GLAS - Ust slovenskih delavce? ▼ Ameriki. - Reentered as Second Class Matter September 35th 1940 at the Post Offie e at New York. N. Y., under Art of Congress of March 3rd, 1879. No. 128 — Štev. VOLUME LH. — LETNIK LIL NEW YORK, FRIDAY, JUNE 30, 1944 — PETEK, 30. JUNIJA, 1944 Tel : CHefeea 3-1242 po NAPOLEONOVI Poti Huske armade, ki se zgrinjajo proti Minsku, glavnemu mestu Bele Rusije, naglo potiskajo nazaj Nemce po isti poti v Varšavo in Berlin, po kateri je bežal Napoleon pred 132 leti izpred Moskve. vzpo revo jaš t vo in ti čez sredo Bereziue in po dolini reke Ptič po Gomel—Minsk železnici i-n cesti. BOBRUISK — ZAVZET Zmagovite ruske annade, ki so v prv*»m tednu ofenzive po-l>ile ali vjele 125.000 Nemcev v Beli Rusiji, so zavzeite včeraj Bobruisk, ki je bil ostal obkoljen 40 milj za fronto. Na severni fronti so Rusi zavzeli Petrozavodsk, glavno mesto sovjetske kartfMke republike ter so očistili vso Leningrad—Murmansk železnico. ki je za Ru-se največjega pomena za zalaganje armad na severu. Medtem ko se klešče proti Minsku vedno bolj stiskajo, so Rusi OltfcoliH PoloCk na skrajnem ikomcu 350 milj dolge viju- , , . . , ga>te fronte, so se približali J ^dni po Nemci protinapadi! v Normandiji Nemei so v Normandiji pričeli močan protinapad na desno angleško krilo, ki polagoma obkoljuje Caen. Navzlic temu napadu, ki je bil najmočnejši v kampanji v Normandiji so moču. angleški okliopni oddelki = fante rije razširili ni- ponioejo svoje mostišče onstran reke Odon jugoza-padno od Caena, nn nevera pa prodirajo na višine, ki obvlada j«'jo Caen. Nemci trdovratno branijo Caen in imajo zelo težke izgube. Ena nemška divizija je bila tako razbita, da jo je moral iekhnaršal Erwin Rom »ne: poklicati s fronte. Xemei so tudi izgubili mnogo tankov. Zadnja NEMŠKI GENERAL UBIT Angleška radijska postaja je včeraj naznanila, da je bil nemški povelj«ik na Finskem general Edward Dieti pri neki nesreči aeroplana v Lajudu libit. Z njim je ibll tudi njegov štabiii častnik, general Alfred Jodl. (iemeral Dieti je bi! tri leta poveljnik sedem nemških divizij na Finskem. Delaven pa ni bil samo na vojaškem, temveč na eno miljo od poljske meje in na 125 miij do Vilue. prestolice Litvi nske. J 050 NOVIH KRAJEV OSVOBOJENIH Včeraj so Rusi v «vojem prodiranju proti Varšavi in Berlinu zopet osvobodili 1050 krajev, v enem tedmu pa so o-svobodili 6090 mest, trgov in va*i in napredovali od Oršove 1'JO milj. Prva (beloruska annada maršala Rokosovskega je bi'la nad 16,000 Nemcev, vjela pa jih je 18,000. Bobruisk jedila zadnja močnejša trdnjava pred Min-tukom, od koder pelje pot na Poljsko in v Nemčijo. vjetski informacijski urad naznanja, da sta v petih dneh bojev od 23. pa do 27. junija prva baltsika annada generala Ivana C. Bagramiana in tretja 1>elo-ruska armada generala Ivana D. ('ernijabovskega pobili 52 tisoč Nemcev, vjeli pa 25,.''/K). P Te dve armadi sta zavzeli Vitebsk in Oršo in sta uničili pet nemških divizij v Vitebsku, ki je bil zavzet tretji dan ofenzive. Moskva je sinoči naznanila, škodovanih 292 memških tan kov, od dneva vpada (>. junija pa do sedaj je bilo uničenih ajli poškodovanih 292 nemških tankov in največ na a ngleškem delu fronte, kjer je sovražnik eforal največ svoje oklopne le. si- >sa celi fronti beže Nemei v da je bila v Mogilevu uničena veliki zme&ijwvi in neredu pred nemška 12. infanterijska divi-m^kim parnim valjarjem. So zija kakih 15,000. ARMADA BAGRAMIANA PRI POLOCKU A nnada generala Bagramiana je obkolila Poi'-ock, kjer se steka pet železnk*, ko je zavzela Vetrino, 16 milj severozai>udno in j«? presekala važno Polock— McttnjdeT-iio železnico. Zavzeto je bilo tudi Orehovo, tri milje od poljske meje. Vdarila je tudi od Zamostju do Kulbličev ter se približata. poljski meji na eno miljo. Na jugu je armada generala ("'ernijabovskega dospela do Be rezine, na pozorišče velikanskega Napoleonovega poraza 1812. Tu so Rusi zavzeli Bičo. Zapadno od Mogileva je druga (beloruska armada generala Mat veja'Zaliarova, ki frontahio prodira proti Minsku. podi''«! Nemce 22 milj in dospela do reke P rut na 50 milj dolgi fronti. Z aha rova armada je osvobodila nad 500 obljudenih krajev. Nemško poročilo o ruskih vspehih Nemci poročajo, da so Rusi napredovali 28 milj od Starije Do rogov ob Brest-Litovski ce-*ti (Jo Slucka, ki je oddaljen od Minska C0 milj. Tri ruske armade v velikanskem loku prodirajo proti Mjnt&u—od severovzhoda, od jugovzhoda in od vzhoda in bodo skušale Minsk Obokoliti. General Rokosovski je postal maršal Generali Konstant bi K. Rokosovski, ki se je odlikoval pri Stalil »'gradu, je bil včeraj imenovan za maršala Sovjetske unije. Njegova armada je oddaljena od Minska samo še 35 milj. NOČEM PLAČATI VEČ KOT URADNE CENE! NE SPREJMEM RAOOMRANIH 20fl AKO NE ODDAM ZNAMK! Angleška artilerija razbija ceste proti jugu in proti zapa-du čez reko Orne ter obstreljuje nemške baterije, ki so razpostavi jene po gričih Grimbosq in Cinglais, jugozapadno od bojišča. Angleži so zavzeli dva griča med Maltotom in Esquayem, 370 čevljev visoka. S teh postojank angleška artilerija ob« streljuje nemške čete, ki prihr., jajo na fronto od jugozapada. Angleži dobivajo tanke in to pove po dveh mostovih čez O don. Nemška posadka v Fort de Tllse se je podala Amerikanci pa medtem či*ti jo konec Cherbourg polotoka. Nemška posadka v Fort de Pile se je podala in sedaj Amerikan-ci napadajo nemško baterijo pri Querquevitfe, pet milj severo zapadno od Cherbourga. Pristanišče Cherbourg bo kmalu popravljeno Kot poročajo inženirji, ki čistijo pristanišče v Cherbour&n bodo pristanišče popravili prej, kot pa so spočetka domnevali in zavezniki bodo skozenj že kmalu mogli dobivati zaloge za svoje armade v Normandiji. Danes, po 2o dneh vpada, i-lnajo zavezniki v svojih rokah 125 milj obrežja in 1100 kva dratnih milj zemlje. Nemci iščejo ojačanje Nemci dobivajo velika ojače-n ja od vzhoda. Naznanili so. da bodo z vzhodne fronte dobili 2 diviziji, ki se že vozijo po za padni Evropi. Zavezniški aeroplani bom bardirajo po Nemčiji in Fran ciji železnice in ceste, po katerih prihajajo nemška ojačenja na fronto. DR. ŠUBAŠIČ PRI MINISTRU EDENU Dr. Ivan Šubašic, ki sestavlja jugoslovansko vlado, je imel konferenco z angleškim vnanjim ministrom Anthony Edenom. To je prvo Šubaišičevo poročilo kakemu visokemu angleškemu vladnemu zastopniku o konferencah, na katerih je do_ sekel sporazum z maršalom Titom. Kralj Peter, ki je spremljal dr. Subjišiča na njegovi misiji v Sredozemlje, je obiskal kralja Jurija prvič, odkar se je v nedeljo vrnil iz Italije. O razgovoru med dr. Šuba-šičem in Edcnem ni bilo izdano nobeno uradno poročijo, toda angleški vladni krogi kažejo zadovoljstvo, da je "bilo Šu-bašicevo ]K>»laustvo uspešno, ker je sedaj mogoče pričakovati složno vojaško in politično delovanje med kraljevo vlado in maršalom Titom. Politični kroiri so tixli mnenja, da bo Titova osvobodilna fronta stopila v novo vlado. Nemci bodo zapustili grške otoke Poročila, ki prihajajo z grških otokov, naznanjajo, da so nemški vojaki, ki so v garnizi-jah po otokih, zelo vznemirjeni v s led zavezniških uspehov v Franciji. Na otoku Naxos nemški vojaki zamenjujejo živež za civilno obleko. Na Grškem so nemške vojaške oblasti zapre-lile s smrtno kaznijo vsem nemškim vojakom, ki imajo kake zavezniške pozive ali pa poslušajo zavezniške radijske oddaje. Albanci v nemški armadi Nacijska radio po-staja v Tirani. glavnem mestu Albanije, naznanja, da je prva prostovoljna skupina albanske narodne mladine iz Tirane in Ska-dra prišla v Prizren, oil koder Kralj Peter se sicer ni sestali1'« nadaljevala svojo pot na tudi na političnem polju in nje-,z marša!1.1 v prvi svetovni vojni. Leta 1923 je 'bil pri ponesrečenem Hitlerjevemu puču v piw,varniti št. 73, je pregnal Nemce iz Mon-ticiano in se bojuje komaj 1'2 milj od Sicne, ki je važno križišč -železnic in cest. prodinmju nas Amerikanci x>°-koncujejo, kakor se jim zljnbi." Amrleška osma armada vsled zelo moenega sovražnega odp-o ra. le počasi n00 nemških ujetnikov. Da bi Nemci vstavili zasledovanje Olarkove annade eujejo med potom, kar največ morejo in čez eeste polagajo!«, posekano drevje. Na n. ken,! Republikanska stranka kraju je ameriška artilerija;1111^ Uekaj novega razbila novo nemško artilerijsko skupino, na nekem drugem kraju je bilo razbitih šest nemških tankov, pet poljskih topov, stavonoseu je sedaj nominirani dva proti ta nčna topa in 15 tru- j predsednici kandidat govemer kov z municijo. Thomas E. Dewey, nima od ča, V pismu je nemški prostak, ea ITerberta Hooverja in Al* ki je bil ujet, napisal: "Za nas fretla Landona nič drugega noto ni več vojna — temveč igra j vega kot — brke. Dewey nosi med mačko in mišjo. V svojem namreč pod nosom brke.) Demokratski senator iz Floride Claude Pepper je rekel, da republikanska stranka, čije za. VPAD SE JE PRIČEL... Podprite ga! Kupite bond 5. Vojnega posojila. so zasedli Madžarsko. Nemški vnanji minister Joachim von Ribbentrop je prišefi v Helsinke dve uri zatem, ko je bila finska vlada obveščena, da je na poti na Finsko in ko so nemške čete že prihajale s transport, aeroplani. Na Finsko neprestano prihajajo transportni aeroplani in pamiki, s katerimi prihajajo tudi motorni torpedni čolni in pobiraPci min in prišla je celo 10,000 tonska križarka Prinz Eugen. Do včeraj so se na Finskem izkrcale tri nemške divizije in ] so prišle iz Nemčije in baltiških držav. Finska vlada se ni upirala nemškim zahtevam ter se je z nemškimi zastopniki pogajala kar najbolj tajno ter je kršila ustavo, ker je sporazum odobrila, ne da bi se posvetovala s parlamentom, ki je bil v zasedanju. Ako bi bil sporazum predložen parlamentu, bi proti njemu najbrže glasovalo 114 i^med 200 poslancev, od katerih jih je mnogo na fronti Za sporazum so odgovorni predsednik Kisto Pity, ministrski predsedlnik Edwin Linko-mies, finančni minister Vaine Tanner in notranji minister Leo En r en root h ter maršal grof Carl Gustav Mannerheim. 610 ŠTRAJKOV TEKOM MAJA 1,400,000 zgubljenih delav nihdni in 290,000 štrajkar. jev Iz Wasliingtona, D. C., se poroča, da je vladin urad za delavske statistike ravnokar obja vil svoje prvo poročilo o delavskih razmerah tekom maja, t. 1. To poroči?!© naznanja, da je bilo v Zjed. državah, tekom maja 610 štrajkov in da je 290.100 delavcev štrajkalo. Ti delavci so vsled tega izgdbili 1,400,000 delavnih dtii in seveda ravno toWko dnevnih plač. Največji štrajk tekom maja je bil štrajk delovodij v Detroi tu, Mich., kajti tam je štrajka lo 55,000 delavcev. Drugi največji štrajk je bil štrajk delavcev, ki so zaposleni pri 3esni industriji v državah ob pncifič-tiem severozapado. V dvoletno ječo radi slabo izdelanih bomb &rški uporni mornarji kaznovani Iz Kaire v Dgiptu se javlja, da so tamkaj obsodili tri mornarje grške bojne mornarice, kateri so bili vodje ajn—■ of aboro iMi—J »i VHT Utl STRIC BT, NEW YORK 11. N. Z. 51st Year •eins Naroda" la t very day except Saturdays, Bandar« and Holidays. Yearly 97. Adnrtlaennt on At nnamt. ■A OBLO LETO TOLJA LIST ZA ZDRUŽENE DLtŽA VE IN itANAlM)< _91.— I gA POL LETA <3.50; ZA ČETRT LETA EŽ.—._ "Ola* Naroda" lahaja rsakl dan lavaemM sobot, nedelj in prasnlkor. "GLAS NAHODA", tli WEST 18th STREET. NEW IUKK U. N. f CHelsea I—1141 Slabe vesti za Nemčijo Nemški narod jti mogoče preveč zaposlen z veliko skrbjo, 'kako se preživeti od dneva v dan. ali a prihajajo poročila o vojaških porazih eno za drugim in so sliša/li v enem dnevu o padcu Cl»ei4>ourga in Viteb- ko na tisoče zavezniških aemplanov lioinbardira iiem.3ke kraje, ne da 'bi se jim postavili v bran nemški aeroplaiii, k<> se zavezniški' armade bližajo nemškim mejam, tenia j ><> maisika-leri Nemec npominja flitllerjeve obljube, ki jo je bahavo izustil v pivnici v Monakovem v novembru leta 11)3!»: "Auirlija jo i/javila, da je pripravljena na triletno vojno. Ub pričet,ku vojne sem feldmaršalu (ioeriiign ukazal, da pripravi vse za pet letno vojno." Kajzer jeva Nemčija se je borila štiri lela, predrto se je sesula; Hitler, e hoče boriti pet let, v vojni, v kateri je rekel, je vse drugo mogoee, kot pa kapitulacija. Toda pH let vojne, za katero se jt> Hitler pripravil in ki .i*' zdela, ko je bila oznanjena, neverjetno dol^a, sr bliža koncu in bo najbrže komenna do oktobra. In vsak Xenie*-, ki je Še Lolir-kaj zmožen misliti, se mora sedaj zavedati, da je Hitler ves nemški narod vodili za nos. V letu 1940 in deloma tudi še leta 1941 je stala Nemčija na višku svojih zmag. Angflija je bila v nevarnosti, brez števila manjših držav, tako tla ► e more skoro reci, da stoji proti Nemčiji -rdita jeza vsega človeštva. Nenu-ija niina samo ene fronte, ki jo je Hitler večkrat ob-' iubil, temveč več front, ki se vedno bolj bližajo nemškim mejam in s sHboj nosijo smrt in uničenje. Nemei sedaj tudi uvide vajo, da nemška vojaška sila pojema in inoreča potrtost se siri po domaei in po bojni fronti. -Mladi naciji, 'ki .no Ibifli v tem poučeni in vzgojeni, >e še veil no trdovratno bore, ne meaieč se za smrt, toda vojaška sila je bila že silno zdrobljena in se vzdržuje še samo > tem, da jo Hitler baše z vojnimi ujetniki in otroei, starimi po \ii in celo 12 M. Produkcija vojnega ma terjala je v s led neprestanega za-veznišk«** zrarne^a bombardiranja najvažnejših tovarn padla j h k I (»olovico nekdanje produkcije. Iedelfci so mnogo >lab '» kor primanjkuje ]K>tre*wiih kovin. Pridelek petnileja je pade) na komaj tretmo prejšnjega pridelka. Ne-uiski vojni stroj je izgubil že mti(«o evoje gibljivosti. NenuŠki gem'ialni štab kaže zelo lilijo iznajdljivosti v primeri z iznajdljivostjo v pri-eetku bliskovite vojne. Nemška vojaška sila jHijema, medtem ko zavezniška stalno narašea in izgleda, kot da je že sedaj na vrhuncu. Xeui^ko vrhovno poveljstvo more svojemu narodu samo povedati, «la je vojna dosegla svoj višek iu da je usoda Nemčija na kocki. Obljubiti more pa Še vedno, da se bo armada junaško borila in branila .svojo deželo. In Nemci se Jjodo trdno držali, dokler se bodo bile bitke 11a tujih tleli. Zavezniki Ibi že sedaj lahko slavili zmago, toda zmagoslavje bo *ladkej*e, ko ne *bodo v seznamu osvobojenih mest 1 iiska. italjan^ka, francoska mesta, temveč mesta, kot so Kolin, Hamburg, Berlin. Konec '1k» prišel šele tedaj, ko bodo nemške armade po* točene na fljojnili jKiljib na svoji zemlji. DUHOVNIK PONOSEN NA SVOJO RDEČO ZVEZDO K A LRU, ftgipt, 24. junija. (Poroča Richard Mowrer). — 44 VTi nosite rdečo zvezdo 11a svo ji kapi! Ali i vas ni sram >" Tako sta nagovorila v slovenščini dva častnika kraljevske jugoslovanske armade katoliškega duhovnika Antona Htambuka, ko sta ga srečala v neki knjigarni. Kakor vsi Titovi partizani, novsi tndi on rde čo zvezdo na svoji kapi. Stani funk je prišel v Kairo iz taborišča jugoslovanskih beguncev v zoni Sueškega prekopa na povabilo apostolskega delegata. To je bid njegov prvi obisk te,na vročega in zaprašenega mesta. JStainbuk je nekaj časa motril častnika in potem odgovoril: <4l)a, nosim rdečo zvezdo in ni me stram." Častnika sta začudeno gledala duhovnika nekaj časa, nato pa sta molče odšla iz knjigarne. Stambuk, ko smo se ponovno sestali z njim. se je smehljal, ko nam je opisal incident v knjigarni. <'ustnika najbrže ne bi bila prišla v tako zadrego, ako bi bila prej slišala duhovnikovo po ves f. Ko smo se štiri mesiM*e prej prvič sesta-H s Stambukom v talmrišču, smo ua vprašali, zakaj se je pridružil partizanom. On je odgovoril: "Pridružil sem se partizanom iz razloga, ker mislim tako kot misij 'ljudstvo/' Potem je pojasnil svojo povest v detajlih. "V prvih dneh vojne sem bil tajnik škofa na otoku Braču v bližini dalmatinskega obrežja," je dejal, ".laz prihajam iz vasi Scficc na tem otoku. Videl sem nemške in italijanske i*Vad"rjc iu učinke okupacije. Invader ji in Pa veličevi ustaši >0 pobijali in požigali vasi in videl sem svoje prijatelje, ko so bežali v liri *n> k partizanom. Odloči! sem se, da se jim pridružim in ško lil sem razkril svojo željo." "Kaj je rekel škof. ko ste mu povedali svojo željo?" "Rekel je, da lahko grem, če lioecm, in da ne bo ugovarjal. pa sem šel." 44 Kakšno j,, bilo stališče cerkve v .1 ugos'a vi ji «lede 'konflikta med partizani in ustaši.'" je I bilo nadaljnje vprašanje. "Vatikan,** j o odgovoril Stambuk, 44je bil nevtralen, da-si je bilo očitno, da se je več du hovnikov v katoliški Sloveniji in Hrvaški ogrevalo za Pa veli-ča. Bili so proti partizanom, ker jih je Pavelič zagotavljal, da bo katoliška cerkev dobila večjo moč in oblast. Mnogi so to zagotovilo pozdravili. Gotovo je, da s<» partizani pobili mnogo duhovnikov, ki so imeli zveze s Paveličem in njegovimi ustaši. Sovražnik je tudi pobijal duhovnike, ki so biili nakJo ujeni partizanom. Na Braču ,so ustaši razsekali duhovnika Si munoviča Kužno iui kose potem, ko se je zavzel za prebivalce vasi Gornji, katere so u-staši pobijali. To so storili, če prav je 5»ilo znano, da je bil Kužna tlx»lj naklonjen njim kot partizanom." Stamlbiik je rak ril, orišče se 1110-ram vrniti jn-td nedeljo." (Po "Prosveti.") lilMlHWIIIIHIIHHHIIIIHlllilllllHlHIIIIIllllllllinnminiW NOVA IZDAJA * Hammondov 8VETOVHI ATLAS V njem najdot« zemljevide ra^ga avpfa, ki ao t«ko potrebni, da morate Jod i ti d»-naanjim poročilom /♦»inljefjdi ao v barvali Cena 50 centov Naročite pri: "(J LASU NARODA", 216 Wo«t 18th 8trwrt, Yo*t ll, N. Y PRIHRANA PAPIRJA Oznan jevalec: Ali liranite doma papir za strica Sama ' — .NTnogo }»i morali delati na tem, kajti papir je eno najbolj važnih vojnih orožij. Resnično je življensko važen za hitrejšo zmago. ♦ Poslušajte: Pet in dvajset ton plavega papirja porabijo samo za načrt bojne ladje. Dvanajst funtov papirja za eno petsto fun-tno bomfl>o. Sedem funtov pa-pirja za en signalni radijo. Za;jH>mnite si . . . da gre 700 tisoč različnih kosov preko morja za naše borce, zavitih v pa pir. No, kaj če bi pomagali j»ri podaljšjinju ameriških zalog i IPrav, pa storite tele tri stvari .. . zbirajte star papir za Obiralce starega papirja; hranite papir s tem. tla sprejmete nezavite pakete, porabljajoč papirnate škatle, papirnate vre če in papirnate steklenice vedno znova. Držite papir v borbi t? tem, da se borite proti potrati papirja ... iu zmagu bo preje dobljena. 8aet Me Jfacč/ SONART REKORDI NOVE SLOVENSKE PLOSCE J«rry W. Kopriv&ek In njeftf arkeoter M&9&—Weddlna Polka (Na bora a« motUa; Tt Da Jest. pa »dana marala) Wedding Waits SJnvrtiakl Walts Po Jo Rupnlck Mftr, MI9C—Jhp Polka (Mat* potico pafiajo) Marina — oolka B7K—Tercsloka — polk* Na planinca h—valCek Lepe Melodije Duquesne Unlvfriity Tamburira Orkester MOTI—Na Marijanco, (Milka Kj<- »o moje rožice Marička pefda—polka Za tozadevni cenik In can* »loi£ mm Obrnit* na JOHN MABSICH, Inc. 463 W. 42nd aT., NEW YORK GLEDNIK ODLIČNI GOSTJE PRI KONVENCIJI REPUBLI KANSKE STRANKE V CHICAGU, ILL. VELIKA NARODNA PRIREDITEV v NEW TORKU Fod tem *4 Pozdra v osvobodilnim silam", Združenje Ju#o slovanskih Amerika n cev v New Yorku prireja velik narodni shod v nedeljo, dne 9. julija v Arlington HaM, 28 St. ^liarks Place, New York City, ob 3 uri popoldne. Novi vojni in politični dogodki, posebno v zvezi z Jugoslavijo iu osvcJbodilno borbo njenega naroda, zahtevajo da pribite na to prireditev vsi Jugoslovani v NewYorku in okolice. Prominentni govorniki uklju-čujejo (kongresmana Mareanto-uio, Rev. Strah i n ja Afaleticli, Janko Rogelj, gospa Gajemovič in Toma Balbin, vsi bodo na-glašali 'kaj je treba, dai bo naša dolžnost in naš pravec v vidu dogodkov, ki se naglo razvijajo. Ne pozaibite bratje in sestre, prihitite vsi na to prireditev in pripeljite seiboj "kar največ mogoče prijateljev. Vstopnina bo prosta. Za odbor: . V. Ujcic. ZA UVAŽE VAN JE NAŠIM DRUŠTVOM Združenje juznoslovanskih Anierikaiicev v New Yorku, ki deluje kot središče mestnih slovenskih, hrvaških in srbskih društev, je razposlalo na naše in ameriške organizacije tisoče rezolueij za pomoč Jugoslaviji, s prošnjo, da podpišejo re-zolucijo in jo pošljejo na naše-g a Vrhovnega komandanta, predsednika Roosevelta, v lia-di da ;bo ta korak pospešil večjo, tako potrelbno pomoč naši stči«ri domovini in njenim junaškim borcem. Z ozimni na to. se prosi vsa dmišrtva, katera so do sedaj prejele resolucijo, da jo osvoje in podpisano po odgovornih uradnikih odpošftjejo na določeno mesto. več je, važno in potrebno, da se prvaki ofuijelnih gostov iz raznih krajev 'Zj«Klinj*' liih držav. Ti gostje so l>ili raz ni vodje iz vseh drža v, ki »o zastopali lokalne in tudi zvezi ne zahteve prebivalstva — v koli kor pride politika imenovane stranke v poštev. Mnogo teh gostov je v političnem smislu dobro poznanih, toda v Chicago je prišlo tudi nekoliko ne-oficijelnih gostov, ki pa niso poznani sirom naše mpublike, temveč široui vsega sveta. Meti temi nepozvaniini gosti je (bil tudi "general" Jacob Coxey, 'ki je skoraj 100 Jet star. Jvakor znano, je imenovani Coxey vodil ''Coxeyevo voj sko" v Washington, i). C., leta 181H, ko je pri nas nastala splošna kriza in splošen ban-kerot; ko so kar preko noči tovarne prenehale z delom in ko so tudi premogove rove za ne-dolločen čas zatprli. Coxey je prišel v Chicago, 111., da predloži republikanski konvenciji ki se je ravnokar zaključila svoje nasvete tz oziroin na finančne zadeve. Kako j<> kon vencija vzefla na znanje njegove nasvete, še ni znano, — tenia stari "gnem!" je !bil navzoč. H konvenciji je tudi priše Jeff Davis, svetovno znani "kralj vseh t«rampov". Dospel je v Chicago, da vidi kako konvencija deluje in da potem spo- roči članom svoje organizacije ( teh čflanov je baš nekaj nad milijon po številu), česa naj pričakujejo, ako pride republikan-NKa stranka na krmilo po pred sedni.Hkih vf»litvah v novembru ». li. Davi, je nastanil v ho-tefiu Stevens, kjer *o ga ča>ni-ški poiWevalei obiskali. Tem povodom jim je naznanil, da bode morda svoji organizaciji prt*dlagal, naj sprejme kot ča-stnega člana nekega — Thomas E. Dcweya —; toda pristavil je značBIno, da osebno nikakor ne {Kxipira tega ali onega kandidata. V Chicago je tudi prišel splošno znani, jednooki Connolly, ki zna vsaka, še tako skrbno zaklenjena vrata odpreti, — toda gllede konvencije ni podal nika-ke izjave. Glavni vratar konvencije je bil Andrew T. "Andy" F rain, kateremu je letos pomagalo 1IK» lepili deklet. "Andy" je že pred konvencijo izjavil, da Connolly ne bo mogel nasilno odpreti vhod v stadium. Pa pravijo, da je Connolly kljub temu bil pri konvenciji. Značaji Umetnik Rarlach je nekoč rekel: "iS Francozom se lahko pomenim, z Rusom lahko pijem, z Nemcem se moram seveda prepirati in tepsti, z Angležem pa ne vem kaj narediti." • Slikar Manet je naslikal l>u-reta, ta je držal* klobuk v roki. Manet mu reče: 4'Zelo lahko je •komu posaditi klobuk na glavo, posebno težko je pa glavo postaviti v kldbuik." Umetnika Con tabla so vprašali, če mu številni posnema lici niso neljubi. "Nasprotno rad jih imam," je odvrnil. — "Kako to?" — Pogledam njihove slike in natančno vem, česa se moram izogibati.'' Cena knjige povišana Oetudt je bila že pred kratkim cena ANGIiR&KK kuharske knjige "Recipe* of All Nations" povišana, smo obdržali ceno $2.50 dokler nam je zaloga potekla. Novo zalogo smo morali nalhaviti po povišani ceni in zaradi tega bo cena te knjige veljala od danes naprej $3. komad. ToSiko v na-znanje. — Knjigarna Slovenic Piibflisbing Co., New York. Iz Chicaga se tudi poroča, da je mnogo delegatov po konvenciji prišlo k sprejemu in plesu, katerega je priredil njini v po-čast neki Ml- . . . Pri tej soareji je bila neka gospodična imenom C. R. kar najlepše oblečena. Ivrog svojega vrata ni i-mela ničesar, razun velik "rožni venec" izdelan iz biserov in drugih draguljev, ki so razkošno "pfla vali" po njenih plečih in prsih — ki so bila •bela, kakor alabaster. Toda potem, ko jc plesala z nekoliko delegati, j<4 ta "Mina" ovenela in postajala vedno bolj temna. In, ko se je ples zaključil, opazili so delegat je, da so rokavi njihovih "tuxidov" postali — sveti o-sivi. POUČNE KNJIGE Angleško Slovensko Berilo (F. J. K eni) — Vnana knjiga Cena $2.— Brezposelnost Spisal Fran Erjavec Cena 50c Obrtno knjigovodstvo 288 strani, eaana. -— Knjiga Ja namenjena r pet Trati aa itav-bno, umetno ln strojno UJaCav-alCaratTo ter Seleaolivaratro. Cena $1.— Problemi sodobne filozofije Spisal Dr. France Veber Cena 50e Pohorske poti Spisal Janko Glaser Cena 50c Mlekarstvo 8plsal Anton Pere. 8 lUkami, 188 strani. — Knjiga aa mlekarja in Canaerje ▼ sptoinem. Cema 50c Knjigarna Slovenic Publishing Co, 216 W. 18th St., New York 11 ao vkljoten* iInM« slovenske pesmi: SLOVENSKA LIRA" "AMERIŠKA V PESMARICI I Pndnknlc* — molki (bor a bari- ton n« mn»p»vfim 1. Tniidrav — m«>BkI »bor S r^ihko nni — moAkt »bor 4 Otnikl ivnn — meSanl abor K. Pomlndnuka — m^Banl abor, a bariton Hmospevnm f t.lr* 1. — w »olo »p#ve, mo akt ln nteAanl abor 7. Lir* II. — ta metant sbor I. Altantukl odmevi — aa moikl ln tennkl sbor. • bariton aa-monperom t. K an tata la paalroa 1M — molki abor 10. Snel — aa samospeve, meftanl abor tn »premij« van Jem Slaaovlra II PSRlm 29 — aa aamoapeve, me- ta nI zbor In apremljevanje Slaaovlra ali orsal CENA SAMO 50 centov KOMAD To so koncertne potoni a moAke ln me&ane zbore, katere Je oglas* bil in v samozalaibl izdal MATEJ L. HOLMAR. orfanist ta pevofodja pri sv. Vido, Cleveland. Ohio, 1923. Naročite to zbirko pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUB L. COMPANY 216 West 18th Street New York 11. N. Y. OlTATELJEM je mano, kako m je vse podražilo ta mvBetako tudi tiskovni papir in druge tiskar-ftke potrebščine. Da ai rojaki sasigurajo redno dopošQjanje lata, lahko gredo upravniitvu na roke a tem, da Imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO SE DANES in ne čakaj, te na opomin, ker s stem prihranite upravni&tvn nepotrebne stroške? •GLAS NABOOA FRIDAY, JUNE 30, 1944 TSTAWOTUBN L UN KRVAVA SODBA NA LJUBLJANSKEM POLJU Ii igodovine Slovenije v pravdavnih časih krema rji, berači itd. Podnevi so 'bili mirni vaščani in ugledni meščani, ponoči pa rokovnjaški razbojniki. Podnevi so marljivo opravljali svoje posle, ponoči Pred sto in več let je bila ja vna varnost v sioven&juu deze-laii piLč še zelo majlma m negotova. Velike in pogoste vojne bo e družili v tdlpe in skrivali ^^ pu^osto nepr is topnih gozdo-Wfh iu yoiah, kjer so našli že , razne izprijenoe in potepuhe, i tihotapi**, tatove, roparje in morilce, pravo sodrgt» in zine-čke človečke družbe. Kaj čuda, se so tudi vojaški begunci navadno poprej doma prav pošteni iu delavni ljudje, polagoma zaifli na kriva in zločinska pota! [ Ko so Francozi leta lbOU za-fcLedli Kranjsko, >o našli tukaj Pze številne razbojnike, ki jih je ljudstvo ime»ovalo rokovujače, rokomavlie, š|>elimavharje ali šteldlačarje. Potovanje v oni dobi je bilo zelo nevarno. Veli- sene koče, kjer so živelli s svo j i mi priležnicami in vlačugami. Zato detomori v lastnih vrstah niso ili redki. Kako malo so se rokovnjači tresli pred /.a^le-dovanjem obHastev, dokazuje to, da so imeli pred nosom Ljubljane, na Rašici, svoje ute in o-gnji.šča. Rokovnjači niso bili ljudem to. kar razbojniki, temveč so jih smatrali za nekakšne junake. Seveda pa so se' jili na vso moč bali, jih v primerili tpotrdbe prikrivali in jim rajši >41 epa dajali, kar so zahtevali. Bali so se pač maščevanja, da 'bi jim rokovnjači ne postavili rdečega petelina v streho. Kmetje so smatrali take dajatve za nekak reden davek. Se v francoski dobi je bilo kanski, gosto zrasli gozdovi »olv.se polno rokovnjačev v naših begali prav do ceste, in niti mo čno oborožene straže, ki so navadno spremljale pošto in večje trgovske transporte, pogosto niso bile kos razbojniškim napadom in ropom. Na glave Polkih razbojnikovso bile razpisane nagrade po 11HI yfoldinar-jev. A vse skupaj ni mnogo iz dalo. Rokovnjači so imeii stara, dobro urejeno organizacijo, strogo, skoro vojaško disciplino, svoje poglavarje1 iu >voj rokovnjaški jezik, v katerem so se fle sami sporazumevali. O tem jeziku je moral slišati tudi pesnik Prešeren, ker pravi, "tat rokomavh govori jezik drugim nenme-ten." m Med narodom je bila razšir- njeoH vera, da znajo rokovnjači z roko nerojenega otroka, v o-gnju opal je no, čarati in se napraviti nevidne. Med rokovnjači so bili meščani, kmetje, obrtniki, zakotni krajih po mestih in na kmetih. Najbdlj nevarno je bilo v oni dobi potovanje po Dunajski ef*sti, ki je vodila s Štajerskega čez Trojane skozi Črni graben v Ljubljano. In tako se je zgodilo, da je napadla tolpa rokovujače v .'}. julija 1809 ponoči četo Francozov v Št. OžHk>1-tu pod Trojanami, pobila več o-ficirjev in vojakov, ki so prenočevali na pošti ter odnesla polno blagajno denarja, katero so hoteli Francozi prepeljati skozi <''rni graben v Ljubljano. Xapadaflci so bili nahujskani ml sodnika galen^berske graščine, domačega župnika in dveh učiteljev, ki pa so po krvavem zločinu vsi pravočasno popihali čez mejo na Štajersko. Med umorjenimi francoskimi oficirji sta bila sreneral-ni adjutant kapitan Bolsac ter tajnik iu tolmač maršala Marmonta poročnik Veraazz. TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU. DA JO PREČITA THE INCREDIBLE TITO Man of the Hour V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja Howard Fa&t-a Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o če. mer ni bilo pisano še nikdar poprej. "Najbolj razburljiva povest ▼ 27 letih!" Stane 25c v uradu — 30c po po&i. KOT Jo aaloga teh knjižic mmLo omejena, je priporočljivo, d« Pofljit« naročilo prej ko mogoč*. K naroČilu priložite v dobrem savltku gotovino oa. sram k« (Združenih drža*). — Naročite lahko pri: HTJIGABNI 8LOVEKIC PUBLISHING COMPANY ti« W«* Utfc Btrwt Ne« York U. N. T. Vseli hudodelcev je :bilo 35, toda večina jili je pobegnila čez mejo, takoj po zločinu. Francozi so zgrabili 11 udeležencev, večji del kmetov. Te so postavili 30. januarja 1810 dopoldne ipred posebno vojno sodišče, 4ile conseil de guerre special'', kateremu je bil predsednik 'baron pl. RoustseMe, polkovnik 5. linijskega polka in član častne legije. Člani sodišča so t>iU francoski kapitan Detallant, Pes say, Dejouglass in Tissot, vsi člani častne legi jo, ter poročnika Giraud in Ail-iez. Tožiliw je »bil čaistni legio-nar, kapitan Coste. Zagovorili ka obtožencev iu olbenem tolmača sta bila ljubljanska odvi tni'ka dr. Wnrrilmeh in dr. Jva-lan. Priziv proti izreku tega posebnega sodila ni bil mogoč. Sodba je bila le popolna oprostitev ali pa smrt, ki se je morala izvršiti taikoj. Obdolžene rokovujače so pripeljali z močno stražo, toda breiz verig in nezvezane pred sodišče. V*i sklepi sodnega dvora so bili soglasni. Obsodba se je glasila na smrtno kazen, ki se je morala izvršiti «e isti dan. Sest obtožencev je bilo oproščenih in takoj v prostost izpuščenih. Med ujetimi in pred sodiščem navzočnimi so bili na smrt obsojeni: 1. Martin Mot-ka. star 56 let, cestar, doma ua rčaik-u pri Št. OžJboltu; 2. Andrej G ril, star 30 let, kmet pod brdsiko gospodo, doma ibilizu Št. Ožbolta; 3. Luka Knez, star 43 let, kmet na Trojanah; 4. Luka Škofec, star 33 let, kmet na Trojanah in 5. Jurij Dobovšek, star 20 let, hlapec v Št- Ožbol-tu. (Pisatelja Jurčič in Kersnik sta uporabila v svojem romanu "Rokovnjači" razna rokovnjaška imena in dogodke po svoje, pač 4 4 cum licentia poeti-ca") V odsotnosti (in contumaciam) so bili na smrt obsojeni: Anton Dofoovsefk, Ignac Frid. Fajenc, sodnik galeniberške graščinie; Jurij Kos s pridevkom Lavrič; Janez Jakob CJrk-man, Franc Jerin. Izlakar, Leveč, Lipa ; Mlinar, Jurij Mozer, Matija, lilalpec v Erzinovi krčmi pri Št. Ožboltu; Podmilšak; Peček sin; Plotni'k. Anton Rozman, župnik v St. Ožboltu, Janez Šajec, čevljar brez doma; Jakob Šeberkar, ki je imel tudi pridevek Cencelj Šinlkovec, Bautanov. hlapec v Limovcu, I 'čaka r, Jurij Vezulak (Beze-ljak?): Tomaž Vovjovec; Zue-eliiati oče, prejšnji učitelj v Št. G-otha rdn; !Za<-»'hiati sin; Pavel Kore, iu-itelj v Nt. Oo-thardu. — Sovjetski letalci pozdravljajo ameriške letalce, ki so prileteli s prvimi ameriškimi letečimi tr dnjavami na ameriško letališče v Rusiji. ZADNJE DEJANJE NEMŠKEGA PROPADA Švedski časnikar G umna r Pilil1, ki je do nedavna bil nastanjen kot poročevalci* švedskega časopisja v Nemčiji, je (bil izgnan iz Nemčije, ker je poročal preveč, resnice o položaju v Nemčiji. Poročal je je-dnostavno, tla bode Nemčija v kratkem propadla, da si pa prebivalci Nemčije ne morejo pomagati z kalkim državni prevratom. radi vsestranske špijona-že pod vodstvom ak>glsnsiie.'!1 in p redno je moral osta-viti Nemčijo, je poročal, da pride do poloma v Nemčiji, kakor hitro se bodo nomški vojskovodje, oziroma generali uprli i-menovaiiemu Himmlierju. Do tega bode pa prav gotovo prišlo. V svojih poročilih je tudi o-menil, «la je med člani imenovane SS. mnogo ljudi, ki niso več fanatični naciji. oziroma da sedaj, ko na bojnih poljanah vse propada v kolikor pride Nemčija v pošte v, prvotna organizacija nemšfkih moridcev, nikakor ni taka, 'kakor jo jo Himmler prvotno osnoval. Poročevalec je v svojih poročilih tudi o-menil dejstvo, da je prebivalstvo Nemčije že davno zgubilo tudi zadnjo nado, da l>o-de Nemčija v sedanji vojni zmagala; da ljudstvo v splošnem ozira strada in da vsaka obitel j žaluje j>o enem ali pa jki več-brojinih članih, ki so morali pustiti svoje življenje na bojiščih. Nemci so namreč prepričani, da je bila Nemčija poražena že tedaj, ko so bile nemške vojske poražene pred Moskvo. Tedaj so Nemci v Berlinu že prokli-n jali nacije. — in potem je prišel £e nemški poraz pred Sta-lingradom početkoin leta 1943, ko je Hitler tikazad, da se mora žrtvovati še neštete tisoče nemških vojakov, da se ta žalostna sklenili proslaviti desetletnico svojega obstanka. Tedaj so Berlinčanje skovali pesem: "Es igel 11 a lies vorueber, Es u:eht alles vorbei, — Jenu erst gelit olj zvišan od 15,000 na li5,(XK.) sodov na dan. O ženskah Služiti dvema gospodoma je težko — dvema ženskama pa nemogoče. * Spoznal me i1m>š — to je najhujša grožnja ženske. • Zeni se zdi zakon nesrečen, če se v njem spametuje mož. novica zamolči še za par dni-/upnik Rozman je bil razen te-oziroma do dneva, *ko so naciji ga obsojen, da se mu zapleni vsa njegova imovina. Dopoldne je bila sodba izrečena, že isti dan. 30. januarja 1810 oft) -treh popoldne, torej pred 134 leti, pa izvršena. Na planoti za zidom pokopališča pri Sv. Krištofu se je zbrala veflJkanska mnoržica radovednega ljudstva, ko je dospel tja močan vojaški oddelek z zvezanimi obsojenci. R-olkovnjače so postavili k zidu. Njihovi zadnji pogledi so bili uprti tja proti Kamniškim planinam in proti domačemu črnemu grabnu. a ° Vojni komisar je še enkrat prebrali obsodbo, neSkaj hipov nato pa so za» BLv, iljinn......... !21.00 8 »» West Newton, Pa. .. 13.20 12 »» West Aliquippa, Pa. 11.95 15 11 Springfield, III..... 7.23 17 >» Unionton, Pa....... 12.95 18 11 Bheboygan, Wis. .... 25.00 22 »» • Midway, Pa......... 10.00 24 11 Vir den, 111......... 6.25 25 * j Chicago, IE......... 13/28 28 >J Conemaugli, Pa. .... 5.00 33 ** Bridgeport, O..... 102.50 .38 a Acmetonia, Pa..... 25.00 39 ir Cleveland, O....... 300.00 4£L M Font an a, Calif..... 16.00 45 »» Shelbovgan. Wis..... 2.90 47 »» Puelblo, iColo....... 6.00 48 Clevelliand, O....... 250.00 56 f » Milwaukee, Wis..... 100.00 62 tj Crivitz, Wis....... 20.00 63 i < Brooklyn, N. Y..... 17.00 <55 i t Worcester, N. Y..... 5.00 67 it Los Angeles, Calif. .. 20.50 78 4 t Bridgeviile, Pa..... 30.25 80 < « White VaOJey, Pa, .. 8.00 83 ti Waflteenburg, Colo. .. 5.00 96 * i Elizafbeth, N. J..... 4.50 91 i * Chisholm, Mnn..... 1.00 94 f * Hostetter, Pa. .... lOlOO 95 t t Pnc/blo, Colo....... 10.00 96 it Aubnrn, 9. ........ 5.00 97 *t Newark, N. J....... 11.00 100 i* Wilkes-Barre, Pa. .. 103.50 101 it Green-^bnrg, Pa..... 6.25 ----------—— ... Rose Sajovec, Chicago, BI. (poslajno po Proletarcu)........................30.00 John Kumše, Lorain, Ohio........................10.00 Anton Pišlar, Nutwood, Ohio (poslan po Proletarcu) ............................................2.50 Prispevki poslani po Glasu Naroda________7.50 Dohodki za mesec maj $ 1,335.26 jem le 13—14 bušljev pšenice. Vrednost vsako leto pridelane koruze v"naiši republiki zna£a 3000 milijonov dolarjev. IZDATKI: Najemnina urada ........................................50.00 Naročnina ....................................................26.67 Poštnina ................*.............27.00 Potni in vozni stroški ..............................106.12 Plača uslužbenca ........................................129.80 Razsvetljava ................................................1.00 Cišoeaje urada (za 2 meseca)....................6.00 Telefon in Telegrami ............... 6.15 Tiskovine ........................................................60.00 Uradne potrebščine ...................7.40 $19,835.01 SOoupni izdlatki Bilamca v batottri Bočna blagajna JOSEPH ŽALAH. 31. maja 420,14 19,379.95 34.92 f $13,835.01 (MIRKO G. KUHEL, Kfvfvoi - tajnik.' ■ KRVAVA SODRA NA LJUBLJANSKEM POLJU (Nadaljevanje z 3. strani.) ljudi in javno nabita. Slovenski prevod sodbe je oskibel Valentin Vodnik, ponatisnj-en je dobesedno v Jurčič-Kersmikovem romanu, "Itokovnjači". Francoei so imeli z roko-vnjači težko delo, vendar so postopali z brezobzirno strogostjo, kar je imelo prav dobre posledice. Minogo je k temu pripomogla tudi ustanovitev francoske ža/udamierije v naših kraljih ter se je to ime ohranilo iz onih časov do dandanes. Rokovnjačev se spominja maršal-Marrnont, guverner Ilir-skih provinc, v svojih spominih, kjer pravi: Razuzdanost teh tatov in raz bojnikov je bila: tolikšna, da si prebivalci niso upali iz mest, če se niso prej vsako leto z razbojniki pogodili, koliko jim bodo dajali, več ali majnlj, kakor so bfri imoviti ali ne. Če se je hotel kak -človek takega davka oprostiti, so mu razbojniki razdejali in opustošili njegovo posestvo. Moja dolžnost je bila, da to zlo odpravim. Toda moral sem najprej premagati nasprotovanje prebivalstva, ki je bilo prestrašeno, ko je slišalo, da se bo moralo zameriti razbojnikom ter se je balo za svoja posestva in za svoje življenje. Če javna oblast zoper razbojnike ne bi ničesar opravila, kakor se je to že prej večkrat zgodilo." padom na f rameosiko četo in blagajno v Ornem grabnu, odlok z nastopnimi, zelo strogimi odredbami. (Nadaljevanje prihodnjič.) Poznani newburski rojak preminil 25. junija je po dvo-mesečni bolezni zatisnil svoje oči poznani rojak Anton GJiha, ki je bil med pionirji newtrarske (Ohio) slovenske naselbine. Doma je bil iz vasi Bič, fara št. Vid pri Zatični, odkoder je prišel sem pred 45. leti. Star je bil 68 let. Zapušča žalujočo soprogo Frances, rojeno Jerič, sina Antona, hčer redovnico Mary Anthony, reda sv. Dominika, Frances in Thereso, pastorka Ladislava Turk, tri vnuke, brate Louisa. Tgnaea v Warren, O., Johna, v Joliet, 111., in v starem kraju Franka, sestro "Rozali jo in več drugih sorodnikov. sedežev 85 sedežev, javno prote stirajo proti vladi,ki j<> od Hitlerja sprejeT«, ]>onu vojaki le drugovrstni in zbirka polomljenih koles in slaH>oga orožja. DELO DOBE Čistilci pisarn, samo izurjeni. Ure od 7 zvečer do 1. zjutraj. Plača $li4 na teden. Vprašajte na: 165 Fulton Str.. Soba 307, New York Citv. GOING MY WAY: z BIX G CROSBY in RISE STEVENS Opinio na «*Jru: < "burile Spivak in njf^m- orkester: Tip. Tap & « Toe: jHMelma tottca Wesson Bros. J PARAMOUNT j Broa. Oglejte si, kako ameriške rezer\'e gredo v Normaiv-dijo! In polciir tega 4o film-ki h nov in i/, celega *vota—največja pred stava v mestu v _ EMBASSY___ XEWST6REL THEATRE Broadway in 4f»tb Št. New York KNJIGARNA "■;!__ Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City Razprodaja KNJIG po 50 centov komad. IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA I Domače živali Spisal Danil r Feifel Kreutzerjeva sonata Spisal L. N. Tolstoj Andrej Ternovc Spini Ivu Albrebt Preganjanje indijanskih misijonarjev Spisal Josip Splllman 8 Pravljice Zapisal H. Majar 10 Dedek je pravil Spisal Julij Slapfisk Podprijte vpadi 12 Frank Baron Trenk Po rasnih rlrlh naplial OJnro PandurlC 15 Suneški invalid Splaai SllT^ater KoSutalfc 17 Vojnimir ali poganstvo in krst Spisal Josip Ogrtnec 35 Praški Judek SpillinaBnova povest — Pre vel Josip Vole IGRE 18 Mladim srcem Drugi zrezek. Zbirka za slovensko mladino. Spinal Kssver MeSko 28 Magda (Igra > — Alojzij Remec 29 Peterckove poslednje sanje (Igra* — Parel Ot.lin 30 Potopljeni ivon (Igra> — Uerhart Bsaptmann 19 Študent naj bo Spisal Fr. S. Finigar 22 Balade in romance Spisal A. Aškerc 31 Revizor (Igra) Nikolaj VasUJerie 23 Zbrani spisi sa mladino Spisal Engelbert Gangl IS Parižki slaiar Poslorenll SUvester K. 14 Pravljice in pripovedke sa mladino Bplsal SUvester KoSutnOc KUPJTK-Sfi V EXTRA" .BOND BAWII 24 Andersonove pripovedke za mladino Priredila Ctra 25 Duhovni boj (ladala dražba sr. Mohorja) L. 8kupoli 20 Denar 32 Spodobni ljudje (Igra t — L. Llporec 33 Orne maske (Igra) — Lt Andrejev 34 Antingone C Igra > Poslovenil G. Oolar Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, j« oni. ki ga niste kupili 1 30 Sveti Just (Igral — Bplsal dr. W. Prtwmio Dr. Kari ICnglls — PodorenU Dr. Albin Ogrls 38 Tončkove sanje na Miklavžev večer (Igra) — J. RrheftniklB F. Roje J® aaloga teb knjig »elo omejena, Je pri naroČilu prtporodJlTo toniti TeC sblrk, d« fiaa bo na U naOn mogo«e rsakan sadovoUltL