PoStnina platana t gotonni. ŠTEV. 294. Posamezna številka Din 2,- LETO III. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemli nedelje In praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30"—• Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPR A VNIST VO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži mamk« za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.033. Slovenci! Naša najodličnejša kulturna društva, SLOVENSKA MATICA, NARODNA GALERIJA, ZNANSTVENO DRUŠTVO ZA HUMANISTIČNE VEDE in PRAVMIK so vložila pri prosvetnem ministrstvu zakonski predlog za ustanovitev AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJUBLJANI. Po dolgih letih notranje priprave, v katerih se je naše znanstveno delo diferenciralo in spopolnjevalo, stojimo pred trenutkom, ko se bo stavba uaše znanosti z Akademijo popolnoma dogradila. V Akademiji bodo imeli naši najboljši možje priliko, da gojijo znanstveno delo, naš narod bo prejemal iž nje obilo pobud za nadaljnje udejstvovanje, vsem našim prosvetnim organizacijam bodo prihajali iz nje dotoki svežih misli in novih stremljenj. Ob istem času, ko so zgoraj imenovane znanstvene institucije izdelovale načrt za akademijo znanosti in umetnosti, je naša NARODNA GALERIJA začela veliko delo notranje reorganizacije, katere namen je ustvaritev enotne umetnostne zbirke, ki naj predstavi svetu razvoj slovenske umetnosti od najstarejših časov do današnjega dne, a hkrati tudi pokaže najboljša dela naše stare umetniške posesti. Naše velike dosedanje zbirke, tako NARODNI MUZEJ, ŠKOFIJSKI MUZEJ V LJUBLJANI in NARODNA GALERIJA, so izjavile, da so pripravljene združiti svoje dosedanje umetnostne zaklade v enoten organizem. Društvo »Narodni dom« v Ljubljani . je s polnim umevanjem važnosti ideje, ki se ima ustvariti, sklenilo, da v ? svoji palači da prostora Narodni galeriji in Akademiji znanosti in umetnosti, s čimer je novima institucijama zagotovljeno primerno bivališče. Upravičeno torej smemo pričakovati, da dobimo umetnostni zavod, ki bo ponos našega naroda in naše prestolice, umetnostni vzgojitelj širokih plasti ljudstva, priča naše zgodovine in pobuda umetniku pri njega nadaljnjem delu. NAŠA DOLŽNOST JE, DA IDEALNO STREMLJENJE MOŽ, KI SE Z IZVRŠITVIJO TE NALOGE TRUDIJO, Z GMOTNIMI SREDSTVI PODPREMO. Izvedba bo zahtevala mnogo žrtev, ki jih ne bo mogla vseh prevzeti država. Gotovo živimo v pretežkih razmerah, a vendar ne tako težkih, da bi se obupani smeli odreči skrbi za svojo kulturno bodočnost. ZATO-. POZIVAMO VSE POSAMEZNIKE, VSE ZAVODE, VSE NAŠE PROSVETNE IN GOSPODARSKE ORGANIZACIJE, DA DOPRINESEJO, KAR MOREJCh V FOND AKADEMIJE IN NARODNE GALERIJE. V Ljubljani, 1. decembra 1926. DR. VILKO BALTIČ, veliki župan ljubljanske obla&ii, DR. OTMAR PIRKMAJER, veliki župan mariborske oblasti, DR. ANTON BONAVENTURA JEGLIČ, škol ljubljanski, DR. ANDREJ KARLIN, škof lavantinski, DR. F. K. LUKMAN, rektor univerze, IVAN PUCELJ, kr. minister, DR. ANTON KOROŠEC, narodni poslanec, DR. GREGOR ŽERJAV, narodni poslanec, DR. VLADIMIR RAVNIHAR, predsednik m. o. NRS v Ljubljani, ANTON MENCINGER, vladni komisar mestne občine ljubljanske, DR. JOSIP LESKOVAR, župan mariborski, DR. JURO HRAŠOVEC, župan celjski, DR. MATEJ SENČAR, župan ptujski, LOJZE DOLINAR, za Udruženje oblikujočih umetnikov, ANTON JUG, ia Zvezo kulturnih društev v Ljubljani, DR. JAKOB MOHORIČ, za Prosvetno zvezo v Ljubljani, DR. MARKO NATLAČEN, za Jugoslovansko orlovsko zvezo, DR. DANILO MAJARON, za Odvetniško zbornico, DR. V. GREGORIČ, za Zdravniško zbornico, ALEKSANDER HUDOVERNIK, za Notarsko zbornico, MILAN ŠUKLJE, za Inženjersko zbornico, IVAN JELAČIN, predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. DRAGOTIN HRIBAR, za Zvezo industrijcev, AL. TYKAČ, za Društvo bančnih zavodov v Ljubljani, ING. FR. ZUPANČIČ, za Zvezo slovenskih zadrug, BOGUMIL REMEC, za Zadružno zvezo. Ob novem letu. V dobrem znaku pričenja slovenski narod novo leto, pa naj bodo sicer težave še tako velike in nadloge še tako silne. Zakaj z novim letom ustanavlja slovenski nared svojo Akademijo znanosti in umetnosti, podlago slovenske kulture. Šele z ustanovitvijo Slovenske Akademije je slovenska kultura v resnici zasigurana in šele z njo smo se dokumentirali kot narod. Šele s Slovensko Akademijo znanosti in umetnosti pa smo tudi osigurali svoj nacionalen obstoj. Kot eden najbolj maloštevilnih narodov moremo vzdržati vedno večjo tekmo narodov le, če smo jim v kulturnem pogledu v vsakem oziru kos. Naša znanost mora biti na najvišji stopnji, a mora biti obenem v tesni vezi z narodom, da ga tako vedno sili k napredku in izpopolnitvi dela. Le tako bomo tudi gospodarsko napredovali, le tako bomo gospodarji na svoji zemlji. Brez Slovenske akademije je bila slovenska univerza šele na pol ustanovljena. Šele potem, ko bo oprta na Slovensko akademijo, bo mogla razviti vso svojo delavnost in bo plod dela naših znanstvenikov dostopen vsemu narodu. A obenem s slovensko akademijo usta-navija slovenski narod ob novem letu tudi svojo veliko osrednjo zbirko umptnin. S tem dobimo v novem letu galerijo, ki bo res reprezentirala našo vpodabljajo-čo umetnost ter pričala o njeni visoki stopnji. Ne samo zaradi ugleda pred tujim svetom, temveč pred vsem zaradi nas samih je takšna reprezentativna galerija važna. Slovenci nimamo silnih spomenikov svoje zgodovine, nimamo niti sred- stev, da bi propagirali tako uspešno nacionalni zanos ko drugi narodi. Zato bo nova galerija tem z večjim uspehom izpolnila občutno vrzel in vsak Slovenec, ki jo bo obiskal, se bo zavedal, da pripada visoko kulturnemu narodu. Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ustanovitev velike galerije umetnin, to je vesel znak ob novem letu in vzrok, da je naš pogled v bodočnost zanosen. Upamo pa, da je tudi sicer optimizem ob novem letu zdrav. Vedno bolj so vidni znaki, da je slovenski narod že prost obpreobratne omotice, da je prebolel nevarno dobo praznih gesel in da bo skoraj zbral svoje sile za resno delo. Naš narod je spoznal, da je njegova rešitev v slovenstvu, ker šele potem more jugoslovanstvo popolnoma prodreti. Ta velika zavest je lani na vsej črti prodrla in časi velike zmote, da se mora slovenstvo prenehati, so za vedno končani. S tem pa je tudi ustvarjena podlaga, da stopi vsa naša politika na realna tla. In deloma se je to tudi zgod.lo, vsaj prvi začetki se že oglašajo. Ni ve? nevarnosti, da bi bila slovenska politika v znaku medsebojnega tlenunciranja. Grehi, ki se v tem pogledu še store, so samo še zadnji ostanki premagane dobe. Slovenske stranke so spoznale, da morajo voditi realno slovensko politiko, da pa mora biti ta v skladu z jugoslovansko. Ni slučaj, da se ravno ob zatonu leta govori o vstopu avtonomistične SLS v vlado. Dogodki so pač dokazali, da samo gesla ne pomagajo, temveč da je potrebno realno delo in da je to v času gradnje države važnejše od gesel. S tem pa, da je prodrlo slovensko stališče, smo dosegli še drugo važno stvar. V hipu, ko se vsi čutimo Slovence, morajo tudi naši medsebojni odnošaji postati drugi. Spoznanje, da nima noben Slovenec od medsebojnega boja koristi, mora končno prodreti, s tem pa je tudi že do-ložen temelj k skupnemu delu. To skupno delo mora ustvariti Narodni svet in upamo, da bo v novem letu v tem oziru dosežen velik napredek. To smem upati tudi iz drugih vzrokov. Bolj ko vsi drugi stanovi so spo7nali naši gospodarski krogi, da morajo hediti skupaj, če hočejo doseči kake uspehe. In lansko leto smo dosegli prvič tak skupen nastop, upamo pa, da v prihodnjem letu ta nastop še popolnejši in da bodo gospodarski krogi tako enotni, kakor je edinstvena Slovenija kot gospodarska celota. Pričenja se zbiranje slovenskih sil in zlasti na kulturnem polju. Slovenske akademija znanosti in umetnosti je najzgovornejši dokaz zato in zato pričenjamo novo leto v dobrem znaku. Da bi ga tudi dobro dokončali, če že ne z ustanovljenim, tedaj pa vsaj s snujočim se Narodnim Svetom in potem bo leto 1927 za slovenski narod v resnici srečno novo leto. Kongres demokratske stranke. V sredo dopoldne ne je pičel v Beogradu kongres demokratske zajedniee. Kongresa ee je udeležilo ogromno števi. delegatov, tako demokratske stranke, I «lo kakor tudi muslimanov. Dvorana je bila nabito polna zborovalcev, ju jih je bilo preko 2000. Kongres je ob 10. dopoldne otvoril predsednik demokratske zajednice Ljuba Davidovič, ki je v otvoritvenem govoru naglašal, da Demokratska stranka ni bila še nikoli tako močna, kakor sedaj. Demokratska stranka je izvršila dvoje velikih del: prvič, da so prišli Hrvatje v Beograd in pričeli sodelovati v parlamentu in v vladi. Sporazum pa ni izveden tako, kot smo mislili mi. Drugo veliko delo demokratske stranke je,.ustvaritev Demokratske zajednice. Naša država ni danes, v dvajsetem stoletju še pravna država. Imamo nekulturnega ministra, ki upravlja državo v dvajsetem stoletju z neizbranimi uradniki tako, kakor se to ne sme. Pri nas se nikjer ne dela, ne dela se v vladi, ker ne znajo delati in nočejo delati ter ne dovoljujejo dragim, da delajo. Tudi narodna sktfp-ščina ne dela, ker ni vlada ničesar pripravila za skupščinsko delo. Danes ni niti. trohice politične morale. . Nato je Davidovič govoril o poteku pogajanj Demokratske zajednice z Uzii-novičem, ki je odbil demokratske pogoje. Mi ne zahtevamo odstranitve Maksimoviča, nego spremembo sistema, ki ga je on uvedel. Nismo zahtevali pet ministrskih mest radi sebe, nego zato, da narodu nekaj damo. Uzunovič a^to.jii pristal in nikoli ne bo pristal na to, da dela z nami. Ml smo zelo dragi sodelavci. Nato je prešel Davidovič na našo zunanjo politiko. Delajo se pakti, prijateljstva na vse strani. Da ni male antante, me bi imeli nlkakega prijalel a radi slabe zunanje polili’ e. Celo^prjateljstvo s Francijo in z Angl jo se'ni ohranilo. Naša zunanja politika je pc7abila, da živi na severovzhodu Evrope veliki brat- i ruski narod in je sklepala pri a e jdvo z Mussolinijevo. Italijo. Demis ja ministra zunanjih zadev pomenja polom vse naše zunanje politike.. Doživeli smo polom zunanje in notranje politike, financ in prometa ter polom v vseh delih našega javnega življenja.' Tavidovič je zaključil svoj govor: Ne bojimo se dela in '""eprav bi Demokratska zrjednica propadla v delu. Mi smo pripravi eni in želimo naj prrpade Demokratska zajednica, da živi naša zemlja in naš narod. Izjava ministra Krojača. Goupod Stanimir Šubic ni bil poobla-žčon r imenu ministrstva dajati kake ‘izjave v prelmetu Slaveuske banke n.ti ■sodelovali na kakem zboru upnikov in vsled tega more za svoje izjave samo on osebno nositi odgovornost, ne pa kot odposlanec ministrstva. Zagreb, 29. decembra 1926. DR. IVAN KRAJAC minister trgovine in industrije. Pogajanja z SLS odložena. ' Beograd, 31. decembra. Včeraj je dr. Korošec sklenil, da zapusti s svcjimi to-vhriši Beograd za nekoliko dni. Korošec je imel sestanek z dr. Lazo Markovičem, ki mu je sporočil, da se Uzum vic za sedaj ne bo mogel sestati z njim in proučiti vprašanje vstopa SLS v vlado, dokler ne bo izvršena diskusija v radikalnem klubu. Ker je dr. Korošec uvidel, da je njegovo bivanje v Beogradu za sedaj nepo-iebno, je odpotoval sinoči s sv j.mi tovariši v Ljubljano, l jer bo imel v nedeljo zborovanje. Na tem zborovanju bo govoril eam dr. Korešec. Včeraj popoldne je bil dr. Korcšec pri Davidoviču, a zvečer Ob 6.80 se je razgovarjal z Markom Triikovičem. Dr. Korošec se bo vrnil v Beograd, ko bodo rešena vsa vprašanja SOŽALJE NAŠEGA DVORA OB SJ1RTI •i JAPONSKEGA CESARJA. Beograd, 81. decembra. Pov dom smrti japonskega cesarja je odrejena dvorna žalost. Zastava na dvoru je izve-šena na p: 1 droga. Naš kralj je i~razil sožalje preko japonskega poslanika. Dvoma žalost bo trajala sedem dni. v radikalnem klubu. Potem bo imel z Uzunovičem sestanek in se bo na tem sestanku ventiliralo vprašanje vstopa SLS v vlado. PONOSNI ŠPANEC. Beograd, 31. decembra. Fredsednik vlade Uzunovič je prišel ob 1 20 iz pred-sedništva vlade in je na prip mbo novinarjev, da se neprestano govori o o: tavki Simonoviča, odgovoril: »A da, jok, vsi hočejo v vlado!« »A kaj mislite o SLS?« »Njihov komunike mi ni j sen.« »»A oni čakajo baš na vaš poziv.«« »No bom jih pozval. Imamo nujnejših stvari v radikalnem klubu.« Male antante, ki se bo vršil v februarju v Bratislavi. Listi zatrjujejo, da bo na tem sestanku stavljen na dnevni red ita- lijansko-albanski pakt o prijateljstvu, glede katerega bode države Male antante zzavzele skupno stališče. BODRERO 0 NAŠI ZUNANJI POLITIKI. teogtad, 81. decembra. Včeraj je bilo - ' diplomatskih predstavnikov v minl-•.( Jvu zunanjih poslov, da se spoznajo z aovim ministrovi dr. Ninkom Peričem. Med drugimi je bil tudi italijanski poslanik Bodrero. Na vprašanje novinarjev, kako svrho je imel njegov poset, je ' odgovoril B. drero: »To je akt kurtoazije nnpram novemu ministru.« s»Ali je res, da bo ostala politika dr. Ninka Periča napram Italiji ista, kakor je bila Ninčičeva?«« : »Vsekakor. Med nami vlada politika uajprisrčnejšega prijateljstva.« »»Nekateri listi so danes objavili neke nove pakte o prijateljstvu Italije z drugimi državami.«« »Mi smo z vami največji prijatelji in naš pakt prijateljstva z Jugoslavijo bo v najlepšem redu.« Danes p poldne sprejme dr. Perič zastopnike tiska, da jim poda glavne smernice zunanje politike. PRIPRAVE ZA KONFERENCO MALE ANTANTE. Bukarešta, 31. decembra. Včerrjšnji listi prinašajo obširne vesti o prihodnjem sestanku ministrov zunanjih poslov VASA JOVANOVIČ NE BO DEMISIJO-NIRAL. Beograd, 31. decembra. Minister za izenačenje zakonov dr. Vasa Jovanovič je ponovno izjavil novinarjem, da ni imel namena podati ostavko in da so te vesti raztrosili tisti, ki žele, da sprav j) vlado v zmedo. Vasa Jovanovič je izjavil, da ne samo, da ni imel namena podati ostavko, ampak bi, četudi bi bil hotel, tega ne storil ravno sedaj. SEJA RADIKALNIH MINISTROV. Boograd, 31. decembra. Sinoči je bila v predsedništvu vlade konferenca radikalnih ministrov, ki je trajala skero do 9. Ministri niso dajali novinarjem nika-kih obvestil. Kakor se doznava, je bila ta konferenca posvečena razgovorom o poteku predvčerajšnje seje radikalnega lcluba in pa seji, ki se bo vršila danes. ZBOLJŠANI ODNOSA JI Z MADJARSKO. Budimpešta, 31. decembra. Madjarski listi pišejo, da nova jugcslovenska vlada ne more prinesti nikakih izprememb politike Jugoslavije napram Madjarski. Dalje se izjavlja, da bo madjarski parlament na eni izmed prvih svejih sej ratificiral trgovinsko pogodbo med Madjar-sko in Jugoslavijo. Po ratifikaciji te pogodbe se bodo začela pogajanja za sklenitev tarifne pogodbe. Pašičevci v oiozcji proti Uzunoviču. Beograd, 31. decembra. Po predsi-nočni seji radikalnega kluba, ki je potekla v napetem razpoloženju, se je včeraj pričakovalo z velikim zanimanjem nada jevanje. Teda zaradi smrti sina podpredsednika radikalnega kluba Ilije Mihajloviča se nadal,uje seja šele danes dopoldne. Vzlic temu, da je bila seja odgodena, je bilo včeraj v radikalnem klubu zelo živahno. Poslanci so se bavili z dosedanjim potekom seje in pretresali situacijo, ki bi mogla nastati po seji. Pri Marku Trifkoviču je bilo v .predsedništvu skupščine več narodnih poslancev, s katerimi je imel Marko Trifkovič po-edlne konference. Radikalni poslanci so nadaljevali včeraj popoldne svoje neobvezne razgovore o stanju v klubu in o nadaljevanju prekinjene klubske seje. Razgovori teko v glavnem precej mirno brez značilnih momentov, ker sta že obe skupini popolnoma pripravili taktične poteze in v glavnem določili stališče, ki ga bosta zastopali v klubu. Včer?j se ni v 1 lubu na stvari nič izpremenilo. Nezadovoljneži ostanejo še nadalje na istem stališču, ki je že znano od prej in ki so ga obrazložili dosedanji govorniki v svojqih govorih. Vsi govorniki, ki so se prijavili, bedo govorili izvzemši dva ali tri, v isti smeri ko Ranko Tri kovič in Dragovič. Edino, da bedo razni govorniki poudarjali sveje stališče glede na kraje, ki jih zastopajo in omenjali, kak utis bo napravila taka rešitev krize na te kraje. Parola vseh nezadovoljnežev je, da so spravijo na Radiča in mislijo, da bodo tako največ pripomogla do tega, da sprejme Uzunovič nekaj njihovih zahtev, ker se smatra, da je ravno vprašanje Radiča najbolj kočljivo tudi za Uzuno-viča samega. Po tem, kar se govori v skupini nezadovoljnežev, bedo ti na-glašali, da je izšel Radič iz te krize kot zmagovalec in da je v resnici okrepil svojo pozicijo v vladi tako, da bo težišče vseh nezadovoljnežev preneseno na ta teren. Nezadovoljnežev je v radikalnem klubu 30 do 33, ki bodo vztrajali solidarno v opoziciji do kraja. Oni izražajo mnenje, da v samem klubu ne bo prišlo do preglasovanja, da ne bi bilo vidno, da obstojata v klubu dve struji in da bi se odvrnil prvi korak k razcepu. Oni so nadejajo, da bo napravil Uzunovič neke korekture in da bo zadovoljil klubsko opozicijo, sicer groze, da hočejo vztrajati tako dolgo, dokler ne zmagajo. Glede postopanja v narodni skupščini trdi klubska opozicija, da v tem vprašanju še ni nič odločeno in da bo odločitev padla pred sejo Narodne skupščine in se ravnala po faktičnem stanju v tem momentu. Zatrjuje se tudi nadalje, da se lahko opozicija izogne vsakemu delu v skupščini, ako ne drugače s tem, da ne pride k skupščinskim sejam. Tako bi spravila v nepriliko vladno večino in dovedla do momenta, ki je izzval poslednjo krizo. Z druge strani pa se poudarja da se opozicija radii alnega kluba zelo boji, da bi mogel dobiti Uzunovič ■volilni mandat, ki bi največ škodoval ravno tej klubski opoziciji. MEHIKA MOBILIZIRA. London, 31. decembra. Vsi listi piše jo o možnosti vojne v Južni Ameriki. Intervencija Zedinjenih držav v Ndkara-gui je tako razburila republiki Mehiko in Čile, da sta obe državi začeli z mobilizacijo. SESTANEK ZUNANJIH MINISTROV BALTIŠKIH DRŽAV. Pariz, 31. decembra. Iz Revala javljajo, da se bedo 3. januarja sestali ministri zunanjih pcslov vseh baltiških držav, da razpravljajo o vprašanju sklenitve garancijskega pakta med baltiškimi državami na eni in med sovjetsko Rusijo na drugi strani. COOLIDGE PROTI MILITARISTIČNE-MU DUHU. Washington, 31. decembra. Coolidge je v svojem goveru naglasil nemežnost, da bi se utrdil mir s tekmovanjem v oboroževanju. Amerika je dovolj močna in odločna, da deluje nezavisno preti vsem poskusom, da bi nad svetem zagospodaril militaristični duh. TATARSKE VESTI. Riga, 31. decembra. V poedinih provincah sovjetske Rusije, zlasti v Ukrajini, je vzbuknila kmetska vstaja proti sovjetski vladi. Vstaja ima v glavnem gospodarski značaj. Moskovska centralna vlada je proglasila nad vso Ukrajno obsedno stanje. Predsednik eksekulive Ka-linin je pedal svetu ljudskih komisarjev poročilo o vstaji, nakar je bilo sklenjeno, da je treba upor kmetov zadušiti z oboroženo silo. RUMUNIJA SE 0B0R0ŽUJE. Bukarešta, 31. decembra. Rumunska vlada j:« sklenila, da zgradi 4 nove kri--žarke, 24 podmornikov, 24 patruljakih ladij in 2 breda za hidrcplane. ZAGREBŠKI PRIDOBITNI KROGI ZA GENERALA MILOSAVLJEVIČA. Zagreb, 31. decembra. Predsednik trgovske zbornice Arko je pedal včeraj izjavo, da je napravilo imenevanje strokovnjakov v nekaterih rese r. h nove vlade na zagrebške pridobitne kroge prav Čober utis. U OBSODBA V ŠPIONSKI ZADEVI. Beograd, 31. decembra. Včeraj d: poldne je bila izrečena sodba v špionski aferi Antoniča in Fehim Balkoviča. Oba sta obsojena zaradi ropa na smrt, potem zaradi špionaže v korist Madjarske na 20 let ječe in za neke manjše delikte na 2 leti ječe. Poročnik Dimič je zaradi špionaže obsojen na 20 let robije in Ste-van Stevič na 0 mesecev zapora. MEDNARODNI PROFERSKI KONGRES. Beograd, 31. decembra. Mednarodni profesorski kongres se bo vrš.l od dne 21. do 28. avgusta 1927 v Bukarešti. Sestavil se je poseben cdbor p d pokroviteljstvom kralja Ferdinanda in ministrstva presvete za organizacijo kongresa. | Kongresa se udeleži tudi naše proiesor-j sko udruženje. PAPEŽ PROtl ŽENSKI MODI. Rim, 31. decembra. Papež je poslal škofom poslanico, v kateri jih poziva, da ostro nastopijo preti ženski modi, ki postaja vedno bolj nemoralna. 19 Ch. Ludeto: y Spomini francoskega vojnega detektiva. — Eno zadnjih pisem, ki jih je mladič dobil iz avoje domovine, je imelo ped znamkami risbo (z ukradenih listin. Le pog.lejte... In vzel je iz svoje listnice fotografijo, ki jo prinašamo na strani 71. To je razkritje prvovrstne važnosti! Toda kaj tehtno sedaj napravili? Ali naj aretiramo mladega moža? \ di. Bog ne daj! V njegovi družbi mi je mogoče spo-■ariatl večino nemških kurirjev, ki se sedaj vozijo med skandinavskimi deželami, Francijo in Anglijo. Ko bo prišel čas, Jih bomo vse pomedli in, verjemite mi, 4nAb£o vode bo steklo v morje, predno bodo Nemci tnova upostavilt enako organizacijo. — Torej vam tukaj ne moremo nič pomagati? t Nasmehnil se je, potem pa je dejal: — PaC, mnogo mi lahko koristite. Ko smo ga vprašali, na kak način, nam Je dejal: — Neizmerno bi mi koristili, če bi mi mogli pre-. ikrbetl dobro kuhinjsko knjigo!... Ko smo ga debelo pogledali, je dejal smehljaje se: — Niti predstavljati si ne morete, kako velik vpliv ima lahko dobro pripravljena in dobro servirana jed v protišpijcnažni zadevi... Odšel je najboljše volje. Mi pa smo na ta način čisto slučajno doznali za največjo in najnevarnejšo nemško špijonažno organizacijo. Dva meseca pozneje so vsi člani te organizacije, izvzemši enega, padli v roke medzavezniški policiji. Dodati hočem samo še, da se Nemčiji nikoli več ni posrečilo zepet upostaviti to organizacijo. 14. poglavje. Rekvizicijska in kartografska služba sovražnikova. Prebivalstvo krajev, ki so jih bili Nemci med vojno v Belgiji in v severni Franciji zasedli, se je silno čudilo, kako izborno je bila organizirana nemška rekvizicijska služba. Kadar so prišle nemške čete v kako mesto ali selo, je dal njih poveljnik poklicati župana in mu hladno predložil rekvizicijsko pelo, na kateri ni stalo samo iir.e detičnega kraja, temveč so bila tudi imena krajevnih velikašev in seznam blaga najrazličnejše vrsle kakor tudi živine, kar je bilo vse treba takoj izročiti nemškim četam. Maloštevilni so bili župani, ki so si upali ugovarjati. Kar zazeblo jih je, ko so videli, kako je sovražnik izborno poučen o njih kraju.. Ugovarjati se pa tudi niso upali, ker so dobro vedeli, kako grozna usoda čaka kraj, če se le najmanj protivijo povelju sovražnika. Marsikateri župani so dolgo razmišljali, odkod so imeli Nemci te točne podatke o vsakem francoskem kraju, toda niso mogli razjasniti te skrivnosti. In vendar ni prav nič skrivnostnega v tej zadevi. Zelo važen odsek nemškega špijonažnega urada je odsek za rekvizicije. Kot znano, Nemci zelo mnogo jedo, ne samo doma, temveč tudi na potovanju. Nemec ni eden tistih ljudi, ki bi vodil vojsko s praznim želodcem. Zato smatrajo v Nemčiji sledeči izrek naravnost za dogmo: — V sovražni deželi naj se armada hrani s tem, kar tam dobi! Z drugimi besedami: zasedena dežela mora dajati nemški armadi vse, kar ima, zato da se ta armada čim najbolje prehrani. (Dalje prihodnjič.) Štev. 294. »NARODNI DNEVNIK«, petek, 31. decembra 1S26. Valorizacija. Valorizirati se pravi po slovensko: izpre-minjati papirnat denar v zlato. Nekdaj so poskušali alkimisti delati zlato iz manj vrednega blaga in so iskali »kamen modrosti«, ki ga pa niti slavni Theophrastus Paracelsus ni pogodil. Kar pa ni mogel najti slavni Theophrastus, to so iznašli moderni finančniki in so svojo iznajdbo krstili na ime »Valorizacija«. Je že vrag, da mora biti vse žen-»kega spola, kar je slabega in hudobnega na svetu in goljufivega in zapeljivega. Kdor noče povedati, koliko ima denarja, ustanovi delniško družbo. Delniške družbe pa imenujemo samo pošteni (neumni) Slovenci s tako lepim imenom; bolj prebrisani Francozi in Lahi jim pravijo »anonimne« družbe t. j. družbe brez imena. Tako so jih imenovali baje zato, ker so delničarji raznih delniških družb, ki izdelujejo tudi gno.i. včasih tudi visokorod.ii grofi in knezi. Takim plemenitim nosom pa gnoj smrdi, denar za gnoj seveda ne. Pa preidimo na valorizacijo. Recimo, da je imela kakšna delniška družba pred vojno (do 1. 1916) 10 milijonov z’atih kron akcijskega kapitala. Ta kapital je bilo treba pri-nierno obrestovati in plačati od čistega dobička tudi primeren davek. Deset mil'jonov blatih kron pa so izpremenili avstrijski že-niji • med vojno v 10 milijonov papirnatih kron, a cene blaga in izdelkov so rastla v papirnati kronski veljavi, ker se je blago računalo v zlatu. Zaradi te neenakosti med bilanciranjem osnovne glavnice in dobičkov so se nakupičile pri raznih družbah silne rezerve. Da ne bi bilo treba plačati preveč davka zaradi ogromnega čistega dobička (v papirnatih kronah, so družbe druga za dru?o svojo deln;£'-o glavnico zviševale z izdajo vedno novih delnic, ki so jih stari d?l ličarji dobivali navadno zastonj po določenem . Znano je, kako silno so bili fašisti z Mussolinijem na čelu ogorčeni vsled zadnjih atentatov na Duce-a. Toda pred leti Je Mussclini mislil čisto drugače in jasno odobraval in zagovarjal atentate, kakor dokazuje članek, ki ga je Mussolini dne 9. jul ja 1910 objavil v »Lotta di Clas3e< (Razredna borba) pod naslovom: Tenkočutnost. Članek se glasi: »Kar sem dejal sodrugu Vcltre-u in kar sem pisal v časopisu o atentatu v Buenos Alres-u, je napravilo precej vtisa na scdruge in najlinejše strune njih tenkočutnosti so za vibrirale. V resnici ne bi bilo vredno vso to zadevo še enkrat pogreti, če se ne bi meglo iz tega narediti par zaključkov splošnega značaja. Priznavam brez ugovora, da ne morejo biti bombe v normalnih časih nebeno sredstvo za socialistične akcije. Toda če republikanska ali monarhistična držar va tlači socialiste in jih izvrže in prežene iz človeškega občestva — o, petem ne smemo preklinjati nasilje, ki odgovarja nasi’ju, pa čeprav bi pr tem padlo nekaj nedolžnih žrtev. Vidim, da se mnogi socialni demokrati pogosto razburjajo vsled nesreč, ki zadenejo bcurgeoisijo, toda čisto ravnodušni ostanejo ob nesrečah proletarirta. To je tako res, da smo se mesarjenja proletarcev že privadili. Preje smo vsaj protestirali, sedaj ne delamo niti tega. Popolno naravno se nam zdi, da služi umazana koža proletarea oficirjem, ki komandirajo »Pali!« na množiro, kot sito. Če pa gre za debelega buržuja, ki ga nenadoma vzame vrag, če gre za nežno in prefrigano kožo dam iz aristokracije, Naše gledališče Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je sporočila podpisani organizaciji, da je primorana zaradi delnega s1 rčenja proračuna v tekoči sezoni 1926-27 in zaradi znižanja proračuna za sezono 1927-28 za 1,340.935 Din reducirati 30—40 svojih članov. To redukcijo je uprava že deloma začela izvajati z 31. jan. 1927. Podpisana organizacija, zavedaj 6 se katastrofalnih posledic tega dejstva, ki zadene zavod in članstvo, se obrača tem potom na vse odločujoče faktorje, prijatelje gledališča in umetnosti spl h, za skupen nastop, da se prepreči ta zla namera, ki resno ogroža naš s težkim trudom priborjeni slovenski teater. Medtem ko ima Beograd za sezono 1927-28 okoli 12,500X00 Din, Zagreb 11,500.000 Din dž. podpore je za ljubljansko gledalšče določenih nekaj manj kot 6,000.000 Din. S tem morajo gledališča izhajati, ves inkaso predstav pa sproti odvajati državni blagajni. VHSini državne dotacije odgovarja tudi angažirano osob/e naših treh drž. gledališč. Tako ma Beograd okoli 420 ljudi angaži ranih, Zageb 380, Ljubljana pa glavnica od prvotnih 10 milijonov zlatih kron na 100 ali pa še več milijonov papirnatih kron, ne da bi bil kdo družbi(-am) vplačal le en vinar efektivnega denarja. Za delničarje je bilo seveda vse eno, ali dobe 1X50 kron dividende ali pa 2X25 na dve delnici, ampak zaradi davka to ni bilo vseeno, ker je bil čisti dobiček formelno nižji. Iotem je sledila izprememba v dinarje po ključu 1:4. Pametni ljudje so znali to izvesti tako, da so zopet napravili iz ene krone en dinar, ne pa iz štirih kron enega dinarja. Treba je bilo le zvišati deln'ško glavnico v razmerju 1:4 in stvar je bila narejena. Namesto 100 milijonov kron je znašala delniška glavnica n. pr. 100 milijonov Din, kar se je doseglo z z-opetnim ^zvišanjem« akcij s pomočjo prebiljegovanja. Sedaj pa prihaja še valorizacija, po kateri bo mogoče prvotno deln;ško glavnico prera.uuati iz papirja nazaj na zlato, kar se bo seveda dalo lepo združiti z zopetnim zvišanjem nominalne vrednosti akcij s pomočjo prebiljegovanja. Ker bodo dobički ostali več ali manj neizpremenjeni, bodo imeli delničarji ravno toliko dohodkov kot prej, a na borzah bo vrednost akcij sl no poskočila. Davek seveda se bo znatno znižal, ker bo odpadlo na eno akcijo mnogo manj dobička kakor pred valorizacijo. Mi nikakor nismo raznim delničarjem nevoščljivi in jim tudi ne zavidamo davčnih dobrot. Trpe vsled dav’.:ov tudi oni. Vprašati se pa moramo: Zakaj se ne valorizira tudi vrednost kmečkih posestev in na tej podlagi odmerja zemliiški davek? Zakaj se ne' valorizirajo letni dohodki trgovcev, obrtnikov, intelektualcev itd z ozirom na višino osebne dohodn;ne? Zakaj uživa s^mo velekapital ugodnost na ugodnost, mali ljudje pa ne? Odgovor se glasi: Ker smo socialna drživa ... —js. tedaj se pri mnogih socialnih demokratih c-dp.rajo solzne žleze. Usmiljeni postanejo zaradi tragedije buržuaz;ioe. Dcčdm • buržuji še nikdar niso bili in niso usmiljeni do proletarske tragedije. Kapitalist se neprimerno bolj zanima za sestavne dele stroja, ko pa za ude delavca. Kapitalistični špekulant se igra z nesrečo človeškh rodbin in se niti najmanja ne zmeni za žrtve, ki jih pušča na cesti. Zakon nima nikdar u miljenja z onimi, ki so bedni in nesrečni; celo njegove zadnje cunje pusti zarubiti. Thiers ni imel 1. 1871. nobenega usmiljenja s komunisti Pariza. Eava Baccario je s strojno puško izpraznil ceste Milana; Altonz španski ni imel nobenega usmi-loenja s Ferrerjem ... Zato pa se razburjajo nekaleri soci-alni-demol rati vsled žrtev v gledališču Celon v Buenes Aires... Ah! Ne bojte se! Trabajadore3 de las Pampas (delotvor-ci argentinskih pampas-prerij) brez dvoma niso bili pri tej gala predstavi. Smrt ni proletarec! Ta enostranska tankočutnost mnogih* socialnih demokratov je ostanek onih še živečih sledov farških naukov, ki so osta-i 1: v dušah. Je to farštvo, ki nam je vce-j pilo to bolno usmiljenje histeričnih bab j z vladajočimi. Socializcin pa je surova, hrapava stvar, ki obstoji iz nasprotovanja in nasilja. Socializem je vojna! In gorje usmiljenim v vojni! . Zakaj premagani bedo! pred katastrofo. 208. V teh številkah je seveda zapepaden umetniški in tehnični pesonal. S tem malim OS'ib jem in denarjem pa prr izvaja naš teater na pdlag. statistike največ. S tem da omenjam.' beograjsko in za- j grebško Nar. gledališke, nikakor ne za- j htevamo za naše gledališče državne do- • tacije v isti višini. Pač pa najodlečnejše ; in z vso pravico terjamo od države, da i nam pusti eksistenčni minimum, če ne več. Če torej uprava na ukaz ministrstva reducira 40 oseb svojega staleža jih ostane še 168. S tem številom je pa po našem globokem prepričanju nemogoče voditi dramo in opero v dosedanjem obsegu. Leto za letom se našemu gledališču znižuje državna dotacija. Leto za letom se ga sistematično ub;ja, postopa se ž njim kot da je »nepotrebno kulturno zlo«. V osmem letu svojega prenovljenega gledališkega življenja 9mo prišli tako daleč, da bo 40 prevedenih članov — ju-goslovensklh državlanov S’ovencev — . z enomesečno odpovedjo pahnjenih v be- J . do in obup. i To Je bene pcdržavljenja, bene slovenskega igralca-državnega uradnika. Mi kot strokovna stanovska organizacija — mi, ki smo teater — mi enostavno ne razumemo, kako Je mogoče, da se poskuša našemu gledališču vzeti zadnja možnost gole eksistence. Kdo je temu kriv? Neinformiranost, zloba, ali kaj? Hočemo vedeti, ali smo enai.opravni, ali nismo. Javni delavci, prijatelji gledališča, vi vsi širom naše domovine in izven nje, ki vam je na srcu stvar našega teatra, vi vsi, 1 i ga ljubite, ki se zavedate njegovega pomena za naše kulturno življenje — govorite! Naš teater je na smrtni postelji. Če izdihne, izdihne za vedno. V zvezi s l- atastrofo našega teatra sklicuje podpisana organizacija skupno s »Save7om .munčara v LjubFani« dne 9. jan. 1C27 javno zborovanje. Na to že danes opozarjamo vso našo javnost. Kraj in čas zborovanja t-o pravočasno objavljen.. »Udruženje glelali?k:li igralcev Mestni odbor Ljubljana«. Belorus*. Vzhodna Evropa se je v svelovni vojni spet prebudila. Naredi, ki jih je tlačila carska nusija so si zdaj postavili svoje države in dnavice, toda ne vsi. Prišla je na tehtnico nj.iova politična zgodovina in ob velikem pomenu, ki ga imajo za za-padno Evropo so jim velesile dovolile »samoodločbo«. Belorusi niso bili tako srečni, ker niso političen narod niti po prete losti Do naših dni j h klub njihovi številčni moči ni upoštevala ne P.ljska, ne Rusija in le deloma Litva. Tako je prišlo, da se zdaj -za Belorusija trgaj3 vsi s Poljaki, nihče pa ne računa z narodom, ki živi na tem ozemlju in redi svoje gospodarje že dolga stoletja. Napačno pa bi bilo odpraviti Be’oruse kot nezavedne tlačane — kmete. Zgodovina tega naroda od priselitve, ed dobe litvanskih »kunigai« pa do našega časa nam priča, da je beloruski nared odgovarjal na vsa nasilja zelo prirodno: asimiliral je vladajoče plemstvo, ohranil svojo zemljo preko plemstva in se ni umaknil nikdar, kakor bi vse, kar se godi zoper njega, bilo le začasno. Litva si je pod dinastijo Gedymius osvojila velik del Rusije od Wilne do Črnega morja in litvansko plemstvo je vla-1 dalo Rutenom in Rdečim Rutenom ali Ukrajincem do združitve s Poljaki. Toda vse to plemstvo se je porušilo, litvanski kralj je nosil ruski naslov »Hosudar«. ] Po prvi uniji Litve s Poljsko (v Kre-; wi 1. 1385) začne poljski vpliv na ruske pokrajine, poleg litvanskih magnatov se naseljuje poljska šlahta in obnovljena ali realna unija (v Lublinu 1. 1569) je že uspeh polonizaeje. Poljski šlaličič je no-| sitelj kulture in vere, litvanski magnati so le še demonstrativno opozicionalci, tako Radziwilli, Hodkiewiczi, Wollowiczi in Narus7ewiczi, ki so se proslavili pozneje ! za Poljsko. Štefan Bathcri je hotel po-1 miriti magnate in malo šlahto z ustano-j vtvijo velike države. Toda takrat je že ; narasla ruska sila, ki se je po načrtu Ivana Groznega obrnila na zapad. Sledil je propad Poljske, a posestva so osta-i la plemstvu in verski razkol je delil ari-! stokracijo od ljudstva. V carski Rusiji pa je že rastlo belorusko meščanstvo. Prišlo je v ruske šole in smatralo svoj jezik za dialekt, zato takih pokretov, kot jih ima ukrajinski nar"d, ne pozna. Vidimo pa, da se je pri njih narodnostna zavest silno razvila po svetovni vojni. Tretjina Belorusov je zdaj v Republiki Poljski, več;na pa v Sovjetski Rusij, kjer obstoja Beloruska republika. Mesta Pskov, Minsk in Gomel, pa nimajo za Beloruse nič večjega pomena kot Wilna, Brest-litovski in Pinsk, ki so zdaj v poljski državi. Wilna je-bolj belorusko kot pa poljsko mesto in aspiracije Litve na to staro univerzitetno mesto temelje pač v prvi vrsti na tradiciji. Zakaj se Belorusi ne bore za svoja mesta? Iz njihovega l:sta »Narodnaja sprava«, ki izhaja v Wilni dvakrat na teden vem, da Belorusi čudno gledajo prepir tujcev za svoje ozemlje. Toda svet Belorusom ne da pravice. Počakati je treba in se medtem pripraviti v boju za svoje kulturne pravice. Belorusi zahteva>o narodno šolo. Poljaki jih hočejo asimilirati. Vrši se že hud 1 boj in sicer v zvezi s političnim razvojem I Stran 3. ljudstva. Kakor pri Ukrajincih, vleče tudi tu nar. dna svoboda, ki jo dovoljuje Sovjetska republika. Poleg tega pa »6 obrača bel ruski pol.ret zoper poljske veleposestnike. . ':'- Na bol0ševiš!;em ozemlju se Belcruai , kulturnj organizacijo, ustanavljajo svoje ; šole, imajo svt je časopisje in pomaga jim stranka.boljševikov posebno pri organi* zac.ji zadrug. Kuliurno središče Bele Ru-sive je Minsk z Znanstveno akademijo, kaktr jih imajo zdaj tam vsi narodi. Beloruska lituratura se je v poslednjih dveh letih krepko razvila in gotovo zanima na-še filologe. Jezik je zelo podoben slovenskemu glagolu na -ti, ima F’a tudi mnogo poljskih besed. (Tut, tutej, tak itd.) Življenje v beloruski republiki Je \ primeri z življenjem na poljski strani — kot dan in noč. Na poljski strani narodno nasibe in gospodarsko nasipe, na ruski samouprava. Leta 1914 so svet vznemirjali spopadi ob Stolpcih, vsa dežela je bila razgreta kakor v rusko-pclj-ski in litvansko poljski vojni. Toda ljud: stvo ni hotelo ne k Litvi in ne k Poljski in general Zeligovski je zmagal. Litva ni dobila Wilne in je iskala pomoU pri Rusih. Letos se je položaj zasukal. Litvanski veleposestniki žele zveze s Poljaki. Zopet je zažarela zvezda Radziwillov, ki Se-vladajo na Pclesju z naslovom vojved vilenskih. V sporu Litve in Poljske .so bili Bela rusi pasivni, v novi fazi in ob sedanjem pohodu knezov Radzivvilov na kraljevski preste 1 Poljske, pa se Belorusi priprav-ljajo na odpor. Poljaki so to že slutili ip hoteli preprečiti ustanovitev beloruske stranke. Zaprli so dvakrat vse štiri poslance in preganjajo agitatorje za narodno šolo. Glavni odpor so naleteli pri kmetih in mladini. Študente' označujejo kot pravoslavne — ne narodnostno —in take je našel letos tudi naš pnaslavist g. prof. dr. Ilešič, ki hodi predavati v Luni-, nec o Jugoslaviji. Beloruski pokret pa ima da-nes premočne gospodarske vzroke, da bi ga mogli zatreti s kulturno asimilacijo. Tod je šla do vojne trgovinska žila, zdaj otrpla Reka Pina'z mestom Pinsk je znak gospodarskega propada, kajti ves promet je izginil. Meja je nevzdrzljiva in nihče ne ve kam vodijo »gluhe ceste«. Ko 90 Poljaki prepovedali saditi tobak, ko zadeli v črno, ko so z vojaštvom zadelal) meje, se je ljudstvo spremenilo v miirne ljudi in ponočnjake, ki so večen strah mladih vojakov. Vsi pričakujejo, da b& Rusija posegla v to provinco ih hapraviM red. Brez dvoma je fašistovski puč v Litvi odgovor na ruski vpliv. Prejšnja vlada je gojila prijateljstvo z Moskvo. Veleposestniki pa so se ustrašil 'stvari, ki so jo kmetje tako veselo pozdravljali in' ao pri prvi ugodni priliki izvršili previal Če se nasloni zdaj Litva na pansko Celjsko, tedaj ostane Belorusom samo en sovražnik, proti boljševiški Rusiji pa trdčo sovražni blok, kakor ga je-želela Anglija. Belorusi bodo v bližnji prihodnjostf stopili z »gluhih dorog« v zgodovino., Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Gledališki repertoar. Opera. Na novega leta dan popoludne se vprizeri popularna Smetanova opera »Predana nevesta« z gospo M. Zaludovo v naslovni partji. Ostale glavne partije pojo ge Po-ličeva, Pctučkova ter gg. Kovač,- Mohorič, Rumpel, Šubelj in Janko. Zač.etek ob treb popoldne. Isti dan zvečer se poje petindvajseta repriza priljubljene operete »Grofica Marica« z gospo Pcličevo v glavni vlogi. Dejstvo, da je še ne v enem letu dosegla toliko repriz dokazuje velik uspeh, ki ga je doseglo to delo. — V nedeljo 2. januarja se peje ob treh popoldne uspela opereta »Terezina«, a gospo Poličevo, Balatkovo ter gg. Drenovcem, Pečkom, Povhetoin in Gregorinom v glavnih partijah. Vse te predstave so pri ljudskih, znižanih cenah. — V ponedeljek zvečer se ponovi šestič velika Ha-lewyjeva opera »Zidnja« Red B. Po daljr ši pavzi nastopi v partiji kardinala, g. Betetto. — Sredi prihodnjega tedna,.bQ premijera popularne Verdijeve ,ope» »Ples v maskah«. .............. .... I I j i Mestno drsališče pod Tivolijem bo na dan ri-vega leta otvorjeno. Cene so i*te kot lansko. ključu. Tako je ponekod narastla delirška Mussolini in atentati. • Stran 4. it/aaoHMUdMH »NARODNI DNEVNIK«, petek, 81. decembra 1926. ■■IH tmm’ M«! JIMM1 — 'T»l1 ir 'flBCMMMOiMBMMBMHBCTBBHBIMKIlMCTrM f i f Iffl 111— Štev. 294. Srečno in veselo Novo leto želi »Narodni Dnevnik«. VSEM DOBRIM SKCEM! Započeli smo akcijo, ki lahko omogoči, da se s pričetkom šolskega leta 1927-28 že otvcri Učiteljski konvikt v Ljubljani v lastnem poslopju. Ob Linhartovi ulici stoji v najbolj zdravem delu Ljubljane veliko in prostorno poslopje z, obsežnim lastnim zemljiščem, ki je zgrajeno tako, da se more s primeroma majhnimi stroški preurediti v to svrho. To je tvcrnica učil in šolskih potrebščin (Tuš), ki zaradi pomanjkanja obratnega kapitala ne more služiti prvotnemu svojemu namenu. Kupimo to poslopje in ga posvetimo Učiteljskemu konviktu! Načrt je izvedljiv, alco se takoj prijavi 2000 dobrih src, ki se zavežejo, da plačajo v desetih zaporednih mesečnih obrokih po 1(X) Din, t. j, vsakdo po 1000 Din, ki se morejo vplačati tudi naenkrat. Kdor hoče in more, naj si pritrga ta znesek, ki naj dovede do uresničenja plemenite smotre društva za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani! Sta dinarjev mesečno v desetih zaporednih mesečnih obrokih — to za posameznika ni nepremagljiva žrtev, za konvikt in Tuž pa pomeni hitro in najugodnejšo rešitev. Prosimo vsa dobra srca v učiteljskih in v učiteljstvu prijateljskih vrstah, naj ee takoj odzovejo našemu pozivu na človekoljubnost, požrtvovalnost, stanovsko zavednost in bratsko pomoč! Kdor se odloči, umevajoč plemenitost te akcije, naj žrtvuje navadno dopisnico in napiše nanjo to besedilo (dopolnjeno po lastnem preudarku): Podpisani (a) se zavezujem s častno besedo in z lastnoročnim podpisom, da bom od 1. januarja do 31. oktobra 1927 vplačal (a) v desetih mesečnih obrokih po 100 Din (ali: da plačam takoj 1000 dinarjev, ali: da plačam v... obrokih po ... Din) v nakup tvornice učil in šolskih potrebščin za Učiteljski konvikt v Ljubljani. Pošljite mi ... položnic z označbo »Pomožna akcija«. — V ..., dne ... Podpis in pošta (točno!) _Ne dvomimo, da ne bi v množici svojcev mogli dobiti 2000 dobrih src, ki ne bi. umevali tega našega apela in ne bi imeli v sebi še toliko idealizma, pripravljenega na to materialno žrtev. Treba je dobrohotne agitacije od moža do moža, od žene do žene! Prijave pošljite na naslov: E. Gangl, Ljubljana, Bleiweisova 20-11. V Ljubljapi, na Božič 1926. Franja dr. Tarčarjeva; Marija Wcssnor-jeva; Vita ZUpačičeva; Dr. Stanko Bevk; Fran Gabršek; E. Gangl. — Cenjenim naročnikom sporočamo, da‘šmo v svrho poravnave tekoče naročnine današnji številki priložili poštne položnice. One cenjene naročnike pa, ki so za vnaprej plačali, prosimo, da bi oddali položnice svojim znancem in prijateljem, da se na naš list naroče. — Visoko francosko odlikovanje predsednika skupščine. Na predlog francoskega zunanjega ministra je odlikoval predsednik francoske republike predsednika skupščine Marka Trifkoviča z redom častne legije II. razreda (Grand Ofiicier). — Zasluženo priznanje. G. Aleksandru Tomanu, znanemu v Ljubljani živečemu soborcu Petra Mrkonjiča, poznejšega kralja Petra Osvoboditelja, je priznala vlada na podlagi zakona o priznanju nacionalnega delovanja pokojnino. — Novoletna voščila pri g. velikem županu. V uradu velikega župana ljubljanske oblasti je na nojega leta dan razpoložena knjiga, v katero naj se blagovolijo vpisati vsi oni, ki žele izraziti g. oblastnemu velikemu županu ljubljanske oblasti novoletno voščilo. i-. V nedeljo dne 2. januarja bo vozil na progi Kamnik—Ljubljana turistov ski vlak. Odhod iz Kamnika ob 20. uri 28 minut, prihod v Ljubljano ob 21. uri’ 40 minut. — Postrežkinje in bolniško zavarovanje. Okrožni urad za zavarovanje delavcev je ugotovil nešteto slučajev, da tako-zvane postrežniice v hišnem gospodinjstvu niso prijavljene v zavarovanje. To ima za posledico, da mora delodajalec s vesti. po § 11. zakona o zavarovanju delavcev povrniti uradu vse stroške, ki so nastali v slučaju obolenja takih oseb. Obolenja so zelo pogosta, ker so take osebe navadno že starejše. Stroški so navadno visoki in občutno zadenejo prizadete de- 1 dajalce, ki so navadno slabejše situirani. Zato je v njih lastnem interesu, da tako o sob j e prijavljajo v zavarovanje. Od zavarovanja so izvzete le one osebe v hišnem gospodinjstvu, ki gotova dela opravljajo le cd časa do časa, nestalno in le ob gotovih prilikah. Take osebe so n. pr. perice, žagarji drv, čistilke stanovanj. Te osebe so za vsako epravilo sproti plačanes z izvršenim delom je službeni odnos ukinjen. Nasproti temu pa opravljajo pcstrežnice v gospodinjstvu redna dela in se razlikujejo od talnih služkinj le po dnevnem času za-poslenja in da stanujejo običajno izven delodajalčevega stanovanja. Da ne bo pritožb, katerim okrožni urad v smislu zakonitih predpisov ne more ugoditi, je v interesu vsakega posameznika, da svoje osobje pravilno in pravočasno prijavlja v zavarovanje. — Število brezposelnih v Mostaru. Iz Mostara poročajo o občutni gospodarski krizi. Konkurz.i se vedno bolj množe. Posledica splošne stagnacije v gospodarskem življenju je med drugim tudi naraščanje brezposelnosti. Število brezposelnih v Mostaru znaša trenutno 2000 oseb. (Nič novega, tudi drugod ni bolje!) — Telefonska zveza z otoki na Jadranu. Prihodnje leto se vzpostavi telefonska zveza z otokoma Rabom in Pagom na Jadranu. Oto,k Rab bo zvezan z Jablancem, Pag pa s Šibenikom in Splitom. — Na liški progi promet zopet vzpostavljen. Liška železniška proga je od snega očiščena, promet se vrši zc,pet normalno. — Proračun šibeniške občine za prihodnje leto znaša 12,040.775 Din, d oči m je znašal preračun za letošnje leto 7 milijonov 457.876 Din. — Pobijanje stanovanjske mizerije v Splitu. Minister za socialno politiko je odobril uradniški stavbni zadrugi v Splitu iz fonda za zgradbo uradniških stanovanj kredit 1,200.000 Din. Ker je zbrala zadruga sama že fond 800.000 dinarjev, razpolaga sedaj s kapitalom 2 milijonov dinarjev, s katerim namerava zgradili 40 malih stanovanj. Z gradnjo se prične v najkrajšem času. — Tudi mestna občina projektira dve veliki zgradbi. V pritličju prve se bo nahajala »Hrvatska štamparija«, katere večino delnic poseduje mestna občina. V prvem nadstropju bodo redakcije in uprava tiskarne, v drugem pa mestni muzej. — Iz pariško statistike. Emil Masssrd, referent za proračun pariške policije, je obel danil te dni zanimive podatke iz pariške statistike. Iz teh podatkov posnemamo, da je zaprosilo pri pariški policiji tekom leta 1926 70.798 tujcev za dovoljenje bivanja v Parizu. Najštevil-neje so zastopani Italijani, katerih se je priglasilo 13.522, nato slede Rusi in Poljaki (nad 6.000 priglasov), znatno je tudi število Belgijcev in Švicarjev. Tramvajske, avtomobilske itd nesreče so zahtevale 429 človeških žrtev, razven tega je bilo pri teh nesrečah 3.395 oseb težje ali lažje ranjenih. V tem oziru zaostaja Pariz daleč za Londonom in Newyor-kom. Svetovni rekord pa doseza francoska prestolica kar se tiče izgubljenih in na'denih dežnikov. Urad za izgubljene stvari je prejel 159.890 najdenih predmetov, med temi 35.000 dežnikov. — Pariški konjači so polovili tekom leta 1925 10.000 psov. Od teh so jih 184 prodali, 3.065 jih je bilo viviseciranih, 6.051 pa ubitih. — Od 20.000 jetnikov jih je zaprosilo 35 za dovoljenje za poroko. — Tujcev je bilo aretiranih tekom 1. 1925 20%. — število samomorov znaša 1350 (za 200 več kot leta 1924). — Tudi kriminalna statistika je bogata; registrira 164 umorov, 308 težkih telesnih poškodb, 299 večjih tatvin in specielno 944 tatvin avtomobilov (zadnje število se je v primeri z letom 1924 podvojilo). — V boju z zločinci so 4 policijski stražniki poginili, 1.799 jih je bilo pa ranjenih. — Poplave v Hercegovini. V vecih krajih Hercegovine so bili zadnje dni silni nalivi. Dremovačko polje, Mostarsko blato in Popovo polje je poplavljeno. V mnoge hiše je udrla voda. — K umoru novinarja Hadžipopoviča. O umoru urednika Spasoje Hadžipopo-viča v Skoplju smo svoječasno poročali. Morilca sta pobegnila na Grško, pozneje pa v Albanijo, kjer je bil eden od njiju Kosta Bičinov, aretiran. Pogajanja radi izročitve zločinca našim oblastim so se radi albanskih notranje političnih razmer precej zakasnila. Te dni je spremljala končno Bičinova močna eskorta proti meji. Med potjo od Tirane v Elba-san se mu je posrečilo na doslej nepojasnjen način pobegniti... — Trdoživa žena. Pred osiješkim sodnim dvorom se je zagovarjal te dni kmet Stevo Radivojčič, ki je skušal zadaviti pred par meseci svojo ženo ter jo vrgel, misleč, da je že mrtva, iz višine 18 m v Donavo. Medtem pa se je žena zopet zavedla ter se splazila na breg. Radi tega dejanja je bil obsojen Radivojčič na 7 let težke ječe. Zločin je izvršil Radivojčič zato, ker je bil zaljubljen v neko dekle ter se je hotel svoje žene iznebiti. — Zagonetna smrt orožnika. V bližini Bileča je poginil te dni na misterio-zen način crožnik Božo Miloševič, šel je s svojim predstojnikom na patruljo, med potjo se je od njega oddaljil. Kmalu potem je počilo pet strelov, nato pa še trije. Ko so prihiteli k njemu ljudje, je ležal v mlaki krvi mrtev na tleh. Streli so bili oddani iz njegove lastne puške, vendar pa je zagonetka, kako je mogel vtakniti v puško drugi magacin, potem ko je oddal nase že pet strelov. Miloševič je imel pet ran' pod srcem, eno v trebuhu, eno v bližini želodca, ena pa v levi nogi. — Aretacija špijona. V Subotici je bil te dni aretiran neki Toma Velič, ki je osumljen špijonaže v prilog Madjarski. Velič je bil finančni uslužbenec v Nišu in Subotici. — Prvi pretep radi volitev v oblastne skupščine. V Šibeniku je prišlo te dni med zemljoradniki in radačevoi radi volitev v oblastne skupščine do hudega prepira, ki bi bil skoraj končal s prelivanjem krvi. Eden od srboritih politikov je udaril svojega nasprotnika s pestjo v obraz, nakar je potegnil še nož. K sreči je prišla v kritičnem trenutku policija, ki je vzpostavila red in mir. — Ciklon ob španski obali. Ob španski obali na Sredozemskem morju je divjal te dni silen ciklon. Nad sto ribiških ladij se je potopilo in izginilo brez sledu. Pri Castelomi se je zrušil svetilnik, morski valovi so odnesli ruševine. V Valenci ji je poplavilo morje vse hiše, neko otroško bolnico so odnesli valovi, ki so bili višji kot poslopje. Bolni otroci so bili’ v zadnjem trenutku rešeni, — V Segoviji znaša temperatura 17° p d ničlo. V Madridu je zmrznilo tekom ene zadnjih noči pet oseb. . — Žrtve megle in ledu. V Amsterdamu sta bili te dni na dveh železniških prelazih vsled goste megle povoženi dve deklici in neki delavec. — Pri drsanju sta ponesrečila dva odrasla in pet otrok. Vsled geste megle so zašli ponesrečenci na pretenak led, ki se je udrl, nakar so utonili. — Velikanski požar v Rusiji. Iz Moskve poročajo: V državnih mlinih v Riti in^ku divja že dva dni velikanski požar. Trije delavci so poginili, 24 jih je težko poškodovanih. Materijelna škoda znaša več milijonov rubljev. — Sto nesreč vsled pomrznjenih ulic. Po uradni statistiki se je ponesrečilo v torek n n pomrznjenih praških ulicah okrog 100 oseb, med njimi 55 težko. Rešilna postaja je intervenirala v 45 slučajih. V 30 slučajih so si polomili ljudje roko, nogo, ali pa sicer kako kost. V splošno bolnico je bilo takisto sprejetih okrog 50 oseb, od katerih jih je dobilo polovico pri padcu težke poškodbe. Vsled ledu na ulicah je prišlo tudi do avtomobilu ih nezgod, pri katerih so bile pa po čudnem naključju poškodovane samo hiše in avtomobili. — Drzen vlom v Budimpešti. Madjar-sM listi po roč;’jo o drznem vlomu, ki je bil izvršen te dni v trgovino nekega draguljarja v centrumu mesta. Ob šestih zvečer, ko je bil promet na ulici najbolj živahen ter so imeli uslužbenci radi ogromnega 'navala kupcev dela čez glavo, sta ''e pojavila pred izložbo trgovine dva lopova, ki sta Odprla okno kot da sta v trgovini zaposlena ter sta odnesla okoli 50 zlatih ur in drugih dragocenosti v skupni vrednosti kakih 300 milijonov madjafskih kron, Draguljar je opazil tatvino šele, ko je zapiral trgovino. — Zaradi posilstva obsojen na smrt, Leningrad sivi sodni dvor je obsodil te dni 26 mladeničev, ki so pred mesecem dni ugrabili in po vrsti posilili neko dela vko-dijakinj o. Zadeva je vzbujala takrat velikansko senzacijo ter je dala povod za energično pobijanje »hooligan-stva«. 7 obtožencev je bilo obsojeno na smrt z ustreljenjem, 3 na deset, ostali pa na 3—8 letno ječo. — Auffenberg in Brockhausen sta se »obrisala« za nagrado. V Leipzigu pred kratkim časoan ustanovljeni »Unicum-verlag« je razpisal nagrado 14.000 mark. Od te nagrade je bilo določenih 1000 mark za Avstrijo, za dve deli, ki bi obravnavali vprašanje vojne krivde z avstrijskega stališča. O delih je imela odločati avstrijska jury. Jury je priznala prvo nagrado univerzitetnemu profesor-ju dr. Karlu Brockhausenu, drugo pa bivšemu avstroogrskemu vojnemu ministru Auffenbergu. Predno pa je prišlo do izplačila, je »Unicumverlag« »faliral«. — Hud katehet. Iz Heba poročajo: Vaški župnik Anton Wieder je hud mož. Kot vaški župnik je tudi katehet. Nedavno je vstopil v razred baš v trenutku, ko sta se dva učenca pretepala. Vsled tega je pograbila župnika taka sveta jeza, da je pograbil prst debelo leskovko ter fanta na žive in mrtve naklestil. Enega od njiju je vrgel pred eksekucijo s tako silo čez klop, da je zadobil deček nevarno poškodbo na mehurju. Stvar je prišla pred sedišče. Z ozirom na to, da so kvalificirali zdravniki poškodbo kot laliko, je bil župnik obsojen samo radi prestopka zoper telesno varnost pogojno na 10 dni zapora. — Dvoboj na sablje v Budimpešti. Te dni sta se bila v Budimpešti na sablje .barona Tibor Daniel in Andrej Herzog. 'Povod je bil konflikt, ki so je odigral med gospodoma v boljši družbi, tekom katerega je baron Daniel barona Herzoga insultiral. Barona sta se bila brez bandaž s težkimi kavalerijskimi sabljami. Dvoboj je trajal nad eno uro. Napadi so bili tako ljuti, da so morali skočiti med duelanta ponovno sekundanti, da so preprečili poškodbe, ki nasprotujejo zadevnim predpisom. Po dvajsetih nastopih je bil dvoboj končan. Oba du-elanta sta bila tako poškodovana, da sta bila za nadaljnji boj nezmožna. Danes na Silvestrov večer koncert vojaške godbe v kavarni »Evropa«. Odprto do 3. ure zjutraj. Ljubljana. — Pozor na razglas mestnega magistrata ljubljanskega o zglasitvi: a) v Ljubljano pristojnih mladeničev rojstnih letnikov 1902 do 1907 in 1909; b) izven Ljubljane pristojnih nabornikov rojstnih letnikov 1902 do 1907, ki žele iti v Ljubljani na nabor in c) obveznikov operativne in rezervne vojske, ki mislijo, da .-o postali nesposobni za vojaško službo. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa, id je nabit po mestu. — Kolo jahačev in vozačev v Ljubljani prične s šolo jahanja za svoje člane v pondeljek dne 3. januarja 1927 in sicer v zaprti jahalnici topniške vojašnice (vojašnica Kralja Aleksandra) na Dunajski cesti. Pouk se vrši: v ponedeljek, sredo in petek od 16. do 17. ure za dame, v ponedeljek, sredo in soboto od 17. do 18. ure za začetnike in v torek, četrtek in petek cd 17. do 18. ure za člane-ja-hače. Ravzen tega je članom z lastnimi konji na razpolago pokrita jahalnica vsako sredo, soboto in nedeljo celi dan, a v ponedeljek, četrtek in petek celo popoldne. Ob nedeljah .in praznikih ee pouk ne vrši. Članom, ki nimajo lastnih konj, stavlja uprava kola jahačev po možnosti na razpolago osedlane konje, proti plačilu 10 Din od konja in ure y korist društvene blagajne. Učitelj jahanja je konjeniški podpolkovnik, gospod Emil Zajc. Interesenti, ki se želijo udeležiti jahalne šole, naj prijavijo svoj pristop k društvu Kola jahačev in vozačev v Ljubljani pri g. Saša Knezu v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 3. Članarina znaša letno 120 Din. ]_ Silvestrov večer priredi Ljubljanski Sokol dne 31. decembra 1926 v svoji. telovadnici v Narodnem domu z zelo bogatim, veselim in zabavnim sporedom. Na ta vesel zaključek starega leta, vabijo se vsi prijatelji Sokola. leta 1926. Slovenija Eno leto ni dolga doba, a vendar tako dolga, da se izplača za trenoiek ustaviti korak in se ozreti nekoliko nazaj. Dogodke, kd jih doživljamo neposredno vsak dan, je težko ocenjevati, pogled iz nekoliko daljše prespektive pa nam maTsikaj razjasni, ker nam odkriva tudi zveze med dnevnimi dogodki in jih skrajša na enostavnejše ta zato tudi preglednejše iormule. Naš političen položaj. V slovenski politiki se preteklo leto ni mnogo izpremenilo. L. 1926 nas je zateklo v strahoviti strankarski razcepljenosti, ki nam ni pustilo odpreti oži na celokupne narodne koristi. Kakor za časa pokojne Avstrije, tako so se klali tudi še .preteklo leto med seboj >liberalci < (naprednjaki, danes večinoma samostojni demokrati) in »klerikalci« na življenje in smrt, kakor da ni bilo nikdar nobene svetovne vojne in njenih žalostnih posledic in naukov. Poleg teh dveh zgodovinskih naših strank »o se potegovali za ljudsko zaupanje še radikali in radičevci, samostojni kmetje, narodni socialisti in komunisti in celo vrsta umerjenejših socialističnih skupin. Za skromen milijonček Slovencev torej razkosanja več kot dovolj. Značilno pa je, da so se začele kolikor toliko sorodne si stranke v pretekle n letu združevati in ujedinjevati. V drugi polovica meseca aprila p. 1. so se združili narodni socialisti s samostojnimi de>-mokrati, samostojni Ione tj e pa z radičevci, prvi 18. aprila, a drugi na skupnem občnem zboru v Celju 25. aprila. Tudi med delavstvom se je pojavila živa potreba pa skupnem nastopu, ki so ga ovirale večinoma le osebne diference med raznimi voditelji, tako da je upanje opravičeno, da bodo tekom časa tudi številni delavci v Sloveniji našli same sebe in si priborili to, kar jim gre. Volilne priprave za volitve v oblastne skupščine tudi dokazujejo, da se je začelo politično ozračje v Sloveniji po malem častiti in velik političen dobiček za Slovenijo bo, če se bo še pri par strankah v Sloveniji rodilo spoznanje, da so odveč, ker v Sloveniji nimajo čvrstih korenin. Zato z zadovoljstvom ugotavljamo, da pomeni 1. 1926 glede strankarske razcepljenosti pričetek politične konsolidacije v Sloveniji. Ne moremo pa biti tudi v drugem oziru zadovoljni. Predvsem vsled tega, ker ni v Sloveniji stranke, ki bi vodila v prvi vrsti -slovensko politiko in šele v drugi vrsti strankarsko. Zaradi tega žalostnega dejstva še do danes nismo prišli do Narodnega sveta in nazadovali smo celo tako zelo, da je tudi po preobratu ustanovljeni Narodni odbor mirno v Gospodu zaspal. Ker pa nimajo Narodnega sveta, osrednje narodne organizacije, zato tudi nismo organizirani in zato nismo v stanu, da l>i napredovali tako, kakor bi morali. Naj nas zadene še taka nesreča, vedno nas zadene v tej slabosti, da je edin naš odpor časopisni protest in v najboljšem slučaju še neefektno grmenje po shodih. Tako smo na davčno preobremenitev odgovorili le s papirnatimi protesti, tako je zapostavljanje ljubljanske univerze rodilo le papirnate proteste, tako doživljamo isto neefektnost pri redukciji subvencije za ljubljansko gledališče in tako je mogoče, da se snujejo vlade brez Slovencev in da slovenski časopisni protest ne prodre niti do Zagreba. Popolnoma desorientirani smo, pa naj nas zadenejo težave na gospodarskem, kulturnem ali političnem polju. In ker smo desorientirani, zato tudi niti v enem vprašanju ne postavimo skupne fronte. Vsled tega pa je tudi naš odpor slaboten in dostikrat ima očiten znak, da je izvršen le radi lepšega. In vendar bi mogli dati proti vsaki krivici, proti vsakemu zapostavljanju resen odpor, kajti narodna sila je vedno nepremagljiva, če je narod enoten. Ali kako naj bo narod enoten, če pa smatra toliko naših merodajnih javnih delavcev, da je vsa njih naloga v tem, da vzdržuje vse stvari in vse ideologije, ki ločijo narod. Naloga bodočega leta je, da ustvarimo že vendar enkrat Narodni svet, da organiziramo vse sile naroda in jih povedemo h danemu oilju slovenskega naroda — k Zjedinjeni Sloveniji v svobodni Jugoslaviji! Naše razmerje do centralne vlade. Po ustavi, ki je dala naši državi ime »kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev«, bi logično pričakovali ne samo to, da se začnemo Slovenci čutiti kot gospodujoč in sodelujoč narod, ampak tudi to, da se bo naša volja tudi na drugi strani primerno upoštevala. Preteklo leto nas do tega cilja ni privedlo. Čeprav neradi, toda resnici na ljubo moramo ugotoviti, da smo mi sami še jako daleč od zavesti, kaj se pravi biti gospodujoči narod, na drugi strani pa je zavest zmagovalcev v svetovni vojni še tolika, da je težko dostopna za razumevanje enakopravnosti. Pač smo enakopravni kot državljani, kar smo bili v Avstriji tudi, a nismo še enakopravni kot narod, in v tem leži vzrok, da naše razmerje do celokupne države še ni takšno, kakor bi lahko bilo in tudi moralo biti. Mnogo je temu kriva tudi naša strankarska zagrizenost, ki se tudi umazanih de-nuncijacij ne plaši, na drugi strani pa stara miselnost, ki gleda v državi še vedno neko višje bitje, a brez popolne zavesti, da smo mi sami država. Žalostno dejstvo je, da Slovenci v centralni vladi nismo bili v preteklem letu tako zastopani kakor bi morali biti in kolikor smo bili zastopani za časa ministrovanja g. Puclja (od začetka maja do začetka decembra), nismo bili v vladi zastopani toliko kot Slovenci, iz svoje moči in iz afirmacije našega pomena za državo, ampak edinole vsled strankarske zveze s hrvaško seljaško stranko. Koliko je neuvaževanja Slovencev v državni centrali kriva SLS, največja slovenska stranka, o tem razpravljati bi bilo na tem mestu preobširno. Poudarjamo le, da je bila in je še večletna opozicija večinske slovenske stranke za Slovenijo vse prej kakor koristna, kar so spoznali končno tudi voditelji SLS sami. Izjave dr. Korošca na shodu zaupnikov njegove stranke v Celju meseca novembra so v tem oziru zelo značilne, značilno pa je tudi, kako so bile njegove, izjave na merodajnem mestu sprejete v vednost. Vsa naša politika napram državi se je sukala v preteklem letu v znaku — sit venia verbo! — »drobtin«. To pa ni naša krivda, ampak vzroki za to leže drugje, v splošni državni politiki, ki nam za enkrat drugih možnosti ne omogoča. Silne dajatve, ki jih prejema država od Slovenije in >drobtine«, ki jih državna uprava drobi v Slovenijo nazaj, stoje v tako kričečem razmerju, da je večja ali manjša nezadovoljnost v centralno državno upravo (ne z državo!) v Sloveniji popolnoma razumljiva in tudi opravičljiva. Jugoslovanski politiki v Sloveniji. Nujna posledica centralistično urejene države je, da poskušajo vse stranke razširiti svoje delovanje na celo državo. Ta tendenca je pripeljala v Slovenijo preteklo leto lepo število tujih, t. j. izven Slovenije živečih politikov. Dne 17. januarja je nastopil v Ljubljani vodja SDS g. Svetozar Pribičevič. Danes lahko rečemo, da ni dosegel nobenega praktičnega uspeha. Tudi njegova zborovanja v Celju in v Mariboru koncem januarja niso rodila zaželjene-ga sadu. Preteklo lefco je dokazalo še bolj kakor prejšnja leta, da Slovenci niso proti državi, da pa hočejo v državi zavzemati mesto, ki jim gre kot narodu in ne samo kot državljanom. Zato Svetozar Pribičevič med Slovenci s svojo politično tezo v narodnem edinstvu ni imel sreče, državnega edinstva pa itak nihče ne zanika. Več sreče kot Sv. Pribičevič je imel v Sloveniji Stjep&n Radič, ki je govoril 14. ■marca na shodu v Metliki, 2. maja na velikem shodu v Celju, kjer je bila dosežena fuzija samostojnih kmetov s slovenskimi in preko teh tudi s hrvaškimi bivšimi republikanci, in meseca avgusta na Krškem polju. Pokret, ki ga je započel Stjepan Radič med hrvaškimi kmeti, se idejno tudi med slovenskimi kmeti zelo širi in utegne postati pri nas še važen politični faktor, zlasti zaradi svoje idejne zveze s Hrvati, ka ima za posledico tudi politično sodelovanje, akoravno je SKS samosvoja slovenska stranka. Naj omenimo še, da se nahaja v vrstah SKS tudi lepo število katoliških duhovnikov, a nekateri so bila fcoopii-rani celo v načelstvo stranke. Na ta način je prekršena doslej veljavna tradicija, da sme biti vsak kat. duhovnik v Sloveniji le političen pristaš SLS. Koncem maja so obiskali Ljubljano jako odlični politični gostje iz Srbije, ki so sklicali veliki shod proti korupciji. Na shodu se je zbrala večtisočglava množica, ki je navdušeno ploskala Ljubi Davidoviču, Joči Jovanoviču in Mehmc-du Spahu. Za Slovenijo važnih političnih posledic pa ta shod ni imel, pospešil pa je boj proti korupciji v Beogradu. Nepolitičen sestanek, ki se ga je pa udeležilo tudi lepo število politikov iz vseh krajev države, je bil pravniški kongre9, ki je trajal pod predsedstvom dr. Danila Majarona od 9. do 11. septembra. Ta kongres je pa bil važen le v strokovnem oziru, političnih razmer v Sloveniji pa se ni tikal. Manjšinsko vprašanje."^ Vsa slabost naše politične situacije je zlasti vidna v manjšinskem vprašanju, ki je za nas važno ko za noben drug narod, ker je tretjina našega naroda odtrgana od nas. Ravno v manjšinjskem vprašanju pa smo doživeli največje neuspehe. In tu se zopet zlast vidi težka posledica pomanjkanja Narodnega sveta. Mi nismo v pojmovanju manjšinskega vprašanja enotni, le v toplih frazah za neodrešene brate smo enotni. Ampak te fraze nikomur ne pomagajo in nikomur ne škodujejo, razven nam samim, ker nam jemljejo jasnost, da smo nezmožni za vsako odrešujočo akeijo. To se je zlasti videlo v začetku leta, ko so naši Nemci poslali dne 20. januarja koroški deželni vladi v prilog koroških Slovencev predlog, da se ustanovi za koroške Slovence kulturna avtonomija, če da isto tudi Jugoslavija nemškim manjšinam. Kakšen je bil namen in cilj naših Nemcev, o tem tu ne bomo razpravljali, pač pa treba ugotoviti, da ni k njihovemu predlogu zavzela stališča niti ena slovenska stranka in da je bil ves naš odgovor na to spomenico — popolna pasivnost. Zato tudi ni čuda, če nismo na Koroškem dosegli niti enega bistvenega uspeha in če je ostala Versajska določba glede slovenskega šolstva na Koroškem neizpolnjena kakor da ne bi obstojala. V tem se jasno vidi vsa slabost naše pozicije napram osrednji vladi v Beogradu, a obenem tudi nepojmova-nje manjšinskega vprašanja s strani Beograda. Še neprimerno bolj žalostila pa je naša bilanca glede Primorja. Dosti grozot, dosti težkih dni je doživel že naš živelj v Primorju, toda nikdar še ni bila njegova nacionalna eksistenca tako ogrožena ko v lanskem letu. Zakaj šele lani se je pričelo raznarodovanje sistematično in to pod pritiskom, kakor ga ni poznal naš narod nikdar. In kar je najtežje, je posegel ta pritisk tudi na gospodarsko polje in s tem je postala nevarnost največja. Zlasti pa še, ker je tudi naša neaktivnost mogočno narasla. Vsako leto je zanimanje za Primorje manjše in skoraj bo to obstojalo le v časopisnih ogorčenih člankih, ki pa ne bodo imela niti tega efekta, ko modna poročila. Vsi ti neuspelu pa so v glavnem vzrok, ker nismo organizirani, ker nimamo svojega Narodnega sveta. Italijani napadajo pod vodstvom centralne vlade v Rimu, Nemci pod vodstvom Narodnega sveta, mi pa se branimo z desorientira-nostjo in popolno desorganizacijo ter brez prave pomoči osrednje vlade v Beogradu. Kam to vodi, si lahko izračuna vsak in zato v novem letu na novo pot: na pot sistematičnega in složnega dela! Naša kultura. V času težke gospodarske krize, neprijaznosti Beograda do naših kulturnih ustanov naravno naša kultura ni mogla tako rasti, kakor bi želeli, ali vendar so na kulturnem polju tudi lani bili doseženi uspehi, na katere smemo biti ponosni. Predvsem bodi omenjeno,, da so bile | lani dovršene priprave za ustanovitev Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki bo prihodnje let* začela že de- lovati. Z njo bo dobila slovenska univerza krepko oporo, ki je tem bolj potrebna, ker se je tudi lani zapostavljanje slovenske univerze nadaljevalo. Vendar pa so bili preprečeni najtežji udarci in da seje to doseglo je zasluga, da smo bili v tem vprašanju Slovenci vsaj deloma enotni. Dosegli pa bi še znatno več, če bi bila naša enotnost večja. Kakor slovenska univerza, tako se je moralo tudi slovensko gledališče boriti z največjimi gmotnimi težavami, ki so zlasti narasle ob koncu leta in so končale s tem, da je bilo 40 slovenskih moči odpuščenih iz službe. Eno najvažnejših vprašanj za prihodnje leto je zato vprašanje slovenskega gledališča. Ne bo pa treba to vprašanje zadovoljivo rešiti samo v Beogradu, temveč tudi doma, ker tudi tu so napake. Slovenski knjigi pripade po njenem pomenu eno prvih poglavj v naši kulturi in kljub vsem težavam je slovenska knjiga tudi lani napredovala In napredovala je z lastno močjo, le vsled ljubezni slovenskih književnikov in založnikov in brez vsake tuje podpore. V prvi vrsti treba omeniti tu zbirko klasikov, ki jo izdaja Tiskovna družba, Cankarjeve zbrane spise, ki jih izdaja Nova založba ter Gradnikovo zbirko »De profundis«, ki jo je izdala založba »Jug«. Vse te knjige so po vsebini in po opremi v Čast avtorjem in založnikom. Omeniti pa je treba tudi založnico Jugoslovansko knjigarno, ki je izdala celo vrsto prepotrebnih slovarjev, učnih, leposlovnih in drugih knjig. Tudi Slovenska Matica je postala zopet aktivnejša in končala svojo zbirko knjig o Slovenski zemlji. Posebej bodi omenjeno še delo Znanstvenega društva za humanitarne vede, mariborskega zgodovinskega društva, »Pravnika« in Splošne knjižnice. Napredek slovenske knjige se vidi tudi v Mohorjevi in na novo ustanovljeni Vodnikovi družbi. Mohorjeva je pomnožila svoje članstvo ?a preko 8CC0, Vodnikova pa je že prvo leto dosegla lep uspeh in kljub vsem nedostatkom pomeni za našo književnost pridobitev. Slovenska knjiga je tudi v tem letu ostala naš ponos. Tudi slovensko časopisje je napredovalo, ne sicer toliko vsebinsko, ko v tehničnem oziru. Tudi naše revije so bile delavne. Še vedno pa nismo prišli do dobre politične revije. Negativnost slovenske politike je tudi v tem oziru vidna. Lep napredek pa smo dosegli na polju upodabljajoče umetnosti in tu gre glavna zasluga delovni Narodni galeriji. Priredila je dve uspeli razstavi (francoske grafike in krasno Groharjevo), pripomogla največ k ustanovitvi slovenske akademije, pomnožila znatno svojo zbirko umetnin in končno izdala velepomembno delo dr. Izidorja Cankarja: Uvod v umevanje likovne umetnosti. V zvezi z Narodno galerijo je treba omeniti tudi Zbornik za umetnostno zgodovino, ki je dosegel v preteklem letu pomemben napredek. In zadovoljni smemo biti tudi z uspehi na glasbenem polju. Slabe razmere žal ovirajo, da bi se moglo naše glasbe-no življenje razviti v popolnejši meri. Državne dotacije so nezadostne, veselični davek ubija koncerte, štipendij za naraščaj manjka sredstev na vseh koncih koncih in krajih. In to velja tudi za vse naše kulturno življenje. Uradništvo, preje glavni pod-’ pornik slovenske kulture, je slabo situiran, drugi sloji s tem nastale vrzeli še niso izpolnili, a splošna gospodarska kriza to zlo še povečuje. Ce so bili vseeno doseženi uspehi, je to dokaz narodne sile in zato smemo z zanosom upati na boljše čase. Sila slovenskega naroda je slejkoprej na kulturnem polju najmočnejša. Gospodarstvo. Najžalostnejše poglavje za Slovence je v preteklem letu popoln zastoj v našem gospodarstvu. Ne moremo ponavljati vseh neštevinih pritožb zaradi visokega obdačenja naših pridobitnih krogov, tako velepodjetij kakor malih .poseStnikcv, ker bi nas to zavedlo predaleč. Na drugi strani pa se pojavljajo zopet skromni znaki, da se bližamo koncu ene najtežjih ( gospodarskih kriz, kar jih je preživela Slovenija. Razmere v industriji, trgovini in v obrti merijo na to, da smo začeli temeljito ■m i likvidirati »srečno« dobo denarne inflacije in vojnega dobičkarstva. Ljudje denarja ne razmetavajo več, ampak ga hranijo in kupujejo le najpotrebnejše stvari. To najbolj/čuti trgovina i luksuznim blagom. Tudi previsoka obrestna mera je morala računati z razmerami in kaže padajočo tendenco, ker za visoke obre^U ne mere ljudje nimajo' več' potrebe, ampak' vsak dela raje z malim lastnim denarjem z malim dobičkom kakor da bi delal z visokocbrestnim izposojenim kapitalom. Posledica večje ocene vrednosti denarja je stalno naraščanje hranilnih vlog. Padajoča obrestna mera pa mora imeti za posledico združevanje denarnih zavodov (Ljubljanska kreditna banka in Trgovska banka), kar bo režijo pocenilo. Trpelo bo sicer prizadeto uradništvo, toda nobena kriza se ne preboli brez žrtev. Za naš trgovski in obrtni svet pa je bilo minulo leto tudi politično važno. Zborovanje trgovskih gremijev in raznih obrtnih zadrug an zvez so bila jako živahna, ne samo gospodarsko, ampak tudi politično, kajti tako daleč, da bi znali strogo gospodarske zadeve ločiti od dnevnega političnega boja, tudi v preteklem letu Se nismo prišli. Posebno tipičen zgled političnega vpliva na gospodarske pa so dale volitve v trgovsko in obrtno zbornico dne 22. septembra, kjer ni moglo govoriti trgovstvo in obrtništvo tako kakor bi hotelo in moralo, ampak so se pokazali politični vplivi kot močnejši.. Dnevna politika je tudi zakrivila nered-nosti, ki so dale povod za razpust komaj izvoljene zbornice in za določitev novih volitev. Lepo sliko slovenskega gospodarstva sta dali dve prireditvi, ki jih je priredilo agilno vodstvo ljubljanskega velesejma in sicer v dneh od 26. junija do 5. julija in pa razstava »Ljubljana v jeseni«. Zadovoljivi uspehi obeh razstav naj dajo slovenski podjetnosti nov razmah! V dneh 24. in 25. junija je sprejelo slovensko trgovstvo in obrtništvo na dostojen naičn člane trgov, in obrtnih zbornic iz cele države, ki so prišli v Ljubljano na kongres zbornic. Pri tej priliki navezani medsebojni stiki gotovo ne bodo ostali brez uspeha. Kot vestni kronisti smo žalibog primorani omeniti tudi eno žalostno stran !z naše gospodarske zgodovine v preteklem letu in to so razni polomi. Poleg Pesko-ve hranilnice in drugih manjših je treba v prvi vrsti omeniti polom »Slaven-ske banke«, kjer je ogroženega jako mnogo slovenskega denarja. Ker pa zadeva še ni končno veljavno rešena, se vzdržujemo vsake kritike. Vendar pa moramo pri tej priliki pripomniti, da je bila fuzija Slavenske banke z Ljublj. Kre- , ditno banko srečno preprečena in ne v I zadnji vrsti tudi po naši zaslugi. Upamo pa, da je nesreča Slavenske banke zadnje poglavje v likvidaciji političnega in gospodarskega povojnega dobičkarstva in da stopamo polagoma na solidna tla poštenja in reelnosti tudi v našem gospodarstvu. Socialna politika. Za slovensko delavstvo je preteklo leto velepomembno, ker so dobili po dolgem boju tudi delavci svoj stanovski za-stop v Delavski zbornici. Nova zbornica, to je jasno, še ne more delovati tako, kakor bi želeli, toda vsak začetek je težak. Delavski zaatop bo toliko boljši, kolikor manj bo v njem dnevne politike in kolikor več stanovske zavesti. Splošna gospodarska kriza preteklega leta tudi delavstvu ni prizanesla. Posledica je občutna brezposelnost, ki je rodila na vsej črti tudi znatno znižanje mezd. Najliujše je brezposelnost udarila rudarje, ko je naše največje rudarsko podjetje reduciralo v prvi polovici leta na tisoče rudarjev. Proti koncu leta pa se razmere nekoliko boljšajo. Ogromnega pomena je za naše socialne razmere odprava stanovanjske zaščite, Leto 1926 smo v naši državi porabili skoraj izključno za politično krizarenje; zato ao z vladne mize gospodarstvu odpadle le skromne drobtine in še te se bodo, vsaj za Slovenijo, rentirale šele čez nekaj let. V splošnem je bilo naše gospodarstvo navezano na lastne moči ki preneha prihodnje leto. Za ljudi s stalnimi mesečnimi dohodki bo to hud udarec če ne bodo dobili primernega povišanja dohodkov. Na drugi strani pa bo zvišanje stanarine brez dvoma ugodno vplivalo na gradbeno podjetnost, ki daje kruh skoro vsem obrtim. Zato pričakuje. , mo po pravici, da se bo brezposelnost že v prihodnji stavbeni sezoni znatno znižala, zlasti še, če bodo velike občine, kakor Ljubljana in Maribor, mogle uspešno nadaljevati svojo stanovanjsko akcijo. In po zadnjih ukrepih vladne komisarja dr. Mencingerja smemo to z vso gotovostjo upati. Nekateri važnejši dogodki. Kljub dejstvu, da je v Beogradu vladal celo leto režim KR, se v upravi Slovenije ni nič izpremenilo, ampak so ostali zastopniki režima PP na svojih mestih iz »neznanih« vzrokov. Jedino gerentski svet v Ljubljani je bil nekaj dni po pravniškem kongresu odstavljen, za vladnega komisarja pa imenovan dr. Mencinger. Nekaj tednov kasneje je dobila tudi Mestna hranilnica ljubljanska novega vladnega komisarja v osebi dr. Marušiča. Izmed nesreč, ki so preteklo leto zadele Slovenijo, naj omenimo številne povodnji, ki so napravile zlasti po gorskih dolinah neizmerno škodo. Najhujše je bilo meseca julija, avgusta in koncem septembra. Pomožna akcija pod vodstvom »Rdečega križa« je storila sicer mnogo dobrega, toda z ozirom na ogromno škodo je bila pomoč znatno premajhna. Žalibog da je vlada v tej veliki stiski popolnoma odpovedala. Sicer pa v socialni politiki niso bili doseženi nobeni pravi uspehi in to ne samo krvda centralne vlade, temveč tud delavstva samega. Njegova neverjetna razcep--Ijenost mu je vzela vsak političen ugled in čeprav se kaže ob koncu leta, da se delavci zopet združijo, vendar morejo samo optimisti trditi, da do tega združenja tudi definitivno pride. Povedati pa je treba še eno resnico, čeprav neprijetno. S socialnimi dajatvami je naše gospodarstvo preobremenjeno in to se čuti tem bolj, ker ni na drugi strani nobenega pravega efekta od VBeh teh dajatev. Po pravici raste zato nazado-voljstvo nad prevelikimi -socialnimi dajatvami. Nujno pa je tudi, da država tudi sama nekaj stori na polju socialne politike in da ne obesi vsa bremena gospodarskim krogom, ki so že itak preobremenjeni od drugih davkov. Zaključna beseda. Z nadami smo vstopili v novo leto 1928, a danes se bomo vsi oddahnili, da je tega leta konec. Bili so sicer doseženi tudi uspehi, toda v splošnem je le malokdo zadovoljen. In kako tudi, ko pa so vse glavne nadloge ostale in ko se je črta napredka pomaknila tako neznatno kvišku, da je skoraj neopažena. Tlačila nas je prejšnja leta slaba uprava in ta se ni zboljšala. Ostala je davčna preobremenjenost, ostal je centralizem, ostale so vse druge nadloge. Življenjski standard je ostal na prejšnji nižini, kakor je ostala stanovanjska beda ista. Ravno tako pa je ostala na istem mestu naša politika in v tem je razlaga za vse druge neuspehe. Ali kljub vsemu temu gremo tudi v novo leto 1927 z nadami, ker smo uver-jeni, da se mora enkrat vsako trpljenje poplačati in ker dela naš narod in ustvarja vedno nove dobrine. Toda treba je biti vztrajen in pogumen, ker malodušneži ne prinašajo sreče. In zato ne sme veljati pogled nazaj samo neprijetnim stvarem, temveč predvsem vsem doseženim uspehom in potem bo pogled naprej v novo leto vesel in nam dal silo za novo delo in za nove uspehe. In v tem znaku pozdrav novemu letu! in ako se je vzdržalo in celo nekoliko napredovalo, velja o njem pač isto, kakor za italijansko koncem preteklega stoletja, da namreč ni napredovalo po zaslugi vladnih činiteljev, temveč kljub vsem vladnim ukrepom. Naposled je samopomoč bila še vedno glavni temelj slovenskega gospodarstva in ni veliko izgleda, da bi se v tem pogledu v dogledni bodočnosti moglo bistveno kaj izpremeniti. . Kakor kažejo glavna znamenja, je slovensko gospodarstvo naj večje krizne težave, ki izvirajo iz inflacije in ji-sledeče stabilizacije, prestalo in celotno uspešno premagalo. Konkurzd in poravnave, število katerih je v preteklih letih poskočilo za naše razmere nenavadno visoko, izločajo le še bolj elemente ,ki so v inflacijski dobi I. 1920—1923 s prepičlo strokovno zmožnostjo in nezadostno materialno podlago se vrinili v pridobitne kroge; spremebe dn premaknitve v konzumnih navadah ter kreditne težkoče seveda žalibože niso prizanesle nekaterim podjetjem, ki hi se v normalnih ra>zme-rah bila lahko vzdržala. Kflnin ponaVoCure. JO Na drugi strani seveda je pojemanje podjetnosti otdvidno in je razvidno že čisto mehanično iz vpisov novih podjetij v trgovinskih registrih. Sicer je tudi v 1. 1926 doseženo število novih vpisov še visoko nad nivojem, kakor smo ga bili vajeni pTed vojno, vendar pa je nagnjenje k normalnim številom razvidno tudi iz povprečne manjše kapitalne moči v preteklem letu nastalih podjetij; med njimi zavzemajo družbe z -omejeno zavezo in zadruge po svojem številu glavno mesto. Da bi se vse obranile vsaj pet let, je težko verjetno, preveč je videti še špekulativnih momentov v njihovih namenih in poslovnem programu, prešibka po navadi njihova podlaga in akcijske možnosti «o dokleT živimo v državi dejanski še tako federativno, težko raztegljive. Dočim smo izza 1919 bili vajeni videti v slehernem letu nekaj novoustanovljenih delniških družb, letos ne beležimo prav nobene, nasprotno se je nad eno razglasil konkurz, ne upa op--------- TTETiTJT/čjr Sedaj, ko se tudi na denarnem trgu v konkretnejših oblikah pojavljajo poskusi zniževanja obrestne mere in se je nadejati, da nevzdržne aazmere vendar enkrat prisilijo politike, k izvedbi davčne reforme in reorganizaciji trgovsko-političnega sistema, je vendar že nekaj nadeje, da se razčistijo In zboljšajo razmere najprej v produkciji in potem tudi v distribuciji, v zvišani potrošnji, kar nam daj že novo leto. X. Naše pomorstvo. Z ujedinjenjem je dobila naša kraljevina na Jadranu nad 2000 km razvite morske obale z bogatim številom naravno zavarovanih luk, polno izrednih pri-r°dnih krasot. Sama zračna črta naše obale ob sinjem Jadranu znaša od Šumaka do albanskih mej celih 700 km. Na njej so se nahajali že v starem in pozneje v srednjem veku slavni trgovski ©mpcriji in mogočna pristanišča, skozi katera so vodila pota na daljni vzhod in po katerih so širili Latinci svojo penetracijo na balkanski polotok. Pestra in bogata zgodovina borbe za nadvlado na "Jadranu je tesno zvezana z zgodovino Pristanišč našega Primorja. Razvoj prilik že v preteklem stoletju ni bil ugoden za naše Primorje. Ped mačehovskim režimom Avstro-ogrske monarhije, ki je koncentrirala vse gospodarsko življenje in Ppmorski promet zn avstrijske dežele v Trstvu, za madžarske pa na Reki, je v najvažnejši eri gradbe železnic ostala cela Dalmacija brez normalne tirnih zvez z zaledjem. Zgradila se je le ozkotirna železnica preko Bosne na Gruž in Zeleniko, katere kapaciteta pa je zelo omejena. Tudi kraljevina Srbija, ki se je desetletja borila za izhodišče na Jadraif je bila končno po carinski vojni z Avstrijo in po dovršeni balkanski vojni primorana, da se orijentira na Solun. Avstrija je še le med vojno uvidela in priznala pogreške svoje nenaravne prometne in gospodarske politike in hotela v naglici popraviti to, kar je bilo zamujenega, toda bilo je že prepozno. Padec monarhije je preprečil izvedbo normalizacije balkanskih Železnic in dograditev liske železnice do Splita. Tako je pripadla naši mladi drža- vi poleg vseh težkoč še naloga, da mora graditi železniške zveze z Jadranom. Naži »zavezniki« Italijani so skrbeli že pri mirovnih pogodbah, da se določijo naši kraljevini meje tako, da čimbolj otežijo in ovirajo naš ekonomski razvoj in polet. Njih želja je bila, da ostanemo trajni klijenli ilalijanskega Trsta in Reke in grškega Soluna. Zvesti temu programu so tudi pozneje z vsemi sredstvi delovali na to, da ohranijo nekdanje trgovske zveze, da ostanejo posredniki naše zunanje trgovine ter da s svojo organizirano pomorsko premočjo v kali zadušijo vsak poizkus osamosvojitve. V teh težkih prilikah so gospodarske zbornice postavile na dnevni red konference v Ljubljani vprašanje našega pomorstva, uvidevajoč, da so naši širši gospodarski javnosti veliki in dalekosežifi problemi našega pomorstva le malo znani. Konferenca je zbrala mnogo važnega gradiva, ki tvori podlago za nadaljne študije in raziskovanja in ki je bilo te dni objavljeno v knjigi »Naše pomorstvo«. Knjiga obsega 13 obširnih strokovnih študij, "sestavljenih od naših najodličnejših pomorskih strokovnjakov. Profesor dr. M. Todorovič, ki je v temeljiti študiji očrtal odnošaje med bro-darstvom in narodnm gospodarstvom v starem, srednjem in novem veku, zaključuje svojo študijo z nekoliko pikro konstatacijo, da se je bati, da smo v naši pomorski politiki že napravili nekoliko pogreškov ter da se nahajajo v naših pogodbah s kraljevino Italijo določbe, ki bodo lahko ovirale našo svobodo v pomorstvu. Vprašanje pomorske uprave je obdelal v obsežnem referatu tajnik splitske zbornice Sava Boškovič. Iz njega izvemo med drugim tudi to, da je bilo na našem Primorju do ujedinjenja preko 100 pri-staniščnih uradov, a danes jih imamo samo 37. Tudi na centralnih mestih je od leta do leta manj strokovnjakov in za čiščenje naših luk se ne nabavlja potrebnih naprav. Trgovsko-politične posledice nezadostne organizacije naših pristanišč, pomanjkanje svobodnih con in javnih skladišč je opisal v interesantni razpravi dr. M. Medini, tajnik dubrovniške zbornice. Politiko subvencioniranja brodograd-nje in velike oceanske plovbe v raznih inozemskih državah, posebno v Italiji je obdelal dr. P. Mitrovič, bivši upravnik zborničnega urada na Sušaku. Njegove študije obsegajo nebroj dragocenih podatkov in smernic. Treba bo velikih žrtev, da ohranimo svojo gospodarsko svobodo in da emancipiramo našo zunanjo trgovino od inozemskega protektorata in posredništva. Naloge in neprilike naše obalne plovbe, ki vzdržujejo preko 70 rednih zvez, ki so posebno za letoviški in sezonski promet v prekmurju važnega .pomena, nam podaja v lepi zaokroženi obliki članek ravnatelja Jadranske plovidbe B. Durbešiča. Interesantno poročalo o stanju pogajanj za ureditev naše solunske zone in prometa preko Soluna je sestavila naša trgovinska zbornica v Solunu. Na navedene referate je nanizanih še vrsta drugih razprav in člankov o pomorskem sodstvu, o izg rad bi .pristanišč, o strokovnem pouku v pomorstvu, a ladjedelništvu ter o veliki in oceanski plovbi, v katerih so prvič sistematično obdelana ta vprašanja. Ljubljanski zbornici moramo čestitati k lepemu delu, s katerim je obogatila našo strokovno literaturo. ZA VINSKI SEJEM V PTUJU. Kakor nam pove zgodovina, je v davni prošlosti rimsld cesar Probus, rejen v ptujskem okraju, prvi dal zasaditi vinsko trto v sedan.ih Halozah in Slovenskih goricah. Od tam se je širila naglo na vse strani in je prav gotovo, da so si rimski vojaki tedanje trdnjave Poelovtio (sedanjega Ptuja) v bejih z divjimi azi-jatskimi naredi — noniadizirajočimi na ozemlju današnje Madžarske, * kateri so silili do Drave in preko, krepčali ude z dobrim Haložanom in žlahtnim Ljuto-mercem. Pa tudi naši predniki Kelti, kojih dobro ohranjene grobove izkepuje-mo na Hajdini, so kot nasledniki Rimljanov, čislali žlahtno vinsko kapljo. Ravno tako tudi danes menda ni lahko najti Slovenca, ki bi ne poznal raznih vrst znamenitega štajerskega vinca. Ptuj igra tudi danes važno vlogo kot center vinske produkcije ter je že pri-redno predistiniran za oni kraj, kjer edino je mogoče, prireditev v večjem stilu, kakor naj bo I. oblastna vinska razstava in. vinski sejem v Ptuju! Ze več let pred svetovno vojno sta se vršila dva manjša vinska sejma v Ptuju, vendar takrat ni bilo one nujne potrebe za podobno prireditev, kakor je to sedaj, ko smo stisnjeni v ozke, neprirodne gospodarske meje, kjer ne moremo z iz- Srečno Irt veselo HOVO LETO " želi .- .... - . . FRANC PAVLIN, trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagoni Centrala: Gradišče 3. Podružnici: Trg Tabor 4., Borštnikov trg 4. vrstnim vinskim pridelkom Sp. Štajerske na svetovni trg. Nepričakovano ugodni rezultati jesenske sadne razstave in sadnega sejma v Ptuju so opogumili agilni razstavni odbor, kateremu načeljuje vladni komisar ptujskega okrajnega zastopa g. Brenčič s tajnikom g. Sagadinom. Stvari se je resno in vse hvale vredno požrtvovalno poprijelo, ter so predpriprave že tako daleč dozorele, da se otvori dne 16. januarja 1927 v Ptuju I. vinska oblastna razstava in vinski sejem pod protektoratom velikega župana mariborske oblasti g. dr. Pirkmajerja. Na razstavi bodo zastopani vsi vinski i okoliši mariborske oblasti z impozant-: nim številom razstavljalcev in ima razstavni odbor že danes ogromno dela. Odveč bi bilo poudarjati, da bode v Ptuju najlepša prilika za vsakega gostilničarja, da spozna in primerja razne tipe slovečih štajerskih vin! Tukaj bode lahko navezal trgovske stike direktno z vinogradniki, ter se preskrbel z dobro in ceno vinske kapljico. Zaprošeno je raz-ventega za polovično vožnjo po železnici in tako bode lahko vsakdo brez velikih stroškov dosegel zaželjeni cilj! Agilnemu razstavnemu odboru pomaga zlasti ravnatelj vinogradov štajerske hranilnice, g. Majcen in drugi veščaki. Razni odseki razstavnega odbora delajo s polno paro, ter imajo veliko oporo s sreskem poglavarju g. dr. Vončini in županu mesta Ptuja, g. dr. Senčarju. Pričakuje se rekordni obisk. Saj je to. tudi razumljivo, kajti take razstave v Slovenija še ni bilo in bode vsak obiskovalec prijetno iznenaden. — Na svidenje v Ptuju! Emeran Stoklas, Prevalje. LJUBLJANSKA BORZA v četrtek 30. decembra 1926. Vrednote: Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120, bi. 120, zaklj. 120. Blago: Bukovi hlodi od 30 cm prem. napr., media ca 35, cd 2.50 m napr., Ia, fco vag. nakl. post. 1 vag. den. 220, bi. 220, zaklj. 220; Bukova drva, zdrava, na-polsuha, brez okroglic in klad, fco vag. meja 1 vag. den. 22, bi. 22, zaklj. 22; trami merkantilni, 6/7 in 6/8, cd 4 do 8 m, fco vag. nakl. post. 1 vag. den. 245, bi. 245, zaklj. 245; trami merkantilni, od 4/5, 5/6, 6/7, 6/8 in 8/10, fco vag. meja 1 vag. den. 315, bi. 315, zaklj. 315. Zagreb, 30. decembra. Devize. New-york ček 56.539—56.732, London izplačilo 274.836—275.636, Pariz izplačilo 225—227, Milan izplačilo 254.73—256.73, Praga izplačilo 167.7—168.5, Curih izplačilo 2094.5—1097.5, Berlin izpalčilo 1349.9—1352.9, Dunaj izplačilo 798.35 801.35. Curih, 30. decembra. Beograd 9.1175, Berlin 123.15, Newyork 517.375, London 25.11625, Pariz 20 50, Milan 23.276, Dunaj 78, Budimpešta 0.007245, Bukarešta 2.725, Sofija 3.7425. ZA RAZVOJ KIRURGIČNE ORTOPEDIJE V SLOVENIJI. Amerika in po njenem zgledu tudi druge evropske države posvečajo že od nekdaj veliko pažnjo pravilnemu razvoju kostnega aparata, t. j. kosti, zglobov in j hrbtenice, ter ima vsaka država večje število ertopedičnih klinik, bolnic in sličnih zavodov, ki se pečajo specijalno z ; zdravljenjem raznih prirojenih in pridob- j ljenih deformacij teh delov našega telesa, posebno pri šolskem naraščaju. Izjemo tvorijo v tem oziru samo slovanske države, v katerih je število toza- devnih ustanov zelo pičlo, ali popolnoma manjka, .medtem ko dosega število raznih zakrivljenj na hrbtenici in udih pri šolskem naraščaju približno 40 do 50%, kar je naravnost horentno število. To je dalo povod, da se je vršil v septembru t. 1. v Pragi vseslovanski kirurgični ortopedski kongres, katerega so se udeležili tudi zastopniki vseh prijateljskih držav, dalje reprezentanti ministrstva za narodno zdravje in socijalno politiko ter tudi posamezni delegati šolskih in telovadnih korporacij. Med drugimi znanstvenimi zaključki se je izrekla tudi želja, da naj propagirajo posamezni delegati slovanskih držav ustanavljanje sličnih ortopedskih bolnic in zavodov v lastnih državah odnosno deželah. Krivdo, da se celokupno občinstvo relativno malo zanima za to stroko, je treba iskati v razlogu, da je javnost premalo informirana o razvoju in socijalnem pomenu kirurgične ortopedije. Kot jugoslovanski delegat na omenjenem kongresu sem prevzel nalogo, da informiram zainteresirane sloje o namenu te stroke zdravilstva s predavanjem, ki se bo vršilo v okviru Drž. higijenskega zavoda ter H. K. D. v četrtek dne 6. januarja 1927 dopoldne v dvorani Kina Matica in ki nosi naslov: Razvoj kirurgije kosti in zglobov (ortopedije) ter njen pomen v socijalnd in pr.ofilaktični medicini. Naša slovenska dežela izkazuje precejšnje število razne razvojno in fizično pokvarjene dece, kot posledice socijalne bede oziroma vsled zamujenega zdravljenja. Predavanje bo opremljeno z mnogoštevilnimi skioptičnimi slikami in bo torej vsakemu razumljivo, vsled česar je državno in obče koristno, da se merodajni činitelji in celokupno občinstvo zanj interesirajo. Dr. Minaf 1. r., primarij v Ljubljani. IZSELJEVANJE V FRANCIJO. Dnevno se dogaja, da odpotujejo večje ali manjše skupine delavcev v Francijo iskat dela. Navadno imajo delavci jugoslovanski potni list in prehodni vizum švicarskega konzulata, dočim nimajo vizuma francoskega konzulata. Delavci so mnenja, da jim bo v Bazlu lahko dobiti vizum za nadaljevanje poti v Francijo. Toda francoski konzulat v Bazlu odklanja izdajo vizumov. Delavec, ki hoče dobiti vizum, mora skleniti preje z delodajalcem v Franciji delovno pogodbo, iz katere je razvidno: pri kom delavec sprejema delo, v kakšni stroki, za kateri čas je zaposlen, višina mezde itd. Tako sklenjeno pogodbo mora odobriti in overiti prefektura. Šele na podlagi tako opremljene delovne pogodbe izda francoski konzulat vizum za potovanje v Francijo v svrho zaposlenja. Delavci, ki pridejo v Bazel, navadno francoskemu konzulatu ne morejo predložiti potrebnih dokumentov, ki jim zato tudi ne izda vizuma. Delavci ostanejo brez denarja na cesti, cvi-car9ke oblasti ne dovolijo bivanja v republiki inozemskim delavcem, ki so brez sredstev, švicarska policija jih privede na jugoslovanski konzulat, ki tudi nima na razpolago sredstev za od pomoč delavcem. Deiavci pridejo v največje neprilike in ne .preostane jim drugega, kot da se jih prisilnim potom odvede na jugoslovansko mejo. Jugoslovanski konzulat v Bazlu opozarja zato v Francijo potujoče delavstvo, da se ne podaja preje na pot, dokler ne dobi že v domovini vse potrebne dokumente* med temi tudi francoski vizum. Jfahor je delala ze Pasa groggy), da se ne bo mogel več dolgo ustavljati. Obleke lastnega izcfetka Vam nudi najceneje JOS. ROJENA, Ljubljana Alek*androva c.'3. a komaj prideš v doseg gobca, potegne roko izpod glave in reče: »Signore, un soldo.« Fant javno kropi tlak in pri tem ti kliče: »Signore, un soldo!« — najbrž za to lokalno zanimivost, če bi se moglo zaslužiti s krikom, bi bil vsak Napoličan Astor. Prodajati novine s strašnim bojnim krikom, skakati z njimi v vozeče tramvaje in vlake, ali od božjega jutra sedeti na tlaku nad parom nogavic, štirimi trakovi za čevlje, tremi limonami in nizom koral, ter do večera brusiti jezik v ulični krik, to je pač pravi poklic za to ljudstvo. Hodiš peš nekje v Pozzuoli; neki vetturino si vbije v glavo, da se moraš voziti ž njegovo drožko; no, kar odnehaj. Pol ure se vozi ob tebi, pa kriči in kriči, najprej italijansko, ne razumeš; potem angleško, delaš se, kot da bi ne razumel; potem francosko, nemško in končno vzklika: »da, da, harašo, ga-spada, otto lire, acht, majher, mosje vera tu, tu kompri, otto lire, serejt, ejt, ejt!« Končno se udaš temu jezikovnemu fenomenu in nekaj korakov pred ciljem zlezeš v njegovo ropotijo; on krkne zmagoslavni vzklik, njegov konjič se splaši, Ivan Albreht: Pismo za Novo leto. Ko iz noči se leto mlado vzdrami in srca v novi nadi zadrhte, goreča vera vstaja z nami, da se verige robstva razdrobe. Pozdravljeni vsi, ki trpite, na severu, zapadu branite zemljo, v svobodo sanje naše so prelite in vam z ljubečo damo jih roko! Vam vsem, ki pišete zvestobo v skalo in v zemljo pišete z nedolžno jo krvjo, iz naših src bo leto novo vstalo, ko v solnčnem jutru sinje je nebo. Oj, Istra naša, sivi Kras, Primorje, ob Dravi snivajcči Korotan, ponos naš novo njivo orje — in blizu, blizu je slovesen dan. Ko na grobeh gorja, trpljenja, bolečine pokleknemo na zemljo našo sveto in svobodnim želimo iz srca globine: »Veselo, zdrao, srečno novo leto!« SLIKA IZ HOLLYWOODA. Znani nemški pisatelj Armoki Hflllrie-gel je prepotoval v kratkem Kalifornijo in objavil sledečo karakteristično sliko Iz glavne filmske metropole sveta, Holly-wooda. »Najbolj eleganten lokal v Hollywoodu je Cafe Montmartre. Opoldne se vidijo tu filmski ljudje, ki so iz ateljejev prišli na skok sem, da nekaj dobrega zavžijejo. Rimski senatorji, rokoko markize, ruski mužiki, vse sedi za eno mizo. Na večer pridejo filmske zvezde, da plešejo in se pokažejo, zlasti v petkih zvečer po vsakotedenskih boks - tekmah. Tedaj je Cafč Montmartre razveseljiv ko čaroben grad. Izpuste pajčolanaste zastore in lepi parčki plešejo v sijaju dra-guljastih svelitk. Prav v nobenem drugem lokalu na svetu ni videti toliko leporas-lih mož, toliko lepotic, takšnih toalet in takšnih biserov. Pred vratmi stoje najbolj razkošni avtomobili. Podoba je, da je tu najbolj civiliziran kraj na svetu. V ta sijajen Ca!e Montmartre je prišel včeraj mož in sicer v času, ko je bil lokal poln, ko so vsi ljudje igrali in ko so sijale vse magične svetlobe. Šel je k pultu blagajnika in naperil pištolo nanj: »Roke kvišku, ali ustrelim.« Bandit je odprl blagajniško miznico, vzel 175 dolarjev drobiža in nato je odšel čisto miren iz lokala. Pred vratmi ga je čakal majhen avto. Policija, takoj obveščena, ga je pričela zasledovati, toda on je izginil v noči proti dolini San Fernando. Zabeležil sem ta dogodek v svoje koledarske liste predvsem zato, ker je vodilni časopis »Los Angeles Examiner«, ta klepetavi senzacijski list, posvetil vsemu dogodku samo 16 vrstic in nobenega posebnega nadpisa. Napad, roke kvišku? To ni nobena senzacija, to se zgodi v Los Angeles in Holly-woodu vsak dan in vsako noč. Zato smo vendar na divjem zapadu, ali ne? Vsa tako rafinirana ciivlizacija Kalifornije je še vedno v dobi Buffala Billa. To mesto, v katerem je več avtomobilov, ko v vsej Srednji Evropi in več električne luči in kjer so boljša stanovanja, je obenem klasičen kraj napadov in roparskih umorov. »Roke kvišku!« Ti zapove na sijajno raz-■———m n ii «—m—■ i vetturino se obesi na vajeti in tuli, z nerazumljivim čudežem prevozi oster ovinek naravnost čez jarek, konj se nekoliko zbere, a po treh korakih se znova splaši, padaš v prepad in zopet navzgor, na desno in na levo dušo priporočiš bo-ugt jn — ecco! vetturino se zmagovalno ozre, kot zmagovalec v olimpijskih igrah; smo namreč na cilju. »Petnajst lir, gospod« reče mirno. Dobro, daš mu jih osem. »In napitnina,« zahteva kavalir. No, pridaš liro; morda je življenje toliko vredno. »In še napitnina za konja.« Greš pogledat Solfataro (ne hodite tja, ves fenomen izg led a približno tako, kot če pri nas gasijo apno). Vstopnina ... šest lir, glej. Pri vhodu se ti brez besede obesi znešen gospod, v roki ima nekako slamnato kito in lepo žvižga. Žalibog prepozno spoznaš, da je vznešeni gospod vodnik, ki pri neki luknji zapali za deset sekund slamnato kito, da bi se kadi- lo. Potem te pelje za neko kočo, hvaležno pomisliš, da je tam stranišče. A tam je bos ded, ki grabi z motiko po pesku in te poživlja, da si opariš roko; razen tega ti vsili v žep tri tople kamenčke — za /svetljerii ulici prijazen gospod. »Listnico sem!« Daš mu jo in se zadovoljno muzaš, ker ni nič v njej. Ampak kmalu te mine smeh, ker on ima fiksno takso in te sigurno ustreli,' če ni dobil od tebe vsaj 10 dolarjev. AMERIŠKA. Fritz Kreisler je priredil v Montrealu v Kanadi na nedeljo koncert, vsled česar je vložilo društvo za očuvanje nedeljskega miru kazensko ovadbo. Pri razpravi je vprašal sodnik policista, ki je bil prisoten pri koncertu, kaj se je tedaj zgodilo. »Nič, samo neki človek je sam igral na violino,« je odgovoril policist. »Ali se je kdo zaradi igranja pritožil?« »Ne, samo preglasno je bilo.« Sodnik je vprašal drugo pričo: »Ali je koncert kaj spominjal na božjo službo.« »Ne morem povedati, ker sem že po petih minutah zaspal.« »No, potem pa ni bil moten nedeljski počitek«, je odvrnil sodnik in oprostil Kreislerja. ANEKDOTE. Soproga nekega bivšega predsednika francoske zbornice je povabila nekaj parlamentarcev na večerjo. Napovedana ura je že davno pretekla, ko se še vedno niso usedli k mizi. Neki senator je pričel hoditi gori in doli, divji kot zverina, nazadnje pa se je ojunačil in vprašal gostiteljico, zakaj je nastala zamuda. Ta mu pojasni: »Trinajst gostov je tu in eden med njimi se boji števila 13. Zato nujno pričakujejo še četrtega. Senator sprejme odgovor na znanje ter je zopet pričel hoditi po sobi. Nato stopi k Viktorju Hugoju: »Ali vesti vi mogoče, kdo je to govedo, ki se boji števila 13.« — .■Seveda, govedo sem jaz.« odgovori Viktor Hugo ves osramočen. V družbi govore o neki dami, katere duševnost ne zaostaja za njeno lepoto. — Molk. Tristan Bernard trdi, da jo je poznal, ko je bila še otrok. Bila je naravnost čudežni otrok. »Čudežni otrok? Kako neki?« »No ja, s petimi leti je bila natančno tako pametna, kakor sedaj s tridesetimi.« »Ali sem vas navdal s kakim čuv-stvom?« vpraša star gigerl duhovito igralko, kateri je dvoril. »Da, kakopak!« Glejte in s kakim čuvstvom ?< S strahom pred grehom.« Sin slavnega umrlega komponista in slaven živeč komponist se srečata. >No, kako gre kaj kupčija?« vpraša prvi drugega, katerega kupčijske sposobnosti so bile znane. »Hvala, dobro. Toda na nekaj vas opozarjam: To je moja lastna kupčija in ne očetova.« V onih časih, ko še niso trpeli površnosti, sta se pogovarjala pruski vladni svetnik in apotekar. Med pogovorom nagovori apotekar vladnega svetnika: »Ali mi morete reči, g. svetnik...?« Ta mu preseka besedo. »Prosim, — jaz sem vladni svetnik. Saj vendar vam jaz tudi ne rečem gospod tekar, nego vedno le gospod apotekar.« spomin — in nastavi roko. Vznešeni gospod škriplje s krasnimi čevlji in te odvede. > Deset lir, gospod.« Malo si presenečen. »Pet lir je moja taksa,« pojasnjuje gospod, »Štiri lire za bakljo, a ena za vino. _ Sediš v spodobnem hotelu pri večerju; spodaj je morje, zgoraj kadi Vezuv, no, lepo je. In k vsemu temu — zazvene na ulici kitare in prijeten glas zapoje znano napolijsko pesem »To jsem se škrabla« Čez trenotek je pri tebi deček in nastavlja klobuk in v njem, na prtiču ima same petlirske bankovce. Malo se sramuješ, ko mu vržeš le vdovino liro, a ljubeznivi tenor spretno nagne klobuk, Mra zgine v klobuk, na prtičku pa so spet sami bankovci. Nisem baš zapravljiv in dam le, kar moram; a prosim vas, ko se vrnem, naj mi nikar nikdo ne poda roke, da bi vam morda ne stisnil napitnino vanjo. Za božjo voljo, mi recite: je še kaj na svetu zastonj? n premog, drva, koks n jj Wolfova l/II., tel. 56 jj Qc3c3t3c3c3ac3canc3c3cac3crc3caa Stavbno in umetno mizarstvo A. Rojina Ljubljana Slomškova ulica Kolodvorska ulica Umetna knjigoveznica ITAN" JAKOPIČ L JUBL J ANA. Ca n k a rj e vo nabrežje št. 17 Josip Marčau mesar Ljubljana Rimska cesta 21 in Wolfova ulica Jos. Ivančič konfekcijska industrija Ljubljana Šelenburgova ulica 1 Knjigoveznica - A. JANEŽIČ - Ljubljana Florijanska ul. 14 " Industrija trgovskih knjig in šolskih zvezkov. :: 6 Dreta Konopjuta d. d. Glavni zastopnik za Slovenijo: Vido Bratovž, Ljubljana Gosposvetska cesta štev. 2 (nasproti »FIGOVCA). Vrvdrskl iztieltct Juta, stamnlce Štev. 294. »NARODNI DNEVNIK«, petek, 31. decembra 1926. Stran 9. Srečno in veselo NOVO LETO 1927 žele: Kamnoseška industrija Alojzij Vodnik, Ljubljana Kolodvorska ulica štev. 28—34. Stalna zMooa č»z 300 modernih snompnilov. Ir.delava rodb nskih nrobn c m^zrv.jp-.hlia'!.*« in vseh cerkvenih in si> vbnih del. Marmorne plošre v vseh barvah za nohišlvo, Iroovine, mesnice, stikalne p ošče za el^kirivr, ohlaoa sten itd. po zmerni ce"i. iniiiHiiiiiiHmiiiiiiiuiiiiii S Srečno Novo leto 1927 želi | f JAKOB LAH, MARIBOR * a modna trgovina g Glavni trg štev. 2. Aleksander Cblat trgovina čevljev Ljubljana Sv. Petra c. 28. HaflioJiMZUi kavarna, slaščičarna in pekarna LJUBLJANA T. EGER modna trgovina LJUBLJANA Sv. Petra c. 2. Ivan Možina brivski salon Ljubljana Stari trg St. 28. "ooooooooooaoooooooooaooeooooeooooooaooooaooaooooooooooooooaoooooi Fran Iglič j krojaški atelje — Ljubljana • 1 ] Kolodvorska ulica štev. 28 ; * f • S .;•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••■* OOOC>OCOCX)OiOOCX)C»C>OOOaOO Oglašujte v »Narodnem Dnevniku" 1 ANT. KRIS LJUBLJANA Anton Stacul delikatesna trgovina Ljubljana Šelenburgova ulica M. Ambrožič in drug Manufaktura na veliko Ljubljana Dunajska cesta št. 28. ■■■■■■■■■■■■■■■a ■ J £ Anton Černe 5 ■ ■ I, graveur ti ■ -*GROM< carinsko- posredniški in špedicijski bureau LJUBLJANA KOLODVORSKA. 41. PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek. 2CX LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Centrala: _--------- UlMfelMUV-| WUBMXNA^“”KA CES” Jfrt: »J* iimMUUf' «».minili.ai ---------- Trat. AGENCIJA: Logalcc. REDNI AUTOBUS PROMET NA PROGAH MARIBOR—CELJE IN MARIBOR—PREVA-UE, I. Proga Maribor—Celi©, 1. Smer Maribor^—Konjic«—Celje: dnevno 2 vož.iji, 1 dopoldne, druga popoldne. V sledečem znači prva številka čas odtuoda ozaro-ua prihoda dopoldanske vožnje, druga popoldanske vožnje in tretja voznino iz Maribora v dinarjih. Muribor, Glavni trg 7. (13.) O.CO Din, Tezno, križišče ceste na Ptuj 7.04 (13.04) 2.— dinarja, Hoče, cerkev 7.17 (13.17) 7 dinarjev, Slivnica—Orehova vas,' križišče cest 7.24 (13.24) 10,— Din, Račje—Fram, dvojno križišče 7.31 (13.31) 13. Din, Zo. Polskava 7.41 (13.41) 17 Din, Slov. Bistrica 7.53 (13.53) 22.— Din, Vrhovi je 8.05 (14.05) 27.— Din, Kon:ice 8.30 (14.30) 37.C0 Din, Bukovlje, križišče! 8.43 (14.43) 43.— Din, Frankolovo 8.55 (14.15) 48.— Din, Vojnik 9^6 (15 06) 52.50 Din, Arclin, križišče 9.12 (15.12) 55.— Din, Spodnja Hudinja 9.24 (15.24) 60.— Din, Celje 9.30 (15.30) 62.— Din. 2. Smer Celje—Konjice—Maribor: Dnevno dve vožnji, ena dopoldne, druga popoldne, pomen številk isti kot zgoraj, voznina pa je od Celja. Celje 10.00 (16.C0) 0.00 Din, Spodnja Hudinja 10.05 (15.03) 2.— Din, Arclin, križišče 10.17 (16.17) 7.— Din, Vojnik 10.23 (16.23) 9.50 Din, Frankolovo 10.34 (16.34) 14,— Din, Bukovlje)* križišče 10.46 (16.46) 19.— Din, Konjice 10.59 (16.E9) 24.50 Din, Vrhov] j e 11.24 (17.24) 35.— Din, Slovenska Bistrica 11.36 (17.36) 40.— Din, Zgornja Polskava 11.48 (17.48) 43.— Din, Račje—Fram (dvojno križišče) 11.58 (17.58) 49.— Din, Slivnica— Orehova vas (križišče cest) 12 05 (18.05) 52.- Din, Hoče (do cerkve) 12.12 (18.12) 55.— Din, Tezno (križišče ceste na Ptuj 12.25 (18.25) 60.50 Din, Maribor (Glavni trg; 12.30 (18.E0) 62,— Din. II. Proga Maribor—Dravograd. 1. Smer Maribor—Dravograd: Dnevno 2 m vožnji, 1 dopoldne, druga popoldne, v sledečem pomenu številk kot zgoraj, voznina od Maribora. Maribor, Glavni trg 7.C0 (13.00) 0.00 Din, Kamnica 7.07 (13.07) 3.— Din, Breslernica 7.14 6,— Din, Bistrica 7.26 (13.26) 11.— Din, Selnica 7.29 (13.29) 12.— Din, Fala elektrarna) 7.38 (13.38) 16.— Din, Sv. Lovrenc (brod) 7.53 (13.53) 22.— Din, Sv. Ožbalt 8.02 (14.02) 26.— Din, Brezno 8.23 (14.23) 34.50 Din, Spodnja Vižinga 8 38 (14.38) 41,— Din, Ma-renberg 8.43 (14.43) 43.10 Din, Muta (želez-narna) 8.53 (14.&0) 47,—'Din, Muta—Vuzenica (mo6t) 8.55 (14.55) 48,— Din, Spodnja Gortina 8.00 (15.C0) 50.— Din, Vrata 9.07 (15.07) 53.— Din, Dravograd 9.23 (15.23) 60.— Din. 2. Smer Dravograd—Maribor: Dnevno dve vožnji, ena dopoldne, druga popoldne, pomen številk isti kot zgoraj, voznina pa je od Dravograda. Dravograd 10.00 (16 00) O.CO Din, Vrata 10.16 (16.16) 7.— Din, Spodnja Gortina 10.23 (16.23) 10.— Din, Muta—Vuzenica (mo*t) 10 27 (16.27) 12.— Din, Muta (železarna); 10.29 (16.29) 13.— Din, Marenberg 10.40 (16.40) 17.— Din, Spodnja Vižinga 10.45 (16.45) 19.— Dih, Brezno 11.01 (17x1) 26.50 Din, Sv. Ožbalt 11.21 (17.21) 34— Din, S*. Lovrenc (brod) 11.30 (17.30) 38.— Din, Fala (elektrarna) 11.45 (17.45) 44.— Din, Selnica- 11.54 (17.34) 48.— Din, Bistrica 11.57 (17.57) 49.— Din, Bresternica 12.09 (18.09) 54.— dinarjev, Kamnica 12.16 (18.16) 57.— Din, Maribor (Glavni trg) 12.23 (18.23) 60.— Dla. Cenjeno občinstvo se vabi, da se novih au-tomobilskih prog ob vsaki priliki poslužuje. Čim večja bo frekvenca, tem lažje se bodo znižale vozne cene. V svrho sestave definitivnega voznega reda se vabijo vse prizadete občine, kakor tudi vai. interesenti, da izrazijo svoje želje pismeno mestnemu magistratu v Mariboru, da bo mogoče sestaviti vozni red, ki bi odgovarjal det-janskam potrebam. (131) Stedjard Kipling: 134 Knjiga o džungli. Čez tri, štiri ure se je zbudil in preštet rdeče pse. Vsi so ostali, kjer so bili, mclče, divji, suhi, z očmi kakor jeklo. Sclnce se je pričelo nagibati proti zatcnu. Cez pel ure bi Malo ljudstvo s skalovja končavalo sveje opravilo, in rdeči psi se v mraku ne bore dobro, takor je znano. »Ne potrebujem tako zvestih čuvajev,< jim je rekel in vslal na veji; »vendar se bom spominjal tega. Je že res, da ste imenitni rdeči psi, ampak vse preveč ene vrste po mojih mislih. Zaradi tega ne dam velikemu jedežu kuščarjev repa nazaj. Ali ti ni. všeč, rdeči pes?« »Jaz sam ti iztrgam želodec!« je besnel vodnik in grizel skorjo drevesa. »Ej, pomisli vendar malo, modra pedgana z Dek-kana. Sedaj boš imel mnogo gnezd polnih majhnih rdetih psov, ki ne bodo imeli repa, v resnici ampak surove rdeče korenine, ki pečejo, če je pesek vroč. Pojdi domov, rdeči pes, in povej, da ti ga je opica odrezala. Nočeš? Pa pejdi z menej, te bom prav izmo-droval.« Premaknil se je liki opica na bližnje drevo, od tega zopet na slednje in tako dalje; krdelo je sledilo z vzdignjenimi gladnimi glavami za njim. Tupatam se je naredil, kot da bi padel; rdeči psi so se prekuce-vali drug čez drugega, tako so hiteli, da bi bili navzoči pri njegovi smrti. Čuden je bil ves prizor — deček z nožem v roki, ki se je svetlikal v zahajajočem solncu, ko se je pomikal po zgorenjih vejah, pa tiho krdelo, ki se je v rdečih kožuhih prerivalo ped drevjem in mu sledilo. Ko je dospel do zadnjega drevesa, je vzel česen in se skrbno namazal ž njim po vsem telesu. Rdeči psi 90 tulili cd tegote in zaničevanja. »Opica z volčjim jezikom, mar misliš, da boš izpremenil svoj vonj?« so vpili. »Sledili ti bomo do smrti!« »Na svoj rep!« je dejal Mowgli in zagnal rep po poti nazaj, po kateri' je bil prišel. Krdelo je seveda p’anilo nekoliko nazaj, ko je zavohalo kri. »Sedaj pa le za menoj — do smrti!« Zdrknil je z drevesa in odhitel kakor veter proti skalovja, preden so rdeči ps opazili, kaj namerava. Zamolklo tulenje je bilo odgovor, nato pa so se spustili v dolg dir, s katerim dohite naposled vse, kar živi. Mowgli je vedel, da tečejo bo'j p časi kot volkovi, sicer se ne bi drznil teči dve milji daleč tik pred njmi. Rdeči psi so bili prepričani, da naposled ujamejo dečka, on pa je til zopet getov, da se sedaj lahko poigra z njimi, kakor mu srce poželi. Edina njegova skrb je sedaj bila, da jih draži tako, da bi ostali razvneti in razjarjeni, da se ne bi prehitro obrnili. Tekel je naravnost, brezrepi vodnik komaj pet korakov za njim. Za vodnikom pa se je razvrstilo krdelo skoraj preko četrt milje, besno in sleno od togote. Mowgli je tekel naprej, ocenjujoč razdaljo med seboj in živalimi s pomočjo ušesa; najboljše moči si je prihranil za dir čez skalovje čebel. Malo ljudstvo se je že z ranim mrakom podalo k počitku, ker v tem poletnem času ni bilo pozno cvetočih cvetlic. Ko pa je Movvgli pritekel na votla tla, je začul glas, kakor da bi vsa zemlji brenčala in brnela.č Tedajci se je spustil v d;r in tekel, kakor še ni bil tekel v vsem svojem življenju; tekoč je pre- vrnil dva, tri kupe kamenja v temne, sladko vonjajoče grape, slišal v votlini bučanje kakor bučanje morja, videl postrani daleč spodaj tok Waingunge in plosko, dijamantu podobno glavo v vodi na robu skalovja; zagnal se je na vso moč, skočil v zrak fcaš, ko je brezrepi rdeči pes šavsnil proti njegovemu hrbtu, in je priletel z nogami naprej brez sape, zmagovesten varno v vodo. Nili ena čebela ga ni pičila, kajti vonj česna je odvrnil Malo ljudstvo tekom tistih malo sekund, ko je drvel tez sl alovje. Ko se je dvignil na površje vode, so ga sprejeli zvitki Kae. V tem so čez rob skalovja padale čudne stvari — ogromne kepe četel, ka-kor' je bilo videti, ki so padale ket svinec; ko pa je kepa priletela v vodo, so čebele vzletele, telo rdečega psa pa se je vrtelo po vodi navzdol. Zgoraj je slišal kratko lajanje in tulenje, ki se je vdušilo v brenčanju, podobnem gromenju — bučanju kril Malega ljudstva s skalovja. Nekaj rdečih psov je tudi padlo v grape, ki so bile v zvezi s podzemskimi votlinami, in tam ao se med sesulim satovjem borili, hlastali in dušili, dokler jih niso vakvi čebel vzdignili, jih mrtve vrgli iz; lukenj v rečno strugo, kjer so se zvalili na črne kopice spodaj. Drugi rdeči p^i so zopet skočili prekratko In padli na drevje v klečevju, kjer so jih čebele pomorile. Večina njih pa se je pobesnela vsled pika zagrala v reko; toda Wainvoj m ceni. o (jemalcem m znancem JOS. ROJ1NA. Liubljana A!eks*ndr>va oesta štev. 3. LESKOVIC & MEDEN Ljubljana, Jurčičev trg štev. 1. Sv. Jakoba trg štev. 9. IVAN JAX IN SIN tovarniška zaloga piral-nih in pletilnih strojev ter koles Ljubljana, Gosposvetska cesta 2. FHAN SZANTNER trgovina s ževlji Ljubljana, Šolenburgova ulica št. 1. KOVAČIČ & JAPELJ špecerijska trgovina Ljubljana, Kongrestni trg. [ NuPEl ŽNIDAR modni ttk-lj-i Ljubljena R. ber št. 11. D. ZDRAVIC trgovina ^ usnjem, kol* mi in divjačino Ljubljana, Sv. Florijana ulica 9 Rodbina FRANJO FUST-OVA tesarsko podjetje želi vsem znancem in prijateljem srečno novo leto. ** tovarra vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi naftinejši In najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. ZAHTEVAJTE PONUDBO I -»C Tehnično In lilgljenlčno najmoder-neje urejena kisarna v J ugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta II. ta, II. nadstropje, imillllimillllllllllllllHIIIIIIIIIHIIIIIMlIlHIIIHIIIIIIIIIIIII lil Prodajni urad Portla* d cementne tovarne Oovj*-Mojstrana Liubljana, Ounčjska cesta štev. 33 v poste p u javnih skladiif prodaja prvovrstni na veliko In malo po najugodnejših cenah. Stalina zaloga bUga v javnih skladiščih. Illllllllllllllllllllli m inimum mn IIIIIMIIIlMiillimii lllllillllMllllimiin F. ŠKAFAR vulkanlz'ranje gumija mehanična delavn ca poprav lo galoš Ljubljana, Rimska c. 11. » Šošteršič. Petan SErker S trgovina z železnino S Ljubljana, Resljeva c. 20 [ Se prlporoCa za vse bančne posle. SREČNO NOVO LETO jj želi vstm svojim cenjenim odjemalcem tt-r vs**m prijateljem in znancem S FRANC DOLINAR, parna pekarna | IJ Poljanska cesla štev. 19 in Pred Škofjo štev. 11 g 9 r * iiiiimiiiiiiniiiiiiiuiiiimiimiiiiiHiiiiiii ^jiiiiiiiiiiiimsiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiimfiiHiiiiimmiiMiiiiuiiiiilliiiiiiiiiiiliilllllillliiiiliiiiiiiililiiiiiiiliU: ^ X | SREČNO IN VESELO NOVO LETO! 1 | GRAND HOTEL | ! UNION V LJUBLJANI I 5 S | HOTEL, KAVARNA, RESTAVRACIJA, VINSKA KLET | I ITD 1 Srečno in veselo Novo leto i! •« •* želi vsem cenjenim odjemalcem in ji prijateljem ter se priporoča nadaljni j; naklonjenosti Ji Ravnateljstvo pivovarne laško- - ^iiiiiuniiiiNiniimiiiiuiii1 a “ Srečno Novo leto _ bodi vsem cenj. gostom restavracije g g „LjubI|rinski dvor,! g m * ■j ter vsem prijateljem m znancem. a ] Maria in Bogdan Pupovac. | r..aBBBSBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBk^’^i.: Srečno Novo leto! KOLINSKA TOVARNA LJUBLJANA i Srečno m ves»H H vo I to • - želi vsem cenj<>n’m odjemalcem SREČNO! . D. Čebin VESELO NOVO LETO vsem cenj. gostom, priiateljem in inencem Jan in Kati Finla Kavarna, restavracija in bar ..ElUOlia * SREČNO NOVO LETO! Brunčič & Rebernik pleskarstvo in ličarstvo Ljubljana (Ledina) K«rl Kotnikova ulica. SREČNO NOVO LETO! CARINSKO POSREDNIŠTVO Dragotin ŠtruceIj LJUBLJANA, DUNAJSKA C. 38. Srečno Novo leto! vs*m cenj. naročnikom in prijateljem želi K. Jur m a n kr. dvorni op it LJUBLJANA. ŠELENBUKGOVA UL. Mil At Kavarna „Evropa“u Ljubljani in Svratište Lovački rog v Zag ebu Anton in Terezija Tonejc cenjesrm gostom in prijat Ijem srečno Novo leto! W g iiiiiiiiimniiiiiitiillllillllllliiiiilliiiil .tniiiii.llllltl iiiiiiiiiimiiiiuillll£ = s i n | Srečno Novo leto | M vsem odjemalcem in konsumenlom ff j našega piv«, špirita in kvdsa ij 1 želi ^ 1 — | Pivovarna „Lhion“ d. d. | J Ljubljana i m iiiiiiHiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii' i liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TO Srečno Novo leto Srečno Novo leto želi svojim cenj. odjemrtlcem pr jateljem in znancem Iv. Pusrhairmer, zaloga šivalnih strojev LJUBLJANA, Kolodvorska u'ic» 3 Želi Teodor Kom, klepar S Ljub!jono, Poljanska cesla 8. S SIKI Rodi srečno NOVO LETO mojim cenjenim odjemalcem in prijateljem Ivan Jančar trgovina z barvami LJUBLJANA, Miklošičeva c sta 4. oooog^ooošoooožoošooooooso oso rao ao Ljubljanska gradbena §jo oo družba z o. z. oo oo oo oo oo oo Ljubljana, Slomškova ulica 19 rx) OO . . ... oso oo se priporoča in z*li OO r r oŠO 88 SREČNO NOVO LETO 88 oo oo oooooooooooooooooooooo « H i Veselo in srečno Novo leto 1927 £ s i S želi vsem svojim cenjenim odjemalcem g 8 ■ ■ Jakob Kavčič, nasi. Jean Schrey-a i SREČNO NOVO LETO Josip Prešeren čevljarstvo Ljtbljana>Sp. Šška Celovška c. 65 (poleg stare cerkve) S parna pekarna, Ljubljana, Gradišče 5. • Telefon 158 j* S a Srečno in veselo Novo leto želi svojim gg. članom NAČELSTVO „HERA“ stavb, registr. z z o. z. v Ljubljani Čreva vsakovrstna po najugodnejši ceni kakor vsako leto vedno v zaloai. Kupim tudi surovi Irt stopljeni loj in ga plačam po najvt&ji dnevni ceni. los.Bergman, Ljubljana. Poljanska c. 85 EDVARD SKOPEK urar Ljubljana, Mastn1 trg 8 Veselo in srečno NOVO LETO želi vsem svojini odjemalcem „E K O N O M“ Osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani. Svojim ceni. gostom prav Sr m Restavratija v pn ja Rezi Zalaznik Srečno in veselo Novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem Jakob Trček, parna pekarna Ljubljana, Breg 4 Specijfllističai atelje za črkoslikarst o PRISTOU & BRICELJ Ljubljana, hotel Malič i aaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaBBBBBBaM r SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim cenjenim odje* malcem, prijateljem in znanccm FRANC DOLINAR, parna pekarna POLJANSKA CESTA 19 IN PRED ŠKOFIJO 11 llllllllllilllllllllllllillllllllllllllllll za>cxx3)c DOBER RADIO PREJEM ŽELI V NOVEM LETU SVOJIM ODJEMALCEM TVRDKA FR. BAR - PIS. STROil - LJUBLJANA :3ICX3IC>C^XPX3ICaC3IC3IOICatC3^ JOSIP VITEK UUBUANA, S«. Petra cesta štev. 13 delikatesa trgovina s kanditi na debelo izdeionlnica peciva Zel! vsem cenjenim odjemalcem srečno No o leto! Dr. Fran Hubad naznanja, da je otvoril odvetniško pisarno v LJUBLJANI, Beethovnova ulica 15 TISKARNA MERKUR NOVO LETO želi vsem svojim p. n. gostom in znanCem vinotoč VIKTOR SEDEJ LJUBLJANA Kolodvorska alfca 26 (dvorišče) Pravkar je izšla knjige Izidor Cankar: llioii v umi likom 8®, 224 strani, 48 slik. — Broš. 62 Din, v platno vezana 70 Din. Sezite po knjigi, ki j« najlepši božični dar! NaroiSa se pri Narodni galeriji v Ljubljani. Dobro znana tvrdka kupuje vsako množino bu kovega oglja in suhih bo kovih drv. Ponudbe: ca »ella postale 841, Trieste Najpogglnejši so svetovno znani proizvodi Soc. an. >FIAT< Torino Automobili vseh vrst: Osebni iype: 509A, 503, 507, 512, 519B. Tovorni type: 509F, 503F, 507F, 603, 605. Nedosegljivi specialni izdelki tovornih eutomobilov posebne type za autobuse: type 31 type 30 Stroji za čiščenje cest. Plačilne olajšave! • <* « r - Zahtevajte ponudbe! Soc. an. Sos. an. >SPA< »S. I. M.< Torino Hilano pože me brizgalne. migam 4 & Plačilne olajšave! Triumph-Auto d. z o. z* Ljubljana, Aleksandrova cesta St. 3. Tel.int. St. 187. Brzojavi: TRIUMPHAUTO. m Zahtevajte f- p- ‘ponudbe! Auto Motor Maribor, Gosposka ulica Stev. 20. Tel. int. St. 133. Brzojavi: AUTOMOTOR. Mali oglasi Za vsako besedo se plai* 50 par, za debelo tiskam* pa Din 1.—. Gospodinja iš8e mesta pri boljlea gospodu event. vdovcu » dvemi ali tremi otroki. Vajena je vseh hišnih det kakor tudi šivanja. Ponudbe prosi na upravo lista pod »Dobra gosp*-dinja«. Stekleno ttreino opeko Imajo stalno v ulogl Združene opekarne d. u c.njena naročila, plima In dr. odilhdob n«tl»»l|»|o izključno na gornji moj naslov. Prevzemam vsa v carinsko-posrednlško stroko spadajota naroiila ter Jamilm z. vestno, totno In hitro odpravo po priznano najnlijih oenah. »GROM« carinsko-posredniški in spedicijski bir6 LJUBLJANA ieli srečno Novo leto! TRIKO - PERILO za moške, žene In otroke, volna v rajnih barvah rokavice, nvgav'ce, dokolenlce, nahrbtniki za šo'ar|e in lovce, dežniki, kloti, sifoni, žepni robci, palice, vilce. noži, škarje, potrebSClne asa šivilje, krojače, Čevljarje, in orivce edino le pri tvrdki JOSIP PETELINC DUBLJANA blizu PreSernovega spomenika Najnižje cenel Na veliko In roal o za popravo pisalnih, računskih, kopirnih m razmnože-1( H valnih strojev, kakor tudi registriranih blagajn, liazne i|. |1 tipke In pisave za pisalne stroje vseh sistemov spreti 111 menim po naročilu in vzorcu. — Tehnična znamenja. TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA PODRUŽNICE: lirilmr. KbibbII. lini nesti ML tata SliinlBrulet, Siivnske Rioiiu, tanUfc Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi). Kapital in rezerve Din 20,100.000* . Izvršuje vse bančne posle najtočnej© In najkulantneje. Brzojavi: TRGOVSKA. Telefoni: 139,146,458 TUfca krste«, MBlka tabala, Itatuta, Mia, lataka, l«P»k* — aoaatnlnt Ltd. UUBUAHA, Simon,Oreaoržižawa ulica 1». ,^1, * Zelemlkar. - UnHH VUdUalr SvaMk. - U tUSurao tUukvr* odgovarja Andrej Val f