičev, mater in tri sestre. Njegov oče je bil svoj čas eden najimenitnejših mož št.-lenariskega okraja in tudi na Vinka smo stavili ve liko upanje in zaupanje. Padel je v Galiciji vojak 26. domobr. polka Anton Stiglic, doma od Sv. Frančiška. Kot da bi bil slutil, da se bliža njegova zadnja ura, je poslal še zadnje, jako ginljivo pismo svojim starišem, v katerem se od njih poslavlja. Padel je v Galiciji Janez IIer-šold iz Trbonj ob Dravi. Vzel je žalostno slovo od doma 27. julija 1014. Ravno četrt ure poprej mu je umrl na lepem domu njegov oče. Njegov brat je tudi pri vojakih. **In mamka skrbna in ljube sestre še upajo zdaj; a brat jim in sin iz daljnih ravnin ne pride nazaj.*' (Gregorčič.) Padel je na južnem bojišču vi-ničarski sin Friderik Donko iz Št. II j a v Slov. gor. Padel na severu. Sv. Jurij ob Sčavniei. Zelo nas je pretresla žalostna novica, došla s severnega bojišča, da je zopet padel eden naših najboljših fantov, Jakob Herman iz Okoslavec, še komaj 20 let star. Ko se je 9. avg. že nagibalo solnce proti zatonu ter je že ponehalo ljuto sovražno streljanje in bobnenje topov, baš ko se je hotel spočiti od ljutega Joja, j priletela ruska krogla in v hipu je bilo uničeno :lado življenje. Se prejšnji dan, avg.. je pisal svojim starišem, da se bodo v kratkem videli, ko z Rusi naredi konec, a je bilo ravno narobe, Ru- postr. /ljivosti in prijaznosti obče sj s0 naredili z njim konec. Služil je pri celjskem 87. polku, 8. stot. Padel je na južnem bojišču Fr. Kocbek iz Krčevine. I lil je vzoren priljubljena. Umrla je v Metliki Josipina1 Flcischiuaiin v starosti 68 let. Radeckega veteran je umrl v mladenič, vse ga je rado imelo S..I • a v i !ia Štajerskem. Bil je to Padel. Sv. Križ pri Mariboru. Je', nej Sušnik. rojen 1835. leta v y j,]tki pri Grodeku v Galiciji je Gozdu na Kranjskem. Kot 181eten padel vrli kmečki sin Rudolf Ha-fant ie prišel v Solčavo, kjer so rih, podomače Vrablov Rudi, ki bi naj postal enkrat na domačiji p rise ga leta 1 S.">."). vzeli k vojakom. L. 1 se jt. udeležil vojne v Italiji, gospodar. let:i 1S66. je služil v Ljubljani kot j Padel. Sv. Andraž v Slov. gor. vaditelj novincev pri 7. lovskem j Tudi pri nas že štejemo raarsika-bataljonu. Ko so ga odpustili od terega moža in mladeniča, ki je vojakov. ><' j«' Sušnik naučil bratij postal žrtev grozne vojne. Eden in pisati, se je vrnil v Solčavo, izmed poslednjih je bil Fran Co- kjer je služil c li čas le pri štirih gospodarjih, pri zadnjem .'54 let. ŠTAJERSKO. Dva dezerterja ustreljena. r. Gradcu sta bila ustreljena dva vojaška begunca, in sicer pešca Raj-iiuind Kiche in Jožef Hammer od aekaj urah je umrl belj, priden mladenič iz ugledne hiše Janeza Cobelj v Erjavcih. Rojen je bil leta 1804 in je služil pri celjskem polku št. 87. Ko je bil na predstraži nekje na italijanskem bojišču, mu je šla sovražna krogla skozi trebuh in v pešpolka. Pogrešajo se: Fran Kotnik. 3. domobranski pešpolk. 2. stotuija. Padel. Iz Ljutomera. Na severnem bojišču je padel od ruske krogle v prsi zadet mladenič Ja- n je \ n si pri Ljutomeru. —, kob Novak od 87. pešpolka, 2. L-an Filipič. 2-">. lovski bataljon.| stotnije, iz Vogričevec. župnije ljutomerske. Škoda zavednega slovenskega fanta. Umrl je Alojvij Vollmaier. vojak 47. pešpolka, sin uslužbenca Cirilove tiskarne v Mariboru Jožefa Vollmaierja. Umrli se je bojeval v Galiciji in je bil v obe 110-( gi ranjen. Pokopan je bil z voja-seslnik Alojzij Ijopič. stričnik raj-'ško častjo na Pobrežju. nega craureškega župnika, in Ci-J Umrl je v Ljubljani infanterist ril S«idu, sm tukajšnjega naduči- Dominik Kramberger iz Ljuto-telja na slovenski šoli. Oba staj mera. bila v Przemvslu ujeta. — Sadja j Umrl je v Karlovcu na Hrvat-imamo letos srednje. Edino v Cer- skem vojak spodnještajerskega .šaku so bile jablane zelo obložene.1 pešpolka Josip Šnajder, doma iz Žrtve vojne. Sv. Barbara v Ha- Brebrovnika v ormoškem okraju. >totnija, iz Radislavcev. pošta Mala Nedelja pri Ljutomeru. — Janez Suman, 26. domobranski IMspolk, 4. stotuija, iz Baekove, pošta Sv. Benedikt v Slov. gor. V ruskem ujetništva, št. 11 j v Slov. gor. V ruskem ujetništvu se nahajata iz naše župnije rl po- lozah. Tudi iz naše župnije je sovražna krogla predrla prsi marsikateremu možu in mladeniču. Posebno je pobirala smrt naše najboljše fante. Od Mladeniške Zveze je padel predsednik Fran Bel-šak iz Okiča, odbornik Fran Žu- Utcnil. Iz Ptuja se poroča: Sin tukajšnjega sodarja Fiana je utonil v Dravi. Oče se nahaja na bojišču. Sin je tudi pri naboru bil spoznan za sposobnega. Invalid. Sv. Benedikt v Slov. gor. Fran Šum an iz Bačkove, ki ran iz Gruškovca, Fran Jurgec iz je služil pri 3. tirolskem polku ce Gradišč, ki je bil pevec in igralec, sarskih strelcev, leži sedaj kot in-Martin Milošič, godec društvene valid v vojaški bolnišnici v Brnu godbe, in Fran Vidovič iz Gru-'na Moravskem. Ruska topovska škovca. Mnogo pa se jih pogreša, krogla mu je odtrgala levo nogo. ki ue ve nikdo zanje. Iz naše župnije je že okoli 18 mrtvih. flftlf»tna novica, iz Fra»& po- \ Jako nevarno je zbolel na južnem bojišču enoletni prostovoljec Josip Toličič iz Pivole pri Mari- boru ; tako je sporočil v Hoče kadet Mihael Zafošnik. 7 sinov v vejni. Sv. Lenart nad Laškim. V naši župniji se nahajata prevžitkarja Janez in Mica Ca ! lezina, ki imata 7 sinov v vojni.' Vsi so družinski očetje. Tudi osmi' sin bi moral iti v vojno, ako bi bil doma, pa je v Ameriki. Oče in ma-' ter žalibog še dosedaj nista dobila1 od vlade nobene podpore, ki bi ji-[ ma vsaj nekoliko lajšala njih ubo-štvo. Preiskava. V noči od 19. na 20.' sept. je pred delavnico maribor-1 skega kamnoseka stal na straži vojak, ki je stražil železniško pro go. V hipu mu je priletel v glavo j kamen in vojak je oddal strel v smeri, iz katere je priletel kamen.1 Ker je bilo temno, ni sieer zadela krogi a storilca, iac pa je predrla skozi okno v stanovanje nadrevi-denta južne železnice Wagnerja,' je odletela od podvoja in se zarila v neposredni bližini Wagnerja v tla. Komaj z* las je manjkalo, da krogla ni z: dela revidenta. Zadevo preiskuje oblast. j V frančiškanskem same stanu v Mariboru so sedaj namesto ra-' njencev, kateri so odšli, nastanje-' ni lahko oboleli vojaki maribor-' ske garnizije. i Umrl je v Peklu pri Poljeanah gostilničar in župan Jožef Bau-' mann, star 59 let. Rajni je bil protestant. I Nenadoma je umrl 18. sept. AlJ Sehomvetter, posestnik v Selnici ob Muri, star 61 let. Rajni je bil dolga leta član občinskega zasto-J pa in kraj nega šolskega sveta. i Umrla je v radgonski bolnišnici po dolgi in mučni bolezni Neža' Vozlič roj. Trojnar iz Ljutomera.' Truplo so prepeljali v Ljutomer, kjer so je položili k večnemu po-j čitku. Umrla je nagloma v Pavloveili pri Ormožu Marija Trsterijak, že-' na kovaškega mojstra. Umrla za-| pušča svojega priletnega moža popolnoma osamljenega. Umrla je v Humu pri Ormožu posestnica Marija Praprotnik. Bila je vseskozi skrbna žena in je tudi vsem naokrog rada prihitela na pomoč v vsaki sili. V njeni rodbini vlada izboren narodni duh in se prebirajo slovenski časopisi in knjige. | Mrtvo žensko truplo so izvlekli iz Drave v Bistrici pri Lembachu.i Dognalo se je, da je utopljenka Lucija Štrukelj iz Fale. Govori se o njej, da je še 16. avg. skočila v i vodo in šele sedaj so jo dobili. Eno krono kazni mora plačati v vlaku, kdor si v Poljčanah ali, v Konjicah ne dobi karto-vozni-eo na postaji. Na drugih postajah se gre na vlak in se dobi voznico v vlaku. i Župnijski izpit je napravil Fcr-( dinand Žgank. kaplan v Dobju pri Planini. Mojstersko delo. Sv. Križ pri Mariboru. Na kvater.no nedeljo 19. sept. ko obhajamo god poviša-] nja sv. križa, je o. Filip za našo( župnijsko cerkev slovesno blagoslovil nov križev pot, mojstersko delo našega domačega umetnika' Ivana Sojča v Mariboru, ki mu dela vso čast. Koruzna moka in petrolej primanjkujeta. V Mariboru se je pojavilo veliko pomanjkanje koruzne moke. Trgovci pravijo, da jej stara koruza popolnoma pošla.' Tudi petroleja zelo primanjkuje.I Kcruza in oves. Namestnija naznanja: Med prebivalstvom je razširjeno mnenje, da sme kmečki j posestnik popolnoma prosto razpolagati z novimi koruznimi pridelki. To naziranje je napačno.] Po cesarski naredbi z dne 21. ju-1 nija 1915 so se vse zaloge žita vseli vrst (pšenica, pira, rž, ječmen. oves, koruza, ajda) zaplenile na korist države. Določila te ce-| sarske naredbe so še popolnoma v veljavi. Z ministrsko odredbo z dne 21. julija se je kmetovalcem samo dovolilo, da smejo lastno pridelano koruzo uporabljati za krmljenje živine. Razven tega dovoljuje omenjena cesarska na-redba. da sme poljedelec kakor dr.uge vrste žita tako tudi koruzo uporabiti za lastno prehranjenje in oskrbo članov svojega gospodarstva. in sieer po meri, ki je določena po uradnih določilih o uporabi moke in žita. Nasproti temu je vsako drugo razpolaganje čez koruzo, ki jo je poljedelec sam pridelal, posebno pa prodaja in vsaka izmenjava postavno prepovedana in kaznjiva. Koruzo se sme prodajati samo pooblaščencem vojno-žitno-prometnega zavoda, kateri se izkažejo z uradno poverjenimi izkaznicami. Poleg tega se še omenja, da se sme oves1 pokladati samo konjem, in sicer1 vsak dan le 1 kg za 1 konja. Vsako krmljenje ovsa drugi živini je nedopustno in se bo z ozirom na omejene zaloge ovsa najstrožje' IŠČE SE kaznovalo. [dekleta na šivalne stroje z elek- Grozdne pečke za olje. Iz več triko. Znanje ni potrebno. Stalno krajev se poroča, da so grozdne'delo, dobra plača. Moderna tovar-pečke pripravne za izdelavo na-1 na blizu brooklvnskega mostu. Boss Manufacturing Co.. I'D "Washington St., Brooklvn, (3-9—11) ^ N. Y. miznega olja. Pečke se morajo z rešetom ločiti od tropin in dobro posušiti. Paziti se mora. da ne splesnijo. Na Spodnjem Štajer- k arista imtt n skem se je baje že več mlinarjev . izjavilo, da so pripravljeni izde- ANTON BOLE. doma iz Kopri-lovati olje iz gozdnih pečk. Dne've Pri Trstu. 39 let star, se nalia-23. sept. se je vršilo na Dunaju že marca 1915 v ruskem pri poljedelskem ministrstvu po- ujetništvu. Njegov naslov je: Se-svetovanje vinogradnik strokov- lo Aleksandrovskoje, gubernija njakov, kako bi se pečke najbolje Staropolska, Russia. Od doma ni izrabile. Bučino clje. Kozjanska podružnica Kmetijske družbe je sprožila sledečo dobro misel, koje udej-stvovanje se ne more dovolj toplo priporočati vsem kmetovalcem. Razven živil se je v zadnjem času dobil že 11 mesecev nobene vesti in upa, da bodo tem potom izvedeli zanj in mu pisali. V New Vorku se nahajata brat in sestra njegove žene: ŠTEFAN LAV-RENČIČ in ALOJZIJA LAV-RENČIČ. Njegovi sorodniki so Iščem svojega svaka ANDREJA ELIN. Doma je iz Kuteševega pri Ilirski Bistrici. Prosim cenj. rojake, če ve kdo za njegov naslov. naj mi ga javi. ali naj se sam oglasi na naslov: Anton Valenčič, Reitz. Pa. Kje je JOSIP KAUŠE1 Doma je iz Starega trga pri Črnomlju in je po poklicu godec in bartender. Že tri leta nisem nič slišala o njem. Zajedno želim pa tudi izvedeti za JOSIPA MIIIELIC, ki že tudi eno leto ne vem nič o njem. Prosim ju, da se mi javita. — Lucia Kure, 149 Noll St., Brooklvn, N. Y. (23-10—10-11) Iščem brata JOŽEFA in KRI-STEL PŠENICA. Doma sta nekje izpod Triglava na Gorenjskem. Meseca julija t. 1. sta se preselila od tu na Marianna, Pa. Kdor cenjenih rojakov ve za nju naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, za kar mu bom zelo hvaležen, ali naj se sama javita. — John Ucman, L. Box. 10. Penn Station, Pa. 14-6—11) IŠČEM dva krojaška pomočnika, dobro izurjena v krojaški stroki. Plača po dogovoru. Louis Mazech, P. 0. Box 96, Homer City, Pa. (4-G—11) jako podražilo tudi namizno olje. naProšeni' da nai mu Pišcj° na Ker ni izključeno, da ne bomo Zgoroj°menjeui naslov~_ mogli dobiti namiznega olja tudi1 UIMIftlllVr ne za drag denar, bilo bi potreb-' nAKMUlllRt no, da že sedaj mislimo na nado-' ... w ^^ _ „ . , i bodisi kakršnekoli vrste lzdeluiem Lu mestilo. Opozarjamo torej na ^ najnižjiu cenahi a cino olje, ki je okusno in tgdi iz- lo trpežno In zanesljivo. V pepravj datno. Dasiravno je to olje Že se- zanesljivo vsakdo poSlje, ker sem žč daj pri gospodinjah iako priljub- nad 18 let tukaj v tem P°sla ln s^8^ ljeno in se dobro plačuje, vendar IJ^T wf^T V pop™vel1 .. 1 0 ' vzamem kranjske kakor vse druge večina kmetovalcev ne uporablja harmonike ter računam po delu ka koščic oziroma jederc za izdelova- koršno kdo zahteva brez nadaljnl^ Nov uzoren pisalni stroj! nje olja, ampak košeice jiokrmi^vprašanj. živini, kar je treba jako obžalo- JOILN WENZEL. 11617 East 62nd St.. Cleveland. Oblo f-sj.^- - x Ippllll vati. Tudi izdelovanje orehovega __ in makovega olja bi se naj jemalo j MAZNANILO. v Poštev. | Rojakom t Lorain, Ohio, ia o- Slinovka. V nekaterih občinah kolici naznanjamo, da jih bo ob na Spod. Štajerskem se je zadnji iakal naš zastopnik čas pojavila kuga-slinovka. Zoper! JOHN KUMŽE, to nevarno bolezen se priporoča ki je pooblaščen pobirati maroi sledeče: Vzame se laneno olje in lino za list Glag Naroda, se segreje; potem se primeša rav-J S »poštovanjem no toliko medu kakor olja. Ko se' Upravništvo Giai Naroda, to shladi, se namaže z njim v gob- ~ " "—' cu okrog jezika najmanj dvakrat' NAZNANILO, na dan. To se stori najlažje, če se' Cenjenim naročnikov v Penn-kuhalnica ovije s platneno cunjo svlvaniji sporočamo, da jih bo v in se pomoči v laneno olje ter se kratkem obiskal naš potovalni za-tako namaže. Za parklje se vzame stopn k četrt litra vode in tri četrt litra jesiha in naj se pri dene ena pest soli. S tem naj se mažejo parklji in noge do kolena najmanj dvakrat na dan. Paziti pa se mora, da se kuga ne prenese. Radi tega si mora dotični, ki je mazal gobec in parklje, roke skrbno umiti. O času bolezni naj se krmi živini seno na kratko zrezano in kuhana lepa. Pokazalo se je, da to zanes-liivo pomaga._ Vinske cene. Mariborski vinski trgovci ponujajo že sedaj za vinski mošt 20 vin. nad stopnjo sladkorja. nekateri pa 4 vin. za stopnjo. Ce se računa, da bo po srednjih legah imel letošnji mošt 16 stopinj sladkorja, bo po slednjem računu (4 vin. za stopnjo) znašala cena za liter mošta, pridelanega v srednjih legah. 64 vin. Po sodbi izkušenih vinogradnikov znaša vrednost letošnjega vina z. ozirom na drage delavske moči in j izredno velike druge izdatke, na-primer za galico, najmanj 7 vin. za stopnjo sladkorja, to je za mošt s 16% 1 K 12 vin. — Na Ogrskem plačujejo letošnji mošt po 80 vin do 1 K 20 vin. liter. S KUPITE GA SEDAJ! Da, triumf na tem polju je tu! Ravno je prišel — in prišel leta, predna so ga izvedenci pričakovali, jjj Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta ideal-ni stroj. Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, ko ^ smo dali svetu prvi vidljivi stroj. Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki bi bil sličen novemu Oliver 4'9". Mislite na tako nežen pritisk, da bi stopinja mačice pritisnila tipke! POZOR! Najnovejše iznajdbe, katere je opaziti na tem stroju, kontrolira vse Oliver. Celo naši prejšni modeli — slavni kot so bili — niso imeli dvojnega premikača. Ta daje celo kontrolo 84 črk in znamenj v mala prsta leve in desne roke. In ta vam pusti, da jih pišete Ie z 28 tipkami, najmanjšim številom na kateremkoli pisalnem stroju. Pisalci na vse druge'stro-je lahko rabijo Oliver pa opazovalo njegova usta iu njegove roke tei pazilo na izraz njegovega glasu, se je videlo, da mora biti precej starejši. liil je zelo zapet, je govoril zelo malo in kakor je bilo videti, s-- to nerad. Kljub temu pa se ni bal družbe, če se ga je le pustilo v miru ter ga ni nadlegovalo z vprašanji. Očividno mu je delalo vesel.j.- opazovati ribiče in potnike, ki so prihajali s čolni ter poslušat, njih pogovore. Sploh je rad videl ljudi pri delu. pa naj si bo, da so orali, kosili ali vlekli čolne iz vode. <\ pa je zagledal med te ,m kakega, ki je bil posebno čvrst ter uren pri delu. se je zadovoljno nasmehnil ter dvigal pri tem ramena. Ko je bil nekako me-■ ' de: \ Burr. bus. se j«. pričel bližati Mariji Grubbe ali ji je pa dovolil, da se mu je ona približala in večkrat sta sedela v gorkili poletnih večerih ter kramljala po cele ure v gostilniški sobi. koje vrata o bila odprta in odkoder je bilo videti preko blesteče se vodne gladine do otoka Moen. Nekega poletnega večera, ko je postalo njujino znanstvo že precej staro, mu je povedala Marija povest svojega življenja, katero je končal i z bolestnim vzdihom, da ji je bil Soeren odvzet. Priznati moram. — je rekel Ilolberg. — da ne morem na noben način razumeti, kako ste mogli dati prednost tako navadne mu konjskemu hlapen ter beraču pred tako popolnim kavalirjem kot je njegova ekseelenca gospod kraljevi namestnik, katerega vendar vse slavi kot mojstra dvorljivosti in finih manir. Iii če bi bil tako poln tega kot kaka knjiga, bi ne odtehtal niti peresa, posebno ker sem imela do njega tak stud, da sem ga mogla komaj gledati. Da. celo če bi imel vse čednosti in popolnosti angelja, bi naravni gnus odtehtal tudi vse to. Ljubezen do mojega sedanjega moža, ki je tako nenadno vsplamtela, pa pripisujem neki naravni privlačni sili. kateri se nisem mogla ustavljati. To je dobro govorjeno. Nam je torej treba vso moralo celega sveta le zložiti v zaboj ter ga poslati na Klek. nakar bi se živelo po srčnem nagnenju. Nemogoče je namreč najti nečednost, katere bi se ne moglo nazvati naravne privlačnosti, kateri se človek ne more odtegniti. Najti je namreč ljudi, katerim se studi zmernost in tudi take, katerim je v isti meri zoprna resnica in poštenost in ta stud je popolnoma nepremagljiv, pravijo, ter je vsled tega človek, kateremu je lasten, popolnoma nedolžen. Vi ste preveč izobražena, mamica. da bi ne vedela, da je vse to le domišljija ter govoričenje iz blaznice. — Marija ni odgovorila. Ali ne vrjamete v Boga. mamica, — je nadaljeval magister. ■— in v večno življenje? — Bogu bodi hvala in čast. da je temu tako..,, — V večno kazen in večno plačilo? f— .laz vrjamom, da živi vsak človek svoje lastno življenje in umrje svojo lastno smrt. To je moja vera. — To ni sploh nobena vera. — Ali vrjamete v vstajenje? Kako naj zopet vstanera? Kot mlado, nedolžno dete. katero feem bila, ko sem prvič prišla med ljudi, ki ni vedelo ničesar, ničesar poznalo ali kot takrat, ko sem bila slavljena in zavidana, kot ljubljenka kralja in kras dvora, ali pa naj vstanem kot stara, uboga in razdvojena Marija prevozniea? In jaz naj zagovarjam, kar so drugi zagrešili nad otrokom in življenja polno žensko in ali'naj bo kdo teh odgovoren zame? Ali mi morete pojasniti to, gospod magister? — Pa saj ste imela vendar le eno dušo, mamica" — Tako? — Ali sem jo imela? — je vprašala Marija ter se pogreznila v misli. Pustite, da govorim čisto odkrito z vami, — je nadaljevala čez nekaj časa. — in odgovorite mi. kaj mislite vi. Ali vrjamete, da bo Bog onemu, ki je skozi celo svoje življenje grešil proti njemu, ki pa v zadnji uri. ko leži ter se bori s smrtjo, odkrito obžaluje svoje grehe ter se brez pomisleka izroča božji milosti, bolj naklonjen in milosti ji v kot pa onemu, ki se je tudi zelo pregrešil proti njemu, ki pa se je tekom številnih let svojega življenja boril ter izpolnjeval svojo dolžnost ter nosil vsako breme brez mrmranja, a nikdar obžaloval v molitvi in kesu svoje prejšnje življenje, ali mislite, da bo Bog temu. ki je živel tako kot se mu je zdelo prav ter brez upanja na zahvalo onstran groba, nemilostljiv ter ga pahnil od sebe. ker se ni nikdar v molitvi obrnil nanj----? — Na to ne more nihče odgovoriti. — je rekel magister ter odšel. — Nekaj časa pozneje je odpotoval. Prihodnje leto v avgustu je bila izrečena sodba nad Soeren nrevoznikoni in glasila se je na tri leta težkega dela v železju na Breraerholm. Bil je dolgi čas trpljenja in še daljši pričakovanja, a minul je udi ta. — Soeren se je vrnil, a jetništvo in slabo postopanje je izpodkopalo njegovo zdravje in še predno mu je Marija eno leto stregla, so ga ponesli ven na božjo njivo. Še celo dolgo, dolgo leto je morala Marija vlačiti svoje življenje. Nato je naenkrat zbol da ter umrla. Tekom eale svoje bolezni li bila pri pravi zavesti in pridigar ni mogel raditega niti moliti z njo. niti jo pripraviti na smrt. Nekega solnčnega poletnega dne so jo pokopali ob strani Soe-rena in preko svetlega zaliva ter kot zlato blestečega polja je pelo ubogo pogrebno spremstvo, trudno vsled vročine in brez misli: ....Odvrni od nas, o Bog. kazni svoje, Šibo. ki nam izbičala telo je. Nas, slabotnih grešnikov v sili, ________ Se usmili.... Ker če bi nas kaznil po zaslužen ju Za vse grehe, storjene v življenju. Bi v pekel, strašno pogubljenje Šli Mi in vsi.... MODERNO UREJENA TISKAPA GLAS NABOB i ■EBSSS3B VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. • • • • • DELO OKUSNO> •' Hi'--' f m m m IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE, • • * v UNIJSKO ORGANIZIRANA. m' m m' -m POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: SLOVENIC PUBLISHING GO. 82 Cortlandt St., New York, N.Y. NAZNANILO. Rojakom v državah Illinois is Wisconsin naznanjamo, da jih bo d« obiskal nai aastopnlk £ Mr. TEAM MEH materi je upravičen pobirati naro* aino za list "Glas Naroda" in is dajati pravoveljavna potrdila. Bo iakom ga toplo priporočamo. UnraTnisfcva 'Glas Narod* Prosti nasvet ii infar-naciji priseljencih ^flj BUtott latvarivite ul ?»Sfiis?*tie&" sa iriav* Wfw ? »?k varaj« ta pomaga prlselj«* t»a, ki m bili odeparjaaj, r! ali « katerimi n j« glabf »t sale, Sreaplafeno s« daje na»v«t« pj* ■?'ij«*€ein, kateri so bili oalepa? od baakirjev, odvetnikov, t? wtmt s lemljišSi, prodajal«* u^Vrodnlh listkov, sprotni je val it, kaiipotcv ia poMstaikov f- m** Daj« Informacij« v aafarat aaljddk udevAfcs kak* posta' -?SavSjaa, kj«r «• »flasifg sa d? •avljamsk« iistia*. Sorodniki naj bi se sestali s pri *ij«aci na SHds Idami« nJi jr Ofi«e. &BJ6ATN! »BOV31S DKFABTlom* (giate Department of LiaVsr* BUREAU OF INDUSTBMi AND IMMIGRATION, t}rad t mestu New Yorkdi K čas* 9M\ 8t., odprt vsaki daa " r?« ijxtraj do C >opn!iJaS !» w<3 tfvrftt 8. £9 I& 7QS0I lOiifAf" Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav m pa koltnij-skih posestev vseh yeles\l Obsega 11 raznih zemljevidov, ■a POtlh straneh in vsaka stran je 10| pri 13i palca valita [ Cena samo 25 centov.g Manjši vojni atlas 'obsega devet raznih zemljevidom E» S itransh, vsaka stran 8 pri 14 palce7. Cena eamo 15 centov, ▼si semljevidi so narejeni v raznih barvah, da is , w&k lahko spozna. Označena bo vsa večja mesta, število pr«-bivaicev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi oanačen obieg površine, katero zavzemajojpoiamssnt države. Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah Is £šU3Čen nailov la Mil vam takoj odpošljemo zaželjeni atiatf.- Pri vačjaie •3 jamo damo popast.- Siovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y, ;r ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1ZRE2ITE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON je vreden deast (10; HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako s* gtk predloži skupno z devetdesetimi (90) ali v«& r«« dimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki a* lik HASSAN P KEMIJSKIH POSTAJ ali prt THE AMERICAN TOBACCO CO, nraltw Dept. 4»0 Broome St., Nevr York. T (Ta ponudba ajraant 31. decembra 1915.) N«3boli «-»Tt'&no tna - ake in moške kj lase, kakor tu- ' J di za moške brke in brado. ; Ako se rabi to ^.-i'1 mazilo. zra- f U.' »'ejo v 6 te-M driih kraeni. iroati in dolei lasje. kakor tudi moškim krasne brke 'I3I f EDI >«mint Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost Je 21 pri 28 palcih Cena 15 centov, ©g- 3 Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. I. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi veliKe zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite ntt Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street! New York, N. Y, : aBwaMjagggraMBMP^wnMBaawCTSgg ww-^AUMwiegiit* nanapgwiB ■■ma Kaj pravijo pUaUlJl. aSenjakl 1b OiiaTBlk) • kajld lata BL Bvttaer "Doli z orožjem!" Lev NlkoIaJeTii T»Utoj J« »1m1: Knjigo ms ■ velikim ulitkom prebral in t njej našel veliko koristnega. Ta knjiga wl« rpliva na Človeka in obsega nebroj lepih misli.... Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla maflama Stati al kilo na sveta tako slavne pisateljice kot Je Suttnerjeva. Prof. dr. A. Dcdel: "Doli s orožjem je pravo ogledalo sedanjega Saša. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: selo dobra knjiga. Dr. Lod. Jakobovski: To knjigo bi človek naj raji« poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Bosegger piše: Sedel sem v nekem goadu pri Krleglach in sem bral knjigo a naslovom "Doli ■ oroi-Jem!" Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem Hvljenju. Ko sem jo prebral, sem saželel, da bi se prestavilo knjigo v vat kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v lolah ne emela manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Svet« Pismo. Ali bi M a« modo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: » Te je najbolj oiarljlva knjiga, kar mtm iS* Kdaj bral____ C. Neumann Hofer: — To Je najboljša knjiga, kar so jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.... Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlins) 1 Ne fcc, tla vil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-andO. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi ill inj« krlSemsvet ln učili vse narode.... Finančni minister Dunajewskl Je tekel v nekem svojem govern v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Skl strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta ženska Berta pL Suttnerjeva. Prosim*vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, Ca as ne bo nlkdo veS navduševal sa vojno, če bo prebral to knjig«. CENA M CENTOV. HinblU Ja irii Slovenic Publishing Co., 12 Cortlandt Street, Hew York City, N. T. ; i ; ! | | 5 nna Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. DolJobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatve tod! seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev (sorodnikom in znancem v staro domovino!" 100 K velja sedaj $15.50 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.