"PROLETAREC" j« delavski list za
misleče čitetelje.
OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S.' P.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NO.—ST. 1187.
Bn t« red aa mcoo4-«Um matter D*c«mb*r C ÎMT, at th« post off le« »t Chlvaro. III., und*r th« Act of Congr«— of March Srd. l«7t.
CHICAGO, ILL., 12. JUNIJA (JUNE 12.) 1930.
PublUk.d w*«kl y at sut W. 20tk S».
LETO—VOL. XXV.
UGQNABLJANJE MALE TRGOVINE POSPESENO
TRIINDVAJSET TISOČ BANKROTOV V PROSLEM LETU
Proces trustifikacije odpravlja pravo in dozdevno samostojnost v trgovini in obrti
Prehranjevanje brezposelnih z "dobrodelnostjo"
MÊmMmÊB
Razen delavcev nihče ne čuti sedanje ekonomske depresije toliko kakor mali trgovci in obrtniki. Slednji so že skoro iztrebi j eni.
Kriza ni edino, ki tira malo trgovino* in njene takozvane
dajo blago proti "primernemu" popustu, in če blago prodajo, jim je ta popust plača delavnik, ki traja dostikrat dvanajst ur in več.
Sedanja depresija je pritisnila k steni tisoče trgovcev.
lastnike navzdol. Izpodriva jo V januarju to leto jih je ban-trustjanizirana trgovina s svo-1 krotiralo 2,759, februarja 2,-jimi velikimi prodajalnami v 262, in marca 2,347, skupaj v najbolj prometnih krajih me-'prvem četrletju 7,368 ali 881 sta, in pa podružne trgovine, ki več kot iste mesece lansko leto.
se razpletajo že v najmanjša mesteca.
Tu seveda niso vštete vse propadle trgovine. Z bankroti
Takozvani "chain stores" so branjevcev se statistika sploh vzeli malim trgovcem milijone! ne peča. Niti niso tu všteti ti-prometa. Tudi velike mail sti tisoči malih trgovin, katerih order firme, ki so do pred par: lastniki so blago razprodali, leti razpečavale blago skoro iz-| morda z veliko izgubo, in se ključno po pošti, so otvorile ve- potem umaknili "iz biznisa". like prodajalne v raznih me- Mala trgovina in obrt se ne stih po vzgledu department tr-; predaja prostovoljno na milost govin, kjer se dobi vse—od vrt- in nemilost "chain stores" nih semen pa do moških oblek kompeticiji. V mnogo krajih in pohištva.	so se trgovci organizirali
Prednost veletrgovine, ki o- v nekake zadruge, v edinem na-perira stotine velikih in tisoče menu, da se ohranijo skonkuri-malih prodajalen širom dežele, ranjem podružnim trgovinam je v nakupovanju blaga, kate- sindikatov. Blago kupujejo ko-re mali trgovci nimajo. Veli- likor mogoče skupno ,razen teke firme .dobe blago po mnogo! ga določajo skupno cene po
nižjih cenah kot male trgovine, in nekatere imajo celo svoje to-
vzgledu "chain" trgovin.
Mali trgovci imajo tudi svo-varne, v katerih izdelujejo go-;je strokovne liste; eden teh love potrebščine po najnižji jzhaja v Michiganu, ki je po-
mogoči ceni medtem ko mora mali trgovec plačevati višje cene in razen tega skrbeti še za profit raznim prekupcom.
svečen samo boju proti "chain stores" nevarnosti, ki ugonab-Ija tudi prosperiteto malih krajev, kajti profit ne ostane več
Druga neprilika malih trgo- v mestu' nego se »teka v cen-vin je, da morajo dajati veli- tralne blagajne sindikatov. Pla-ko več na kredit kot pa veli-če prodajalcev v trgovinah sinke trgovine. Pri slednjih sploh, dikatov so nizke; v večjih trni "zaupanja" na obljubo aligovinah ima le par ljudi "do-lepo besedo, nego zahtevajo bre pozicije", ki so za vado garancijo. Ker je v interesu drugim, kateri se mučijo za konsumentov ,da kupujejo kjer boro eksistenco, toda vendar je ceneje in boljše, kjer lahko več ali manj v veri, da pridejo izbirajo, je naravno, da gredo "naprej". večinoma v velike trgovine, v Mali trgovci se v svoji bor-manjših v svoji soseščini pa ku- bi proti velekapitalu obrača-pijo kaj malega, včasi morda jo za moralno pomoč na de-celo obleko ali kako drugo lavce in propagirajo tudi—po-večjo stvar, posebno če ne u- sebno v malih mestih—bojkoti-tegnejo "v mesto".	1 ranje "pritepenih trgovin". Da-
Zakon kapitalizma je zdru- si dosežejo tu in tam s tako tak-
ževanje industrijskih podjetij, bank in trgovin v večje kombinacije, in te postajajo večje in
tiko nekaj uspeha, in dasi so v nekatreih državah sprejeli tudi zakone, ki so navidezno
KDO PONAVADI PLAČA IZGUBO
Na »liki j« skupina brezposelnih pri obedu v eni izmed "javnih kuhinj'* v New Yorku, kjer dobivajo v skodelah iz pleha skromen obed. Imajo značaj "dobrodelnosti", ki je ponižujoča za delavce, ali želodec zahteva tvoje, in človeški ponos se je umaknil potrebi. Ljudje, ki •o na tej sliki, niso »e zapravljivci ne pijanci. Delali so vse svoje življenje, ali prilike jim niso bile tako ugodne, da bi se mogli zavarovati proti dolgotrajni brez|>oselnosti, zato so sedaj brez sredstev in za prehrano jim služi čorba ter kruh, ki ga dobivamo v raznih "dobrodelnih" kuhinjah, katere vzdržujejo mestne občine, aH pa privatne verske in druge ustanove.
Skrajševanje delavnika
t
Delavske unije zahtevajo v odpomoč brezposelnosti skrajšanje delavnika na 6 ur dnevno pet dni v tednu. V Chicagu je uvedla petdnevni obrat, oziroma delavnik petih dni tudi velika "mail order" kompanija Sears Roubeck. Tudi delavci v delavnicah, železniške družbe Santa Fe bodo v bodoče delali pet dni v tednu. Tiskarji v Chicagu so si v mnogih tiskarnah znižali delavnik na pet dni v svrho, da dobe nekaj zasluž-
večje. Trustjaniziranje se je' njim v prilog in v oviro "chain" začelo v industriji, preneslo se trgovinam, bodo slednje ven-je na to v veliki meri v denar- dar triumfirale.
ne zavode in končno v trgovino na debelo in drobno. Neodvisne grocerije, mesnice, restavracije, lekarne, modne in druge trgovine se umikajo podružnicam velikih korporacij, ki operirajo z milijoni kapitala. Stotisoče nekdaj neodvisnih trgovcev so danes ali izrinjeni, ali životarijo, ali pa so postali le navadni agentje velikih kom-panij katere jim dajejo v pro-
S tem seveda ni rečeno, da bodo mali trgovci že jutri izbrisani s površja. Toda prilike, ki so jih imeli nekoč, so prešle. Danes se večinoma bore za boro eksistenco, medtem ko so bili časi, ko je mogel eden ali drugi izmed njih obogateti. Nove metode in trustjanizira-na trgovina pa jih potiska med proletarce. V korist jim bo, če to resnico priznajo in se skupno z delavci boie za pre-drugačenje ekonomskega sistema, ki pa seveda ne pomeni povrnitev v sistem prošlosti.
Nad tri sto tisoč za tiket delavskega tajnika
V prošlih primarnih volitvah v Penni se je potrošilo za tiket, kateremu je načeljeval delavski tajnik Daviš kot kandidat za republikansko nominacijo v zvezni senat $366,144. Ce bi bil Daviš res delavski tajnik' bi kapitalisti ne bili tako
Ubil policijskega načelnika
in drugi romani. Njen prestolonaslednik Karol je že leta predmet časniških ka vsaj nekateri nezaposljeni poročil, ravno tako njegova tiskarji.	mati kraljica Marija, njegova
žena, od katere se je ločil radi zaljubljenosti v druge ženske, no, in razen tega so se Še političarji motovilili v teh dvornih aferah in intrigah, rumunski kmet pa je tlačanil in plačeval stroške. Zakladati mora celo kopo dvorjanov in druge gospode, ki uživa v Bukarešti in v raznih letoviščih orgijsko življenje. Vsled svojih ljubav-nih afer se je moral prestolonaslednik Karol pred tremi leti odpovedati prestolu in dobil je plebejsko ime Kari Caraiman. Izdan je bil dekret vlade, ki je določal, da se ne sme več povrniti v Rumunijo. V inozemstvu mu ni bilo težko, ker mu je
RUMUNUA SE KRATKOČASI
Z "DVORNIMI PUCI"
Oče "strmoglavil" sina. — Dinastija intrig
Kumunija je dežela, kjer se,vega 8-letnega sina, kateri po-na dvoru 4e intrigira in kjer se'stane le prestolonaslednik, med dvorjani še vedno vrše1 Skof Je blagoslovil in zaprise-"škandalozne" afere kakor v|«el novega kralja, množ.ca starih časih, katere oPUujejo^.<™ Uud, kakor poroko Dumasovi in drugi
Kupovanje mandatov v
rçnw^/fr^¿¡¿/CMMwfàlfjÙii :riiit'iß'i "(t'*• s'fi*i't >**•' vŽ£i
ÜWmmÊlÊÊm
volilnih kampanjah
Včasi smo zelo ostro obstojali kakega potuljenega rojaka ali pa Ličana, ki je dal bosu petak, desetak ali več, da je dobil delo. Grdo se nam je zdelo.
So pa še druga kupovanja služb. Tu bomo omenili le kupovanje nominacij na republikanski ali demokratski listi, in kupovanje mandatov. Kot znano, je zvezni senat v prošlih desetih letih odvzel mandate več senatorjem, katere je smatral nevredne za to službo. Vzlic temu trošijo kapitalistični politiki vse večje vsote denarja za izvolitev.
Ruth Hanna McCormick, ki je dobila republikansko nominacijo za kandidatinjo v zvezni senat v Illinoisu, je v agitaciji zase potrošila četrt milijona dolarjev svojega denarja. Senator Gruady v Penni je por trošiT v prošli kampanji, v pri-zadevnjih, da bi dobil ponovno nominacijo, malo manj kot tri sto tisoč dolarjev. Vsi republikanski kandidatje v Penni skupaj so potrošili okrog milijon dolarjev, da prevarajo vo-lilce, kar se jim je dozdaj še vselej posrečilo.
Senat preiskuje, kakor navadno. Senator Dill je dejal Grundyju, ko ga je zasliševal: "Potrošil si po lastni izjavi v agitaciji $291,000 svojega denarja. Mrs. McCormick je v svojem računskem poročilu izjavila, da je potrošila $250,000 za svojo nominacijo. Plača, ki jo dobi senator skozi šest let, znaša $60,000. Ti pa si potrošil nad $231,000 več, kot bi znašala tvoja plača."
Senator Dill bi rad vedel, kje naj senat začrta mejo in reče: "Nihče ne sme potrošiti več kot toliko in toliko."
Uspeh take postave bi bil enak uspehu prohibicije. Edino volilci lahko rešijo to vprašanje. Kadar bodo hoteli glasovati po svojem razumu, ne pa kakor jim velevajo dolarji, se kapitalistom ne bo več izplačalo trošiti milijone v kampanjah. Delavci imajo namreč večino, kapitalisti je nimajo.
POSVETNJASKA POLITIKA SVETESTOLICE
Henderson sporočil Vatikanu, da naj drži roke proč od notranjih za^ev Malte, ki jo britska kolonija.
Na Malti je neki opat italijanske narodnosti obsodil svojega redovnega brata na de-portacijo, dasi je dotični menih angleški državljan. Zatekel se je po protekcijo k administraciji Malte, oziroma njenemu načeniku lordu Stricklan-du, ta se je zanj zavzel in cerkvena avtoriteta je trpela na ugledu. V stvar se je umešal papež, ki je angleški vladi sporočil, da je postal lord Strickland za Vatikan persona non grata—ali po domače, <ia naj ga angleška vlada odpokliče. Medtem je katoliška cerkev na Malti izdala zapoved duhovščini in vernikom da naj pri prihodnjih volitvah glasujejo proti administraciji, onim, ki ne bi sledili njeni politiki, pa je zagrozila s kaznijo.
Tej cerkveni predrznosti je stopil na prste Arthur Henderson, zunanji ministr v delavski vladi, ki je papežu sporočil, da bo za katoliško cerkv zelo dobro in pameno, če se ne u-mešava v notranje zadeve Velike Britanije ali njenih kolonij. V nasprotnem slučaju bo angleška vlada prisiljena izvajati konsenkvence.
MLAD DEDIČ MILIJONOV
listi pa je manifestirala po ulicah in se veselila novega vladarja.
Intrige na dvoru se medtem nadaljujejo. Državniki bi radi sprijaznili Karla z njegovo bivšo ženo grško princezinjo Heleno, ker je to potrebno v "interesu države", toda Helena je razljuteno odvračala, da moža. ki se je "vlačil" toliko let "s takimi" ženskami vendar ne more vzeti—toliko še drži nase. Pa se bo morala udati. Niti poročiti se ji ne bo trebo z nova, ker so dognali v njeni razporeki "tehnične nepravilnosti". Ministri Heleni sicer ne zamerijo, toda dokazujejo ji, naj bo vsaj na zunaj prijazna s kraljem Karlom, ki je bil njen mož in oče njenemu sinu—bodočemu kralju. Ljudje so navajeni čitati le lepe storije o kralju in kraljici,
Socialistične zmage v Ru-muniji
Pri zadnjih občinskih volitvah v Rumuniji so dobili socialisti v raznih občinah okrog 270 odbornikov, in s tem dosegli lep napredek vzlic oviram, ki so jih jim delale sovražne stranke.
Vlada pošiljala mnogo denar-j in če ne gre8ta skupaj bo na ja Ah Karl se je končno na- rodu težko napraviti lepo prav-velical pustolovstva ter svoje ljico 0 ,jubeči 8e dvorni dvojici.
Glupost monarhizma je raz-
ljubimke in si pripravil povra-^^ tek v Rumunijo. Ko je bil« vidna znova iz komedijo, ki se ■i ,vse aranžirano, je dal slovo je dogodila v Bukarešti ob Franciji, Švici in Angliji, kjer, Karlovem pov;
Umori v zvezi s prohibicijo* je trošil svoje dneve in denar se množe. V stanovanje"Geo.| rumunskih kmetov, ter se z H. M"uch-a (Absecon, N. J.),, aeroplanom pripeljal v Rumu-ki je tu na sliki, je hotel vdre- nijo. Ko je narod izvedel "veti policijski načelnik, z opra- selo vest", je drl na ulice glav-vičbo, da Much prodaja alko- nega mesta in vpil živijo in sla-holne pijače. Ta pa se je po- va princu, ki je prišel, da tirja licijski avtoriteti uprl, začel svojo "pravico". V nedeljo 8.
povratku.
Nagel napredek Californije
California, ki je menda najbolj oglašana dežela v ameriški Uniji, ima okrog pet in pol milijona prebivalcev. V teku
streljati in ubil načelnika. Mu-, junija ga je parlament progla- deset let je napredovala več kot m
Los Angeles največje mesto na zapadu
los Angeles, ki je v teku poslednjih let postal največje mesto zapadno od Chicaga. ima, kot navaja cenzus biro, 1,231,730 prebivalcev.
Več žensk kakor moških
V glavnem mestu mehiške republike so našteli 535,000 žensk in 433,000 moških. Podobno razmerje vlada v mnogih mestih v Nemčiji, Avstriji,
William Willock, Jr., iz Syosseta, L. L, je podedoval sto milijonov dolarjev, ki so jih prigarali delavci v jeklarski industriji. Mladi multimilijo-nar ni z ničemer pripomogel k temu bogastvu, toda je sedaj njegovo in sme početi z njim kar hoče. Nedavno se je zaročil s hišino, ki je služila pri njegovi teti, medtem pa je vložila proti njemu tožbo Katherine McCormick, prejšnja hišina, s katero je imel ljubavno razmerje in ji obljubljal, da jo poroči. Ker je Katarina ukanjena, je vložila tožbo in zahteva četrt milijona dolarjev za srčno rano. Ta slika je bila vzeta ravno ko je mladi Willock šel iz sodne dvorane, kjer je odbijal trditve prejšnje hiâine Katarine. Svet se za njegov slučaj zanima radi milijonov, ki jih je dobil "tako na lepem".
Zapisnik zbora J. S. Z.
Zapisnik osmega zbora JSZ. izide v posebni prilogi in bo kolikor mogoče popolen. Vse-
usodi iz fiase ga banja
OSMEGA ZBORA
"Slovenski delavski dom iš-lstopane kakor na tem. To se čem", je dejal John Jankovich pravi, zastopale so sicer klube Is Barbertona, ko je kolovratil ali društva Izobraževalne akcije, ali pa so imele referate za zbor—in tretja priznati, tudi če bi imel predaodke proti ženskam, da so se dobro, prav dobro postavile. Na zboru je bilo devet žensk z delegatskimi pravicami !h mnogo drugih, ki so prišle na obisk.
v njegtfvi bližini. Vpraševal je manj po imenu, pa so zmajevali. Najboljše je, da navedeš le ulico in številko. Saj še kadar vprašaš, kje je glavna pošta, ali ta in ta postaja, mnogi ne
vedo, dasi so že dolgo v mestu. *
Brrr.—Bilo je mrzlo, ko smo se zbirali v spodnjih prostorih Slovenskega delavskega doma. Koncem maja, pa tako hladno, je pojamral ta ali oni ,ter gledal, kje se bi ogrel. Eni moški so na skrivnostne migljaje hodili v kot in ravno tako skrivno naglo pogledali kvišku. Menda je imel nekdo pri sebi nekaj močnega iz Kanade, ali pa je bil detroitski produkt. Ženske so bile seveda izpostavljene mrazu, dokler se ni nekdo odločil, da je treba zakuriti parni kotel. V par urah je bilo spet toplo.
Eni so prišli v Slov. delavski dom že ob 8., kuharice menda Že ob 6., ostali delegatje so se zbrali večinoma pred deveto uro. Zajutrek so servirale de-troitske sodruginje, in takoj amo spoznali, da so vešče v svojem poslu. Vsak opoldan in zvečer so bile mize spodaj zasedene od delegatov in gostov in čul sem splošno sodbo, da že dolgo ne pomnijo tako dobre postrežbe, kot jo imajo na tej konvenciji.	»
Klub št 2, Glencoe, O., je zastopala Mary Pire, klub št. 5, Conemaugh, Pa., Anna Krasna, druš. št. 102, SNPJ., Chicago, Frances Vider, Dramski odsek Slov. nar. doma v Wauke-ganu in druš. št. 568 SNPJ., Frances Artach, druš. 559 S. N. P. J., Chicago, Alice Artach, druš. št. 304 SNPJ., San Francisco, Calif., in ondotni Slov. dramski in izobraževalni klub Slovenia, Mary Spolyar; referat o pomenu čitalnic in knjižnic je imela Anna Mahnich iz Waukegana, o ženstvu in socialističnem gibanju Angeline Tich iz Chicaga, in o pomenu dramskih in pevskih zborov Mary Ivanush iz Clevelanda. Bravo! To so važni predmeti, ki zahtevajo, da človek sledi aktivnostim v naši javnosti, da je sam delaven, da mnogo či-ta, predno more dati dobro poročilo. In od naših žensk smo čuli poročila, ki so jih podale v popolni zavesti odgovornosti, katero so prevzele.
seph Radelj, Anton Demahar, Anton Zornik, John Terčelj, Blaž Novak, John Jankovich in več drugih. V glavnem je bil to zbor mladih aktivnih ljudi. Tudi tisti, ki so ie po obeh straneh dopolnili mladeniško dobo, so se počutili mlade, kar so zatrjevali na sejah in na banketu.
Ta zbor je imel poleg dobrih strani tudi veliko hibo: repre-zentacija hrvatsko-arbekega delavstva je bila premajhna. Pogrešali smo tudi Petra Koko-toviča. Prišel je nedavno v Chicago iz San Franciaca, kjer je bil zaposljen pri montiranju strojev, in bil je že skoro gotov, da pride na zbor, ko ga je kompanija poslala na delo v St. Paul. Svojo nalogo sta
ZEPPELIN PREVOZIL 11,000 MILJ V 23* URAH
vestno vršila člana srbske sek cije Geo. Maslach in Mike La-devich. Prvi je član eksekuti-ve .drugi je bil delegat srbske socialistične organizacije št. 20! »Ji» mnogo pnoootia.
Med bratskimi delegati
Zrakoplov Graf Zeppelin, ki sa ja dvignil v Namčiji 22. maja v zrak na tvojem poletu r Brazilijo in od tam v Severno Ameriko ter na za j proti domu je prevozil približno 18,000 milj v 236 urah ali ▼ blizu devetih dneh. Na prrero poletu preko Amerike je bila pot tega zrakoplova iz Nemčija skozi Sibirijo* preko Atlantika in Severne Amerike nazaj v Nemčijo, in s tem ja bil izvršen prvi polet z zrakoplovom okoli sveta.—Njegova posadka šteje nad 40 mož, poleg tega pa ima prostora za kakih 25 potnikov, lahko pa jih vzame tudi več.
Eksperimentiranje s "Grafom Zeppelinom je bilo doelej uspešno in zrakoplovba je z
Zbor se bi moral pričeti točno ob 9. Bilo je že 20 minut Čez, ko so začeli delegatje vpraševati, kaj nas zadržuje. Well, listin čakamo. Tisti, ki jih ima prinesti, ni še tukaj. Začeli smo vseeno. Lepa udeležba. Nekaj delegatov je prišlo tekom dneva, Kobi iz Du-lutha pa proti večeru.
Tajnik Pogorelec je na kratko pozdravil delegacijo, začelo se je običajno pregledovanje poverilnic, med tem je bil za predsednika seje izvoljen Filip Godina, in za podpredsednika Anton Zornik. Tone na tem zboru ni bil posebno zgovoren, razen zadnji dan, dasi se je ves Čas zelo dobro počutil, prvič ker ga je veselil tak zbor, in drugič, ker si pomaga z gren-Čico, ki učinkuje, da se človek dobro počuti v vsakem slučaju in v vsakem vremenu.
Drugo, kar je človeka zelo veselilo, so bili zastopniki naše ameriško-slovenske generacije Lotrich, Grum, Rugel, Klančnik, Rak, sestri Artach in Tony Kamnikar; razen teh jih je bilo med delegati precej takih, ki so aktivni ne le v mladinskih, nego tudi v drugih slovenskih organizacijah. Dasi je bila reprezentacija od strani v Ameriki rojene slovenske mladine dobra že na prejšnjem zboru, je bila na tem veliko boljša, kar je za Jugoslovansko soc. zvezo in njeno Prosvetno matico garancija, da bo napredovala.
JSZ.
smo videli Milana Kirina, zastopnika Jugoslavenskog Pro-, svjetnog Saveza, ki je povedal svoje mnenje o možnostih za tesnejše sodelovanje med jugoslovanskim delavstvom. On je za sodelovanje na kulturnem polju. Razprava o točki, ki se je tikala agitacije med hrvatskim in srbskim delavstvom, je bila zanimiva in živa. Na banketu je govoril tudi Tomo Be-senich, ki je bil dolgo let aktiven v socialističnem gibanju; on je tudi eden ustanoviteljev JSZ. in bivši predsednik Hrvatske bratske zajednice .
Eksekutiva ima nalogo pod-vzeti vse mogoče korake, da se do prihodnjega zbora hrvatsko-srbska sekcija temeljito ojača. e
Zbor je napravil na vse udeležence dober vtis. Jako zadovoljni so bili z banketom 30. maja in s koncertno priredbo večer pozneje. Zabave torej ni manjkalo. Udeležba na banketu in na koncertu je bila tolikšna, da se večje ni moglo pri-
vsemi je bil milwauški Hrast, najbolj vesel pa menda Peter Benedict, ker se je vse tako lepo iztekalo, in on kot Detroit-čan se je hotel postaviti. Na uspele priprave za ^o konvencijo so lahko upravičeno ponosni, ravno tako na priredbe med zborom. Peter ni bil edini, ki se je smehljal.
(Dalje prihodnjič.)
Prvak pionirjev na tem zboru je bil Nace Zlemberger, ki je bil delegat vzhodno-ohijske konference JSZ. Drugi, ki je trajno aktiven v delavskem gibanju od svoje mladosti, je bil na tem zboru Filip Godina. De-Se na nobenem zboru JSZ.j legatje, ki spadajo med pionir-niso bile ženske tako dobro za-| ske delavce, so bili nadalje Jo-
Pomagaj si sam* in Bog ti bo pomagal
• Pueblo, Colo. — Ko sem bral o pripravah za osmi zbor JSZ, sem si želel, da se bi tudi naša naselbina prebudila in poslala delegata. Upam, da se to zgodi vsaj za bodoči zbor. Kaj mislite, možje in fantje v Pueblu, ali ni že čas, da kaj ukrenemo?
Pisano in razglašeno je bilo, da smo—oziroma so—ustanovili tukaj samostojno podporno
storjeno. Bilo je debate, nekoliko tudi vroče debate, ali Zvonko je bil odklonjen. Res smola. Naš Mohor je trdil, da se ga bojimo, ker je najbolj kunšten Slovenec v Zed. državah, pa ga zato odklanjamo.
Res je škoda, ker je društvo napravilo tako nepremišljen korak. To bi bilo komedij na sejah in pa škode—za jednoto.
Zvonko je že bil član SNPJ. Pristopil je, ko mu je dala službo. Ko jo je izgubil, je začel napadati nekatere člane in odbornike, in eden teh ga je pri njegovem društvu Francisco Ferrer v Chicagu obtožil. Zvonko pa se je ustrašil in ni prišel ter jednoto pustil. O tem sicer ni bilo govorjeno na zadnji "Orlovi" seji, pa tudi potrebno ni bilo, a je dobro, da veste.
Iz job-seekarskih razlogov je pristopil tudi v SSPZ. in v Chicagu je bil nekaj časa "velika glava" pri št. 1 SSPZ. Za delegata pa ga le niso hoteli izvoliti, vsled česar je članom silno zameril in jih "ščipal" v "G.
človeka prevzelo ter ga samo od sebe pridobilo za obljubo: Delal bom v bodoče še bolj, da to gibanje postane jačje, da se borbo proti krivicam čimbolj pospeši in se jo privede k uspehom. Tu vidite osivele sodru-ge, kot Načeta Zlembergerja, Filipa Godino, in več drugih
Delo, ki ga je imel izvršiti ta kongres našega delavstva, je bilo obsežno. Razprave so bile v enih točkah sporeda dolge, a bile so potrebne. Dasi je spored vseboval mnogo važnih poglavij, je bilo delo izvršeno v predpisanih treh dneh.
Somišljeniki v Minnesoti, želeti je, da pride duh, ki je vladal na tem zboru ,tudi med vas. Pridružite se JSZ., kjer boste v krožku sodrugov, ki so res so-drugi! Kjer ni mogoče ustanoviti kluba vsled razmer, ki vladajo v teh krajih, pristopite kot člani "at large", to je, posamično. Vaših imen se ne bo objavljalo. Pišite tajništvu JSZ. in priglasite se za pristop. Pridobite tudi druge in delujte ob enem predvsem za širjenje našega tiska, — če ne morete javno, pa s "podzemskimi" metodami. Tudi brutalno jeklarsko carstvo bo enkrat padlo, kakor so druga tiranska car-stva. Ali zmage ne bo brez vašega sodelovanja.
Obračajte se glede .aktivnosti v svojih naselbinah zaupno v urad JSZ. Poročajte o svojem delu v Proletarca kolikor smatrate, da je umestno in po-
trebno. Pridobite društva za pristop z Izobraževalno akcijo (sedaj Prosvetna matica), pa bo tudi med nami zavelo novo življenje. Zavzemimo se, da bo imela JSZ. do prihodnjega zbora, ki se bo vršil čez dve
.no, .n vec arugin , ^	^ č	,
*** Pred prihodnjim zborom
^......w ^ društvo "Pomoč", ki je izdaja- ^
čaicovatC kajti "dvorana Ve bila lo tudi mal mesečnik in imelo" kJ . t,. ravno umira, - -	-	Silvestrovo zabavo, o kateri je
bilo hvale itd. na vse štiri vetrove. Idejni gazda "Pomoči"
do kraja napolnjena.
V nedeljo večer so se dele-gatje večinoma razšli, le neka- je bil Zvonko Novak katere-teri so še ostali tam dan ali dva. ** ** poznali na vzhodu pod V Detroit še pridemo, smo re- imenom Bingelj, mož, ki menja
kli.
Iz istih namenov je postal v Chicagu tudi član JSKJ.
Med delegati je bil samo en aristokrat, namreč Knez Henry iz Moon Runa. Najtrdnejši med
Za preporod nase zveze
Na prošlem zboru JSZ. v Detroitu sta imela dva kluba po dva delegata. Klubi z manj kot sto člani imajo pravico do enega, in s sto ali več člani do dveh.
Sedaj Imata nad sto članov klub št. Iv Chicago In
St* 114 v Detroitu.	ST^S
Na prihodnjem zboru 1. 1932 mora biti vsaj SEDEM KLUBOV, ki bodo imeli vsaki sto ali več članov, namreč, kluba št. 1 in 20 v Chicagu; št. 27 in 49 v Clevelandu, odnosno v Collinwoodu; št. 37 v Milwaukee ju; št. 114 in 115 v Detroitu.	——
Možnosti za pojač&nje v članstvu imajo tudi klubi v §h*ooyganu, Wauke-
ganu, Bridgeportu, USȣu BarbertonU, Canonsburgu, Pittsburghu, West Allisu in vn*	. j .	A
ali manj vsi drugL	- ^ • *	j..
Kateri klub bo prvi, ki bo dosegel število sto članov?
Na prošlem zboru so bile organizacije izobraževalne akcije dobro zastopane. Na prihodnjem naj bodo še boljše, to je, z večjim številom delegatov.
Sedaj štej6 okrog sto dvajset podpornih in kulturnih društev ter klubov. Zgradimo iz reorganizirane Izobraževalne akcije, ki se sedaj imenuje PROSVETNA MATICA, veliko zvezo, katera bo vključevala VSE delavske kulturne organizacije, in vsa napredna podporna ter druga društva.
Osmi redni zbor JSZ. je bil zbor akcije. Z njo se mora nadaljevati v naselbinah! JSZ ima vse pogoje za napredek. Napredovala bo, če postanete aktivni VSI, ki soglašate z njenim delom in programom.
prepričanja kakor gizdalin srajce.
Zamislil si je pomoč v svojo pomoč, pa mu ni ratalo do konca. Društvo se je uletelo svojemu patronu Zvonku pa je dalo slovo. Vse tako, kakor drugod. Zvonko je ustanavljal domove, veseljaške in podporne klube, liste in vrag vedi kaj še—a vse je propadlo. Mislil sem, da mu ga ni para, pa ste le odkrili še eno tako "luč" v Chicagu, Bog ji daj večni mir in pokoj.
»
Nekateri v Pueblu se čehlja-jo . . . Prelahkoverni so bili in posegli v "tošelj",_ Prišel je sem, da si bi pomagal, no, in rojaki so dobri, radi verjamejo in pomagajo. Bogzna, koliko bi znašala skupna vsota, če
bi jo sešteli iz vseh krajev . . .
• . —
Majska slavnost in 25-letni-ca društva "Orel" SNPJ. je izpadla sijajno. Bila je najlepša priredba te vrste. Govornik je bil Fr. Boltezar. Zelo se je navdušil in tudi nas je ogrel njegov govor. Program je bil, vzorno izveden in tako je imela ta priredba tudi lepo idejno stran, kakor jo zastopa SNPJ. Dvorana je bila polna, ljudstvo zelo zadovoljno.
Jaz bi vam rajše napisal kaj bolj veselih novic, o našem napredku itd., o akciji za dom, o napredku zadruge, ampak kot veste, časi so tudi pri nas slabi.—Reporter.
Gruma, Pinka itd., v sredi pa Ovna, Siskoviča, Zajca in druge; vidiš lepo skupino žensk, ki aktivno sodelujejo na zboru, ki enako iskreno delujejo za napredek našega delavstva; bore se v imenu ženstva proti krivičnemu sistemu, ki jim u-gonablja može, sinove, hčere in celo otroke v industriji, ki jim ubija v vojnah može in sinove, iene in otroke pa spravlja v bedo.
Zborovanje je potekalo vzorno. Vsakdo, ki se je priglasil za besedo, ali bil pozvan, da poroča, je povedal svoje tako iskreno, da je navdahnil človeka z novim upanjem in ga prepričal, da duh socialističnih pionirjev ne umre.
bomo prišli skupaj in izvolili svoje delegate, seveda "pod zemljo", in stem bomo pokazali naprednemu delavskemu svetu, da MINNESOTA NE SPI!
Za postrežbo, katere sem bil deležen, posebno še moja družina, se vsem lepo zahvaljujemo.
Kritik priredb med zborom ne moreni biti; rečem le to, da so naredile name in na mojo družino zelo dober vtis.
John Kobi. .
.
Najboljši jugotlovaniki socialistični list j« "Proletarec". Prinaša članka, razprave in prag led delavskega gibanja po avetu ter opise aktivnosti naših naselbinah na polju sociali-
stičnega
čite ga.
in kulturnega dola. Naro-
KAMPANJA ZA RAZŠIRJENJE "PROLETARCA"
Iskrenost zborovanja zavednih delavcev
Duluth, Minn. — Ne morem drugače, kot da povem svoje mnenje o prošlem zboru JSZ. v Detroitu, da ga nekoliko analiziram. To je bila moja prva prilika biti prisoten zborovanju, ki reprezentira socialistično in delavsko prosvetno gibanje med ameriškimi Jugoslovani. Nobenega bloka, nobenih kavkuzov ni bilo, pač pa ena sama celota, kjer se je razmo-trivalo o storjenem delu, o bodočih nalogah in smernicah po-kreta.
Človek se seznani z delavci iz raznih drŽav in naselbin. Žulj ave roke se stiskajo v resničnem prijateljstvu. Vidiš resne obraze, iz oči sije ogenj prepričanja in vere v načela, ki se širijo v najtemnejše kotičke sveta. Vidiš zborovalce, ki delujejo za preporod človeške družbe, za odpravo socialnih krivic, za več znanja med delavsko rajo. Srečaš se s Kranjcem in Štajercem, s Belokranj-cem in Notranjcem, z Gorenj-com in Dolenjcom, s Srbom in Hrvatom—in vsi so tukaj v enem samem namenu, služiti
Cilj: Tri tisoč celoletnih naročnin, ki «a imajo doeeči agitator ji "Proletarca" v let« 1930 do 31. decembra. To je "Prolotarčovo" jubilejno loto. Letos bo dopolnil sto jo prvo če t rut o let je svojega dola na polj« delavske vsgoje in v borbi sa delavska prava.
Vso naročnine v iakasu so polletno. To jo, vsaka celoletna naročnina jo iskaaana sa dve polletni. Doetevaje so od iskasa do iskana posameznim agitatorjem in skupno.
Prva vrsta itevilk snači naročnino, ki smo jih prejeli od agitatorjev * proslih dveh tednih, druga vrsta mnači naročnine projinjoga iskasa, in trotja pa skupno število.	^ ^^
Joseph Snoy, Bridgeport O.......1
Anton Jankovich, Cleveland, O........ 28
Jacob Roitf, Milwaukee, Wit. -------- 18
Chas. Pogorelec, Chicago, 111........— 17
Janko Zornik, Detroit, Mich. --------- 10
J. Jankovich, L. Frank, Barberton, O. 3
Karl Trinastid, Cleveland, 0............. 11
Frances ZakovSek, N. Chicago, 111.....
Martin Judnich, Waukegan, 111......... 2
Hcnrik Peiarii, Krayn, Pa. -------------- 2
John Teriel Strabane, Pa............— 3
Joseph Radcl st., West Allis, Wis. 5 * John Sular, Gross Kans-------------------- 2
2
7
8 2 2 4 2 7
«
IB
MB
Ko je prišel Zvonko Novak v navskrižje pri "Pomoči", «ta
se sporazumela s prijateljem	*van.
Martinom Kočevarjem, da ga Nisem pričakoval takega en-; „ bo predlagal v društvo "Orel" i tuziazma. Vse se je vršilo v št. 21 SNPJ. Obljubljeno in takem duhu skupnosti, da je
Frark Zaiti, Chicago, 111.
Frank Podboy, Park Hill, Pa.......
Joseph Lever, Cleveland, O...........
John Langerholc, Johnstown Pa. ..
Anton ZidanSek, Farrell, Pa...........
Joseph Zorko, West Newton, Pa. .— Tony Zupaniii, Point Marion, Pa. ..
Anton Sular, Arma, Kans..............
Tony Simenc, Sheboygan, Wis......... 7
Fr. Avgustin, Imperial, Pa................ 2
Frank Bolterar, Pueblo, Colo. ..:— 1
John Vitei, Detroit Mich................. 4
Fr. 6. Tauchar, Chicago, 111. - ....... 5
Marko Tekavc, Canonsburg, Pa......... 4 *
Louis Zorko, Cleveland, O. .——....... 4
Frank Modic, Warren, Ohio ............ 2
John Tance4c, Girard, Ohio............. 2
Leo Junko, Detroit, Mich................. 2
Frank Rataic, Forest City, Pa......... 2
John Petrich, Youngstown, 0........... 2
Albert Hrast, Milwaukee, Wis......... 2
Joseph Hochevar, Pueblo, Colo. ------- 1
rtefftnH iskas
215 131 105* 87* 48* 30 22 29 19 18 14 11 13' - 13 6
3 6 6
4
5
4*4
6
2 1
Skupaj eke tskas*
216
169
123*
54*
68*
38
33
31*
21
20
17
16*
15
16 • 13
11 8 8 8 7 7 7 6* 6 6 6
4* 4
4 4
2 2 2 2 1
Skupaj .........................................119*
Agitatorji v prej&njih sexnamih ........
Skupaj polletnih naročnin .....—.......
Skupaj celoletnih -----------------—
Se manjka do kvot«-------
748
927* 894* 1322 «61 2389
... . i v ,4 . «¡ A&
liBSP^i




•¿p*

»1

i
M

¡¿¡SSBiiit^i
Člani in članice osmega .bora JSZ., ki *e je vršil dne 30. in 31. «n»i» »er 1. junij« 1930 v Detroitu, Mkh. Stel je šestdeset rednih delegatov in delegatk ter odbornikov, in 3 bratske delegate.
Na »liki so ni, rasen štirih.
Čitalnice in knjižnice ter njihov pomen
POROČILO ANNE MAHNJCH OSMEMU REDNEMU ZBORU JSZ. V
DETROmJ DNE 30. MAJA 1930.
Prevzela sem U referat, da govorim o pomenu naših čitalnic in knjižnic, ki više prosvetno in kulturno delo med našim ljudstvom v Ameriki. Naglašam pa takoj v začetku, da napredek knjižnic in čitalnic po naselbinah ne odvisi od mojega poročila, ampak od vaa samih. Ta moja izvajanja naj vam služijo le v svrho razprave in pa v pregled te panoge našega kulturnega delovanja.
Pred par desetletji so bili poskusi za ustanavljanje knjižnic oziroma čitalnic še redki. Tu in tam so posamezniki ustanovili čitalnico, ki si je nabavila nekaj knjig. Običajno je bila stvar neuspešna in taka ustanova je navadno prav kmalu zaspala. Z ustanovitvijo Proletarca in JSZ. se je začelo tudi živahnejše delovanje za ustanavljanje knjižnic. 'V teh prizadevanjih se je na-glašalo, da ni le važno da črtaš, temveč še važnejše, kaj čitaš?
Naše gibanje, ki ima tukaj svojo osmo redno konvencijo, je pripomoglo, da so se začele ustanavljati potrebne knjižnice in čitalnice. Dobili so se že pred desetletji1 razumni rojaki, ki so umevali, kako velikega pomena so take ustanove za ljudstvo. Ce bi jih imeli v vseh naselbinah, namesto samo v nekaterih, bi bili danes ameriški Slovenci na mnogo višji kulturni stopnji, kakor so. Knjižnice in Čitalnice so nam torej prepotrebne. Napaka je bila le ta, knjižnice imajo tudi socialistični klubi št.
je delovala za narodni dom. Imela je tudi mladinske odseke, da pridobi mladino za nadaljevanje kulturnega dela. Toda mladina se je razkropila in ni več aktivna. Krivda je največ staršev, ker niso zadostno razumeli pomen čitalnic in niso otroke u-čili in bodrili k delu za take kulturne ustanove. Vzlic temu je naša čitalnica aktivna. Ima preko petsto raznih knjig, med temi precej angleških. Naročena je do malega na vse slovenske časopise, ki izhajajo v tej deželi.' Vse to je na razpolago članstvu za 25c mesečnine. V korist takim ustanovam je, da prirede večkrat kak zabaven večer in predavanja. Pri nas se poslužujemo obojega. r Velikega pomena za nas je, kakor sem že omenila Izobraževalna akcija. Na konferenci JSZ. za severni Illinois in Wisconsin, ki se je vršila meseca septembra 1929 v Waukeganu, je bilo priporočano, da knjižnice medsebojno izmenjujejo knjige. Ta izmenjava knjig je izvedljiva, praktična in priporočljiva tudi za konference JSZ. v drugih okrožjih. Kakor mi je znano, so razen Slovenske narodne čitalnice v Waukeganu, katera je odsek SND., včlanjene v Izobraževalni akciji tudi čitalnica SDD. v Collinwoodu, O., in čitalnica izobraževalnega in dramatičnega kluba Slovenia v San Frančišku, Cal. — Čitalnice oziroma
in časopisov in veliko število knjig. Nekaj je tudi čitalnic, kakor Slovenska narodna čitalnica v Clevelandu, ki niso zastopane v Izobraževalni akciji JSZ. Toda koncem konca vseh skupaj ni veliko.
Čitalnico in knjižnico imajo tudi slovenski domovi ns Farrel-u, Pa., na Ely-ju, Minn. in mogoče tudi nekaj drugih. Po mojem mnenju bi morale vse te ustanove, svrho boljšega spoznavanja med seboj in večjih uspehov, sodelovati pod okriljem Izobraževalne akcije JSZ. Kakor sem že omenila, bi lahko odseki, ki upravljajo či-
talnice, aranžirali diskuzije in predavanja ter vršili drugo delo vzgojevalnega značaja, kolikor ga pač spada v njihovo področje.
Priporočam, da urad Izobraževalne akcije sestavi statistiko naših knjižnic in čitalnic. Navede naj se v tej statistiki, katere imajo svoje prostore, koliko listov prejemajo, koliko knjig imajo in koliko jih povprečno izposodijo na leto. V tej statistiki naj bi bilo tudi navedeno, kdaj so bile ustanovljene in kakšne so njene druge aktivnosti. Nedvomno bi bilo tafco informa-
tivno poročilo vredno, da se ga objavi v A-meriškem družinskem koledarju, kjer se priobčujejo tudi drugi važni pregledi o kulturnem in ostalem delu v naših naselbinah.
S tem sem vam podala skromno poročilo in priporočila z upanjem, da se oprimemo tega dela z organiziranjem knjižnic in čitalnic kjer jih še ni in povečanjem aktivnosti, kjer take ustanove že obstoje. Le tem potom moremo ljudstvo izobraževati in ga pridobiti za gibanje, ki zastopa delav« ske interese.
da se nismo že prej skušali združiti v centralni organizaciji, kakor jo imamo sedaj in to je: Izobraževalna akcija JSZ. Veliko število zelo podučnih knjig je že razpe-čala med naše ljudi. Vidim potrebo in smatram, da je dolžnost te zbornice, da sprejme v delokrog našega pokreta in Izobraževalne akcije nalogo, da se odločno in obširno zavzemamo za čimprejšnjo ustanovitev knjižnic, oziroma čitalnic po jugoslovanskih naselbinah, kjer jih še ni. Potrebno je, da pridejo dobre knjige in časopisi med naše ljudstvo. Dobre knjige in časopisi so naša duševna hrana. Iz njih zajemamo snov za izobrazbo. Ljudstvo je odvisno od njih za svoj kulturni razvoj. Le potom čitanja se lahko pride do pravilnega razumevanja socialnih vprašanj. Zelo kočljiv problem je, kako pridobiti naš narod, da se bo začel bolj resno zanimati za te ustanove po naselbinah. Žalostno dejstvo je, da se naš narod v tako velikih naselbinah, kakor so Waukegan-No. Chicago, Milwaukee, Chicago itd., tako malo zanima za čitanje. Neobhodno potrebno je, da se zavzame za jačanje knjižnic in čitalnic in za ustanovitev novih, kjer jih še ni, tudi tisto naše ZENSTVO, ki umeva pomen tiskane besede za izobrazbo. Deluje naj, da se pridobi čimveč članic v te ustanove, kajti le mati z razvito miselnostjo koristi človeški družbi z dobrim in pravim vzgojevanjem otrok.
Potrebno je, da si take ustanove nabavijo s posebnim ozirom na mladino podučnih knjig tudi v angleščini. Zainteresi-rajmo jo, da prične misliti in delovati za izboljšanje družabne uredbe. 2e pred več leti bi se morali pobrigati za to plemenito nalogo in skrbeti, da si ohranimo mladino, ki bi znala ceniti svoj narod in njegove kulturne uštanove. Ker se za tak program med mladino nismo zadosti brigali, smo po naši krivdi prikrajšani za njeno razumevanje in kooperacijo. Se vedno pa je čas, da zamujeno popravimo.
Slovenska narodna čitalnica v Waukeganu, od kjer prihajam, je bila ustanovljena leta 1910. Vseskozi deluje na prosvetnem polju, neguje dramatiko in petje. Veliko
1 v Chicagu, št. 27 v Clevelandu, soc. pevski zbor Naprej v Milwaukee, klubi JSZ. v Sheboyganu, Wis., Springfieldu, 111., Girar-du, Ohio, Armi, Kans., in št. 114 v Detroi-tu. Morda imajo manjše knjižnice še nekateri drugi klubi. Izmed teh imajo svoje čitalniške prostore: Čitalnice SND. v Waukeganu, čitalnica SDD. v Collinwoodu, čitalnica Izob. in dram. kluba Slovenia v San Frančišku, soc. klub št. 27 v Clevelandu in srbski soc. klub št. 20 v Chicagu. Klub št. 1 v Chicagu ima svojo knj.žnico v uradu JSZ., ostali klubi pa na domovih svojih knjižničarjev, ali pa imajo prostor za knjige v dvorani, kjer obdržavajo svoje seje. Zelo priporočljivo je, da bi imeli klubi svoje stalne prostore, ki bi ob enem služili tudi namenom čitalnic. Ljudje bi prihajali skupaj in čitali, se med seboj učili in pogovarjali v svrho boljšega pojmovanja dnevnih dogodkov, a vrednosti knjig itd.
Iz podatkov, ki sem jih dobila, vidim, da imajo v nekaterih mestih slovenske knjige tudi javne knjižnice (Public Libraries), tako na pr. v Chicagu, Milwaukee, v Clevelandu, nadalje nekatere javne knjižnice po železnem okrožju Minnesote itd. Ce bi naš narod bolj zahteval slovenske knjige v javnih knjižnicah, bi bilo slovenski literaturi veliko pomagano. Starokrajske knjigarne bi prodale za več tisoč dolarjev knjig, s Čemur bi jim bilo omogočeno izdajati nove knjige. Tudi pisatelji bi imeli nekaj od svojega dela. Razen tega bi šle knjige med ljudstvo in ga izobraževale. Eden, ki ima v javne knjižnice dober upo-gled, mi je pravil, da leže slovenske knjige v njih večinoma nerabljene. Le malokdo vpraša zanje, dasi so knjižnice pripravljene sodelovati. Nemških, čeških, poljskih in italijanskih knjig imajo na stotine poleg angleških knjig. Imeli bi v velikih naselbinah tudi mnogo slovenskih, če bi se Slovenci bolj zavzeli za to idejo. Za nas je važno predvsem to, da priborimo slovenski knjigi pot do čitateljev.Temu namenu naj služijo naše knjižnice in čitalnice.
Kakor vidite jih imamo sedaj zelo malo — namreč slovenskih čitalnic in knjižnic in še manj takih, ki bi res imele mnogo revij
Camels
so napravljene za kajo
OD DNE, ko so izbrani listi solnčno-rahlega tobaka turškega in domačega prvič odbrani za Camel Cigarete, je vsak korak njihove izdelave, usmerjen proti enemu samemu cilju - izdelovanju temeljite,
užitka polne kaje.
Užitek, ki je najboljši v Camels, je eden vzrokov kaje. Zato ni Camel ni'č drugega kot kaja. Camel je mešanica izrazite rahlosti, mila in lahka in čudovito dišeča. Imejte Camel!
* NA RADIO ★ Camel Plss.urs Urs-oj, .redsh ive*er n. N. B. C. omrežju WJZ in .druiene po.tsje. PofleJU
v lokalni rsdio urnik.
ltts. a.
n. c
r • i rt niiriin' '^m^M __
PROLETAREC
LUI so iaUrtM delevskege ljudstva.
1 shaja vsak četrtek. Imdaja Jufoelevenske Delsvsks TUkevne Druiba, Cklcego, IU._ .
Glasilo Jugoslovanska Socialistična Zvoso
NAROČNINA sa Zedinjcne driave in Kanado »a cslo leto $3.00; sa pol leta $1.76; sa četrt leta $1.00. — inozemstvo: za celo leto $3.60; za pol leta $2
Y»i rokopisi in oglasi morajo biti v naiem .uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev ___v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906.	_
Editor Busin»
Manager
______ Frank Zaiti
Charles Pogorelec
re..
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Six Months 1175; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2 00.
Address.
PROLETAREC
3639 W. 26th St., Chicago, 111. Telephone! Rockwell 2664.
=
reprezentativen zbor
Na osmem zboru klubov JSZ in društev Izobraževalne akcije v Detroitu je bilo re-prezentiranih s svojimi delegati 61 organizacij, vključivši štiri okrožne konference JSZ., ki so same na sebi velike zveze klubov ter podpornih in kulturnih društev.
Zaatopanih je bilo 25 klubov JSZ. s 25 delegati; štiri konferenčne organizacije JSZ, ki so imele 4 delegate; 18 večjih podpornih društev z 18 delegati; izmed teh jih je bilo 9 direktnih, devet drugih pa so zastopali tudi klube in eni po več društev ter kulturne organizacije; štiri kulturne organizacije so poslale delegate, druge so sporočile, da jim je vsled finančnih potežkoč to nemogoče. Razen delegatov je prišlo na zbor šest delegiranih poročevalcev iz raznih krajev in 11
članov z vsemi delegatskimi pravicami, in tri bratske delegate, oziroma pet, toda dva sta bila ob enem delegata klubov. Osmi redni zbor je potemtakem štel 63 članov. .
JSZ. sama na sebi nima mnogo članov, kar nasprotniki zelo radi naglašajo. Niti tisoč vas ni, nam očitajo. Nam je žal, ker se delavstvo ne odzove apelom za pristop v večji meri, ali na drugi strani je nam v zadoščenje dejstvo, da so v JSZ. večinoma najaktivnejši delavci, ki se udejstvujejo v naselbinah v vodstvih podpornih in kulturnih društev in v splošnih aktivnostih za napredek ljudstva. Sto takih članov pomeni več, kot pa tisoč neaktivnih, in v tem je zapopadena moč ter vpliv JSZ." Vzlic temu—mi hočemo več članov, in tudi več AKTIVNIH DELAVCEV.
Na osmem zboru JSZ. smo videli poleg delegatov klubov tudi aktivne društvene in kulturne delavce ter delavke, ki so zastopali organizacije Izobraževalne akcije, ali pa so bili referanti. Tvorili so harmonično enoto, in po treh dneh zborovanja je bilo vsakemu jasno, da JSZ. mora naprej, in da mora njena Prosvetna matica (kakor se bo odslej imenovala reorganizirana Izobraževalna akcija) postati zveza vseh naprednih društev . podpprnih jednot in zvez, in vseh kulturnih organizacij, katere so voljne sodelovati v delavskem duhu za prosvetno dviganje naroda.
čikaska nevarnost
Na tej sliki je skupina čikaikih "gangsterjev", spadajočik v Caponejev alkoholni in igmlski kartel, lu so b.li nedavno postreljen» od gangsterj* konkurenčnega kartela. Bili so na "oddihu" v tetoviUnem hotelu „ *ox Laks, III., in ravno obedovali v sobi, ki je na vrhu te slike, ko s® nepovabljeni gosti potrkali na vrata. Nekdo jim je odprl. Otvorili so ogenj is svoje strojne puike. nato sboiali. Tudi ionska na desni na tej sliki, lu je bila v tej druibi, je bila smrtno nevarno obstreljena. Umori «nsd konkurenti prepovedanih poklico* se v Chicagu in dru gik mestik nadaljujejo, policija pa izjavlja to in ono; v teh bojih je bresmečna radi vpliva, ki ga imajo skupine organiziranih vel »but logarjev ter imetnikov igralnic in bordelov, v "politiki policijski uradniki.	,
Dostikrat so v «vosi s njimi tudi
Nekoliko o osmem zboru J. S. Z.
je imelo polne roke dela s pripravami za zbor, s priredbami, s prevažanjem delegatov, ženske so delale od jutra do veče-
Piney Fork, O. — Zopet sem ra v kuhinji ter oskrbovale obe-imel čast, da sem bil delegatke delegatom ter gostom, in socialistične konvencije. Izvo- tudi moški so imeli s streženjem lila me je vzhodno-ohijska kon- mnogo posla. Zelo lep je bil ferenca, da jo zastopam na banket. Jako je nam ugajal osmem rednem kongresu JSZ. v spored koncertne prireditve v Detroitu.	¡soboto zvečer. Detroitski zbor
Velika je razlika med našimi | nam ostane t^rm^v spominu.
članov'odborov JSZ. Skupaj je im^zbor 60 konvencijami pred dvajsetini, 3 mnogimi sem se seznanil.
■ leti in sedaj. Ko smo začeli Z nekaterimi se nismo
Peticije morajo biti vrnjene uradu stranke najkasneje do 15. avgusta. Vsako mora podpisati nabiralec podpisov in dati jo mora v potrdilo notarju. Vsakdo naj se podpiše s črnilom. Na vsaki peticiji naj bodo podpisi volilcev samo enega okraja (county). V nasprotnem slučaju bo peticija neveljavna in delo zamanj.
Zaeno s peticijami smo razposlali nabiralne karte, ker po-videli itrebujemo za kampanjo tudi
hoditi na konvencije podpornih jednot, smo čuli največ samohvale. Vodilni funkcionarji so poveličevali sebe, da je bilo slišati le "jaz" to, "jaz" ono,
že leta. Ako sem se komu kaj zameril, naj mi oprosti. Ene sem zgrešil, in da sem jih spoznal, so mi morali povedati ime. Vid mi je opešal, eno oko
jaz" je vse napravil, drugi sem pred več leti izgubil, pa nič. Ker je bilo takrat zelo tudi sluh ni več tako dober ka-malo takih, ki so bili sposobni kor včasi. To navajam v opra-za delo po uradih, jim je taka vičbo, ker sem morda komu hvala prav prišla in delegatje j rekel, da ga ne poznam, ali ako si niso mogli pomagati. V tem sem na vprašanja nerodno od-se je obrnilo mnogo na bolje,' govoril.
ali kar se tiče brezplodnih raz- Nekateri v Ohiju so mi naprav, so konvencije podpornih | ročili, naj poizvem, kaj je s organizacij tam kot so bile, in Charles Novakom, ki je svoje-
se vlečejo skozi celih 14 dni J časno tod tako agitiral proti je obupati. Nedavno so tu za-dasi bi se isto delo v boljšem Proletarcu in JSZ. ter nas na prli en rov Peabody kompanije, razumevanju in redu lahko iz- vse pretege napadal v "Del. kjer je bilo zaposljenih okrog vršilo v šestih dneh. Malo je Sloveniji" in v poznejšem "De- sedem sto premogarjev. Za-namreč med našim narodom lavcu". Izvedel sem, da živi v tem so začeli spravljati notri ljudi, ki so prinesli potrebno Detroitu, kjer ima krojaško stroje za nakladanje premoga, znanje o zborovalnem redu iz obrt. Iz komunistične stranke,
gmotne vire.
Ako le mogoče, prispevek čim-
pošljite svoj prej.
Sidney Yellen, tajnik državne organizacije soc. stranke, 305 Prospect-Fourth Bldg., Cleveland, O.
Temna slika razmer med premogarji v Illinoisu
Springfield, 111. — Dasi je brezposelnost že tako kritična, se še vedno bolj širi. Mnogi so v tako slabem položaju, da jim
r	-
. Kadar kapitalistični svet hoče obrniti ljudsko pozornost od kakega perečega problema, se posluži trika, ki je med drugim opozarjanje na "rdečo nevarnost". Kongres je v svoji budalosti celo sklenil "preiskovati" komunistične aktivnosti v tej deželi, da dožene, ob kateri uri nameravajo začeti z revolucijo, ^iaši prijatelji okrog "Ameriške Domovi-. ne" in dopisniki v "Enakopravnosti" pa so odkrili "čikaško nevarnost" in poleg te še "rdečo čikaško nevarnost".
S tako taktiko imajo gotovi ljudje interes, • da nekaj nekje skrijejo—da imajo namene, od katerih obračajo s kriki ljudski pogled drugam.
mnogi še teh ne dosti. Težko jih je pripraviti, da bi čjtali napredne delavske liste. Leta 1914 se je vtisnil vame sledeči dogodek : Srečam rojaka. "Kam pa?" — "V salun, bom poizvedel, kako kaj vojska." — "Zavoljo tega ti ni treba v salun. Beri liste, take, ki pišejo resnico."
Dejal je, da listi nič ne vedo, pišejo same laži. V salunu pa izve tako kakor je. Takih ljudi je mnogo, ki hodijo po informacije in znanje tja, kjer se ga ne dobi. Tisti ljudje, ki so v pomenkih v salunih lahko kaj povedali, so tudi brali, ampak rojak se tega ni zavedal.
Unija premogarjev (U. M. W. of A.) je razdvojena. Boj je med rudarji, boj med starim in novim odborom. V rove prihajajo namesto rudarjev stroji, na vrhu delajo stroji. Slabo je za nas, a še slabše se obeta. Kapitalisti imajo prosperiteto, mi pa krizo.—Anton Gorenz.
Povsod je slabo
Skupen piknik dveh društev.
Bon Air, . Pa. — V John-stownu in okolici postaja in-dustrialna depresija za delavce vedno bolj občutna. Dne 31. maja je . prenehal obratovati premogovnik na Franklinu, v katerem je bilo uposlje-nih 500 delavcev, večinoma Slovenci. Rov ostane zaprt za nedoločen Čas. t .,
Sedaj hodimo za delom v grupah. Le malokateri ga dobi. Sel sem za njim precej daleč na okrog. Rovi obratujejo večinoma dan do dva dni v 'tednu. Na Flickeville obratuje rov samo en dan v tednu. Od tam sem šel na Mclntyre, kjer so imeli slavnost razvitja zastave druš. št. 360 SNPJ. S posetom sem imel srečo. Ko potrkam v prvi hiši, in mi od-pro, opazim notri A. Vidricha, podpredsednika SNPJ., ki je bil na slavnosti glavni govornik. Torej sem med svojimi ljudmi! Seznanim se z gospodarjem Turkom, društvenim predsednikom Modicom in tajnikom Jakšetom, s katerim sva znana še izza zadnje konvencije S. N. P. J.
Hvala rojaku Turku za gostoljubje, Modica pa prosim, da stori, kaj je obljubil nama z Jakšetom.
Četudi so razmere slabe, se zabavi ne upiramo. Društvo št. 254 SNPJ. in št. 162 SSPZ. priredita v nedeljo 15. junija skupen piknik na običajnem pikniškem prostoru na Bon Airju. Rojake tu in vse dru-j
stare domovine, ali si ga dobili v tej deželi.
oziroma njene hrvatske sekcije je bil izključen, ker je deloval
Osmi redni zbor JSZ. v De- 'kontrarevolucionarjio* Pozne troitu si je začrtal zelo obši- je se je še enkrat podal v boj
iz česar smo sklepali, da se rov ge v tem okrožju vabimo, da kmalu zopet odpre, toda vsled 1 nas obiščejo na pikniku. Od-teh strojev bo mnogo nad po-"bor bo poskrbel, da boste do-
"če bi jaz bil hudič"
Neki omejen pater piše v mesečniku teme in vraž, da če bi bil hudič, ne bi spravljal ljudi v skušnjave, ne bi jih navajal v greh, ne bi se mučil, da pogubi duše, nego bi agitiral za glasilo SNPJ., ki se po patrovem mnenju na vso moč trudi, da se pomnoži prebivalstvo pekla.
Omejenost nekaterih ljudi nima meja. Ce bo Lemont kdaj "slovit", bo to zasluga skrajne plidkosti in bigotstva njegovih očetov frančiškanov in prečastitih sester.
, Linčanja niso reklama
Severoameriška unija se postavlja, da leta 1929 ni bilo linčanj v 43 državah. V ostalih je bilo linčanih deset oseb, med njimi sedem zamorcev in trije belopoltneži.
ren spored, ves je bil važen, toda ker so bili zborovalci vsi več ali manj zmožni za svoje naloge in vešči v zborovanju, razpravah in sklepanju, je končal delo v treh dneh. In rečem vam, da ga ni bilo malo!
Veselilo me je, ko sem videl na tem zoru tolikšno skupino inteligentnih žen ter deklet in mladeničev. Rekli so, mi mladi smo prišli za ta zbor, da se od vas starejših učimo, da nam pokažete pota, po katerih naj vam pomagamo ter nadaljujemo z vašim delom.
Citateljem priporočam, da zapisnik, ko bo priobčen, pa-zno berejo, in da naj se posebno poglobe v referate in resolucije.
Kar se tiče detroitske naselbine, je boj v nji precej ponehal. Zmagalo je napredno de-
proti kom. stranki in "Radni-ku", izdal nekakšen letak pro-' ti njim ,ali oficielni komunisti so mu tedaj dali še pečat "tro-ckijevca". Ker nima lista, da se bi v njemu branil in napadal, se je čisto umaknil in pravijo, da sedaj živi le za svojo obrt. Toliko onim, ki se zanimajo za tega človeka ,kateri je pred nekaj leti tako vztrajno potoval po naselbinah, prirejal vsepovsod shode in "razkrinkava!" socialiste ter naznanjal njihovo smrt.
Nace 2lemberger.
Našim delavcem v Ohiju
lovico premogarjev ob delo. Srečni tisti, ki ga dobe . . .
Pred par tedni sem obiskal prijatelje v Nokomisu (111.). Samo en rov obratuje dva dni v tednu ob uporabi najmodernejših strojev. Drugi v okolici stoje. Rojaki, kolikor jih ima še priliko za garanje, so nekam veseli, kadar se snidejo s starim prijateljem ali znancem. Težko je onim, ki so brez dela in brez sredstev.
Banke v premogovniških me-
bro postreženi, zrak je pri nas dober, in naša družba vam bo ugajala.—Ignac Groznik.
Agitatorjem Proletarca v pojasnilo
V seznamu poslanih naročnin na 4. strani so označeni samo tisti, ki so od prejšnjega izkaza pa do tega poslali naročnine, število drugih naročnin pa je zabeleženo na koncu
Ali sodelujete pri nabiranju podpisov?
Cleveland, O. — Meseca ma-tuje kake tri mesece, pa tudi lavstvo. Pred dobrim letom mi ja je socialistična stranka dr- preje se je delalo v njemu zelo je prijatelj Fr. Sepič zagotav- žave Ohio razposlala pridru-ljal, da je slovenski Detroit ženim organizacijam in so-komunističen, da so s socialisti mišljenikom peticijske pole, na docela "pomedli". "Na tem zbo- katere je treba dobiti določeno ru sem vi.del, da se je motil, število podpisov, da pridejo na-Slovenska naselbina v Detroitu ši kandidatje pri jesenskih vo-deluje že leta pod praporom litvah na tiket pod označbo socializma in bo nadaljevala ta- svoje stranke. Sodrugi in.so-ko tudi v bodoče. Njihove pri- mišljeniki, požurite se, da do-redbe so me uverile v tem. bite čimveč podpisov. Vsak Rojaki v Detroitu so vljudni državljan jo lahko podpiše, in postrežljivi. Ko smo dospe- Neglede koliko jih je v posa
stih propadajo. Skozi prošlo	pod označbo Agrta
zimo je bilo zopet precej polo-; orJ' v, P^Jih ««n»mlh • mov. Neka vdova mi je tarna- mena teh «tfUtorjev niso čr-la, da je ob vse. Pred dvema lana' MeK°, Doao onjavijena le leti ji je umrl mož. Vse kar	kadar pošljejo dodatne
naročnine. Potrebno je bilo seznam skrajšati radi pomanjkanja prostora in pa kar je pravilno objavljati le imena tistih, ki od enega do drugega seznama pošljejo naročnine in s tem pomnože svoje prejšnje
sta imela, in kar je dobila po njem, je šlo v banko, da bo varno. "Zdaj so mi še to ukradli," je jokala.
V Livingstonu .rov ne obra-
neredno, le tu in tam kaka dva Število.
dni v tednu. Možje so se raz- Na vse> kl Jlh 111 xT,temJse' kropili za delom v druge kraje, znamu» apeliramo: Potrudite
večinoma brez uspeha. Mate-!^, da boste v prihodnjem gore z otroemi so doma brez sred-
stev, možje na begu za delom tudi.
V Springfieldu, ki je malo mesto kakih 60,000 prebivalcev, te ustavi okrog postaje ali v glavnih delih ta ali oni brezposelni brezdomec ter moledu-
li tja, so čakali pred pamikom mezni familiji, vsakdo, ki je je za nikel ali dajm. Lačen je,
in na postajah z avtomobili, upravičen glasovali, sme dati da nas odpeljejo v dvorano, po- svoj podpis.
tem so nas vozili domov in na seje, po sejah so nam razkazovali mesto, goste, ki so prišli z delegati, pa so vozili okro^ kadar so hoteli. Kdor je želel,
Glasom novega tolmačenja volilne postave moramo dobiti okrog 35,000 podpisov predno dobimo pravico do svoje rubri-
pa bi si rad kupil donac in skodelico kave ...
Tudi farmarji ne najemajo delavcev. Ker nimajo dovolj dohodkov, jim morajo delati na polju toliko bolj žene in otroci.
Le malo delavcev in farmar-
ke na glasovnici. To je visoko so ga peljali tudi preko me-j število, katerega par ljudi ne ,jev razume vzroke sedanje e-je v Kanado.
Članstvo detroitskih klubov
bo doseglo. Treba je, da nabi- ikonomske depresije. Berejo rate podpise VSI.	I največ kapitalistične liste,
tovo zastopanij_
Piknik društva Pioneer
Chicago, III. — Pioneer št. 559 SNPJ., ki je največje angleško poslujoče društvo v SNPJ, priredi svoj veliki piknik v nedeljo 20. julija v Berg-mannovem vrtu na North Riverside. Vstopnina je 50c. Vsaka vstopnica ima številko, in ena teh dobi na dan piknika nov avtomobil modela Ford. Pikniki tega društva so na glasu kot najboljše priredbe te vrste med Slovenci v Chicagu. Rezervirajte si nedeljo 20. julija za poset Pionirjev.
J. R.
kriza teatra.--kino.-
bodoče gledališče
• ——»
Veno Venomer, Ljubljana.
Povsod, kjer je bilo teatersko življenje še pred leti nad vse živo, in je bilo resnično močan element kulturnega življenja slehernega naroda, še posebej velikih narodov, povsod je danes gledališko življenje bolj ali manj klaverno. Na prvi pogled se zdi, da vodi gledališče brezupen boj za svoj obstoj. So velika mesta, kjer gledališča ne morejo živeti brez državnih ali mestnih podpor, so močna mesta, ki imajo po en sam teater in še tega težko rinejo iz sezone v sezono, iz dolgov v dolgove in nove krče »vzdržati se na gladini življenja ali vsaj životarjenja. Na prvi pogled se zdi, da bo vsa ta borba končala z resignacijo, da bodo teatereki ljudje vrgli svoje puške v koruzo ter otvorili nova podjetja.
Kakšna? Kino z zvočnim in nemim filmom mogoče? Da, ljudje, ki vidijo v teh krčih teatra predzadnje brce umirajočega teatra, vidijo v kinu, v športu, v zvočnem filmu in radiu pogrebce gledališke umetnosti, ki je živela močno življenje od pamtiveka. Povsod kriče, da bodo ti produkti moden ih iznajdb in tehnike izpodrinili gledališče in sami neomejeno zavladali nad svetom in da bo radio ter zvočni film nadomestil tisočletni teater, da bodo komponisti in kupletisti zvočnih o-peret premagali Shakespeareja in da bodo iz publike, ki je uživala klasike, napravili anteno, ki bo malomarno spremljala vae, kar ji bodo malomarno servirali.
Toda vse to je precej zlagano. Res je, da je kriza teatra, ni pa res, da bi gledališče vodilo brezupen in nejunački boj za svoj obstoj. Treba pa vpoštevati tudi dejstvo, da je vsa sedanjoat ena sama kriza in da ne moremo govoriti o nikakem idiličnem življenju tu ali tam, v tem ali onem oziru. Ta kriza dobe, ta razkol med dvema dobama, med to, ki umira, in med to, ki pride in prihaja, se odraža v vseh smereh. In če se teater bori, je to samo dokaz, da se prijemlje ta preobrazba tudi njega. Ta kriza je najboljši dokaz, da hoče tudi gledališče spremljati in slediti sociološkim in duhovnim spremembam današnje dobe in da so vsi ti krči le porodni krči novega gledališča.
Ta kriza teatra torej nikako ni kriza pred smrtjo, ni nikaka kriza, ki jo je prizadejala samo konkurenca filma, zvočnega in nemega. Ta kriza stoji na koncu ene dobe in obenem na začetku druge dobe in je uprav jamstvo, da se bo gledališče osvobodilo težav in bridkosti sedanjosti. _
Zakaj dramatska in odrska umetnost ne moreta umreti nikdar. Napačna je misel in trditev, da nadomesti lahko kino ali zvočni film in radio ono delovanje, ki ga je imel doslej teater. Napačna je trditev, da z zvočnim filmom in radiom lahko upodobite delo in nedelo, borbe in doživetja posameznega človeka ali mase prav tako kot na gledališkem odru z živo besedo in živim gibanjem. Kljub kinu in radiu, kljub časopisju in diskuzijam, kljub knjigam ostane gledališče vnedarle e-dini prostor, kjer postane beseda res meso, kjer učinkuje živa govorica, telesno predstavljanje, ostane kraj tajnostne napetosti resničnosti in igre, ostane forum edini forum, na katerem nastopajo in tekmujejo vse umetnosti, in kateremu se morejo in morajo pokoriti tudi vse duhovne pridobitve, tehnika i. t. d.
In eno bo gledališče zmoglo; vzgojiti in pritegniti v svoje hrame novo publiko. Gledališče bo ne le spremljalo silno gibanje delavskih mas in postavilo na oder novo življenje. Ono bo tudi svoj parter, ki je bil do včeraj kakor oder buržujski, odprlo novim gledalcem, ki bodo izžejani po umetnosti vdrli vanj ter s svojo ljubeznijo dvigali umetnost. Publika, ki je do včeraj skoro izključno napolnjevala gledališča, nima stvaritelj-skih moči za vzdrževanje in dvig teatra. Množice, ki stoje danes še zunaj, bodo ne le spoznale vso gledališko umetnost doslej, marveč bodo izročile gledališče v roke pesnikom in oblikovalcem današnjega in jutrišnjega dne.
Res je, da današnja doba še ni rodila velikega dramatika. A ta čas bo rodil veliko dejanje, vstajo nižjih množic. In iz teh borb se bo izvila večno trdoživa umetnost in ustvarjala čudesa. Nov Čas, nov oder, nova publika, nove sile in klice za rast.
meso ob petkih
Kardinal Mundelein je, kakor navadno ob takih prilikah, odloČil, da smejo katoličani jesti "meso v petek brez greha, kadar pade na ta dan zapovedan ameriški civilni praznik, kakor je bil npr. zadnji spominski dan v petek 30. maja in kakor bo spet v petek 4. julija, ko praznuje ta dežela svoj dan neodvisnosti. Tisti, ki imajo vsega zadosti, oziroma preveč, svojemu zdravju koristijo, če se kak dan v tednu postijo. Greha seved% ni, če človek je meso v petek ali v nedeljo, in prav gotovo je, da se božji pisarji v nebesih čisto nič ne brigajo za postne kršitve vernikov na zemlji.
Tudi kardinalu ne bi bilo treba te brige. Boljše bi bilo, če se bi zanimal, kje naj dobe vsaj postno hrano tisoči brezposelnih v njegovi nadškofiji.
Kapitalistično časopisje je ustanova sužnjev aa tuinjs.
i 11 i i i
PAVEL DOROHOVs	Prevedel Ivan Vuk.
SIBIRSKI PUNTBH
Ruski roman iz dni državljanske vojne
(Nadaljevanje.)
V
V dvoriWu zadruine zveze, na nekem gummi, leže trupla. Sest vrst od mesta, na drugem bregu reke, so našli v snegu tri naga, razmesarjena trupla: Hlebnikovo, Razhoše-vo in Sotovo. Hlebnikov je imel trinajst ran. | - Prsa so bila z bajonetom razparana. Želodec in boka prebodenL Obraz — strašna temnordeča maska. Kazbite čeljusti kažejo sijajoče zobe — bil je to vražji smeh. Mesto , oči — jamice.
Ženski jok pred trupli, kakor kihečke žene se valjajo po zemlji. Zena Hlebnikova. Žena
Kazhoševa.
Počasi vodi Nataša ženo Lomova k truplom.
Nataša govori: Nataša se je zmotila.
"Pojdiva, Ivan Aleksandroviča ni med njimi. Sama sem videla/'
Kakor z nevijdno močjo vleče Heleno k truplom. Stoji pred njimi in nima moči, dvigniti prte, s katerimi so pokrita. Njene oči strme v Natašo.
"Ivan, Ivan!"	,
"Pomirite se vendar, Ivana Aleiksandrovi-čeva ni med njimi, poglejte!"
Dvigne prt z mrličev. Helens Ivanova se vpije v obraze mrličev. Brez glasu šepeta: "Ne, ne, ni ga!"
Obrne se naglo k Nataši, jo pogleda, kakor tujko in vpraša uljudno:
"AH veste morda, kje je Ivan Aleksandrovi	* _	(
f	.t« v	'ft	Mti M» {
Zadruga je protestirala. Trupla je fotografirala in sestavila zapisnik. Zapisnik in slike pošlje vladi s protestom.
Se tisto noč so bili aretirani vsi, ki so podT< pisali zapisnik. Tudi fotograf — negative so uničili.	i
Trupla so nekje zagrebli.	]
Pogosto se pojavi na ulicah mesta žena z bledim obrazom. Njena kapa iz krzna sedi globoko na čelu. Velike, nenavadne oči ble-ste izpod nje ,prodirajo v mimogredoče. Vča-si ustavi srečavšega, ga prime za roko in vpraša vljudno:
"Povejte, prosim, ali ste videli Ivana Aleksandroviča?"
Človek se zmede, skrije svoje oči pred njenim nenavadnim pogledom in naglo odide.
Nikdo ne bo znal ženi z blodnimi očmi povedati o njenem ljubljenem možu. Debele kamene stene in železna vrata Hinkelove kleti hranijo dobro svoje skrivnosti.
9. Na parobrodu.
Strežnik v prvem razredu, Maksim, opazi, da je pred oknom jedilnice mož v vojaški jopi nekajkrati obstal in pri tem uporno gledal na velikega, obritega pasažirja iz kaju- j te št. 5. Mož je šel parkrat preko koridorja _ v prvem razredu.
Obraz ni ugajal Maksimu. Med pasažirji v prvem razrejdu ga Maksim dosejdaj ni opazil, tudi opravka ni imel tu nobenega.
"Kaj bi vendar rad?"
Strežnik je stal pri majhni mizici in skla-" dal posodo. S palube je prišel častnik — Poljak. Mož v vojaški suknji je stopil k njemu.
"Gospod poročnik!" Častnik obstane. "Kaj želite?"
Mož stopi bližje in začne naglo šepetati: "Uradnik tajne službe sem. Velik, obriti pasažir iz št. 5 je sumljiv. Zdi se mi, da sem spoznal njegov duh. Boljševik je. Primi-te ga!"
Maksim je prestal ropotati s krožniki in napenja ušesa.
"In ako se motite?"
"Ne, ne motim se. Za to imam dober nos. Odvzemite mu vsaj dokumente. Brez teh 'nam ne bo ušel." "Dobro."
Poldan je. Nikdo ne pozvoni. Maksim postaja nestrpen. Sel je nekolikokrat ven, misleč, da bo pasažir št. 5 kaj naročil. Kiseljov je sedel v oglu na mehkem jdivanu in listal* po neki knjigi. Maksim se odloČi in stopi k njemu.
. "Zaukažete obed?"	;
Kiseljov pogleda služabnika začudeno, se nasmehne in reče: "Dobro. Prinesite!" Po kosilu je podal Maksim račun.
ŠKOF CANNON SE NORČUJE
"Prosim, pregledajte račun." Ne da bi pogledal na račun, mu Kiseljov da denar.
Maksim je držal račun še vedno v rokah. Podal ga je Kiseljovu in rekel rahlo: "Prosim vas, pregledajte račun." Dimitrij kloni glavo in čita: "Legirana juha . . . aretirali vas bodo . . . Svinjski kotlet . . . mož v vojaški jopi je vohun . . . skodelica kave." "Pravilno?" "Popolnoma". Kiseljov plača.
Maksim spravi denar, račun, pospravi in
gre.	____ *
Kiseljov gre napaltibo, gre nekajkrati počasi gor in dol in stopi nato v medpalubje. Na zadnjem delu med grupo kmetov je našel moža v vojaški jopi.
Velik, močan kmet pripoveduje: "To so časi! Pri nas jemljejo ljudi naravnost s polja. Pridejo v hišo, ne najdejo nikogar, zakaj kmetje so vsi na polju. Nato gredo naravnost na polje, vzamejo kmete naravnost od dela, niti ne počakajo, da bi se kmet vrnil domov. Mnogo jih ni moglo po-žeti žita."
"Zakaj jih jemljejo?" "Prosto tako — ako je kdo na tebe jezen in te naznani, *)i če te je slišal, da si rekel to aH ono ... se i*eče — ti si boljševik! Neprevidna beseda zadostuje ,da se dandanes uniči človeka."
Mož v vojaški jopi ni vzdržal. "Kaj govoriš, starec. Za nič in zopet za liič se mkogai ne vzame. Saj ne živimo v brezpravni državi."
"To je ravno, da ni več nobene pravice." Mož hoče nekaj povedati. Kiseljov stopi bliže in vpraša mirno: "In kam spravljajo ljudi?" "lega ne povedo. Mi vemo samo, da se noben nc vrne." * • • ' * .i-. ___
Kiseljov je naslonjen na ograjo. Na zunaj — človek, ki ne ve kaj naj od dolgega časa počne. Ali v njegovi notranjosti deluje neprestano in napeto.
"Kako se izmuznem iz tega položaja." Vohun stopi na palubo. Njegove nagle oči preiščejo vsak kotiček. Ko zagleda Kiseljo-va, stopi k njemu. "Greste daleč?" "Da, celo čez Barnaulovo." "Po poslu?" "Da."
"Kje služite, če smem vprašati?" "V Zemstvu. Kupili smo tam gozd." Kiseljov govori mirno, zdeha od dolgočasja. Od časa do časa pljuva v vodo, se sklanja čez ograjo in sledi s pogledi odmi-kajoči pljunek. Tudi vohun je naredil isto-tako ravnodušen obraz ,se sklonil čez ograjo in pljunil.
"Ste že slišali? — Omsk je zavzet?" Kiseljev se smeji. "Kaj še? Kdo ga naj zavzame?" "Boljševiki." "Kje ste neki to slišali?" "Pri zadnjem pristanišču je bila brzojavka."
"To je prevara. Odkod naj pridejo boljševiki. Saj so vendar za Uralom!"
Z dolgočasnim obrazom je obrnil vohunu hrbet.
Kiseljov naroči kavo. Ko je plačal je položil listek med bankovce. Bile so sarnT) tri besede na njem. "Vzemite mojo prtljago." Maksim je stal zraven. Zapazil je listek, vzel denar, ne da bi ga preštel »spustil ga malomarno v žep telovnika, se spoštljivo priklonil in odšel.
Ko je šel Kiseljov v svojo kajuto, ga je zadržal častnik.
"Prosim za vaš dokument." Kiseljov je naredil začuden obraz. "Saj ste ga že vendar videli!" Častnik zmiga z rameni. "Moram ga Še enkrat videti." "Dobro. Ali prosim, ne pozabite mi ga jutri vrniti. Moram namreč izstopiti." "Se razume."
Častnik se smehlja. Tudi Kiseljov se smehlja. Oba se smehljata radi naivnosti drugega.
Pozno zvečer pristane parobrod v pristanišču Sčukin. Brez kape, s posodo za mleko, stopi Kiseljov na obrežje, se pomeša med ljudi, ki so se gnetli okrog pristaniškega mostu. Zraven njega se pojavi postava moža v vojaški jopi.
(Dalje prihodnjič.)
Anzichek, Mary Klanchnik, Rudi Klanchnik in Tony Koss. Režiserka je bila Helen Skvar-ce. V tej igri je torej sodelo-vala naša ameriškoslovenska mladina.
Detroitska naselbina ima zelo dobre moči, bodisi v petju ali dramatiki in nedvomno je
Približno polovica je bilo A-merikancev. O petju Sveto-zarja Banovca so se pohvalno izražali.—P.
Zahvala sodelavcem
V dolžnost «i fttejem izreči na tem mestu najglobokejio zahvalo vwm
njena bodočnost, kar se tiče,^loviu^lpev,kim dfuitTT T l, lUnMln , . '	.	.Chicagu, II)., ki so «t« z tako vzgle<*-
auHuniega uaejsivovanja, veli- nim in složnim sodelovanjem zavzela ka. Kazen tega se Detroit ne moj veliki koncert dne 18. maja ogiblje dati svojim kulturnim v 0 «teatra Hali in prevzela pokro-prireditvam delavsko dušo. viteljztvo koncerta.
VnedeHn v*>jW 1 innii.	Izreil mor*m i^reno zahvalo tudi
imol l večer 1. JUHIJH smo jugoslovanskim časopisom in posa-
imell plesno zabavo, in Z njo, meznikom, ki so tako požrtvovalno
je bilo konvenčnih prireditev konec, najbrž v veliko veselje onih, ki so imeli z njimi obilico dela. Delegatje in gostje so se polagoma razhajali, eni z busi, drugi s parnikom proti
pripomogli na katerikoli način k velikemu uspehu koncerta pred umeri-¿ko javnostjo.
Nikdar se nisem nadejal, da bom v te i mrzli tujini dleleien kdaj tolike naklonjenosti.
Moja zmaga je Vaia zmaga, dragi
Clevelandu in od tam dalje Z |brJtje prijatelji. Dobljeno častno vlaki, tretji pa so vzeli vlake iz Detroita pozno zvečer. Le malo jih je ostalo še dan ali dva, da obiščejo prijatelje.
Upam, da dobimo od kakega Detroitčana točnejše poročilo o sporedu. Glede zunanjih udeležencev rečem lahko, da smo bili bodisi s postrežbo kakor s priredbami prav zadovoljni. —- F. Z.
Metodiatični ikof James Cannon, fanatičen bigot, vodja mo-kraških demokratov v Južnih državah, se mnogo peča s politiko. Ostali čas porabi • špekulacijami na borzi in z zabavo. Posebna senatna komisija, ki je preiskovala lobiizm, ie zasliAala tudi njega ia hotela izvedeti, kako je porabil L 1028 vsoto $68,000, ki mu je bila izročena za agitacijo proti katoličanu Smithu in "mokračem". Sveti mož ni hotel vsega pojasniti, končno je senatorjem odprto izjavil, da jim ne bo odgovarjal. Tak "ipas" si ne more dovoliti niti vsak milijonar, ke-r Je senat zelo ljubosumen, kadar mu hoče kdo kratiti avtoriteto, Izmed škofov katerekoli vere, ki ee pečajo s politiko, je James Cannon najbolj notoričen. Njegova škofija je v Virginiji.
Priredbe tekom osmega zbora J. S. Z.
Delegatom in gostom, ki so zah prostora, je vladal tekom prišli na osmi redni zbor v Detroit, ni bilo dolgčas. Zabave in razvedrila je bilo obilo.
Prvi večer zbora se je vršil v Slovenskem delavskem domu banket, ki je po številu udeležencev prekašal vse bankete, ki so se vršili ob priliki zborovanj delegacije JSZ. Nad tri sto o-seb je bilo na banketu. Spored je bil lep in dobro izv
sporeda vzoren red, dasi je bilo govornikov mnogo, in Še ni bila lista izčrpana.
V soboto 31. maja smo imeli priliko prisostvovati obsežnemu varijetnemu sporejdu. Culi smo dobrega solista, čigar ime ni na tiskanem sporedu, zato upam, da bo označen v poročilu iz Detroita. Deklamirala sta eno angleško socialno pesem John
Pet tisoč ljudi v Riverview
Chicago, III. — Socialističnega piknika v Riverview v nedeljo 8. junija se je udeležilo vsega skupaj okrog pet tisoč ljudi. Glavni govornik je bil bivši sodnik sodrug Jacob Pan-ken iz New Yorka, ki je napravil na poslušalce zelo dober vtis. "To pa je govornik"' so pritrjevali drug drugemu.
Razen njega sta govorila tu-
tajnik stranke Clarence Senior, socialistični kandidat za senatorja Geo. Koop, John Col-{ lins pa je predsedoval. Pred nastopom govornikov je igrala nekaj komadov godba, med j drugimi Marseljezo, spored pa je zaključil nemški pevski zbor. Na tem pikniku je bilo mnogo! Slovencev in Srbov. — P.
priznanje ameriške javnosti in odličnih kritikov največjih čikačkih dnevnikov in ostalih glasbenikov je priznanje Vam, dragi bratje in prijatelji!
s svojim složnim sodelovanjem in skupnim delom ste pokazali pravo razumevanje važnosti tega koncerta ter ste tako pripomogli k velikemu vsestranskemu uspehu, ki ni važen samo zame nego je velikega kulturnozgodovinskega pomena za ves jugoslovanski narod.
Svotozar Banovoc, operni in koncertni pevec.
BANOVČEVI KONCERTI
Ely, Mian., 15. junija.
Dulutti, Mina., 22. junija.
Girard, Ohio, 30. augusta.
Cla*aU"td, O., S. N. D., 21. septembra.
Clo*oland-Nowbur*h, O., 12. oktobra.
Ako želite kakih podatkov, ali č« želi ie kaka naselbina aranžirati koncert, se obranite na sledeči naslov: Svetozar Banovec, 442 National Ave., Milwaukee, Wis.
. . . . Rak in slovensko Angela Tich. jan. Par overtur, med drugimi geznamjjj[ smo se tudi z la-
znano "Poet and Peasant , je sallskim p Novakom. Mešan nam zaigral na akordino John Tauber, sestri Wilma in Matil-
zbor •Svoboda' je zapel "Rdeči prapor" in par drugi pesmi, po-
I ___ I	fS« " J/vt .11 J/Hi v» » M » pvuilll, |»V
da Snyder sta zapeli zelo me o- ^ nam predvajal «Smiba.
dično par slovenskih in angleških pesmi in na zahtevo ponavljali. Zal, da se ne morem
če", zbirka narodnih pesmi v prizorih, katere je že po prejšnjih "Snubačih" preuredil in
Banovčev koncert v Calu-metu
Calumet, Mich. — Banovčev koncert, ki se je vršil 2. junija v Opera House, je sijajno u-spel. Dvorana, ki ima okrog tisoč sedežev, je bila polna.
hHTMF I —Ako imate meseč-# riwi * no ¿¡¿čenje neredno, i™-	® in ie zvezano z bo-
jlečinami, naročite si moje staro-krajsko zdravilo. Cena zavoju $3. 1 Pišite mi z vašim popolnim zaupanjem! MRS. GRETA LESKOVAR 507 E. 73rd St., New York, N. Y.
(Registered by Board of Health of N. T.)
-----„--------. , , ... » • "jiu ouuuatia pieuieun i
spomniti imen dveh deklic ki razširil zborovodja "Svobode sta peli na banketu, tiskan j# Berliag> Petje in igranje je program pa ju ne označuje. U- ugajalo in "Sv0boda" zasluži pam, da bo kdo detroitskih po- za tft komad čestitke> katerih ročevalcev navedel imena vseh, je bila tudi deležna Petje je
ki so sodelovali v programih. |spremljal orkester Commander Vsakdo v dvorani je vedel, & Werholz.
da je Mary Ivanush dobra pevka, ki je nastopila že na mnogih koncertih "Zarje", v težkih vlogah v "Zarjinih" opernih predstavah, in na raznih drugih priredbah, toda mnogi so jo na tem banketu prvič čuli. Žela je aplavz po vsaki pesmi, ki ni hotel ponehati, dokler ni zopet dodala novo. To se je zgodilo trikrat, predno ji je avdi-jenca dovolila počitek.
Anna Krasna iz Johnstowna, Pa., je Reklamirala "Proletar-ci" močno in živo, kot zahteva taka pesnitev.
Akrobatka Helen Krainc nam je pokazala svojo umetnost in videli smo, da je res umetnica v tej stroki.
Z godbenimi komadi nas je zabaval Wolwerine orkester,
Anton Jurca je bil predsednik omizja. Vzlic velikemu številu ljudi, ki so sedeli okrog miz po dvorani, in onim, ki so ostali zadaj ker ni bila pri mi-
Kuplet "Železna cesta" sta predvajala Frank Cesen in Mary Rant. Občinstvu se je do-padla posebno slednja s svojim ljubkim melodičnim glasom. "Dokler si moč" je deklamiral Fr. Kuhovski, ki pa ni dosegel viška, kakršnega je zmožen, ker se pesmi ni naučil.
Zaključna točka je bila socialna enodejanka "What Price Coal", ki je bila v splošnem dobro igrana. Vloge v nji so imeli Helen Pleka, Fr. Klanchnik, Helen Skvarce, Marian
The'Milwaukee Leader'
Največji ameriški socialistični dnevnik.—Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.60 za tri mesece.
Naslov: 528 Juneau A to.
MILWAUKEE, WIS.
MLADENIČI - MOŽJE!
Obleka po vaii meri.
lil Tam iadolamo obloko ali suknjo, da vam bo pristajala kakor rokavica na roki.
VOLNA i25-«> SAMO—	**
Naročita si oblako ali suknjo pri nas.
Delo jamceno.
John Močnik
6517 St. Clair Avenue, CLEVELAND, O.
TISKOVINE
SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
ATLANTIC PRTG. & PUB. CO«
2656-58 S. Crawford Aye., Chicago, 111.
To!. Landalo 2012
A. H. Skubic, preds. — J. F. Korecky taj.
V naii tiskarni so tiska "Prolotarec*
Skoro več kot 50 let
Frank Mivšek
*
Coal, Coko and Wood.—Gravel. WAUKEGAN, ILL.
Phono 272S. **************************
Wm. B. PUTZ
Cicero's
LEADING LARGEST OLDEST
Florist
Cvetlice in venci ^ »luifcje.
5134 W. 25TH ST.,	CICERO, ILL.
Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143.

Royal Bakery ;j Dr. John J. Zavertnik
SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA.
ANTON F. ŽAGAR,
lastnik.
1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, 111. .
Tel. 6624. Gospodinje, zahtevajte v trgovinah kruh k naie pekarne.
PHYSICIAN and SURGEON
Office hour« at 3724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212. 1:30 — 3:30 — 6:80 — 8:30 Daily at Hlavaty's Drug Store 1888 WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.? Crawford 8440
je odkar je bila ustanovljena naša banka, in v tem času je hranila sto tisočem njenih odjemalcev vloženi denar.
Uradniki naše banke so vedno gledali, da so dali vlagateljem najboljšo postrežbo.
.i
Prepričali se boste, da je v vašem interesu, ako se v vseh denarnih zadevah obrnete na
KASPAR AMERICAN STATE BANK
CHICAGO, 1LL.
1900 Blue Island Are.
JL. . ....... ...

.	II líiiiiíÜMñiilMr íiintfl
"SE ZAME KRUHA..
Spisal Adam M¡lkov¡¿. I..............................................
Nad predmestjem so ležaii zamazani oblaki, ki so jih čez noč izdihali fabriški dimniki. Črne aaje so leiale po razdrtih strehah delavskih domov in po blatnih cestah, ki so se razrite stiskale med razpadajočim zidovjem.
Pri Obronku je bilo vse v neredu. Pred napol razdrto hižo so postajali ljudje, prisluškovali, Šepetali in stiskali glave. Kaj le bo Kdo bi si mislil! Saj je bila Anka vendar
poštena ...
"Taka sramota!" je razsajal v hiši Peter Obronek. "Komaj smo jo poslali v svet — pa nam prinese otroka domov!"
"Jej, jej, kaj porečejo ljudje!" je sklepe-la roke Obronka in se prestopala iz kota v kot. "Moj Bog, in vedno sem jo lepo učila
Joj, joj!"
Tako je šlo ves dan. Otroci so se cmerili po kotih ,se potepali brez kosila po predmestju, mlada Anka pa je ždela na skrinji, ihtela in tolažila malega Andrejčka, ki je v njenem naročju odpiral lačna nsteca. Iz njenih oči so vrele solze, si iskale poti po licih in padale na otroka . . . časih je kanila katera v odprta nsteca — in lačni otrok se je nakremiil in še bolj zajokal.
In v ta jok otroka so Ankma ustna tuin-tam zatrepetala "Joško, Joško . . ." Pa ga ni bilo. Ko je bil zaslutil da bo njegov «Treh izdan, se je zbal in zbežal. Zaprl je srce, tesno ga je zaprl ,da ne čuje vzdihov, da ne vidi solz, da ga ne doseže pisana beseda, ki bi mu očitala «reh.
Ko se je zmračilo je zatulila fabriška sirena. Na delo! Obronek, ki je že dolgo let hodil med aikajoče stroje, je vtaknil v žep kos starega kruha, potem pa skrčil prste.
"Poglej!" je pokazal hčerki roke prav pred obraz, "dvajset let, dvajset dolgih let so trpele sate. S temi žuljavimi rokami sem te oblačil, iz teh rok sem iztiskal zate kruh in ti — poberi se od doma! Proč! Tu ni več prostora zate . . . Huh r Hotel je zamahniti s pestjo, pa je ta hip obstal—. Mali Andrejček se mu je bil iz hčerkinega naročja nasmejal in stegnil k njemu drobne ročice. Obronku se je v prsih nekaj stisnilo, in obstalo. Povesil je glavo, povesil pest in odšel . . .
Sredi poti je zavil v stran in obstal. Kakor mogočen spomenik trpečih je štrlel v nebo fabriški dimnik, črn in okajen do tal. Za njim je krvavelo nebo in dvoje nočnih ptic je prhutalo skozi zrak. "Bog!"
Mimo njega so hitele tihe trume izmučenih, ki so zapuščali delo. Obronek je čul stopinje a se ni ozrl. Zdelo se mu je, da kažejo s prstom nanj in se mu posmehujejo. Izmučeni pa so hiteli dalje, roke so jim razbole- • le mahale ob telesu, njih hrbti so bili zviti, njih oči, ki so bile brez luči so iskale dneva, ki ga pa ni bilo več . . . Bili so med njimi ra-zorani, bledi obrazi starcev, izžeti obrazi mladih ljudi, žena in deklet, mladeničev in otrok in vsi so hiteli molče, kakor, da beže pred nečem strašnim, pred smrtjo samo, za njimi pa je tulilo in sikalo iz drvečih strojev, in črne saje so padale z neba na sključena ramena izmučenih okostnjakov . . .
Mimo njih pa so se prerivali novi, počrnelo zidovje jih je goltalo vase, še in še — dokler ni sklonjen z rokami na prsih, prestopil izhojenega praga Obronek.
Pozna ura. Pošastno se vrte kolesa, sikajo in tulijo in tulijo, med njimi pa ječi sto in sto izključenih teles v svitu žarečih obločnic — njihovega solnca . . . Obronek vihti kladivo. Otira si znoj ,ki pada na žereče železo, da cvrči in se kadi iznad njega . . .
Polnoči! Se pet ur! Obronek dviga, tolče. Pred njim leži — se mu zazdi na žarečem železu nedolžen obrazek, dvoje tankih ročic se steguje k njemu in ga prosi: "Se zame, še zame . . . kruha . . ."
Obronek obstane. "Se za enega?" Potem pogleda roke. Žulji so se mu bili odprli in roke so mokre od krvi. Seže v žep po skorji kruha in jo zaužije omadeževano z lastno krvjo.
"Naprej!" zakliče nekdo. "Kaj boš mrzlo koval?"
Obronek dvigne kladivo, tolče in ječi. Ko je tisti trenotek pogledal skozi odprto okno, je zunaj onstran obzidja nekaj zajokalo. Andrejček? je vprašalo srce. Obronek je skrčil ustni. Pognal je hčer od doma! Kaj —? In otroka je pognal! Tedaj je skozi okno pogledala Anka. "Oče! Oče!"
Obronek je vstrepetal. Ona! Z otrokom je prišla, prišla je .. . morda zadnjikrat! Kaj je storil! Ko je pogledal skozi okno, je videl brezupen, polzasenčen obraz, ki je stiskal k sebi v neizmerni bolečini dvoje drobnih rožic in jih grel ... Se preden je odmek-nil oči, je Anka zbežala. Tiše in liše se je čul jok malega Andrejčka iz njenega naročja, dokler ni utihnil . . .
"Pa ne da bi . .se je zgrabil Obronek za
prsi.
"Naprej!" je ukazal sosedov glas.
Težko je kladivo. Obronek ga dvigne in bije, na njegovo srce pa nekdo trka z drobnimi ročicami in prosi: "Se zame, še zame .. . Obronek je čul ta glas; od časa do časa je švignil z očmi skozi okno — pa je ni bilo več . . . Na njegovo srce pa je Andrejček trkal močneje in močneje. Trkal je, dokler se ni odprlo in so vanj pogledale tiste nedolžne oči, kakor bi v njegovem srcti iskale
prostora, ker ga niso našle v srcu pravega
očeta
Obronek dviga, udarja, dviga, udarja, v njegove prsi pa se zajeda nepoznana bolečina in grize v njih ,kakor v človeku, ki je storil zločin in se skesan pred Bogom in samim seboj, boji zapreti skrivne duri svojega srca pred roko pravice, ki sega skozi nje vanj, da ga kaznuje za storjeni greh. In takrat ga je nekdo vprašal: Človek! Pognal si jo od doma! Pognal si njo in otroka, nedolžnega o-troka! Kaj veš, kolika je njena krivda ? Morda je tudi tvoje kos vmes? Od doma, v svet si ji rekel naj gre, da je stara dosti! Si videl v njeno srce? Si videl materino ljubezen do drobnih ročic, ki so se proseče stegnile tudi k tebi? Kaj si storil?
Obronek tolče, peša in peša. Vanj se steguje dvoje tankih ročic in dvoje mokrih očesc prosi: "Se zame, še zame . . ."
"Anka! Andrejček i" se je iztrgalo iz njega. Že je hotel odhiteti skozi noč za njo in otrokom, ko ...
Obronek je vzravnal hrbtenico in se zagledal v polni obraz svojega predstojnika.
"Gospod," je rekel in roke so m« razbolele omahnile.
4'Slabo vam je! Pustite!"
Obronek je izpustil kladivo ,se zgrabil za prsi in obstal.
Ko je odbilo tretjo po polnoči, je hitel po blatni cesti proti domu z rokami na prsifein sklonjeno glavo. Bog ve, ali je res odšla? Kaj je res ni več? Morda je. Vse ji bo odpustil, saj ne more drugače ... Ko je pribe-žal do svojega doma je prisluhnil. Nič, nobenega joka ni čuti . . . Morda spi! Zazve-nelo je okno, ključ je zapel v vratih.
"Kaj ti je?" se je prestrašila Obronka, "kaj si . . .?"
"Kje je Anka? Kje je otrok?"
"Saj ju ni več. Ne jezi se vendar!" ga je v strahu tolažila ona.
"Ni ju ?" je z bolečino iztrgal on. "Nič več ju ni?"
"Peter! Moj Bog!" Mati je zajokala in ž njo vred prebujeni otroci po slamnatih ležiščih, Obronek pa se je zgrabil za prsi in zbežal v noč.
Taval je mimo zastrtih oken, kjer so se uži-gale luči in vstajale žene, da postrežejo možem, ki se vrnejo in tistim, ki se odpravljajo. Begal je po blatnih cestah in od povsod je gledalo vanj dvoje pregnanih, nedolžnih očesc in se stegovalo k njemu dvoje drobnih ročic ...
"Andrejček, Andrejček," je ponavljal vso pot; "še zate, da, še zate . . ."
Obstal je. V mračnem svitu je zagledal žensko. Bežala je preko kupov gramoza in prsti . . . Ona! Bil je že blizu — ženska je obstala. Ko pa je spoznala v senci svojega očeta, je krčevito privila dete k sebi in plaho zbežala. "Anka!"
Anki je zastala noga. "Oče!" Padla je na kolena In nad otrokom proseče sklonila roke.
Oče je prihropel do nje, stegnil roke k njej in hlastnil po otroku.
"Pojdi domov, Anka, saj ne morem druga-
če ...
Andrejček se je prebudil, se oklenil potnega vratu in spet sladko zadremal na materinih ramenih . » .
ALI SE CUDE2I
VEDNO GODE?
Bilo je nekoč—menda Še ta-interese našega Clevelanda . . . krat ko je Krištof Kolumb mo- So bili časi dolga lota nazaj ko ledoval na španskem dvoru, da bi mu dali ladje, s katerimi bi šel iskat nove dežele—oziroma pot v Indijo ali kamor že. Mogoče je bilo že kako stoletje prej, toda ne gre se za točen datum, ampak za način nevarnosti.
Dogodilo se je, ko ste morda že 6uli, da so prišli angelci na Trsat ter odnesli cerkvico nekam v Loretto. Ce se je dogodilo, da so jo prinesli od tam na Trsat, naj se piscu tega članka ne zameri, ker gre k maši samo dvakrat na leto, pa še takrat vselej tako pozno da zamudi pridigo, namesto knjige o življenju svetnikov in drugih svetih knjig pa čita Tar-zanove romane in Chickie. Njegovo znanje o čudežih je torej majhno, vendar pa se še dobro spominja tiste selitve, ko je bila na holmcu zvečer še cerkvica, zjutraj pa je bilo tam prazno. Modemih kontraktor-jev, ki ^ enem tednu premak-[nejo cerkev kak blok ali dva
s« jo v C le val and u vsa vršilo po komandi is Chicage . . ."
Namesto, da bi urednik po tej izjavi malo razložil, kdo so tisti, ki so dali povelje iz Chi-caga za konferenco, pa udarja na strune fanatičnega "lokal-nega-patriotizma". Zatem nadaljnje :
livtnrtdn« loonfaranca, kot M nam sdi, ja bil zadnji obupni poskus kratiti Clavalandčanom pravica, vsoti jim samoodločavanja, pritisniti jih pod strankarska kopito . . ."
Tudi s tem ni pojasnil svoje trditve o očividnosti, da je prišlo "povelje iz Chicage". Kar se tiče "strankarstva", Mr. Pire seveda ni strankar, "A. D." ni strankarski list, ne peča se s politiko—no, ja, to se le tako pravi!
Medtem ko ne "E." in ne "A. D." ne imenujeta nobenih "krogov", nego le "Chicago", je urednik milwauškega "Ob-zora" bolj izrazit v "dognanjih". V izdaji svojega lista z dne 5. junija pravi:
¿a pofiroc i tel j« toga spora
daleč, tedaj še ni bilo. Veliko bolj pa so bili delavni angelci; ____
»por,
pograbili SO cerkev ena-dva-dolia Clovolandčan ja kroga okrog J.
| tri, in jo položili na tla nepo-" ~ * škodovano več sto kilometrov daleč štiri-pet-šest. In stvar je -bila gotova. %
S. Z. v C ki cago, ki ki radi dobili kontrolo tadi nad slavonsko naaalbino v
PROHIBICIJA IN BREZPOSELNOST
Republikanska in demokratska stranka rineta v kampanji za prihodnje volitve v ospredje vsekrižem vprašanje prohibicije.
Kruh je Važnejši nego pivo. Brez piva se izhaja, brez hrane ne. Milijone je brezposelnih, ki jih tare glad. Ker pa je ameriško ljudstvo politično izmed vseh najmanj sposobno zdravo razsojati, dopušča, da se ga nemoteno vara s prohibicijo celo v krizi, kakor je sedanja, ko je za povprečnega delavca pivo najmanj važno, medtem ko je zanj vprašanje zaslužka življensko vprašanje.
NJEGOVA SVETOST RAZŽALJENA
Kdor je živel dalj časa v Nemčiji, Avstriji, Rusiji ali na Turškem, ve, kaj se pravi "ža-ljenje veličanstva". Ce je kak podanik v gostilni pil preko mere, da se je spozabil in rekel kaj o kajzerju Viljemu, ali o Franc Jožefu, če je bilo to v Avstriji, ga je kak lojalen podanik zatožil, kršilec je šel pred sodnika, kateri ga je obsodil radi žaljenja njegovega veličanstva cesarja. Najsi je bil cesar še tak krokar, magari če je imel še toliko ljubavnih afer, ali če je bil napol nor, tega nisi smel omenjati.
V Italiji je od lanskega leta taka postava raztegnjena v toliko, da sedaj vključuje poleg kralja tudi svetega očeta in Mussolinija. Nedavno je bil trgovec Bassani obsojen na 6 mesecev zapora in denarno globo, ker je napravil o svetem očetu "žaljivo" opazko. Trgovec se je sicer zagovarjal, da ni mislil resno ,nego se je le šalil, ko sta prišla v njegovo štacuno dve ženski kupovati blago za papež-ko zastavo. Ali tudi šala ni dovoljna, ne na račun Petrovega naslednika, in trgovec je iz-previdel, da je napravil neumnost, ker se ni rajše norčeval iz samega sebe.
V Chicagu sicer ni angel-jčkov, pač pa mnogo vraiičkov, katerim se tudi pripisuje nadnaravno moč. V metropoli so I vražički iz Chicaga pripravljali čudež, pa je k sreči zaznala I za peklenske nakane Ameriška Domovina, ki je od takrat, ko I je zavrgla svobodomiselstvo in se izrekla za edino zveličavno [cerkev, obsenčena od svetega duha, da že naprej ve, kaj se bo zgodilo, zato pa prinaša novice, ki se bodo šele zgodile, | ali pa razkrije nakane peklenščkov, da ubrani narod pred grehom in nesrečo.
Vražički v Chicagu so sklenili nekega hladnega dne, ko so bili poslani iz pekla na lov nedolžnih duš, da se bi radi ogreli, in prišli so na idejo selitve S. N. D. s St. Clairja v Clevelandu na 26th St. in La-wndale Ave. v Chicagu. Na ta način se bi ogreli in ob enem poklonili strmeči prepira željni čikaški naselbini lep narodni dom opremljen z vsemi spodnjimi in gornjimi prostori, kakor je potrebno za narodno svetišče. Tedaj pa se je v glavi urednika Mr. Lojzeta Pirca hipoma nekaj posvetilo, zaža-rel je nad njim jezik kakor o binkoštih nad glavami apostolov in planil je s postelje ter dospel pravočasno na izredni občni zbor, kjer so ravno raz-motrivali o vprašanju, čemu je tudi v Clevelandu potreba nekoliko ravsa in kavsa. Holt, je dejal duh, ki ga je poslal Lojze Pire, holt, — Chicago—!
Z besedo'"Chicago" je bilo povedano vse. Naselbina je bila rešena. Ce ne bi imela te sreče, bi bilo stavbišče, na katerem stoji S. N. D„ drugi dan prazno, Chicago pa se bi veselila, ker bi tako poceni prišla k domu in prikladnim spodnjim prostorom, v katerih bi kraljeval močan kalifornijec namesto mehkega ohijčana.
Zal, da v Clevelandu govore, posebno pa pišejo, o takem čudežu zelo resno, v Chicagu pa se menda nekam čudijo nerazumljivemu strahu—metropole!
V prosi i številki tega lista ste brali nekaj citatov iz "A-meriške Domovine" in "Enakopravnosti", ki so podali malo slike o "čikaški nevarnosti", ki preti Clevelandu vzeti njegov S. N. D.
"Ameriška Domovina" z dne 15. junija v letu gospodovem 1930 ima zopet uredniški članek z naslovom "Slovenski narodni dom", ki se začenja:
"Očividno je, da je bila gad nja izvanredna konferenca Slov. nar. doma sklicana na povelj« iz Chicag«. Tam n« razu- \ mejo Cl«velandcanov, imajo pa med seboj ljudi, ki raje gredo v boj za čikask« interes« kot za i
In tako je smuknil maček iz žaklja.
Kako ve urednik "Obzora", koga dolže Clevelandčanje, je njegova skrivnost, kajti sami tega v svojih listih niso povedali.
Iz Pirčevega lista je tudi razvidno ,da imajo v Chicagu "go-
spodo". Kliče proletarijatu v netropoli: "Rojaki, Slovenci, na noge in obračunajte pri svojih društvih z ljudmi, ki so vas izdali in se prodali gospodi v
Chicagi!"
No ja, kar se gospode tiče, se mi zdi, da je te rase v Clevelandu veliko več kot v Chicagu. Ker je v Chicagu ni, se ji ni mogel nihče prodati, niti ne ničesar izdati.
V prej citiranem članku pravi Mr. Pirčeva "A. D." nadalje, da je bilo 90% zastopnikov na izredni konferenci za Cleveland, in 10% za strankarstvo. Mr. Pire se igra z demagogijo, ki mu bo batine vračala! 'Strankarstvo", kakršnega ima on v mislih, ni bilo vprašanje. Ce kdo v Clevelandu, zasleduje on strankarstvo, ki je poleg vsega še bizniško strankarstvo!
Višek demagogije in hujskanja je tudi sledeči odstavek iz istega editoriala v "A. D.":
"In kaka ja mogočo, da jo par druitav na isvanradni konforonci pobilo itavilna druitva, ki so svajik sad-njik 16 lat «Movala s« Slov. nar. don» v Clavalandu? Povojmo kar odkrito, da ja vsa to povsroiiln—klot. . . Ta prelit aassoste da bi so spravljal v p ošabni roaorvni fond ... jo rosnnl v dolnico p osa masnim društvom. Do-¿im ja vas narod troti! dmnar, so pa bili toga prof i ta dUmimi la aakatari. I To sa jo narodila todaj kardinalaa
napaka ... In priilo jo pri SND SI pseedsft^, sastopnikov nokatorik dmstav, rifc jo v sok skopaj
In to no is
pa is vsraka, kar se dlsblla kataroga jo troiil in irtvoval vaa narod, vsak Slovana« in Slovenka, ki ¡a
kdaj prtfal v klat SND . . ."
Ali je urednik slovenskega glasila demokratske stranke v svojih izvajanjih o "kleti" pravičen? Cemu delati vtis, da so bila delnic deležna le nekatera društva, samo tistih sedem društev, ki za enkrat niso godla po notah "A. D."?
Komur ja za slogo, ne bo lagal, ne bo iakal strahov v Chicagu, ne bo kričal o strankar-stvu, da zakrije svojo strankarstvo, nego bo argumentiral s stališča resnice. To, kar počno nekateri ljudje sedaj, bo raz-palilo strasti, sovraštvo bo prevladovalo na sejah društev, "politika" pa bo triumfirala! Da, toda čigava? Delavska go. tovo ne!
In končno, ker Mr. Pire že govori o "gospodi", mar misli "gospoda", da naj bo članstvo društev samo za delo, za prispevanje in za "bartendarje" ter pometače?. Ali morda misli, da je katero društvo dobi-o delnico po krivem? Da jih m plačalo? Mr. Pire piše sedaj o "naprednih" društvih. Na-predna društva naj obračunajo m "izdajalci", intomacionalci in prodajalci našega naroda v Clevelandu.
Pojdite se solit s tako robo. Ne pišem tega zavoljo "levega bloka", in ne gre se tukaj radi vprašanja njegove taktike, nego radi demagogije, ki jo uganja očitno Pirčev list in njegov krožek, manj očitno pa tu-koraa di drugi, ki so po čudnem na-ključju prišli skupaj, dssi navidezno dozdaj niso bili enih misli.—X. X.
Oglašajte priredbe podpornih društev, klubov JsSsZs in kulturnih ter vseh drugih naprednih organizad) v "PROLETARCU"
PRAVO SREDSTVO.
"Detroit, Mich., 27. aprila. 14 let sem delal pri medeninastih ploščah, kjer sem se nabral vsepolno tega strupa. Skozi 2 leti sem rabil X (tu je imenovana neka nova, zelo ogla-&ana tonika), da bi si olaj&al želodčne bolečine, toda brez uspeha! Sedaj sem začel rabiti Trinerjevo grenko vino, in vidim, da to je prava stvar.
Ferd. Kress."
TRINERJEVO GRENKO VINO
vas nikoli ne razočara, zato ie potrebno, da ga takoj poskusite. Pri vseh lekarnarjih. Brezplačni vzorec odi Jos. Triner Co., 1883 S. Ashland Ave., Chicago, lil—(Dept. 27.)
Zadružna banka
Ljubljana, Jugoslavija,
V LASTNI HIŠI. MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTIs
1.)	sp rajam a danar sa hranilna vloga ali sa tekoči račun proti
najboljiamu obrastovanju.
2.)	p o« rodu jo najconajio dostavo danarnik polil jk is Amerika
v domovino in obratna*
3.)	posraduja v vsak gospodarskih sadavak hitro ki po eonl Denar, ki se namerava poslati v staro domovino, naj se nakaie
na račun Zadružne banke na Amalgamated Bank of Naw York, 11-lS Union Square, Naw York, N. Y., istočasno naj se Zadrulno banko o tem obvesti in naroči izplačila Naš upravni zastopnik za Ameriko je Joseph Menton, 16824 Normandy Ave, Detroit Mich. Obračajte se nanj.
Obračajte se v vseh bančnih poslih za stari kraj na Zadrulno banko v Ljubljani
0
ÍOHN HÀBJÀN
GOSTILNA

Mehke pijače, izvrstne smodke in cigarete.
Se priporoča rojakom.
959 E. 67th St., Cleveland, O.
"New Leader"
anglaiki socialistični todnilc.
Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta Najboljše urejevan angleški socialistični list v Ameriki Mnogo slovenskih delavcev ga čita
Naročite si ga tudi vi. Naročnino zanj sprejema "Proletarec".

Največji spomenik
IVANU CANKARJU
»o knjige, pitane v njegovem duhu, po njegovih nazorih. TAKE KNJIGE IZDAJA
CANKARJEVA DRUŽBA.
Štiri knjige, ki jih je izdala za leto 1930, so temeljni kamen živemu Cankarjevemu spomeniku.
Vse štiri knjige stanejo samo $-J O
Zastopstvo v Ameriki ima "Proletarec". Pošljite naročilo čimprej. ATERA knjiga je najpopularnejša med našimi priseljenci v tej deželi? Je jasno:
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR.
Ako letnika 1930 še nimate, ga naročite. Stane y platno vezan $1.
Ta knjiga jc vredna mnogo več kot ji je cena. Ona je sama sebi reklama.

k

Metropola in dnevniki iz ravnotežja
Piše Joseph A. Siskovich.
pravi a snižanjem delavskih plač. To se ju k o lepo čiU. Številke Jasno in
t »
Direktoriju se nalaga, da ne sme nobeni mezm osebi prodati več delnic Common stock-a [ hoU1 kot za $5,000 (pet tisoč dolarjev). To pa iz razloga, da se ne bi posrečilo posameznikom dobiti kdaj kontrolo nad podjetjem S. N. Doma, ker Želimo, da ostane vedno pod kontrolo druitev, kar je najbolj demokratično. (Podčrtanje moje.)
Iz pravil S. N. Doma.
razmer % s prvim sklepom zvižati plačo na $151.66, medtesn, ko ste sinoči slišali is ust samega tajnika, da je nekoč dobival po $140 na meaec. Torej $11.66 več v teh slabih časih. Tako ekonomsko tolmačenje jaz odločno odklanjam. To Je samo vabljiva pesem o zniianju, in upam, da vas ni prepričala.
"Ako bi pisec pisma, po svoji volji ali navodilih direktorija, hotel domu res nekaj prihraniti, ko bi mu res šelel uspeh in odstraniti osebne mri
Kot so direktorji 6. N. Doma fa» od ms vseh je odvisno, da li bo v Clevelandu zgubili ravno- ,do® inwl	korUt * konie-
težje, ravnotako ga nista snala1i« delničarji druHev, t	„ . , _________
obdržati lokalna dnevnika, ne-|ki n jn!i|-rTi fc zahtevala to kon- n'e 0 ^^ " * 46 ***** P* gO sta se oprijela skrajne pri- ferenco smatrajo vso zadevo is prin-stranosti in netolerantnosti. Na-1 cipielnega stališča in vsled tega sa
meto d. bi sku&ali zopet prido- ^P^tT
je in dobrega gospodarstva, katerih ne bodo preobrnila nobene čustvene, histerične ter s ploskanjem spreje-
drugega kot histe-!ie ***P™*> Društveni zastopniki in
.« . . , . .	.. ..	delničarji nrotestirajočih društev i-
nini in zlobni napadi prou vse- n.,og; aprmvit7
stvar v red in
mu in vsakemu, ki se ne strinja'v u namen ,Q pripravljeni glanov»-,,.. ...... ... . , . ___
z njimi. Jeza in sovraštvo je ti .kupno, Uko da bomo lahko m D»«Vtori, bi ae b kaj lahko uma-
očitna v vseh i.ankih; osebno- na,.j v naU druttv. in podali, d.'
Jako značilno pa 8mo storlh poverjeno nam nalogo, da	_
biti zaupanje društev in delničarjev za direktorij in N. Dom, pisarijo "serije člankov ki niso nič
vdarjalo, tedaj bi on poskrbel, da pride na njegovo direktorsko mesto direktorski namestnik, in to ob priliki, ko je »el v Chicagu ter Um začel delati pri S. N. P. J. To on ni storil, ie manj pa direktorij. Da ne boste rekli, da sem proti njemu, da sem malenkosten ali celo oseben, povem vam, da radi mene naj ostane, ako pa mislite storiti kaj o tem, pre-puščan popolnoma konferenci sami.
sti nemalo!
ka-
smo pogasili ogenj, ki je divjal okoli
je dognanje psihologov,	doma od u januaria do danes
teri so dognali, da jeza je svoj-( .«K MJtnLyi 0 8iatemu, je treba stvo,—lastnost—ki je jako SO- naj prvo analizirati pismo, s katerim rodna strahu ; navadno se po- ®e obvešča društva o sklicanju te kon-javi, kadar se nas pokaže ka-	v v™» *iUn?0' *
:	, ,__, . . . « „ direktorij sklenil, da se uposli stalne-
ko smo malenkostni in kadar ^¿.p^odjo. m£jer nisem
nas situacija dela brezmočne.	da bo sa to delo dobival $36
Jako mi je žal, da mi ni treba tedenske plače 1 Vse drugo je "na-
ničesar dodajati k temu dogna- tančno" preračunano koliko je se-
nju, zakaj odkrito priznavam,1 uprava cenejšs, kar dejanski ne j ' .	u. .v» rv • odgovarja resnici. Nadalje to pismo
da sta me "Ameriška Domovi-, nameno^a ali u ^^Lti
naM in "Enakopravnost S SVOJO razliko stroškov med prejšnjim in se-
jezo in osebnostno "umetnost-' danjim sistemom, to je celotna pla-
jo" temeljito "posekala"! Ker, ča tajnika-oskrbnika in tajnika-poslo-
ne morejo raniti, blatijo, vse to ter "krbnik* Ta razlika je za Z . :. .	. $280 v pnlog prejšniega sistema, če
v nadi, da si s pljuvanjem umi-
jejo lastni obraz. Zdravilna
prejšnji sistem, ker so proti sedanjemu. Na ta način bi obdržal dobro voljo med drutvi, delničarji in v naselbini sploh. Dobri diplomati bi spoznali, da čas in razmere niso bile
Meni je vseeno kaj storite, kajti jas vem eno, da prej ne gremo domov, dokler se vsa stvar ne uredi Uko, da bodo društva ki so protestirala zadovoljna. Vsem delničarjem priporočam, da naj bodo hladni radi mojih isvajanj, da naj ne issivaio, sa-ksj ss vsako nepotrebno jezo in slabo raspoloienje boste sami odgovorni, pokazali bos to sami sebe in ne nas. Do sedaj smo nastopali gentie-mansko in s faktl in isU pričakujemo od vseh ostalih bratov in sester delničarjev. Mi smo prišli na konferenco stvarno reševati probleme 8. N. Doma in reiili Jih bomo po svojih najboljših močeh in na najbolj demokratičen način — glasovanje po delnicah. Če kdo Umu oporeka prosto mu. Ako se bo delalo v principu, UdaJ obstoji upanje, da vihar, ki Je divjal sunsj in okoli narodnega doma ostane n* cesti, ako ne, tedaj bomo dobili pečat pobesnele mase skupine ljudi, ki deluje ne v princi pu, pač pa v bresmočni malenkostni jezi in maščevalnosti ne glede na končne posledice za U svetišče, ki bi moralo v resnici biti NARODNO SVETIŠČE — ne pa le prazna prikladna fraza demagogov.
"Da jih ie veliko v dvorani, ki se strinjajo s tem poročilom bo pokaza lo glasovanje, sedaj pa prosim slehernega, da se vzdrži reklamnega ploskanja."
Vsi gornji citati so iz mojega
ugodne za uk korak in šli bi nasaj ¡govora. Pokazal sem, da direktorij s svojim drugim skle-
sredstva za "zadano rano" niso ne natolcevanje, še manj pa demagogija, s katero skušajo uničiti ono, kar ne morejo z razumom.
*
V svrho, da se bo zadevo presojalo v javnosti brez strasti, je potrebno, da čujejo čita-telji podatke od naše strani.
Najbolj merodajno pojasnilo bo direktno citiranje iz mojega stvarnega spiaanega govora, ki sem ga imel drugi večer izredne konference 22. maja 1930:
"14. januarja 1930 osUne neizbrisen dan v zgodovini Slov. Nar. Doma. Vzplamtelo je na seji direktorija in ogenj je objel naše NARODNO SVETIŠČE. Pridni in čuje-
pa odštejemo tudi delo kurjača za dobo 3 mesecev, kar je pravično, o-stane še vedno $130 razlike, in to več .
"Nadalje je Ujnik lepo zvarnišal sklep direktorija za $35 tedenske plače in pokazal spretno ekonomijo pri domu, ko se je U prvoten sklep na pritisk umaknilo, medtem ko se je sprejelo drugega, ki mu daje $50 mesečne plače. Jaz upam, da s tem ni bilo nobeno društvo preslepljeno, kakor tudi ne delničarji. Tak način predsUvljanja ekonomije od strani direkUrija ni prav lep, kajti prvotni sklep predvideva zapravljanje $161.66, drugi pa celih $101.66 manj. Najmilostnejša sodba o takem pismu je, da radi pomanjkanja podatkov zavaja ljudi od treznih sklepov ali pa <fe nima poštenega namena v oči-gled vseh drugih navedenih sUtistič nih podatkov.
"Konferenca naj sama sodi, kaj n*-ki pomeni odstavek v pismu: 4Da se je
či narocfai delavci in delničarji so plačo znižalo so vzrok izredno slabe takoj začeli gasiti, a ker niso mogli ob- delavske razmere, katere je v teh vladati ognja, poklicali so vse d ru- časih direktorij S. N. Doma moral ge na pomoč in danes smo tukaj, i upoštevati.' Skuk je imel prav, ko je da pogasimo U ogenj. Delničarji so rekel na konferenci, da slab je tisti se zbudili brez Gabrielove trobente gospodar, ki zmanjša stroške pri u-
na prejšnji ugodni upravni sisUm, o katerem jaz nisem slišal do sedaj še nobene slabe besede. MedveŠek in direktorij so mogli dobro vedeti, da s takim trdovratnim vztrajanjem pri polovičnih sklepih, U je znižanje od $151.66 na $50 mesečno, ure sorazmerno, ne bo rodilo drugega kot slabo voljo, napravilo stroške, kar vsekakor ne pripomore blagajni S. N. Doma.
"Vsi se še spominjate naglice zadnje konference. Prepustili sU u-pravo doma direktoriju v nadi, da jo obdrži. To je smisel Vaše privolitve, da direktorij ukrepa, ker zavedali ste se, da niso imeli v mislih prememb. Kakor je Mojzesu prišlo iz nebes deset božjih zapovedi na Sinajski gori, Uko je tudi načrt za premeno padel iz jasnega na sejo direkUrija 14. januarja. Vzelo jim je nekako eno u-ro, tako so pravili sinoči in preštudirali vse mogoče številke, podatke Ur spremenili sistem uprave. Mudik) se je našim direkUrjem, mi pa le ne razumemo njih mrzlično hitrost. Ra-diUga so se vzdignila društva, poslala so protesU in zahteve za U konferenco, m mi društveni zastopniki nismo nobeni Kajni, ako smo pripravili direkUrij do premišljevanja, da mogoče res ni vse prav, če smo prihranili S. N. Domu $1220.00 samo pri Ujnikovi plači.
"Radi vsega tega neekonomskega ravnanja društveni zasUpniki in delničarji pričakujejo še danes, da pri-deU pred nas s ponesrečenim prvotnim sklepom ali pa kot možje, ki

Nove SPOMLADANSKE KRAVATE
KRAVATE Iz čiste svile vredne $1.00 po
65c
HRANITE DENAR!
Velik« zaloga hlač.
Izvrstna pristoja vašemu itsremu telovniku ali jopiča.
NIZKE CENE.
■ 3649 West 26th St., blizu Lawndale
mu sklepu 14
pom priznava, da $600 letno za tajnika-poslovodjo zadostuje mesto nameravanih $1820, kot predvideva prvotni sklep, radi katerega je glavni boj. A-naliziral sem in pokazal v jasni luči vse zavijanje, posebno pa dobro pogodil v poročilu podanem drugi večer seje, česa so sposobni nasprotniki in kak duh bo vel iz njihove skupine. Anarhija je pravi izraz, in to so zakrivili oni. Oba lista sta to moje poročilo kratkomalo milostno notirala v par vrsticah, ne pa podala jedro spora Isto velja za druge govornike na "naši" strani. Ako ni to pristransko, za časnikarske poročevalce neetično, tedaj ne vem več kaj pišem! O tem obširnejše v naslednjih člankih. Sedaj pa še besedilo nezaupnice ki je sledica:
NEZAUPNICA DIREKTORIJU
S. N. D.
"Ker j« direktorij S. N. Doma na svoji soji 14. januarja 1930 sklenil, da so nastavi stalnega tajnika-poslo-vodjo s $35 tedenske plače, dasiravno jo to delo povoljno opravljal prejšnji ta jnik-oskrbnik; in
Ker se ¡« isti direktorij S. N. Doma 4. februarja 1930 na odločne prote
Ta nezaupnica je bila sprejeta z 8226 glaaovi proti 5128. Predložena je bila koncem drugega večera, ali sprejeta vsled odlašanja šele peti večer.
Oba lista sta veliko pisala, nista pa pisala o prednešenih aktih, še manj pa o pismu dru-ntva Srca Jezusovega, katero se je čitalo na konferenci. To zanje ni važno, čeravno to pismo vsebuje eno največjih spornih točk — ponovno volitev ne-egalno izvoljenih direktorjev na zadnji konferenci. Za "A-meriško Domovino" se ne čudim, ker argumentirati z ljudmi, ki zanikujejo vsako načelnost ne moremo. "Enakopravnost" pa bi vendar lahko napisala tole: Gre se za sistem u-prave, za ponovne volitve o-imih direktorjev, in za vprašanje, ali je kaka razlika med $1820 in $600 v plači tajnika poslovodje." Jaz smatram to za principe m teh sem se držal. Ko bi vi to povedali v listih, bi konferenca končala brez tiste anarhije, ki je bila umetno vprizorjena, deloma po voditeljih vaše strani, deloma pa vsled histeričnega »n pristranskega poročevanja v obeh lokalnih dnevnikih.
.Koliko je kdo kriv, kakšne demagogije so se poslužili, kako sovraštvo skušajo napraviti, to hočem pojasniti v naslednjih člankih, tako da bodo čitatelji slišali obe strani in sodili na podlagi dejstev in ne na podlagi histerične brezmočne jeze, katera še najmanj pristoja dnevnikom, katerih naloga je narod trezno in vzajemno voditi preko vseh spornih točk, oso-biti kadar se gre za interese Slovenskega Narodnega Doma!
Nadaljni članki bodo analizirali "serijo člankov" v "A. D.", ono kar je bilo v "Enakopravnosti", konferenco kot ta-o in revolverski žumalizem katerega se poslužuje ta napram moji osebi oba prizadeta lista. Namig: Kremžarjevi o-glasi!
REPORTS AND COMMENTS
TIMELY
-^
of Gross, Kans., 2. From Detroit, Mich., we received 4 from John ______ .«J. ■_!■__ ■ ■ ViUz and 10 from John Zomik.
OBSERVATIONS boy§ amt otheni ar* iuit* °iten
■ credited with new figures In Wau-BY JOHN KUTCH	kegan and No. Chicago, Martin Jud-
The power of capiUl to-day is'nich and Frances Zakovsek report to immense. Banks and industries are ua from week U week of activities merging into bigger combinations. J from their community. Each has With the trustification of industries1 „«mt in 2 renewals last week. The and finances goes the trustification 1 last letUr of Frank Podboy's of Park of State power. The government of i Hill, Pa., conUined 7 subs. Comrade the United SUtes is supervised by | Podboy is an active old timer in our those who control cspital, i. e., banks movement and always ready to help
and industries. CapiUlists are sending their direct agents U take places in the Cabinet as well as posts of ambassadors in the foreign countries.
Increased struggle for the control and possesion of natural resources, ProleUrec. Three more subs for John increased competition, export of | this week. For Ohicsgo, C. Pogorelec capital, high Uriff walls, and ever.)^ the solictors by a large figure, larger armies and navies are creating This week we find him liaUd with 17 a growing menace of another world war. Again the air will be filled with
the cause. Our new scout in Sheboygan is Tony Simenc. Seven new subscribers for Sheboygan is his work for last week. John Terchel of Strabane always Ukes the advantage of his spare moments agiUting for
appeals to patriotism, and again the
new and renewals. Frank Tauchar while visiting the southern part of this state sent in 5 subs. From
workers of this and other countries Krayn, Pa., we receive 2 more subs.
Pozdravi VOL zboru JSZ.
raje resignirajo kot da bi se ga spre-	noyf.	. >traU.
menilo za piko. Če ste bili uverjen ii¿n<> umaknil jn ^^ ^ |b
da je dober, zagovarjali in vstraiali bi pri njemu do konca. Prvi načrt ali pa resignacija. MesU Uga ste pristali v strategiČno umikanje, in jas dvomim, da je tukaj v dvorani veliko Ukih, ki ne bi raje častno pogoreli za stvar, ki jo smatrajo za dobro, kot pa da bi se umikali. Priliko i-maU, da častno resigniraU. Možatost, Vaša čast in ponos, vse U bi moralo delovati v prid Vaše resigna-cije. Ako Vam ie za sodbo delničarjev, za napredek S. N. Doma, mir hi slogo v društvih, tedaj boste smatrali že dejstvo, da se konferenca vrši proti Vaši volji in sklepih sa neks-ko nezaupnico, Ur častno reeignirali in prepustili delničarjem, da Vas ponovno izvolijo poleg devetih drugih s sklepom konference glede uprave doma. S tem korakom boste pokazali, da sU za mir, da sU za spravo, da pojmujete ekonomsko in kulturno misijo S. N. Doma. Vašo možatost bo pokazala Vaša resignacija kot direkUrija ali kot posameznih članov "To priporočam radi inUresov doma samega ter v imenu zastopnikov drušUv, ki so protestirali proti Vaše-januarja in februarja.
V JUGOSLAVIJO Z VELIKIM IZLETOM S. N. P. J. NA CUNARDOVIH BRZOPARNUUH
A KO nameravate obiskati staro domovino, potem se na vsak način pridružite velikemu skupnemu izletu, ki ga priredi IZLETNI URAD S. N. P. J. skupno s CUNARD STEAMSHIP CO. Izletniki bodo potovali na ogromnih Cunardovih brzo-parnikih
MAURETANIA	AQUITAN1A
28. junija	6. julija
Lahko potujete naravnost v Jugoslavijo, ali pa si ogledate veseli Pariz, in—ako hočete—razen Pariza tudi slikovito Švico. iNa parnikih izvrstna domača hrana, privatne kabine, prostorni zabavni prostori, vljudna postrežba. JCelo pot vas spremlja
izkušen vodnik.	*	""-------—......
Obrnite se za nadaljna pojasnila na bližnjega zastopnika, ali pa pišite na: Jugoslav Department
CUNARD LINE
346 No. Michigan Ave. CHICAGO, ILL.I
AU
NA
Izletni urad
r Slsvesske Narodne Podporne Jednote
2657 So. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
lovil« ure tajnika-poslovodje od dejanskih $151.66 mesečno na $50, kar prihrani $101.66 maseČno, ali calih $1,220 latno na niegovi plači in s tam porušil svoj prvi sklop in obonam jasno pokazal, da jo nakompotontan ekonomično voditi drušbo Slovanski Narodni Dom; in
Kar vkljub tamu •tratagičnomu a-miku ta nadaljoi p ramam bi sistema družb« S. N. D. oskrbnik ia njegova iona dobivata $2160 lertao, tajnik-poslovodja pa $600 — skupaj $2,760 latno — madtom ko jo prajšnji tajnik-oskrbnik vso to opravljal s svojo soprogo in p rajam al samo $2,480, latno, to jo calih $280 manj kod pod sedanjim si atomom uprav«. In ako sa od toga odiUj« $250 sa plačo kurjača, oatan« i« vodno $130 v«č kot Proj» in
Kor pratalna vačins drustav in delničarjev j« šaman zaHtavala vpoata-vitav prsjanjaga sist«ma bm t« kon-foronco, satoroj
I z rodna konferenca družba 3. N. Doma s dna 22. maja 1930 daja sada n j «m ti direktoriju družbo S. N. Doma nezaupnico radi upoljav« a«da-njega napovoljnaga uprsvnaga sistama in na«konomičn«ga gospodarstva s imovino družbo S. N. D. v Clevelandu To Jo poaoboj upoštevajoč da-nainj« slaba delavsko raamere, katere je direktorij moral upoštevati, kot •o naglasa v okrožnici ki sklicuj« to konf«r«nco."
Dr. Andrew Furlan
ZOBOZDRAVNIK
vogal Crawford and Ogden Ave.
(Ogd«n Bank Bldg.)
Uradne ure: Od 9. do 12. dop., J [ od 1. do 5. popoldne In od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer.
T«l. Crawford 2893. Tel. n« domu Rockw«|l 281 a
Prvi pozdrav, ki ga je prejela delegacija osmega zbora JSZ. dne 30. maja v Detroitu, je bil radiogram izletnikov SNPJ. s parnika Aquitania. O-krog 150 Jugoslovanov je bilo ha njem, med temi nad sto, ki| so potovali pod pokroviteljstvom izletnega urada SNPJ.
Brzojavno so pozdravili zbor tudi Peter E. Kurnick, San[ Francisco, Calif., in pa konvencija socialistične stranke v Pennsylvaniji. Nadalje so poslali pozdrave Ivan Molek, glavni urednik Prosvete, Fred A. Vider, gl. tajnik SNPJ., John Goršek iz Springfielda, druš. št. 81 SNPJ., Red Lodge, Montana, John in Mary Fradel, La-trobe, Pa., Circle No. 1 YPSL, Latrobe, in več drugih, ki bodo navedeni v zapisniku.
will be called by the masters to defend "their" country and its "glorious" institutions, in real meaning, the capitalist system.
There is one power, that could turn the war clouds away. That power are workers the world over. And Socialism is their one and only antidote.
s
Hundreds of Spanish-American war veterans are now assured of tensions after both houses of Congress administered a crushing defeat to President Hoover's veto of Pension Bill.
a
Mr. Hoover is about due for a trip West, where he will rest fishing, leaving his administration's wounds to real. Thus he imitates his predecessor "Silent Cal", who quite frequently made such trips.
a
Europe of to-day is still the hotbed of international jealousy and hatred. In spite of numerous peace pacts and peace conferences we find all nations are arming, preparing for another war.
Mussolini, the real king of Italy, has made a tour of Italian provinces, delivering speeches, praising Fascism, exhorting the youth to be ready to spring to the sword any moment, demonstrate the might of rejuvenated land of Fascism against all enemies. In Italy they talk about war with France and its all Jugoslavia. There really are war dangers in Europe. Mussolini's speeches are characteriezd
as the most war-like since 1914. a
To abolish wars, imperialism and capitalism, we must get rid: of jealousy, hatred and ignorance, the root of all eviL
a
In Chicago gangland war continues. A grim battle of elimination, of the survival of the fittest, characterizes the killings amongst gangsters in the race for control of commercialized vice and wholesale bootlegging. Besides other causes there is Volstead-
This is the work of Henrik Pecarich. Many other active comrades from various states have sent in renewals as listed in this issue. On with the good work! Our goal is 3000 yearly subs thru the solicitors to the end of this year. We will reach this number if we all do our share.
John Rak.
Partly Self-Guided
Human life ie * voyage in which we can choose neither the vessel nor the weather, although much may be done in the management of the sails and the guidance of the helm.— Norman Macleod.
Prva Jugoslovanska j restauradla
DOMAČA KUHINJA
Otto and Jerry Minkovsky,
lastnika. 4047 W. 26th Street
Se priporoča Slovencem v pose*
FENCL'S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 S. Lawndale Ave., Chicago, III.
Tel. Crawford 1382.
Pristna in okusna domača jedila. Cene zmerne. Postrežba točna.
ism, who shares responsibility for the crime wave. Would not the repeal or sensible modification of the 18th Amendment .elieve the situation considerably?
Naši zastopniki v vseh večjih naselbinah.
VINKO ARBANAS
1320 W. 18th St., Chicago, 111. Telefon Canal 4840. SLOVENSKOHRVATSKA TRGOVINA CVETLIC.. . Sveže cvetliœ sa ples«, svadb«, pogrebe Itd.
Članstvu kluba št 1 v Chicagu
Chicago, III. — Na prihodnji seji v petek 27. junija bosta poročala delegata Peter Ber-nik in Joško Oven o poteku prošlega zbora JSZ. in o soc. aktivnostih naših klubov v Detroitu.
Among Our Sub. Diggers
In this week's issue is listed among our sub diggers, Anton Jankovich of Cleveland, who has increased his stock by 28 points. Jankovich is also active in soliciting ads for our Almanac. F^om the same city Karol Trinastic sends in 11, Joseph Lever 8 and Louis Zorko 4 subs. From Bridgeport, 0., Joseph Snoy sends 1. Snoy, as can be judged by his figures leading the column is our most successful worker to increase Proletarec's circulation. Quite frequently • we hear from Jacob Rozic of Milwaukee, Wis. He makes it a duty to collect all subscriptions due and to secure new ones. His last letter contained 6 renewals. Joseph Radelj of West Allis,
Wis., sees that all subscriptions of that
Na zboru je bilo poroč o,I«**.„"? p»»1 »P- ,Thj" w«k„h- is « . .. l m i ne I credited with	In the Sunflower
da ima klub št. 114 že 116 c.a-;gtate Kansas the Sular bnytherR arp
our solicitors. Anton, just before leaving for Europe sent in 7 and John
Dr. Otis M. Walter
ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL.
V uradu od l do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek od l. pop. do 8. zvečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah.
Anton Zornik
HERMINIE, PA. Trgovina s m«ianim blagom.
Peči in pralni stroji naša posebnost. Tel. Herminie 2221.
nov. Morali se bomo žuriti, da' ga dohitimo.
Ves zbor se je vršil v znamenju volje za povečanje našega dela in pojačanje naših klubov ter Prosvetne ' matice. Sodrugi in sodruginje, potrudite se, da bo rastel tudi naš klub, in v ta namen privedite že na prihodnjo sejo svoje znance in prijatelje, da se mu pridružijo.—P. O.
èSSSSÉSSêlêSSSèêSSêSSSèSS*
Martin Baretincic & Son
POGREBNI ZAVOD
324 Broad Street Tel. 147». JOHNSTOWN, PA.
SLOVENCEM PRIPOROČAMO
KAVARNO
MERKUR
3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL.
(V bližini urada SNPJ bi P rolet are a.)
FINA KUHINJA IN
POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik.
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
NARODNA TISKARNA
2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi tiskamo * Slovenskem, llrvaikem, Slovaikem, Čeikem, Poljskem, kakor tudi v Anglelkem in Nemikem jesiku.
Naia posebnost so tiskovine sa druitva in trgovca.
Pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI.
Naročite si dnevnik
"PROSVETA"
Stane sa celo leto $6.00, pol leta $3.00.
Ustanavljajte nova druitva.
Deset članov (le) Je treba sa novo druitvo. Naslov za list in za tajništvo le:
2887 S. LAWNDAI.E AVE..
CHICAGO. ILL.
(w
___ m I aia^

A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers.
Official Organ of Jugoslav Federation, S. P.
fimlrtarcr
OUR AIM: EDUCATION,
ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH
NO. 1187.
BEER FOR THE HUNGRY
If Dwight Morrow has any ideas on anything but prohibition the newspapers are concealing the fact. If he is going to reform Mew Jersey politics he is making an amazing beginning by appearing at an Atlantic City meeting under the patronage of the notorious Nocky Johnson who, if half the things said about him are true, is one of the worst political bosses in America. In short, Mr. Morrow s campaign illustrates once more some of the things wrong with American politics. Here is a man of unquestioned ability, a former partner in the House of Morgan, which comes close to being the reigning dynasty in America. And in a time of unemployment, of the great growth of mergers, of the steady encroachments upon civil liberty, and of various difficult foreign problems, the Jersey electorate is apparently letting him get away with an opening speech which never mentioned anything but prohibition! Thus, once more the prohibition issue is being cleverly used to distract the voters and to check a real-and effective new political line-up. Each day makes me surer that we Socialists ought to line up on certain principals in regard to prohibition which I have been preaching some six years. As Socialists we declare that bread is more important than beer; that prohibition, however important it is, is not and cannot properly be made primarily a partisan issue; that the attempt to do so plays directly into the hands of the standpatters; that in order to deliver our politics as far as possible from this curse public opinion should force all parties to give legal efficacy to the result of a popular referendum. In such a referendum, I should urge what the Socialist Party in New York State urged in 1928 as a more clear cut and definite proposal for dealing with the liquor traffic in states which want it, than Mr. Morrow has made. But I should urge it rather as an individual opinion than as an opinion primarily derived from my Socialist convictions. I am happy to observe that the Maryland Socialists have taken a stand for reference to a referendum. This is not dodging an issue. It is trying to put the issue squarely before the people who in the long run, are going to .decide, irrespective of political parties, by legal or illegal means, what they want done about the liquor traffic.—Norman Thomas.
WHAT HAPPENED TO A GOOD PROGRAM
Just what happens to labor programs under a non partisan scheme is" illustrated by the failure of the excellent program by the New York State Federation of Labor. It offered 13 demands. On 7 it got exactly nothing. On 6 it got somewhere from 1 to possibly 50 per cent of what it asked. This is true of such important measures as its injuntion bill, and its genuinely Socialistic demand for "State ownership and development of public waters and energy therefrom and distribution of procured electric light, heat, and power to homes, farms and workshops at cost." All labor got on this latter demand was a commission to consider development of power resources on the St. Lawrence. Herbert M. Merril, Socialist state secretary and a good labor man, has made a summary of this situation which is worth reading in full.
UNITY OF THE ADMIRALS
British rear admirals rage against the London Treaty as a betrayal of England, a Japanese naval officer commits suicide to protest against the London Treaty because it humiliates Japan, and our American rear admirals once more cry out to high heaven that we have been done by England and that all is lost without more 8 inch guns. All of which makes a sensible man believe that there may be something good in this London Treaty after all. It also proves how hopelessly unfit for the diplomacy of peace are our rampant rear admirals.
"AMERICANISM" OR FACT
District Superintendent Campbell of Staten Island said that it was the business of school histories to teach Americanism rather than fact. Nationalism like any other religion which is afraid of facts is in a very bad way and the rivalries of nations which teach nationalism rather than fact naturally lead to war.
Be the Fourth Kind
He that cannot think is a fool; He that will not think is a bigot; He that dare not think is a slave.
The thing« we get for nothing may cost us more —1 4W~ things we buy. ^^^^^^
Rudeness of Parents Resented by
Children, Avers Column Writer
i
SEARCHLIGHT
By Donald J. Lotrich
>---- -JACK, BETTY and 6AKRY,xJR,
' dtiXA^en.	Meyers.	(
Do you annoy your children? The go ahead anyway. If they meekly chances are you do. At least that is submit, you can count on it that they the most flagrant vice to be found will be bothered all their lives with] among parents, according to Dr. inferiority complexes. Some of us Garry Myers, noted writer of "The never have grown away from fears Parent Problem" column.	developed in childhood."
Dr. Myers, whose three children, Dr. Myers is head of the division Jack, B.etty and Garry, Jr., are of parental education in Cleveland being reared at his home in Cleve- college, Western Reserve university,
in Cleveland.
A writer said of him: "Dr. My^rs strong WiW a surprise to me. You see, I thought a child psychologist would
land according to the practices he preaches (the doctor says they're "just ordinary kids") has opinion of parents.
"We parents take ourselvee so seri
be a gloomy, diabolical looking kind
ously and our children so lightly that of pereon. Wpl| he Un.t Dr Myers the results often are quite disas- |is rather shortf a ,ittle fatf trous Dr. Myers says. "We often ,hairedt comfortllbly homely, and good
^fM w y dl8Cuourteoua. * our natured looking-really, he's very children. We nag them, we interrupt Attractive! their enthusiastic accounts of ex
"And as I listened to him and remembered my own childhood, I found out that he certainly knows how to get inside of a child's iftind.
periences.
"And when they resent this attitude, we shake our headb and think
we have a'problem'to solve.	.	. ..
"Fortunately, most of our child- 'Th?	L	, ^
ren do resent our rude manners and "at<:hed kim the more I realised why
he is considered one of the finest specialists in his line in the world."
Waukegan Beacon Light
S. N. H. Dramatic Club held a successful and interesting meeting Tuesday, June 3. Many goo<i motions were made for the next season. New Officers were elected at this meeting. They are as follows: Pres. V. Pink, Vice-Pres. A. Mahnich, Sec. F. Kirn. Kec. Sec. F. Velkoverh. Treas. H. Jereb, F. Hrvatin and M. Hodnik Trustees. After the meeting our girls prepared a very good lunch. Thank you Mary, I think that was the last one in your single life for our club. Many happy days to you both.
• • •
Our sis, Frances Artach represented the club at the JSF. convention which was held in Detroit, Mich. Frances sure gave us a great report of all the good work that was done to better the present conditions. That's the girl "Frances" Keep up
the good work.
• • •
Our Club No. 45 of JSF. is already preparing for big doings that will be presented in Oct. 1930. There will be a Slovene and an English play and many other things. I will not tell you this time, but it will be one of the biggest programs that was ever held.
"Watch for Date."
• * •
S. N. P. J. Lodges in Waukegan will hold their picnic at Mozina Park June 15. Admission 26c. Tickets can be purchased from any S. N. P. J. member.
There will be a baseball game and many other things of interest. "Oh Yes," I should not forget to tell you about the hot orchestra that will reader the music on that dlate. Let us all be there.
Vincenc Pink.
There wasn't that crowd that should attend the Cook County Socialist picnic at Kiverview Park last Sunday, due probably to the earlin-ess of the season. Those that were there however, had a good time and the opportunity of hearing Judge Jacob Panken of New York City. Besides Panken, Clarence Senior,- Geo. Kopp and the Socialist Mayor of
Beaver Dam, Wisconsin spoke.
• • •
Judge Panken spoke on unemployment and the inalienable right of man to work. He stressed conditions of Chicago and painted a picture of wonderful Chicago with its beggard-ly conditions. Panken wound up by raying that the time will come when th.* workers will rule and though he may not live to see the day, he will continue working to hasten that day. Clarence Senior spoke on Chicago's proposed perpetual transit franchise. He mentioned the fact that Chicago's strap hangers will be paying higher fares and practicularly pointed to the time, not so far back, when Chicagoans saved bushels of transfers hoping to receive a refund while the suit to continue 7 cents was being litigated. George Koop said that he was active 85 years in the movement. Because of his silvery hair we didn't doubt him a bit. He also went on to say that he is more energetic now than he was 36 years ago.
-a—e—a---
"All Quiet On The Western Front" has been dramatized and is now playing at the McVickers Theatre, Chicago. This talking picture is mora realistic than one would think it possible to produce. If you have Vead the book you'll like the picture all the more. If you haven't, buy the book at Proletarec's officc«, then go down and see the picture. It is a sympathetic picture and should do much to arouse the workers against war,
• * *
Now that our. Convention is over and our delegates back home reporting the progress made we will expect a renewal of life in every locality. We must have more subscribers to our paper. "Our clubs must be enlarged, if we are to become that potential factor in the life of our Jugoslav workers. We must build, we must work. The time is ripe. Everyone on the job.	4
e a e
They tell us of Detroit Club No. 114 eclipsing Chicago's Club No. 1 in membership. So we in Chicago, too must spur up a bit How many new members can we initiate at the next club meeting in two weeks. There are many young folks that should be in our ranks. A little work and We can get them.	_
When we acquire our own quarters our activities will increase and; with our m mbership. That too is another hard job that falls on the shoulders of our Chicago members. We need subscribers to our building fund, a • •
From now until September people will spend their Sundays out of doors. In the open k is much healthier. Whep the season will be at its height the Pioneer Lodge will hold ita prise classic for 1930. This year it will be held at Bergmann's Grove, North 1 Riverside, Illinois. The lodjge is 1 fc-aturlng its prize list by giving away
A NEW 1930 FORD CAR.
• • •
A lot of opposition has arisen against the new Chicago Traction ordinance. Most of the opposition is based upon the points stressed in | these columns last week. Men of prominence in and about Chicago are i falling into the line of opposition. The entire question will be settled at the polls at the next election. Pamphlets outlining the evil that can be done by the acceptance of this perpetual franchise to the people of Chicago are being distributed, e • e
Clarence Senior, the National Executive Secretary of the Socialist Party has launched a campaign to enlighten the Comrades and people of our great Metropolis about this attempt of paying interest on the enormous sum overestimated as the value of Chicago's transit line. At every opportunity he talks and writes against it.
A Slight Error
Young Lady: "Druggist, can you fix up a dose of castor oil so that it will not taste?"
Druggist: "Certainly. If you will wait a few minutes I will fix you up. Will you have a drink of soda whil« you are waiting?"
Young Lady: "Thank you, yes."
Druggist disappears behind the partition to reappear a few minutes later. "Is that all you require?"
Young Lady: "Ye«, thank you. Is it ready?"
Druggist: "You've just drunk it."
Young Lady: "Goodness gracious, that was for mother'"
The Brute!
Hubby—"I had a queer dream last night, dear. I thought I saw another man running off with you."
Wife—"And what did you do to him?"
Hubby—"I asked him why he was running."
RATTLING OF MUSSOLINI'S SWORD MAKES EUROPE NERVOUS
MORE ENGLISH ARTICLES ON PAGE 7.
. ......v ... v.^à
THE SOCIALIST PARTY AT WORK
National Executive Committee to meet in Connecticut
The National Executive Committee will meet in Bridgeport, Connecticut, on Thursday and Friday, June 26th and 27th. Mass meetings with members of the committee as speakers will be held! in the surrounding towns, in connection with a special membership and activity drive which will be put on following the state convention held the previous weekend.
Six Boston Yipsels Arrested
Six militant members of the Y. P. S. L. in Boston posted themselves at the entrance to the Boston Gardens at a rally attended by 20,000 drys last week and passed out leaflets, calling attention to the unemployment situation. The leaflets read, "Why Worry About Booze? When Do We Eat? What About the Millions Unemployed? The Destitute Aged? The Wage Cuts and the High Cost of Living? Don't B,e Blinded by State Issues—Learn about the real issues at our meeUng, every Friday night" A good many hundred leaflets were passed out "before one woman discovered that she was not accepting a program but a Socialist circular. She ran back to the door and shouted1 at the Yipsel who passed it to her, "This is not a program,, you red". She then called a policeman to arrest him and his co-workers, among which was also the president of the Harward Socialist club.
Chicago
Plans are being made for a picnic to be held in August under the auspices of the state office. Frank B. Metcalfe, candidate for Governor of Wisconsin on the Socialist ticket, is to be the principal speaker. The picnic will be held on Sunday, August 24th, at White City park.
Pennsylvania
The Socialists of Reading will hold their opening picnic of the year on June 8th in a picnic grove owned by the Socialists. This will be the occasion of a public dedication of the park to the use of Socialists and trade unionists and the* principal address will be made by the Socialist mayor, J. Henry Stump.
Chicago "U" Students to Assist in
Campaign
Charles D. Madsen, of the University of Chicago Club, has informed State Secretary Benson that arrangements have been made for at least five university students to spend a week, beginning June 16th, assisting in the work of agitation by speaking in factories, passing out literature, attending branch meetings in Milwaukee and making excursions to outlying districts. In addition they will work with the young Socialists in developing ptreet corner speakers.
Jugoslav Convention
The most spirited convention of the Jugoslavs in years was held May 30th, 31st, and June 1st in Detroit The officers and members of the federation have just and great reason to be proud of their accomplishments. The reports of activities during the past year filled the delegates with enthusiasm. The educational division of the federation was thoroly gone over and reorganized in order to make it more effective, although in the course of the past few years it has distributed over 18,000 copies of its own books and supplied several hundred clubs and lodges with plays and other educational needs. It is now made up of 117 fraternal and cultural organizations, such as singing choruses and dramatic clubs.
The Expeditious way in which the convention business was transacted and the business like manner which all ot the delegates u*ed in speaking made a big impression upon National Secretary Senior who was present as fraternal delegate. He said the many of the English speaking locals and branches would be put to shame by the energy and vigor with which the delegates to the Jugoslav convention went to work. One significiant fact of the convention was that over one-third of the delegates were young men and women who are beginning to come into positions of leadership and influence in the federation.
One far reaching resolution was passed which called upon the federation officers to form English speaking young peoples branches of the federation which would also be affiliated with the Y. P. S. L. 'Clarence Senior spoke for the national party and Emanuel Switkes, Acting National Director of the Y. P. S. L. spoke for the Yipsels.
Bohemian Federation
The Bohemian Socialists of Chicago have reorganized. There are now branches in the 22nd ward, the 23rd ward, a woman's branch in Cicero, and a branch containing members in Cicero and Berwyn.
¿The Bohemian Labor Unions have just contributed $4,000, in a drive for the benefit of the Spravedlnost, Bohemian Daily Socialist paper, a special number of which will be issued on the 26th anniversary of the paper, July 4th.
TRANSOCEANIC PHONE
Through establishment of transoceanic telephone communication ,it is now possible for the phone User to talk to 20 different nations with a population of about 400,000,000 and containing about 86 per cent of the world's telephones, says Popular Mechanics Magazine.
These include most of the European continent, Great Britain, Spanish Morocco in Africa, Cuba, Mexico and very soon Argentina, Brazil and Uruguay.
Oh, Life!
Little Phyllis asked her mother: "When I grow up will I have a husband like papa?" "Yes, Phyllis."
"And if I don't marry, will I be an old maid like Aunt Susan?"
"Yes, dear."	•	,
The youngster thought a long moment, then shook her head. "Well, I am in a fix " she said slowly.