Kamniški OBČAN Št. 18 Stane Kavčič, direktor družbe Velika planina, o gospodarskih težavah in razvoju planine ZELENE ŠTEVILKE PELJEJO VELIKO PLANINO V RDEČE ŠTEVILKE TEDSN OTROKA, ki smo ga letos obeležili od I. do 7. oktobra, je namenjen in posvečen predvsem otrokom. Obenem je tudi teden prometne varnosti, vključuje dan starejših, dan prosvetnih delavcev in svetovni dan varstva živali. Na fotografiji so otroci z O. Š. Motnik, ki so na Šulni izdelali svoj najdaljši plakat o prometu v Kamniku. Več ob tednu otroka na X. strani. DOSTAVA mw mm ONI Z E DOBITE kSTONJI Kamniška 56, Šmarca, KAMNIK 40.leto Kamnik, 18. oktobra 2001 »Od januarja do maraca letos smo prodali le 4100 vozovnic za ni-halko in sedežnico, medlem ko vlečnic nismo pognali niti en dan,« nam je v pogovoru pred novo zimsko sezono dejal nič kaj optimistično razpoloženi Stane Kavčič, direktor družbe Velika planina. Za ponazoritev posledic letošnje zime je povedal, da so v prvih treh mesecih lanskega leta prodali 12.000 vozovnic. Ker so poleg nizkega obiska cene vozovnic letos ostale enake lanskim, so imeli v zimski sezoni za 29 milijonov tolarjev izgube. Zanimiva je tudi primerjava obiska v poletni mesecih (julij, avgust). Medlem ko so leta 2000 z nihalko prepeljali na planino 12.800 obiskovalcev, se je letošnja številka povzpela na 18.000. V obe smeri so lansko poletje prepeljali 25.000 potnikov, letos pa 37.000. C Več na 2. strani) Kamniški odbojkarji v evropskem pokalu Top teams Pretekli konec tedna je kamniška športna dvorana ponovno zaživela v znamenju odbojke. Kamniški odbojkarji, ki v letošnjem letu nosijo ime sponzorja Calcil Kamnik, so po izredno uspešni lanskoletni sezoni, ki jim je prinesla naslova državnih prvakov in prvakov Pokala Odbojkarske zveze Slovenije, na domačih tleh odigrali dve kvalifikacijski tekmi /. ckipu Sarajevo Bosna za uvrstitev v evropski pokal Top teams. Čeprav so se Kamničani izkazali za sijajne gostitelje, gostom vseeno niso pre- pustili niza in tako obe tekmi slavili /, zmagama s 3:0 ter si s tem odprli pot v evropski pokal Top teams. V decembru in januarju prihodnje leto se bodo pomerili z nasprotniki v najtežji skupini tekmovanja z Nizozemske, ('eške in Poljske. To soboto pa se začenja tudi državno prvenstvo, ki ga bodo Kamničanj začeli v domači dvorani proti odbojkarjem iz Šoštanja. (Već na II. strani) Ponovno o spremembah ZNB5- Perovo Zupan Tone Smolnikar je za sredo, 24. oktobra, sklical 23. sejo občinskega sveta. Po predlogu dnevnega redu bodo svetniki v drugi obravnavi razpravljali o predlogu odloka o spremembah odloka o priznanjih Občine Kamnik. Na seji bo kar nekaj uktov, ki bodo urejali prodajo toplotne energije iz občinskega toplovodnega omrežja. Svetniki bodo obravnavali predlog Pravilnika o pogojih za dobavo in odjem toplotne energije, sklepali bodo o soglasju k tarifnemu sistemu ter k ceni proizvodnje in distribucije pare in tople vode. Po zavrnitvi stališč na žudnji seji občinskega sveta seje župan odločil za ponovno obravnavo nekoliko spremenjenih stališč do predlogov in pripomb k spremembi odloka o zazidalnem načrtu območja B-5 Perovo med Ljubljansko in Steletovo cesto (o tem smo obširno poročali v prejšnji številki). Po vsej verjetnosti bo o teh stališčih tudi tokrat največ razprave. Svetniki bodo sklepali tudi o prodaji funkcionalnih zemljišč, ki pripadajo blokom oziroma večsta-novanjskim hišam ter o pooblastilu županu za sklepanje pogodb o prodaji teh zemljišč. Kot je že običaj, bo občinski svet tudi na tej seji sklepal o več zadevah v zvezi Z opustitvijo javnega dobra in prodaji oz. menjavi zemljišč v Stranjah, Mekinjah, Motniku in v Smarci. F. S. Kamniški župan Tone Smolnikar in Franc Spruk, trener in programska duša kamniških kegljačev ter predsednik kluba v obdobju aktivnosti za novo kegljišče, sla skupna prizadevanja kronala s položitvijo temeljnega kamna na stadionu Prijateljstva v Mekinjah. ZAČRTANA POT NOVEGA KEGLJIŠČA Izredno dejavni in uspešni kamniški kegljači so po izgubi edinega kegljišča v Kamniku pred štirimi leti, ko so v svojih vrstah našteli preko tristo aktivnih kegljačev in kegljačic, po nekajletnih prizadevanjih za pridobitev zemljišča in ustrezne dokumentacije za izgradnjo novega kegljišča s ; : \ Kamniški občan bo ponovno med vami v četrtek, 8. novembra. Članke oddajte najpozneje do torka, 30. oktobra; oglase, zahvale I in obvestila pa do torka, 6. novembra. «.___ J v Kamniku v torek, 9. oktobra, s simbolično položitvijo temeljnega kamna začrtali pot novemu težko pričakovanemu kegljišču. Na težki poti do kegljišča je Kegljaškemu klubu Kamnik pomagala tudi Občina Kamnik, s katero so lansko pomlad podpisali pogodbo o sofinanciranju in skupni izgradnji kegljišča. Občina je tako zagotovila zemljišče, financirala izdelavo projektov in dokumen- tov za pridobitev gradbenega dovoljenja v novembru lanskega leta, v letošnjem proračunu pa je za kegljišče zagotovila pet milijonov tolarjev. Kegljaški klub Kamnik bo predvidenih 108 milijonov tolarjev sredstev za sodobno kegljišče pridobil s sponzorstvi, donatorstvi ter soudeležbo z materialnimi sredstvi in prostovoljnim delom. Ustanovitve in prodaje novoustanovljenih d.o.o. Uredimo DOKAPITALIZACIJE na 2,100.000 SIT. Pohitite, rok se izteka! Nova firma, d.o.o., Ljubljana, Tržaška 2, tel.: (»1/4702-333. SAŠA MEJAČ na Perovem, ob kamniški obvoznic ZIMSKE DNI Odprto od W do vf* sobota od 83C do i3h. H.tw»»-e0 Iguana Stane Kavčič, direktor družbe Velika planina, o gospodarskih težavah in razvoju planine ZELENE ŠTEVILKE PELJEJO VELIKO PLANINO V RDEČE ŠTEVILKE Nadaljevanje s 1. strani Letošnji poletni rezultati pri prevozih so bili precej boljši tudi zaradi lepega vremena. Lansko poletje so bili namreč skoraj vsi vikendi, ko Veliko planino obišče največ ljudi, deževni. Zanimalo nas je seveda, kakšni so povprečni letni stroški obratovanja žičnic. Po besedah direktorja Kavčiča je potrebno za normalno obratovanje brez stroškov investicijskega vzdrževanja mesečno odšteti sedem milijonov tolarjev, medtem ko je povprečni prihodek znašal le okrog 3,5 milijona tolarjev na mesec. To pomeni, da prihodki niso pokrili niti polovice obratovalnih stro- šov. Samo za obratovanje nihalke in sedežnice morajo imeti zaposlenih 14 ljudi. Na vprašanje, koliko je k ublažitvi posledic letošnje zime, ki so jo slovenski žičničarji razglasili kar za naravno katastrofo, prispevala država, je direktor Kavčič dejal, da na številne obrazce, ki so jih izpolnjevali in pošiljali na Združenje slovenskih žičničarjev in to naprej na pristojno ministrstvo, niso dobili niti odgovora. Povedal je, da so lani maja namesto 45 milijonov SIT nepo- vratnih sredstev za postavitev dvosedežnice, kolikor bi jim pripadalo, (razpis je določal 20% vrednosti investicije) dobili vsega 20 miljonov SIT. Zaradi policijske akcije (iskanje oboroženega kaznjenca) so morali žičnice za 14 dni ustaviti. Zato so se obrnili na več ministrstev za povračilo nastalega izpada prihodka. Z izjemo ministrstva za promet in zveze niso dobili niti odgovora. Letos so se zaradi katastrofalne zime prijavili na razpis pristojnega ministrstva za ohranitev delovnih mest, vendar odgovora še ni. »Bistvo je v tem, da Velika Bo debela snežna odeja v Tihi dolini le še spomin ... ? Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil in sofinanciranju obresti iz občinskega proračuna za pospeševanja razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v občini Kamnik (Ur. I. RS 2/96 in 45/97). Župan Občine Kamnik objavlja RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Kamnik za leto 2001. i. Posojila za pospeševanje razvoja kmetijstva se dodelijo za naslednje namene: - za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih, proizvodnih in pomožnih objektov, - za izgradnjo in adaptacijo objektov za dopolnilno dejavnost na kmetijah, - za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte, in za dopolnilno dejavnost na kmetijah, - za nakup specialne opreme za hribovske in višinske kmetije, - za nakup ali izboljšanje kmetijskih zemljišč. II. Za posojilo lahko zaprosijo kmetje - lastniki kmetij na območju občine Kamnik, če ima vsaj en družinski član status kmeta, in investirajo na osnovi usmeritveno razvojnega programa, ki ga je izdelala kmetijska svetovalna služba po kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sredstev. Kraj investicije mora biti na območju občine Kamnik. III. Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki bodo lahko z dodeljenimi sredstvi dokončali investicijo, ki posojila iz občinskega proračuna še niso prejeli in prosilcem kateri z investicijo uvajajo dopolnilno dejavnost na kmetiji. IV. Posojila se odobrijo za dobo do treh let. Obresti se obračunavajo po TOM + 0% realni letni obrestni meti. V. Višina posojila ne sme presegati 50% predračunske vrednosti investicije. VI. Vlogi za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: - posestni list za celotno posestvo, - izpisek iz zemljiške knjige za celotno posestvo, - potrdilo o poravnanih vseh v plačilo zapadlih davkih in prispevkih, - dokazilo, da ima vsaj en družinski član status kmeta - usmeritveno rzvojni program kmetije (pripravi Kmetijsko svetovalna služba), - gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del, - predračun za gradbena dela oziroma za nakup opreme, - poročilo oz. oceno področnega kmetijskega svetovalca o izvršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije, - overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup kmetijskih zemljišč. VII. Odobrena posojila se črpajo in vračajo skladno s kreditno pogodbo, ki jo kreditojemalec sklene s Hranilno kreditno službo Domžale. VIII. Prosilci oddajo vloge v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik št. 1 ali pošljejo po pošti na naslov: Občina Kamnik - Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, Glavni trg 24, 1240 Kamnik. Vlogo je potrebno taksirati s 4.000,00 SIT upravne takse. IX. Komisija, ki jo imenuje Župan Občine Kamnik, pregleda prispele vloge ter priloženo dokumentacijo in pripravi predlog za odobritev. O odobritvi odloči občinska uprava s sklepom, ki ga prosilcem posreduje v osmih dneh po odločitvi. X. Prosilci se na razpis prijavijo najkasneje do ponedeljka 19. 11. 2001. (obrazec vloge in podrobnejše informacije interesenti dobijo v sprejemno informacijski pisarni (soba št. 1) Občine Kamnik in na oddelku za gospodarske dejavnosti in finance pri g. Kolarju, soba 64/II, tel. 831 18 106. ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN OBČINE KAMNIK planina nikakor ne more ostati samo ne plečih občine Kamnik, ker občina takšnega stroška ne zmore,« pravi direktor Stane Kavčič. Dolgoročni razvoj ali le podaljševanje agonije? Občinski svet je na zadnji seji ob sprejemu rebalansa občinskega proračuna zagotovil dodatnih 12,7 milijona SIT zaradi zagotovitve kapitalske ustreznosti družbe z delnim pokritjem izgub iz preteklih let, sicer bi morala uprava po zakonu o finančnem poslovanju takoj predlagati stečajni postopek. To je po Kavčičevem mnenju samo podaljševanje agonije. Hkrati pa poudarja, da se mora družba v prihodnosti preoblikovati v neko delniško družbo. S tega vidika je tak sklep občine tudi razumljiv. Vendar se globalno še nihče ni odločil, ali sploh hočejo doseči razvoj na Veliki planini ali ne. Ali potekajo prizadevanja za zagotovitev dolgoročnega razvoja tega turistično rekreativnega območja, je gotovo eno najpomembnejših vprašanj ali se bomo zadovoljili le z životarjenjem? »Moram reči, da sedaj iščemo nove vlagatelje, trije, štirje že kažejo zanimanje, vendar zaenkrat konkretnih dogovorov še ni. Kamničani na zadevo gledajo popolnoma drugače, saj trdijo, da naj Velika planina ostane v domeni Kamnika. To je pokazalo tudi diplomsko delo Aleša Podgorška, ki je raziskoval športno-rekreativno ponudbo Velike planine. Če res tako mislijo, potem naj dajo denar ali pa naj jo zaprejo. Če bo Velika planina ostala taka, kakršna je, potem njen ekonomski razvoj nima perspektive.« Kaj pa umetno zasneževanje smučarskih prog na planini, o čemer so pred leti že precej razmišljali? Kot pravi Kavčič, je vode za te namene na Veliki planini, v Tihi dolini dovolj, vendar je potrebno dokončati denacionaliza-cijske postopke. »Ne vemo, s kom se lahko pogovarjamo, lah- Stane Kavčič: Odločiti se za razvoj ali zaprtje? ko začnemo vrtati, pa bo prišel kdo in dejal, to je pa moja zemlja,« pravi Kavčič. Razvoj Velike planine vidi predvsem v dveh smereh. Na eni strani v odprtju urejene ceste do Tihe doline z velikim parkiriščem in motelom, od tam pa dvo- ali štirisedežni-co na Gradišče, razširitev ali obnovo Šimnovca in postavitev še enega gostinskega objekta v tem delu planine in večji hotel ob spodnji postaji nihalke. Šele potem se lahko začne razmišljati o turistični ponudbi. Gostinska in turistična dejavnost bi lahko pokrili stroške žičnic. Ob tem se takoj postavi vprašanje, zakaj je družba potem letos prodala gostišča Šimnovec in Zeleni rob? Direktor na to odgovarja, da so bili v to prisiljeni, da so pokrili stroške pri izgradnji dvosedežnice. Zato so Šimnovcc prodali gradbenemu podjetju Žurbi team. Zeleni rob pa večletnemu najemniku Jančiku. Samo tako so lahko 160 milijonov Sil vredno investicijo v celoti pokrili. Za ostale obveznosti iz prejšnjih let, za vračilo bančnih posojil, letno je treba vrniti okrog 25 milijonov SIT, pa sredstva zagotavlja občina. Vendar ta sredstva ne zadoščajo za likvidno delovanje družbe, pravi Kavčič. Krajinski park ne bi smel zavreti razvoja Zanimivo je tudi vprašanje, kako naj bi, če pride do ustanovitve nove občine Kamniška Bistrica, ta lahko sama vzdrževala tako drag sistem infrastrukture na planini? EU postavlja Sloveniji pogoj, da jo sestavljata samo dve regiji, pravi Kavčič. Sedaj dajemo velike denarje za razd ruže vanje, za referendume in podobno, čez dve leti, če bomo res sprejeti v EU, pa se bomo spet z velikimi stroški združevali nazaj. To je po mojem mnenju samo pranje denarja in nič drugega. Zadnje čase je spet precej govora o zavarovanju območja Velike planine kot krajinskega parka. O tem Stane Kavčič pravi, da bi bilo smiselno, če bi tako kot, denimo, v Avstriji omogočalo kolikor toliko liberalen razvoj. Če bi s tem onemogočili razne turistične prireditve, potem bi bil okrnjen razvoj in bi se spet vrnili 60 let nazaj. O nedavno sprejetem občinskem odloku o javnem redu na Veliki planini Kavčič meni, da pomeni začetek uvajanja nekega reda na planini, ki ga doslej ni bilo. Na koncu še nekaj misli o prihajajoči zimski sezoni. Direktor Kavčič pravi, da bo vozni red žičnic ostal enak kot doslej, med tednom vsako polno uro od 9. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 8. do 20. ure. Povedal je tudi, da bodo cene ■vozovnic za zimsko sezono višje za 20%, dnevna smučarska vozovnica bo torej veljala 3500 SIT. FRANC SVETELJ ŽALNE SLOVESNOSTI 03 DNEVU MRTVIM Območno združenje borcev in udeležencev NOB Kamnik vabi občane, še posebej pa svojce padlih v NOB, umrlih v koncentracijskih taboriščih in talcev ter preživele borce in druge udeležence NOB, da se ob dnevu mrtvih udeležijo ŽALNIH SLOVESNOSTI. V PETEK, 26. OKTOBRA: - Duplica ob 9. uri pri spomeniku padlih v NOB, - Špitalič ob 9. uri pri spomeniku padlih v NOB na pokopališču, - Motnik ob 9.30 pri spomeniku padlih v NOB na pokopališču, - Nevlje ob 10. uri pri spominski plošči padlim v NOB pri OŠ Nevlje - Šmarca ob 10. uri pri spomeniku padlih v NOB, - Kamniška Bist. ob 10.30 pri grobišču padlih v NOB v Zg. Stranjah, - Črna ob 11.30 pri spomeniku padlih v NOB, pri »Jami«, - Rudnik ob 11. uri pri spomeniku padlih v NOB, - Komenda ob 10. uri pri spomeniku padlih v NOB, v Komendi, V NEDELJO, 28. OKTOBRA: - M. Rakitovec ob 9. uri pri pri spomeniku padlih v NOB V PONEDELJEK, 29. OKTOBRA: - Srednja vas ob 10. uri pri spominski plošči pri šoli na Selah, V TOREK, 30. OKTOBRA: - Kamnik ob 16. uri pri grobišču padlih v NOB na kamniških Žalah, v nadaljevanju pa pri spomeniku padlih v I. svetovni vojni, V SREDO, 31. OKTOBRA: - Šmartno ob 10. uri pri pri spomeniku padlih v NOB, v Gradišču V ČETRTEK, 1. NOVEMBRA: - Tuhinj ob 9. uri pri pri spomeniku padlih v NOB, na Prevojah v Zg. Tuhinju. Tisoči bankomat na Petrolovem bencinskem servisu Predvčerajšnjim je Nova Ljubljanska banka na novem Petrolovem bencinskem servisu na Perovem slovesno predala v uporabo tisoči bankomat, vključen v slovensko bankomatsko mrežo. Bankomatsko poslovanje seje v Sloveniji začelo s priključitvijo prvega hankomata Nl.li v začetku leta 1990. Ker se je dokazalo, da so bankomali s svojo priročnosljo in 24-urno dostopnostjo med strankami zelo priljubljeni in sestavni del običajnega poslovanja r. banko, je 3000. Z leve: Mitja Sojar in Irena Tomassini iz. NLli, kamniški župan Tone Smolnikar, Marija Triplal iz NLH, Oregor Pire iz ttankart, lido Škufca, direktor maloprodaje Petrola in Ivan Pire, direktor podružnice NLH Kamnik. njihovo število naglo naraščalo tako, tla so številko 100. dosegli leta 1993, številko 500 pa leta I99H. V Bankari, družbi za procesiranje v las ti slovenskih poslovnih bank, ki upravlja bankomatsko mrežo, letno inštalirajo med 150 in 200 bankomatOv. Mesečno število transakcij v bankomatski mreži je skoraj 6 milijonov, predvsem dvig gotovine z domačimi karticami tekočih računov. Tisoči bankomat na kamniškem Petrolovem bencinskem servisu je ž,e 397. v lasti Nove Ljubljanske banke, ki nenehno povečuje število ban Tisoči bankomat na Petrolovem bencinskem servisu na Perovem, ki je v lasti Nove Ljubljanske banke, je z zadovoljstvom pozdravil tudi direktor kamniške podružnice NLB Ivan Pire. Ob tej priložnosti so pred ban komatom postavili svetovalno stojnico, kjer lahko izvemo vse o uporabi sodobnih načinov bančnega poslovanja. komatov, ki so prilagojeni potrebam invalidov, posebno pozornost pa namenja tudi varnosti bankomatskega poslovanja. Bankari je skupaj s slovenskimi bankami v letošnjem letu zaključil projekt prenosa ban-komatov na novo platformo, kar omogoča poslovanje tudi s karticami mednarodnih institucij Europay in Visa. SAŠA MEJAČ KamniSki OBČAN - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik. Odgovorna urednica Suša Mcjuč, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi /akona 0 1)1 )V Obračunava davek na dodano vrednost po stopnji X%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./faks: K3-9I-.111, 041-662-450. Nciiaročciiih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava Delo TČR d. d., lisk Set d. d. I.jiihljana. Kako sanirati nestabilno pobočje na Zgornjem Perovem? DRAGO ZVONJENJE PO TOČI... ? Kot smo na kratko poročali v prejšnji številki, je deževje v drugi polovici septembra sprožilo zemeljski plaz med nekaj hišami na Prisojni poti in nižje ležečimi hišami na Jasi na območju Zgornje Perovo. Občina Kamnik je s sodelovanjem s Komunalnim podjetjem Kamnik takoj poskrbela za najnujnejše ukrepe, med njimi za napeljavo začasnega vodovoda in za prečrpavanje odplak iz razdrle kanalizacije. Obenem pa je pri Podjetju za urejanje hudournikov d. d. (PUH) naročila geomehanski ogled splazitve. Z namenom, da bi se dogovorili o nadaljnjih operativno tehničnih ukrepih, potrebnih za zavarovanje življenja in premoženja ljudi ter o sanaciji poškodb na vodovodu in kanalizaciji, je župan Tone Smolnikar S. oktobra sklical sestanek vseh prizadetih krajanov, PUH-a, Komunalnega podjetja Kamnik, lastnine d. o. o., inštektoriata za okolje in prostor, Upravne enote Kamnik, Krajevne skupnosti Kamnik-Novi trg in občinske uprave. sivih skrilavcev z vložki peščenjaka) temelje objektov poglobiti do kompaktne osnove, nasipu i ne brezine pa je treba zgraditi na predhodno očiščeni in stopničeni hribinski osnovi. Nasip iz kako- ilcla zemljišča, ki plazi in zahtevo za presojo stabilnosti tal razširila tudi nanj. Na posvetu ni bilo jasno, ali gre v tem primeru za Stanovanjsko zadrugo ali za Lastnino d. o. o., ki je prodajala zemljišća. Predstavnika Lastnine d. o. o. Verboleta namreč ni bilo na posvetu, vabilu pa se ni odzval tudi predsednik svela KS Perovo Jože Zagore. Kot je uvodoma poudaril Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor, gre v tem primeru za problematiko, ki ima bistveno širše dimenzije, kot pa je zadnji vdor zemljišća. Povedal je, da nekateri graditelji niso imeli ustreznega gradbenega dovoljenja, marsikdo med tistimi, ki so tako dovoljenje imeli, pa so gradili po svoje. Zato se bo treba dogovoriti, na kakšen način sanirati nastali položaj in kdo bo plačal stroške te sanacije. Tudi župan Smolnikar je opozoril na razsežnost tega problema. V tem trentku je občina storila, kar je bila dolžna storiti za zagotovitev kolikor toliko normalnega bivanja krajanov na tem območju. Gre za prevezavo vodovoda in črpanje kanalizacijskih odplak, kar stane občino okrog 20 tisočakov dnevno. Komunalno omrežje pa ni bilo prevzeto s strani Komunalnega podjetja Kamnik, ker je bilo narejeno preveč »po domače.« Povedal je, da so na občini že pred leti opozarjali na možne zaplete, ker je gradnja na tem občutljivem zemljišču potekala brez podrobnih geomehanskih raziskav. Po njegovem mnenju se lahko ta zgodba konča le na sodišču. Podjetje za urejanje hudournikov je po naročilu občine v dneh od 27. septembra do I. ok- tobra opravilo terenski ogled splazitve. Kot je povedal predstavnik PUH-a inž. Martin Vrabec, so ugotovili, da je plaz s svojim odlomnim robom segel približno en meter pod stanovanjsko hišo Spruk. Tu so zaznali približno pol metra velik posedek. Odlomni rob se je nadaljeval v dolžini 15 metrov v vrt stanovnajske hiše Zorman. Nalivni rob plazu se je ustavil od 5 do 8 metrov za stanovanjsko hišo Močnik. V poročilu je zapisano, da je že med gradnjo nekaterih hiš na tem območju prišlo do manjših porušitev brežin, do pretrganja vodovoda pri gradnji opornega zidu (avgusta letos), kar je povzročilo tudi večji krater. Iz zapisnika pregleda gradbene inšpekcije z dne 25. septembra je razvidno, (o tem je na sestanku govorila inšpektorica za graditev arh. Tanja Varljen), da je bilo dvema prizadetima st mukama že v letu 1997 naloženo, da morata pridobiti presojo stabilnosti pobočja, ki bo služilo kot osnova za izdelavo projekta zunanje ureditve brežine. Gradbeni institut na ZRMK ježe leta 1995 za potrebe gradnje soseske Zgornje Perovo (II. faza) izdelal geomehansko poročilo, v katerem je med drugim zapisano, da je potrebno zaradi sestave terena (plasti temno- iMStniki hiš in zemljišč na Zgornjem Perovem so zaskrbljenih obrazov spremljali županovo pojasnjevanje, daje občina v tem primeru storila, kar je bila dolžna storiti in da bodo morali breme nadaljnje sanacije nositi sami ... /.gornje Perovo bo verjetno draga (in dolgotrajna) šola, tako za preprodajalce zemljišč, še najbolj pa za graditelje. Na sliki odtrgan in prevrnjen kanalizacijski jašek med Prisojno potjo in ulico Na jasi najbolj zgovorno priča o rušilni moči plazišča ... vostnega nasipnega materiala (grušč ali prod) je potrebno vgrajevati po plasteh debeline do 30 cm ob ustreznem zbijanju. Vse vode (kanalizacijske, drenažne in meteorne) pa je potrebno odvesti v kanalizacijo. Kot je dejal inž. Vrabec, so v pogovoru z večino lastnikov stanovanjskih hiš ugotovili, da večina objektov ni temeljenih na kompaktni hribinski osnovi, pač pa na nasipu, ki ga sestavljajo komprimirani gruščnati materiali. Podatkov o geomehanskem pregledu tal tudi ni. Po mnenju PUH-a je na območju plazu potrebno izvesti ustrezne raziskave, ki bodo omogočile vpogled v sestavo tal po globini. Na podlagi lega bo mogoče dati predlog za rešitev plazljivega pobočja. Po sedanjih ocenah bi stroški za te terenske raziskave /našali približno 2,7 milijona tolarjev. Gradbena inspektorica Tanja Varljen je dejala, tla so nekateri investitorji že leta 1997 prejeli zahtevo inšpekcije, da pri pooblaščeni strokovni organizaciji naročijo presojo stabilnosti območja, vendar je ostalo le pri naročilu. Pri tokratnem ogledu plazišča je to zahtevo ponovila in postavila stirinajst-nevni rok za pridobitev predloga za sanacijo slanja na podlagi strokovnih raziskav. Poleg prizadelih investitorjev bo inspektorica preverila tudi lastništvo ostalega STARE POTNE LISTINE JE POTREBNO ZAMENJATI V lanskem letu sprejet nov zakon <> potnih listinah, ki seje zaradi obsežnosti in tehnične zahtevnosti projekta začel uresničevati s I. marcem letošnjega leta, koso na upravnih enotah začeli sprejemati vloge za izdajo novih slovenskih potnih listov, določa s. avgust 2002 kol datum, ko poteče veljavnost sitnih potnih listov. Zato jekarprav, da že zdaj raz miš/jamo o zamenjan' potnega lista, da se izognemo gneči in nepotrebnemu čakanju, pa tudi daljši dobi izdelane v zadnjih mese cih pred iztekom roka. Državljan Republike Slovenije z novo /«»/ no listino ne dokazuje svoje istovetnosti in državljanstva le v tujini, ampak tudi v republiki Sloveniji, kar pomeni, da nova potna listina zamenjuje potrdilo o državljanstvu, />rat> lako lahko z njim brez vizuma potujete v večino držav /><> svetu, /a nov potni list lahko zaprosi vsak državljan Republike Slovenije, za nepolnoletno osebo pa zakoniti zastopnik vlogo za izdajo potnega lista vložimo na upravni enoti, kjer imamo prijavljeno stalno bivališče. V primeru, da prebivate v tujini, jut na pristojno diplontatsko-konzularno pred Stavništvo. Oh vložitvi Vloge morale /tri/ožiti V _1_---- fotografijo v velikosti3,5x4,5 cm v barviti ali črno-beli tehniki in star potni list ali kakšen drug indeuli/ikacijskidokument, t)t/lotilese lahko za običajni polni lisi z. >'J si ran m i, ki i v-Ija 7.780tolarjev. Tistim, kipogosteje~potuje le V oddaljene kraje, pa je namenjen jmlui lisi z 48stranmi, za katerega fepotrebno odšteti 8,280 tolarjev. Polnoletnim osebam bodo na upravni enoti izdali nov potni lisi. ki ga lahko prejmete tudi po pošti, z veljavnostjo dese lih let '/uradi mednarodnih določil morajo imeti odslej tudi otroci samostojni potni list, ki bo za otroke do Četrtega leta veljal dve leti. <)/ roti od četrtega tlo osemnajstega leta/>a dobi-jo potni list z veljavnostjo petin hi. Zanimivo je, tla je Upravna enoia Kamnik tlo konca meseca septembra izdala nov potni list s platnicami v bordo barvi 11<)2 ti/ira vičencem, medlem ko ima kar 22700 oseb s stalnim bivališčem na območju kamniške upravne enote še trenutno veljavne stare pot nelisiiue, ki jut jih fepotrebno najpozneje do T. avgusta prihodnjega leta zamenjati, saj se takrat nepreklicno iztet e njihova veljavnost Zato nepozabimo tega datuma, tla ne bo nevšečnosti tik pred odhodom v tujino.' SAŠA MEJAČ Iz razprave je bilo razbrati, da ne gre samo za ta primer, ki ga je odprlo zadnje deževje, pač pa so še vedno pereči problemi komunalnega urejanja na celotnem območju tega hriba, kjer je /raslo okrog 40 hiš. Graditelji so namreč /a komunalno ureditev plačali ustrezne prispevke, za kar naj bi bili deležni kvalitetne ureditve cest, vodovoda, kanalizacije in drugega. Zato menijo, da bi bilo treba na odgovornost poklicali tudi vse. ki so od občinskega sklada stavbnih zemljišč kupovali ta zemljišča in jih tako »urejena« prodajali naprej. Čeprav nosijo del krivde tudi tisti graditelji, ki se niso držali niti spremenjenega zazidalnega načrta oziroma gradbenega dovoljenja, nekateri pa še tega niso imeli, se vendar čutijo prizadete. Prav gotovo se ne bi, če bi vedeli, kaj jih čaka, podajali v drago in negotovo gradnjo na tako občutljivem terenu. Koi kaže, bodo morale tudi inšpekcijske službe na tem območju večkrat in bolj odločno ukrepati. Drugače se bo še dogajalo, da bodo nekateri sena prej brez dovoljenj sekali gozd na pobočju hriba. / nasi-pavanjem velikih količin materiala na obrobju vrha hriba ogrožali spodaj ležeče hiše in podobno. Vse prizadete pa sedaj najbolj /anima, kako nastali zaplel čimprej uspešno rešili. Po besedah župana Smolnikarja bo občina poskrbela še /a izolacijo vodovodnih cevi. ki so sedaj položene po pobočju, komunalnemu podjetju pa bo plačevala prečrpavanje odplak le še teden dni. Direktor Komunalnega podjetja Kamnik je dejal, da sanacija pred zimo ni več mogoča, zato bo treba problem / zasilnimi ukrepi premostiti do pomladi. Ob zaključku posveta je župan Tone Smolnikar predlagal, naj se v roku enega tedna vsi prizadeti, vključno z Lastnino d. o. o., dogovorijo, kdo bo nosilec sanacije, ki se bo dogovarjal s podjetjem PUH in tudi financiral sanacijske ukrepe, ki prav gotovo ne bodo poceni. F. S. Vi sprašujete župan odgovarja M.Z. iz Tuhinjske doline sprašuje župana, ali v Kamniku res ni več živinskega sejma? Na temu organiziranja živinskega sejma v Kamniku so se v zadnjih letih razmeroma pogosto Zastavljala vprašanja glede organiziranosti in ustreznosti lokacije. Podane so bile tudi pobude, da bi se za izvajanje tovrstne dejavnosti poiskal primernejši prostor, kjer hi lahko tudi naši kmetje prodajali svoje produkte. Prostor, na katerem je potekala tovrstna dejavnost, je namreč ob lastninskem preoblikovanju Komunalnega podjetja Kamnik p.o.o. prešel v last sedanjega Komunalnega podjetja Kamnik d.d., ki prostor vzdržuje in z njim tudi dejansko razf>olaga. Glede na nenehne pritiske, usmerjene tudi na Občino Kamnik v zvezi Z zagotovitvijo prostorskih pogojev za opravljanje tovrstne dejavnosti, se je Občina aktivno vključila v iskanje primerne lokacije, ki bi zagotavljala možnost izvajanja te dejavnosti v skladu z veljavnimi predpisi. Pri tem se je izpostavilo vprašanje, kdo je tisti pravi subjekt (bodisi zasebnega ali civilnega prava), ki lahko organizira in izvaja sejemsko dejavnost prodaje živine in drugih produktov. Občina Kamnik namreč ne more biti organizator tovrstne sejemske dejavnosti, seveda pa lahko v skladu z realnimi možnostmi sodeluje pri reševanju prostorskih možnosti. Ker se vprašanje. vezano na formalno ureditev statusa organizacije sejemske prireditve, vse do danes ni razrešilo, je lastnik omenjene lokacije odpovedal gostoljubje vsem tistim, ki so se - resnici na ljubo - po ugotovitvah pristojnega inšpektorja v večji meri nezakonito ukvarjali le s preprodajo raz-nmrstnega blaga. Občina Kamnik si bo vsekakor prizadevala zagotovili primerno lokacijo, vendar pod pogojem, da bo znan organizator tovrstne sejemske prodaje. To pa je lahko le tisti, ki izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje takšne dejavnosti. Veljavni predpisi namreč natančno določajo pogoje, pod katerimi je dovoljena sejemska prodaja živine in drugih produktov. Prav tako pa je opredeljen tudi način izvajanja nadzora. ANTON TONE SMOLNIKAR, župan OBČINA KAMNIK objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN Predmet prodaje so stavbna zemljišča: 1. Nezazidano stavbno zemljišče pare. SI. 1486 k. o. Podgorje v izmeri 3587 m'. Zemljišče se nahaja v območju ZN B-17 Duplica. 2. Nezazidano stavbno zemljišče pare St. 849/23 k. o. Kamnik v izmeri 1499 m2 in pare. št. 849/25 ko. Kamnik v izmeri 192 m'. Zemljišče se nahaja v območju ZN B-8 Zg. Perovo. 3. Nezazidano stavbno zemljišče pare St. 1504/28 k. o. Kamnik v izmeri 1258 m' in pare St. 1504/30 k. o. Kamnik v izmeri 456 m;. Zemljišče se nahaja v območju ZN B-8 Zg. Perovo. Pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo na tem zemljišču bo potrebno predhodno urediti dostop. POGOJI: 1. Ponudnik je lahko pravna oseba s sedežem v RS, ki se izkaže z registrskimi listinami ali fizična oseba, ki se izkaže s potrdilom o državljanstvu. 2. Ponudba mora vsebovati: - predmcl ponudbe - ponujeno ceno - način plačila, plačilne pogoje, način zavarovanja plačila in datum plačila - podatke o ponudniku - kupcu, skupaj z davčno številko - podpis pooblaščenih oseb. če je ponudnik pravna oseba 3. Zadnji rok plačila je 20.12. 2001. 4. Nepremičnine so naprodaj po sistemu »videno - kupljeno«. Davek na promet nepremičnin in notarske si roške plača kupec. 5. Ponudbe morajo prispeli s priporočeno pošiljko na naslov Občina Kamnik. Glavni trg 24, 1240 Kamnik v zapečateni ovojnici z oznako »PONUDBA ZA NAKUP NEPRKMIČNIN POD ZAP. ŠT.........- ne odpiraj« do vključno 14. 11. 2001, do 12. ure. 6. Ponudniki bodo o izboru obveščeni v 14 dneh po končanem zbiranju ponudb. 7. Izbrani kupec mora prodajno pogodbo skleniti v 15 dneh po obvestilu o izboru. 8. Lastninska pravica se prenese na kupca, ko je kupnina plačana v celoti. 9. Razpis ne zavezuje prodajalca, da bo z najboljšim ali katerim koli ponudnikom sklenil prodajno pogodbo za nepremičnino, ki je zajeta v tem razpisu. 10. Vse informacije glede nepremičnin dobijo zainteresirani kupci po telefonu 83-18-132 (g. Škorjanc). ŽUPAN ANTON TONE SMOLNIKAR Market Vele Metka od danes odpira vrata na Trgu talcev Današnji dan so prebivalci mesU Kamnika že kar nekaj časa nestrpno pričakovali, saj je po odprtju sodobnega Supermarke-la Bakovnik svoja vrata odprl se prenovljen market Vele Metka na Trgu talcev, edina večja oskrbovalna točka na tem območju. Oddahnili pa so si tudi tamkajšnji stanovalci bloka, v katerem se nahaja market, ki so prenavljanje marketa sprejeli z tazu-mevanjem in potrpežljivostjo. Trgovska družba Vele, ki se v letošnjem letu loteva temeljite prenove svojih trgovin in novih investicij, je objekt, v katerem od danes naprej domuje market Melka, kupila od trgovske družbe I motla Merkur /e pred dve ma letoma za skoraj 44 milijonov tolarjev. Odločili so se za povečanje površine s prejšnjih 258 kvadratnih metrov na 453 kvadratnih metrov, kar pa je narekovalo dolgotrajna prizadevanja za pridobitev ustrezne dokumentacije. Objekt se namreč nahaja v centru mesta, kjer je bilo potrebno uskladiti vrsto interesov, vključno z zahtevami, ki jih je postavil zavod za spomeniško varstvo. Celotni stroški obnove marketa znašajo približno 120 milijonov tolarjev, zajemajo pa celotno obnovo in menjavo inštalacij hladilne in druge opreme. V sklopu obnovitvenih del, ki jih je izvajal kamniški Graditelj, so rekon- struirali tudi zunanjo ureditev z osmimi novimi parkirišči ob vzhodni strani objekta. Ob market u se še vedno nahaja gostinski lokal, ki je sicer nekoliko manjši kot pred obnovo, prravil dizertacijo za doktorja jnavnih ved. Se kot koncipient je leta 19. prišel v Kamnik v službo k advokatu dr. Potokarju. Med drugo svetovno vojno sta morala oba z mentorjem pobegniti iz Kamnika v Ljubljano. Dr. Frantar se je po končani vojni spet vrnil v Kamnik in uspešno vodil advokaturo vse do upokojitve. Poudariti moramo njegovo zavzeto delovanje za razvoj kamniškega turizma in sodelovanje v družabnih organizacijah. Takoj po vojni se je zavzemal, da bi občina j>reuredila nekdanjo stavbo »Sokolski Dom« (med vojno »Kreigleitung«) v hotel, ki ga je Kamnik že takrat pogrešal, a nt uspel S tajnikom takratnega turističnega društva Alfonzom Skalo sla bila pobudnika in prva organizatorja zdaj že tradicionalne največje kamniške prireditve Dnevi narodnih noš v Kamniku. Prva j>ovor-ka seje po kamniških ulicah vila že letu 1966. Usoda je hotela, dajejnav med letošnjimi 31. Dnevi narodnih noš, 8. septembra, ugasnilo življenje dr. Svetozarja Frantarja. Zanimal seje za naravo, bilje vnet ornitolog, saj gaje že v rani mladosti stric navdušil za zbi- ranje metuljev. Rad je igral pri amaterskem gledališču Narodne čitalnice še jwed vojno. Kol planinec je bil nekaj časa tudi v odboru Planinskega društva Kamnik. Kar 33 let je uspešno opravljal naloge j>redsednika Turističnega društva Kamnik. V lem času je bil postavljen spomenik pesniku Antonu Medvedu na Grabnu. Z ženo Vero je veliko potoval po Evropi in si nabiral izkušenj s področja turizma. Prenehanje delovanja Turističnega društva pred štirimi leti gaje močno prizadelo. Kad seje spominjal, daje bil še f>red vojno član »francoskega krožka,« ki ga je vodila dr. Klavdija Žvokelj. Dr. Svetozar Irantar je bil skromen in bolj tih človek, razmišljajoča osebnost. Kamnik je z njim izgubil zaslužnega moža, ki je s svoji m znanjem in delom pospeševal napredek in življenje v našem mestu. Zadnje slovo na kamniških Žalah, ko so se od dr. Svetozarja Frantarja poslovili številni prijatelji, sodelavci in znanci, odraža, kako ga vsi H ljudje cenijo in spoštujejo. Vjmslovilnem govoru je Danica Simšič poudarila njegovo delo v ()F in se v imenu Združene liste in v imenu Zveze borcev zahvalila za njegovo }>ri-zadevno delo v patriotskih organizacijah. Dr. Niko Sadnikar pa je orisal njegovo plodno življenjsko pol in delo za mesto Kamnik, se zahvalil za vse, kar je prispeval k razvoju kamniškega turizma in zaključil z verzom iz Ho-racijeve pesnitve »Non omnis moriar«, karjx>-meni. »Ne bom ves umrl«! Čebelarski center Slovenije na Brdu pri Lukovici Med in Čebelarska zveza Slovenije sta privabila ministra za kmetijstvo Franca Buta na ogled 'pridnih čebelic' v četrtek, 20. septembra, na Brdu pri Lukovici, kjer so se zaključevale (panske končnice) dela v bodočem čebelarskem centru Slovenije. Veliko se nas še spominja, njega čebelarskega centra Slo- kako so pred tridesetimi leti pričeli z. gradnjo ČCS na Brdu pri Lukovici. Takrat sem bil še osnovnošolec, ki je imel že nekaj izkušenj s točenjem medu, pripravljanjem satnic, srečanjem s čebelami ob reševanju matic, ki so pobegnile z rojem iz panja. To sem se naučil Pri Toncu v Šentvidu pri Lukovici. Tončev ata nam je rad pripovedoval o čebelah in čebeljih pridelkih ter o svetovno znani Kranjski matici, ki je bila takrat po kakovosti na prvem mestu na svetu, saj so jo izvažali celo v Ameriko, kje pa je danes njeno mesto? S pridobitvijo kandidature za kongres svetovne čebelarske organizacije »Apimondie leta 2003 v Ljubljani« in z novimi zakonskimi in tržnimi razmerami pri nas ter širitvijo nalog in programov CZS, pa je nastala potreba po dograditvi osred- ventje na Brdu pri Lukovici. Tridesetletno propadanje je končno prekinilo vodstvo ČZS, ko je odločilo, da bo čebelarski center postal na Brdu pri Lukovici. V čebelarskem centru Slovenije se bodo lahko čebelarji izobraževali v teoretičnem in praktičnem delu. V centru bo mogoče kupiti od spominkov, literature, pripomočkov za čebelarjenje in av-diovizualne pripomočke s področja čebelarstva. V program bodo uvrstili tudi apiterapevt-sko dejavnost, kar bo omogočalo tudi boljšo turistično ponudbo. V centru bo sedež CZS in uredništva Slovenski čebelar. Prostor v centru bo tudi namenjen za profesionalne čebelarske službe: službe za opazovanje gozdnega medenja, službo za pospeševanje, veteri-narsko-čebclarsko službo, ki je v sodelovanju s Kmetijskim in- štitutom Slovenije in raziskovalno postajo. Poglavitni motiv dograditve čebelarskega centra je vidnejša in večja vloga slovenskih čebelarjev v slovenskem prostoru. Da bo center ekonomsko uspešno živel, so zanj velikega pomena spremljajoče dejavnosti in profesionalen pristop vodenja. Cas za dokončanje objekta se nezadržno bliža, s tem pa tudi roki za izvedbo organizacije APIMONDIA 2003. Tu pa so nastale finančne težave z dogovorjenimi plačili z ministrstva za kmetijstvo. Zato so gradbeni odbor ČZS in predsedstvo ČZS s predsednikom ČZS Lojzetom Peterletom sklicali posvet z. ministrom za kmetijstvo Francem Butom na Brdu pri Lukavici. Ogledali so si objekt in pohvalili gradbeni od- bor, predvsem pa čebelarje vseh čebelarskih društev s svojimi denarnimi prispevki, posebej pa še delovne akcije, ki jih opravljajo ob objektu. ČD Lukovica je bilo na ta dan ravno dežurno za opravljanje prosto-voljenega dela. Pohvaljena je bila tudi občina Lukovica, saj je zgradila kanalizacijsko povezavo in utrdila cesto do samega objekta. Minister je ob zaključku delavnega sestanka obljubil, da se bo plačilo delno izvedlo šc letos, ostalo pa v začetku prihodnjega leta. N;i vprašanje ministru, zakaj morajo čebelarji imeti »sp« oznako za svojo dejavnost, ko vendar nimajo zemlje niti statusa kmeta, medtem ko ribiči na morju nimajo svoje zemlje, a imajo status kmeta in tako lahko opravljajo pri-dobitveno dejavnost. Minister je obljubil, da bo to vprašanje rešil s sprejetjem novega zakona o čebelarstvu, ki bo urejal tudi status čebelarjev. DANILO KASTKIJC Srečanje gradbenega odbora za izgradnjo Čebelarskega centra Slovenije in visokih predstavnikov Ministrstva za kmetijstvo ter predsedstva ČZS VARČNO OGREVANJE NA PUN, OUE in DRVA - plinske in oljne peči BUDERUS, VIESSMAN, JUNKERS, VAILLANT, HYDROTERM - sončni kolektorji - največja izbira - toplotne črpalke - sončne celice za pridobivanje elektrike Brezplačno svetovanje, ugodni krediti za plin Kon Tiki Šolar SOLARNA TEHNIKA • ELEKTRONIKA Ljubljanska 21 /K (TP CENTER DUPLICA), tel.: 01/8310-380 http://www.kontiki-solar.si UMETNOSTNI IN ZGODOVINSKI KROŽEK ZA ODRASLE V šolskem letu 2001/02 bodo v prostorih Galerije zbirke Mihu Malcš ponovno potekala predavanja in delavnice za odrasle (upokojence), ki jih zanima zgodovina in umetnost v Kamniku in svetu. Srečanja, ki so se vrstila že v tem letu, od meseca marca do maja, so v novem šolskem letu dobila novo ime in sicer Umetnostni in zgodovinski študijski krožek. Predavanja, kijih pripravlja Kulturni center Kamnik, so se pričela zaradi zanimanja za določena poglavja iz. umetnostne zgodovine (izoblikovala seje manjša skupina slušateljev, ki sije podrobno ogledala center na Šutni, spoznala pisca knjige, se srečala s kustosinjo razstave Najbogatejši kamniški meščani na gradu Zaprice itd.), ter dejstva, da je tako preživljanje prostega časa skupaj s prijetnim klepetom izjemno priljubljeno tudi v Domžalah, Ljubljani idr. v okviru Društva za tretje življenjsko obdobje. Umetnostni in zgodovinski študijski krožek se je v novem šolskem letu 2001/02 pričel z uvodnim predavanjem 11. oktobra. Predavanja se bodo vrstila vse do maja leta 2002. Dobivali se bomo v prostorih Galerije zbirke Miha Malcš enkrat tedensko ob četrtkih med 10. in 11.30. Predavanja in delavnice bodo skušale dopolniti :.c obstoječe vedenje, odgovoriti na vprašanja in vzpodbuditi aktivno umevanje zgodovine, muzeologije in umetnosti. Seznanili se bomo z delom Kulturnega centra Kamnik, si ogledali novo razstavo v renesančnem pritličju gradu Zaprice Mali grad Od prazgodovine do Andeških, izhodišče naših sprehodov bo lokalna zgodovina Kamnika in njegovo umetniško ustvarjanje. Spregledali pa ne bomo niti zgodnjih začetkov in si poskusili z vsebinami od prazgodovine do grške in rimske zgodovine ter umetnosti razsvetliti lastno preteklost. Na željo slušateljev lahko obiščemo tudi ateljeje umetnikov in se podamo na krajši izlet. Naslednje predavanje Umetnostnega in zgodovinskega študijskega krožka bo v četrtek, IS. oktobra 2001. Odtlej se bodo srečanja vrstila redno, vsak teden. Prisrčno vabljeni vsi, ki bi se želeli pridružiti skupini. Vse informacije dobite po telefonu 01 831 76 47 (v dopoldanskem času). Kamniški OBČAN ZANIMIVOSTI 18. oktobra 2001 5 MALESEV OTROŠKI LIKOVNI SALON ODPRL VRATA Otroška domišljija nima meja. Sanje in resničnost se v otroški notranjosti prepletajo brez zadreg in omejitev, na platno prodrejo neustavljivo in gledalci se lahko le zaustavimo ter se prepustimo zapeljivo neobremenjeni in nepopačeni otroški ustvarjalnosti. Malešev otroški likovni salon je zopet odprl svoja vrata v Galeriji zbirke Miha Malcš na Glavnem trgu v Kamniku. Otroške likovne delavnice, namenjene predšolskim in osnovnošolskim otrokom, nekako med 3. in 15. letom, pripravlja Kulturni center Kamnik. Namen delavnic je vzpodbujanje ustvarjalnosti, ohraniti veselje do likovnega izpovedovanja ler seveda druženje z vrstniki. Prva delavnica v sezoni 2001/02 je bila 22. septembra na gradu Zaprice v Kamniškem muzeju. S pomočjo delovnega lista (ki je bil tokrat namenjen le starejšim) smo se sprehodili po novi razstavi v lepem renesančnem pritličju gradu z naslovom IMali grad od prazgodovine do Andeških. Odkrili smo preprosta koščena orodja, spoznali'pripomočke, s katerimi so krasili v prazgodovini lončene izdelke, občudovali staroslovanski nakit, fibulo Z drevesom življenja, srednjeveške ključe. Spoznali smo, kakšen jc bil nekoč grad, ugotovili, da so nekoč prižgali ogenj s kresilom, da so ralo čistili z otko ipd. Osrednji del srečanja na meglen, a ob koncu prijetno sončen dan je bilo oblikovanje lončkov v glini pod vodstvom Vanje Mihe-lič. Najprej smo glino gnetli, nato smo oblikovali dno ter kačice in deževnike, s katerimi smo izoblikovali stranice lončkov. Nekateri so svojim posodicam dodali poseben okras / dodajanjem gline ali z vrezova-njem, pri nekaterih so se v lončku znašla jajčka, drugod so lončki prerasli v prave pravljične pokrajine. Uspeh ni izostal, sedaj bodo izdelki romali v peč, to soboto, 20. oktobra, pa sledi Že naslednja delavnica Maleševega otroškegii likovnega salona v Galeriji zbirke Miha Ma-leš. Tokrat bomo izdelke barvali z akrilnimi barvami ter poslikali keramične ploščice, ki jih bomo ob koncu sestavili v mozaično sliko. Malešev otroški likovni salon ho odslej odprl svoja vrata vsako tretjo soboto v mesecu med 10. in 12. uro. V tej sezoni bomo spoznavali še risanje s tušem, kaj je to ilustracija, nekatere grafične tehnike (mo-notipija, linorez), akvarel, izdelovanje papirja ipd. Malesev ol roški likovni salon odpre vrata tudi na posebno željo za zaključene skupine (predhodna najava po telefonu 01 831 7647).' Letovanje otrok v okviru Karitas Kamnik Stkali smo nova prijateljstva Mcdž.upnijska Karitas Kam- Zadnji večer pred odhodom nik jc od 12. do 19. avgusta že smo vsem sodelujočim podelili peto leto zapored organizira- tudi priznanja in skromna dala letovanje v Izoli za sedem- rilca - seveda vse v stilu »vuz-najst otrok in mladostnikov iz no je sodelovati, ne zmagati!« občine Kamnik. Tja smo vsi Še posebej smo bili vsi skupaj prispeli srečno, vsak po svoje polni pričakovanj in po pravici povedano, tudi S kančkom strahu v srcih. Kmalu pa smo videli, da je strah odveč, saj smo se hitro spoznali med seboj in ugotovili, da med nami ni nikakršnega bav-bava, temveč da vsak od nas skriva v sebi veliko lepega. To lepoto smo si če/ leden delili tudi med seboj. Naši dnevi so potekali v sproščenem vzdušju. Vsak dan smo pričeli z zajtrkom in jutranjim kopanjem, sledilo jc kosilo in počitek oz. razne dejavnosti kol je poslikava majic / raznimi motivi. Popoldne smo si zapolnili s kopanjem, večerjo in seveda s sv. mašo. Pri maši smo še posebej sodelovali s petjem in branjem beril ter tako poskrbeli tudi za našo duhovno rast. seveda pa molitev ni manjkala pred in po obrokih. Da pa vsak dan le ni bil enak, smo poskrbeli tudi ani-matorji, ki smo v ta namen pripravili razne igre (npr. nočni nogomet, igre z vodnimi baloni in podobno), ki so potekale vse dni. veseli četrtkovega skupnega izleta / barko, ko smo prepluli slovensko obalo od Izole do meje s Hrvaško, kjer smo se pri globini morja približno dvanajstih metrov tudi pometali vanj. malo zaplavali ter med drugim posneli tudi spodnjo fotografijo. Ob vrnitvi v Izolo jc bilo vzdušje na barki še posebej veselo, tako da smo vsi skupaj vmes tudi malo zaplesali in zapeli. Tedna jc bilo kar prehitro konec, ver jame va pa. da bo ostal v lepem spominu v srcu vseh udeležencev in da bo marsikatero na novo spleteno prijateljstvo oslalo prijateljstvo za vedno! Na koncu bi se v imenu vseh otrok in animalnr-jev želela zahvaliti tudi gos-pem Metki, Ani in Marti, ki so nam z delom v kuhinji in z modrimi nasveti vedno rade priskočile na pomoč, še posebej pa M/, Karitas Kamnik z gospodom župnikom na Celil, gospodu župniku in sestram v Izoli ler seveda vsakemu izmed vas, ki ima posluh za stisko sočloveka. DRAGO&ALENKA Nova podoba in nova športna oprema telovadnice pri starem zdravstvenem domu VELIK ZALOGAJ TUDI ZA PRIHODNJE LETO Novo šolsko leto je tudi telovadnica pri starem zdravstvenem domu, kije priljubljena točka mnogih kamniških rekre-ativcev, športnih tekmovanj in učencev osnovne šole Toma Brejca, pričakala v novi preobleki. Športna zveza občine Kamnik kol osrednja športna organizacija v Kamniku, ki združuje 33 dejavnih športnih društev in klubov, je namreč ob izdatnem lastnem vložku, finančni pomoči lokalne skujh nosli in dotaciji v okviru projekta obnove športnih objektov končala drugo fazo obnove in posodobitve telovadnice. Športna zveza občine Kamni!,' /cA as že tretfe leto zapored uspešno sodeluje v projektu obnove športnih objektov, hi sta ga skupaj izpeljala Helios d. aže in preuredili celotno električno in vodovodno naj>eljavo. Le/os so se odločili, tla v telovadnici temeljilo preuredijo dol t a jami parketna tla. Izrabljeni parket so na najbolj kritičnih mes lih r celoti zamenjali. ga ustrezno zapolnili in celotno površino trikratno obdelali Ponovno so zacrtali tudi igrišča za košarko in odbojko, ['okviru letošnjega sodelovanja so kamniški športni zvezi dodelili barve in lake iz Heliosovega jmnzvodnega jwogra-ma v vrednosti 100.000 tolarjev. Občina Kamnik je za ta del obnove, ki jo je kvalitetno in v dogovorjenem roku izvedel podjetnik Grzinčičs.p., prispevala 1,500.000 tolarjev namenskih j>ro-računskih sredstev,Šj)ortna zveza j)a 300.000 tolarjev. Poleg obnove telovadnice so se v Športni zvezi Kamnik lotili še posodobit ve zastarele Športne opreme, telovadnico so opremiti z novimi kosat krnskimi in odbojkarskimi konstrukcijami, novo odbojkar sko mrežo, večnamenskim kompletom ovir. šestimi lahkimi bla zinami s protidrsno podlago, dvema telovadnima klopama tet markirnimi polkrogi in stožci. I'< eloti so prenovili tudi letvenike V novo športno opremo so tako vložili 1,400.000 tolarjev lastnih sredstev. Popolna obnova Jm s tem še ni končana, saj v prihodnjem /ein načrtujejo celovito popravijo vrat na objektu, obnovi lev razsvetljave in ureditev varovanja objektu V letošnjem šolskem letu je telovadnica liri starem zdravstvi1 nem domu pričakala športnike in rekreativce v prijaznejši in bo lic opremljeni podobi, ki ho vprihodnješe izpopolnjena in bo ta ko zagotovo se naprej priljubljen tekmovalni in rekreacijski šport ni prostor ter prostor za Športno vzgojo osnovnošolcev bližnje < >s Toma Brejca. SAŠA MEJAČ Mios t: Z leve: direktor marketinga OKS Damjan 1'intar, direktorica marketinga lleliosa Irena Kocjan, predsednik Š7, občine Kamnik Janez Ja-kin in Mira Resnik z oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik. TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK Tomšičeva 23, 1240 KAMNIK TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.s KOLEDAR PRIREDITEV ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Japljeva 2, Kamnik, tel.: 01/83-17-556 Sobota. 27. oktobra, ob 20, uri Galerija Veronika, Kamnik Letni koncert Moškega pevskega zbora DKD Solidarnost, Kamnik Zborovodkinja: Mateja Kočar 12. oktober - 4. november * Galerija Veronika, Kamnik Razstava Marija in angeli Reliefi in plastike umetnice Gordane Kovač Galerija Veronika je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldne. Vstopnine ni! Nedelja, 4. novembra, ob 15. uri Cerkev sv. Ane v Tunjicah Jubilejni koncert -15 let Tunjiškega okteta Prostovoljni prispevki. KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, tel.: 01/831 76 47,831 76 62 Sobota, 20. oktobra, ob 20. uri Salon gradu Zaprice Koncert: Ženski vokalni kvartet Maruša Bogataj, Katarina Pustinek, Barbara Zupančič & Branka Potočnik-Krajnik Prireditelja: Študentski klub Kamnik in Kulturni center Kamnik GALERIJA MIHA MALEŠ Glavni trg 2, tel.: 839-16-16 Sobota. 20. oktobra, od 10. do 12. ure MALEŠEV OTROŠKI LIKOVNI SALON Slikali bomo z akrilnimi barvami. Prispevek za material: 300 SIT MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, tel.: 01/83-12-597 INFOCENTER ZA MLADE Petek. 19. oktobra, ob 19. uri v dvorani MKK PETKOVA SREČANJA - ZVOČNA GALERIJA: Obdobje renesanse na stenah in platnih Razgovor: Freske, mozaiki, krščansko slikarstvo, ikonografija. Vodi: Mitja Reichenberg. Vstop prost! Torek. 23, oktobra, ob 19. uri KAMNIŠKI VEČERI: dr. Dušan Rutar: Freudovi duhovi Petek. 26. oktobra, ob 19. uri v dvorani MKK PETKOVA SREČANJA - SOLA FILMSKE ESTETIKE IN PRIPOVEDI: Realni in simulirani svetovi (izhodišče predavanja je film Matrica, rez. Larrv & Andv Wachowski) Razgovor: 0 dobrem in zlem; o ljubezni; o razmerju med človekom in umetno inteligenco. Vodi: Dušan Rutar. Vstop prost! Ponedeljek, 29. in torek, 30. oktobra, od 10. do 15. ure v dvorani MKK JESENSKA POČITNIŠKA DELAVNICA FILOZOFIJA ZA MLADE. Ne ustrašite se, filozofiranje ni nikakršno nakladanje in nesmiselno govorjenje Razpavljali boste o vsem, kar vas najbolj in v resnici zanima. Vodi: Dušan Rutar Delo bo potekalo v majhnih skupinah, zato se pravočasno prijavite na pionirskem oddelku! Vstop prost! so MLADINSKI CENTER KAMNIK Glavni trg 23, Kamnik, tel.: 041/957-609 Sobota. 27. oktobra, od 10. do 12. ure na Šutni 38 ČAROVNIŠKI BOLŠJAK Kupci in prodajalci čarovniških oblačil in rekvizitov - dobrodošli Sreda. 31. oktobra, od 16. ure na Šutni 38 ČAROVNIŠKI ŽUR, NOČ ČAROVNIC, RAZSTAVA NAJLEPŠIH BUČ Od 29. oktobra do 3. novembra; JESENSKE POČITNICE Ponedeljek. 29. in torek. 30. oktobra ter petek. 2. novembra od 10. do 12. ure AKTIVNOSTI V TELOVADNICI STAREGA ZDRAVSTVENEGA DOMA Ponedeljek. 29. in torek. 30. oktobra ter oetek. 2. novembra od 9. do 11. ure FITNES-VITAFIT Ponedeljek. 29. in torek. 30. oktobra ter petek. 2. novembra od 10. do 11. ure USTVARJALNE DELAVNICE na Šutni 38 So BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zg. Palovče 5, tel.: 01/831-20-62, 041/545-580 Sreda, 24. pktpbra, Ob 17. gri ODPRTJE RAZSTAVE Otroci OŠ Frana Albrehta - Podružnica Vranja Peč razstavljajo izdelke, slike in stare predmete, ki so jih našli na svojih podstrešjih Naslov razstave: UČIMO SE SPOŠTOVATI NAŠO DEDIŠČINO Medškofijska karitas Sobota. 27. oktobra, ob 20. uri v prostorih Karitas, Raspov prehod 2 SREČANJE Z METKO KLEVIŠAR Tema pogovora: Karitas po desetih letih. Športna zveza občine Kamnik, Kajuhova pot 12 FRIKEJA REKREACIJSKO VAD30 ZA 5ENIOKKE IN SENIORJE Vadba s poudarkom na gimnastičnih vajah bo potekala v novembru in decembru v telovadnici »starega ZD«. Vod strokovnim vodstvom bodo vadiii: senlorke - ob ponedeljkih: od 16. do 17. ure senlorji - ob sredah: od 16. do 17. ure PROMOCIJSKA REKREACIJSKA VAP&A JE V TEM 03P0BJU 3REZPLACNAI Dodatne informacije in prijava na gornji naslov ali po tel.: 01/639 72 73 oz. 041/697 976 do konca oktobra! ,_.„, VAOLJENII Iz torbe Krištofovega Pepeta Birokrati in pravljica o babji žlehtnobi... Po deževnem septembru smo z lepim indijanskim poletjem zakoračili v vinotok. Pa smo spet razdvojeni kot vedno: eni pravijo prav, da se bo vsaj grozdje nasrkalo zadnjih jesenskih žarkov in nam bo dalo boljše vince, drugi pa menijo, da nas bo ta oktobrska toplota še kako tepla, saj zna slediti huda zima in podobno. Hude zime z obilico snega pa se po lanski »suši« že veselijo žieniearji in z njimi seveda smučarski ljubitelji Velike planine. Torej spet lahko rečemo: vsaka medalja ima dve plati... Fokviru dneva evropske kulture smo se Kamniča-ni res enkratno odrezali. Mestu in svetu smo pokazali kulturo naših birokratov in to kar sredi Glavnega trga v soboto dopoldan. Občane, ki so prišli v sprejemno pisarno in želeli dobiti, denimo, gradbeno dovoljenje za pasjo uto, so birokrati pošiljali od mize do mize ali od vrat do vrat. Vlogi so morali priložiti potrdilo o ideološki usmeritvi (tudi na občinski seji smo nekaj slišali o tem), o opravljenem tečaju zidarstva (obrtniki so predragi?) in še kaj. Zal si te predstavitve niso utegnili ogledati birokrati iz občinske hiše, ki jim je prav takrat pred hišo igrala godba. Ti znajo poti do že-Ijenega cilja običajno še bolj zaplesti kot pa so nam pokazali Priden možici in dekleta ... ~Wy irokratom gledalci niso MJ preveč zamerili, čeprav so s predstavo zamudili najmanj pol ure. To je duhovito komentiral (očitno iz lastnih izkušenj, ko je iskal gradbeno dovoljenje!) sosednji kavarni-čar Janez, češ, kaj da se nič ne dogaja, ni res, ravno to pome- ni, da se je predstava že začela (gledalci pa so strmeli v prazne stole in mize s kupi papirjev ...) v Časi se spreminjajo, včasih smo Tita dajali v »ausla-ge« le ob državnih praznikih, sedaj je pa župan Tonti na konju kdaj malo zamenjal s kakim naznanilom, kdaj se ima občinska seja veršiti inu kaj so pametnega pogruntali občinski možje in ž.ene ... Oicer pa je oni dan neki kJ znani Kamničan dejal, da bo treba županu pripeti največjo občinsko medaljo, ker je Veliko planino ohranil v prvotni podobi, saj na planini ni ničesar novega naredil. (Kar pa ne drži povsem, kaj pa gol-teška zajla na štiri sedala?) Pristojna delovna telesa ta predlog že proučujejo. Drugače pa ni mogoče reči, da se na planini nič ne dogaja - gostišče Šimnovec je spet zaprlo svoja vrata. Moram reči, da v tem pogledu kar uspešno tekmuje s Palinko in Malograj-skim dvorom ... . v Čeprav so občinarji pred nedavnim zavrnili nakup vrtca pod Malim gradom, ki ga še nikjer ni, pa se bojda sedaj pogovarjajo o možnostih nakupa hotela prav tam, ki pa ga prav tako še nikjer ni. Saj tam še vedno stoji podrta usnjarska konfekcija. Če ne ho hotel, bo pa dom za senior je in seniorke. Ta vsaj igrišč ne potrebuje ... Potem, ko so oni dan občinarji svečano ugotovili, da so dela pri prenovi Malega gradu po dolgih letih le končana in da si vesoljno ljudstvo lahko od blizu ogleda, kam so šli vsi tisti milijoni, katere so Pred občnim zborom Nove Slovenije Še bomo skupaj greli dlani in srca.../ »Kako prijetno grejejo dlani te vroče črne kroglice«, je pred leti dejala vedra gospa, srknila požirek tunjiškega mošta m svoje zadovoljstvo delila z mnogimi na kostanjevi pojedini, :a katero smo nehaj let poskrbeli Zeleni Kamnika na glavnem kamniškem trga. \ rsto let so bila sobotna kostanje ca srečanja nekaj posebnega in niti dež, kije včasih nepovabljen prišel v goste, jim ni mogel do živega. Z obžalovanjem in opravičilom sporočamo vsem našim gostom, da kostanjeve pojedine letos ne bo. Zgodba (zapisana ze nekajkrat) v našem krivičnem izpadu /mi občinskih volitvah je Zelene Kamnika ne le izključila od soodločanja v občinskem svetit, temveč tudi od dotacije finančnih sredstev za našo dejavnost. Tako mineva že tretje leto, ko delujemo izključno od prostovoljnega dela in prizadevnosti članov predsedstva in strokovnega sveta in članarine naših članov, kijm naš mošnjiček polni le za najnujnejše izdatke. A. kot smo že mnogokrat zapisali - kar nas ne uniči, to nas okrepi - Zeleni v Kamniku vztrajamo! Pridružili so se nam novi člani in delo na strokovno ekološkem področju je močnejše kot kdajkoli. Prepričani smo v sadove našega dela in uspešno vrnitev v občinski svet ter zagotovitev pogojev za normalno delo občinskega odbora Zelenih Slovenije. Zato verjamemo, da bomo skupaj še greli dlani z vročim kostanjem in srca z ljubeznijo, ki bo osvetljevala našoskup-iio skrb za naravo in zdravje Ko ze govorimo o ljubezni, je zdaj pravi trenutek . da se spomnimo tudi naše vsakoletne skrbi za ptice z razdeljevanjem semena. Zato se že zdaj priporočamo našim vsakoletnim dobrotnikom, ki so prispevali sredstva za nakup semen, da nam prisluhnejo tudi letošjo zimo. Po pripovedovanju številnih »oskrbnikov" malih hišic na vrtovih in okenskih jiolicah, skrb zanje osrečuje in razveseljuje dolge in turobne zimske dni. Do ponovnega snidenja, pa naj bo to ob vročem kostanju, pri delitvi semen za ptice, na predavanju o zdravem življenju ali naravni pridelavi zdrave hrane, na javni tribuni zaradi brezobzirnih onesnaževalcevkjerkoli že, naj bodo v nas lepe misli in ljubezen. Da bomo kot reka, v kateri je voda čista in njeni bregovi zeleni. ZELENI KAMNIKA toliko let pobirali preko davkov, so bili prvi obiskovalci zelo razočarani, saj so prišli lahko samo do grajskih železnih vrat. Skoznje so lahko videli le kupe razmetanega gradbenega materiala, ki še čaka, da se bo speljal po roru proti kavarni Veronika in da si bo moral ka-varnar Cveto spet natakniti plinsko masko. Sedaj vemo, zakaj mu je ob narodnih nošah igral tuhinjski ansambel Deroča reka. Ta mu bi še kako prav prišla, da bi poplaknila zaprašeno malograjsko okolico. Ali so tudi zato na tem mestu"pred kratkim uprizorili pocestni mjuzikal Jezero ali Pravljico o babji žlehtnobi. »Žlehtnobe« okrog Malega gradu namreč noče zmanjkati... ~tfo se je ob zadnjem dežev-jfV ju spet začel sesipati pe-rovski hrib, se počutijo ogrožene tudi takšni ali drugačni šefi, ki so se s svojimi plavimi, rumenimi in drugačnimi vilami vsidrali na vrhu hriba, saj se zna zgoditi, da se bodo skupaj s tistimi, ki spodaj pod svojimi hišami zabijajo pilote in grade škarpe, kmalu znašli pri Čarovnici. Bojijo pa se tudi strel, ki oh nevihtah najraje udarjajo v vrhove. Zadnjič se je na občini že malo bliskalo ... Krištofov Pepe II. Predvidoma 26. oktobra se bo /bralo članstvo krščanske ljudske stranke Nove Slovenije na Kamniškem na letnem občnem zboru. Člani in članice NSi i/, občine Kamnik bodo pregledali svoje dosedanje delovanje. Ko po lanski aprilski centralni združitvi SLS in SKD ta nikakor ni uspela tudi na naši občinski ravni, se je po ustanovitvi Nove Slovenije (4. avg.) velika večina dotedanjih članov SKD, vključno /. vsemi petimi SKD občinskimi svetniki, kot tudi precej do takrat strankarsko neaktivnih državljanov, vključilo z novoustanovljeno občinsko organizacijo NSi Kamnik. Z velikim navdušenjem so se lotili političnega dela, ki je bilo zlasti zaradi bližnjih državno/horskih volitev zelo zahtevno. Seveda v svojih prizadevanjih tudi niso hoteli zaostajati za svojimi strankarskimi kolegi, ki so se v takratni dr. Bajukovi vladi, skupno s kolegi iz SDS in SLS+SKD, v kratkem, le nekajmesečnem mandatu, trudili storiti za Slovenijo čimveč dobrega. Po razmeroma dobrem volilnem uspehu za novo-organizirano stranko so po volitvah v NSi nadaljevali s svojimi prizadevanji. Takrat in vse do danes so na občinskem kot na državnem nivoju skupno s SDS v Koaliciji Slovenija v konstrutivni opoziciji. I/, kamniških NSi vrst izhajata tudi predsednica Sveta NSi prof. Slaviea Novinšek, kot tudi prof. Marjeta Humar, članica izvršilnega odbora NSi stranke. V mnogočem smo tako tudi Kamničani mogli še aktivneje vplivati na takratne pozitivne vladine poteze, na primer v letos odmevno določitev odškodnine kmetom za omilitev posledic lanske suše, predlagano popolno ukinitev trošarin na kurilno olje. Slednje je nova Drnovškova LDS, ZLSD, Desusova vlada preklicala in tako Slovence iz. žepov obrala 6,5 milijard tolarjev. Kot opozicijska stranka se je NSi dosledno borila proti vsem nepravilnostim tako kamniške občinske uprave, kot tudi Drnovškove vlade. Še najbolj je ostalo v spominu zavzemanje NSi proti krajšanju pokojnin v letu 2001. Veseli jih sedanje jesensko povečanje pokojnin za 7,2%, ki ga vidijo, tudi kot rezultat NSi boja na tej fronti. S tem povečanjem so upokojenci dosegli skorajda takšne pokojnine, kot bi jih morali dobivati od začetka leta. Seveda pa je bilo upokojencem /. izpadom v mesecih ja-nuar-avgust odvzeto še vedno skupno okrog 2/3 enomesečne pokojnine! Pri NSi so ljudem dokazano razkrili visoke razli- ke med pokojninami, invalidninami, dodatki za pomoč in postrežbo navadnih državljanov na eni strani in takšnimi prihodki udeležecev in sopotnikov revolucije na drugi strani. Za slednje morajo davkoplačevalci Slovenije letno pokriti večji del neverjetnih 40 milijard tolarjev. V sami občini se NSi občinski svetniki nenehno zavzemajo za čim racionalnejšo uporabo občinskega denarja. Tako so nedavno pomagali preprečiti realizacijo negospodarnega predloga župana, da naj bi občina za izgradnjo otroškega vrtca v novem kompleksu UTO K namenila kar krepko prek 300 milijonov SIT! Zanimivo, pred nekaj leti pa občina ni bila pripravljena prispevati manj kot tretjino letos predlaganih sredstev za izgradnjo katoliškega otroškega vrtca za Maistrovo hišo in to ob predlagani rešitvi, da ne bi bil kršen noben zakon. Pri NSi so tudi zelo nezadovoljni nad nadpovrečno pravdarsko vnemo občine, kar jo je nedavno stalo nepotrebnih več kot 50 mio SIT. Na drugi strani pa občina nikakor ne zmore (noče?) obnoviti kulturnega doma (Kino dom), za katerega je pred nekaj leti že prodala prvi paket (za cca 50 mio SIT) bančnih delnic (nedavno že tudi drugega). Članstvo in volivci Nove Slovenije so tudi dejavno sodelovali pri izvedbi referenduma o umetni oploditvi, pri organizaciji svečanosti 10-lctnice slovenske države, miklavževanj, trik ral jevskih koledovanj, raznih predavanj, počastitev vojnih žrtev ter žrtev komunističnega nasilja v medvojnih in povojnih pobojih, itd. NSi se nenehno zavzema za preglednost dela občinske in državne uprave, za čimvečjo decentralizacijo in s tem za učinkovitejše, manjše občine, za pluralnost, odprtost in objektivnost medijev, čim hitrejšo denacionalizacijo, za odpravo ali vsaj čim manjšo delovno obveznost ob nedeljah in praznikih, za humano tretiranje in pošteno nagrajevanje zaposlenih, za enačenje vseh državljanov, vernih in nevernih. V zadnjem času v NSi še posebej nasprotujejo predlaganim spremembah ustavnih določil, ki naj bi zmanjšale stopnjo demokracije pri nas. Tu NSi nasprotuje vsakemu zmanjšanju dosedanjih pravic, po katerih se državljani z referendumom lahko direktno sami odločajo o stvareh, ki so za njih pomembne. V NSi se tudi zavzemajo za jasno preglednost zgubarskega poslovanja ameriške podružnice Nove ljubljanske banke, torej banke, za katero so slovenski davkoplačevalci že pokrili njenih izgub za celih l,X milijarde DfM Zato to banko mirno lahko vsak Slovenec vpraša kako in kaj dela! iz tajništva OO NSi Kamnik Kakšna so pravzaprav merila za imenovanje ravnateljev? Presenečeni nad sklepom, da daje Občinski svet Občine Kamnik negativno mnenje ge. Jožici Hribar, kandidatki za ravateljico Osnovne šole Šmartno v Tuhinju, brez obrazložitve in začudeni nad očitki razpravljalcev na seji Občinskega svetu, objavijenimi v Kamniškem občanu št. 17 z dne 4. 10. 2001, se čutimo nagovorjeni tudi učitelji šole Šmartno, ki smo tej kandidatki namenili večinsko podporo. Menimo, da se dosedanja ravnateljica in kandidatka ga. Jožica Hribar trudi za prijazno in navzven odprto šolo. Na naši šoli, kije prepoznavna pO uspehih učencev na različnih tekmovanjih, se trudimo za slehernega otroka. Njena zasluga je, da se pri nas že nekaj let, na drugih šolah pa krajši čas, izvaja individualna učna pomoč učencem, ki jo na naši šoli izvajata dva delavca prek javnih del. Tako učencem, ki jim doma težko pomagajo, pomagamo zlasti pri angleščini, matematiki in fiziki. Z ustanovitvijo šole v Šmarlnem seje uredil tudi prevoz, otrok iz Tuhinjske doline v šolo. Za varnost otrok v šoli je dobro poskrbljeno z oddelkoma podaljšanega bivanja ter jutranjim in popoldanskim varstvom vozačev. Šola v Šmarlnem omogoča učencem, da po pouku obiskujejo raznolike dejavnosti, organizirane v šoli in tudi zunaj nje. Iz varstva npr. odhajajo k verouku in se potem spet vrnejo. Naš šolski sklad, ki omogoča nadstrandardne programe in boljšo didaktično opremljenost učilnic, smo ustanovili na njeno pobudo že leta 1998. V tem času smo omogočili otrokom iz tuhinjskega okolja učenje nemščine, dodatne angleščine in računalništva v tečajih, za katere starši plačujejo minimalno šolnino, otrokom pa se ni treba voziti v Kamnik. Sklad se financira iz prostovoljnih prispevkov staršev in sponzorjev. Pri večini sredstev, ki so se natekla v šolski sklad, je posredovala kandidatka sama, prav tako je večina podarjenega ob odprtju podstrešnih prostorov plod njenih prizadevanj. Nikoli nismo bili imuni z,a težave okolja in odzvali smo se tudi ob nesrečah včasih že bivših učencev. Vodilo naše šole je, da se omogočijo vse dejavnosti tudi socialno šibkejšim učencem, zato vedno poskrbimo, da se šol v naravi, naravoslovnih taborov in tečajev udeležujejo vsi učenci. Ga. Jožica Hribar skrbi z.a kakovost pouka ne le na centralni šoli, ampak tudi na podružnicah. Skuša jim, kljub časom nenaklonjenim šolstvu, zagotoviti enake standarde in čim boljšo opremljenost. Vse tri podružnice - selska, tuhijska in motniška, sodelujejo s krajem in se odzivajo ob krajevnih proslavah in prireditvah. V dosedanjem vodenju šole seje izkazala kot dober strokovnjak, pedagoški delavec in organizacijski vodja, ki zlasti s svojm zgledom, vedno skrbi za medsebojne odnose in pozitivno naravnanost vseh pedagoških delavcev. Učitelje zna motivirati z.a nove projekte, vzpodbuja naše strokovno izobraževanje in spremlja, da so naloge v kolektivu pravično razporejene. Zadane si naloge vedno izpelje v najboljši možni meri. Prepričani smo, daje z dosedanjim delom dokazala, da je vredna zaupanja, zato ne razumemo odločitev in obrazložitev občinskih svetnikov. Menimo, da lahko gospoda župana in svetnike vprašamo, kakšna so pravzaprav merila in kriteriji z.a imenovanje ravnatljev in kako komentirajo odločitev Občinskega sveta. Učiteljski zbor OŠ Šmartno Mnenje sveta staršev o sodelovanju šole s starši Na sestanku svetu staršev, dne 3. 10. 2001, smo bili seznanjeni z. dano nezaupnico ravnateljici OŠ Šmartno v Tuhinju, ge. Jožici Hribar s strani občinskega sveta in sicer na področju sodelovanja šole s starši in okoljem. Za vsem tem pa se skriva g. Tone Rajsar, predsednik KS Šmartno v Tuhinju. Enotno mnenje staršev je. daje sodelovanje šole s starši razvejano, pestro in raznoliko, tako po različnih oblikah, kot tudi področjih sodelovanja. Najpogostejše oblike sodelovanja zajemajo roditeljske sestanke, govorilne ure, individualne razgovore in v posebnih primerih tudi obiske na domu. Organizirana so tematska predavanja z.a starše o različnih aktualnih vsebinah. Šola se z.a dobro obveščenost staršev trudi preko publikacije, ki jo učenci prejmejo na začetku šolskega leta in omogoča dober in celovit vpogled v življenje in delo šole preko celega šolskega leta. Na razredni stopnji so vsa obvestila staršem dana v pisni obliki. Zji dodatna pojasnila so zaposleni dosegljivi tudi po telefonu. Z učno in vzgojno problematiko smo seznanjeni sproti na govorilnih urah in ob vsaki zaključeni konferenci v pisni obliki. Učbeniški sklad, ki deluje na šoli že od vsega začetka, omogoča nemoten učni proces ie takoj na začetku šole, nas starše pa močno razbremeni tudi financ no (obrubnina zaračunana le v višini 15% vrednosti), kol tudi časovno. Zniževanje stroškov šolanja je opazno tudi pri pridobivanju vsakoletnih dodatnih finančnih sredstev po KS za realizacijo letne in zimske šole v naravi. S sredstvi, dobljenimi z. najemnino telovadnice, se sofinancira vsakoletni raziskovalni tabor učencev 7. razredov. S strani Ministrstva za šolstvo in šport se pridobiva tudi sredstva za sofinanciranje šolske malice. Poteka pa tudi financiranje udeležbe najboljših učencev na raziskovalnih taborih. Za nemoten potek zimske šole v naravi je v šoli zagotovljena izposoja smučarski' opreme. Preko Karitusu in Občine se za soiialno šibkejše družine pridobivajo sredstva za nakup učbenikov in delovnih zvezkov, po dogovoru je mož.en tudi odlog plačila obveznosti. Z dodatno strokovno pomočjo učencem z. učnimi težavami smo starši razbremenjeni, učenci pa imajo zagotovljeno napredovanje v višji razred in sicer z obiskovanjem dopolnilnega pouka, individualno učno pomočjo oziroma z. učno pomočjo, ki poteka preko zunanjih del. (ilede na tO, da smo šola, ki jo obiskujejo predvsem učenci-vozači (tudi podružnične šole), je organizacija prevozov izredno zahtevno in odgovorno delo in v vseh letih tudi ena od najpogostejših tem sestankov. Menimo, daje šola v sodelovanju s starši v preteklih letih dosegla veliko tako na področju varnosti i kjer nas kljub vsemu še vedno čaka veliko dela - ureditev cestišča kot šolsko pot - ustrezna signalizacija), kol tudi na področju organizacije - brezplačni prevozi na rednih linijah ob 7. in 15. uri, ko učenci obiskujejo dopolnilni, dodatni pouk, interesne dejavnosti, učno pomoč...; brezplačne celotne karte na ime učenca za učence, ki obiskujejo podaljšano bivanje. 40 prenosljivih kart. V sodelovanju z. Zdravstvenim domom Kamnik je poskrbljeno z.a .zdravstveno varstvo učencev (zobozdravstveni in zdravstveni pregled učencev). Organizirana so tudi predavanja na temo alkohol, kajenje, mamila in druge škodljive substance. Poteka tudi izobraŽevanje staršev v obliki predavanj z varnostno vzgojno in poklicno tematiko. Za nadarjene učence poteka obogatitev programa šole z. dodatno ponudbo. Tako poteka pouk angleščine že v 2. razredu, pouk nemščine na /., 2. in i. nivoju in računalništvo kot nadstandurdni program. Učenci se lahko vključujejo v bogato razvejene interesne dejavnosti in šolsko športno društvo. _ Močan poudarek šole je tudi na področju skrbi z.a prometno varnost učencev in varnost v smislu preprečevanja nasilja. Šola je odprla tudi za pripombe staršev v zvezi Z učno-vzgojno in varstveno problematiko in sprejemanje vseh pobud, ki jih posredujejo in realizacijo dogovorov. OS Šmartno v Tuhinju zajema v svojem šolskem okolišu poleg matične šole tudi tri podružnične šole in sicer Molnik, Zgornji Tuhinj in Sela, ki skrbijo z.a vzgojo, izobraŽevanje in kulturno udejslvovanje ter povezanost šole s krajem in ljudmi. Veliko truda in finančnih sredstev je bilo v preteklih petih letih vloženih v obnovo objektov in opremljenost učilnic. S tem so bili doseženi boljši pogoji deta za učiteljice in učence in zagotovljen enak nivo znanja, kar dokaza jejo učenci sami ob prehodu na razredno stopnjo v matični šoli Šmartno. Da vse, kar smo navedli, poteka z.elo dobro, nam dokazujejo učenci z dobrim šolskim uspehom, z. uspešnimi rezultati s tekmovanj na občinskem in medobčinskem nivoju, s svojo pripravljenostjo sodelovati in se odzivati na vsa povabila raznih organizacij znotraj kraja. V občini in tudi širše. Kot zaključek želimo reči le tO, da delo ga. ravnateljice Jožice Hribar in celotnega kolektiva OŠ Šmartno V Tuhinju starši enotno in v celoti podpiramo, tako za nazaj, kol tudi v bodoče. Kajti naše mnenje je, da delajo strokovno, dobro. Z veliko energije in dobre volje. Zato se nam zdi izglasovana nezaupnica popolnoma neutemeljeno in nerazumno dejanje. Svet staršev OŠ Šmartno v Tuhinju SUZANA METELKO SPREMEMBA ZN B5 PEKOVO - strokovno ustrezna rešitev ali nova potegavščina? Ponavadi si ne vzamem časa za pisanje, ker je moj osnovni poklic v večji meri povezan z. risanjem oz. projektiranjem. Imam dovolj dela in tudi ni v moji naravi ukvarjali se z. drugimi in preverjali njihovo delovanje, tako da poskušam svoje delo opravljali čimbolj vestno in pustiti drugim, da prav tako opravljajo svoje delo. Ker pa je bilo v zadnjem času v zvezi Z. zazidalnim načrtom 115 Perovo ob Spremembah in dopolnitvah Zli 115 Perovo (pri tem imam v mislih predvsem poseg na severnem delu), tako v času javne razgrnitve v obliki pripomb in kas Nadaljevanje na 12. strani Kamniški OBČAN ZA LEPŠE ŽIVLJENJE MLADIH 18. oktobra 200J 7 S psihologom in sociologom dr. Albertom Mrgoletom, ki mu ni vseeno za življenje mladih PUSTI SONCU PRITI V SRCE Od sanj k resničnosti V Matični knjižnici v Kamniku pripravljajo projekt Infocenter za mlade. Projekt bo razdeljen na več sklopov in eden med njimi je tudi druženje pod naslovom Od sanj k resničnosti. Trenutno resničnost pomeni: ni prostorov za druženje, ni dovolj dejavnosti, kjer bi se našli mladi, ni dovolj informacij in ne možnosti za kvalitetno preživljanje prostega časa. Manjka tudi iniciative in nekoga, ki bi rekel, da je pripravljen pomagali. Resničnost je tudi to, da se na sejah občinskega sveta nič kolikokrat zgražajo nad mladino, ki v parku zraven železniške postaje popiva in kali nočni mir. In še sanje: v Kamniku zaživi ustvarjalno mladinsko življenje, kulturno in tudi tisto kar tako, je prostor za druženje, je volja do delovanja, izražanja, medsebojne pomoči, oblikovanja novih projektov in je dovolj energije in celo - obstajajo tudi prostor, finančna podpora, razumevanje in navdušenje tistih, ki krojijo življenje v naši občini. Sklop dejavnosti z naslovom Od sanj k resničnosti vodi in pripravlja dr. Albert Mrgole, Kamničan, ki mu tovrstnih izkušenj ne manjka. Verjame, da lahko s skupino mladih ustvari novo resničnost mladinske kulture v Kamniku. Sodeloval je že pri več projektih in motivacijskem delu z mladimi, v Trzinu pa uspešno vodi Mladinski klub, kije zaživel polno življenje. Dr. Albert Mrgole je po poklicu psiholog in sociolog. Prav zato, da bi ga predstavili in k sodelovanju pritegnili čim več mladih, je nastal tale pogovor z Albertom. Je vaša poklicna usmeritev kriva, da se zanimate za vprašanja mladih in otrok, ali ste temu naklonjeni zaradi kakšnih drugih vzgibov? Baje sem bil v prejšnjem življenju sirota (smeh). Moja prva izkušnja dela z mladimi je nostalgična: iz časov, ko smo se kot mladina družili v kulturnem domu in prirejali plese. Res pa je tudi, da me je poklicno delo vedno znova vraćalo k marginalni mladini, od otrok v vzgojnem zavodu do mladih brez dokončane šole. Ves čas me tudi vznemirja vprašanje, kako zastopati družbene skupine, ki same nimajo dovolj moči, da bi lahko uveljavljale svoje temeljne pravice. To je etični motiv, ki me pelje k mladim. Poleg tega pa mi je delo z mladimi preprosto všeč. Ko govorim o mladih, imam v mislih odraščajočo mladino, od osnovnošolske do študentov. Ker izžarevajo neskončni optimizem in imajo na pretek življenjske energije, kar sicer v odnosih med ljudmi velikokrat pogrešam. Preprosto, rad sem v družbi mladih in lepo mi jc z njimi. Ne nazadnje, imam štiri otroke, ki odraščajo v Kamniku in sem mnenja, da jc možnost kvalitetnega druženja temeljna pravica vseh mladih. Pri katerih projektih ste sodelovali do sedaj? Katerega bi posebej omenili kot najbolj uspešnega? Kot strokovni sodelavec sem teoretično deloval na področju mladinskega dela že od leta 1995 in imam »prste vmes« pri kar nekaj projektih in iniciativah. Vendar bi raje omenil tlelo, ki sem ga opravil v praksi - in ima neke oprijemljive rezultate. Pred leti sem vodil razvoj in praktično vpeljavo programa Projektno učenje za mlade. To je program motiviranja za mlade, ki izstopijo iz šolskega sistema. To so bile prve učne ure neformalnega dela z mladimi, vendar v nekem dokaj varnem zaledju državnega upravnega aparata. Zares sem se srečal z mladinskim delom dve leti nazaj v Trzinu, kjer sem se lotil neformalnega dela v realnosti. Mladinski klub, kjer se danes vsak teden srečuje preko tristo mladih, jc dokaz uspešnosti. Računamo, da se bomo prihodnje leto preselili v nove prostore in se resno pripravljamo, da bo klub postal kulturno in družabno zbirališče mladih. Albert Mrgole, psiholog, sociolog in avtor programa nejormalnega motivacijskega dela z mladimi, skuša s svojimi izkušnjami oživiti ustvarjalno življenje mladih. Kakšne so vaše izkušnje pri delu z mladimi: gre res z vsako generacijo na slabše, se res svet tako hitro spreminja? Ne morem verjeti, da bi bilo mladim ljudem vseeno za svet, ki jih obkroža. Če gre kaj z vsako generacijo na slabše, so to možnosti mladih za kvalitetno odraščanje. Mladi živijo v družbi strahotnih tveganj in pritiskov. Pogoji za odraščanje so se zadnjih deset let drastično spremenili. Domala vsak korak, vsaka odločitev je lahko življenjsko usodna. Kje naj pridobivajo nujno potrebne izkušnje za življenje, kje se naj učijo stvari, ki jih človek pridobi v odnosu z. ljudmi, kje naj eksperimentirajo? In pri tem so vse bolj prepuščeni osamljenosti in družbeni izolaciji, saj imajo starši vsak dan manj časa, da bi jim nudili tako potrebno oporo. Menim, da bi vse veljalo vprašati, kako da mladi v takih pogojih niso še bolj apatični in nemotivirani. Okoliščine so jih res naučile, da so veliko bolj odgovorni do vlaganja v humani kapital od generacij pred njimi. Vendar mladi tudi v teh pogojih sanjarijo o prihodnosti, se radost ijo v druženju, sc zabavajo in uživajo svoj čas. V knjižnici imamo namen ponuditi mladim druženje in delovanje. Naš projekt Infocenter je sofinanciralo tudi ministrstvo za kulturo. Prav za ta projekt zdaj usposabljate mentorje. Kakšna bo njihova naloga? Izkušnje kažejo, da mladi potrebujejo vodenje; vendar ne oblastne vodje, temveč zastopnike, ki bodo znali prepoznati in oblikovati njihove potrebe v uresničljive in privlačne akcije ali projekte. V tem jc kvaliteta neformalnega dela: mentorji, ki bodo vodili mladinski klub morajo biti strokovno usposobljeni in ustre/no motivirani. Mladi so polni idej in iniciativ, ki jih lahko z usrezno pomočjo realiziramo in počasi ustvarimo neko novo kulturo življenja mladih na tem območju. Se vam zdi, da so takšne oblike dela z mladimi nujne? Kako bi prepričali odrasle ljudi, ki odločajo o financah, da je to nujno? Iz argumentov, zakaj mladi potrebujejo svoj prostor in strokovno vodenje mladinske dejavnosti, ki sem jih v zadnjih lelih spisal, bi lahko sestavil kar obsežen zbornik- Pa ne gre le za prepričevalno moč argumentov, s katerimi sc večinoma vsi strinjajo. Gre za pripravljenost resnično podpreti in omogočiti delo z mladimi. Za zgled navajam občino Trzin, od vodstva do upravnih organov. V kleti novogradnje T3 je prostor, kjer bo deloval mladinski klub, velik okoli 300 m2. To je bila skupna odločitev občinskega sveta že nekaj let nazaj. Na ta način si občina Trzin zagotavlja, da bo še dolgo ostala zares mlada občina. Ob tem močno upam, da bo Urad RS za mladino podprl projekt, kjer bi na regijskem nivoju izobrazili mentorje in ob pomoči občin inicirali mladinske klube. Na ta način bi lahko ponudili sprejemljiv način financiranja mladinskega dela, ki bi nas z minimalnimi sredstvi na tem področju približal razvitejšim deželam. Investicija v mlade je investicija na dolgi rok, ki za politične kratkoproga.se pač ni zanimiva. In prav pri vlaganju v kvaliteto mladinske kulture se kaže modrost in resnična družbena odgovornost političnih struktur. Tu ne gre za stranke in različne interese, gre za celotno družbeno prihodnost! Modre kulture nas učijo, da si mirno in kvalitetno starost zagotovimo, čc pravočasno pomislimo na generacije, ki nas bodo nekoč nasledile. Kaj pa vsebina druženj? In namen? Mladinski klub je zelo optimistična ideja. Najprej moramo ustvariti povezano skupino, ki bo kljub začetnim oviram vztrajala skupaj na daljši rok. Zato se bomo družili in si skušali narediti prosti čas zabaven in koristen. Učili se bomo na manj zahtevnih projektih. Vendar je cilj. da pridobimo prostor, kjer bo možno organizirati koncerte in zabave ob koncu tedna, kjer bo možno prirejati filmske večere ali večere s tematsko glasbo za mlade, kjer bo tudi mogoče posedeti in kaj použiti, prirediti razstavo mladinske likovne ustvarjalnosti ali debatni večer. Vsebine bodo sproščene in zabavne. Ker pa bomo dogajanje organizirali sami, se bomo pri tem nujno povezovali in se učili za življenje. Tako pridemo do ideje koristnega preživljanja prostega časa. Z dogajanjem bi radi mlade pritegnili k aktivnosti in jih odvrnili od naveličanega posedanja po lokalih. Nekje v prihodnosti računamo, da bo prostor prepoznan in opremljen kot zbirališče, kjer sc mladi lahko neformalno izobražujejo, dobijo pomoč in vzpodbudo za delo v šoli ali nasvet pri težavah vsakdanjega življenja. Skratka, multikulturno-izobraževalni center, ki ga bodo popolnoma samostojno upravljali mladi. Je kaj možnosti, da se v Kamniku oblikuje čisto pravi Mladinski klub? Mladinski klub jc potreba mladih. Pred tem dejstvom si pač ni več mogoče zatiskati oči. Dokler mladini ne bo namenjen ustrezen prostor, bomo pač delovali na improviziranih prizoriščih. Tudi na cesti, če bo potrebno. Zato jc gesta Matične knjižnice toliko bolj pomembna in upam, da ji bodo sledile tudi druge ustanove. Mladi ne zahtevajo drago opremljenega prostora in opreme, saj bodo za vse potrebno poskrbeli sami. Kvalitetno delo pa bo tudi samo po sebi dovolj močan argument, da prostorske potrebe mladih tudi občinski svet ne bo mogel v nedogled ignorirati. Resnično, izčrpavanja ob praznih obljubah se je mladina naveličala. BREDA PODBREŽNIK VUKMIR Pod tem motom je v petek. 28. septembra, v Športni dvorani Kamnik izzvenel koncert orkestra »TOM MUTTERS SCHULE« iz Frankcnthala v Nemčiji. Po kratkem pozdravu gostov in predstavnice Občine Kamnik Marjete Benkovič je sledil glasbeni pozdrav učencev OŠ 27. julij Kamnik z dvema pesmicama. V nadaljevanju smo prisluhnili Se učencem Glasbenega krožka Stranje pod vodstvom Karle Urh. Gostje - člani otroškega orkestra »TOM MUTTERS SCHULE« iz Frankenthala blizu Mannheima so gojenci ustanove z istim imenom. Njihov dirigent je prof. Heinrich Ulrich, ki je tudi posebej zanje izdelal glasbila, na katera igrajo. Prav za učenje svojih učencev je razvil posebni barvni notni sistem. V svojem nastopu so nas popelja- Koncert orkestra Toni Multcrs Schule iz Nemčije nepozabno doživetje za vsakega poslušalca, saj dejansko dokazuje, da GLASBA JE MOST, KI RAZLIČNOSTI SPAJA, JE KOT STUDENEC, KI ŽEJO GASI, SONCE, KI GORE LEDENE ODTAJA. ROŽA, KI NAŠE ŽIVLJENJE KRASI! Gre za orkester prizadetih otrok, ki igrajo na zanje posebej izdelana glasbila prečudovito glasbo, ki jo občasno spremljajo tudi s peljem. Vodi jih ravnatelj šole. specialni pedagog, logoterapevt in glasbenik. Z moč jo glasbe nam povedo vse listo, česar z besedo ne mor epi izraziti. Sponi ni jo nas na pomen glasbe v življenju vsakega človeka; da deluje glasbo pomirjevalno, preusmerja agresivnost v konstruktivno delovanje, pove čuje delovno sposobnost, aktivira obrambne sposobnosti, pomaga pri razvijanju osebnosti, razširja zavest, razvija pozitivne medsebojne odnose in vpliva na vsa področja človekovega bivanja. Igran/a na instrumente se učijo po metodi barvnega kroga, ki jo je razvil njihov dirigent Heinrich Ulrich. V orkestru so zastopana brenkalo. pihala in tolkala. Meto da je zaradi svoje enostavnosti primerna za vse starostne skupine. H U'S instrumente pa uporabljajo v vrtcih, osnovnih šolali in šolah s prilagojenim programom, oddelki/i vzgoje in izobraževanja in tudi pri terapevtskem delu v Kliničnem centru in s starostniki. Posneli so že tri zgoščen kc z izredno raznoliko glasbo - ljudske pesmi različnih narodov (tudi slovenske), zabavno in klasično glasbo. Učenci Tom-Multcrs-Schule imajo vsak dan dve uri glasbene vzgoje, ki zajema več področij; petje, gibanje, ples. , -oslušanjc glasbe, igranje no instrumente, izdelovanje preprostih instrumentov in komponiranje. Na šoli deluje več orkestrov in otroci šele po nekaj letih pridejo v »veliki orkester«, ki gostuje po Evropi in /nese neča občinstvo različnih odrov. S svojim nastopom otroci potrjujejo tU di pravice vseh drugačnih otrok na svetu, za katere velja; OTROK VESOLJA SI, NIČ MANJ. KOT SO TO DREVESA IN ZVEZDE. PRA VICO IMAŠ BITI TU! li v različne dežele in zvrsti glasbe, od ljudskih do otroških pesmi, skladb velikih skladateljev, kot sta Mozart in Beethoven, do modernejših zabavnih skladb. Posebno smo bili presenečeni, ko smo zaslišali melodije znanih slovenskih pesmi. Vsem nastopajočim je ob resnično ubranem igranju prisluhnila prepolna dvorana učencev nižje stopnje osnovnih šol občine Kamnik. Skozi ves njihov nastop me je vodila misel, da so ti otroci po zunanjosti res drugačni in da ne bodo mogli postati prvaki v matematiki ali zmagovalci na športnih tekmovanjih, zato pa so pravi geniji na glasbenem področju. Vse to pa lahko dosežejo samo z vlaganjem truda, znanja in seveda z vso ljubeznijo do igre in petja. Človekoljubni koncert se je zaključil z medsebojno izmenjavo daril. Ob tej priložnosti so gostje iz Frankenthala v Nemčiji izročili terapevtsko glasbilo predstavnikom OŠ 27. julij Kamnik - ravnateljici Milenki Brajer, pedagoginji Biserki Volasko Ocepek ter učencem šole. Tudi oni so goste obdarili s pripravljenimi darili. Delni izkupiček tega dobrodelnega koncerta je bil namenjen za nakup terapevtskih glasbil za glasbeno usposabljanje učencev OŠ 27. julij. Pustili smo torej soncu nastopajočih priti v svoje srce in tega dne je sijalo za vse nas -obiskovalce z željo, da bi vse nekoliko drugačne otroke sprejemali kot sebi enake, z večjo strpnostjo, jim ponudili roko ter jih sprejeli v svojo okolico. BREDA ZLOBKO, predsednica SS OŠ. 27. julij Matična knjižnica - za prosti čas, zabavo in tudi za tiste, ki hočejo nekaj več INFOCENTER ZA MLADE Od oktobra do vključno maja prihodnjega leta v Matični knjižnici Kamnik poteka projekt Infocenter za mlade. Mladim želimo ponuditi možnost druženja in kvalitetnega preživljanja prostega časa. Omogočamo lažji dostop do informacij, hkrati pa želimo razvijati tudi kritičen odnos do njih. Načrtovali in izvajali bomo skupne projekte in se pogovarjali o aktualnih temah. Skratka, prispevati želimo k družabnemu in kulturnemu utripu mladih v Kamniku. Že dalj časa ugotavljamo, da mladi v Kamniku nimajo prostora in možnosti za neformalno druženje, kar je osnovna potreba mladih. V okviru projekta Infocenter za mlade nudimo prostor v medioteki. Pa ne samo prostor. Z mladimi mentorji - prostovoljci se boste lahko pogovarjali o za vas aktualnih temah, pomagali vam bodo pri nalogah in drugem šolskem delu, skupaj boste načrtovali in izvedli kakšen projekt, poslušali glasbo, brskali po internetu in počeli še marsikaj zanimivega. Delo skupine vodi Albert Mrgole, psiholog in avtor programa neformalnega motivacijskega dela z mladimi in mladi mentorji - prostovoljci, posebej usposobljeni za to delo. Več o tem lahko preberete v intervjuju z njim. Naše druženje bomo pričeli 6. novembra in zaključili z rednim srečevanjem ob torkih popoldne. Zavedamo se, da je dostop do informacij v današnjem času zelo pomemben tudi za mlade. V času odprtosti mediote-kc lahko osnovnošolci, srednješolci in študentje brezplačno uporabljajo računalnik za brskanje po internetu in /a delo v drugih programih. Za uporabo je na voljo tudi tiskalnik. Po dogovoru lahko izkoristijo možnost individualnega izobraževanja osnov interneta. Za tiste, ki si poleg druženja in zabave želite (udi ustvarjalnega in kritičnega razmišljanja, pripravljamo v sklopu projekta Infocenter za mlade več delavnic. Z njimi skušamo zapolniti vrzel, ki nastaja, ker šola (še manj pa internet m televizija!) mladini ne more ponuditi vsega, ker je za duhovno, intelektualno in osebnostno rast potrebno. Ob poplavi raznih informacij, takšnih in drugačnih modnih trendov in konec koncev tudi bojazni, da moramo biti vedno »in«, se le malokdaj vprašamo: »Zakaj? Kaj to meni pomeni? Ali še znam biti tak, kot sem ne glede na merila in mnenje okolice?« Med jesenskimi počitnicami bo potekala dvodnevna delavnica Filozofija za mlade. Ne ustrašite se, filozofiranje ni nikakršno nakladanje in nesmiselno govorjenje. Skupaj z Dušanom Rutarjem boste namreč raziskovali vse. kar vas najbolj in v resnici zanima. Ker bo delo potekalo v majhnih skupinah, se pravočasno prijavite na pionirskem oddelku naše knjižnice. Načrtujemo tudi delavnice o kritični medijski pismenosti in intelektualni samoobrambi. Petkova srečanja bodo dobrodošla novost zlasti za tiste »sladokusce«, ki uživajo v razmišljanju, raziskovanju in povezovanju v umetnosti. Od oktobra do maja se bomo srečevali dvakrat mesečno in sicer v Šoli filmske estetike in pripovedi ter v Zvočni galeriji. Verjamemo, da bo zanimiv program pritegnil tudi malo manj mlade in z veseljem vas vabimo, da se nam pridružite! S Šolo filmske estetike in pripovedi želimo opremili ljudi za intelektualno samoobrambo. »To pomeni, da se naučimo, kako gledati filme, da jih bomo tudi razumeli in ne le gledali, kaj- ti filmi so najprej namenjeni razmišljanju in šele potem gledanju,« pojasnjuje psihoanalitik in filozof Dušan Rutar, ki bo Šolo filmske estetike in pripovedi tudi vodil. Izhodišča za srečevanja bodo znani filmi, o katerih bo predaval in jih analiziral. Rzmišljali bomo o vrednotah in vprašanjih, ki se tako ali drugače dotikajo vsakega izmed nas. Zvočna galerija pa predstavlja vizualizacijo glasbe z njeno navezavo na svet vidnega: ploskovnega in prostorskega. Je mogoče slikarske kompozicije izraziti tudi z glasbo? »Seveda, saj sta bili slikarstvo in glasba umetnosti, ki sta z roko v roki živeli in preživeli marsikatero burno obdobje zgodovine ter pustili za seboj neizbrisne sledi,« meni komponist, glasbeni interpret, analitik in teoretik Mitja Keichenberg, ki je tudi avtor Zvočne galerije. Avtorska, skoraj filmska oz. scenska glasba je nastala po konceptih in navdihu velikih slikarskih mojstrov. Diapozitivi slik in drugih posnetkov pa skupaj z zvočnimi kompozicijami in komentarji smiselno zaokrožujejo tematske sklope. Vse dejavnosti bodo potekale v medioteki in dvorni naše knjižnice in bodo brezplačne. Projekt v letu 2001 sofinancira tudi Ministrstvo za kulturo RS. Tekoče informacije o programu in dodatno organiziranih aktivnostih bodo objavljene na domači strani Matične knjižnice Kamnik http:/ /www.kam.sik.si m na posebni informacijski tabli v knjižnici. In če se sprašujete, zakaj neki bi se nam pridružili, vam preprosto odgovorimo: zato, ker je Infocenter zasnovan tako, da v njem vsakdo lahko najde nekaj zase. Tudi tisti, ki se mladostnih let samo Se spominjamo. ANDRKJA ŠTORMAN 8 18. oktobra 2001 OB TEDNU OTROKA Kamniški OBČAN Razmišljanja odraslih o prostem času so ob Tednu otroka tudi nas na Mladinskem centru Kamnik vzpodbudila, da smo se vprašali o vzrokih, da ni bilo otrok in mladostnikov ob aktivnostih, ki smo jih pripravili zanje, za njihov prosti čas. Ker po Šutni sploh ni bilo otrok, smo sklepali, da so bodisi že obremenjeni s šolskim delom, utrujeni, da so si morda naložili preveč obveznosti (krožki, tečaji, verouk, glasbena šola...) ali pa naše obveščanje in ponudba nista bila prava. V tolažbo nam je ostalo, da so si otroci morda le vzeli urico prostega časa in se poigrali in pogovorili s prijatelji kar pred blokom, hišo, na igrišču... Res je tudi, da so vrtci, šola in zavodi pripravili ob tednu, posvečenem otrokom, veliko aktivnosti in se udeležili tudi ponujenih (Knjižnica in Mladinski center). Tema 12. otroškega parlamenta Prosti čas Motniški Potlki so veliki ljubitelji živali, zato so jih tudi narisali in tako sodelovali v nagradnem natečaju mladinskega centra in trgovine Gardeno. »Pri nas raste več vrst banan, od nekajcentimetrskih do družinskih - metrskih,« je Usman Djalilpovedal otrokom iz vrtcev in šol, ko je predstavljal svojo domovino Indonezijo. Mali umetniki iz vrtca Tinkara dobro vedo, kaj so vozila, zato jim risanje ni delalo težav. Znamke avtomobilov pa že tako bolje poznajo kot marsikdo od odraslih... Teden otroka v »R Lokomotiva s petimi vagoni je seznanjala starše otrok, da bo od l.do 5. oktobra potekal teden otroka. Na ličnem plakatu je bil napisan program, kaj vse bo še dodatno obogatilo vzgojne dejavnosti v naši enoti. Večkrat sem ob prihodu v vrtec opazila starše, ki so se ob vlaku ustavljali in brali svojim otrokom, kaj jih čaka v vrtcu tisti dan. V naši enoti je že ustalje- Kaj vse smo prinesli iz gozda... na navada, da vzgojiteljice ob tej priložnosti otrokom pripravijo pravljico. Tokrat je bila to dramatizacija POD MEDVEDOVIM DEŽNIKOM. Otroci so bili nad pravljico navdušeni in prijetno presenečeni. Nikakor ne smemo pozabiti tudi na gos- živeli kot že dolgo ne in z njimi tudi vzgojno osebje. Med svojimi pevskimi vrago-lijami nam je spekel še slastne palačinke, ki so nam zelo teknile. Seveda je jesen letni čas, ko nas narava obdari z različnimi plodovi in zato smo ob- likovali naravni material. V hodnikih vrtca je bila na ogled razstava naših malih umetnin. Tudi vreme jc bilo prijetno sončno in toplo, zato smo odšli na jesenski izlet. Prepričana sem, da je za nami vsebinsko bogat in pester teden. Lahko pa nas kdaj obiščete in se prepričate, da je življenje v vrtcu res nekaj čudovitega. Vzgojiteljica CADEŽ ■ OBLEKICE - KRILA - HLAČE - OBLEKICE - KRILA - HLAČE OBLEKICE Trgovina za mlade in najmlajše MOSTE 80h KOMENDA n 01/83-41-757 Ste pripravljeni na zimo? Ml SMO! PKIČ.AKVJEMO VAS Z MORO IZBIRO TOPUH IN MODNIM OOLAČH, ČJ\ MAU-" J M V:{l. I Ki-; FKAJ i:A\\ K Mlada družina »Bučkovih«. ZA MRZLE NOGE PA VEH K A IZBIRA TERMO IN ABS NOGAVIC, ŽABIC IN 5 E VED A OBUTVE Ponovno na zalogi AVTO SEDEŽI MAXI-COSI< Možno plačilo na obroke! Večkrat se sprašujemo, kaj je pravzaprav prosti čas!' To je tisti čas, ki ni zapolnjen z obveznostmi (delo. šola, družinske in druge družbene obveznosti), to je čas, ko sc teli posameznik na osnovi osebne izbire izraziti in popol rtoma razviti, če ima za to sredstva, in možnosti. Prosti čas se pojavlja v treh osnovnih funkcijah: počitku, razvedrilu in razvoju osebnosti, saj se učinio vse življenje. Te funkcije so medseboj tesno povezane, se prepletajo in dopolnjujejo. Prosti čas omogoča oblikovanje osebnosti, pozitivno vpliva na zdravje, telesni in mentalni razvoj, hkrati pa je področje, na katerem lahko vsak posameznik zadovoljuje svoje potrebe in interese, kjer živi v skladu s svojo individualnostjo, kjer lahko razvije in uveljavlja svojstvepo osebnost. Pomembno je aktivno ukvarjanje s športom in š[>ortnimi igrami, bodisi rekreativno ali skozi sistematične tren i uge. koristne so oblike permanentnega izobraževanja (krožki, tečaji, klubi...), prav tuko tudi raznovrstne aktii mosti SpodrOČja estetske vzgoji: Aktivnosti prostega Časa se odvijajo izven vsakodnevnih poklicnih, druž-I henih, družinskih, šolskih in drugih življenjskih obveznosti in so kol taksne svobodne. Aktivnosti prostega časa so izbira posameznika. Glede na prostor ske možnosti se odvijajo v družini, šolah, različnih ustanovah, društvih, mestih, naseljih, naravi in javnih mestih. Prosti čas in družina Kombinacija vlog (spol, zaposlenost in družinski status) vpliva na preživljanje prostega časa v družini. Podatki za raziskavo so zbrani v različnih državah z zelo različnimikullurnimi vzorci in življenjskimi navadami, a so pokazali nekatere podobne značilnosti. Gospodinje porabijo več časa za družino kot zaposlene ženske, slednje več: kol zaposleni moški. Navzočnost otrok vpliva na večjo količino časa, ki ga moški in Ženske porabijo v družini. Ženske več kot moški. Moški Izkoristijo v jnnjnečju 43% do 59% svojih družinskih stikov za jtrostočasne dejavnosti, ženske le 20%> do 40%, ker so tudi v ne-delovnem času bolj obremenjene z delom. Pogost vzrok nesoglasij v družini in razveze je nezainteresiranost jinrl nerja, ki se kaže tudi v obsegu prostega časa, ki ga namenja družini. Pora ha jiroslega časa z družino je lahko kazalec večje/manjše družinske koheziv nosti in stabilnosti j>artnerskih odnosov. Konvencija o otrokovih jiravicah v svojem .j /, členu govori o prostem času otrok. Državepodpisnice prignavajo otrokovo pravico do počitka in pros tega časa, do igre in razvedrila, primernega otrokovi starosti Vprašanje prostega časa j/ostaja v sodobnem času vse /lomembnejše tako Za otroke in mladostnike mt njihove starše in družine Prosti čas otrok in mladostnikov je v ožjem pomenu tisti čas, ki jim j>o opravljenih obveznostih (v šoli in za šolo, obveznosti v družini) ostane kol čas, s katerim lahko prosto, svobodno razpolagajo, razporejajo in sodelujejo. Stopnja otrokove, mladostnikove svobode izbirati, se odločali, sodelovali, je odvisna od starosti otroka, oil njegovih sjiosobnosli. interesov in zmožnosti, od možnosti v kraju ter od finančne zmožnosti straševpri pokrivanju stroškov programa. Otroku je prosti čas potreben zaradi počitka, sprostitve po naperili violi, zaradi možnosti doživljanja in ustvarjanja zunaj obveznega, zunaj zahtev in zadolžitev, kijih otroku postavljajo odrasli. Prosti čas otroku nudi možnost izražanja sebe, samojmtrjevanja, iskanja in oblikovanja lastne identitete, je torej čas možnosti in priložnosti dodatne osebnostne rasti, razvoja interesov in sposobnosti pridobivanja novih znanj in spretnosti, možnosti razvoja socialnih spretnosti, navezovanja novih prijateljskih in sodeluje čih odnosov z vrstniki (A nilti Albreht). Vloga odraslih pri organiziranju in izvajanju prostočasnih aktivnosti V zadnjih letih ugotavljamo, da se je raznuiliuilo delovanje številnih ljudi, ki V interesnih dejavnostih najdejo prazno tržno niso. številni se čutijo usposobljeni in primerni za delo z otroki. Zato se zastavlja vprašanje, kdo in kdaj naj vodi otroke in mladostnike skozi prostočasne dejavnosti in kakšno vlogo in odgovornost j>revzema sleherni mentor. Mentor naj bo izkušena oseba, ki je pripravljena na »uporabniku« prijazen način vodili neko dejavnost na strokovnih osnovah, /'osebij pomembna jc sposobnost komuniciranja in osebnostne lastnosti, med katere sodijo etične vrline, določena stopnja osebnega angažiranja, kultura, pedagoške in psihološke sposobnosti in seveda ljubezen do dela. Merile razpoloženje in stopnjo zadovoljstva med udeleženci, ne pozabite na pohvalo, ki je najboljša in najcenejša nagrada! Janko Rozman pa razmišlja o odgovornosti šole za prostočasne dejavno sti. Pouk odpira pogled v možnosti preživljanja jiroslega časa. daje pobude za določene vsebine prostega časa, vzgaja in izobražuje za prosti čas. Doka zano je, da višja izobrazba človeka omogoča kvalitetnejšo izrabo prostega časa. Pomembno je, da šola učencu omogoči, da Spozna svoje spretnosti in interese, da financira prostočasne dejavnosti, da se povezuje z okoljem (društ va...) Prošli čas ni čas brezdelja, je čas, v katerem ni obveznosti, loje čas zunaj jjoklicnih, družbenih in družinskih obveznosti. (Ire za jirosto razpolaganje s časom. Posameznik je v prostem času dejaven zato, ker sum lako hoče in ne zato, ker moro. Prosti čas in dejavnosti V njeni nimajo firidnhiluiskc jiink cije- gre za neplačan čas, ht posamezniku prinaša zadovoljstvo. ločimo dve dimenziji jiroslega časa; kvaliteto (vrsta dejavnosti) in kvantiteto (količina časa). Eden od najpogostejših problemovpri mladostnikih je da svoj čas premalo načrtujejo, posledica tega je, da so manj aktivni. Pomembno ji', da mladostniku ponudimo dejavnosti, da lahko ustvarjajo, od klivajo svoje Sposobnosti in doživijo uspehe V vedno večjem številu mladi ra je izrabljajo pasivne oblike preživljanja jiroslega časa. Zalo morajo bili ob primernem pristopu ustrezno izbrane tudi vsebine iu količine aktivnosti Prosti čas pa ima lahko tudi preventivni pomen, saj ravno možnost izbire v kombinaciji z resničnimi potrebami potencialnih uporabnikov predstavlja osnovo, ki zagotavlja možnost, tla bo imel naš primerno preventiv ni vpliv učinke. Učinke, kijih ho uporabnik integriral v svoj življenjski stil iu uporabljal v svoji vsakdanji življenjski praksi Pri nas je namreč prisotna tendenca, da se kol oblika preprečevanja nezaželenega, zlasti za zdravje i u razvoj otrok, in mladih skotiljii >ega vedenja (uživanje mamil, promiskuiteta, prekomerno pitje alkohola...) kot sredstvo uporabi maksimalno zmaujšcva nje njihovega jiroslega easa. Torij, j/o receptu »če ne bodo imeli časa za neumnosti, jih ne bodo počeli*, Tako so otroci in mladina preobremenjeni z raznimi koristnimi kol ludi nekoristnimi obveznostmi, samo da bi imeli dni manj možnosti in s tem čim manj jiroslega časa. To govori o globokem ne-zaupanju do otrok in mladih in skorajda paranoičnem vzorcu pri nas odras lih. Zaščitniška funkcija je pri nas razširjena in skorajda dominantna, kot tla je možno otroke in mlade zaščititi pred izzivi življenja. Islot asno jut sc pri čakujc. da bodo ti isti mladi odrasli v zrele in odgovorne osebnosti, ki bodo optimalno uspešno prilagojene, ki bodo samostojne tn harmonično integrirane v svoje socialno okolje in ki bodo kot osebnosti uspešne v vseli svojih so cialnih vlogah (kol partnerji, matere, očetje, delavci, kol občani in volilei itd). Posameznik, se mora skladno z njegovo zrelostjo in sposobnostmi naučili raz polagati S svojim prostim tasoin. Ko odrasle, ho spoznal, da je ves čas, ki ga ima v življenju, pravzaprav njegov prosti čas. I)a je sam gospodar svojega časa. Kako bo takrat strukturirni svoj čas, če se skozi otroštvo in mladost tega ni naučil? Zalo moramo bili previdni z izvensolskimi dejavnostmi, vključno s pri mamo preventivnimi programi. Vsekakor jih bomo realizirali v okviru pros lega časa. vendarle na osnovi njihove lastne izbire To bo eden od mu i nov, da se naučijo postavljati prioritete, prepoznati svoje potrebe iu poiskati naj boljše načine za njihovo uresničitev. Izbrala: HELENA STERLE < . . .___ J Ob prazniku krajevne skupnosti Sela odprli nov cestni odsek v Sovinji Peči POMEMBEN JE VSAK METER NOVE CESTNE POVEZAVE Že prvi jutranji sončni žarki so napovedovali čudovit nedeljski dan. V desetih naseljih krajevne skupnosti Sela na široki polici nad Tuhinjsko dolino s skrivnostnimi gozdovi, zelenimi travniki, njivami, sadovnjaki in čistimi studenci so bili sončnega dne toliko bolj veseli, saj so v nedeljo, 14. oktobra, praznovali svoj krajevni praznik. Ljudje, ki živijo v 160 gospodinjstvih vasi Sela, Znojile, Poljana, Trobenc, Žubejcvo, Sovinja Peč, Bela Peč, Rožič-no, Markovo in Studenca, so Pomembno cestno povezavo do skromne kmetske vasi Sovinja Peč na nadmorski višini HH5 metrov sta namenu slovesno predala župan Kamnik Tone Smolnikar in predsednik sveta KS Sela Milan Hribar. sc tega dne razveselili tudi doseženih rezultatov skupnih prizadevanj in solidarnosti ob pomoči krajevne skupnosti in Občine Kamnik. Slovesno so predali v uporabo asfaltiran cestni odsek v Sovinji Peči v dolžini 580 metrov. Že v lanskem letu so krajani tri krajevna skupnost Sela poskrbeli za utrditev in pripravo ceste, v letošnjem letu pa je dočakala še asfaltno preobleko. Pomembno pridobitev za kraj, ki je veljala približno 20 milijonov tolarjev, so financirali krajani in KS Sela (tudi iz sredstev samoprispevka, ki se je iztekel, novega pa še ni mogoče razpisati), dobro polovico potrebnih sredstev pa je primaknila Občina Kamnik. Nov odsek ceste v Sovinji Peči je rezultat pred petimi leti sprejete odločitve v krajevni skupnosti Sela, da je prva naloga na področju modernizacije cest povezava najvišje ležečih vasi - Sovinje Peči in Poljane z bližnjo in daljnjo okolico. Vsak nov meter ceste pomeni za prebivalce teh vasi pomembno pridobitev, ki daje upanje, da bodo ti kraji živeli in se razvijali tudi v prihodnje. Z vsakim novim metrom ceste so bližje svojemu delovnemu mestu, omogočen je prevoz otrok v šolo, boljše je zdravstveno varstvo, opravljanje gospodarskih dejavnosti in še marsikaj. Predsednik sveta krajevne skupnosti Sela Milan Hribar z zadovoljstvom ugotavlja, da se v zadnjih letih kažejo pozitivni rezultati prizadevanj krajevne skupnosti in občine za izboljšanje pogojev življenja in dela ljudi v teh krajih, kar jim daje pogum in spodbudo, da nadaljujejo z zastavljenim de-:om. Že v prihodnjem letu se bodo krajani veselili nove asfaltne ceste do vasi Poljane, ki je s 1190 metri najvišje ležeča vas v kamniški občini. V naslednjih letih bodo uredili tudi cesto v vasi Studenca v dolžini slabega kilometra, nadaljevali z intenzivnim obnavljanjem vodovodov, saj so imeli letos kar nekaj problemov z vodo, obnovili in dogradili bodo pokopališče in mrliško vežico. ® Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. Trgovina z gradbenim materialom Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, Domžale Zg. Stranje 1a. Stahovica telefon: 01/722 05 60 ; 01/722 00 20 telefon: 01/83 27 030 , 01/83 27 035 fax: 01/721 32 88; e-mail: dom@sam.si fax: 01/83 37 045; e-mail: st@sam.si OD OPEKE...DO STREŠNIKA In šo mnogo več..111 NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO TER ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE VAŠEGA DOMA KRITINE: BRAMAC, TONDACH, ESAL, CREATON, NOVI BEČEJ HIDRO IN TERMO IZOLACIJE APNO, CEMENT, MALTIT ^^^^ FASADE IN FASADNE SISTEME: JUB, TIM, BAUMIT SCHIEDEL DIMNIKE ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO ROBNIKE, TLAKOVCE, PRANE PLOŠČE OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA PROGRAMA VABIMO VAS, DA SE PREPRIČATE O NAŠI PONUDBI www. s&k m . &. i Tesno povezanost s krajem in skupna prizadevanja za razvoj potrjujejo krajani Sel z vselej številno udeležbo ob krajevnem praznovanju. Minulo sončno nedeljsko popoldne so se zbrali na Sovinji Peči, kjer so ob tej priložnosti pozdravili tudi nov cestni odsek. '■'Krajevnega praznovanja se je veselilo tudi vseh petnajst učencev podružnične osnovne šole na Selah, ki so ob mentorstvu učiteljice Milene Kunej in zborovodkinje Jane Trebu-šak pripravili prisrčen kulturni program. Ijivska družina Sela je ob krajevnem prazniku pripravila tudi tekmovanje lovcev v streljanju na glinaste golobe pri lovski koči na Selah, nad katerim je skrbno bedel vodja lovskega tekmovanja Aleš šitrajhar. Najboljšim lovcem sta nagrade izročila predsednik U) Sela hrane PelanČič in predsednik KS Milan Hribar. O Predsednik sveta KS Sela Milan Hribar je prepričan, da jim bo ob sodelovanju vseh krajanov in pomoči Občine Kamnik uspelo uresničiti zastavljene cilje, obenem pa pohvalil dobro sodelovanje krajevne skupnosti s šolo, z lovci, gasilci in krajani. SAŠA MEJAČ PNEUMATIC CENTER www.sitar-pneumatic.si tf 01 83 08 350 . dunlop@sitar-pneumatic.si AH veste, da pri nižjih temparaturah od 8°C zimska pnevmatika zagotavlja do 60% boljše vozne lastnosti glede na letno pnevmatiko? A RENAULT • THAJJA 1.4 CENEJŠA 121.400 SIT bon zvestobe + gotovinsko plačilo • CLIO 1,2/3V že za 1,795.000 SIT IABS, 4x air bag, servo volan, centr. zaklepanje, el. pomik stekel) bon zvestobe • MEGANE CENEJŠI 200.000 SIT Iklima, ABS, 4x air bag, servo volan, centr. zakl., el. pomik stekel, meglenke) - staro za novo • BUSINESS PONUDBA • Megan - vsi modeli • Scenic od 3,215.000 SIT • Laguna od 3,980.000 SIT • Espace od 5,840.000 SIT Vsi modeli imajo klimo, ABS, 4 ali več air bagov, radio s CD in GSM s prostoročnim tel. • BREZOBRESTNI LEASING za gospodarska vozila Renault Master furgon 3,184.720 SIT - polog 1,592.360 SIT in 24 x 66.343 SIT Kangoo express 1,2 - 1,776.600 SIT - polog 888.300 SIT in 24 x 37.013 SIT • ZIMSKE GUME različnih proizvajalcev -15% popusta • KOLESNI OBROČI po super ceni - plačaš 3 dobi« 4 • PREGLED ZA ZIMO s 25 kontromirni točkami - GRATIS Avto Car - Mengeš ^ 01/7237-414 prodaja, 7237-279 servis /T akcijska ponudba zimskih pnevmatii DUNLOP, SAVA in obnovljene jeklena platišča, snežne verige 10 18. oktobra 2001 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN ALPINISTIČNA ŠOLA Alpinistična šola kamniškega alpinističnega odseka se je začela v četrtek, 4. oktobra, za 14 kandidatk in kandidatov, kar je v zadnjih nekaj letih največje število. Prva tura pod vodstvom Mateja Mošnika in Blaža Vrabca je bila že v nedeljo, 7. oktobra, po dolini Kamniške Bele, čez Skok in Šraj pesek na Koroško in nato čez Presedljaj nazaj v dolino. Ker je bilo slabo vreme, udeležba tečajnikov ni bila ravno najboljša. Tura je bila namenjena predvsem spoznavanju osnov hoje po brezpotju, preizkusu kondicije, medsebojnemu spoznavanju, pa tudi spoznavanju okolja. Predavanja bodo vsak torek ob 19. uri na P D, kjer je še možen vpis. Za ture se bodo dogovorili po predavanjih. MARKO PREZEL] V HIMALAJI V torek, 2. oktobra, je v Indijo odpotovala »mini« alpinistična odprava, katere član je tudi Marko Prezelj. V njej je še Matic Jošt iz AO Celje in zdravnik Žare Guzej. Prezelj in Jošt sta se sicer prijavila za osrednjo slovensko alpinistično odpravo, kije imela cilj preplezati Čomo Lenco, vendar jim ni uspelo pridobiti dovolj sponzorjev oziroma zbrati zadosti denarja, tako da je bila odprava odpovedana. Da pa njune priprave ne bi šle v nič, sta odšla v Indijo, kjer bosta poskusila v 6596 m visokem Nilkantu v Garvalski Himalaji preplezati prvenstveno smer v hitrem alpskem slogu (malo opreme, nič napenjanja vrvi, po možnosti celo brez. bivakov, ne samo šotorov). Tako ostajata v trenutno modernem trendu v alpinizmu, kjer veliko pomenijo tudi zelo težke smeri v stenah z malo nižjo nadmorsko višino, ne pa samo tiste v najvišjih hribih. Vrnitev je predvidena za začetek novembra - torej vsega skupaj samo dober mesec dni, kar je pri odpravi na visok hrib (nad 8.000 m) ravno prav za dobro aklimatizacijo. USPEŠEN OBISK TAJSKIH PLEZALIŠČ Konec septembra so se iz Tajske, kjer so obiskali znamenita ple-Zališča ob morski obali, vrnili trije člani kamniškega alpinističnega odseka. Njihov obisk teh plezališč je bil uspešen, čeprav ob koncu poletne deževne sezone še ni bilo stabilnega lepega vremena. Ker je sonce v teh predelih, ki ležijo okoli 10 stopinj severno od ekvatorja, celo leto močno, je hitro posušilo stenice po nalivih, tako da so bile plati, previsi, strehe, kapniki in vse drugo, kar sestavlja stenice teh naravnih plezališč, dovolj suho za plezanje. Vsem trem skupaj je tako uspelo med obdobji lepega vremena preplezati več kot 70 različnih športno-plezalnih smeri. Najtežja smer, ki jo je splezal Matjaž Žavbi, je ocenjena s 7 c (IX po UIAA), najtežja smer Martina Bombača in Mateja Mošnika pa s 7 b (VIII-IXpo UIAA). PLEZALNA ŠOLA AO Kamnik organizira tudi plezalno šolo, ki jo vodi Matjaž Zav- bi. Poteka v telovadnici Frana Albrehta dvakrat tedensko oh ponedeljkih od 18.30 do 21. ure in ob četrtkih od 18.30 do 20. ure. Namenjena je predvsem otrokom in mladini. Če koga še zanima, naj bo nekaj minut pred začetkom šole v telovadnici. Vstop v telovadnico ni dovoljen v obutvi, ki jo uporabljate za hojo zunaj. DRNOVŠKOVA NA AMADABIAM Po uspešnem vzponu na najvišji vrh Evrope, 5642 m visoki El-brus letos poleti, odhaja Barbara Drnovšek 8. novembra v Nepal, če se ne bo zaradi raznoraznih terorističnih akcij in podobnega kaj zapletlo. Tam se bo pridružila odpravi Extreme Adventure Te-am iz Beograda, ki ima v načrtu vzpon na 6812 m visoki Amadab-lam po normalni smeri, ki pa ni sumo »štamjanje«, ampak kar resno plezanje. Prvotno je sicer nameravala z Američani na 8013 m visoko Šišo Pangmo, vendar »se denarno ni izšlo«. NOGOMET NA NAJVIŠJI RA VNI Kljub relativno slabemu vremenu se je tradicija nogometa na najvišji ravni nadaljevala. Tokrat so se nogometne tekme, za katero veljajo posebna pravila (ni avta, ni kota, gol velja, če žoga prileti med vrata s prave smeri in podobno), udeležili celo pravi Štajerci, vendar jih ni bilo dovolj, da ne bi v njihovo ekipo prišlo tudi nekaj »mešancev« kranjske in štajerske krvi. Med tekmo je tudi deževalo, vendar je igralce, predvsem pa gledalce, bolj motila megla, kije bila tako gosta, da se občasno ni videlo od središča igrišča do gola, kaj šele od gola do gola, med katerima je samo 40 korakov razdalje. Glede na razmere je bila tudi tekma kratka in zato tudi rezultat 0:0 ne preseneča. Naslednja tekma bo v nedeljo, 6. oktobra prihodnje leto z začetkom točno opoldne. In Štajerci so obljubili, da bodo pripeljali močno ekipo. ZAPRTE KOČE Vse visokogorske postojanke v osrednjih Kamniških Alpah, ki gravitiajo proti jugu in kamor štejemo Kocbekov dom na Koroški (ta je sicer »štajerska mejna postojanka«, ki stoji na meji med Kamniškimi in Savinjskimi Alpami, vendar je tam svet odprt proti dolini Kamniške Bistrice), Kamniško kočo na Kamniškem sedlu in Cojz.ovo kočo na Kokrskem sedlu, so zaprle svoja vrata za nenapovedane obiskovalce in ne bodo oskrbovane do naslednje poletne sezone. Na sedlih so koče zaprli v nedeljo, 14. oktobra, na Koroški pa že v začetku septembra, vendar so dom ob lepih koncih tedna še občasno odpirali. Na Kamniškem in Kokrskem sedlu sta ostali odprti zimski sobi, ki omogočata zasilno prenočevanje, na Koroški pa je potrebno za vstop v zimsko sobo dobiti ključ. V predverju je namreč možno le bivakirati z lastno opremo. VAL'DI MELLO V času od 16. do 22. septembra je AO Kamnik organiziral alpinistični tabor v dolini Val'di Mello. Udeležili so se ga Mojca Či-bej, Aleš Holc, Metod Humar, Damijan Kočar in Aleš Koželj. Žal je bilo vse dni slabo vreme: ves čas, razen dela enega dneva je bilo vsaj oblačno in hladno, če že ni deževalo. V hribih je zapadlo tudi veliko novega snega, tako tla so bili vzponi v stenah nad 2000 m nad morjem praktično onemogočeni tudi zaradi nevarnosti plazov. Zato so udeleženci tabora svoje delovanje usmerili predvsem v plezal i šča, kjer so se spoznavali tudi z granitom. Kljub vsemu pa jim je le uspelo opraviti nekaj kvalitetnih vzponov, med katerimi je vredno omeniti naslednje: Kočar in Koželj v Dimore degli Dei smer LL Risvegllo di Kundallni (VII-, 300 m) in smer L'Arbero delte Pere (VI+, 250 m), v Brontosuarupa smer Risposte di Bakunin (VI, 190 m). Čihejeva, Holc in Humar so pa v Serone degli Gnomi splezali smer Tunnel diagonale (V+, 115 m), Čihejeva in Holc pa še v Sarcofagu smer Cinciolo acuto (V+, 100 m). Holc in Humar sta poskusila priplezati tudi na Motite Dis-gracia (3678 m), a ju je zaustavila velika količina novozapadle-ga snega, tako da sta morala obrniti. PlJiZ NA KAMNIŠKEM SEDLU Septembra, ko je bilo slabo vreme in je v hribih pri nas zapadel sneg, je bilo opaženo sproženje snežnega plazu na Kamniškem sedlu, nad Zgornjo gričo. Sveži, mokri, južni sneg je padal na travo in se ni sprijemal s podlago. Ko ga je bilo dovolj, se je zapeljal v globino. K sreči ni bilo nikogar v bližini, da hi ga plaz ogrozil. Naj ho ta zabeležka kot opomin, da nas lahko tudi poleti (takrat je bilo še koledarsko poletje!), na relativno nizkih nadmorskih višinah, preseneti snežni plaz. BOJČ Uspešen start Kamničank Kamniške odbojkarice 3S Kamnika so uspešno startate v novo državno prvenstvo v drugi ligi. V prvem krogu so malce nepričakovano /lahka odpravile ekipo, ki se je lansko sezono do konca borila za vstop v prvo ligo. Ekipo Zreč so premagale s 3:1, izgubljeni Iretji set pa gre pripisati nezbranosti, saj so ostale sete dobile na 13, 15 in četnega celo na šest. Med tednom pa so igrale prvo tekmo tretjega kroga pokala OZS z Ljubljano. Kamničankc so bile k 1 j li b porazu s 3:0 enakovredne tekmice prvoligaški ekipi, saj so v prvem setu vse do končnice vodile, v drugem selu pa so imele celo zaključno zogo. Povratna tekma bo konec ledna. Lep uspeh pa so dosegle mladinke, ki so se uvrstile v čctrtfi-nale z zmago nad Solkanom in porazom proti Vi-talu. Tudi kade t i nje so začele tekmovanje s pozitivnim izkupičkom, tako da se nam tudi pri dekletih obeta lepa sezona. CICO 1. Gorski tek na Šmarno goro Klub gorskih tekačev Papež je z državnega prvenstva v gorskih tekih za otroške kategorije na Šmarni gori, kjer je bil tudi finale svetovne serije Velike nagrade WMRA. prinesel srebrno kolajno. Pritekla jo je Urša Rebernik, njena dvojčica Janja je z le sedmimi sekundami zaostanka v zadnjem metru izgubila bronasto kolajno. Solzice so ji tekle po licih, koje sprevidela, da označen lijak v ciljnem prostoru ni bil pred ciljno črto kot običajno in je prekmalu upočasnila tek. Med starejšimi dečki se je Uroš Tomec s pogumnim tekom enakovredno kosal z bolj izkušenimi in bolj uveljavljenimi tekači iz atletike in smučarskega teka. V KGT Papež, so ponosni na njegovo peto mesto. Le 30 sekund za tretjim mestom je velik potencial za prihodnost. Miha Jašavec in Rok Kladnik sta zaključila prvo deseterico. Med mlajšimi dečki so Rok (6.) in Klemen Markuš (7.) ter Gregor Kregar (9.) malce višje kot mlajše deklice Lea Pučnik (10.), Tjaša Smrečnik (II.) in Špela Rogač (12.). Uspeh valu mladih tekačev KGT Papež, so v močni svetovni konkurenci dopolnili starejši. Matej Krebs, prvi kategorizirani tekač kluba (državni razred), je osvojil 21. mesto. Pred njim je bilo kar 15 tujcev. Prva po slu bila svetovna asa Italijana Emanuele Manz.i in Marco Degasperi ter No-VOZelandeC Jonathan Wyatl. Zdravko Volka r, edini, ki seje čutil pravega Tuhinjca (tekel je za ŠD Šmartno), je pritekel 24. mesto - sedmo med slovenskimi tekači, in Sebastian Zarnik, 27. oziroma osmi. Za kamniške tekače, predvsem tiste iz. zgornjega konca doline Kamniške Bistrice, je bil to tudi vrhunski zaključek domače sezone gorskih tekov. Mira Papež., agilna organizatorka, pa je ugriznila tudi v kros Dela, jesenski tekaški kros občinskih reprezentanc - za Kamnik. Luka Kodra še enkrat državni prvak Gorskega kolesarja Luka Kodra, ki smo ga predstavili v eni od prej šnjih številk Občana in ga homo zaradi vz.ornega pristopa do športa morali očitno kmalu ponoviti, ni spal na slavi. Na državnem prvenstvu v vzponu Podvelka-Glančnik, kjer je nastopilo še devet kolesarjev Colci-ta, je upravičil vlogo prvega favorita V konkurenci mlajših mladincev. Kljub temu, da po seriji zmag med dečki nastopa v odraščajoči srenji šele prvo leto, je osvojil še četrto letošnjo lovoriko. Po naslovu državnega prvaka v krosu na domačem klubskem terenu v Kamniku, zmagi v slaven skem in mednarodnem pokalu Alpe-Jadran je dosegel popolni četverček. »Ni mi šlo tako dohro. Kar namučil sem se. Taka proga mi ni preveč odgovarjala,« je pripovedoval v cilju, medtem ko mu je prijatelj Boštjan Hrihovšek, 5. med starejšimi mladinci, hitro pritrdil. »Tudi meni ne. Ko bi bila dirka na Menino planino, hi šlo bolje.« Mlajši Domen Rerlic (6.), David Vogrin (7.) in Mohor Vrhovnik (H.) so dopolnili uspeh Luke Kodre in Calcita. Za konec sezone je bil v elitni konkurenci po sijajnih nastopih mi manjših dirkah in obetavnih rušenjih osebnih rekordov na treningih pral velikim pričakovanjem Mitjo Muhvič. Ali lahko preseneti favorite, se je postavljalo vprašanje. Šesto mesto, kar je najlepši rezultat kolesarjev Calcita v elitni članski konkurenci v tej sezoni na DP z zaostankom za tretjim mestom zgolj 40 sekund na 40 minut dolgi progi. »Zelo lesno je bilo vse skupaj, več ni šlo,« je priznal Mitja, potem ko SO ga konkurenti Golčer (20. kolesar svetovne lestvice), Jauk (legenda gorskega kolesarstva), Pistor (veliki up), Curk in Cvet (najboljši kolesar domačih vzponov in tretji na DP cestne elite na Pokljuko) pustili za seboj. Da je bilo uvrstitev tik za kolajnami še več, je s četrtim mestom med mastersi prispeval še Metod Močnik. METOD MOČNIK V sezoni 2000/01 so starejši dečki (letnik 86 in 87) NK Kamnik osvojili prvo mesto, mlajši dečki (letnik 88 in 89) pa drugo mesto v svoji tekmovalni skupini. Ker je nadarjena generacija napredovala v najzahtevnejšo skupino, je NK Kamnik v sodelovanju s starši in trenerji organiziral priprave za mlajši selekciji kadetov (letnik 85 in 86) in starejših dečkov (letnik 87 in 88). V spremstvu dveh trenerjev NK Kamnik se je kljub dopust-niškemu času priprav udeležilo 16 nogometašev. Prijazno okolje in osebje Doma v Planici nam je nudilo dobre razmere za priprave na novo nogometno se/ono. Trenerja Boris in Mile sta ves čas priprav zahtevala red in disciplino ter delavnost na treningih. Nogometaši so njune napotke vestno izpolnjevali, saj so se zavedali, da jih caka zelo naporna sezona, v kateri bodo tekmovali / najboljšimi ekipami v Sloveniji. Kljub vsem naporom pa se je še vedno našel prosti čas, ki so ga fantje s pridom izkoristili. Naš trener Mile je za to priložnost sestavil tudi pesem, v kateri opisuje vrle nogometaše. BORIS ŠVAJGER Sredi lepe Planiške narove, mlajši nogometaši so imeli priprave. Dom Planica je bita njihova baza, pet dni je trajalo pripravljalna faza, Trenerju tloris in Mile sta se trudila, da bi jih nogometnih veščin naučila. Pri tem nista imelo nobenih težav, zalo ker je v ekipi vladal duh laprav. Pionirjev sedem in kadetov devet je prišlo v planiški prelepi svet. V spremstvu trenerjev in svojih staršev iz. Kamnika je prišlo 16 nogometašev. Naključni planiški obiskovali i so mislili, da smo Slovenski skakalci, kajti vadili smo ludi brez Žoge ter loko izvajali vaje za noge. kri prijateljske tekme so pokazale, do s kamniškimi nogometaši ne bo Sale. Jeseničani so bili nasprotniki tapravi. naši SO igrali v naslednji postavi. Na vratili smo imeli pravega silaka, Priprave nogometašev mlajših selekcij Priprave nogometašev v Planici 2001. Čepijo z leve: Milenko Ninič, Tomaž Zaje, Darko Kadotie, Andraž Vider-gar, Alen Hafizovič, Domen Vidergar, Jaka Einjalt. Stojijo z. leve: Boris Švajger, Stipe Duvidovie, Marko 'Zaje, Matej Vrtačič, Miha Mihalj, Edis Duranovič, Emir Adrovič, Matie Pramenko, Primož. Škrbine, Rok Švajger, Milenko Spasič. njegovo ime je seveda Jaka. Kol panter on lovi visoke žoge, ta nizke vedno dobiva skozi noge. Andraž je bil drugi vratar, pa čeprav je šele 13 let star. Z vsemi žavbami je on namazan, Že od nekdaj je bil po tem znan. Zadnjega branilca je igral Emir, med nasprotnike je vedno vnašal nemir. S polno močjo je tolkel po Žogi. včasih tudi po nasprotnikovi nogi. Na njegovi desni je Matic pa radi ral ter nasprotnike kot veter drevesa podiral. On je nasprotnike v obup spravljal, ko jim je v obrambi most naslavljal. V obrambi sta igrala še Mare in Darko, poskušala sla nasprotnika predriblat z varko. Varka jima včasih ni uspela, laku da bi skoraj lastna vrata -odela. Na desnem boku je igral Miha. vedno nekaj z Žogo zaštriha. Tekmecu je rad prodajal »lužnjake«, zvečer pa na glas poslušal »narodnjake«. Hafo in Tomaž sla prodirala po levi strani, zaradi tega so bili nasprotniki obupani. Obupani so bili tudi gledalci ob cesti, kajti ona dva sta driblala do nezavesti. V vezni liniji so igrali Primož, Stipe in Rok, med igro niso šparali ne jezika, ne rok. Za svoje napake so krivili sodnike, baje so oni krivi za izgubljene tri pike. V napadu sta igrala Matej in Eda, zato je pri nasprotniku bila prava zmeda. Kajti Eda je bil hitrejši kol žoga, Mateju pa ni ubogala ne leva, ne desna noga. Na rezervni klopi je sedel Domen. Zanj pravijo, da je fant zelo skromen. Vedno uboga, kar mu trener reče, včasih po celem igrišču brez. veze teče. I udi Milenko ima posebno zgodbo. Pravi, da je od trenerja staknil poškodbo. Trener Mile naj hi ga poškodoval, zato je raje ob avt-liniji stal MILENKO SPASIČ Dober začetek NK KAMNIK je odlično začel svojo prvo sezono v tretji lipi in presegel vsa pričakovanja. Moštvo se nahaja v vrhu prvenstvene tabele, ekipa je »asfaltirala« mnoge nasprotnike, s katerimi je še lani izgubljala z očitno razliko. Obrestuje se sistematsko delo strokovnjakov, predvsem trenerja ZvonetaMagiča in sodelavca Rusa in Bekriča. Moštvo deluje uigrano, rutinirano, prilagaja se nasprotniku in terenu, izkoristek igre je maksimalen. Doka/ /a kvaliteto so tudi gledalci, na tekmah jih je že nekaj sto. Teletekst TV Ljubljana javlja rezultate tekem takoj po zadnjem sodnikovem pisku, kar je še en dokaz zanimanja javnosti za to stopnjo tekmovanja. Mozaik Igralski mozaik je v pristojnosti predsednika Braneta Modrijana. V tem pogledu ima sladke skrbi, kajti igralci se mu ponudijo kar sami. Trenutno jih je 25. Z veseljem ugotavljamo, da sugestivni trener Magič uveljavlja pretežno domače igralec, ki po besedah nekdaj odličnega kamniškega vratarja Marjana Goloba pomenijo »moč, ki se bojuje za klub, navijače in Kamnik«. Golob ocenjuje, da je prednost domačih fantov neprecenljiva. To so zlasti: Janez Hribar, nekdanji prvoligaš, motor ekipe, Jani in Rudi Osolnik, let na krilih navdušenja, Anton Vinkovič, vratar s sedmimi ključi, Raj-ko Modrijan, ki ne kaže svojih let in Janez Tušek, igralec s potezami Bcrgkampa. Vzgajati »Vzgajati!«, je zahteva predsednika ob pogledu na stotnijo be-lo-modrih cicibanov, mlajših dečkov, starejših dečkov, kadetov in mladincev, ki po uspehih slovenske nogometne reprezentance čedalje bolj množično in navdušeno trenirajo v klubu. »Res jih je kot listja, toda zahtevam, da ob športu postanejo zgledni in zreli ljudje«, razmišlja Modrijan. Vesel je bil nedavne zmage mladincev nad vrstniki NK Ljubljana (3:2), sedem golov v mreži Švaj-gerjevih kadetov pa je sprejel z aksiomom učenja iz. poraza. Kaj bo na stadionu? V megli se kažejo obrisi kegljišča ali balinišča, dejstvo pa je, da ima nekdo (občina?) namen odstraniti del zahodne tribune na Stadionu prijateljstva in tam postaviti zgradbo. NK Kamnik kot uprav-Ijalec stadiona s tem ni v celoti seznanjen, izvajalec vsega tega pa ne ve, da mora klub za svojo tretjeligaško dejavnost izpolnjevati številne pogoje, med drugim tudi parkirišče in dostop gledalcev in gostujoče ekipe do igrišča. Kakšni so ob tem načrti podpornikov kegljačev ali balinarjev, ni znano, vidni pa so že posegi v stadion. Ali bomo spet doživljali gradnjo na kamniški način? M. M. V CALCIT KAMNIK V TOP TEAMS Kamniški odbojkarji so odlično zaceli letošnjo sezono, saj so v dveh kvalifikacijskih tekmah za uvrstitev v evropski Pokal TOP TEAMS dosegli še enega svojih mejnikov. Kamničanom se do sedaj še ni uspelo uvrstiti v nadaljnje tekmovanje v sezonah, ko so se v državnih prvenstvih uvrstili v Evropo - lansko leto tesna poraza proti Malagi. V letošnjem letu so imeli Z- : ~~" \ Lokostrelec Krumpestar zmaguje »Mi je kar hudo nerodno, ker je za lokostrelstvo v medijih tako slabo zanimanje, da nikjer ne morem pokazali, koliko sem vreden in da vrnem zaupanje, ki mi ga daje edini sponzor Zdravilni gaj Tunjice,* je tožil Manj Matevž Krumpestar, kamniški olimpijce v Allanli /006. Na svetovno prvenstvo v tem letuje V dciclo vzhajajočega sonca letel le trener Samo Medved, lokoslrelci z olimpijskim lokom pa so ostali doma. Tudi Matevž Krumpestar, najboljši športnik lurijic, in smučarski tekač Milan Scdiiiak, V času svetovnega prvenstva je z zmago v slovenskem pokalu v Medvodah dokazal, da še vedno sodi v vrli slovenskega lokostrelstva, ki ga najbolj priznavajo iiiji i. Zmagal je tudi mi tekmovanju s tekaškimi rolkami v Dolu pri Ljubljani med rekre ativci in tako lepo nakazal, da bo pripravljen za zimsko se; o no v lokostrelskem biatlonu. METOD MOČNIK srečo pri žrebu, saj so naleteli na sarajevsko Bosno, ki je celo zaprosila za obe tekmi v Sloveniji. Seveda so Kamniča-ni ponudbo sprejeli in tako sta se konec tedna v kamniški Športni dvorani igrali dve evropski tekmi. V petek so se Kamničani se lovili v svoji igri in celo dopustili, da so gostje ogrozili njihovo zmago v prvem selu. Vseeno so se Kamničani zbrali in ta sel dobili, na koncu pa slavili visoko zmago s 3:0. Kljub temu, da so Sarajevčani za soboto obetali revanšo, pa se mlada bosanska ekipa ni mogla resneje upirati razigranim Kamničanom, ki so tudi v drugo slavili zmago s 3:0 in se lako uvrstili v tekmovanje lop tcams, ki se bo odvijalo v decembru in januarju. Nasprotniki Kaniničanov v najtežji skupini tekmovanja so nizozemska, češka in poljska ekipa. Kamničani bodo na prvi tekmi od šestih gostovali na Nizozemskem. Povejmo še. da sta bila na obeh tekmah najboljša Jane/ Turk in Matja Pleško, uvrstitev v nadaljnje tekmovanje pa so dosegli še Damjan Marinko, Gregor Orel, Gregor Perhaj, Tomislav Smuc, Gašper Ribič, Miha Kosi. Sašo Palma, Marko Turk in Jane/ Malo-vič. Trener ekipe je Gregor Hribar, pomičnik pa Danijel llabjan. Seveda pa ne smemo pozabiti na celotno ekipo OK Calcit Kamnika, ki skrbi za to, da je kamniška odbojka se naprej na prvem mestu v državi. Že v soboto pa se začenja g..' ■ Najboljši igralec na obeh tekmah Janez Turk v napadu, v preži za morebitno odbilo žogo pa Orel, M. Turk, Perhaj in Kosi Trojni blok Kamnieunov (1'leškn, Kilnč in Šimue) je uspešno zaustavljal gostujoče napade, lako ela Uberu Marinku ni bilo potrebno posredovati. državno prvenstvo. Kamničani bodo v prvi tekmi v soboto ob 18. uri gostili ekipo Šoštanja in vsi, ki ste zamudili ev- ropski nastop, si fante na delu lahko ogledate ta vikend. CTCOE Fotografije: JOŽE JANKOVIĆ Iz septembrske črne kronike Vlomilci so si spet zaželeli računalnikov in zlatnine... Število prometnih nesreč se je v letošnjem septembru zopet povečalo, saj se je ta mesec na območju kamniške policijske postaje zgodilo 56 prometnih nesreč, lani pa dve več. Le dve prometni nesreči sta imeli za posledico telesne poškodbe, ostale pa so pustile težje ali blažje sledi le na pločevini vozil. Med 45 kaznivimi dejanji, ki so jih policisti zabeležili V septembru (lani 48). so spet prevladovali vlomi in tatvine, pr\'ih so našteli II, drugih pa 14. Na področju javnega reda in miru so morali policisti posredovali 31-krat (lani 33-krat). 21 posegov so morali opraviti v zasebnih prostorih, desetkrat pa so morali krotiti razgreteže v gostinskih lokalih, na ulicah ali drugih javnih mestih. Med prometnimi nesrečami so nas policisti opozorili samo na eno. Ta, res nekoliko neobičajna nesreča, se je zgodila 7. septembra na regionalni cesti Moste-Duplica. Povzročilo jo je spolzko cestišče. Tovornjaku, ki je prevažal grelec, je v dolžini 200 m po cesti iztekalo olje. Zaradi mastne ceste je prišlo do naleta dveh osebnih vozil. Vozišče so nato očistili delavci cestnega podjetja. Zoper povzročitelja pa so policisti vložili predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Septembrska kazniva dejanja so se začela s tatvino osebnega avtomobila R Tvvingo, reg. št. U-J4-I60, ki ga je doslej še neznani tat 5. septembra ponoči odpeljal s parkirišča ob Zikovi ulici v Kamniku. 9. septembra je doslej še neznani vlomilec vlomil v trgovino Arboretuma v Volčjem Potoku. Ni nabiral čebulic tulipanov, pač pa je odnesel s seboj kar vso računalniško opremo. 12. septembra preko noči je neznanec v delavnici na Zebljarski ulici v Kamniku nabral in odnesel s seboj vrtalko, skobelnik in še nekaj drugega orodja. 18. septembra pa je vlomiicu, ki je želel ponoči priti v cerkev v Motniku in verjetno s seboj odnesti kako dragocenost, poskus spodletel. Ni mu namreč uspelo premagati trdnih in dobro zaklenjenih cerkvenih vrat. Zelo aktivni so bili vlomilci sobotno in nedeljsko noč, 23. in 24. septembra. Tako so iz stanovanjskih hiš na Bevkovi in na Bukovniški v Kamniku odnesli več kosov zlatnine in nakita. Iz gostilne Logar v Smrečju so odnesli vse avdiovizualne naprave (TV, radio itd.), za nameček pa še nekaj zavojev cigaret. To noč je bila deležna obiska vlomilcev hiša na Palovški cesti, od koder so odnesli kipec z dragimi kamni in lovsko puško. Med ostalimi dogodki je KRONIKA V septembru so se poročili: KOCIPER IX >MIMK, Podhtiršt pri Kamniku 5, avtoklepar, slar29in SR$EN ŠPEIA, Suhadole 47, prodajalka, stara 28let - BAJDE UROŠ, Laze c Tuhinju 23A, konstruktor, star 25 let in KADUNC MARTINA, Zgorji Tuhinju 25, računovodja, stara 27let - POLJANŠEK JANEZ, Kamnik. Dobajeva ul. 8, operater proizvodnje, star 26 let in HERLE LUCIJA, Domžale, Nova ulica 10, študentka, stara 22let - MOČNIK METOD, Bistričica 2, strojni tehnik, star 33 let in ZAJC TINA Kamnik, Vegova ul. 10, prodajalka, stara 24 let - OPAŽEM ALEŠ, GodičGSA, slikopleskar, star 28 tet in STARE NINA, Kamnik, Ul. Matije Blejca 20, pom. adm. del, stara 23 tet ■ KADUNC BOJAN, Zgornji Tuhinj 4C, slikopleskar, star 20 tet in KALIŠNIK MATEJA, Potok 2A, gostinski tehnik, stara 19 tet KRM. \ \ SAR I 'Rl )Š. Komenda, SaJarjeva nI I. i t/i. dela. star 27 tet in KIADSIK VESNA, Vrhpoljepri Kamniku 125. absolventka, stara 25tet - VIDERGAR EMIL, Kamnik, Ljubljanska c. 39, pek, star33 tet in SVETI ZDENKA, Kamnik, Ljubljanska c. 39, hlagajničarka, stara34 tet - OSREDKAR JURIJ, Ljubljana, Na Korošci 23t predmetni učitelj, star 29 tet in ČUDEN DAMJANA, Ljubljana, Čučkova ul. 37, študentka, stara 26tet -JELN1KAR ALEŠ Podgorje, Podgorje 93C upenjatec, star 32 tet in JANKOVSKA VESNA, Kamnik, Groharjeva ul. 12, delavka, stara 24 tet - DRNOVŠEK MARTIN, Kamt^k, Bevkova ul. 12, kriminalist, star 33 tet in DOVČ TADEJA, Domžale, Taborska c. 23, sam. dela v laboratoriju, stara 32tet - VEGEL JURIJ, Kamnik, Ul. Matije Blejca 10, mehanik, star 31 tet in MULALIČ SELVLA, Kamnik, Šutna 11, študentka, stara 22 tet VIDOVIČ EDVARD, Kamnik. Klavičeva ul. 12, finomehanik, star 24 tet in KORDIN DRAGICA, Kamnik, Fužine 8, ekonomski tehnik, stara 24 tet PRETNAR ALEŠ, Golnik 74, odvetniški kandidat, star 27 tel in NERIMA BARBARA, Kamnik, Slatnarjeva ul. 21, strokovna sodelavka, stara 27 tet V septembru so umrli: - M1HEL1Č VERONIKA, roj. Savli, stara 75 let - DROLC MARIJA, roj. Dolinšek, Podhruška 1, upok, stara 74 let (i F.RKMAN JOŽICA, roj. Prusnik. Zgornje Stranje 4, upok, stara 74 let -SITAR TVANA, roj. Sušnik, Godič 70, upok, stara 79let - FURIAN SABINA, roj. Košir, Moste 89, stara 27 tet - LAJLER MARIJA roj Potočnik. Bistričica, upok, stara 100 let - TALIČ AHMET, Varoška Rijeka, star 41 let -GOLOB MARIJA, n>j. I lahjančič, Kamnik, Tunjiika c. 2B, upok, stara 86 let -PETRIČ DRAGOTINA roj.Škofic. Vrhpolje pri Kamniku 203, upok, stara 72 let NOVAK VERONIKA, roj. Krehc loke r Ta/nitju -iF. Upok., stara 57 let - OKORN MARIJA roj. Trepanc, Vir, Nušičeva ul. 3, upok, star 79 let - KOLAR MARIJA, roj. F.raani, Spodnje Palovče 2, upok, stara 87 tet ■JERMAN MARIJA Kamnik. Sutna 16, upok, stara 85 let potrebno omeniti zajetje 18 državljanov Iraka, ki so ilegalno prestopili slovensko mejo in se verjetno preko Črnivca 5. septembra s kombijem pripeljali do Stranj, kjer so jih prijeli kamniški policisti. Voznika so s kazensko ovadbo izročili v nadaljnji postopek preiskovalnemu sodniku, tujci pa se bodo v domu za tujce v Ljubljani srečali s sodnikom za prekrške. 7. septembra se je pri kopanju kanalizacije na Žalah zgodila nesreča, ko je lopar v globini treh metrov zasul delavca, ki je kljub takojšnjemu odkopavanju in nuđenju zdravniške pomoči umrl. 27. septembra so bili policisti obveščeni, da zemeljski plaz na Pristojni poti na zgornjem Perovem ogroža hišo. Na kraj dogodka so takoj prispeli člani štaba za civilno zaščito in OP-UE, ki so s sodelovanjem PUH-a poskrbeli za najnujnejše ukrepe. Plaz so verjetno povzročile obilne padavine in razmočena zemlja. Tudi prodajalci in uživalci mamil v septembru niso mirovali, saj so policisti pri šestih osebah (kraja ne navajajo) našli in zasegli prepovedane droge. 19. septembra so policisti prejeli obvestilo krajanov Duplice, da je na Duplici zrak zelo onesnažen, saj so v zraku močne vonjave po lakih in barvah. Policisti so z ogledom in preverjanjem to navedbo potrdili in o tem obvestili pristojno inšpekcijo. (fs) PRIPRAVA KURILNE NAPRAVE NA ZIMO Če ste doslej odlašali, je sedaj skrajni čas, da se nekoliko posvc-lite svoji hišni kurilni napravi (kotlu). Kljub izvedeni plinifikaciji Kamnika, Šmarcc in Mekin je pri nas še vedno največ kotlov na kurilno olje in na podeželju na drva, ki zahtevajo nekaj več skrbi in vzdrževanja. Prav vzdrževanje pa v veliki meri vpliva na varnost in ekonomičnost obratovanja. Zaradi boljšega pregleda si oglejmo vzdrževanje sistema ogrevanja po njegovih pomembnejših sestavnih delih. KOTLOVNICA. Prostor kotlovnice mora biti urejen in čist. Razna navlaka v kotlovnico ne spada in predstavlja tudi potencialno nevarnost za požar. Redno moramo čistiti vse odprtine in rešetke, ki služijo za dovod svežega zraka, potrebnega za zgorevanje. To je še posebej pomembno v kotlovnicah, kjer kurimo s kurilnim oljem ali s plinom. Gorilniki namreč sesajo potreben zrak /a zgorevanje iz prostora kotlovnice. Če ob tem sesajo prah, ta povzroča motnje pri delovanju gorilnika. Prah, ki se nabira na režah ohišja ventilatorja gorilnika, ovira pretok potrebne količine zraka za zgorevanje v kurišče, kar posledično pomeni nepopolno zgorevanje in slab izkoristek. Seveda je v kotlovnicah, kjer kurimo trdo gorivo in moramo pogoslo odstranjevali pepel in ostanke gorenja, veliko težje vzdrževati potrebno čistočo. S previdnim in umirjenim prelaganjem pepela iz kurišča v odlagalno posodo, ki jo ob vsakem stresanju pepela z lopate prekrijemo s pokrovom ali pločevinastim kosom ter rednim čiščenjem kotlovnice pa je lahko tudi ta prostor čist. Odsvetujem pokrivanje posode s časopisnim papirjem, ker rad zagori. Pepel in ostanke gorenja moramo odlagati na požarno varno odlagališče. Če niso ohlajeni, jih moramo takoj odnesti iz kotlovnice. KOTLI NA TRDA GORIVA. Z njimi je največ dela in vzdrževanja. Zaradi neprimerne uporabe goriva in predimenzioniranih kotlov je zgorevanje v njih največkrat nepopolno. Zato na stenah kurišča nastajajo katranske obloge in saje, ki zmanjšujejo prehod toplote na ogrevalno vodo. Vsak milimeter takšne obloge pomeni 6% toplotnih izgub, namesto prehoda na vodo odhaja toplota skozi dimnik. Takšne obloge odstranjujemo s strgali, ki so bila priložena novemu kotlu, za manj trdovratne pa se danes dobijo tudi kemična sredstva v obliki tekočin, ki jih razpršimo po kurišču, nato pa zakurimo v kotlu. Za pomoč lahko zaprosimo tudi dimnikarja. KOTLI NA TEKOČA GORIVA. Zgorevanje tekočih goriv je popolnejše, zato čiščenje ni potrebno tako pogosto. Običajno zadostuje dvakrat med ogrevalno sezono. Odstranimo saje s sten kurišča, enako kot pri kotlih na trdna goriva. Kako hitro se nabirajo saje na stene je odvisno od nastavitve delovanja gorilnika in pravilno izbrane velikosti kotla ob nakupu. Gorilniku je potrebno posvetiti še posebno pozornost. Če smo čiščenje kurišča opravili sami ali s pomočjo dimnikarja, pa moramo nastavitev gorilnika obvezno prepustiti usposobljenemu in za to opremljenemu servisu. Priporočljivo je, da ga pokličete po koncu vsake ogrevalne sezone. Če ste tedaj pozabili je tudi sedaj še čas. Sicer pa je po izkušnjah potrebno opraviti servis vsaj na vsakih 4.000 litrov porabljenega kurilnega olja. Serviserju brez ustrezne merilne opreme ne zaupajte nastavljanja gorilnika. O opravljenem delu mora sestaviti zapisnik, ki ga shranite, da boste ob letu, ob ponovnem servisiranju, lahko primerjali stanje gorilnika. Priporočam, da se s serviserjem dogovorite za vgradnjo števca obratovalnih ur gorilnika, na Iskrinem servisu v Ljublja- ni stane 2.800 SIT. Tak števce je dober pokazatelj delovanja celotne ogrevalne naprave. Število obratovlanih ur v naših podnebnih razmerah naj bi znašalo med 1.600 in 1.800 urami, če hišo samo ogrevamo, in dodatnih 200 do 300 ur, če pripravljamo tudi toplo sanitarno vodo. Če je število ur obratovanja občutno nižje od navedenih vrednosti, lahko sklepamo, da je kotel predimenzioniran in da je izkoristek slab. Za izboljšanje si pomagamo z vgradnjo manjše šobe v gorilnik. Pri ustrezni šobi in dobro nastavljenem gorilniku znaša prihranek goriva tudi do 10%. KOTLI NA PLINSKA GORIVA. Za plinske kotle in gorilnike velja analogno kot za kotle na trdna in tekoča goriva. Zgorevanje plina je čistejše, zato je potrebno kotel čistiti po potrebi, gorilee pa nastaviti vsaj enkrat v ogrevalni sezoni. DIMNIK. Namenjen je odvodu dimnih plinov. Skupaj z ostalimi dimovodnimi napravami na kotlu ga je potrebno redno čistiti. To delo, ki je lahko tudi nevarno, prepustite dimnikarju, ki ima primerno orodje in bo delo strokovno opravil. Pri kurjenju na trdna goriva je potrebno čiščenje dimnika vsaj dvakrat v ogrevalni se/oni, pri tekočih pa enkrat letno. Obisk dimnikarja je po Zakonu o dimnikarski službi obvezen. Če imate objekt zavarovan in pride do požara, vam bo njegovo potrdilo zelo dobrodošlo. VARNOSTNE NAPRAVE. Preverimo stanje varnostnih naprav, kot so varnostni ventil, raztezna varnostna posoda in odzračevalni ventili ter lončki. Postopki so zahtevni in razlaga bi bila na tem mestu predolga. Prepustite to tehnično izobraženim sosedom*in prijateljem ali pa se oglasite v naši svetovalni pisarni, kjer boste dobili navodila ter literaturo. ESP KAMNIK Ivo Gašpcrič, cncrj>. svetovalec PfCjLf A . MNFNIA - OOMFVI -PI«5MA- MNFNIA • *^ !▼ A i. m It»*^ ul*L^%Mt^. "Vitlu T I *t * *J !▼» i » 1T» X^ %M i. V SPREMEMBA ZN B5 PEROVO Nadaljevanje s 6. strani neje razprav v Občinskem svetu posredno ali neposredno, po pomoli ali vsled nerazumevanja, podanih mnogo napačnih razlag, ki se tičejo tako mojega soavtor-stva oz. soavtorslva mojih kolegov arhitektov oh razlagi veljavnega ZN B 5 Pero* vo, kot tudi mojega avtorstva pri že zgrajenem objektu »Svetilnika« in so bile te razlage povečini napačno interpretirane, čutim kol dolžnost, da strokovni in širši javnosti razložim oz. jo spomnim na nekaj dejstev: - Kar se tiče strokovne legitimnosti veljavnega ZB II S 1'crovo in raznih pobud glede natečajev in moratorijev, naj spomnim, daje veljavni ZN plod skupnega delit šlirih referenčnih slovenskih strokovnjakov s področja urbanizma in arhitekture na podlagi različnih naročenih oz. natečajnih rešitev s strani investitorjev in Občine Kamnik, kije že tedaj menila, da je ta prostor predragoeen z,a bodisi nestrokovne rešitve, bodisi neracionalno pozidavo, saj predstavlja osrednji prostor dokaj goste primestne pozidave in ob tem, ter ob dejstvo, da se nahaja v neposredni bližini oz. v podaljšku osi mestnega jedra, najprimernejši za oblikovanje novega mestnega jedra z mešanim programom. Veljavni ZN temelji na teh smernicah, ustreznih strokovnih podlagah, predlogih in pobudah ter zaključkih in strokovnih usmeritvah. - Izdelovalec Sprememb in dopolnitev ZN B5 1'crovo v celoti sledi smernicam veljavnega ZN B5 Perovo. Naj spomnim na dejstvo, ki ga večina ne pozna, da sla se oh izdelavi osnutka ZN BS Perovo praktično do zadnjega trenutka obdelovali dve varianti ZN, ki sta imeli sicer isti izhodišči, a sta se razlikovali v eni podrobnosti in sicer je bil v varianti B na mestu sedanje bencinske črpalke predviden skorajda identičen poslovno stanovanjski objekt sedanjemu, medtem ko naj hi se črpalka preselila na južni tlel območja, na severni strani sedanjega poslovno stanovanjskega objekta, ki ga gradi gradb. podjetje Primorje. Da varianta B, ki je imela veliko prednosti pred varianto A, ni bila dana v končno obravnavo, sta bila dva tehtna razloga in sicer: potreba po nedvoumnosti ZN, ki hi onemogočala vsakršno špekulacijo in strah investitorja črpalke, da ne bi vsled še nerešenih zemljiškoknjižnih vprašanj in pomanjkljive garancije izgubil svoj prostor z.a črpalko, novega pa hi dobila konkurenca. Kakorkoli že, varianto A, ki je v veljavi, poznale, kopije viariunte B, ki ima več prednosti, pa hrani izdelovalec še sedaj in je na voljo zainteresiranim. - Kar se tiče programa predvidenega posega, je dejstvo, da poslovno stanovanjski program na omenjenem zemljišču sledi usmeritvam ZN glede mešanega programa območja in daje tako prostorsko kot tudi glede izboljšav delovnega in bivalnega okolju primernejši otl bencinske črpalke, ki je predvidena sedaj. Nikakršnih zelenih površin ni bilo predvidenih na obravnavanem območju. - Glede prometne ureditve hi rad pomiril stanovalce severnega poslovno stanovanjskega objektu »Svetilnik« in poudaril, da zasnova novega poslovno stanovanjskega objekta omogoča ohranitev vseh parkirnih mest. ki sedaj služijo temu objektu, prav tako na nivoju Sltietove ceste. Kar se tiče drugih parkirnih površin, namenjenih funkcioniranju objekta, omenjena zasnova omogoča lako na nivoju Ljubijan ske kot tudi Steletove ceste in tudi v eni ali več kleteh dovolj parkirnih mest tako za stanovalce kot tudi uporabnike poslovnih prostorov. Sicer pa ravno dvonivojska značilnost celotnega območja omogoča, dajt Z nadaljevanjem nivoja ljubljanske ceste v obliki ploščadi omogočeno veliko število parkirnih mest za posamezen objekt že v nivoju Steletove ceste, da ne omenjamo parkirnih mest v nivoju kleti ali. evenliui nih medetažah. - Pri oblikovanju gabaritov, tako horizontalnih kot višinskih, ki se zdijo marsikomu sporni. SO pomembni vsaj trije vidiki oblikovanja: I. gabariti v odnosu območja kol cetbtt tlo sosednjih območij oz, objektov, 2. gabariti območja kot celote in 3. gabariti posameznih objektov znotraj območja, pri katerih pa je tako kot absolutna višina enako pomembna ali še pomembnejša relativna višina, loje artikulacija posu meznih objektov. S teh vidikov je potrebno gledati objekte ne kot ločene tlele, pač pa kot sestavne dele širše celote in širšo celoto ne kol posamezni del, pač pa ludi kot tlel širše celote, območja, mesta itd. Naj bom bolj konkreten: Območje B 5 Perovo je kol novo južno mestno središče tudi oblikovno zasnovano tako, tla poudarja svojo me slutiti v možnih okvirih, ki upoštevajo in ne ogrožajo lako zunanjih kot notranjih odnosov med objekti. V horizontalnih gabaritih objekti sledijo enotnemu urbanističnemu rastru z. upoštevanjem ritma oz. razmerja med pozitivnim in negativnim prosio rom (grajenim in negrajenim). Širine objektov v prečni smeri so 36 m. medtem koje v vzdolžni en urganislični modul enak 12 m. pri čemer je minimalni dopustni otlmik od objektov enak dvema moduloma, to je 24 m. To je. odmik, ki hi po formuli za za- dostno osvetlitev, ki znaša A+B/2 (A=višina prvega objektu, B=višina drugega objekta), dopuščal, da bi lahko maksimalni višinski gabarit objektov znašal prav lako 24 m, kur bi sevetlu porušilo predvsem zunanje odnose posameznih objektov o::, območja kol celote do okolice. Tako je območje predvsem glede razmerja negativnega prostora med območjem in okolice. Tako je območje predvsem glede razmerja negativnega prostora med območjem in okolico glede na nivo Ljubljanske ceste višinsko zasnovano kot pritličje z dvema nadstropjema (P+2N). pri tem. da se proti severu in jugu objekti stopničasto zvišajo tlo l'+4N na jugu oz, P+5N na severu z zaželenim vertikalnim poudarkom. (Od tod tudi ideja »Svetilnika« na enem koncu območja, medlem koje avtorju:: nega objekta pri oblikovanju vogala uporabil princip negativnega vogala. Seveda je ob vsem tem jasno tudi. tla ne gre za nikakršnega »dvojčka« Svetilniku, saj predstavlja predlagana zasnova objekta tako v simbolnem kol višinskem gabaritu povsem drug element v območju). Predlagana zasnova novega poslovno stanovanjskega objektu na mestu stare črpalke :. gabaritom P+3 sledi višinskim gabaritom območja ;; upošteva njem, tla predstavlja objekt predzadnji člen pri dvigu gabaritov celotnega območja med P+2 in P+5. Z uporabo horizontalne artikulacije, ki ho v arhitekturnem oblikovanju delil objekt na bazo, telo in venec, kar v višinskem gabaritu pomeni P+2N+M (M=mansarda) pa bo objekt ohranil merilo do okolice tako P+2, kot tudi merilo tlo gabaritov t -elotnega območja (M). Še nekaj besed o oblikovanju strehe in višinske tolerance: oblikovanje streh je predvideno v blagih naklonih, višinska toleranca pa izvedbi takšne strehe. V nobenem primeru ni možno manipuliranje s tolerancami na račun pridobivanja ene etaže. Etažnost objektov je vrisana in opisana v Odloku. - Kar se tiče osvetljenosti, osončenosli in »zračnosti« objekta, je za izračun osvetljenosti potrebno upoštevati maksimalno višino kapi objekta 13,0 m z upoštevanjem navznoter umaknjenih horizontalnih gabaritov, kar pomeni, tla se višina za izračun premosorazmerno manjša z. umikom horizontalnih gabaritov. Takt} so najbližji vrtovi na zahodu objektu odmaknjeni od gabaritov kapi cca 23,5 m, proti vzhodu pa cca 18,0 m. To pomeni, da so celo vrtovi v mejah zadostne osvetlitve, kaj šele objekti, ki so bolj oddaljeni. Kar se tiče osončenosli sosednjih objektov, je potrebna za to izdelava posebne študije, za katero pa lahko ž.e sedaj na podlagi zgoraj naštetih podatkov zagotovim, da je ustrezna. Poleg dvomov glede osončenosli in osvetlitve seje pojavilo tudi vprašanje »zračnosti« objektov, ki pa v tem primeru, ko ne gre :.a posebne delovne procese, ni strokovno pravilno definiran pojem in bi se lahko kot dodatno ugotavljanje pojavilo le v primeru, ko hi študije osončenja in osvetlitve dale negativne rezultate, kar pa bi bilo zopet samo po sebi izključujoče. - Kar se tiče zelenja, sankališč ipd. pobudi Območje je zasnovano z. z.az.elenilvi-jo ob obeh prometnih oseh, prav tako je predvidena zazelenitev na robu ploščadi nad Steletovo cesto. Predvidene so poljavne zazelenitve znotraj objektov oz, polkarejev. Kar se tiče sankališč, sem bil sam v mladosti eden bolj pogostih uporabnikov omenjenega dvonivojskega prostora in lahko kljub nekaterim lepim spominom zatrdim, da si ne predstavljam bolj nevarnega prostora za tovrstno aktivnost, saj je obkrožen z gostim prometom, ki kar liče po nesreči. Ob siceršnji strokovni opredelitvi širitve mestnega jedra v omenjeni prostor pa je to sicer tudi zelo nasprotujoča si aktivnost, mar ne.' - Glede trgovsko poslovnega objekta »Svetilnik« pa bi nepoučenim še zadnjič rad povedal, daje zgrajen v skladu z. gabariti, določenimi v ZN. Višina plošče nad zadnjo etažo, je na višini +IK.2 m, medtem koje maksimalna višina objekta oz, zidu ob slemenu +20,0 m, kar je znotraj tolerance. Naprave in napeljave na objektu (prostor nad dvigalom, hladilni kompresorji, prezračevalne naprave, dimniki...) niso predmet višinskih gabaritov. Da pa se nekdo potrudi in iz, te nepotrebne navlake naredi vertikalni poudarek in simbol mestu, je pa seveda manj pomembno, saj arhitektura itak ne šteje, važno je, da smo ga dobili, lopova! In ker ni pomembno niti arhitektovo videnje, niti investitorjevo razumevanje in dobra volja, je uporabnikom skotiti nekaj tolarjev za plačevanje stroškov osvetlitve tega simbola, niti hvala ne rečejo, raje tožijo kar po vrsti, jej vas hodi! Za konec - marsikaj sem že pozabil, pa še prostora mi ne dajo, pa tudi utrujal ne hi več rad vas in sebe - nekako z žalostjo ugotavljam, tla smo poslali, vsaj kar se tiče posegov v prostor, paranoična družba. V vsaki novogradnji vidimo ali pa iščemo najprej afero, v vsakem investitorju najprej dobičkoiiosncž.ti in izkoriščevalca prostora in v vsakem projektantu najprej investitorjevega slugo, izkoriščevalca predpisov ter prostora. Kol tla urbanizem in arhitektura nista ž.e sama po sebi trdo tlelo. Najprej moraš dokazali, da nisi kriv, šele poleni lahko po dolgih pregovarjanjih in dokazovanjih znanega tistim, ki ne znajo in neznanega tistim, ki tega nimajo, morda dobiš priložnost, tla nekaj ustvariš ali pa celo uživaš sadove svojega dela. Zakaj ni obratno:' ANDREJ KOCJAN, uditi Kamniški OBČAN ZANIMIVOSTI 18. oktobra 200] 13 POD ANDI MED SLOVENSKIMI PRISELJENCI Ob praznovanju 50. obletnice Slovenskega planinskega društva - Bariloche Da bi se odzvali na povabilo Slovcnskcfa planinskega društva Bariloche, ki je 22. februarja praznovala 50-oblctnico svojega obstoja, se je skupina 22 gornikov iz Slovenije napotila v Argentino in tam s slovenskimi priseljenci praznovala ta pomemben jubilej. V Bariloche smo pripotovali prek Rima in Buenos Airesa. Na letališču so Airesu z okolico celo 12 milijonov, kar predstavlja približno tretjino prebivalcev Argentine. Iz. Buenos Airesa smo nadaljevali pot z manjšim letalom, saj bi vožnja z avtobusom, če bi se zanjo odločili, trajala kar 25 ur po vročih Pampah (puščavi), Ob prihodu na letališče je bilo lepo sončno vreme z močnim vetrom, ki je celo motil pri- I V narodnem parku Nahuel Huapi je eden od največjih rezervatov pitne vode na svetu. nas pričakali Številni slovenski izseljenci v Argentini, pozdrav in stisk rok je bil med nami spontan in izjemno prisrčen. V skupini, ki je pripotovala iz Slovenije, sva bila tudi avtorja tega članka, ki bova v nadaljevanjih predstavil doživetja v gorovju Andov. Argentina, ki leži na drugem koncu sveta in južno od ekvatorja, meri 2,7X0.000 km? in šteje nad 36 milijonov prebivalcev. V primerjavi s Slovenijo je Argentina 137 krat večja, prebivalcev pa ima 1H krat več. Je zelo redko naseljena, saj /naša gostota poselitve komaj 13 pieb./km', kar je 7,5 krat manj kot v Sloveniji. V Patagoniji je gostota poselitve šc redkejša, saj /naša manj kot I preh/km-'. 94% prebivalcev Argentine je belcev, 5% je mesticev (mešanci med belci in Indijanci), okoli 35.000 pa je Indijancev. V Argetino se je priselilo približno 31.000 Slovencev; do 2.svetovne vojne iz od Italijanov okupirane Primorske okoli 25.000 ljudi, ostali med leti 1947 in 1951, nekaj pa tudi pozneje, (okoli 6(XK)). Največ jih živi v Buenos Airesu, po/nana pa je tudi skupina Slovencev v Mendozi in Barilochah. kjer jih je okoli 200. Po veroizpovedi je v Argentini \$k PŠENIČNI OTROBI - nad 10 vreč po 24 SIT/kg v^* KORUZA v razsutem stanju nad 1000 kg po 25,50 SIT/kg RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE, primernega za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške. Milovič Sabina, Kamnik, Trg talcev 8, tel.: 8317 353 fo°rneekd8lJek 7"_15h Vse stranke, ki nas boste v novembru obiskale četrtek •2l,-20l1 ob ponedeljkih in torkih, petek 7h-20h nagradimo sobota zaprto Z 20% popustoml sil EST PODJETJE ZA POSLOVNE STORITVE Steletova 8a, 1241 Kamnik vpis stanovanj v zemljiško knjigo in izdelava etažnih elaboratov posredovanje pri prodaji nepremičnin druge poslovne storitve Tel.: 01-83-10-960 faks:01-83-10-965 NEPRECENLJIVO, TODA DOSTOPNO UDOBJE Vsakdo se rad pelje v zanesljivem in varnem avtomobilu. Da o udobju sploh ne govorimo, če se odločate za nakup novega avtomobila, potem morate vedeti, da Oplovi modeli Comfort udobje tudi zagotavljajo. Astri, Vectri in Zafiri z opremo Comfort je skupna bogata oprema, ki vključuje ABS, električni pomik prednjih stekel, električno nastavljivi ogledali, centralno zaklepanje in meglenke. In vsem tem vozilom je skupen tudi prihranek v znesku do 220.000 SIT Vendar ne pozabite - udobja je res na pretek* količina vozil pa omejena. avtotehna VIS in KOSEC, Domžale, tel. 01/ 721 60 92. servis: 01/ 721 53 33 POHIŠTVO LIIZ KARANTANIA KUHINJA VERONIKA MDF KUHINJE nakup brez posrednikov izdelava po merah strokovno svetovanje BELA TEHNIKA liJ ARI5TON OiAfOK I Miele AKCIJA: rrancoskii postelja 160x200 (dvižna) samo 57.800 SIT V PONUDBI KUHINJE • JEDILNICE • SEDEŽNE GARNITURE • DNEVNE SOBE • OTROŠKE SOBE • SPALNICE LIIZ KARANTANIA V DOMŽALAH, Ul. Antona Skoka 2, tel. 729-27-20, in LJUBLJANI, Topniška 5, tel. 430-77-30, KRANJ, VB Globus, tel. 04/236-47-70. Mali oglasi NAJAMEM garsonjero ali enosobno stanovanje, v Kamniku ali okolici. Tel.: 041/513-757. GARAŽO v Kamniku, oddam. Tel.: 031/292-788. TRDA suha drva prodam. Tel.: 01/83 12 201. -televizorji BHfc "BP ■ ■ -videorekorderji ff£ | -glasbeni stolpi -nadomestni daljinski upravljalci RAČUNALNIKI nadgradnje - internet - inštalacije kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli TECH d.o.o.. Ljubljanska c.21e. KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica) LANEN CVET tekstilna trgovina - Moste 74, tel.: 01/8341-660 KOSTIMI .tfJJKM^J? *M0$Kl KOMBINEZONI BRUG1 ftflStttt^ •ttflfffl**1* SMUČARSKI KOMPLETI ^^cztf^. ^KEtNMOŠKEBUNDEBRUGl (Od 9.820,00 «t) *0TR0SKE BUNDE BRUGI (Od 6.590,00 Sit) 'OTROŠKI SMUČARSKI KOMPLETI .„™ IN KOMBINEZONI BRUGI FROTIR PIŽAME SP0DN3E PERILO TERM0VELUR PUL0VER31 NOGAVICE "PULOVERJI, MAJICE ZA VSO DRUŽINO Delovni čas: pon.-ptt. od 9'-l9", ob sohotah od 8'-l3" | STE »IN« V MODNEM SVETU FRIZERSTVA, DINAMIČNI, SAMOINICIATIVNI, ŽELJNINOVIH IZIIVOV. STE USTVARJALNI, PREDANI DELU IN VAS ZANIMA VEČ KOT LE FRIZURA? Če ste odgovoriti pritrdilno, ste prava oseba za našega novega sodelavca-ko v novem salonu v Kamniku. Prijave pošljite v roku 8 dni na naslov: SIMPLE, d.o.o., Tržaška 116, 1000 Ljubljana ali po mailu: mic.styling@siol.net ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale telj 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13u-18h torek, petek 9h-12h IZDELOVANJE BETONSKIH BLOKOV IN STREŠNIKOV AVBELJ PETER, s.p. Sp. Loke 8,1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47,041 624 215 min za svoj m ar kupovati hajciujev. TEHNIČNA TRGOVINA PJE#7##Vi TTKfOVl) lf~ t ni Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 - vodovodne armature -10% - VVC deske »KAN« -10% - avtozvoćniki »BOSCHMANN, MEGAVOX« -10% - televizorji: Gorenje, Evelux, Sony, Panasonic. - sušilci las, likalniki -10% - bela tehnika: G©renje, Candv, Bosch, Žanussi, Electrolux, Ocean... - oljni radiatorji POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO Možnost nakupa na odloženo plačilo. BOGATA IZBIRA ARTIKLOV PO AKCIJSKIH CENAH. Brezplačna dostava. PONUDBA VELJA V MESECU OKTOBRU. Otroška moda Kamnik, Glavni trg 3, Kamnik, tel.: 839 72 52 Hlače Morttefiore velikosti 0-2 let Otroške nogavice Bellisima 259J .-4, 99