STOL glasilo delavcev industrije pohištva Stol Kamnik leto XXV maj 1978 št. 5 Pred nekaj dnevi je praznoval naš prQdsednik Tito 86. rojstni dan. Za njegov življenjski jubilej so mu mladi prinesli Piefetno palico z najboljšimi željami in D°zdravi vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Mladinke in mladinci so prepotovali tisoče kilometrov in obhodili vse ptičke naše domovine ter ponovno za-žeieli našemu maršalu še veliko zdravja 'n uspešnega vodenja naše države. V Zvezno štafeto so bili vključeni mladi de-lsvci, kmečka mladina ter učenci, dijaki 'n študentje iz vse Jugoslavije. Štafetno Da;,c° so ponesli tudi Stolovi mladinci, So jo prejeli od domžalskih in jo pre-dal' kamniškim. ž velikim pričakovanjem smo ta slav-n°stni dogodek dočakali vsi Stolovci. ^kupaj z miacjimi smo £>;/; ponosni, da Srn° lahko tudi mi sodelovali v tej veliki 01anifestaciji bratstva in enotnosti. I Naš predsednik, ki je že več kot 40 ‘ na čelu komunistične partije, si ne-nekno prizadeva za naš napredek, za bre samoupravne odnose, ki naj osvo-de delavca, za srečo in zadovoljstvo Sel1 Poštenih ljudi. Veliko svojih sil po-Je^a neuvrščenosti, sodelovanju in miru Svetu. Vseskozi se odločno bori za svo-0 najbolj zatiranih in priznavanja Prav,c vsakemu narodu. Njegova revolucionarna pot je tudi r>aša Pot, pot napredka, samoupravne . ',Ve in vrednotenja človeka po delu niegovem doprinosu k socialistični s Titom smo praznovali vsi. Zavedajo . r e’ da smo z njim na čelu dosegli h ki mu v svetovni primerjavi ni _^a 6£,a- Iskreno želimo, da bi nas naš z Bcisednik vodil še veliko let in da bi ^ zgledom, ki ga je vedno dajal, mladi Pot2naVal' vrebnost in veličino njegove Sv ,er vedno znali uresničevati misli 0/e$,a velikega učitelja. Oh dtieau mladocdi, 07ilovem živ ijerijc) kem ptazriLku ~ p čajniku na& luSel) ! 4.*)M-**>4>***>M-*)t-*3t-**X-**>t->M-3t-*****>t-***X-**>M-**>t-*X-X-***********X- Referendum o združitvi v delovno organizacijo Stol Na referendumu pred dobrim mesecem smo delavci vseh temeljnih organizacij sprejeli nov samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo. Po tem sporazumu je Stol samostojna samoupravna organizacija delavcev, povezanih s skupnimi interesi in organiziranih v temeljne organizacije in delovno skupnost za opravljanje del skupnega pomena. Skupni interesi delavcev temeljnih organizacij in delovne skupnosti se izražajo v medsebojni povezavi delovnega procesa in poslovanja ter v drugih skupnih interesih pri doseganju skupnih ciljev. Obenem s sporazumom o združitvi, smo sprejeli še statute temeljnih organizacij ter samoupravni sporazum o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti med temeljnimi organizacijami. Stol sestavljajo sedaj tele temeljne organizacije: 1. Sedežno pohištvo — TOZD-1, ki proizvaja leseno sedežno pohištvo; 2. Ploskovno pohištvo — TOZD-2, ki proizvaja v pretežni meri ploskovno pohištvo; 3. Kovinsko in tapecirano pohištvo — TOZD-3, ki izdeluje kovinsko in tapecirano pohištvo ter dele za celotno pohištvo iz umetnih mas in izdelkov v kombinaciji kovina — les; 4. Ploskovno in kosovno pohištvo Sloga — TOZD-4, kjer izdelujejo delavci vse pohištvo (cela grupa pohištva) in tesarske elemente; 5. Tehnične storitve — TOZD-5, za izvajanje vseh vrst vzdrževalnih in remontnih opravil; 6. Delavska restavracija — TOZD-8, ki nudi gostinske usluge in počitniški odmor in to v restavraciji in v lastnih počitniških domovih; 7. Prodaja — TOZD-9, ki je pooblaščena prodajati vse izdelke proizvodnih temeljnih organizacij. Imamo torej 7 temeljnih organizacij, ki so organizirane po načelih in določilih zakona o združenem delu, kar pomeni, da je temeljna organizacija delovna celota, da se dajo rezultati dela samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji in na trgu, oziroma da lahko svoje izdelke prodaja temeljnim organizacijam v Stolu ali pa drugim izven delovne organizacije ter da so temeljne organizacije samoupravno organizirane, kar pomeni, da imajo svoje samoupravne organe in da delavci skupaj in samoupravno odločajo o delu in poslovanju temeljnih organizacij. Poleg temeljnih organizacij imamo še delovno skupnost, ki opravlja nekatera opravila skupnega pomena za delovno organizacijo, ki so: 1. Nabava (domači trg, izvoz), tehnična priprava dela, študij dela in programiranje ter oblikovanje izdelkov; 2. Finančno računovodstvo, stroškovno računovodstvo in finančni posli; 3. Splošne in pravne zadeve; 4. Kadrovske zadeve; 5. Služba za organizacijo in programiranje ter računalniške operative: 6. Služba varstva pri delu in 7. Druge naloge, ki jih delovni skupnosti zaupajo temeljne organizacije s posebnimi sporazumi, predvsem pa s sporazumom o svobodni menjavi dela med delovno skupnostjo in temeljnimi organizacijami. S samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela in ureditvijo drugih razmerij med delovno skupnostjo in temeljnimi organizacijami bomo uredili zlasti: — osnove in merila za pridobivanje dohodka delovne skupnosti; — pravice, ki jih ima delovna skupnost glede odločanja v zadevah in uporabi sredstev v zvezi z upravljanjem skupnih poslov; — podrobnejša ureditev organizacije poslovanja delovne skupnosti; — odgovornost za opravljanje del in nalog ter drugo, kar je pomembno za ureditev medsebojnih razmerij. S statuti so temeljne organizacije določile samoupravno organizacijo temeljnih organizacij, s samoupravnim sporazumom o združitvi pa še samoupravno organiziranje delovne organizacije. Skladno s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev ima po statutu vsaka temeljna organizacija poleg zbora še: — delavski svet temeljne organiza' cije: — izvršilni odbor temeljne organiza' cije — in odbor za kadre temeljne orga nizacije. Temeljno organizacijo predstavlja it1 dividualni poslovodni organ, to je direk tor TOZD. Vsak od samoupravnih orga' nov ima svoje komisije, ki pa nimaj6 nobene pravice odločati, ampak so *6 delovna telesa samoupravnih organov vse pravice odločanja imajo samo de\J' gati v delavskem svetu in izvršilnem od' boru in odboru za kadre. Enako so samoupravni organi organi' zirani na nivoju delovne organizacije 5 tem, da imajo vse temeljne organizacij6 skupno disciplinsko komisijo. Poleg navedenih organov pa ima vsa' ka temeljna organizacija še svojo sam0' upravno delavsko kontrolo, oblikovana P6 je tudi samoupravna delavska kontrol3 za delovno organizacijo, v katero so d°' legati izvoljeni iz posameznih temeljni*1 organizacij in delovne skupnosti. Zelo pomembni so družbenoekonon1' ski odnosi med temeljnimi organizacij3' mi. Na kratko so razmerja naslednja: 1. Temeljna organizacija samostojn0 razpolaga s sredstvi, pravicami in ot>' veznostmi. Te so si razdelile s samoup' ravnim sporazumom o razporeditvi sre° štev, pravic in obveznosti po stanju dan 31. 12. 1977. Z doseganjem skupni’1 ciljev in pospeševanjem izvoza bodo la°' ko temeljne organizacije vlagale sredstv3 s posebno pogodbo v tuja podjetja mešana podjetja v tujini, sicer pa 5 za opravljanje skupnih poslov sredsti združile. Medsebojne dobave izdelkp^ polizdelkov in storitev bodo temelj06 organizacije uredile na osnovi dohodk°v nih odnosov z udeležbo na skupnem Pr' hodku in to s posebnim samoupravni sporazumom. Ta sporazum predvsem juje naslednja vprašanja: — način medsebojnega usklajevani6 planov; — opredelitev normativov in standar — roki, v katerih se izpolnjuj^ medsebojne dobave; — medsebojna razmerja pri zagotav Ijanju obratnih sredstev; Delo v tozdu-3 V LETOŠNJIH PRIHODNJIH ŠTEVILKAH GLASILA ŽELIMO PODROBNEJE PISATI O DELU V PROIZVODNIH lOZDIH. S TEM ŽELIMO NAŠIM BRALCEM POVEDATI, KAKŠNI SO USPEHI, PA TUDI TEŽAVE V PROIZVODNJI. čeprav delamo vsi v stolu, je vendar ta tako velik, da se mnogo njegovih ljudi niti ne vidi med seboj, kaj šele, da bi se lahko pogovorili o problemih, ki jih najbolj zanimajo, s sestavki, ki se Sodo razvrstili v prihodnjih mesecih, bomo skušali del te vrzeli zapolniti, na zastavljena VpRAŠANJA BODO ODGOVARJALI VODJE TOZDOV. NAJPREJ SMO ZA POGOVOR ZAPROSILI VODJO NOVEGA, SRED NEKAJ MESECI FORMIRANEGA TOZDA-3, TOVARIŠA SMOLNIKAR ALBINA: tOZD-3 JE NOV STOLOV TOZD .. 1. Iz katerih poslovnih enot je sestaven in kako to v novi sestavi vpliva na Proizvodnjo in medsebojne odnose? TOZD-3 je sestavljen iz treh poslovnih ®h°t, jn sjcer; jz pe-3i pe-5 in bivšega OZD Motnik. V svoji sestavi ima tudi del ^ladišča reprodukcijskega materiala in skladišča gotovih izdelkov. V novo organiziranem TOZD so medsebojni odnosi r°2itivni, ker je bila že v prejšnjem TOZD ^vezava tako v tehnološkem kot strojnem smislu. Zato so medsebojni od-°si dobri in še bolj poglobljeni kot prej. 2. Kaj proizvajate? v TOZD-3 proizvajamo: PE-O-Motnik Proizvaja del programa kovinskega pobili'®’ ki ga dodeluje oz. vgrajuje v izdel-I® pE-5 in TOZD-2. V svojem programu ,ma tudi del izdelave tapeciranih poliz-pOikov, ki se montirajo v PE-5, PE-7 in . pE-3 proizvaja razna ogrodja za pisar-t0 ki program TOZD-2, ogrodja za kino-, ‘olje ter razne klubske stole in fotelje, ere montira PE-5. PE-3 izdeluje tudi Zn° drobno okovje in druge polizdelke. vmski izdelki so v glavnem plastifici-ran'’ Veliko Pa ie tudi kromiranih. Kromi-PpJ® opravljajo zunanji kooperanti, hišt izdeluJe vse vrste oblazinjenega po-tva za razne namene, bodisi za opre-zin' razn'h hotelov, bank, kakor tudi obla-svd^n° Pohištvo za široko potrošnjo. V kjeJern sestavu ima tudi strojni oddelek, Qr r se pripravljajo leseni polizdelki, ki eo° nato v tapeciranje. del ■ D°i°oene izdelke oz. polizdelke iz-Kavj6*® v sodelovanju z drugimi TOZD. kšno je sodelovanje? likov" alratnih sredstev pa združujejo (p0s .y.a na podlagi kreditnih razmerij iheiin- 0 teme|jne organizacije drugi te-,Jnni . organizaciji). hizacii 6 to: de zaključi temeljna orga-tehnir ak Poslovanje z izgubo in zaradi temelin vzrokov in možnosti, da bi ta vrnj|a a organizacija v naslednjih letih sredstva ostalim temeljnim organi- Prizor iz oddelka kovinskih ogrodij v Motniku Res je, da nekaj izdelkov proizvajamo tudi za druge TOZD, predvsem za TOZD-2. Izdelujemo razna ogrodja in drobno okovje, ki ga vgrajuje TOZD-2 v pisalne mize in druge izdelke. Prav tako tudi tapetniški oddelek tapecirane sedeže in hrbti- zacijam, se izguba pokriva iz naslednjih virov: — iz sredstev rezerv temeljne organizacije, ki je poslovala z izgubo; — iz deleža drugih sovlagateljev iz naslova skupnega poslovanja; — iz dohodka ostalih temeljnih organizacij brez obveznosti vračanja; — iz sredstev skupnih rezerv brez obveznosti vračanja; — iz skupnih rezerv ostalih temeljnih organizacij brez obveznosti vračanja; — iz najemnih kreditov za pokrivanje izgube in še iz drugih tedaj možnih virov. To je le nekaj grobih značilnosti nove ureditve delovne organizacije in medsebojnih razmerij med temeljnimi organizacijami, ki je v kratkem članku ne moremo v celoti povzeti, sicer pa nam je organizacija poznana iz javne razprave, ki je potekala v bistvu skoraj 10 mesecev, saj smo pri sprejemu take organizacije bili angažirani vsi delavci in smo jo tudi z referendumom v veliki večini potrdili. K. Vavpotič šča za stole in fotelje, ki jih izdeluje TOZD-1. Do sedaj ni bilo kakšnih posebnih problemov, razen, da včasih kakšnega polizdelka ali izdelka ni moč pravočasno izdelati, kjer je asortiman zelo širok. 4. Imate težave s strokovnostjo delavcev v proizvodnji; kako to rešujete? Strokovnost v posameznih poslovnih enotah ni na zavidno vredni višini, saj je kvalifikacijska struktura na nizki ravni. Sodelavci so v glavnem nekvalificirani. S priučevanjem pa se usposobijo za razna dela ter jih tudi zadosti dobro opravljajo. Usposabljajo se na raznih tečajih in pa s priučevanjem preko našega izobraževalnega centra. Velike težave nam povzroča v proizvodnji kovinskih izdelkov tudi pomanjkanje sodelavcev, ker jih je zelo težko dobiti, zato zaposlujemo vse, kdor se le želi zaposliti. 5. Kako ljudje v TOZD jemljejo delovne naloge? Večina sodelavcev jemlje delovne naloge z vso resnostjo in odgovornostjo, imamo pa tudi nekaj takih, ki jim delovna disciplina zelo malo pomeni, saj vse prevečkrat neopravičeno izostajajo z dela. 6. Kako je s stalnostjo delavcev? TOZD-3 zaposluje skupno 291 sodelavcev. Največ je takih, ki so zaposleni več kot 5 let, nekaj pa tudi že nad 15 let. Delavci so v glavnem stalni in ni več- (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) je fluktuacije. Seveda so med njimi tudi taki, ki se selijo iz podjetja v podjetje in ti tam povzročajo največ težav in motnje v proizvodnem procesu, ker nove zelo težko dobimo. 7. Ali stroji in naprave ustrezajo proizvodnji? Stroji in naprave v večini ustrezajo naši proizvodnji, tako v kovinskem kot v tapetniškem oddelku, čeprav bi za večje serije potrebovali bolj avtomatizirane stroje. V preteklih letih je bilo nabavljeno precej strojev in naprav, vendar so že zastareli in ne ustrezajo več sodobni proizvodnji. Vendar upamo, da bomo s preselitvijo na novo lokacijo tudi bolj sodobno opremljeni. 8. Imate probleme z reprodukcijskim materialom? Preskrba z reprodukcijskimi materiali je več ali manj dobra. Težave nastopajo le pri posameznih materialih in to predvsem tistih, ki jih uvažamo. Veliko materialov, ki smo jih prej uvažali, smo že zamenjali in jih nadomestili z domačimi, ki pa so vsekakor dražji in tudi dobave so precej neredne. Probleme rešujemo s povečevanjem zalog repromateriala. 9. Kako v letošnjem letu dosegate zastavljene načrte? V okviru nalog, ki so bile postavljene za letošnje leto, le-te izpolnjujemo v mejah postavljenih ciljev, čeprav nam bolniški izostanki in pomanjkanje delovne sile, zlasti v PE-3, povzroča precejšnje težave. 10. Kako teče prodaja vaših izdelkov in komu prodajte? Tudi v letošnjem letu je precejšnje povpraševanje po naših izdelkih, tako tistih, ki jih sami dokončno izdelujemo, kot so razni klubski stoli in fotelji, vrtiljaki, stoli za restavracije, športne dvorane in razne garniture foteljev za široko potrošnjo, kakor tudi tistih kovinskih izdelkov, ki jih vgrajujejo v svoje izdelke drugi TOZD, predvsem TOZD-2. Prodajamo v glavnem na jugoslovansko tržišče, nekaj izdelkov pa gre tudi za izvoz in to v afriške države. 11. Kako kaže za delo v prihodnje? Zaenkrat imamo dela dovolj, zlasti v oddelku kovinske delavnice. Upam, da b< tako tudi v bodoče. Vse pa je odvisno o' tržne situacije. Skrbeti bomo morali, da s< izboljša tudi kvalifikacijska struktura te delovni pogoji, da bomo lažje pridobil delavce za dela, ki jih opravljamo. 12. Kakšno je samoupravljanje pri vas' Samouprava je dobro zastavljena. IZ volili smo DS, izvršilni odbor, kadrovske komisijo. Organizirane so samoupravni skupine v okviru delovnih procesov v po sameznih poslovnih enotah. Vendar vse te še ne jamči, da bo samouprava stekla če se posamezniki in vsi sodelavci n< bomo trudili za informiranost pred odlc Čanjem in če ne bomo naših dolžnosti V obveznosti dosledno izvrševali. Gre ti predvsem za izobraževanje in usposablja' nje ljudi za samoupravne tokove v deloV' nem procesu. 13. Bi želeli še kaj povedati? Na koncu bi želel povedati, da mora mo skrbeti za dobre odnose med TOZC in da moramo stremeti za skupne cilj' v okviru delovne organizacije. A. Smolnikar Imenovanja individualnih poslovodnih organov in delavcev, ki opravljajo dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Delavski svet delovne organizacije in delavski sveti večine naših temeljnih organizacij so v začetku maja imenovali individualne poslovodne organe in delavce, ki opravljajo dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Naši samoupravni akti, v skladu z določili zakona o združenem delu in z republiškim zakonom o delovnih razmerjih določajo, da se vsaka 4 leta opravi ponovna izbira (reelekcija) individualnih poslovodnih organov (glavnega direktorja delovne organizacije in direktorjev temeljnih organizacij) in delavcev, ki opravljajo dela oz. naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (pomočnika glavnega direktorja in direktorjev sektorjev v delovni skupnosti skupnih služb). Letos je potekel štiriletni mandat individualnim poslovodnim organom temeljnih organizacij: Sedežno pohištvo. Ploskovno pohištvo in Ploskovno in kosovno pohištvo Sloga ter direktorju splošnega sektorja; delavski sveti letos na novo organiziranih temeljnih organizacij so sklenili, da se razpišejo dela in naloge individualnih poslovodnih organov; delavski svet delovne organizacije pa je sklenil, da se razpišejo dela in naloge individualnega poslovodnega organa delovne organizacije zaradi bližnjega odhoda glavnega direktorja v pokoj; dela in naloge direktorja finančnega sektorja, ter na novo organizirana dela in naloge pomočnika glavnega direktorja. Razpisne komisije, ki so bile sestavljene iz na delavskih svetih izvoljenih predstavnikov temeljnih organizacij, predstavnikov sindikata in predstavnikov družbenopolitične skupnosti, so v marcu in aprilu razpisale vsa zgoraj našteta dela in naloge. Po zaključnem razpisnem roku so komisije, na podlagi dokumentacije prijavljenih kandidatov o izpolnjevanju raz- pisnih pogojev in na podlagi ocen in mne- — za individualnega poslovodnega nja družbenopolitičnih organizacij, delav- organa delovne organizacije tov. Vink3 skim svetom predložile naslednje kandi- Gobca, politologa, ki je zaposlen v skup' date: ščini SFRJ kot delegat zveznega zbora V torek, 9. 5. 1978 je bil v Izobraževalnem centru sestanek vseh vodij delegat Samoupravnih interesnih skupnosti in Zbora združenega dela. Vodja splošnega sektorja tov. Konrad Vavpotič je prisotne seznanil, v katero in*® resno skupnost so bili izvoljeni in katero delovno skupino zastopajo, da ne bi kasne)6 prišlo do morebitnih nejasnosti o vrsti dela. ,h Na sestanku so bile podane izhodiščne misli za opravljanje nalog novoizvoljen1, delegacij, ki naj ne delajo le na poziv skupščine, temveč samoiniciativno ob poja* problema. S tem novim načinom dela bi se pravočasno oblikovali predlogi osnov" ( celice življenja v tozdu ali krajevni skupnosti in se prenašali v širšo skupnost, kj6 bi se dopolnili. V povezavi z delavskim svetom v tozdu ali DO in v sodelovanju s 5 drugimi samoupravnimi silami bi nakazanim problemom dali pravo mero in bi jih na'6 pravočasno reševali. Probleme in nakazane naloge ne smemo reševati absolutno s.f. mostojno, temveč je potrebno poiskati vezi, ki so z njimi vezane. Izvoljene delegac'1 se morajo takoj povezati z delavci in imeti stalno povezavo z njimi. . Na sestanku je bilo sklenjeno, da bo delo vseh delegacij povezoval tov. Konf" Vavpotič, ki naj v bodoče dobiva tudi obvestilo za vse skupščine. Sprejem štafetne palice s čestitkami tovarišu Titu if 7 Tako kot vsako leto, se je tudi letos 1 začela pot štafetne palice s čestitkami 3 l°v. TITU, 1. aprila. Štafeta je potovala ' Po vseh večjih krajih Hrvatske in prispe-’ 'a do Lucije, kjer so jo sprejeli slovenski | ^ladinci 2. maja. Nato je štafeta nada-Uevala pot preko Pirana, Kopra, Ilirske Bistrice, Postojne, Sežane in tja do Nove Gorice, kjer je prenočila. Pot je nato tekla do Ajdovščine, Idrije, 'plmina, Kranjske gore, Jesenic in Kranja do Škofje Loke, kjer je spet prenočila. Od tu pa do Črnuč, Domžal, Duplice ln Kamnika. Po cesti, po kateri so v majskem ve-tru plapolale naše zastave, smo mladinci sTOLA prejeli štafetno palico 4. maja 1978 in jo ob spremstvu enot LM svečano Ponesli do naše obratne ambulante, kjer sn»o jo izročili terenskim mladincem Dušice, le-ti pa so nadaljevali pot proti Bilo nam je v ponos, da smo lahko Posli štafetno palico in tako vsaj skrom-n°. vendar iz srca, dokazali, kako veliko Pam pomeni tovariš TITO in da mu tudi , * želimo še veliko srečnih in zdravih let. V Kamniku so štafeto prevzeli kamniški mladinci in jo nesli do Motnika. V Motniku pa so štafetno palico prevzeli mladinci OO ZSMS STOL Kamnik (obrat Motnik) in jo nesli do Žalca, kjer so jo predali mladincem Žalca. štafetna palica je potem nadaljevala pot preko Velenja, Maribora, Slovenske Bistrice, Celja, Hrastnika, Čebin, Litije, Ljubljane, kjer je štafeta prenočila. Pot je nadaljevala preko Vrhnike, Kočevja, Črnomlja, Novega mesta, Krškega, Ptuja, Murske Sobote, Lendave pa tja do Kumrovca. V Kumrovcu so slovenski mladinci štafetno palico predali spet mladincem Hrvatske. M. Orešnik ~~ za individualnega poslovodnega or-temeljne organizacije Sedežno po-'stvo, tov. Borisa Švajgerja, mizarskega delovodjo; za individualnega poslovodnega or-yana temeljne organizacije Ploskovno po- hištvo, tov. Franca Burgerja, dipl. ing. gozdarstva; — za individualnega poslovodnega organa temeljne organizacije Kovinsko in tapecirano pohištvo, tov. Albina Smolnikarja, dipl. ing. gozdarstva; Ve Parkiranje avtomobilov pred Stolovo matično tovarno je bilo pred zgraditvijo no-števn Parkirišča velik problem. Posebno še zato, ker je v zadnjih letih močno naraslo '1? mo,ornih vozil naših delavcev. Prih h0 Parkirišče ob novi upravni zgradbi je urejeno tako, da omogoča neoviran siste Bavcev in enostavno parkiranje. Vendar pa je tudi tu potrebno spoštovati del k park|ranja in vozilo postaviti v točno odrejen prostor. S tem prispevamo svoj K redu na parkirišču, ki je mogoč le ob doslednem upoštevanju vseh udeležencev. — za individualnega poslovodnega organa temeljne organizacije Ploskovno in kosovno pohištvo Sloga, tov. Alojza Kah-neta, ing. lesarstva; — za individualnega poslovodnega organa temeljne organizacije Tehnične storitve, tov. Dušana Štefulo, dipl. ing. strojništva; — za pomočnika glavnega direktorja tov. Petra Skuška, dipl. ing. gozdarstva; — za direktorja splošnega sektorja tov. Konrada Vavpotiča, dipl. pravnika. Za direktorja finančnega sektorja razpisna komisija ni predložila kandidata in je predlagala delavskemu svetu delovne organizacije, da se razpis ponovi. Postopek za imenovanje individualnega poslovodnega organa temeljne organizacije Delavska restavracija pa je še v teku. Delavski sveti temeljnih organizacij in delavski svet delovne organizacije so na svojih zasedanjih 10. in 11. maja 1978 predloge razpisnih komisij v celoti upoštevali in imenovali zgoraj navedene delavce za opravljanje razpisanih del in nalog za naslednje štiriletno obdobje. Imenovani individualni poslovodni organi in delavci, ki opravljajo dela oz. naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi so nove dolžnosti že prevzeli, razen tov. Vinka Gobca, ki bo z delom pri nas začel 1. julija 1978. Vsem ponovno imenovanim in na novo imenovanih delavcem želimo čimveč plodnega sodelovanja in uspehov pri opravljanju odgovornih nalog, ki so jih prevzeli. A. Švigelj Pomembnejši sklepi II. redne seje delavskega sveta delovne organizacije Delavski svet delovne organizacije je na svoji II. redni seji dne 11. 5. 1978 razpravljal, obravnaval, sklepal in sprejel naslednje: 1. Pregledal je sklepe zadnje seje delavskega sveta delovne organizacije in ugotovil, da so sklepi v glavnem realizirani ali pa so že v postopku izvrševanja. Delavski svet delovne organizacije je sprejel informacijo o izidu glasovanja referenduma, ki je bil 25. 4. 1978 v vseh TOZD z naslednjimi rezultati: a) Statut temeljne organizacije: TOZD-1 glasovalo »ZA« 74 % — udeležba volilcev 86 %; TOZD-2 glasovalo »ZA« 55,9 % — udeležba volilcev 84,3 %; TOZD-3 glasovalo »ZA« 63,5% — udeležba volilcev 82,6%; TOZD-4 glasovalo »ZA« 57,1 % — udeležba volilcev 80,3%; TOZD-5 glasovalo »ZA« 64,4% — udeležba volilcev 78,1%; TOZD-8 glasovalo »ZA« 86,2% — udeležba volilcev 86,2%; TOZD-9 glasovalo »ZA« 87,4% — udeležba volilcev 89,8%; b) Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo s samoupravnim sporazumom o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti na nove temeljne organizacije: TOZD-1 glasovalo »ZA« 74% — udeležba volilcev 86%; TOZD-2 glasovalo »ZA« 60,2% — udeležba volilcev 84,3%; TOZD-3 glasovalo »ZA« 63,5% — udeležba volilcev 82,6%; TOZD-4 glasovalo »ZA« 53,6% — udeležba volilcev 80,3%; TOZD-5 glasovalo »ZA« 64,4 % — udeležba volilcev 78,1 %; TOZD-8 glasovalo »ZA« 86,2% — udeležba volilcev 86,2%; TOZD-9 glasovalo »ZA« 77,4% — udeležba volilcev 89,8%; c) Samoupravni sporazum o ustanovitvi ter delu odbora posebne finančne službe: TOZD-1 glasovalo »ZA« 74,5% — udeležba volilcev 86%; TOZD-2 glasovalo »ZA« 57,3% — udeležba volilcev 84,3%; TOZD-3 glasovalo »ZA« 63,5% — udeležba volilcev 82,6%; TOZD-4 glasovalo »ZA« 57,1 % — udeležba volilcev 80,3%; TOZD-5 glasovalo »ZA« 61,6% — udeležba volilcev 78,1%; TOZD-8 glasovalo »ZA« 86,2% — udeležba volilcev 86,2%; TOZD-9 glasovalo »ZA« 86,6% — udeležba volilcev 89,8%; 2. Tako, kot vsi delavski sveti TOZD in DSSS je tudi delavski svet delovne organizacije obravnaval in sprejel poslovno poročilo DO »STOL« za leto 1977. 3. Delavski svet delovne organizacije je obravnaval in sprejel periodični obračun za obdobje od 1. 1. 1978 do 31. 3. 1978, ki so ga sprejeli tudi vsi delavski sveti TOZD in svet DSSS. 4. Pravilnik o normativih in merilih rezultatov dela — izračun razporejenih sredstev za osebne dohodke je delavski svet delovne organizacije sprejel s predlaganimi spremembami oz. dopolnitvami. Pravilnik so sprejeli tudi vsi delavski sveti TOZD in svet DSSS. 5. Delavski svet delovne organizacije je sprejel predlog za obračun OD za mesec april 1978 in proračun OD za obdobje januar—marec 1978 tako, kot je predlagano s tem, da znaša izhodiščna vrednost za obračun in poračun za TOZD-1, TOZD-5, TOZD-8, TOZD-9 in DSSS 22,59 za TOZD-2, TOZD-3, TOZD-4 pa 22,89. Enak predlog so sprejeli tudi vsi DS TOZD in svet DSSS. 6. Delavski svet delovne organizacije in delavski svet TOZD in svet DSSS so sprejeli predlagani predlog statutarnega sklepa o podaljšanju roka za izvedbo določil o obračunu in poračunu OD na podlagi rezultatov upravljanja in gospodarjenja z minulim delom. 7. Delavski svet delovne organizacije je tako kot vsi DS TOZD in svet DSSS sprejel: a) samoupravni sporazum za ustanovitev področne raziskovalne skupnosti za gozdarstvo, lesarstvo, papirništvo in grafiko, b) samoupravni sporazum o ustanovitvi področne raziskovalne skupnosti za energetiko, 8. Delavski sveti TOZD, svet DSSS in delavski svet delovne organizacije so sprejeli: a) Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o najnižjem odstotku združevanja sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Kamnik, b) samoupravni sporazum o Izločanju dela sredstev stanovanjskega prispevka za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav v občini Kamnik. 9. Delavski svet delovne organizacije je dal soglasje za sprejeme samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev (deviz) z Agis Ptuj. 10. a) Delavski svet delovne organizacije je sprejel sklep razpisne komisije DO za imenovanje individualnega poslovodnega organa Industrije pohištva Stol Kamnik in imenuje za glavnega direktorja DO tov. GOBEC Vinka za mandatno dobo štirih let. Z opravljanjem del in nalog naj prične 1. 7. 1978. b) Delavski svet delovne organizacije je sprejel sklep razpisne komisije za imenovanje opravljanje del in nalog pomočnika glavnega direktorja DO in imenoval za pomočnika glavnega direktorja tov. ing. SKUŠEK Petra, za štiriletno mandatno dobo. c) Delavski svet delovne organizacije je sprejel sklep razpisne komisije za imenovanje opravljanje del in nalog direktorja splošnega sektorja DO in imenoval za direktorja splošnega sektorja tov. VAVPOTIČ Konrada, za štiriletno mandatno dobo- d) Delavski svet DO je sprejel sklep, da se za opravljanje del in nalog direktor finačnega sektorja ponovno da razpis. Delavski svet delovne organizacije je razrešil razpisne komisije za opravljanje del in nalog: — glavni direktor; — pomočnik glavnega direktorja; — direktor splošnega sektorja. Razpisna komisija za opravljanje del in nalog direktor fi' nančnega sektorja ostane ista, kot je bila do sedaj. 11. Soglasno je delavski svet DO sprejel predlog komisije za vrednotenje dela: 1. za opravljanje delovnih nalog: — pomočnik terenskega monterja; — monter kinofoteljev na terenu in — terenski monter. V primerih, ko delavci opravljajo te delovne naloge na deloviščih, s katerimi se ne morejo vračati domov, vrednotenje zahtevnosti poveča za 2 kategoriji zaradi pomanjkanja usposobljenosti kadrov za opravljanje teh delovnih nalog. 2. Povečano vrednotenje se obračunava od 1. 3. 1978 do ponovnega sklepa DS DO o tej zadevi, vendar najdalj do 28. 2-1979, kot dodatek v višini razlike med bruto vrednostjo vsakokratnih obračunskih postavk za 14. in 12. (za DN: 292-12) oz-za 17. in 15. (za DN: 400-15) kategorijo. Za mesec marec 1978 znašajo razlike 3,05 din/Nh bruto za DN 292-12 oz. 3,49 din Nh bruto za DN: 400-15 in 419-15 ter se obračunajo za nazaj. 12. Delavski svet delovne organizacije je sprejel sklep, d * se odobri dodatna finančna sredstva za dograditev stanovanjskega bloka LB-38 na Duplici, in sicer: a) za vse podražitve nastale med gradnjo 753,833,75 din b) za vse komunalne priključke 1,186.162,29 din c) za zunanjo ureditev ob bloku 1,298.494,27 din SKUPNO 3,238.490,21 din 13. Delavski svet je sprejel sklep, da pristopimo k Samoupravni stanovanjski skupnosti Domžale. Za delegata je izvoljena tov. Vidmar Sonja, za podpisnik* samoupravnega sporazuma pa je imenovan tov. Urh Ivan, glavn' direktor. H. Križane Naše glasilo ne dobiva veliko prispevkov, ki bi bili napisani samoiniciativno, morda kakih deset na leto, čeprav smo že večkrat vabili naše delavce, da naj pišejo o tistih zanimivostih s svojega področja, ki bi zanimale tudi druge. V tem mesecu pa sta vendar poslala taka prispevka dva naša delavca. To sta Aleksander Rakič iz Bosne (Dva Stolova uspeha) in tov. Janko Lekošek iz PE-8 (Šport in rekreacija). Oba teksta sta zanimiva. Prvega objavljamo, drugi pa bo objavljen v naslednji številki. Vabimo tudi druge, da ne ostajajo vedno pri starem! Kaj ni neprijetno prebrati podatek, da je v Stolu tisoč petsto delavcev, ki ni za svoj časopis napisalo niti ene besede? Uredništvo pust, s tem pa je onemogočeno pri alkoholikih pravočasno disciplinsko ukrepati. Brez vestnega sodelovanja v delovni organizaciji alkoholikov praktično ni mogoče uspešno zdraviti, kajti o zdravljenju ni mogoče govoriti brez ustrezne profesionalne rehabilitacije, nad katero mora bedeti delovna organizacija. Tudi alkoholik šene more znebiti morečih občutkov manjvrednosti, dokler ne doživlja uspehov pri svojem delu in ker pri nas človeka smemo in MORAMO vrednotiti izključno po rezultatih dela, je jasno, da se mora v celoti rehabilitirati. Človek ne more doseči ugleda in notranjega zadovoljstva, dokler ne doživlja uspehov in priznanj za svoje delo. Trenutno se v naši delovni organizaciji zdravi ali prostovoljno abstinira 6 alkoholikov. V sodelovanju s kadrovsko-socialno in zdravstveno službo in z neposrednimi vodji je potrebno izdelati program boja proti alkoholizmu, ki naj bi zajemal čimprejšnje odkrivanje alkoholikov že v zgodnjih fazah odvisnosti od alkohola, ustanoviti team za skupinsko družinsko zdravljenje in prevzgojo alkoholikov, ustanoviti klub zdravljenih alkoholikov, ki naj bi zajemal tiste alkoholike, ki se ambulantno zdravijo in tiste, ki prihajajo iz institucij za zdravljenje alkoholikov, ker bi tako skrbeli za rehabilitacijo in preprečevanje recidive. T. KORITNIK Varčevanje z energijo Dupliški delavci, ki hodijo vsak dan na delo v tovarno ploskovnega pohištva, vedo, da je do tja deset minut peš hoje. Če pa pogledamo pri tozdu-2 skozi teleobjektiv v stanovanjsko naselje, je to na dosegu roke. Ob pogledu na približana Stolova stanovanja ne moremo verjeti, da je do tja dober kilometer. Vidne posledice alkoholizma med člani kolektiva se kažejo kot zamujanje službe, predčasno odhajanje z dela, kratki dopusti, včasih tudi bolniški staleži, motnje v medsebojnih odnosih, manjša zainteresiranost za delo. Na splošno lahko rečemo, da je za delovne organizacije alkoholizem hud problem, da ga moramo reševati iz humanih in tudi iz ekonomskih razlogov. Še vedno je kršen predpis o koriščenju letnega dopusta, ki pravi, da se praviloma letni dopust lahko koristi le v dveh delih, pojavlja pa se, da zlasti alkoholiki redno jemljejo namesto »plavih« ponedeljkov do- Alkoholizem v naši delovni organizaciji V lanski 10. številki GLASILA sem ["spisala nekaj splošnih besed o alkoholizmu in o razvoju alkoholne bolezni. Danes želim spregovoriti konkretno o Pojavu alkoholizma v naši delovni organi-zaciji. Po podatkih, katere sem zbrala v izgovorih z obratovodji poslovnih enot °ziroma z direktorji tozdov, imamo trenut-n° zaposlenih 56 alkoholikov, kar pomeni skupno 1642 zaposlenih približno 3%. v TOZD 1 imamo 37 alkoholikov, torej povprečno več kot 4 v vsaki poslovni enoti, v TOZD 2 so štirje, v TOZD 3 je eden, v OZD 4 jih je šest in v DSSS so štirje, jTedtem ko TOZD 8 in TOZD 9 nimata proteinov zaradi alkoholizma. Predpostavljeni delavci so povedali, da so problemi alkoholizma očitnejši v popoldanski izmeni, u®r prihajajo delavci vinjeni na delo. Pro-'Sm (zlasti za TOZD 1), je tudi zato, ker času malice delavci odhajajo v gostilne ?rugam. Še vedno delavci TOZD 1 odha-Isjo skozi tovarniško ograjo za novo uprav- zgradbo ven ali prinašajo alkoholne Pjiače v podjetje. Ustrezna služba je 'la opozorjena, naj pregleda ograjo, endar do sedaj še ni ničesar resnega. Obratovodje oziroma moj-tr' morajo dnevno sami odkrivati delavce, ki niso trezni na delovnem mestu, er sodelavci le-teh nočejo sodelovati ozi-0rr>a posredovati, ker ne vedo ali nočejo , e.četi, da s tem, ko vinjene sodelavce pri-hvajo, močno škodujejo njim in njihovim fužinam. Težave nastopijo tudi tedaj, ko kuša predpostavljeni vinjenega delavca uQstraniti z delovnega mesta, ker se le-ta P'ra in predpostavljenega prepričuje, da n' Pijan in da lahko dela K širjenju alkoholizma prispevajo zmot-a stališča o koristnosti alkohola. Mnogi Shij°, da alkohol daje moč za delo, po-Ra ker zbuja varljivi občutek moči. azširjenogt teh in drugih zmot o korist-sti alkohola samo dokazuje, da delovne Ionizacije premalo storijo, da bi bili de-n' ljudje seznanjeni z osnovnimi znan §4 ocči iai ijoi 11 l. uaiiuviiiiui uiaii- |. enimi spoznanji o škodljivosti alkoho- ^9 7 Z) Holnuni nmooe« Tof a n! CUCi“ n a, za delovni proces, zato ni __________ ai ’ če alkoholika v zgodnejših obdobjih na ° . Pe odvisnosti mirno pustijo, da pije PgP^ej in polagoma v vsakem pogledu prani? ^.iikost škode, ki jo trpi delovna organi o M-'*a- zaradi alkoholizma, bomo najlaže stj . - če pogledamo vpliv alkoholiziranemu,'1? aikoholizma na produktivnost. Pro-ra2l(lenosti dela je pravzaprav seštevek d6|'Cn'h dejavnikov, od katerih je odvisna n0 Vna učinkovitost. To so: zainteresirati it ro Za delo in rezultate dela, zbranost, fizičn* rea9irar|ja’ visoka stopnja psiho-ekor?6 usklajenosti, vztrajnost, točnost, neQ,?mska motivacija itd. Alkoholiziranost p0g . ,n? vpliva na naštete dejavnike, ki y JUjejo optimalno produktivnost. zei(5nan®tveno je namreč dokazano, da že tijo rrT|alhne količine alkohola v krvi mo-in _ ^usksno reagiranje v procesu presoje fUnkf'-°°anja’ skratka duševne in mišične kon- IJe 80 načete že pri zelo majhnih Centracijah alkohola v krvi. Dva Sto lova uspjeha na področju BiH U povodu održavanja VII. kongresa SK BiH u Zenici je otvorena nova zgra-da narodnog pozorišta. Ovo je prvo pozorište u Jugoslaviji koje je otvoreno na bazi samodoprino-sa — te je ovo bio veoma značajan do-gadaj, na čijem je primjeru još jednom potvrdena naša samoupravna politika o sprezi rada i kulture. Metalurzi, rudari, radnici našeg največeg metalnog giganta Zenice, su izdvajanjem od svog ličnog dohodka omogučili da rudarska Zenica dobije velelepnu zgradu najmo-dernijeg teatra u zemlji, i time pokazali da udružerii rad može da stvori velika dijela. Po projektu ing. prof. Zlatka Ugljena Stol je pored serijske opreme, prihvatio i izradu naše nove dvoranske fotelje tipa »sendvič« radene po projektu ing. Romiha, a koja je bila predvidena za gle-dalište pomenutog pozorišta. lako je ovo novi tip fotelje, a kojeg dosada još nismo proizvodili, naši radni ljudi su po-menutom prišli sa krajnjom ozbiljnošču. Ove fotelje su vezane za klima sitem, i ovdje je prvi put primjenjen jedan novi način zatvaranja kanala ventilacije i vezivanja za fotelju, što je takoder iz-iskivalo napor, kao i samo rješavanje kvaliteta i dizajnu, tako i u poslovnosti, te je izvršena prilikom otvaranja javna pohvala, od Strane društveno-političkih organizacija grada Zenice, kao i od pri-sutnih predstavnika CK SK BiH. Drugi veliki uspjeh naše fabrike je isporuka opreme za največi i najstariji sarajevski hotel »Evropa«. Za ovaj stari i ugledni hotel koji je adaptiran u svom prvotnom stilu isporu-čili smo kompletan kafansko-restoranski namještaj i time pokazali da Stol ima veoma razgranatu proizvodnju koja može uspješno da zadovolji zahtjeve moderne i klasične arhitekture. Na ovom objektu i pored veoma kratkog roka izporuke, izmjena i do-puna na opremi, uspjeli smo da izvršimo isporuku u predvidenem roku, te time pokazali da jedan sinhronizovan timski rad donosi velike rezultate. I na ovom objektu naša fabrika je dobila jednodušno priznanje za kvalitet i izgled svojih proizvoda, što je zasluga svih onih koji su sudjelovali na rješavanju ovog veoma složenog zadat-ka. Opremanjem ova dva objekta naša fabrika je potvrdila svoj veliki renome nastalog problema, što je sa uspjehom rješeno. Ekipa koja je montirala fotelje je krajnjim zalaganjem završila montažu prije predvidenog roka, što je omugu-čilo da se otvaranje pozorišta obavi u uoči Kongresa SK BiH. Usljed greške u gradevinskim ra-dovima, a na poziv investitora, uoči otvaranja pozorišta morali smo obaviti iz-vjesna pomjeranja u rasporedu fotelja, što je takoder naša ekipa montera ra-deči danonočno u rekordno kratkom roku obavila. Svim ovim radovima, kao i veoma uspjelom kreativnem rješenju, naša fabrika je stekla, kako kod naručioca tako i kod cijele javnosti veliki ugled, kako u koji uživa na tržištu, a naši radni ljudi su još jednom pokazali svojim zalaganjem i inventivnošču visoku kreativnost, što če u našem daljnjem poslovanju na ovom tržištu biti jedan od značajnih faktora. A. Rakič mm m Klasični način medsebojnega obračunavanja se v praksi uporablja le v Izjemnih primerih KADROVSKE SPREMEMBE — za mesec — APRIL 1978 Lastnosti delavca so si pridobili: TOZD-1 Jovanovič Boro, PK tesar, PE-7 Babačič Miftar, PK polagalec parketa. PE-4 TOZD-2 Robar Majda, NK delavka Pestotnik Janez, NK delavec TOZD-4 Džinič Omer, NK delavec TOZD-8 Vajdič Cvetka, KV natakarica Blažič Milka, NK delavka TOZD-9 Paloši Nijaz, NK delavec, Interier Skopje Strojan Miranda, gimnazijski maturah' DSSS Marjanovič Verica, NK delavka Lastnost delavca je prenehala: TOZD-1 Zorko Franc, KV mizar, PE-8, discipl-odpuščen Zalaznik Nikolaj, KV pohištveni mizah PE-8, na lastno željo Potočnik Peter, NK delavec, PET, na lastno željo Kavčič Vincencij, PK strojni brusilec, PE-7, invalidsko upokojen TOZD-9 Živojnovič Vesna, ekonomski tehnik, Interier Sarajevo, na lastno željo Fajnoga Damir, NK delavec, Interier Zagreb, na lastno željo DSSS Uršič Ivanka, NK delavka, na lastno željo Kadrovski oddelek Sto lovci na ekskurziji V organizaciji Društvo inženirjev in tehnikov v Stolu je bila izvedena v dneh °Q 11. do 14. maja ekskurzija v tovarno Jranceria Veneta v Italiji, ki je bila združena z ogledom Benetk in še nekaterih držav severno od Jugoslavije in Italije, za odlično pripravo izleta se udeleženci zahvaljujemo izvršilnemu odboru DIT in deiovnemu kolektivu, ki je k lastnemu Prispevku vseh prijavljencev prispeval sredstva. V četrtek, 11. maja ob 11. uri smo se pričeli zbirati pri stari vratarnici v tezdu 1 in prej kot ob pol dvanajstih srno se že peljali proti Ljubljani. Imeli smo deljene občutke. Pred nami je bila P=d 1700 km dolga pot in vreme ni obe-‘alo nič dobrega. Vendar so bili v avtobusu živahni komentarji. Sosedi na sedežih so si imeli izredno veliko povedati |n vsak si je nekako po svoje predstavil izredno daljino pred seboj. Po ne-*si desetinah ur kasneje so pogovori teočno usahnili in nazadnje so se v avtobusu slišale le posamezne besede, naj-Večkrat vodičeve. V Ljubljani nas je počakal naš vodič, Znani novinar in pisec turističnih zapisov Drago Kralj, ki nas je odlično vodil in Zabaval naslednje dni. Znal je najti primeren nagovor tudi tedaj, ko nam kaka Vnaprej planirana zamisel ni uspela. V Postojni nas je presenetila močna Srtežna ploha in zoprn sneg nas je sPremljal prav na Primorsko. Ko smo Prestopili mejni prehod pri Fernetičih, padavine prenehale in ob severni ^bali Jadranskega morja se je že prika-t;alo sonce. Burja pa ni hotela ponehati Se niti naslednjih petdeset kilometrov, ko ^mo se ustavili ob cesti sonca proti Betkam. Ura je bila okoli štiri popoldan, ko mo s ceste zavili na desno proti Mar-cnu in po krajšem križanju po ravninah cestah dosegli naš glavni cilj — e"ko furnirnico Trancerio Veneto. V tovarni so nas že čakali. Tehnični vodja nas je prijazno sprejel in za dokaz, da smo bili res tam, smo se najprej slikali ob vhodu v tovarno. Tovarna je prostrana in zaposluje okoli dvestopetdeset delavcev. Objekti tovarne so razprostrti na ravnini, ki je prisotna na desetine kilometrov naokrog. Za namestitev tovarne tu res ni bilo problemov. Izdelavo furnirja smo si ogledali po tehnološkem postopku. Najprej smo se zadržali ob ogromnih hlodih, ki jih tovarna uvaža iz tropskih dežel in Kanade. Od lesov so najbolj prisotni mahagonij, anigre, coto, teak in kanadski hrast. Pred parjenjem v velikih parilnih jamah hlodovino pripravijo v primerne oblike in že v začetku razporedijo po kvaliteti. Transport opravljajo velike transportne naprave in specialni viličarji. Parjene komade lesa pripeljejo do ogromnih rezalnih strojev. Ti hlodovino zelo naglo in natančno razrezujejo v furnir. Pogled na stroje je res enkraten. Na velikih postavkih so montirani gornji, gibajoči deli z velikimi kolesi in dolgimi noži. Delavci ob strojih nimajo težkega dela, je pa to natančno delo in ne sme vsebovati nobenih napak. Odlično je mehanizirano sušenje furnirja. Listi enega zveza furnirja se med seboj ne morejo zmešati. Suh in zložen furnir nato obrežejo po širini in stroj za vezanje z vrvico opravi svojo operacijo. Zelo sodobno imajo urejeno tudi kva-driranje proizvedenega furnirja, kar opravlja z veliko naglico stroj z elektronskim računalnikom. V velikih skladiščih razporejajo furnir po vrstah lesa, dolžinah, širinah in kakovosti. Stolovci smo bili z ogledom tovarne zadovoljni, žal nam je le, da nismo mogli videti proizvodnje furnirja kanadskega hrasta. Ladja, ki pripelje hrastovo hlodovino po Jadranskem morju v severno- italijansko pristanišče, se še ni vrnila in so zato izdelavo furnirja kanadskega hrasta predvideli v prihodnjem obdobju. Tovarna Tranceria Veneta je naš največji dobavitelj uvoženega furnirja: kanadskega hrasta, mahagonija in anigre-ja. Zaradi tega nam je bil ogled omenjene tovarne posebno zanimiv in dragocen. Proti večeru istega dne smo se znašli v Benetkah, kjer smo prespali. Naslednje jutro, v petek, smo se odpeljali po velikem mestnem kanalu z ladjico na trg sv. Marka. Kdor še ni bil v Benetkah, mu je bil ta ogled pravo doživetje. Ne gre pa skrivati, da Benetke še zdaleč niso tako lepe kot nekoč. Motorni čolni in ladjice dvigajo mivko z morskega dna in rušijo temelje stavb, ki so postavljene na hrastove pilote. Pročelja stavb razpadajo in ljudje se odseljujejo na obalo, kjer je razvita industrija. Od turizma vsi ne morejo živeti, razvijati pa ga ne morejo, saj niti za najnujnejšo obnovo ni dovolj denarja. Malo pred poldnevom v petek smo bili zopet v našem avtobusu, zapustili smo Benetke in nadaljevali pot proti Padovi. Zopet smo se znašli na širni ravnini in na Jadran in mesto na kolih so nas vezale le še misli in vodičeve besede. Peljali smo se mimo ogromnega mesta na ravnini — Padove, ki je bila zaradi svoje razmaknjenosti vidna le v novih nebotičnikih in dimnikih velikih tovarn. Od Padove smo zavili proti severu in po nekaj urah vožnje se je svet pričel počasi, a vztrajno dvigati. Znašli smo se v Bassanu in nato v Trentu, ki leži v dolini reke Adige. Svet se spušča le ob rečnem koritu, na obeh straneh ozke doline, po kateri je speljana tudi avtomobilska cesta, pa se dvigajo Dolomiti. Vožnja mimo severnoitalijanskih mest je bila slikovita, proti večeru smo pustili za seboj tudi že Bolzano in se ustavili v Meranu. Tu se že močno pozna bližina (Nadaljevanje na 10. strani) x|,;. - aLIfi (Nadaljevanje z 9. strani) Avstrije in številni prebivalci s severa so močno spremenili izgled mesta. Mesto je čistejše, zgrajeno v alpskem stilu in ljudje nosijo obleko, ki je v rabi v gorskem svetu. Pot smo nadaljevali po cvetoči dolini Vintschgau proti Rezijski dolini. Po načrtu bi morali pri Glorenzi zaviti proti Švici, vendar so bili visokogorski prelazi slabo prehodni zaradi nenadnega poslabšanja vremena in nanovo zapadlega snega. Vodič se je na osnovi podatkov, ki jih je prejel na poti, odločil za prehod iz Italije v Avstrijo, ker nam je hotel lepote Švice prihraniti za dnevno vožnjo v nedeljo. Izkazalo se je, da je imel prav. Prevozili smo Landeck in se znašli na višini 1800 metrov v prelazu Arlberg v močni snežni nevihti in snegu. Ura se je bližala deseti zvečer in skoraj dve uri sta minili, da smo se rešili zastojev in spolzke ceste. V zgodnjih jutranjih urah smo prispeli v malo državico Liechtenstein. Ustavili smo se v Schaanu, v hotelu, kjer govore slovensko. Lastnica je doma v okolici Kranja, strežno osebje pa so tudi slovenska dekleta. Počutili smo se skoraj tako kot doma. Naslednji dan smo si ogledali Bodensko jezero, ki leži na tromeji med Švico, Avstrijo in Južno Nemčijo. Jezero je izredno čisto in daje prišlecu občutek morske prostranosti. Slabo vreme, ki nas je ta dan za nekaj ur zopet zaseglo, nam je onemogočilo, da bi si dobro ogledali otok cvetja na Bodenskem jezeru — Mainau. Ta dan smo si na kratko ogledaji južnonemško mesto Kostanz in čudovite Renske slapove. Po kratkem postanku v mestecu Stein, ki je germanski soimenjak našega Kamnika, smo se na večer ustavili v lepem Ziirichu. Škoda, ker je bil postanek tako kratek in si tega izredno zanimivega švicarskega mesta ob jezeru, ki nosi ime po njem, nismo mogli natančneje ogledati. V mestu smo so mudili le eno uro. V Schaan smo se vrnili zopet ponoči. Čeprav so bili naši postanki v hotelu, ki nam je nudil delček doma, vedno kratki, smo se tu izredno dobro počutili. Prijazna lastnica hotela Slovenka Angela, nam je postregla s svojimi ljudmi vedno zelo domače. Imeli smo občutek, da smo v kakšnem našem letovišču. Naslednje jutro je bila nedelja. Vreme je bilo lepo. Bil je naš zadnji dan bivanja v tujih državah. Zares, točno ob polnoči iz nedelje na ponedeljek, smo prispeli na mejni prehod v Jugoslavijo, na Podkoren. Zadnji dan smo na poti vračanja domov videli veliko lepega. Najprej smo si temeljitejše ogledali Liechtenstein — ozko dolinico ob dva tisoč metrov visokih gorah, starodavne gradove in slišali natančno zgodovino o tej žepni državici. Pot nas je nato vodila proti Churu in zagrizli smo se proti švicarskim Alpam. Naš avtobus se je pričel tako dvigati, da je strmino komaj zdeloval. Znašli smo se na višinah čez 3000 metrov. Imeli smo odlično vreme in uživali smo ob prelazih, ki jih ni mogoče opisati. Potrebno jih je videti. Povsod strmine, ki jim oko komaj seže do vrha, pokrite s snegom, ki se je bleščal od sončne svetlobe. S strmin so žuboreli kot kristal čisti studenci, na obronkih kopne zemlje pa so se sončile nežne živalice — svižci. Avtobus je vozil po švicarskih Alpah in komaj smo sproti občudovali lepote, ki jim ni primere. Povsod vrtoglave višine, kot kristal čisto nebo in tisočme-trske soteske. Po prehodu visokogorskega prelaza Julier smo se spustili v slikovit St. Moritz, svetovno znan letoviški kraj. Imeli smo še dolgo pot pred seboj-Pri Martini smo zapustili Švico in preko Landecka prispeli popoldne v Innsbruck-kjer smo si na kratko ogledali mesto-Nato smo se vrnili po brennerski avtocesti, si ogledali Evropski most in se pri prelazu Brenner zopet spustili v Italijo. Pri Fortezzi smo zavili proti Brunici in se preko Toblaškega polja vrnili v Avstrijo. Ostanek poti smo prevozili preko Lienza, Spittala in Beljaka proti Podkorenu. Domov smo se vrnili v ponedeljek zjutraj ob pol treh. Utrujeni od celodnevnih voženj, od prekratkih noči, od vrste drugih nevšečnostih, ki jih nujno narekuje intenzivno potovanje, vendar zelo zadovoljni. Videli smo nešteto prelepih krajev in ljudi ter bili na krajih samih sezna( njeni z življenjskimi navadami in običaj1 prebivalcev. Večino tega ne bomo nikol' pozabili. Ob vstopu v Slovenijo pa se nas j® še močneje polastil občutek, na katereg3 kljub vsem doživetjem v tujini nismo pozabili — da je povratek domov prav prijeten. C. Sivec RESNIČNA ŠALA Gotovo ste se že kdaj vprašali kak® nastane šala? Načina sta v glavnem dva. Nekdo se je lahko domisli, največkrat pa kratko kumoristično zgodbico napiše življenje samo. Tako je bilo tudi2 naslednjim primerom: Ko smo se Stolovci pred nekaj tedni mudili v Italiji na ekskurziji in se zvečer odpravljali spat, je vodič na lepeh1 predlagal: »Zaradi stiske v hotelu bi radi združili nekaj dvopostelnih sob v štirip°j steljne. Tako, da ne bi spala dva v eh' sobi, temveč štirje!« Že preje smo bili odločeni, kako bomo spali. Vsak se je med vožnjo v avtobusu odločil, s kom želi prenočevat' Vodič pa je hotel napraviti nov razpored na enostaven način in je kar z zaporednega spiska prebral prva štiri imf' na. Ljudi seveda ni poznal. Naklučje J _ hotelo, da sta bili poklicani dve tovarišici in dva tovariša, ki naj bi prenočevali skupaj. Seveda ta predlog ni obveljal, vsi pa smo se pošteno nasmejah Študenti Gozdarske fakultete iz Beograda na obisku v Stolu. Vaje .gasilcev Letošnje vaje gasilcev v tozdih 2, 4 in 3, na katerih so naše in okoliške gasilske ekipe ponovno preizkusile pravilnost in hitrost gašenja požarov, so dobro uspele. Na sliki sta prizora z vaje v Mostah in Motniku. Letni operativni plan, ki ga sprejme v$ako leto konferenca gasilskega društva Stol, med drugim tudi zajame taktične I vaje v naših tozdih. V letošnjem letu ! Sc se takšne vaje že realizirale v tozdu ! 2, 3 in 4, v tozd 1 pa je predvidena | v drugi polovici poletja, i _ V tozdu 2 je bila vaja 19. 4. 1978, pri kateri so sodelovale ekipe Stola te-rert, Duplica in tozda 2. Akcija je bila ^merjena na objekte mazutne postaje 'n skladišča ivernih plošč. Pri vaji so ®kipe črpale vodo za gašenje iz tam-^aišnjih rezervoarjev in vodovodnega °mrežja, uporabljala se je tudi težka 2račna pena, ki učinkovito gasi gorlji-v® snovi, kot je kurilno olje in podobno. Vaja v tozdu 4 Sloga Moste je bila 5. 1978, v kateri so sodelovale ekipe ^riž, Komenda, Moste, Stol in tozda 4. 5 vaja je bila koncentrirana na objekte sk!adišča polizdelkov, tesarsko delavnico 'n žago. Ekipe so črpale vodo iz podanih hidratov in vaškega rezervoarja, Ki je v bližini tovarne. Nekatere enote že uporabljale posebne ročnike za °dno meglo, s katerimi se zelo uspešno Šasijo lahko vnetljive tekočine v manjših količinah. Ti delujejo na osnovi velikega potiska, ki vodo razbije v vodno meglo, 3 Pa potem odnaša kisik od goreče pogine. . V tozdu 3 Motnik je bila vaja dne u- 5. 1978, pri kateri so sodelovale eki-re Motnik, Špitalič, Stol in ekipa iz ‘°zda 3 Motnik. Vaja se je izvedla na °ojekte kovinske delavnice in skladišča sanskih jeklenk. Črpanje vode so ekipe Pravile iz potoka, ki je oddaljen 150 etrov od objektov. Vodo pa so dobivale jpdi iz podtalnega hidrata. Ekipa tozda 3 Preko hidranta gasila leseno lopo in Sfed ognjem branila del kovinske delav-l,‘Ce- Gasilci Motnika in Špitaliča so preko Vat,>>M,S,lm. da i® naša dolžnost izglaso-Pani Sam°PrisPevek za društvo prijateljev katernatih. aviončkov. ker je ta edini za re9a še nismo glasovali.« verižnega sistema gasili kovinsko delavnico. Ekipa Stola pa je samostojno vlekla vodo iz potoka in gasila del objektov Vse vaje, ki so bile izvedene, so v celoti dobro uspele v taktičnem in tehničnem pogledu. Takšne vaje se bodo opravljale tudi v bodoče po tozdih. Sedanja oblika tozdov je pač sestavljena tako, da je tudi požarna varnost deljena. Zaradi tega mora skrbeti posamezni tozd za opremo in jo skrbno hraniti v svojih orodiščih. Prav tako morajo tozdi skrbeti tudi za kadrovsko dopolnjevanje gasilskih ekip. Gasilsko društvo Stol kot celota pa pomaga praktično in teoretično pri raznih vajah in akcijah v vseh tozdih. M. Šlebir NI ŠEL NA POGREB »Zakaj nisi bil na pogrebu svojega soseda?« »Ker tudi on ne bo šel za mojim!« LJUBEZEN Hčerka Darja, ki je letos začela hoditi v tretji razred osnovne šole, je zaupala mamici: »Veš, da sem bila nekaj dni zaljubljena. Zadnje dni pa ima Bojan rajši mojo sošolko Beti.« »Zakaj?« »Ker mu vsak dan daje bonbone!« PRVOMAJSKI PIKNIK V KAMNIŠKI BISTRICI Kamniške delovne organizacije so v sodelovanju z Občinskim sindikalnim svetom Kamnik tudi letos organizirale tradicionalno prvomajsko srečanje kamniških delavcev v Kamniški Bistrici. Srečanje je bilo 1. maja dopoldne na prostoru, ki je že veliko let izbran za delavsko srečanje. Zal so praznovanja na prostem odvisna od primernega vremena. Letos vreme ni bilo ugodno. Že v dopoldanskem času je škropil dež. Vendar vedrega prvomajskega razpoloženja ni mogel zavrniti. Ob deveti uri se je trla kolona vozil proti Bistrici in parkirišče je bilo kmalu polno. Kasnejši udeleženci piknika so morali parkirati čedalje nižje ob poti, nekateri celo več kilometrov pred Kamniško Bistrico. Program na slavnostnem prostoru se je pričel z rahlo zamudo, vendar je tc prišlo prav vsem tistim, ki so morali pešačiti zadnje kilometre. Pred lesenim odrom se je zgrinjale velika množica praznično razpoloženih ljudi. Na vsakem koraku so bili postavljeni pulti za okrepčitev in iz velikih zvočnikov je udarjala poskočna pesem. O pomenu prvega maja — delavskega praznika, o naših uspehih in delovnih nalogah v prihodnje je govoril tov. Rem5 Franc, predsednik Občinskega sindikalnega sveta. Poudaril je, da je delavec tisti, ki gradi domovino in da je prav od njega odvisno, kakšno življenje bo nudi1 svojim otrokom. Povedal je, da je prV' maj mejnik, ko se posebno spomnim0 tistih ljudi, ki so s svojo aktivnostjo p0 izpolnjevanju sindikalnih in samoupravnih nalog največ doprinesli v pretekle^ obdobju. Ob tej priliki so bili podeljeni Srebra' znaki sindikatov Slovenije za kamnišk0 območje. Prejeli so ga: Angelca Bremšak z DO Titan, Novak Dujakovič iz DO Gozdno g°' spodarstvo, Franc Uršič iz Skupščine občin0 Kamnik, Marinka Hribovšek iz DO Svilanit, Janez Jakin iz DO Zarja, Slavko Šuštar, sekretar občinskeg0 komiteja ZSS Kamnik, Vida Zupan, zaposlena v Tekstilne01 inštitutu Maribor — Tozd Eksprementaln0 tkalnica Kamnik in Andrej Perčič, delavec v Stolu. Tov. Perčič je dobil srebrno priznan)6 kot zelo prizadeven in delaven sindikat' delavec v svoji TOZD. Istočasno je ak' tivno sodeloval v samoupravnih organii1' društvih itd. V kulturnem delu programa je sod°J lovala Kamniška godba, Moški pevsk zbor Solidarnost, Folklorna skupina Kan1' niška Bistrica in recitatorka z Gimnazij-v Kamniku. Letošnje srečanje v Kamniški Bistn°| je bilo 55. po vrsti. Prvič so se kamnisk delavci organizirano zbrali v tem kraL leta 1923 v borbi za svoje pravice in tu° tako izpričevali svojo delavsko zavest. ^ Po kulturnem programu je poskoc^ viže zaigral Ansambel bratov Poljane^ in privabil na plesne deske mlado 1 staro. Proslavljanje prvega maja bi se 9® daljevalo do poznih večernih ur, če n bi popoldne močneje zagodel dež. Vf .j dar so se ljudje le neradi odpravUftj domov. Prvomajski piknik v Karnms Bistrici je le enkrat v letu. C. Sivec vrat, pa čeprav se za njimi dogaja nekaj kulturnega. Delavski praznik je naš praznik in mimo prireditev, ki so v ta namen, ne bi smeli tako neprizadeto. F. štebe Prvomajska proslava 2e zadnje dni pred prvomajskimi prazniki je vladalo v tovarni praznično vzdušje. Delavski praznik je povezan z dnevom OF, kar še povečuje pomen in prispeva k razpoloženju. Da bi bil začetek praznovanja čimbolj Pudarjen, je bila organizirana, zadnji delovni dan proslava, na katero so bili vabljeni vsi sodelavci posebno pa jubilanti. Za uvod je moški pevski zbor SOLIDARNOST iz Kamnika zapel vedno le-Po in slavnostno INTERNACIONALO. Nekaj misli v počastitev obeh praz-Pikov je v lepi in jedrnati besedi povedal tov. Vavpotič. Posebno svečano je bilo, ko je predsednik sindikalne konference tov. Siko-šek izročil zlate plakete ŠTOLA sode-lavkam: Prosen Miri iz TOZD-1 Kosovel Mariji iz TOZD-1, Jerebič Frančiški iz TOZD-2 so v letošnjem letu odšle v zasluženi Pokoj. Tako priznanje dobi sodelavec, ki 'Pia ob odhodu v pokoj 35 let delovne dobe v STOLU. 30 srebrnih plaket in 35 bronastih pa je bilo razdeljenih pred proslavo po tozdih 'n PE. Istočasno je bilo razdeljenih tudi 238 jubilejnih nagrad, in sicer: 98 za 30 let skupne delovne dobe, 153 za 20 let skupne delovne dobe in 47 za 10 let delovne dobe v STOLU. Glavna točka proslave je bila dramatizirana zgodba v hlapcu Jerneju in bjegovi pravici, katero je napisal naš Pajvečji pisatelj in dramatik Ivan Can-*ar- Izvajali so jo člani mladinske dram-skupine, v kateri sodelujejo mladin-*,e in mladinci iz terena Duplica in iz stola. ■ Kljub začetniškim in amaterskim te-Zavam so z veliko mero zavzetosti in Panogo d0bre V0[je uspeli dokaj verno bdkazati Jernejevo trnjevo in brezuspeš-n° Pot pri iskanju in dokazovanju nje-9°ve pravice. , .Za zaključek so pevci zapeli še ne-I ai lepih pesmi, ki pa so, kakor tudi vse Ogovorjene besede, žal izzvenele v na-prazno dvorano. Hlapec Jernej ni našel pravice, čeprav jo je iskal pri vseh predstavnikih oblasti. Vsi so mu zatrjevali, da naj svoje štiridesetletno delo spravi v malho in gre po starost po svetu. Na sliki: Jernej (Franc Pestotnik) na dupliški prvomajski proslavi v pogovoru in sporu z višjim uradnikom (Marjanom Pančurjem) na Dunaju. Velikokrat govorimo, da se na kulturnem področju nič ne dogaja, nič ne premika. Napol prazna dvorana, in to celo med delovnim časom, pa dokazuje, da gre veliko ljudi omalovažujoče mimo Mladinska delovna akcija »Šamac—Sarajevo '78« Največja MDA »ŠAMAC—SARAJEVO 78« se je začela 1. aprila 1978. Na ta dan so brigadirji prvič zasadili lopate in tako začeli z delom drugega dela železniške proge. Akcija bo končana 29. novembra tega leta. Mladi bodo gradili drugi tir proge na odseku od Doboja do Zenice. V vsaki od osmih izmen bo delalo preko 20 brigad s po 120 brigadirji. Celotne akcije se bo udeležilo preko 24.000 brigadirjev. Na akciji bo sodelovala tudi Kamniška brigada — dr. Emila Orožma. Okrepljena bo z brigadirji iz Duplice, iz Komende, iz gimnazije in iz OZD. Delala bo v 5. izmeni skupaj z brigadirji iz Murske Sobote, Ljubljane in iz drugih republik. V vsej delovni akciji bo sodelovalo 18 slovenskih brigad. Na to zvezno mladinsko akcijo bo poslala tudi tovarna STOL 7 mladincev. V naši DO bomo za delovno akcijo evidentirali predvsem tiste mladince, katerim bo to nagrada za njihovo delo na delovnem mestu in v družbenopolitičnem življenju v OZD. Z uspešno opravljenim delom bodo mladi iz vse naše domovine najlepše počastili 35. rojstni dan naše republike in praznovanje letošnjih kongresov, tako mladinskih kot partijskih. M. Orešnik KRVODAJALSTVO JE IZRAZ GLOBOKE SOLIDARNOSTI IN HUMANIZMA Organizacija krvodajalstva na Slovenskem sodi med najpomembnejše družbene naloge Rdečega križa. Rdeči križ Slovenije je pobudnik in organizator krvodajalskih akcij in uspelo mu je, da se število krvodajalcev iz leta v leto veča in da je Slovenija po številu krvodajalcev med prvimi na svetu. V socialistični republiki Sloveniji je registriranih 400.000, na leto daje kri 80.000 krvodajalcev, dnevno pa 200. Za nemoteno zdravljenje prebivalstva je na leto potrebnih prek 25.000 litrov krvi. Kri je nenadomestljiva življenjska tekočina, zato spada krvodajalstvo med odgovorne družbene naloge, pri katerih mora sodelovati vsa družba. Zlasti pomembni sodelavci Rdečega križa so Socialistična zveza, Zveza sindikatov, Zveza mladine, občinske skupščine, krajevne skupnosti, zdravstvena služba in drugi. Usklajena prizadevanja vseh družbenih dejavnikov se pokažejo v koordinacijskih odborih pri Republiškem odboru Rdečega križa Slovenije in občinskih odborih RK v obliki načrtovanja nalog ter njihovega izvajanja ob krvodajalskih akcijah. Takšno je tudi priporočilo Skupščine SRS za izboljšanje krvodajalske dejavnosti v SR Sloveniji. Krvodajalstvo je dejavnost, ki jo je potrebno dobro, stalno pospešeno razvijati in spremljati. Krvodajalstvo postaja zato vedno bolj nenadomestljiva družbena vrednota, ki zagotavlja povečano zdravstveno varstvo in krepi solidarnost med ljudmi. Vse dosedanje izkušnje in doseženi rezultati pri organiziranju krvodajalstva so pokazali, da našemu družbenemu sistemu najbolj ustreza prostovoljno, brezplačno in anonimno dajanje krvi. Krvodajalstvo temelji na humanizmu in zavesti človeške solidarnosti, torej na principu, da naj bi kri prispeval vsak, dokler je zdrav in sposoben. Kri ni zdravilo, ki ga lahko izdelujemo v tovarni, kri daje na tisoče občanov, da bi z njo pomagali bolnikom. Dajanje krvi je odsev človečnosti in zato tudi eno izmed meril za našo osveščenost in solidarnost do drugih. O količini porabljene krvi za zdravljenje je bilo že mnogo razprav. Vendar so prav te razprave in analize pokazale, da so potrebe res velike, saj iz dneva v dan naraščajo prometne nesreče, nezgode pri delu in v gospodinjstvu, ki največkrat terjajo zdravljenje s krvjo. Prav tako pa zahteva velike količine krvi tudi sodobno zdravljenje raznih drugih bolezni. Poleg tega si moramo v Sloveniji zagotoviti tudi določene rezerve krvne plazme za primer večjih naravnih in drugih nesreč. Krvi ne izvažamo. Tega ne dela nobena država. Kri je tako dragoceno zdravilo in zbrano s tolikšnimi težavami, da si ni mogoče misliti trgovanja z njo, zlasti pa ne trgovanja s tujino. Če smo kri poslali kdaj iz države, smo jo poslali zaradi nujne potrebe (elementarne nesreče, vojne), vendar pa je bila vedno zbrana zunaj krvodajalskih akcij. To je Rdeči križ Slovenije javnosti tudi vedno sporočil. Vendar pa je potrebno poudariti, da solidarnost v dajanju krvi ne veže samo enega naroda, temveč gre za solidarnost ljudi nasploh, kot so bili primeri v Skopju, Banja Luki, Agadiru v Maroku. Kri ne pozna niti rase, niti religije, niti meja. Teden Rdečega križa se vsako leto veže na 8. maj, mednarodni dan Rdečega križa. Letos sta dve pomembni obletnici, 25 let krvodajalstva v Sloveniji in 150 let, odkar se je rodil Henry Dunat — utemeljitelj Rdečega križa. Kot vsako leto, smo tudi letos organizirali v Kamniku krvodajalsko akcijo. Tako se je od predvidenih 1500 krvodajalcev javilo na odvzem 1995. Tudi pri nas, v Industriji pohištva Stol Kamnik, se je od predvidenih 300—310 krvodajalcev odzvalo na odvzem krvi 390, kar je zelo velik uspeh, saj je prvič 80—90 sodelavcev — krvodajalcev več kot prejšnja leta. Tolikšen uspeh se odraža v bolje organizirani akciji aktiva Rdečega križa v Stolu, ki je bil organiziran letos na pobudo RK Slovenije. Namen Rdečega križa SRS je bil, da v Sloveniji poveča organiziranost in na novo ustanovi 500 aktivov RK. Aktiv Rdečega križa v Industriji pohištva Stol Kamnik je bil ustanovljen na pobudo predsednika sindikata, izvršilnega odbora sindikata ter Občinskega odbora RK Kamnik. Zaradi lažjega dela je v vsaki TOZD poverjenik Rdečega križa. Seznam poverjenikov Rdečega križ3 po TOZD v Industriji pohištva STOL Kamnik: TOZD-1, Horvat Slavka — PE-7; TOZD-1, Štros Olga — PE-4; TOZD-2, Povšnar Alojz — PE-9; TOZD-3, Novak Draga — PE-5; TOZD-4, Smolnikar Marija — Slog3 Moste: TOZD-5, Pohlin Franc — PE-2: TOZD-8, Cerar Štefka — restavracij TOZD-9, Hočevar Jernej — izvoz: DSSS, Perčič Marija — finančna op*3' rativa; DSSS, Vogrinec Jože — šifracii3 (predsednik). J. Vogrinec TRIM LIGA V MALEM NOGOMETU Že pred dvema letoma se je začelav naši tovarni uveljavljati trim liga. 2® na samem začetku se je pokazalo z3 to tekmovanje veliko zanimanje, tak® med gledalci kot igralci. Začetne kora' ke za to tekmovanje sta naredila TOZD'^ in TOZD-9. Tekmovanje med tema te' meljnima organizacijama so potekala v 5 športnih panogah. Mislim, da rezultat teh tekmovanj poznate, zato jih tudi ne bom napisal. Letošnje leto smo se lotili trim tek' movanja bolj sistematsko in organizK3' li tekmovanje v malem nogometu m®p vsemi TOZD. 2e na začetku smo vide*h da so tekmovanja zanimiva, saj se ®j? vsaki tekmi zbere tudi določeno števj navijačev, ki navijajo za svoje ljubih1 ce' ki Letos je pripravljenih 8 ekip, tekmujejo po sistemu vsak z vsaki/®; Tekmovanje je v polnem zamahu, prav je slabo vreme in so nekateri n° gometaši na vojaških vajah. Odigraj so do sedaj štiri tekme, rezultati 5 naslednji: TOZD-9 : TOZD-1 0:3 1 TOZD-5 šoferji : TOZD-2 II. ekipa 0 1 TOZD-5 kovinska : TOZD-1 0 :0 TOZD-2 II. ekipa : TOZD-4 1:0 Pokazalo se je tudi, da je takš®p način rekreacije pravilen, saj je po Z1 pornem delu v službi človek potreb tudi rekreacije, kot je mali nogomet. F. P°pi‘ k. Aktiv vajencev kovinske delavnice ... V okviru KS 00 ZSMS STOL Kam-' delujejo naslednje osnovne organi-Z6ciie ZSMS: — 00 ZSMS TOZD-1 — 00 ZSMS TOZD-2 — 00 ZSMS DSSS , 5. maja 1978 pa smo ustanovili aktiv 'a.;encev kovinske delavnice. Mladinska delovna akcija z geslom Zdrav duh v čistem okolju ni uspela, čeprav so bila vabila nalepljena po vsej tovarni in so bili mladinci o času in kraju dela dobro obveščeni. Zaman smo čakali na naše mladinke in mladince organizatorji akcije in fotograf, ki bi naj mlade ljudi slikal med potekom dela. Aktiv vajencev je izmed svoje sre-'rje izvolil predsednika, namestnika in begate za Koordinacijski svet ZSMS. 2a predsednika je bil imenovan tov. 2'Tipne Jože, za namestnika tov. Koželj ^’6čko in za delegata tov. Pogačar Ja- Aktiv vajencev šteje 18 mladincev. Mladi so se ob ustanovitvi aktiva ^obljubili, da bodo aktivno delovali na £>dročju OO ZSMS STOL in s tem pri-Dom°gli k čim večji aktivnosti mladih v Yr. Ob njihovi ustanovitvi jim v imenu ^ordinacijskega sveta 00 ZSMS želi--0 htnogo uspeha pri njihovem nadalj-n.!em delu. M. Orešnik Stolovi šahisti-sindikalni prvaki v letu 1978 V okviru sindikalnih športnih iger, ki jih organizira komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Kamnik, je bilo v nedeljo 9.4.1978 v kulturnem domu na Dupljici občinsko ekipno šahovsko prvenstvo za leto 1978. Pravico nastopa so imele vse sindikalne organizacije v občini z eno ali več štiričlanskih ekip. V lepem sončnem vremenu se je zbralo 18 ekip, kar predstavlja absolutni rekord v občini in kaže, da se je tudi v šahu obrnilo na bolje. Kljub temu, da je bila prva ekipa STOLA favorit tega 1 na “Miha, Jože, Stane in Pavle so na seji delavskega sveta,... Krištof in Marjana sta stam^S*an* Polona, Angelca in Iztok na sestanku disciplinske komisije, ... Mitja, m Metka pa so na sestanku komisije za vrednotenje dela ... tekmovanja, naj omenim, da že vsa leta od kar obstajajo sindikalne športne igre, ta ekipa osvaja prva mesta, pa se je morala močno potruditi, ker je imela v ekipi TITAN 1 dostojnega konkurenta. Dokaz za to je, da sta obe ekipi bile nepremagani. Ekipa STOLA je igrala samo s TITANOM neodločeno in ostale ekipe premagala. TITAN pa je igral neodločeno še z Kemično industrijo Kamnik. Vrstni red ekip: Prvo mesto ekipa STOLA 1 v postavi Karnar Marjan, Trebušak Tone, Bergant Slavko in Laninšek Cveto, ki je zbrala 54 točk. Druga je bila ekipa TITAN 1, ki je zbrala 51,5 točk. Tretja je bila ekipa Kemična industrija Kamnik, ki je zbrala 46 točk. Za prvo mesto je prva ekipa STOLA dobila pokal v trajno last in pravico nastopa na republiškem sindikalnem prvenstvu, ki bo konec maja na Jesenicah. Organizacija tekmovanja je bila zaupana sindikalni konferenci STOLA in je bita odlična. S. Bergant Prihodnja številka Glasila bo dvojna in bo izšla pred kolektivnim dopustom O^&nfiičkL LJUDJE SMO RAZLIČNI. NEKATERI ŽIVIMO VEČ ALI MANJ PO USTALJENEM REDU IN SE UKVARJAMO S STVARMI, KI SO NUJNE ALI PA NAS VESELIJO. MED NAMI PA JE TUDI VELIKO TAKIH, KI S KAKŠNIM NAGNJENJEM PRETIRAVAJO. SICER PA JE TO ZA NJIH RAVNO TOLIKO VSAKDANJE KOT ZA DRUGE NE. DRUG DRUGEMU SE ČUDIMO, PRI TEM PA NE POMISLIMO, DA SAMI S SVOJIM KONJIČKOM TUDI PRETIRAVAMO. Tistega večera je Robert ves v ognju prihitel v svojo malo garsonjero. Nataša je vedela, da se je zgodilo nekaj pomembnega. »Imam jo, parcelo!« je vzkliknil. »Lahko bova zidala hišo.« »Vse niti prevzamem jaz v roke,« je odločila Nataša, »že od nekdaj čutim, da bi morala biti arhitekt in ne pravnica.« Res se je posebno potrudila, da je dobila načrt za hišo. Ustrezal ji ni nobeden v Ljubljani ali kje drugje v Sloveniji, ampak je nazadnje dobila preko zvez načrt iz Avstralije. Streha je bila razpolovljena, dvigovala pa se je navzgor, tako da bi bilo več svetlobe. Tudi v notranjosti je bilo več takih rešitev, da so zidarji večkrat govorili nekakšne nerazumljive besede z istim refrenom o ženski pameti, že sam tloris 22 X 5,5 m je bil zanimiv primerek rešitve stanovanjske površine. Robert in Nataša se v letih gradnje sploh nista več pogovarjala drugega kot o hiši. Tudi za druge stvari ni bilo časa. Hiša sem, hiša tja, povsod le hiša, Nataša pa je pri tem posebno pazila, da je stvari zapletla do takšne mere, da je bil Robert prav vesel, če je zadevo rešila. Po obrtnikih in vseh delih v hiši je napočilo najvažnejše — opremlje-vanje. »Kakšno pohištvo danes sploh delajo!« je ponavljala Nataša kar naprej. »Vedno bolj ugotavljam, da konfekcijsko pohištvo ne bo dobro za najino hišo. Toliko čuta vendar še imam.« Kombinirala je vse vrste programov, tudi UNI, nekaj je dala narediti privatnikom, tako da je bil nazadnje v hiši nekakšen pisani svet različnih omar in polic. »Okus pa imam, kaj!« je žarela od ponosa Nataša, »čeprav imam drug poklic, je arhitektura pač moj konjiček.« Roberta pa je videvala vedno redkeje. Menda mu je bila stokrat bolj všeč stara, preprosto opremljena garsonjera. * * * »Pojdite vendar tudi vi trije enkrat z mano!« je prosil že stotič družinski poglavar Janez svojo družino. »Boste videli, da bom imel dober prijem. Zadnjič sem imel že takšno ščuko na trnku, da me je bilo kar strah, toda kaj, ko je nisem mogel spraviti na suho, ker sem bil sam.« Zena mu je vedno odgovarjala, da naj pač sam hodi lovit, saj se ji še ne kisajo možgani, da bi ves ljubi dan namakala trnek v vodo, pri tem pa še govorila, da uživa kot le malokdo. Vedno je imela ribiče za rahlo primaknjene ljudi, posebno še, ker je njen Janez zmetal za pribor skoraj pol plače, učinka pa ni bilo nobenega. Le enkrat samkrat je ujel manjšega klena, toda kaj, ko je morala potem tri mesece poslušati, kako spreten je bil. »Če ne bi bilo teh prekletih tovarn, bi jaz potegnil iz vode vsaj tristo odstotkov več rib. Tako pa ribe zaradi nesnage ne morejo živeti ali pa same naredijo samomor in jih veliko manj ostane za moj trnek.« Janez svoje družine nikakor ne bi mogel prepričati, da bi šla z njim na obrežje reke, če se ne bi nekega dne zasukalo. žena je bila sama doma, ko je poštar prinesel brzojavko. živčna jo je odprla, saj se je zbala, da je kdo umrl. Toda pisalo je nekaj, kar jo je tako vzpodbudilo, da je že prihodnjič šla z Janezom na ribolov. »Dragi krap stop drstenje ni nemogoče stop te pozdravlja tvoja postrvica stop.« Ob malicah se dogaja tudi marsikaj takega, kar presega njene okvire. V sredo dopoldne so sodelavci stavili med sabo, da Frenkov stari DKW nima niti takega pospeška kot navaden fičko, ustavlja pa se nasploh zelo počasi. »Kaj!« je poskočil Frenk. »Mojo limuzino mislite zapostavljati. Zapomnite si, da je boljša od vsake stoenke. Ima takšne pospeške kot športni avtomobili, ustavim pa se lahko v hipu, brez posledic, seveda pa je potrebno avto znati šofirati.« Na zunaj je bil Frenkov DKW res kar lepo urejen. Poleg tega, da je bil zadaj dodatno oblikovan, so ga krasile okrasne letve in sto različnih nalepk, spredaj in zadaj je imel nalepljeno šahovnico, iz strehe se je dvigovala antene s kosmatim cofom na koncu, za šipo sta kimala dva jelena, na sredi pa je vsakogar pozdravljala velika stiroporna roka z napisom čao. Na zadnji strani je bil pritrjen poleg znamke še velik napis »good mashina special«. Avto je bil obut v nove michelin radijalke, kar je Frenku še posebej vlivalo zaupanje v jeklenega konjička. Niti malo se ni bal da bi stavo izgubil. Sodelavci so odhiteli na dvorišče, trije pa so prinesli štoparice. Za avtomobilski poligon je bila asfaltna plošča pred tovarno. Fantje s štoparicami so se razpostavili na vsakih petdeset metrov, da bi lahko izračunali pospeške-Da bi tekmovanje lahko še poplaknili s športnim pivom, so ga takoj začeli. Frenk se je vsedel v avto, nekajkrat dal plin do konca, da je zaropotalo kot ob potresu, potem pa ostro startdl-Kljub starosti je imel avtomobil res odlične pospeške, slabše pa mu je deloval zaviralni mehanizem, saj se je avta ustalili šele v steni. Spredaj je bil precej razbit, razletelo pa se je vseh osem luči. Frenk si ni naredil nič, vseeno pa so ga težko pripravil> do tega, da je popil dobljeno stavo. Nekaj se mu je svitalo, da so ga kolegi napeljali nalašč na asfalt, ki ga je V malo osvežila dopoldanska ploha. * * * Za Nežo in Jerneja je bi najlepši dan, ko sta dobila l' tovarni plačo. Ne zaradi tega, ker bi živela iz rok v usta kot velika večina drugih — ampak zaradi tega, ker sta denar lahko prejela v roke in ga razporejala, ravnala, pre' števala in shranjevala po mili volji. Tudi tistikrat sta se z veliko dobre volje oba takoj p0, stavila v banki v vrsto in čakala, čakala... Dobro je bilo* da otrok nista imela in zato nobenih obveznosti do njih-Kosilo sta ob času plače prestavila na večerne ure, saj bi vzdržala, da bi denar ležal v banki. Najbolj sta še zaupal sama sebi in svojemu improviziranemu skrivališču v sto-' novanju. , Ko sta prišla na vrsto in denar dobila v roke, sta odhitela domov. Spustila sta rolete in prižgala le stensko svetilko. »Sedaj pa le prinesi!« je šepnila Neža svojemu poštam nemu Jerneju. »Ti pa pojdi po likalnik!« ji je odvrnil poltiho Jernej• Celo uro ali še več sta porabila, da sta denar zlikala, S" uredila po številkah in ga zopet zapakirala ter skrila. »čisto malo manjka do šestih milijonov!« so se zaiskri obema oči. »Torej tudi če pride kaj vmes, bi še vedno ost» li štirje milijoni.« Potem sta dolgo pregledovala plačilne kuverte. Na pem je Neža kljub letom poskočila: »Štiri nadure so mi pozabili obračunati.« . Zaripla od jeze se je takoj napotila k poenterki na do]7 in zahtevala, da ji iz lastnega žepa plača primanjkljaj. 5 veda ni uspela. -- »Bodo pa prihodnji mesec obračunali,« jo je ta hote1 potolažiti. ... »Toda jaz ta denar potrebujem danes, takoj,« je vzkw la Neža. »Tako na koncu pa menda niste.« ™ Nista se mogli sporazumeti. Neža je jezna prisopiha domov, potem pa rekla možu: K0 »Kar zdelo se mi je, da je nekaj narobe. Imela bi čistih šest milijonov. Tako pa bova morala čakati še mesec. — Toda prihodnji mesec bova imela zagotovo se in pol. če jeva sam krompir.« e. Izdaja v 2000 Izvodih Industrija pohištva STOL Kamnik. Glasilo urejajo — glavni urednik Ciril SIVEC, odgovorni urednik Al p ŠVIGELJ In člani uredniškega odbora: Anton JEGLIČ, Franc SIKOŠEK, Peter BERTONCELJ, Milan OBRADOVIČ, Janez POGAČ . in Marjeta Šek. Lektor: Ivan SIVEC. List izhaja vsak mesec in ga prejemajo sodelavci STOLA brezplačno. Natisnila TISKAR LJUBLJANA v Ljubljani. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.