LUBLANSKE
JANN. FRIDR. EGERJA.
Nro. 8*
Liiblana
Vfafhe n§rafhke novize pravio, de fe sargf fhe neve , al fo franzosi v' Neapli; is Majland pifhejo, de je v'Neapli smefhnava med mgftna-ni vftala, fo na dvoje vlgkli , general neapolit. ni bil varen pred hrupam, fe je tedaj v' brambo generala Championet podal. Al tg nasnanja ni majo fhe pezhata sadne refnize nad feboj.
14. dan tiga mefza je Marchese Gallo mini-fter neapolfkiga Rrala lefem v' Lublano perfhel ob fedmih svezner, kir je po morji v' Terft hor dil, inu sdaj na Dunej namenen.
Pone-
Ponedelk fo j^sdni lovzi regimenta Bufsi en division tukaj v'Lublani pred Kapuzinarji pregledani bili, perfego ponovili, inu na dol^nfko ftran v'kvartgrje djani.
En premoshen mgftnan v' Idrii pokashe, kaj lubesen proti vbogim fvetuje. Per sheliitvanji eniga fvoje shlahte, je povabil v'fvate 39. vbo-gih , katiri fo v' Idrii is vbogih kafse prefkerble-ni fvatje inu vbogi fo bili mogozhno goftovani, inu po verhi tiga fo premoshnifhi fvatje vbogim na miso Hr^gli. Godilo fe je 4. dan tiga mgfza. — Poflufhaviz pojdi, inu duri tako!
Tirole fo , kakor en oroshifhe , vfe mer-goh' od foldatov, Tirolzi farni pod oroshjam, veneti od ferzhnofti fe sa matcrno deshelo potegniti. Bolnikov ni nizh med foldatmi,
Donava inu druge vode po N§mfkim ger, do rasdglujejo, kar je odmeka perfhla * inu potoki raftejo.
VPvaftadti fo franzosi dali pifmo na zefar-fkiga miniftra sadni dan Profenza , de naj Zefaf v'petnajft dnevih odgovor da, al bo Rufse na-saj poflaU ako ne, bodo oni to sa napovedano vojfko fposnali.
Dunej 9. inu *3» Svizhana*
VTirolah je poftavlen sa Komendanta F. M, L. Bellegardej general Melas pa jepovifhan
sa
sa generala zhes kojnftvo inu sa narvifhi komen-danta zhes vfo vojfko na Lafhkira.
Miloftvi Zefar je dal eno veliko rezh de-narjov, med tifte, katiri fo od Donave pofhkod-vani.
Lftafhna sima je bila hujfhi, kakor od leta 1775. proti 1776, inu kakor od 1788. do 1789« ta dva poprejfhna krat ni bil mras ne tako dolg, ne tako ojfter,
Npnfkn.
Zefarfki minifter v' Raftadti je 21. Profenza Ngmzani povedal, kaj fo nih zefarfka Svitloft njemu fkusi eniga kurerja pifat puftili, de nam-rezh franzosi sdaj febi eno drugo rgzh na dan vlgzhejo, to je , de od Rufsov govoriti sazhena-jo, kader je bilo trgba , de bi nafhimu perto-shenju uho nagnili, kgr zhes vfo bidffco pravizo deshele ta kraj Pvajne ftiskajo inu molsejo.
Ngmzi fo namenili franzosam odgovoriti, de savol Pviifov bo fvitli Zefar inu sbiralfhe v' Pve« gensburgi raslozhik dal. Franzoski moshje pa naj fkerbg, de bo is Parisa fko.ro bolfhi odgovor perfhel, kar ngmfke kraje na ti ftrane Pvajne sadgne , de ti kraji nebodo od franzoskih generalov tako nesnano tlazheni.
30. Profenza fta dva tekarja is Parisa v'Pva-ftadt eden sa drugim na franzoske moshg; ti fo drugi dan N?tnzam|dali vgditi: imamo po vele,
tako
tako dolgo nizh odgovoriti, ne kakiga pifma od vaf prejeti, dokler nebode nizh raslozhniga inu sadoftnfga odgovora, kar marfhiranje rufovfkih foldatov sadgne.
N$mzi fo i. d. Smhana fklenili to pifanje nfmfkiffu sb?ralfhu v' Regensburg nasnanje dati.
Terdnava Erenbreitftein fe je vender mogla podati, popolnim mankanje shivefha je per-gnalo Komendanta odjgnati. 2%. Profenza fo fhli ngmfhki foldatje ven s' vfo zhaftio ; kar je bilo Kollnizov fo fhli v' Veftfalio } Trierzi v' Augs-burg. Oberftar Faber, kir je bil Komendant v' ti terdnavi, je fhel k'Prinz Karlnu v^gilo
Friedberg na Bojarfkim.
Prinz Kari je fiiel is mefta Friedberg 20- d. Profenza na ene dni v'Munchen k'Bojarfkim Kurfirftu.
Is vfih krajov n^mfhkiga fe flifhi, kaj hu-diga je mras, inu kaj potle odmgka fturila; hi-fhe, malni, moftovi poderti, zgfte pretergane.
Srpani a.
Komendant otoka Minorka je vojfkni fod-bi isrozhen, k?r & 3e prenaglo Anglejzain podal. Otok IVlajofka v'dober bran poftavlajo. Tudi fe po Shpanii na boj perpravlajo, per me. fti Valenzia bo 30- batallionov na barke djanih. Dva logarja fta eden v'Tarragon, drugi v'Ka-talonii, dosdaj pravio , de nizh drugiga nemif-lio kakor frgdno morj? braniti.
L ajhko.
Is Majland pifhejo i fhe smirej novizh v' shold pobraiii franzosi perhajajo , inu proti Pvim-fkim mahajo.
Franzos pofhila v' Pefchiero na bengffeki meji dofti fhtnkov inu ftrglne perprave ; poprav-la terdnavo Pvocca d' Anfo, k?r bo imel en lo^ gar sapgttavshent foldatov. Po zisalpinii terdo v'shold love, al Lahi fe branio, nifo volni franzos am flushiti.
Ddndolo en apothekar is Ben§dek je predlani v' Bengdkah narbol fe mgfhal v' deshelne re-zhi, potle ga je Bonaparte sa mosha med sbrd-nimi v' Majlandi fturil, je bil minifter unajnih oppravil. Sdaj pravi, de vishanje zgleh deshgl ni sajn, bo rajfhi fpgt apothgkar, bolnim sdra-vila dglal, inu ne ludt per sdravi pameti sanor-ze narejal.
Salizetti en sbrani mosh is Parisa je per-fhel v' Tofkanfki brod Livorno , tudi ima general Serrurier priditi. Parisarji pravio, de nima nizh povela ne Salicetti, ne Serrurier; al sdaj-zi fe je druga pokasala. Tofkanfki vajvod Ze-farjov brat je mogel franzosam sa davk plazhati pgtfto tavshent liber.
V" Rimi je fhe sdaj grosna lakota, brodovi fo od Anglejzov sapmi, od nikoder ni nizhjg-fti dobiti.
Turin-
Turinzi gerdo delajo s' zerkvami; k^rkolje kaj denarja , perhodka, vfe fngdo inu poberejo ; kraleve snamina inu pezhate rasbiajo, ja zlo jnertvih Kralov pepgl v' grobih per miru nepu-itg, temuzh ven is grobov koplejo inu prozh vosio.
General Serrurier je v' ftari republiki Lucca kafse fprasnil; frebernino is zgrkv, od premosh-nih , oroshje is oroshifha pobral, kojne odšel, inu 18. Profenza eno novo berafhko republiko naredil, katira je s' zisalpinio sdrushena. Luc-chesarji bi bili rajfhi pod Vajvoda v' Tofkani.
Sardinfki Kral je fhe na Tofkanfkim. Nea-polzi fo is Livorno pelali barke v' otok Elba, i-nu potle v'Palermo na Sizilii, kamer je Kral fhel.
Is neapolfkiga fe to sar^f vg: 3. dan Profenza fo franzosi mgfto Capua oblegli inu popolnim obdali. Potle fo proti Neapel permaknili. Generalu Championet fo Neapolzi fpgt ponujali, de bi fe preneh od bojafturil na dva mgfza, franzos ga je fturil, al na eno terdo visho sglihal., de imajo Neapolzi dofti denarjov plazhati, inu Gapuo franzosam dati. Po tim glihanji fo bili franzosi 11. Profenza v'Capuo fpufheni. Potle je veliko befgdi flifhati, de fo grosni prepiri, nepokoji inu morie v' NeapU vftale katire nizh dobriga neobetajo. Tudi pravio , general Mak je mogel k'franzosam sbgshati, sato , k gr Neapolzi fe fami med feboj kolejo. Drugi pravio, de fo Anglejzi, Rufi inu Turki Neapolzam do-
fli foldatov na pomozh zhes franzose perpe-
lalk
Turzhia»
Sir Sidney Smith je perfhel v'Conftanftino-pel 2. dan Profenza, on bo ined Turkam inu Anglio eno perjasno svgso sglihal; Turk nebo-de vezh s' Franzosam perjatel. Pvuf inu Turk fta shg svgso med feboj sglihala inu poterdila.
Notri do 10. dngva Profenza nifo dobili nizh novih nasnanjov is Egipta, al faj Turfki dvor ni do takrat nizh med ludi osnanil, kar bi nam vgdit dalo, kaj fe v'Egipti godu
Franzia
Svgdifki Kral ni otel od franzosov tiftih e-niga sa franzoskiga poflanika prejeti, katiri fo na fmert rankiga Ludvika volili. So mu mogli eni-ga drugiga poflati.
Oroshniki v' Niederlandi, katiri shelg fran* zose venistepfti, miflio napomlad njih rezh ispe-feti; al franzos fi persadeva, te oroshnike fhe popred premagati, preden bo kukovza pela. Smi-rej fe pretepajo , eden drugiga lovg«
Skusi Brufsel vodio v' eno mgro novinze k' rainfki armadi v' Mainz. Tudi ftari foldatje mar^ fhirajo is notrajne Franzie proti Rajni.
Po Niederlandi franzos vef bron od zer-i kovnih sgonov prozh vosi v'Pariš, de bodo denarje dglali.
Proti
Proti fhpanfki meji fe tudi enmalo foldatov nabgra, inu prepoved je dana, de nizh shive-fha neiing v'Shpanio fpufheniga biti.
Algierfki Dej v' Afriki je franzosam vojfko napovedal. Njegov poflanfk v'Parisi je v'jgzho djan, mu vfe pifma pobrane. Po zglim fvgti polica franzosam vfe fovrash.
Po zgli Franzii fo fhle natifnene pifma okoli, de Kral Ludvik XVIII. osnani fvojim svg-ftim podloshnim omoshenje fvoje nuke franzoske Prinzefine, inu de boPapesh fpgt v'Pvimi v'fvo-jo ftaro oblaft nasaj djan.
Anglia.
Anglejzi fo na vfe kraje po fvgti 25. tav* shent foldatov narasen poflali, vender jih imajo fhe doma per 150. tavshent famih dobrovol-zov, ako bi kaka fila vftala. #
22. Profenza je Kral poflal v' Parlament, de Ozhe Irglandfki inu Anglejfki parlament v'en famiga sdrushiti, de fovrashnik nebode smiraj raspertja dglal.
Al po Irelandi foludjgtiga vgzhidgl nevolni,. slafti taki, katiri bi per prenar^dbi fvoje flush-be sgubili. Nepokoj fe fpgt kashe v' Irelandi.
L o t e r i a.
16. Svizhana fo v' Lublani vsdignene:
58- 55- 64- 34. 78-
2. Sufhza bode v' Gradzi vsdigvano.