Poštnina plačana f gotovM
Leto X9 št. 217a
Ljubljana, torek 17. septembra 1929
Cena 2 Din
a Dta. M
tnosemstvo 40 Din.
Uredništvo I Koafltova otea &. Tefcfcn Kw,
3122. 3123, 3124, 3123 te 3126. JUribor: Aleksandrov* cesta 13. Teiefaa
it 440.
CeHo; Koceaova rf.2. Tdefaa jfcr.MO. Bofcotntf M aa vračajo. . Oriari po tarifa.
Upravaiitvai Ljubima*, Pte*enwv» « U
Teletos št 1122. 1123, »124. >123. »124 haeratat oddelek: Ljubljana Prešerno*
ofica 4. Telefon ft. 2492 Podružnica Maribor i Aleksandrova m*
it 13 Tete to® 6t 456 Podružnica Celje: Kocenov« dica IL t
Telefon it 190 RaCuitf pri pošt 6ek cavcdih. Ljubljana et U.S42, Praha fiisto 73.180: WlM Ur. 105-241
Zakon o srednjih šolah podpisan
Izide danes v »Službenih Novinah" - Prihodnje dni bosta objavljena tudi zakona o osnovnih in o meščanskih
šolah
Beograd, 16. septembra, p. Krali je podpisal zakon o srednjih šolah, ki bo lutrj objavljen v »Službenih Novinah«.
Z novim srednješolskim zakonom je zaenkrat zaključena dolga doba poskusov in projektov za reformo našega srednjega šolstva. Ustvarjena je defini-tivnai organizacija naše srednje šole, ki bo v bodoče imela tri glavne tipe, humanistično gimnazijo, realno gimnazijo in realko. Uvedeno je načelo izključno-sti državne šole, vendar z omiljenjem, da dosedaj že obstoječe privatne srednje šole, med njimi tudi verske, smejo obstojati še naprej. Sporno vprašanje dija-
ških organizacij je rešeno na ta natfn, da so vse, zlasti pa verske in plemenske, prepovedane, dovoljene pa od iz-venšolskih le organizacija Rdečega križa. Na novo so urejeni tudi prejemki profesorjev, ostala pa je 35-Ietna službena doba. Zakon vsebuje podrobnejše predpise gflede dolžnosti in pravice učnega osobig ter ugotavlja učna načela. Mala in velika matura ostaneta kot nižji in višji tečajni izpit.
Prihodnje dni bosta, kakor se zatrjuje, podpisana in objavljena tudi zakon o osnovnih in zakon o meščanskih šolah.
Konfiskaeijski zakon
Kralj je sankcijoniral zakon o sekvestraciji in konfiskaciji premoženja radi zločinov po § 1. zakona o za-
V V», • f v
sciti države
Beograd, 16. sept. p. Včeraj je kralj na predlog ministra pravde dr. Milana Sr-6kiča »podpisal zakon o povračilu škode državi zaradi veleizdajniških del in o prepovedi odtujitve imetja oseb, obdtolže-nih takih dejanj.c
Po tem zakonu so osebe, obsojene zaradi dejanj, ki so navedena v čl. 1. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, dolžne, povrniti državi vso neposredno ali posredno škodo, ki ji je bila povzročena s temi dejanji Tozadevne terjatve ne zastarajo v treh letih, temveč velja zanje reden rok zastaranja.
Za zagotovitev pravic države do povračila škode odreja državno sodišče za zaščito države na predlog državnega tožitelja prepoved svobodnega razpolaganja s premičnim in nepremičnim imetjem osumljenca, ki se nahaja v naši državi, ako obstoji sum, da je zakrivil kako dejanje po čl. I. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Preden sodišče izda tako odredbo, mora zaslišati osumljenca o razlogih in dokazih suma. Sodišče pa more na predlog državnega tožitelja še pred tem odrediti potrebne začasne ukrepe, da se zasi-gura imetje osumljenca.
Ako osumljenec ne biva v naši državi in nima zakonitega zastopnika pri nas, se dostavi tozadevni sklep posebnemu skrbniku, ki ga državno sodišče istočasno imenuje. Za nepremičnine se prepoved svobodnega razpolaganja zabeleži v zemljiški knjigi. Sklep o prepovedi se ima objaviti v »Službenih novinah<r in v uradnem listu oblasti, v katero spada osumljenec. Kakor hitro se dostavi sklep sodišča osumljencu, oziroma
njegovemu zastopniku ali skrbniku izgubi osumljenec pravico do svobodnega razpolaganja s svojim imetjem za toliko časa, dokler traja prepoved. Državno sodišče obvesti o svojem sklepu tudi sodišče, ki je pristojno za vodstvo skrbništva in ki potem upravlja dotično imetje, v slučaju potrebe po posebnem skrbniku.
Osebe, ki imajo pravico, zahtevati vzdrževanje od osumljenca, prejemajo vzdrževalne stroške iz imetja, ki je postavljeno pod prepoved, ako žive v naši državi, ako jim je to vzdrževanje potrebno in ako niso soudeležene pri kaznivem dejanju. O tem odloča sodišče, ki mu je poverjeno vodstvo skrbništva, zaslišati pa mora prej državnega zastopnika (državnega pravobranitelja).
Državno sodišče za zaščito države razpravlja in odloča v terjatvi države na podlagi tega zakona, ako se država pridruži kot zasebni udeleženec k kazenskemu postopanju. V kolikor bi izsledovanja in ugotavljanja teh terjatev preveč zavlačevala dovršitev kazenskega postopanja odkaže država na civilnopravdno pot.
Za civilne pravde glede odškodnine države je tudi pristojno državno sodišče za zaščito države, ki razpravlja o njih po predpisih zakona o sodnem postopku v civilnih pTavdah od 13. junija I. 1929., veljavnih za postopek pred deželnimi sodišči prve stopnje. Sodbe državnega sodišča v teh stvareh so izvršne. Plačilo terjatev države se izvrši po upravnem potu. Kdaj se ukine prepoved svobodnega razpolaganja z imetjem, odloča državno sodišče za zaščito države.
Vzrok katastrofe v rudniku Rtanj
Preiskava doslej še ni ugotovila pravega vzroka, rudarji pa pripisujejo nesrečo preziranju varnostnih predpisov in pomanjkljivosti varnostnih naprav
Beograd, 16. septembra, p. O rudniški nesreči, ki se je minulo soboto pripetila v premogovniku Rtanj. 40 km oddaljeno od Zaječara. pri kateri je bilo
vsied eksplozije 10 rudarjev ubitih. 9 težko ranjenih in 70 zasutih, (podrobnejše je poročal že »Ponedeljek«), se izvejo še naslednje podrobnosti:
Preiskava, ki so jo odredile oblasti, doslej še ni kononoveljavno ugotovila vzroka strašne eksplozije, ki je zahtevala toliko človeških življenj. Vse na kaže na to, da ekspklozija ni bila posledica nesrečnega naključja in da ni nastala zaradi tega, ker se je morda kakemu rudarju strla svetiljka ali od iskre, ki bi slučajno nastala pri udarcu z rovnico, marveč da jo ie pripisovati v prvi vrsti nezadostnim varnostnim napravam in neupoštevanju varnostnih predpisov. Kakor pripovedujejo ranjeni in rešeni rudarji, je vodstvo rudnika, ki je last bratov Miinch. hotelo na vse načine dvigniti dnevno produkcijo. Nadzorniki so rudarje neprestano priganjali, naj pospešijo delo, a pri tem so se prezirali najosnovnejši varnostni predpisi. Že nekaj dni sem so rudarji opazili, da se pojavljajo v rovu večje količine plinov, kakor je to običajno. Opozorili so na to okolnost ravnateljstvo, ki pa se zato ni mnogo zmenilo. Tudi ventilacija ni dobro funkcijonirala in slovenski rudar Ivan Lesiak. star in
preizkušen rudar, je že dan poprej odklonil, da bi delal v rovu. v katerem je bilo po njegovem mnenju nad 5 odstotkov eksplozivnih plinov. Povedal je to tudi nadzorniku Gašparju Koprivšku in ga opozoril na pomanjkljivo ventilacijo in neizogibno nevarnost eksplozije. Ukrenilo se ni nič. Ko je Lesjak odločno odklonil, da bi šel na delo v smrtno opasni rov, je bil — odpuščen. Tako je ušel sigurni smrti. Zažigalec min Ivan Vinkalič je še tik pred katastrofo opozarjal, naj se ustavi nadaljoo razstre-Ijevanje, ker je v rovu preveč plinov. Toda tudi njemu je bilo zagroženo z odpustom in moral je takoj zažgati mino. V strahu za vsakdanji kruh se je Vinkalič pokoril, a v trenutku, ko je zagorela mina, je tudi že sledila eksplozija plinov, ki je bila tako silna, da se je po pripovedovanju rudarjev zazibal ves hrib. Rudarji, ki so bili v rovu in ki so jih pozneje rešili, pripoveduje da je bila vsa plast tako nasičena s plini. da je v hipu zažarel ves rov. To se vidi tudi iz tega, da so vsi rudarji, ki so bili v dotičnem rovu. strašno ožgani in opečeni.
Preiskava se sedaj v tej smeri nadaljuje. Oblasti so zaslišale vse ranjene rudarje in vse one, ki so bili kritičnega dne zaposleni v tem delu rudnika. Ogorčenje med rudarji nad brezbrižnostjo rudniške uprave je ogromno.
Velika poneverba v rudniku Rtanj
Rudniški blagajnik Antonijevič pravljal v veseli družbi, dokler
Brod na Savi, 16. septembra, č. Tu je policija aretirala Velimirja Antonije-viča, ki je poneveril rudniku Rtanj, last bratov Miinch, 470.000 Din. Podjetje mu je izročilo 4 čeke po 100.000 Din in enega za 70.000 Din, da bi dvignil denar pri Poštni hranilnici in ga izročil Jugoslov. Kred. zavodu y. Beo-
je poneveril 470.000 Din in žaga niso včeraj aretirali v Brodu
gradu. Antonijevič je denar sicer dvignil. nato pa je pobegnil z avtomobilom iz Beograda v Vrnajčko Banjo, od tam pa v Mladenovac, kjer je prenočil pri svojem stricu. Za tem je odšel v Gacko, naslednjega dne pa se je prepeljal v Pančevo, kjer se je sestal z nekim Ste-yanom Ubavčičem. Oba sta se z avto-
mobilom odpeljala v Novi Sad, kjer sta v neki javni hiši odkupila dve dekleti za 7000 Din, dočim sta za pijančevanje potrošila 30.000 Din. Iz Novega Sada je družba odšla v Erdevik v Sremu. kjer se je pijančevanje nadaljevalo, končno pa je prišla v Brod na Savi. Tu so tako trošili denar, cfci je postala policija pozorna ter aretirala Antonijeviča. Pri preiskavi so našli pri njem še 272.000 Din in blaga v vrednosti 8540 Din. Okoli 200.000 Din je Antonijevič že izdal. Ubavčič je vedel za tatvino ter je za 1000 Din preskrbel Antonijeviču napačne dokumente, ker je uprava rudnika tatvino že ovadila in je bila razpisana za Antonijevičem tiralica. Antonijevič je od ukradenega denarja poslal 100.000 dinarjev neki gospe Ljubici Mihajlovič iz Beograda. Defravdanta, njegovega tovariša in obe dekleti iz Novega Sada so odposlali v spremstvu močne straže v Beograd v svrho nadaljnjega postopanja.
Kralj v Sarajevu
Sarajevo, 16. septembra. AA. Nj. Vel. kralj je davi prispel iz Ilidže v Sarajevo, kjer si je ogledal pirotehniko. Odtod je odšel v tabor kralja Aleksandra I. Po obisku na vojaškem poveljstvu se je Nj. Vel. kralj vrnil z avtomobilom v Ilidže.
Kredit za pogozdovanje v Sloveniji
Beograd, 16. septembra, p. Ministrstvo za šume in rude je odobrilo za pogozdovanje goličav v Sloveniji kredit v znesku 106.000 Din.
Zakon o avtorskem pravu pred VZS
Beograd, 16. sept. AA. Vrhovni zakonodajni svet je imel danes od 16. do 19. in ppl sejo, ki sta ji prisostvovala kot referenta v imenu ministrstva prosvete Janko Šu-man, predsednik uprave za zaščito industrijske lastnine, za ministrstvo financ pa šef odseka Božidar Mijuškovič. V razpravi je bil zakon o avtorskem pravu. Prihodnja seja bo jutri 17. t. r. iN"a tej seji »e bo nadaljevala razprava o istem predmetu.
Inšpekcijsko potovanje ministrskega predsednika
Mostar, 16. septembra AA. Davi ob 7. je ministrski predsednik general Zivkovič odL potoval iz Sarjeva in prispel v Mostar ob 10.45. V njegovem spremstvu se je nahajal šef njegovega kabineta. Po prihodu v Mostar je general Živkovič odšel na okrožno sodišče, kjer so mu bili predstavljeni posamezni sodniki. Nato je general Živkovič krenil na veliko županijo. Tu mu je veliki župan Ivanniševič podal poročilo o splošnem stanju v mostarski oblasti, nakar so bili predsedniku vlade predstavljeni posa mezni referenti. Predsednik vlade je bil s posameznimi referenti in njihovimi poročili o stanju posameznih strok obče uprave v mostarski oblasti izredno zadovoljen.
Nov spor med fašizmom in papežem
Rim, 16. septembra, g. Pred 13. tisoč člani katoliške akcije je papež imel govor, ki je v fašističnih krogi h povzročil veliko ogorčenje. V prvih vesteh je bil ta govor objavljen samo v nekoliko kratkih stavkih, sedaij pa objavlja vatikanski organ ta govor v celoti. Iz tega govora jasno izhaja, da papež ugovarja sobotnim 'izjavam Mussolinija o podreditvi cerkve državnim organom. Papež je izjavil, da ni več daleč dan, ko bomo močno verni katoliki zelo potrebni. Papež je govoril o nadzorstvu katolikov tudi v privatnem življenju in celo v uradih. Zaradi tega je pozval mlade katolike naj vztrajajo v svojem mu-čeništvu, ker bodo potrebni pošteni in resmi možje.
Izpadi organa italijanskega zunanjega ministrstva »Giornale d'Italia< prod papežu so znak za ogorčenje, ki ga je odgovor papeža izzval v fašističnem taboru. List podčrtava pravico države nadzirati delovanje politične organizacije mladih katolikov. Tudli v diragih državah je katoliška akcfja pod kontrolo. Izjava papeža glede hičeništva mladih katolikov vsebuje po mnenju »Giornade d' ItaMa« težko žalitev za vse one Italijane, ki ne pripada jo katoliški organizaciji. Dtet svari papeža pred tem, da bi načel moralno vprašanje proti fa-šFizrnu, ter ga opominja da se redovniki in tardi drugi katoliki često težko piregireše proti krščanski morali, teh pre-greškov pa javnost ne izve, ker onemogoča italijanski' tiskovni zakon objavo •takih poročil. »Giornale d' Italia« končuje z odkrito grožnjo papežu: Ako se bo papež odrekel Bogu. da se bo vmešavai! v notranje zadeve ljudi, mora računati na reakciijo Italijanov, ki ne pripadajo katoliški trn organizacijam.
Sovjetsko letalo izginilo
Moskva, 16. septembra. AA. Sovjetsko letalo, ki je bilo namenjeno na Vranglove otoke, je izginilo. Od 18. avgusta ni nikakih vesti o Djegovi usodi. Na letaiu so bili pilot, 2 mehanika in zastopnik sovjetske vlade.
Plebiscit proti Youngovemu načrtu v Nemčiji
Poostritev notranje politične borbe med agitacijo za plebiscit - Narodni socijalisti ostro napadajo državnega
predsednika Hindenburga
Berlin, 16. septembra, g. Državna vlada, deželne vlade, kakor tudi vse stranke pričakujejo pri agitaciji Hug-genberga za plebiscit proti zasužnenju Nemčije poostritev notranje politične borbe. V vrstah desnice same je prišlo do ostrih nasprotij glede plebiscita. Kmečki krogi, zlasti krščansko-nacijo-nalni kmetje in deželna zveza so proti paragrafu 4. plebiscita, po katerem se bodo mogli državni ministri, ki proti volji naroda sklepajo pogodbe z inozemstvom. zasledovati zaradi veleiz-daje. Na zborovanju krščansko-nacijo-nalnih kmetov ie izjavil poslanec Gero-cke, da bi na temelju tega paragrafa lahko postavili pod to obtožbo veleiz-daje celo državnega predsednika Hindenburga. Zakonski načrt glede plebiscita je bil objavljen brez odobritve krogov, ki pripadajo nemško-nacijonal-ni stranki. Ger5cke je dejal, da so v tem velikem vprašanju igrala precejšnjo vlogo subjektivna stališča. S tem je hotel Gerocke namigniti, da so vodili Huggenberga pri niegovih napadih proti dr. Stresemannu osebni razlogi.
Narodni socijalisti ravno v tej zvezi ostro napadajo državnega predsednika. Voditelj narodnih socijalistov dr. Go-belt piše v listu »Der Angriff« med drugim: Smo brez usmiljenja ter ne bomo odstopili od svoje borbe niti pred avtoriteto generalnega feldmaršala ker se je kot predsednik republike dal ponižati do izdajalske politike črno-rde-če-žolte zveze. Ne gre za Hindenlmr?^ temveč za usodo treh generacij. Te generacije ne bodo hvaležne rešitelju, kakor znano so stranke desnice Hindenburga pri predsedniških volitvah priporočale kot rešitelja Nemčije, za delo, ki bo danes še našlo odobritev dru* hali. jutri oa zaničevanje prebujajočega se naroda Tudi v resnih konservativnih krogih se pojavljajo pomisleki proti cJe-biscitu. Zelo ostro so proti plebiscitu nastopili bavarski kmetje. Na zborovanju v Tuntenhausenu so z bavarsko grobostjo obračunali z Huegenbergom in podoisovatelji olebiscita Znani kmečki voditelj Hein ie iziavil da se bo s plebiscitom napravila Nemčiji velika škoda...
špijonažni proces pred Državnim sodiščem
Včeraj je pričela pred Državnim sodiščem razprava proti bivšemu vojaškemu dobavitelju v Novem Sadu, trgovcu Dragutinu
Diniču, ki je obtožen špijonaže
Beograd, 16. septembra. AA. Davi ob 8. se je pričela pred državnim sodiščem za zaščito države razprava proti trgovcu Dragutinu Diniču iz Novega Sada rodom iz Kragujevca. ki je na podlagi obtožnice z dne 11. junija t 1. obtožen zaradi 3 dejanj po čl. 85 in 85 a kazenskega zakona. Obdolžen je. da ie izročil neki sosedni državi dokument o nabavkah v zrakoplovstvu na račun reparacij iz 1. 1927„ zatem strogo zaupen akt ministrstva vojske in mornarice št. 270 o razporedu letalskih oddelkov. Te dokumente so našli v podstrešju njegove hiše in končno skico o vojaških objektih, ki so jo takisto našli v njegovi hiši.
Sodnemu senatu predseduje predsednik Državnega sodišča za zaščito države predsednik kasacije dr. Dušan Su-botič, a senat tvorijo sodniki Vasa Petrovič. Ljubomir Arneri. Bogdan Diko-kovič, Rajko Stamenkovič. dr. Josip Kavčič in Svetoslav Vukajnovič Državno tožilstvo zastopa Ivo Ucovič. obtoženca pa branijo odvetniki Mihajlo Dojčinovič iz Beograda ter dr. Radi-slav Ilič in dr. Mile Matič iz Novega Sada. Obtožbo zaradi prvih treh dejanj je državni tožiteb naknadno z obtožnico od 14. septembra razširil še na tri dejanja podkupovanja.
Po otvoritvi razprave je državni to-žitelj Ucovič zahteval, naj se celotna razprava zaradi državnih tajnosti proglasi za tajno. Senat se je umaknil k posvetu in sklenil, da se vrši čitanie zaupnih aktov v tajni seji. da pa se
ostali del razprave vrši javno. Vrhu tega je senat sklenil, da Državno sodišče za zaščito države glede dejanj podkupovanja ni pristojno, ker niso v nobeni zvezi s prvimi tremi dejanji in da se naj zato ta predmet odstopi rednemu sodišču.
Po prečitani obtožnici ie obtoženec prečital svojo obrambo. Priznal ie. da si je nabavil prepis o dobavi reparacij, vendar ne v špiionažne svrhe. temveč zaradi svojih trgovskih poslov, ki iih je imel kot vojaški dobavitelj. Kar se tiče zaupnega akta o razporedu vojske na meji. izjavlja, da ga on nikdar ni imel in so ga mogli najti na podstrešju njegove hiše le na ta način, da ga je tjakaj položi! kak njegov nasprotnik. O skici vojaških objektov, ki so jo našli na njegovem stanovanju, pa je dejal, da ne predstavlja zaupnega akta. ker so to splošno znani in vidni objekti, ki ne morejo predstavljati tajnosti in glede katerih se zato ne more govoriti, da tvorijo veleizdajo.
Ob 10.30 se je prešlo na čitanje zaupnih aktov in je bila razprava proglašena za tajno, zaradi česar je moralo občinstvo izprazniti dvorano. V tajni seji so bili zaslišani vojaški strokovnjaki, ki iih je določilo vojno ministrstvo, da se izjavijo o vojaški naravi teh aktov kot predmetov veleizdaje. Ta del razprave je trajal do 13.10.
Razprava je bila nato prekinjena ir. se bo nadaljevala jutri ob 8. Jutrišnja razprava bo javna.
Odmev Mussolinijevega govora v katoliških
krogih
Odstranitev edinega »katoličana« iz vlade in sobotni Mussoli-nijev govor smatrajo za kršitev sporazuma z Vatikanom
Zagreb, 16. septembra, n. Katoliški list »Hrvatska straža« objavlja danes na čelu lista članek pod naslovom »Mussolini krši lateransko pogodbo.« v katerem navaja nekatere odstavke Mus* solinijevega sobotnega govora in dostavlja, da so katoliški krogi zaradi Mussolinijevega govora zelo razburjeni, ker uvidevajo, da hoče Mussolini na svoj način tolmačiti lateranski sporazum. Ta sporazum je postal zaradi odkritega kršenja konkordata s strani italijanskih oblasti glede katoliške akcije že v marsikakem pogledu brezpredmeten. Papež je povdarjal, da ima po določbah novega konkordata moralna vzgoja mladine pripasti izključno katoliški cerkvi in da zahteva organizacija katoliške akcije popolnoma svobodno delovanje, toda italijanske oblasti skušajo izigravati jasne določbe konkordata. Pričakovalo se je. da bo italijanska vlada izvršila pogoje za dosego sporazuma v tem vprašanju, toda ona dopušča srdite napade ekstremnih fašistov na vatinkanske kroge v mnenju, da jih bo s tem zastrašila. Ker ta taktika ni uspela, je Mussolini pri rekonstrukciji vlade odstranil iz prosvetnega ministrstva državnega podtainika in voditelja nacijonalnih katoličanov Matteja Gentilia. a v svojem sobotnem govoru je z vso ostrino povdaril načelno stališče fašistične vlade, da pripada vzgoja mladine izključno državi. Ker je to stališče v odkritem nasprotju, ne samo s konkordatora. marveč
tudi s splošnimi načeli katoliške cerkve. se mora na podlagi Mussolinijevega govora pričakovati nova poostritev latentnega spora med Vatikanom in fašistično vlado._
Udržal odloži vojno ministrstvo
Praga, 16. sept. s. Pričetkom prihodnjega tedna bo ministrski predsednik Udržal odložil svoje mesto kot vojni minister. Vojno ministrstvo bo prevzel češki agrarec Pravi vzrok za to je, da se ne računa več s po-vratkom prejšnjega ministrskega predsednika Švehle in da bo Udržal obdržal ministrsko predsedništvo.
Turnir ša šahovsko prvenstvo
IViesbaden, 16. sept h Danes se je nadaljevala šesta partija v šahovskem dvoboju Aljehin : Bogoljubov, ki je bila v slabši pozicij za Aljehina včeraj prekinjena. Aljehin se je po brezupnem boju vdal v 48. potezi. Stanje je sedaj: 2 : 2, dve partiji remis.
Šahovski turnir v Budimpešti
Budimpešta, 16. septembra, d. Danes je bil zaključen mednarodni šahovski turnir v Budimpešti. Capablanca je premagal Vaj-do, Rubinstein Proteša. Končno stanje turnirja: Capablanca 10 in po! Rubinstein 9 in pol, Tartakover 8» Thomas in Vajda Z in pol točk.
Mestna ženska realna gimnazija preneha?
Že nekaj dni so se širile po mestu govorice, da bo mestna ženska realna gimnazija ukinjena, ker bo država prevzela vse dijakinje na svoje zavode, odnosno bo eno od obstoječih svojih ljubljanskih srednjih šol pretvorila v žensko realno gimnazijo. Država naj bi prevzela iz mestne službe tudi vse mlajše profesorje, preko 40 let stari pa bi bili penzijoniranL Mesto b» porabilo sedanje^ poslopje svojega ženskega srednješolskega zavoda za osnovno šolo.
Na magistratu o tfeli govoricah, ki so javnost zeio vznemirile, ni bilo dobiti nobenega avtentičnega pojasnila, tudi člani obč. sveta so izjavljali, da jim o vsem tem ni nič znano.
V nedeljskem »Slovencu* pa je obč. svetni]? prof. Jarc objavil informacijo, ki te- vesti v glavnem potenje. Profesor Jarc pravi v svojem poročilu:
»Letos poleti je mestna občina viadi stavila predlog, naj bi se izvršilo podr-žavljenje mestne ženske realne gimnazije tako, da sa izpremenl sedanja III. državna gimnazija v čisto žensko realno gimnazijo, ki se ji naj priklopi, poleg učenk, ki obisku rejo sedaj II. državno realno gimnazijo, cela mestna ženska realna gimnazija. Učenk iz 1. državne gimnazije in d^ž. realke r,e bi kazalo pritegniti, ker sta to zavoda svoje vrste. Tako organiziran zavod bi štel 912 učenk z 20 razredi, na U. državni realni gimnaziji pa bi bilo 1012. učencev v 23 razredih. Prehod naj bi se izvršil stopnjema, in sicer bi se prevzeli prvo leto 2—4 nižji razredi, ostanek stopnjema. Učiteljstvo bi se Prevzelo po posebnem dogovoru in mesto bi tudi dalo potreben prostor še nekai let na razpolago.
O tem predlogu se bo odločilo te dni
v	prosvetnem ministrstvu v Beogradu. Če se sprejme, pomeni to za mestno občino prihranek letnih 1 milijona dinarjev in pridobitev poslopja za druge šolske namene.«
K temu smo izvedeli, da je tudi s strani prosvetnega oddelka bil stavljen tozadeven predlog ministrstvu prosvete in da je odgoditev pouka na ljubljanskih državnih realnih gimnazijah v zvezi z rešitvijo tega predloga. Pouk na mestni ženski realni gimnaziji se je pa medtem že pričel in na tem zavodu izjavljajo. da jim o vsem, kar poroča prof. Jarc. ni prav nič znano. Na mestni ženski realni gimnaziji je letos vpisanih 650 gojenk, mnogo pa so jih morali radi nedostatka prostora odkloniti.
Pričetek šolskega leta
Ljubljana. 16. septembra. • Na osnovnih, meščanskih in nekaterih srednjih šolah se je danes pričelo šolsko leto. Dopoldne so imele vse šole po cerkvah mašo. Nato so učenci po kratkih obvestilih glede šolskega pouka imeii prosto, tako da se pravi redni šolski pouk prične jutri.
Na humanistični gimnaziji in na obeh učiteljiščih se je tudi danes pričel šolski pouk. Na realki in realnih gimnazijah se pouk prične šele 23. L m., ker se organizira za ženske poseben skupen oddelek, tako da bo na realnih gimnazijah in realki odpravljena koe-dukacija deklic z dečki. Pojavile so se nekatere težkoče ln v Beograd ie odšla posebna deputacija, da bi se odredba prosvetnega ministra ukinila in da naj bi še nadalje ostala koedukacija.
Naval v prve razrede srednjih šol je bil letos velik. Na vseh šolah se je zelo pomnožilo število učencev napram lani. V Drvi razired realne gimnazije na Poljanah se je vpisalo do 240 učencev, med temi nad 90 učenk. Tudi realna gimnazija v Beethovenovi ulici beleži večji naraščaj. Vpisalo se je v I. razred 93 učencev. Velik je bil naval v I. razred humanistične gimnazije v Tomano-
vi	ulici, kjer se je vpisalo do 180 učencev. Tudi realka beleži večji naraščaj, toda razmeroma manjšega nego gimnazije. Na mestnem liceju se je danes pričel redni pouk. V prvi razred licejske gimnazije se je vpisalo 114 učenk in je letos prirastek zelo znaten napram leta 1928.
Samomor finančnega stražnika na Sušaku
Sušak, 16. sept. č. Davi se je v Orahovi-ci v bifeju, ki je last soproge dr. Maduni-ča, ustrelil finančni stražnik Martinac. Ob 5.30 zjutraj je prišel pred trgovino in zahteval, naj mu odpro. Madoničeva, ki mu je odprla in ki je bila napol oblečena, je odšla v svojo sobo, da bi se oblekla. Martinac je šel za njo v njeno sobo in se vse-del na malo posteljo, postavil karabinko med noge ter jo pričel prazniti. Madoničeva ga je prosila, naj preneha s svojim delom in ko je videla, da se še dalje igra s puško, je priskočila, da bi mu jo iztrgala. Predno pa je mogla doseči puško, je Martinac že sprožil in se zgrudil na posteljo. Zdravniška komisija je ugotovila, da ga je strel pogodil v levo stran prsi ter je krogla izstopila na hrbtu, prodrla skozi zid v sosednjo sobo, kjer je razbila šipo okna. Smrt je morala nastopiti po par tre-ntftkih. Pri telesni preiskavi niso našli pri mrtvecu niti listnice, niti nobenih papirjev. Baje je že preje govoril, da ne more več živeti, ker ga nekaj tišči, iz česar sklepajo, da se je že davno pripravljal na samomor.
CMD in njeno obrambno delovanje
Velika bilanca nase šolske družbe na 40. redni glavni
skupščini v Kranja
U^or v sodni oalači v Parizu
Pariz. 16. septembra, s. 431etni trgovski za.stoon:k Filip Onel je danes v justični palači ustreli direktorja sodnega urada za agBOsciranie B-ylea. Policisti, ki so sPšali revnlvprske strele, so morilca oo kratkem zasledovanju orijeli. Onel je izjavil, da je svoj čin izvršil iz maščevalnosti, ker je Bay-le svoj čas dal o njem neugodno poročilo.
Včerajšnji »Ponedeljek« je prinesel obsežnejšo zunanjo sliko nenavadno lepo uspele 40. redne glavne skupščine CMD, ki se je v nedeljo vršila v Kranju. V naslednjem prinašamo danes podrobna poročila društvenih funkcionarjev, da s tam podamo slovenski narodno zavedni javnosti čim popolnejšo siliko, kako naša stara, mnogo preizkušena in venomer žilava narodno obrambna družba deluje in hvala bogu zopet lepo napreduje. Želimo samo, da bi ta poročila zbila poslednji predsodek posameznih mlačnežev, ki delovanja Družbe iz umljivih razlogov ne poznajo, in da bi poživila ono močno narodno zavest in požrtvovalnost, s katero smo pred vojno ustvarili čudeže. Posebno naša mladina naj bi zopet postala avantgarda pravega tvornega nacijonalizma, ki se dejansko izpolnjuje v sleherni obrambni akciji naše šolske družbe.
Zbrali so se v Kranju stari, neomajno zvesti narodnjaki in narodne žene, po številu daleko nad sto in iz najrazličnejših krajev Slovenije. To so oni naši pijonirji iz trdih predvojnih bojev, ki tudi po ujedinjenju z mladostnim idealizmom visoko dvigajo prapor CMD in z zgledno požrtvovalnostjo dramijo mlajši rod k delu in pojmovanju ogromnih nalog za reševanje onega našega življa, ki mu preti poguba. Kranj je te naše vzornike sprejel s toplo simpatijo v svojo sredo, kakor zna le to naše najbolj zavedno mesto. S hiš so plapolale mogočne tro-bojke, a k sprejemu jutranjega vlaka na kolodvoru so se zbrali člani in članice vseh narodnih organizacij s šolsko mladino vred. V lepem sprevodu so Kranjčani povedli delegate skozi svojo trdnjavo pred spomenik kralja Petra, kjer je vodstvo CMD z lovor-jevim vencem počastilo spomin na Velikega Osvoboditelja, in nato na pokopališče, kjer so se skupščinarji ob za-nosnem nagovoru prof. Kolarja poklonili manoim Franceta Prešerna, Simona Jenka, dobrotnika Babica, dekana Koblarja in župnika Berceta.
V	zgornji dvorani Narodnega doma se je nato vršil zaupni shod, ki ga je vodil prvomestnik notar Hudovernik in so mu poleg vseh družbinih funkcionarjev prisostvovali častni družbeniki, pokrovitelji in obrambni skla-darji ter poverjeni podružnični zastopniki. Dobro poldrugo uro so trajala ta važna zaunna po 'etbvania, a sklenjeni so bili na njih čvrsti načrti za cela leta bodočega delovanja.
Pozdrav in poročilo prvomestnika
40. redno glavno skupščino je nato otvo-ril prvomestnik Hudovernik z naslednjim govorom:
Častita skupščina! Velecenjene dame! Velecenjeni gospodje! Pozdravljam vas ob 40. veliki skupščini Ciril-Metodove družbe, ki se letos vrši v starodavnem mestu Kranju, ki je vedno visoko držal narodni prapor in ni nikdar omahoval, tudi ne v najhujših časih nemškega pritiska in zatiranja in ki je od nekdaj glede rodoljubja, narodne požrtvovalnosti in zavesti vzor vsem slovenskim mestom. Pozdravljam vas vse, ki ste se danes zbrali na našem zborovanju, da vam položimo račun o našem vseslovenskem obrambnem delovanju osobito pa mi je čast pozdraviti gospe in gospode: dolgoletno predsednico kranjske ženske CMD Slavo Šavniko-vo, Šentjurčevo mamo iz Trbovelj, ki ni manjkala še na nobeni glavni skupščini," sreskega poglavarja Znidarčiča. župana Pirca, dr. Wilfana, sokolskeea starosto Janka Sajovica predsednika Narodne čitalnice, dr Stanka Sa;ovica in ravnatelja gimnazije Ivana Kočnika.
Dne 8. avgusta 1895. se je vršila v vašem mestu 10. glavna skupščina. Crez 34 let smo danes zopet v vaši sredi. Leta 1886. ustanovljena je naša družba ves čas svoiega več nego 40-letnega delovanja vedno stremela za tem, da podpre našo deco v obmejnih in narodno ogroženih krajih nred ootu.ičeniem in vzgoji krepak rod slovenskih značajnikov. Družba je tudi v preteklem letu. zavedajoča se svoie vzvišene naloge, kreoko delovala, v kolikor so lei to dopuščala srmotna sredstva. (Podružnic smo ime'? v minulem let« 8?. Tvihovo števPo se ie torej pomnožilo za 6. Prvenstvo med njimi nrrtoia šentneterski ženski podružnici v Ljubliani. ki je prispevala lani 21.226 Din. Zahvaliuiem se tej podružnici, pa tudi vsem drugim nodmž-nicam. ki so delovale na kateri koli način v pros^eh družbe, ter iih nanrošam, df bi nas tudi v bodoče krepko podpirale. Čim več bomo ime'i emotnib sredstev na razpolago. tim večii bo uspeh našega dela.
V	minu'em letu je
nmrio mnogo našli' nrifateflev in podpornikov,
tako dr. Ivan iDimnik odvetnik v Krškem, več let odbornik tamošnje Podružnice, gospa Zofija Haringova v Črnomlju, bivša večletna predsednica Podružnice, Matko Kante, okrajni šolski nadzornik v p., ustanovitelj' podružnice v Sežani, bil je veliko let v nadzorništvu CMD. gdč. Helena Ravd-kova, posestnica v Ljubljani, dolgoletna odbornica in tainica šentneterske ženske podružnice ter častna članica naše družbe, ki nam je v svori oporoki volila 75.000 Din, dr. Anton Sohiffrer, zdravnik v Ribnici nekaj časa nodružnice v Pibnici. gospa Ana Hudovemiko^a, notarjeva sonrosra v Ljubljani. dolgoletna odbornica mestne ženske podružnice v Ljubliani, Martin Zarnik. nad-učiteH v v., večletni predsednik rindruižnici v Ilirski Rstrici, gosna Mati'da Orossma-novq. odvetnikoma so^ro^a v T.iutomeru, vpr'°tna predsfdnira tamofm'i ženski podružnici. dr Kare' Oros«man odvetnik v L'iitomeni. Fran ^nnar. radučite" v n. v Ootovl.iah pri Žalcu, večletni odbornik podružnice, mag. phar. Jakob Radoslav
Hočevar, lekarnar na Vrhniki, odbornik ln blagajnik podružnice v Cerkljah, Janko Golob, šolski upravitelj v Šent-Jerneju, večletni predsednik podružnice, Rudolf Binter višji davčni upravitelj v Ljubljani, ki je bil nekaj let odbornik moške podružnice v Kamniku, Fran Hmelj, trgovec in posestnik v Radečah pri Zidanem mostu, večletni predsednik podružnice, Fran Vaj-da, profesor na mornarski akademiji v Dubrovniku, dr. Gregor Žerjav, minister n. r. in bivši narodni poslanec, večletni tajni* pri naši družbi, dr. Vane Radej. ustanovitelj podružnice na Bregu pri Celju, Pavel Zupet. mesar in gostilničar v Škoaianu, ustanovitelj ondotne podružnice, Janko Knapič, šolski upravitelj v p. na Vidmu ob Savi, Milan Jenčič, tovarnar v Mengšu, bivši odbornik podružnice v Mengšu ter redni podpornik naše družbe, in Fran Vrečko, šolski ravnatelj v pok. in župan v Slo-venjgradcu, večletni predsednik ondotne moške podružnice.
Vse te in druge umrle dobrotnike in podpornike, katerih imena mi niso znana, ohranimo v blagem spominu, vas pa, častita gospoda, naprošam, da blagovolite vstati s svojih sedežev ter jim zaklicati: »Slava!«
Častita gospoda! Če ste sledili našim poročilom na zaupnem zborovanju, ste morali priti do prepričanja, da je družba sv. Cirila in Metoda danes bolj potrebna nego ie bila kdaj in vredna vsestranske podpore. Delovanje naše družbe je intenzivno in dosledno, naravno je pa take vrste, da se v javnosti in to osobito v novinah ne moremo baviti ž njim, ker bi s tem dobri stvari več škodovali nego koristili, in naše nasprotnike opozorili, kako delujemo, da zaprečimo njih nakane. Resno moramo pa razmotrivati — s tem razmotrivanjem pa se morajo pečat: tudi naše podružnice in vsi prijatelji obrambnega dela — kako bi mogli zvišati naše redne dohodke.
V tem pogledu se mora v prvo pomnožiti število naših podružnic, ki naj bodo glavni vir našim rednim dohodkom. Zato mora biti našim rodoljubom prva briga, da ustanovijo v vseh večjih krajih, kjer jih še ni, podružnice. Stvar podružnic pa je, da premišljujejo, kako bi se dali dohodki pomnožiti, da prirejajo veselice, cvetlične dneve, kegljanje na dobitke itd. Ali ni sramota za nas. da štejemo komaj 82 podružnic, dočim jih je imel nemški Šulfe-rajn-Siiamark minulo leto 1300? — To nemško bojno društvo prireja vsako leto majniško in božično zbirko. Majniška zbirka mu je nesla 102.141 šilingov, božična zbirka pa 22.906. Majniška zbirka se zbira po vseh avstrijskih šolah. Ali pa se zmenijo naše slovenske šole za našo družbo, ki v prvi meri deluje v prilog slovenskim otrokom? Božična zbirka naj se zbira pf. vseh znanih rodoljubih, ki vedo ceniti in uvažuiejo obrambno delo.
Naši nasprotniki na severu ne mirujejo in so se z vso silo vrgli na našo severno mejo V bližini naših obmejnih postojank gradijo nova šolska poslopja, v katera skušajo zvabiti našo deco. Vse svoje denarne sile koncentrujejo na našo mejo. Da ne bi zgubili stika z našimi državljani nemške narodnosti, so ustanovili takozvano »jungdeutsche Grenzlandstelle des deut-
schen Schuiverefnes Siidmark». V tej delujejo večinoma mladi ljudje, večinoma nemški akademiki, ki prepotujejo obmejne kraje in bodrijo svoje rojake v naših krajih. Tako so lansko leto potovali v kočevske kraje ter stopili v zvezo z nemškimi svojimi rojaki. O tem seveda n« prišlo ničesar v javnost
Hudo je zadelo Nemce, da so bili pri lan-.rfih občinskih volitvah na Koroškem ■voljeni iz srede narodnih Slovencev v 19 b-činah slovenski, zavedni župani, da Koroški Slovenci vzdržujedo nad 40 izobraževalnih društev ki krepko delujejo.
Seveda Nemci v svoji nestrpnosti delajo na Koroškem razliko med narodnimi, zavednimi Slovenci in tako zvanimi »hei-mattreue Windische«, kakor da ti ne bi bili eden in isti narod. Da pospešijo ger-manizacjo v narodno mešanih krajih na Koroškem, so pričeli z naseljevalno akcijo ter naseljujejo v teh krajih nemške prebivalce iz rajha, slično. kakor je to svojčas delala »Siidmarka« v Šent Ilju. Ravnotako skrbijo za naraščaj na nemških uradnikih in duhovnikih, ki naj zavzemajo mesta v narodno ogroženih krajih. Ti Nemci pa še vedno kričijo, da nimajo dovolj sredstev za ugonobitev slovenske iredente na Koroškem.
Vse to, kar sem povedal, je le površna slika delovanja nemškega šulferajna Sud-mark v naših obmejnih krajih.
To njih postopanje zahteva naš najod-ločnejši odpor. Ali bomo pa kaj dosegli? Bomo nekaj in moramo veliko doseči, ali to je odvisno od vas častiti skupščinarji. Čim bolj boste družbo podpirali in čim več gmotnih sredstev ji boste dali na razpolago, tem večji bodo naši uspehi
Ne morem pa boljše zaključiti svojega poročila, kakor da navedem besede našega dr. Ivana Tavčarja, ki je spregovoril na skupščini leta 1920. v Ljubljani: »Kakor danes stvari stoje, mora Družba ne samo obstati, temveč delati mora s podvojeno močjo, okrepiti se mora še bolj, kajti delo, ki jo še čaka, je ogromno in neodložljivo, zato kličem vsem častitim skupščinarjem: Na delo za družbo sv. Cirila in Metoda!« (Živo odobravanje.)
Skupščinarje so iskreno pozdravili kranjski predstavniki, tako: sreski poglavar vi. sv. 2n.idaršič, župan Pire, gimnazijski ravnatelj Košnik, sokolski starosta Janko Sajovic, predsednik Narodne čitalnice dr. Stanko Sajovic in zastopnik CMD za Jesenice, Savo in Javornik g. Bokal.
Poročilo glavnega tajnika
Tajnik družbe inž. Mačkovšek je nato ob snlošni pozornosti podal naslednje poročilo:
Slavna skupščina! Iz poročil na zaupnem shodu, ki se je vršil danes pred glavno skupščino, smo videli v žarki luči neznosne razmere za našimi mejami in občutili z drhtečim srcem vse silno trpljenje naših zamejnih rojakov. Ni nam zato treba ponovno ta dejstva v podrobno ugotavljati, marveč konstatiramo v splošnem: Onstran Snežnika uničevanie našega živl]a, onstran Karavank iste namere, Ie bolj v binavščino zavite.
Vse to pada po nagem hrbta, čeprav moramo na druri strani ugotoviti izredno pripravljenost naše uprave, da n. pr. tudi v šolskem vrašanju postopa prav benevo-lentno napram manjšinam v naši državi. Saj ie znano, da je n. pr. ne«iško šolstvo v Vojvodini ustvarila šele Jugoslavija. Pa tudi manjšinsko šolstvo v Sloveniji nam nudi zelo iijteresantno sliko. Dočim je taj-nikovo poročilo na lanskoletni glavni skupščini omenjalo, da imajo naši Nemci 35 šol, v katerih se vrši pouk v nemščini. Je to število letos (šolsko leto 1928-29) na-rastlo na 40.
Mislim, da Je dobro, ako te šole Izrecno ugotovimo: Apače deška in dekliška, Sto-govci, Lokavec, Št Hi, Maribor deška in dekliška, Fikšincl in Kramarovci v Prek-murju, Jesenice na Gorenjskem, Crmošnji-ce, Laze. Poljane, Smuka, Stale, Podste-nice, Dolenja Topla reber, Vrčice, Planina, Borovec, Kočevje, Koč. Reka, Kopriv-nik, Livold, Mozelj, Nemška Loka, Polom, Stara cerkev. Stari log in Štalcarji; razven tega je nenška šola v Ljubljani ter povsem nemške šole, na katerih se morajo učiti tudi slovenski otroci, v naslednjih krajih na Kočevskem. Gotenica. Grčarice, Onek, Ovčjak. Reichenau. Spodnji Log. Stari breg, Svetli potok in Verdreng. Vidimo tedaj, da ie tako severna meja povsod, kjer je kaj pravih Nemcev oskrbljena z nemškim poukom, posebno pa še kočevski otok. Od 10 povsem nemških šol ima le ona v Spodnjem logu nad 40 učencev, nikjer pa ni nad 40 Nemcev na eni izmed omenienih šol, kar nam kaže naslednja razpredelnica:
nemška	število število skupaj
šob v	Nemcev Slovencev
Gotenici	33	2	35
Grčarice	30	8	38
Onek	32 —	32
Ovčjak	9	3	12
Rreichenau	16 —	16
Sp. Loe	38	3	41
Stari breg	31	2	33
Svetli potok 19	2	21
Verdreng	20	8	28
Ljubljana	39 —	39
Skupaj . . 267 28	295
Povprečno ne pride torej na eno gornjih nemških šo! niti polnih 30 učencev, od katerih je pa zopet 10% Slovencev.
Zanimivo je nadalje dejstvo, da se je na nemških šolah pomnožilo tudi število učiteljev Nemcev in sicer od 20 lanskega leta na 21 v šolskem letu 1928-29.
To je potrebno povdariti posebno še radi tega, ker vidimo onstran Snežnika zadnje slovenske učitelje na poti v notranjost Italije in ko koroški mogotci nočejo sprejeti več nobenega slovensk. učitelja v službovanje ter ie edini učitej Sovenec na Koroškem zaposlen še vedno na povsem nemškem ozemju.
V	Prekmurju imamo nadalje še 16 osnovnih šol, kjer se madžarski otroci lahko podučujejo v madžarščini.
V	organizaciji Družbe lahko zaznamujemo ponoven porast delujočih podružnic; dočim je bilo 1. 1926 njih število še 72, so se naslednje leto dvignile na 76, leta 1928. pa na 82; od teh jih odpade na bivšo Štajersko 43, ki so prispevale 35% vseh podružničnih prispevkov; na nekdanjo Kranjsko odpade 39 podružnic, ki so prispevale ostalih 65% podružničnih prispevkov; od slednjih deluje 8 podružnic v Ljubljani, ki so same dale 43% podružničnih prispevkov.
Napram časom pred vojno pa smo vendar precej zaostali Glavna družba ne more več publicirati vidnih ciljev, kot je to bilo možno svojčas.
Ciril Metodova družba Je bila dobro organizirana. Organizacija ima svojo tradicijo, po večini že preizkušene veterane. Vendar pa bi naj podružnice vršile nekatere posebne naloge. Premalo je namreč samo nabiranje za neke oddaljene cilje; vsaka podružnica ime« po predlogu g. dr. A. Dolarja poleg splošne naloge, kakor io imajo druge podružnice, še svojo lastno nalogo, ki si jo v dogovoru z vodstvom sama izbere, bodisi izvršitev kakih krajev nih potreb, ali kjer za to ni nujnosti, pa si izbere kak obmejni kraj v svoje posebno varstvo. V ta namen bi se smel po določenem ključu porabiti del nabranih dohodkov, po prilik' prejme celo od centrale posebne prispevke. Tako bi zanimanje oživelo, člani vidijo čili pred seboj, vzdržujejo živahne stike s svojimi varovancu Ta princip delitve dela so izvajali NemcL
Glavna družba le želi, da bi si v tem pogledu podružnice izbrale v dogovoru z vodstvom svoja specljalna področja.
Z veseljem lahko povdarim, da je glavna Družba v preteklem poslovnem letu svojo skrb razširila v več pravcih, e tem pa je seveda prevzela tudi precejšnje nove obveze. Izpolnjevala jih bo lahko le, če jo bodo podružnice podprle gmotno in moralno. V programu ima glavna družba še vse polno važnih in koristnih ukrepov, ki čakajo uresničenja ia že se pojavljajo nove nujne zahteve; to pot pri naših izseljencih v zapadni Evropi; naše nove kolonije v Belgiji, Franciji in Holandiji potrebujejo nujnega kulturnega stika s svojo domovino in tudi zasilne šole in potovalni učitelji bodo potrebni, da ne ostanejo navezani edinole na sebe ti naši emigranti.
Da se tako bližnjim, kot daljnim našim rojakom vsaj malo olajša njih gorje, moramo naše delo še bolj podkrepiti. (Splošno pritrjevanje.)
Imovinsko stanje CMD
Blagajnik dr. Janko Kersnik je pedal nasledijo pre«ieduo .sliko premoženjskega stani« CMD: — Denarni uss>di teta 192$. še vedno ni zadovoljiv, d asi je ugodnejši od prejšnjega leta.
Dohodki so toošaU 894.09123 Dim in s tem porastK naipraim 1927. za 29.547.70 Din.
Ker so bili v preteklem letu izredni prejemki na voltih in pr raznih skladih malenkostni teT smo povsem izgubili prej redne, znatne dohodke od družbenih viigaiMc, moramo vsekakor ugotoviti pri splošnem pregledu vsaj delni naipredek.
Delavnih podružnic je brilo lani 82, torej šest več kakor prednje leto. A vemdar: leta 1913. je bilo na sedanjem teritoriju Slovenije delavnih 171 podružnic. Lani so podružnice z-brale 176.680 dinarjev, za 23.748 Din več kakor predlanskim, kar je lep napredek. Vendar citirana vsota še dafeko ne dosega zneska, nabranega od predvojnih 171 podružnic na slovenskem teritorija naše sedanje države, ko je znašaj nad 40-000 zlatih kron. Alko te valoriziramo, vidimo, da še ni dosežena niti polovica predvojnega uspeha.
Med vsemi podružnicami predmjači zopet šent-petterska ženska podružnica v Ljubljani z zneskom 23£26.45 Din. Sledi ji mestna podružnica v Ljubljani s 17 043.10 Din. Med drugimi so poslale družbini blagajni: šerotipeterska moška podružnica v Ljubliani M.007.20 Din. še©tijakobsko-tr-novska moška podružnica v Ljubljani 9.346.30 dinarjev, Sava, Jaivorndk, Koroška Bela 9.022.36
Otmter, Ptuj (moSka) 8.000 Din in tuakm MOO
dinarjev, Sdtška .(Ženska 5-721-30 Din, šeatjakob-dko-trnovtska ženska podT. v LfruMi-ajrf 5.055.25 dinarjev. Novo mesto (ženska) 4.767 Don- P* čudi mnogo manjših podružnic: Sf J« odzvalo častimo. Vsem delujočim podružnicam izrekamo tc(>!o prizmanie in zahvalo.
Nabiralnik; so nabrali družbi 5.125.6S Dfa, jp. 8A87 Dim več ko 1927. Razpečevanje drtižbtoega. blaga se je v letu 1928. začelo razveseijiinno razvijati. Za razgled/niče smo prejeto 36-339.21 Din in tako napredoval napram 1927 za 26.280.41 Din. Narodni kolek je naklonil 1.087.40 Din, račnn-6ikiih listkov se Je raz>peča!o za 1-310 Din. Družba je prejela za koletar 1928. 45-532 Dfe. Posamezni napredki so tudi v večji meri uspeh delovanja posameznih agilnih pcdražnic.
izdatki v letni 1928. »o dose«!i 930.358.54 Di» In so se zvišali napraim 1927. za 43.995.13 Din. Za osnovne šoJe in otroške vrtce se Je Izdajo 609.180.82 Din- Podpore obmejnim šoiam za Bčšte, šofeke in mladinske knjige, božičnice so znašale 72.091.91 Din. V primeri z letom 1927. so ti stroški narasti! za 25.675.61 Din. Ti zneski se bili raizdani šolskim otrokom ob naši štajerski meji in v Prekimiuirjfu. Nitjoo potrebne bi bile pač še neprimerno višje vsote. Toda družbeno vodstvo mora štediti, s težkim srcem sme upoštevati Ie najnujnejše potrebe, da vzdrži družbitro premoženje kolikor možno neokrnjeno. '
Med stroški še povdarjamo prispevek m. važni manjšinski institut 14.400 Din in isdatke za vzdrževanje družbmih hiš po 18.300.67 Din.
Čista imovina ie znašala ob konon L 19CJ8. 1,266.211.14 Din. Proti staraju <Jb konca leta 1927. se le zmanjšala za 12.400.20 Din.
Pokojninski sklad se Je v preteklem teto pomnožil za 15.118.67 Din teT se s tem dvignil m 249.775.51 Din.
Celokupna imovina, t. j. čista imovina in pokojninski skilad izkazuje dne 3il. decembra 1928. 1.515.986.65 Din ter se je zvišala v minulem po-sflovmem letni za 2.716.47 Dfe.
V imenu nadzorstva je dr. Vladimir Ray-nihar kratko ugotovil vzorni red v poslovanju blagajne. S soglasnim odobravanjem je bil odboru podan absolutorij, pisarni pa izrečena pohvala za vzorno knjigovodstvo-Najlepša zaupnica pa je bila vodstvu CMD izkazana s tem, da je brez vsake debat® bilo v celoti poverjeno za nadaljno upravo. Edina izprememba je v tem, da je v nadzorstvo vstopil na mesto pokojnega Matka Kanteta šolski upravitelj Tamšek z Brega pri Ptuju, njegovo dosedanje mesto v vodstvu pa je zasedel sreski nadzornik Ivan Tomažič iz Maribora.
Proračun za leto 19-30. navatia naslednje postavke: za osnove šole in otroške vrtce v 800.000 Din, za družbena posestva 40.000 dinarjev, manjšinski institut 14.400 Din, podpore raznim šolam, za knjige, učila, božičnice in druse podpore 120.000 Din, pokojninski sklad 60.000 Din. razni stroški 160.000 Din, skupaj 1,194.400 Din. Soglasno sprejeto.
Zaključek
Prvomestnik je še prečital pozdravne brzojavke in pismo župnika Ivana Vrhov-nika iz Rogaške Siatine, nakar je bila glavna skupščina v popolni harmoniji številno navzočih zaključena.
Skupno kosilo se Je vršilo v primerno opremljeni telovadnici Narodnega doma in tu je po napitnicah prvomestnika. domačega župana Pirca in družbinega blagajnika dr. Kersnika podal vodstvu CMD in vsem skupščinarjem najleošo čestiko Kranjčanov: tri tisočake za novi sklad prvega prvomestnika msgr. Toma Zupana, ki bo v kratkem praznoval 90-letnico.
Popoldne se je posebna depiitacija z glavnimi funkcijonarji CMD odpeljala na Okroglo, da se pokloni msgr. Zupanu, a z večernimi vlaki so se skupščinarji odpravili iz Kranja, vsi kar vidno zadovoljni nad krasnim uspehom družbinega praznika.
Konvencija o vzdrževanju mejnikov na italijanski meji
Beograd, 16. sept. AA. Danes opoldne sta zastopnik ministra zunanjih poslov, minister brez portfelja dr. Kosta Kumanudi in italijanski poslanik v Beograciu Galli podpisala konvencijo o vzdrževanju in varstvu državnih mejnikov na meji med Jugoslavijo in Italijo. Konvencijo je sestavila mešana komisija, ki so jo tvorili od naše strani gg. Ljuba Bakotič, administrativni pomočnik ministra zunanjh poslov, Mi-lovanovid, šef odseka ministrstva zunanjih poslov in polkovnik Aleksander Petrovič, a z italijanske strani poslanik Galli, svetnik italijanskega poslaništva Petrucci in italijanski vojaški odposlanec Prasca.
Ministei trgovine se vrnil v Beograd
Beograd, 16. septembra. AA. Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič se je davi vrnil iz Zagreba v Beograd.
Veterinarski kongres balkanskih držav
Beograd, 16. septembra, n. Dne 20. t m. bo otvorjen v Bukarešti veterinarski kongres balkanskih držav, ki bo razpravljal o pobijanju živinskih kug. Našo državo bosta zastopala na kongresu univ. prof. dr. Štefan Plasaj iz Zagreba ter veterinarski inšpektor dr. Anton Vukovič iz Sarajeva.
Nakup plemenskih žrebcev
Beograd, 16. septembra. AA. Minister poljedelstva je imenoval posebno komisijo za nakup plemenskih žrebcev iu oslov. Nakup prve partije se bo izvršil v državi, docim bo ostali del plemenskih žrebcev nakupljen v inozemstvu. Kredit za nakup je že odobren. Nakupljen i žrebci se bodo oddali v žrebfar-ne, oziroma v selekcijske rostaje. Plemenski osli se bodo nabavili v Dalmaciji in v primorsko - krajiški oblasti.
Rumunski zadružni strokovnjak v Beogradu
Beograd, 16. septembra. AA. Snoči je prispel v Beograd sloviti rumunski gospodarski strokovnjak in zadružni ekspert prof. Topomjan. Na postaji so ga pozdravili zastopniki Glavnega saveza srbskih zemljo-radniških zadrug, čigar gost bo prof. Topomjan tekom svojega bivania v Beogradu. Na kongresu zadrug, ki bo otvorjen 19. t. m., bo prof. Topomjan predaval o zadružnem pokretu in o bodočnosti zadružništva sploh.
Hmeljski trg
Žatec, 16. septembra, b. Živahno nakupovanje pri kmetih na deželi se nadaljuje pri nespremenjeni tendenci. Cene na deželi 300 do 62o Kč.