S INČE 1984 GRADBENIŠTVO IN IZVAJALSKI INŽENIRING GMD MILANIČ DUŠAN S.P. imlv.dipLtnž.gmdb. gsm 041 633 987 (3 srnobil vsakctelamikod!)!do20.ure, POVGj Del«] lepega ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410743 POOBLAŠČENI PRODAJALEC Etalta Izdelki za zdravo življenje urnik ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.00 sreda: 8.30 -15.00 /16.00-19.00 sobota: 8.30 -12.00 Kdor druge po sebi sodi, nikoli ne bo sodnik Faraon Ne vem, kaj o hvaljenju pravi bonton ampak jaz sem tipičen izolski faraon. Živim v elitni sredini v neposredni bližini bodoče Argoline, trenutno ruševine. Sem umetnik na svobodi, delam, ko me prime, imam počitnice tako-le, od poletja, pa do zime. Skrbim za dušo in tudi za telo ne trošim moči za brez veze stvari. Igram po potrebi, ko si nas zaželijo, za velik d’nar vsi, za majhen pa trio. z IZ0KARTIC0 (Mef) Navadil sem se že na to, da mi pripisujejo vpliv, ki ga nimam, povezave, ki jih ne poznam in nekakšno sivoeminenčnost s katero ne vem, kaj bi počel. Če bi vse skupaj ostalo na ravni nekdanjega skoraj soseda, ki se o nesporazumih z mojo boljšo polovico ni želel pogovarjati z njo ampak z mano, ker sem pač “muško”, bi to še nekako razumel kot del nekakšne mačistične folklore. Toda, ko postane takšno ocenjevanje moje malenkosti predmet javnega in političnega dogovarjanja, človeka kar zaskrbi. Kako da nihče ne razume, da se v primeru Shoto kluba ne borim za nekakšno svojo lastnino ampak zgolj za prostor, ki je imel pravo energijo, za dejavnost, ki je bila mestu lahko v ponos in za pravice resničnega lastnika, ki sta ga lokalna in državna oblast spravili ob vse. Nekaj podobnega se mi je dogajalo, ko sem naenkrat postal desničar, potem sem z Mandračem služil na račun občinskega proračuna in celo sam župan mi je menda kupil tiskarski stroj. Izkušnje mi pravijo, da gre za star udbovski način podtikanje neresnic, srce pa mi govori, da gre za sveto preproščino. Kako naj sicer razumem anonimko s katero mi nek skrivač pripisuje “na črno” kuhanje in prodajanje brodeta na ribiškem prazniku. Najprej me popade sveta jeza, potem se spomnim, da kdor druge po sebi sodi nikoli ne bo sodnik. Obstajajo namreč ljudje, ki ne slišijo, so tudi takšni, ki nočejo slišati. Najhujši pa so tisti, ki slišijo a nočejo slišati, saj ne želijo vedeti drugega kot to, kar mislijo, da že vedo. In kdo so ti ljudje? Ne vem, vem pa kje živijo. Na forumih spletnih strani. NOVO Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4. 6310 IZOLA Tel. 05 / 64 01 300 URNIK: vsak dan, tudi v sredo: 8.00 - 12.00 in 16.00 - 19.00 sobota: 8.00 - 12.00 i\/i oxo i\/iyx>oc tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola JEREB AVTO CENTER M BANKA KOPER PONEDEUEK-PETEK: 8.00-19.00 SOBOTA: 8.00 -12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO Dežurna služba V DELOVNEM ČASU - tel.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL.: 041/ 650 882 Pogrebna služba (24 ur) tel: 041/ 650 375 Dogajalnik ------------------------ Gibanje je še najboljše zdravilo V petek 4. septembra so na plaži Doma dva topola na Svetilniku predstavili knjigo »Plavanje in druge oblike gibanja distrofikov v vodi „ avtorjev Antona Zupana in Mateja Plevnika. Gre za pionirsko tovrstno publikacijo, saj knjiga predstavlja novost v svetovnem literarnem merilu. Avtorja sta knjigo napisala kot nadgradnjo diplomskega dela profesorja telesne vzgoje Mateja Zupana. Gre za strokovno publikacijo, ki pokriva področje plavanja in ostale oblike gibanja distrofikov v vodi. Mišična distrofija oziroma Živčno-mišična obolenja (ŽMO) so dedna, kronična, degenerativna in progresivna obolenja, ki neposredno ali posredno prizadenejo mišice. Za težje oblike ŽMO je značilno postopno in nezadržno propadanje mišičnih vlaken, kar privede do delne ali popolne ohromelosti določenih mišičnih skupin, posledično pa do vse večjih težav pri gibanju, do vezanosti na voziček in odvisnosti od tuje pomoči. Mišice z napredovanjem obolenj slabijo, tovrstni oslabelosti pa se pridružijo tudi možne sekundarne posledice, kot so zmanjšana gibljivost sklepov, težave z dihanjem in prizadetost srca. Za večino teh obolenj zaenkrat še ni zdravila, zato obolenj ni mogoče ozdraviti, kar pa ne pomeni, da jih tudi ni mogoče zdraviti. Z ustrezno obravnavo je možno potek obolenja upočasniti in preprečiti nastanek komplikacij. Potrebno pa je redno gibanje, na-primer hoja, stoja, gibanje na vozičku, raztegovanje kontraktur, izvajanje dihalnih vaj in nenazadnje plavanje. Zato je predstavljena knjiga pri nadaljnjem delu z distrofiki še kako dobrodošla. Ob knjigi so predstavili tudi film, ki ga je posnel Zvone Balantič po scenariju Antona Zupana in je na DVD-ju priložen knjigi. Zanimivo je, da je večino snemalnega dela opravil še zelo golobradi sin Zvoneta, Nejc, potem, ko se je oče poškodoval. Sicer pa so bili na predstavitvi številni novinarji in predstavniki društev, ki delujejo na tem področju. Predsednik društva distrofikov Slovenije Boris Šušteršič je poudaril pomen takšne knjige, obenem pa poudaril tudi pomen obstoja Doma dva topola, ki omogoča izvajanje vaj, ki so predstavljene tudi v tej knjigi. Za manj formalen del predstavitve pa sta poskrbela Aleksandra Čermelj in Aleš Ogrin z venčkom jazzersko zimzelenih, ki so zelo številne prisotne kar prisilile v aplavz. Sledil je še praktični prikaz pomoči distrofikom v vodi in premierna projekcija filma. A.M. Levica, desnica in sredinec Upokojenci V mesecu juliju se na Mašunu vsako leto srečujemo ženski pevski zbor Sinji galeb iz Izole, Društvo upokojencev iz Izole ter mešani pevski zbor iz Ilirske Bistrice, letos se je druščini pridružil še moški pevski zbor iz Doline pri Trstu. Letošnji izlet je bil poseben tudi zato, ker smo se pred »kulturnim programom« potepali po slikovitih okoliških krajih. Najprej smo obiskali ekološko kmetijo Mahne na Tatrah, kjer smo imeli priložnost okušati slastne domače sire ter druge dobrote iz domače kuhinje, na koncu pa se nismo mogli odreči niti kapljici domače slivovke. Seveda si nismo mogli kaj, da ne bi kakšno tudi zapeli. Na poti v Ilirsko Bistrico smo se peljali mimo domačije, kjer se je rodila mati pesnika Ketteja, rojena Valenčič. Ilirska Bistrica nas je navdušila s svojo preprostostjo, s svojo veličino in bogato zgodovino pa sta nas navdušila Premski grad ter cerkev Sv. Helene, kjer smo si ogledali freske znamenitega slovenskega slikarja Toneta Kralja iz leta 1921. Po ogledu gradu in cerkve nas je pot vodila še na »naš« Mašun, kjer nas je po kulturnemu programu nagovorila predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije, dr. Mateja Kožuh Novak. Uradnemu delu je tudi letos sledil piknik, na katerem smo tudi letos kramljali o tem in onem, predvsem pa smo se veselili vnovičnega snidenja. Zlata Radikon Včasih so rekli, da levica ne ve kaj dela desnica, danes je jasno le to, da v Izoli nihče ne ve vsega ampak vsak ve nekaj. Tako marsikdo v občinski upravi ne ve, da se bo nadaljevalo poglabljanje zaliva, tokrat bliže bodočemu pomolu B. Zanimivo je, da bi občina rada gradila ta pomol, poglabljanje pa naroča in plačuje Marinvest. Najkrajšo pa bodo očitno potegnili jadralci Olimpika, ki bodo morali že drugič v dveh mesecih prestavljati izpuste, brez katerih dejavnost kluba sploh ni mogoča. delfin HOTEL ZDUS Naše cenjene obiskovalce obveščamo, da je v HOTELU DELFIN v Izoli ponovno odprt gostinski lokal KANTINA s pestro izbiro vin, dobrega pršuta in sira. Urnik obratovanja od torka do nedelje od 18. do 24. ure. Prav tako ste vabljeni v našo pizzerijo iko ste vabljeni v našo VILA RAINERI, kjer vam poleg ostalega ponujamo okusna dnevna kosila za samo 6 EUR in študentske menuje ter v priljubljeni lokal, s pestro izbiro hrane in pijače. menuje PERGOLA Še posebej vas vabimo v petkih in sobotah na prijetno druženje s plesom ob živi glasbi v prostorih hotela - vse informacije tel. 05/6607-000. Četrtek, 10. september2009, št. 824 ------------------------------------- Praznik KS Jagodje - Dobrava Brez pravnikov očitno ne bo šlo Po poletnih počitnicah je župan Tomislav Klokočovnik sklical novinarsko konferenco, na kateri je predstavil tekoče delo in projekte, kijih izvajajo. Dve ponudbi za gradnjo garažne hiše, problematika objekta Dravo življenja, odnosi z izolsko marino, pretlakovanje Sončnega nabrežja. Novinarjem dela še ne bo zmanjkalo. Uvod v tiskvno konferenco je pripadel eni od tradicionalnih vročih izolskih tem, podzemni garažni hiši za pošto. Župan je povedal, da se je javni razpis za gradnjo garažne hiše zaključil, prijavila pa sta se dva kandidata, eden iz Ljubljane, drugi pa iz Celja, s katerima pa bodo morali v naslednjih desetih dneh še opraviti pogovore. Občina je preko razpisa zase zahtevala sto parkirnih prostorov, eno od dveh podjetji pa jih je ponudilo kar 140. Podjetju, ki bo na podlagi pogovorov izbrano, bodo dodelili stavbno pravico za garažno hišo in stanovanja in poslovne prostore ki bodo zgrajeni nad le to. Skupno bo garažna hiša imela 375 novih parkirnih mest, celotno investicijo bo pokril investitor. Občina pa bo prispevala, poleg zemljišča, še komunalni prispevek. Poleg tistih obveznih 100 parkirnih mest, ki jih mora investitor zagotoviti Občini, pa bo moral ponuditi tudi nadomestna stanovanja za tiste, ki jim bodo hiše rušili. Celoten objekt se bo raztezal na okoli 2.500 kvadratnih metrov. Občina bi gradila pomol B Potem je bila na vrsti izolska marina. Občinski odvetnik Aleksij Možina pripravlja odlok, ki bo predstavljen Občinskemu svetu, in v primeru, da bo sprejet, bo lahko Občina pripravila razpis za gradnjo pomola B. Župan Klokočovnik je še enkrat obnovil celotno zgodbo o pomolu B in o odnosih z izolsko marino. Povedal je, da je Občina že lani dobila vodno pravico in je zato pravno lastnica dela akvatorija, na katerem bi moral stati pomol B. Glede na to, da je Marinvest vložil odškodninsko tožbo proti Občini, v kateri je govora le o odškodnini, lahko Občina sama določi kdo bo ta pomol tudi zgradil. Župan je prepričan, da se na razpis, po katerem bi izbrani investitor postal lastnik polovice pomola, druga polovica pa bi bila namenjena Občini za komunalne priveze, vsekakor ne bo prijavilo tudi podjetje Marinvest, saj bi na ta način priznali, da je imela ravno Občina v vsej tej zgodbi prav. Klokočovnik je še dodal, da bodo v kratkem vložili odškodninsko tožbo proti podjetju Marinvest. Glede na to, da podjetje Marinvest uporablja kar 31.000 kvadratnih metrov občinske površine, dolgujejo Občini med 400.000 in 430.000 evrov letno. Žal pa, je še dodal Klokočovnik, lahko od podjetja iztržijo odškodnino samo za zadnja tri leta poslovanja, to pa naj bi bil razlog, da odvetniki podjetja Marinvest toliko zavlačujejo s tožbami, pogovori in obtožbami. Dodal je, da je vsako leto, ki ga na ta način pridobijo, zanje čisti dobiček. Klokočovnik je prepričan, da bodo tožbo dobili, in da bo tako občinska blagajna bogatejša za več kot milijon evrov. O razrešitvi Pečanove Po navedbah izolskega župana bo Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja podala predlog za razrešitev predsednice Nadzornega odbora Občine Izola Brede Pečan. Občinski poslovnik namreč predvideva, da nadzora pri proračunskem uporabniku ne more opravljati nekdo, ki je isto funkcijo opravljal v prejšnjem mandatu. Dodal je, da je na to temo podal pisno mnenje predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos, po mnenju katerega bivši župan ne sme kot član nadzornega odbora opravljati nadzora pri nobenem občinskem proračunskem uporabniku, tako posrednem, ali neposrednem, ki se nanaša na čas, ko je še opravljal funkcijo župana. “To gospa Pečanova seveda ve, a se je kljub temu spustila v to”, je še povedal Klokočovnik. Na opombo, da Pečanova trdi, da zdaj nadzira županovo delo, je ta odgovoril, da "na ta način pokrije vse tisto, s čim se sedanja oblast spopada že tri leta, od neprofitnega bloka, ki še vedno čaka na uporabno dovoljenje, in je plod njenega dela, pa do plačila za odškodnino za pozidavo Svetilnika, za katero mora Komunalno podjetje plačati 200.000 evrov. To je nehigijensko.” Drevo življenja za Sožitje Na tiskovno konferenco je bil povabljen tudi Mario Gergeta, občinski svetnik in član obalnega društva Sožitje, ki si prizadeva, da bi društvo dobilo v uporabo objekt na Šaredu, ki ga trenutno uporablja društvo Drevo življenja za zdravljenje odvisnikov. Društvo Sožitje, pravi Gergeta, bi nadaljevalo program zdravljenja, ki ga zdaj izvaja Drevo življenja, vendar bi bil objekt idealen tudi za delovanje Društva Sožitje obalnih občin, ki se ukvarja z napredkom skupne in posamične skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Ob tem je župan dodal, da je ta objekt še ena od neprijetnosti, ki jih je sedanji oblasti pustila prejšnja, saj je Občina Izola vanj, brez javnega razpisa, vložila kar 462.000 evrov, za kar so jo tudi kazensko ovadili. Občinski Svet je sicer že sprejel pobudo, da Drevo življenja v svoje prostore sprejme tudi drugo društvo, toda pred tem V Livadah, v vinogradih Vina Koper, je 1. in 2. septembra potekala trgatev, na kateri smo sodelovali tudi mi, varovanci in mentorji iz VDC Koper, Enota Izola. Z razumevanjem Bogdana Markočiča, ki smo mu izrazili našo željo, da bi se tudi mi preizkusili pri tem delu, smo se pridružili ostalim obiralcem. Trgali smo grozdje sorte malvazija in chardonnay. Natrgali smo 25 zabojev grozdja. Trgatev seveda ne bi bila prava, če ne bi vmes tudi malce poizkušali ali je grozdje zrelo in sladko. Zahvaljujemo se g. Bogdanu za dano priložnost in zaupanje. Sodelovanje z okoljem, v katerem delamo, ter pridobivanje novih socialnih izkušenj, je za nas izziv in možnost za premagovanje meja in ovir. vdc Koper - enota Izola je treba urediti pravno premoženjska vprašanja z gospodom Milanom Stuvo. Občinski denar menda predstavlja kar 91% vložka v ta objekt, župan pa je prepričan, da se v tem primeru ponavlja zgodba z gospodom Galassijem, torej, da gospodu Štuvi “to stanje nelegalnosti povsem ustreza, zato se mu nikamor ne mudi s pogovori”. Predvolilna cesta Jagodje - Šared Župan je s tem v zvezi povedal, da je letos izdal že 592 dovoljenj za prevoze po stari cesti Izola - Korte, in da se zaradi tega doslej še nihče ni pritožil. Tako resnično ne razume, zakaj krajani Šareda nočejo dovoliti prevoza odpadnega materiala za izgradnjo trase ceste Jagodje -Šared, ki bi jo tako oni, kot vsi ostali resnično potrebujemo. Ti prevozi naj bi trajali vsega tri mesece, nakar bi lahko že začeli uporabljati novo postavljeno traso. Dodal je tudi, da je vseeno prepričan, da bodo v kratkem našli dogovor s predstavniki Civilne iniciative, nato pa se bodo morali pogovoriti še z obema ministroma, Patrikom Vla-čičem in Karlom Erjavcem, in dela se bodo lahko začela. Dogovor, po vsej verjetnosti ni daleč, župan pa je prepričan, da vsa ta zgodba bolj kot ne, smrdi po političnem boju zaradi prihajajočih volitev. Iskanje direktorja Centra Na razpis za direktorja Centra za kulturo šport in prireditve se je prijavilo kar 22 kandidatov, a nihče ni zadovoljil pogojev, ki jih je postavila komisija. Zato bodo razpis ponovili (objavljen je tudi v tej številki Man-drača), do postavitve novega direktorja, pa bo funkcijo vd. direktorja še naprej opravljal Darko Grad, ki se tako (še) ne bo mogel vrniti na mesto podžupana. Aljoša M. Korespondenčno o v.d.-ju V Zares nova politika Izola nasprotujemo sklicu korespondenčne seje, katere dnevni red je ena sama točka, in sicer ponovno podaljšanje mandata vd. direktorja CKŠP. Menimo, da bi o tako pomembni zadevi morali odločati na redni (ali izredni) seji, kjer bi imeli svetniki možnost v razpravi tudi spoznati razloge, zakaj od 22 prijavljenih na razpis za direktorja CKŠP ni bil izbran nihče in predvsem to, kdaj bo (če sploh bo) ponovno objavljen razpis. Morda bi vsaj te informacije lahko bile priložene gradivu za korespondenčno sejo. Dejstvo, da v OS nismo bili sposobni izpeljati postopka izbire direktorja eno celo koledarsko leto, pa je že druga zgodba. Zares - nova politika Izola Turisti kalije 15. septembra še ni konec sezone Izolski gostinci in slaščičarji, ki imajo v najemu terase na Sončnem nabrežju, so dobili obvestilo, da morajo do 15. septembra odstraniti tende in mize, saj naj bi se začelo pretlakovanje Sončnega nabrežja. Seveda jih je ta zahteva presenetila, saj turistična sezona še traja. Pa še Izola Boat show, diplomatska regata in Kino Otok so tukaj. Po besedah župana Klokočovnika je v tem primeru govora le o pretlako-vanju nabrežja, tako da se velikost sprehajalne poti ne bo spremenila. Podjetje, ki je zmagalo na razpisu, bo pretlakovalo nabrežje za 453.000 evrov. Pretlakovano bo v beli kamen kanfanar, ki bo na začetku, pri Lonki, širok 30 centimetrov, na drugem koncu pa 8 centimetrov. Dela pretlakova-nja bi se morala začeti 15. septembra, a na prošnjo gostincev se je župan odločil, da bodo nekoliko počakali, saj je kljub septembru sezona še vedno zeio dobra in škoda bi bilo, da bi jo tako nenadno prekinili. Ko bodo dela končana bodo povečali sprehajalni pas, terase gostincev pa zožali, a kljub temu ne bi smeli izgubiti mnogo kvadrature, saj bodo terase nekoliko podaljšali. Seveda so bili najemniki teras oziroma lastniki lokalov ob Sončnem nabrežju najprej presenečeni in jezni, saj je sezona še vedno tukaj, zato so tudi pohiteli na pogovor na občino, kjer so se dogovorili, da bodo v ponedeljek opravili tudi pogovor s projektanti in se dogovorili, kako bo potekalo pretlakovanje nabrežja. Toda, administracija gre svojo pot in v sredo, dan po obisku na občini, so dobili odločbe, da morajo terase odstraniti. Najverjetneje gre za neusklajeno delo občinskih ura- dov, zato verjamejo, da so besede župana, izrečene na tiskovni konferenci resnične. Čeprav je načrt pretlakovanja še vedno ovit v tenčico skrivnosti pa smo le izvedeli, da projektanti načrtujejo enotno ureditev nabrežja, kdo je strokovni svetovalec pa ni znano. A.M. Kdaj je odprt TIC? Obveščamo vas, da bomo s 26.09.2009 pričeli obratovati po novem umiku, in sicer: ponedeljek - petek 9.00 -17.00 sobota 10.00 -17.00 nedelja zaprto Izjema je nedelja, 27.9. ko bomo imeli odprto od 10.00 - 17.00 ure Tudi smrad potrebuje pad Pravzaprav je padec ali nagib eno od temeljnih pravil vsake kanalizacijske infrastrukture. Izolani pa smo se znašli v težavah, saj imamo že zgrajeno staro mesto, ki se ni moglo ravno pohvaliti s kanalizacijo. Zdaj ko je ta prenovljena a tudi bistveno bolj obremenjena pa se dogaja, da fekalije enostavno ne potujejo po ceveh ampak se zadržujejo po ulicah in trgih, rezultat pa je smrad, ki se vsake toliko prav neprijetno pojavi. Delavci Komunale skušajo reševati problem a se hkrati zaveda- Kar dva popravka V prejšnjem Mandraču smo naredili dve napaki. 1. V članku o turističnem obisku smo napisali, da avgusta v Izoli ni bilo niti enega Šveda. V resnici je podatek govoril, da v TIC-u ni bilo niti enega obiskovalca iz te severne dežele. 2. Ob fotografiji zlatih maturantov iz SGTŠ smo pozabili povedati, da na fotografiji ni Anje Zorc, ki je bila sicer v samem vrhu poklicnih maturantov, žal pa je ni bilo na fotografiranju. jo, da bolj ali manj le gasijo požar, preprečiti pa ga ne morejo. Ta teden so se lotili Manziolije-vega trga, saj bo tam v naslednjih dneh potekal festival Kino Otok in nerodno bi bilo, da bi sredi kakšnega romantičnega filma prav nemarno potegnilo. Rdeči križ IZOLA obvešča upravičence, da ima na zalogi pralni prašek in tekoče milo. Upravičenci lahko dobijo higienske artikle VSAK PONEDELJEK IN SREDO OD 09-12H PVC zelenice Izola je bila še nedolgo tega znana kot eno, parkovno najbolj urejenih mediteranskih mest. Toda blišč počasi izginja in dokaz so tudi te zelenice ob cesti v Simonov zaliv, kjer je okrasno lubje odpihal veter, tako da zdaj drevesa rastejo dobesedno iz nič kaj lepega črnega polivinila. Kako naj imenujemo zelenice brez zelenja? Cene boste pridni va$ bo stric s palico Približno tako izzveni napis, ki so ga stanovalci blokov v ulici Prekomorskih brigad nalepili po vseh drevesih v okolici blokov. Zapisali so, da ima Občinska inšpekcija seznam vozil, ki lahko tam parkirajo in da bodo vsi ostali, ki zasedajo njihova parkirna mesta, kaznovani. Ideja ni slaba, da bi nekaj veljala pa bi redarji res morali kaznovati katerega od neupravičenih parki-rancev. Toda, Izola je do gostov prijazno mesto in tako lahko vsi parkirajo na mestih, ki so rezervirana za tiste z dovolilnicami, kazni pa prejemajo v glavnem Izolani. Pa še dve vprašanji za inšpekcijo: Kdo je prodal parkirna mesta pri cerkvici sv. Roka na Dantejevi in kako je urejeno parkiranje ob cerkvi sv. Mavra, kjer so nekateri dobili kar stalna parkirna mesta? (ur) m viiml Glivični nohti -trdovratna nadloga Glivice, ki se pojavijo v nohtnem in podnohtnem tkivu, je izredno težko odpraviti, praviloma težje kot na drugih delih telesa. Na našem trgu je sedaj dosegljiv povsem nov preparat: Venofa Med pisalo, ki aktivno ščiti nohte pred glivicami in bakterijami. Venofa Med je kozmetični izdelek, ki je zelo enostaven za uporabo in učinkovit. Ima praktično obliko svinčnika, s katerim na nohte preprosto nanašamo raztopino iz mešanice povsem naravnih sestavin. Na osnovi patentiranega sistema Carrier rastlinska olja takoj vdrejo v noht in tako lahko preprečijo širjenje glivic in bakterij. Posledica je tudi kozmetična korektura nohtov s spremenjeno barvo ali obliko. Kristanov trg 1 ■ tržnica Tel. 05/ 64 040 64 URNIK ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.00 _____________ sreda: 8.30 - 15.00/16.00-19.00 sobota: 8.30 ■ 12.00 Reagiranja-------------- Psi lajajo, tovornjaki grejo naprej Zamude pri projektiranju in sprejemanju prostorskih dokumentov za novo cesto Jagodje - Šared, tiho pristajanje na pogoje izvajalca del na deponiji Šared, soglašanje z vožnjami tovornjakov po stari cesti Izola - Korte, ignorantski odnos do ljudi in do Civilne iniciative za izolsko podeželje - vse to je vsebina dopisa, ki sledi v nadaljevanju. Civilna iniciativa za izolsko podeželje nasprotuje prevozom viškov materiala iz gradbišča hitre ceste na predvideno deponijo pod Šaredom Konec meseca avgusta 2009 smo opazili, da je izvajalec del SCT d.d. pričel s pripravljalnimi deli za izvedbo deponije viškov materiala iz predora Koper- Izola na lokaciji pod Šaredom. Iz dosedaj izvedenih del na deponiji je že nakazano, da se bo material iz predora po vsej verjetnosti vozil po “stari” cesti Izola - Korte, ker je dovoz na gradbišče že izveden na trasi “stare” ceste. Obljube občinskega vodstva na javni razgrnitvi za »OPPN Cesta Jagodje - Šared«, da naj bi občinski svet le-tega potrdil najkasneje do meseca julija 2009 so ostale neizpolnjene. Na roko županu in strokovnim službam občine Izola, da bi še pravočasno sprejel prostorski akt za novo traso ceste, so šle tudi zamude pri DARS-u ko je izbiral izvajalca del za vrtanje predora Markovec na HC Kp - Iz. Župan ni vedel? Y ponedeljek 7. septembra nas je Župan Občine Izole povabil na sestanek. Na sestanku so bili poleg predstavnikov Civilne iniciative tudi predsedniki KS Korte in KS Jagodje -Dobrava, profesionalni podžupan ter občinske strokovne službe. Na sestanku smo pričakovali, da nas bo Župan razveselil z upoštevanjem naših legitimnih zahtev a smo ostali grdo presenečeni nad njegovo izjavo, da ni bil seznanjen, da je v DLN za hitro cesto določeno, da se material na deponijo Šared dovaža po trasi nove ceste Jagodje - Šared. To je po našem mnenju skrajno neresno ter neodgovorno s strani Župana kajti, če že ni uspel prebrati DLN bi lahko vsaj 1. točko naše peticije, v kateri je točno specificiran člen, ki to določa. Samo, da ponovimo, peticija je bila na Občino Izolo poslana že v mesecu marcu in po vsem tem času izve šele od predstavnikov CI, da je v sami uredbi DLN predviden prevoz materiala po gradbiščni cesti, ki poteka na trasi nove predvidene ceste Jagodje - Šared. Skrajno žalostno. Poleg tega je Župan omenjal trda pogajanja z DARS-om in sicer kako je iztržil, da bo izvajalec del na račun, ker kamioni vozijo po “stari” cesti izravnal par ovinkov na stari cesti ter izvedel traso na novi cesti Jagodje - Šared (do take stopnje, da lahko kamioni vozijo material na deponijo). Ta pogajanja Župana so brezpredmetna, saj je strošek izvedbe gradbiščne ceste po trasi nove povezave Jagodje - Šared določen že v uredbi DLN-a, in sicer je to strošek investitorja. Po posvetovanjih s strokovnjaki ocenjujemo, da je bilo gradeno dovoljenje izdano s strani MOP-a za deponijo pod Šaredom v neskladju z veljavnimi določbami DLN-ja za HC. Sumimo namreč, da je Ministrstvo za okolje in prostor pod pritiskom investitorja pri izdaji gradbenega dovoljenje za deponijo izigralo člen DLN-ja kateri predvideva prevoze po novi trasi z izgovorom, da občina Izola še ni sprejela OPPN-ja.Čeprav investitor še do današnjega dne ni podpisal pogodbe z izbranim izvajalcem in po zadnjih zamenjavah v vodstvu DARSA izgleda, da pogodba ne bo še kar nekaj časa podpisana. Zaradi prej naštetih razlogov smo še pred sestankom v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (Ul. RS št. 51/2006 z dne 18.05.2006) zahtevali od Ministrstva za okolje in prostor, da nam dostavi kopijo izdanega gradbenega dovoljenja za izgradnjo deponije za gradbeni material iz predora Markovec na trasi HC Koper- Izola na lokaciji pod Šaredom. Po preučitvi gradbenega dovoljenja s strokovnjaki in če se bodo naše slutnje potrdile bomo vložili zahtevek za revizijo izdanega gradbenega dovoljenja pri Ministrstvu za okolje in prosto. Župan rabi pomoč? No in po vsem tem času, je Župan zaprosil Civilno iniciativo naj mu pomagamo pri rešitvi tega problema. Kljub temu, da je imel dovolj časa, ko bi lahko že zdavnaj sprejeli OPPN za novo cesto Jagodje - Šared in da ima v proračunu za leto 2009 predvidena sredstva za odkupe zemljišč na trasi nove ceste ni bilo v vsem tem času narejeno praktično skoraj NIČ. _ Seveda smo Županu ponudili vso našo pomoč in hkrati pozivamo vse občinske svetnike, da najhitreje potrdijo »OPPN cesta Jagodje - Šared«, saj očitno bomo lahko le na tak način dosegli CIU naše civilne iniciative in večine prebivalcev podeželja, da kamioni ne ogrožajo naših življenj in se naša kvaliteta življenja ne poslabša. S strani Župana, njegovih strokovnih služb in občinskih svetnikov ne sprejemamo nobenih izmišljenih razlogov za zamude pri sprejemanju OPPN-ja ali drugih aktov, saj so dokazali s kakšno strokovnostjo, poznavanjem problema in vnemo se lotevajo našega konkretnega problema. CI za izolsko podeželje Cesta Jagodje • Šared Socialni demokrati smo razočarani nad delovanjem občinskega vodstva, ki je nesposobno reševati ključne probleme Izolanov, kot je ponovno dokazalo na primeru ceste Jagodje - Šared. Kljub temu, da je občinsko vodstvo ob prvi obravnavi OPPN za cesto Jagodje-Šared zagotovilo, da bo druga obravnava dokumenta na julijski seji občinskega sveta, do danes te obravnave še nismo dočakali. Nova cesta Jagodje - Šared ni pomembna samo kot nova in varnejša cesta za Izdane, ki živijo na podeželju, temveč je tudi pomembna žila komunalnega opremljanja, saj bo od te nove komunalne infrastrukture, predvsem kanalizacije, odvisen razvoj izolskega podeželja in standard življenja na podeželju. Občina je izdala dovoljenje za vožnjo tovornjakov po stari cesti za pripravo gradbišča v grapi, vendar so na delih cestišča že vidne poškodbe. Sprašujemo se, kaj se bo zgodilo s staro cesto za Korte, če bo po njej vozilo še več tovornjakov. Popolnoma nerazumljivo nam je dejstvo, da je župan pred dobrim letom odločno zagotovil, da tovornjaki po stari cesti ne bodo vozili, ker je jasno, da ta cesta ni primerna za tovrstne prevoze. Že kmalu je župan svoje mnenje omilil, zdaj pa o prepovedi vožnje tovornjakov po stari cesti ni ne duha ne sluha. Sprašujemo se, čemu tolikokrat spremenjeno mnenje in ali to res potrjuje vse bolj pogoste informacije, da občinsko vodstvo pri tem projektu svoje naloge sploh ni opravilo, kot se od njega pričakuje. Naj ob tem spomnimo, da dogovor med DARS-om in Občino Izola predvideva sofinanciranje trase nove ceste Jagodje-Šared s strani DARS-a le pod pogojem, da se jo pred tem uporablja kot dovozno cesto na deponijo odpadnega materiala. Sebastjan Morata, občinski svetnik SD Ne le neodvisna Lista Izolani ampak tudi mnogi drugi prebivalci te naše občine, ugotavljamo, da je izolsko občinsko vodstvo povsem izključilo zainteresirano javnost iz odločanja o najpomembnejših razvojnih pa tudi vsakdanjih odločitev, ki jih sprejema. Tako v Listi Izolani ugotavljamo, da priprave občinskega prostorskega načrta potekajo nekje daleč od nas. Nam neznani pripravljalni po nasvetih in predlogih občinske uprave oblikujejo bodoč videz naše občine. Občani pri tem očitno nimajo nobene besede, sicer bi občinska oblast le zmogla moči za pripravo kakšne delavnice ali vsaj razmišljanja na to temo. V Listi Izolani tudi ugotavljamo, da ni bilo še nobene resne javne razprave o bodoči organiziranosti Centra za kulturo, šport in prireditve, ki naj bi mu pridružili še turizem. Hkrati tudi ugotavljamo, da vse pripombe zainteresirane javnosti glede gradnje hitre ceste mimo Izole in gradnje nove ceste Jagodje - Šared ter uporabe stare ceste Izola - Korte, niso imele nobenega učinka. Imamo občutek, da so nas pogajalci z Darsom in izvajalci enostavno poignorirali. V Listi Izolani opažamo, da se v Izoli dogajajo manjši in večji posegi v prostor za katere ni jasno, kdo in kdaj jih je sprejel ali jih bo šele sprejemal. Popolna neznanka je projekt pretla-kovanja Sončnega nabrežja in urejanja parkirišč ter selitve zelenice pred občinsko stavbo, Še manj razumemo urejanje odnosov z lastnikom marine in posege v zaliv za katere nismo nikoli videli niti skice. Ob tem smo razočarani nad kadrovsko politiko občinskega vodstva, ki zaposluje operativce, ne premore pa ustvarjalnih strokovnjakov, ki bi v delo uprave vnesli vsaj malo vizionarstva. Na tak način se naši občini ne obeta resen razvoj ampak bolj ali manj stopicanje na mestu. Lista Izolanov podpira občinsko vodstvo v zagovarjanju samostojnosti in suverenosti v odnosu do vodstev sosednjih občin, vendar ne na račun izolacije, ki smo ji priče. Nekatere probleme preprosto moramo rešiti skupaj in zato mora občinska uprava imeti ljudi, ki se bodo lahko pogovarjali s sosedi, če že najodgovornejši tega ne zmorejo. Prepričani smo, da govorimo tudi v imenu mnogih Izolanov, ki vendarle želijo soodločati pri urejanju in vodenju naše občine, če ne drugače pa vsaj v okvirih, ki jih določa zakonodaja in v sistemu odločanja, ki se imenuje -demokracija. Neprofitni blok postaja spomenik dosedanjega dela občinske uprave. Za listo Izolani Slavko Samotorčan, Drago Mislej Kino Otok5' FILMI IN SELEKCIJE Kino Otok še posebej vabi Izolane Danes se uradno začenja Kino Otok, ki v zadnje poletne dneve prinaša zanimivo popestritev dogajanja v našem mestu. Neuradno seje pričel že včeraj, ko je bila na Manziolijevem trgu brezplačna projekcija italijanskega filma » Avgustovsko kosilo«, s katerim so se organizatorji zahvalili Izoli in Izolanom, ki jih gostimo že peto leto. Letos tudi popust za lastnike Izokartice. Ker je letos ekipa prenovljena, predvsem pa sestavljena iz »domačinov«, je seveda tudi v samem festivalu nekaj novosti. Prva je ta, da je Kino Otok nastal v koprodukciji z ljubljanskim Kinodvorom, kjer si bodo lahko vsi, ki ne bodo utegnili priti do Izole, od 12. do 17. septembra ogledali izbrana dela festivala. Nov je tudi termin, poznopoletni, ki s seboj prinaša predvsem zgodnejši začetek večernih filmskih projekcij ter ponovitve predstav. Letošnja edicija Kino Otoka bo razdeljena v različne sekcije in sicer: Tekmovalna sekcija Trgatev, v sklopu katere bodo predstavili naslednje filme: Parque Via (Enrique Rivero), Akne (Federico Veiroj), Popivanje pri belem dnevu (Noh Young-Seok), La Rabia (Albertina Carri) in Princ Broadwaya (Sean Baker). Žirijo bodo sestavljali kar obiskovalci, ki bodo o filmih glasovali po projekcijah. Zmagovalni film bo nagrajen z distribucijo po Sloveniji. Sekcija Prijatelji bo gostila naslednje filme: Aguas Verdes (Mariano De Rosa), New Kaisertal City (Melarne Hollaus), Isa Hesse-Rabino-vitch (Anka Schmid), Tri (Goran Devič) in Sretna zemlja (Goran Devic). Na projekcijah filmov bodo prisotni tudi avtorji filmov. V sklopu sekcije Odprti otok bodo letos prikazani filmi: 35 Šilc ruma (Claire Denis), Cochochi (Israel Cardenas in Laura Amelia Guz-man), Teza (Haile Gerima), Taha-an (Santosh Shivan), Avgustovsko kosilo (Gianni di Gregorio), Bencin (Juho Hernandez Gordon) in Hafez (Abolfazl Jalili). V sekciji Doku-fokus se bodo predstavili: Na lastnem pragu (Nishtha Jain), Dostopna ulica (Nathalie Mansoux), Stari Tatovi (Everaldo Gonzalez), Noro življenje (Christian Poveda) in Fengiming: Kitajski spomin (Wang Bing). Ta je v letošnji ediciji Kino Otoka tudi novost. Vrača se tudi sekcija Video na plaži, ki nudi priložnost mladim, neuveljavljenim, »filmarjem«, da predstavijo svoja dela. Silvanova kino šola Ker je letos Kino Otok umeščen v september ima festival tudi šolo, ki nosi ime Silvanova kino šola. Ta pa ni šola v pravem smislu, pravijo organizatorji, temveč prostor; »Prostor za doživetje in pripovedovanje filma.« Posvečena je Silvanu Furlanu, botru festivala in ustanovitelju Slovenske kinoteke. Letošnja lekcija nosi naslov »Nekaj se je končalo«, vodil pa jo bo režiser in publicist Vlado Škafar. S tem se želijo pokloniti slovenskima cineastoma Matjažu Klopčiču in Franciju Slaku, spomnili se bodo tudi nekoliko pozabljenega slovenskega oziroma istrskega avtorja Draga Parovela. V nasprotju z ostalimi projekcijami bodo projekcije Silvanove kino šole brezplačne. 13 domačih in tujih gostov Seveda brez pomembnih gostov filmski festival ne bi bil »ta pravi«, tako da bo tudi letos mogoče spoznati veliko ustvarjalcev. Svojo udeležbo so potrdili: Federico Vi-eroj, Albertina Carri, Youngsek Noh, soscenarist Seana bakerja, Darren Dean, Melanie Hollaus, Mariano De Rosa, Goran Devič, Nathalie Mansoux, Nishtha Jain, Araba Evelyn Johnston - Artur, Drago Parovel, in Abolfazl Jalili, o katerem smo že pisali, saj je o Kinu Otok, Izoli in Sloveniji posnel dokumentarec, ki je bil predvajan na iranski nacionalni televiziji. Ponovitev v Kinodvoru Kot smo že omenili bo od 12. do 17. septembra festival Kino Otok tudi v Ljubljani, kjer si bo v mestnem kinu moč ogledati nekatere izmed vrhuncev festivala, vključujoč vse filme iz tekmovalnega programa Trgatev. Tam bodo prav tako imeli priložnost spoznati številne ustvarjalce. EfUSfi1 Študentski spremljevalni program Vendar imajo nekateri, morda tisti, ki jih Kino Otok ne zanima samo zaradi filmov, raje pester spremljevalni program, ki nam ga vsako leto ponuja Kino Otok. Tudi letos bo slednji potekal vsak večer na Svetilniku in so ga za nas pripravili vsi trije Obalni študentski klubi, Klub izolskih študentov in dijakov (KIŠD), Klub študentov občine Piran (KŠOP) in Klub študentov občine Koper (KŠOK). Delavnica Vesela kamera tudi letos nastaja s pomočjo Luksuz produkcije, vodil jo bo režiser Boris Petkovič. Letošnji temi festivala sta medgeneracijski in medkulturni dialog. V času festivala pa bo v slovenskem in angleškem jeziku izhajal tudi dnevni festivalski časopis. Pozabili pa niso niti na najmlajše, saj se bo, v sodelovanju z Mednarodnim festivalom animiranega filma Animateka, odvrtel animirani film iz otroškega programa Slon. Fotografski natečaj Med festivalom bo potekal tudi fotografski natečaj Ujeti trenutek -neprecenljivo, katerega generalni sponzor je družba MasterCard, ki je tudi generalni sponzor festivala Kino Otok. S svojim mobilnikom ali fotoaparatom ulovite neprecenljive, najbolj navdihujoče trenutke in tako sodelujejte na nagradnem foto-natečaju, kjer bodo najboljšemu za nagrado podelili digitalni zrcalno refleksni fotoaparat Nikon D3000, ki ga podeljuje foto studio FOTO LEVAC. Fotografije, posnete na festivalu Kino Otok od 10. do 14. septembra, kot MMS s ključno besedo NEPRECENLJIVO lahko pošljete na 1919 ali kot fotografijo na e-naslov: neprecenljivo@isolacinema.org. Pravila natečaja so na na prodajnih mestih kart in na www.isolacinema. org, kjer bodo fotografije na ogled v rubriki Galerija Neprecenljivih. Žirija velikih rib, vsi fotografi društva Enooki, bo izbrala najboljšo fotografijo in tako podarila digitalni fotoaparat. Prispele fotografije bodo na spletu na ogled posamično ali kot diapozitivi. Kdaj, kje, za koliko Nenezadnje pa še informacije o cenah vstopnic in prodajnih mestih: Festivalski abonma, ki vključuje ogled vseh filmov na festivalu stane 34 EUR. Abonma Večeri na Manzi-oliju vključuje ogled vseh 5 tekmovalnih filmov ter 4 filme s sekcije Odprti otok stane 14 EUR. Predprodajna mesta v Izoli: Galerija ALGA, Kristanov trg 1, Izola; Art Kino ODEON, Drevored 1. maja 4, Izola in KT1, Kristanov trg 1, Izola Med festivalom bo možen tudi nakup vstopnic za posamezne filmske projekcije. Projekcije na Manziolijevem trgu (oba filma) 5 EUR, s popustom: 4 EUR,, projekcije v Art kinu Odeonu: 4 EUR,, s popustom: 3 EUR,, projekcije v Kinu Kulturni dom: 3 EUR,, s popustom: 2 EUR,, šolske projekcije, ki bodo v Art kinu Odeon in v Kinu Kulturni dom: 2 EUR, Popust velja za dijake, študente, upokojence, invalide in imetnike Izokartice (naročnike Mandra-ča). IZB KARTICA Kino Otolf 10 -14 9 2009 MM Kino Otok5 ~FILMIIN SELEKCIJE sobota 12.9. ob 10.00 KINO ODEON sobota 12.9. ob 20.00 MANZIOLIJEVTRG Po besedah Seana Bakerja, ki je za svoj drugi film prejel več uglednih nagrad, je Princ Broadwaya pravi newyorSki film, v katerem se prepletajo izrazito univerzalne teme, kot so ljubezen, družina inprijatelj stvo, ujete v izrazito realistično podobo s socialnim podtonom. petek 11.9. ob 11.30 KINO ODEON petek 11.9. ob 22.00 MANZIOLUEV TRG Režijski in scenaristični prvenec Enriqueja Rivera o agorafobičnem hišniku Betu in lastnici hiše, za katero skrbi, je spričo prepletanja dokumentari-stičnega in fiktivnega dispozitiva izrazit primer znamenitega mehiškega novega vala. sobota 12.9. ob 11.30 KINO ODEON sobota 12.9. ob 22.00 MANZIOUJEV TRG Argentinska režiserka Albertina Carri skozi krhek notranji svet neme deklice Nati raziskuje povezavo med brezmejnostjo odprtih ravnic, nežno iztekajočih se v krivino našega planeta, in enigmatičnostjo poltene spolnosti, pri čemer obe podpisuje dražestna lepota smrti. nedelja 13.9. ob 9.30 KINO ODEON nedelja 13.9. ob 20.00 MANZIOLIJEVTRG V Jeonjuju in Locarnu nagrajena jarmuschevsko obarvana filmska pivska odisejada Noha Younga-Seoka, ki je uspela oživiti produkcijo korejskega neodvisnega filma, minimalistično združuje edinstveno korejsko kulturo pitja, zimsko podobo odročnih krajev in ekscentrične like. petek 11.9. ob 10.00 KINO ODEON petek 11.9. ob 20.00 MANZIOLIJEVTRG V Cannesu premierno predvajan celovečerni prvenec obetajočega urugvajskega režiserja Federica Veiroja na preprost, a prepričljiv način, s ščepcem grenko-sladkega humorja, odstira pogled v razburkan svet odraščajočega pubertetnika. ponedeljek 14.9. ob 15.00 KULTURNI DOM nedelja 13.9. ob 20.00 KINO ODEON Na izrazit minimahstičen način z bližnjimi plani hrvaški režiser Goran Devič predstavi zgodbe treh posameznikov, neposredno ujetih v apokaliptično vojno morijo razpada nekdaj bratsko složne Jugoslavije - o vojni je tudi danes, po skoraj desetletju miru, še vedno treba govoriti, je prepričan avtor filma. l»fa petek 11.9. ob 20.00 KINO ODEON sobota 12.9. ob 15.00 KULTURNI DOM Nenavadno svež celovečerni prvenec argentinskega režiserja Mariana De Rose v žanrskem kolažu, uokvirjenem z reminiscencami na trilerje sedemdesetih let minulega stoletja, preizprašuje družinsko dinamiko navidez lagodnega skupnega počitnikovanja v znamenitem obmorskem letovišču Augas verdes. sobota 12.9. ob 20.00 KINO ODEON nedelja 13.9. ob 15.00 KULTURNI DOM Dokumentaristično podobo Ise Hesse-Rabinovitch, švicarske pionirke eksperimentalnih filmov, Anka Schmid izrisuje skozi obsežno arhivsko gradivo odlomkov umetničinega ustvarjanja, pri čemer intervjuji z njenimi tesnimi sodelavci, sorodniki in prijatelji le še zaokrožajo že tako nekonvencionalen portret izjemne dneastke. / Dokumentarna satira mlade avstrijske režiserke in scenaristke Me-alnie Hollaus je kratek, a angažiran film, ki se na igriv, mestoma celo karikiran način, igra z rasnimi predsodki sonarodnjakov, s čimer gradi utopično vizijo prihodnosti v dolini Kaisertal, kjer jodlajo celo temnopolti otroci. ponedeljek 14.9. ob 15.00 KULTURNI DOM nedelja 13.9. ob 20.00 KINO ODEON Svojevrsten filmski dokument se ponuja kot mini portret pretekle in sodobne hrvaške zgodovine, saj v posnetkih, večinoma posnetih med vožnjami na dve, ideološko popolnoma različni spominski komemoraciji, razkriva še kako žive svetovnonazorske ločnice 35 šile ruma ponedeljek 14.9. ob 20.00 MANZIOLIJEVTRG Najnovejše delo Claire Denis, ki velja za eno ključnih in najvplivnejših sodobnih francoskih cine-astk, je nevsiljiv, a čustveno intenziven poklon legendarnemu japonskemu režiserju Yasujiròju Ozuju, v katerem zarisuje odnos med očetom in hčerjo. Cochochi četrtek 10.9. ob 22.00 MANZIOLIJEVTRG petek 11.9. ob 15.00 KULTURNI DOM Večkrat nagrajeni prvenec režiserskega dua Cdrde-nas-Guzmdn v preprosti zgodbi, v katero je vtkan magični realizem, umirjeno, predvsem pa lirično, raziskuje svet avtohtone indijanske skupnosti v goratem severno-mehiškem predelu. petek 11.9. ob 17.00 KULTURNI DOM V celovečernem prvencu se režiser Juho Herndn-dez Corddn vrne v svojo mladost, ki jo skozi tri zdolgočasene najstnike, sicer amaterske tatove bencina, pritajeno zadrži na meji s kakršnokoli vrednostno sodbo. nnKff I !& I I četrtek 10.9. ob 20.00 MANZIOLUEV TRG » 7 Hi Ponedeljek 14.9. ob 11.30 KINO ODEON -- Abolfazl Jalili, bržčas eden najizvirnejših iranskih režiserjev, v svojem trinajstem filmu skozi prepovedano privlačnost med učiteljem svetih knjig in njegovo učenko, muftijevo hčerko, s prepletanjem stoletja trajajočih tradicij s sodobnimi samoumevnostmi mojstrsko predstavi sufijevsko doktrino. nedelja 13.9. ob 22.00 MANZIOUJEV TRG Prvenec Giannia di Gregoria, za katerega je prejel tudi leva prihodnosti na 65. beneški Mostri, je preprosta, očarljiva in iskriva pripoved o tretjem življenjskem obdobju, ki pristno in iskreno postreže tudi z obilico prefinjenega cinizma. četrtek 10.9. in nedelja 13.9. ob 17.00 KULTURNI DOM Avtor kontroverzne Teroristke in vrhunski mojster fotografije Santosh Šivan se vnovič spusti v barvite pokrajine Kašmirja, pri čemer se resnobne tragike terorističnih napadov dotika implicitno, saj jo spretno zastira skozi pravljično izrisane otroške oči. sobota 12.9. ob 17.00 KULTURNI DOM nedelja 13.9. ob 11.30 KINO ODEON Baile Gerima, sicer v Ameriki šolani etiopski režiser, tokrat ponovno izpostavi kruto družbeno realnost njegove domovine, katere zlati časi in »Swinging Addis« so že davna preteklost, ob tem pa skozi prvoosebno pripoved intelektualca poudari zevajočo globel med Evropo in Etiopijo. petek 11.9. ob 22.00 in sobot petek 11.9. ob 22.00 in sobota ob 18.00 KINO ODEON sobota 12.9. ob 17.00 KULTURNI DOM IStari tatovi četrtek 10.9. ob 22.00 KINO ODEON petek 11.9. ob 11.00 KULTURNI DOM IISS3f|SliHSI6i sobota 12.9. ob 17.00 KULTURNI DOM nedelja 13.9. ob 22.00 in ponedeljek ob 18.00 KINO ODEON Htfiipp sobota 12.9. ob 22.00 in nedelja 13.9. ob 18.00 KINO ODEON TUlllllIlMfllfc]ftr4PtTiTl ponedeljek 14J). ob 20.Ò0 KINO ODEON ponedeljek 14.9. ob 11.00 KULTURNI DOM sobota 12.9. ob 16.00 KINO ODEON nedelja 13.9. ob 1600 KINO ODEON spsi^psu ponedeljek 14.9. ob 16.00 KINO ODEON Turnir Izolanov in ex Izolanov Nogomet Po vseh zapletih in reorganizacijah tekmovanja so prejšnji konec tedna le odigrali prvenstvene tekme novofor-mirane Lige MNZ Koper. Obe izolski ekipi sta zmagali. Kortežani v gosteh pri Ilirski bistrici, Izolani pa so doma premagali skromno ekipo Piarne. In čeprav se je tekmovanje že začelo je še vedno veliko ugovorov proti takšni organiziranosti tekmovanja. Med tistimi, ki še vedno zagovarjajo enotno Primorsko nogometno ligo so predvsem goriški klubi pa tudi ekipe Cerknice, Košane in Postojne, ki so sicer odigrale tekme prvega kroga lige MNZ Koper. Rezultati, 1. krog Ilirska Bistrica:Korte Avtoplus 1:3 (0:1) MNK Izola:Plama Pur 2:0 (1:0) Košana:Tabor Sežana 0:2 (0:0) Gažon:Rakek 6:2 (5:1) EPIC Postojna:Cerknica 2:0 (0:0) Jadran Piv. Mahnič:Železničar 3:1 (1:1) Dragonja:Portorož Piran 0:2 (0:0) V drugem krogu bosta izolski ekipi igrah tako-le: Malija: nedelja, 13. 09.2009 ob 16.30 Korte Avtoplus : Jadran Piv. Mahnič Koper: nedelja, 13. 09. 2009 ob 16.30 Obala : MNK Izola Futsal Začetek z državnimi prvaki V petek se začenja tekmovanje v 1. slovenski futsal ligi. Povratniki v najvišjem rangu tekmovanja, igralci KMN Izola začenjajo prvenstvo s tekmo proti aktualnim državnim prvakov KMN Puntar Casino Safir. Za Izolane bodo v tem prvenstvu igrali: Valdi Lakoseljac, Marko Janjič (K), Marko Hrvatin, Marko Matelič, Dra-ženko Vujič, Aleš Jačimovič, Dragan Mirkovič, Jan Novak, Gregor Ljubičič, Joviča Todič, Tine Kapun, Blaž Peljhan, Tomaž Rupnik (V) , Zoran Stamp-fer (V), Andrej Prelovšek (V) Gost prve prvenstvene tekme bo Rudi Bučar z novo izolsko himno. Za koreografijo bodo poskrbeli Ribari. Rokomet MOŠKI ROKOMETNI TURNIR IZOLA 09 Domače rokometno društvo je v soboto organiziralo mednarodni turnir. Ob domačinih so nastopale še ekipe iz Ajdovščine, Pulja, Trsta in Ferarre. Tekme so se igrale 2x25 minut, žal pa so zaradi zasedenosti slovenskih rokometnih sodnikov morali soditi sodniki iz Hrvaške. Prikazan rokomet je bil, za ta čas, na solidni kakovostni ravni. Trenerji so veliko kombinirali, predvsem pa iskali rešitve za prihajajoče prvenstvo. Zmagala je ekipa Ajdovščine, ki jo vodi donedavni trener ženske ekipe Izole, Igor Poklar, Izolani pa so bili solidni in skupno osvojili tretje mesto. Ekipa Trsta, ki jo vodi še en nekdanji izolski trener, Fredi Radojkovič je bila prepolovljena, vseeno pa so premagali igralce Ferrare, ki nastopajo v istem rangu italijanskega prvenstva. Rezultati: IZOLA : TRST 29:21 ARENA : IZOLA 29:26 FERARRA : AJDOVŠČINA 16:22 TRST : ARENA 24:27 IZOLA : FERARRA 26:21 AJDOVŠČINA : ARENA 29:21 Vrstni red: Ajdovščina, Arena, Izola Bašiča iz Pulja so izbrali za najboljšega igralca, nekdanjega izolskega vratarja Keviča, ki je zdaj član Ajdovščine, pa za golmana turnirja. Igor POKLAR: Zadovoljen sem s prvim mestom na turnirju. Nismo bili kompletni in do začetka prvenstva nas čaka še veliko dela. V novem prvenstvu bi radi ponovili Janško uvrstitev. Fredi RADOJKOVIČ: Trenutno smo pač toliko »vredni«. Ostali smo kar brez petih igralcev in to se bo poznalo tudi v našem prvenstvu. Kvaliteta italijanskega rokometa se seli na jug Italije. Miodrag ŠOLAJA: Priložnost za igranje so dobili vsi potencialni kandidati prve ekipe. Prvo mesto na turnirju ni bilo zahtevano. Zadovoljen sem s pristopom igralcev, do začetka prvenstva pa bomo skušah dodelati še ostale pomanjkljivosti. Žarko Kovačič 12. krog: KORTE:JADRAN Izola 6:16 POBEGI Čežarji:4. JULIJ 10:12 MLINAR Padna:OUKA Škofije 18:4 HRVATINLTRTA Sv. Anton 14:8 Vrstni red: 1. MLINAR Padna, 2.JADRAN Izola, 3.POBEGI Čežarji, 4. KO RTE itd. 13. krog: petek, 11.09. ob 18.00 uri TRTA Sv. AntomKORTE JADRAN Izola:MLINAR Padna OLIKA Škofije:4. JULIJ HRVATINLPOBEGI Čežarji 2. LIGA SLO ISTRE KOPER: 7. krog: Jagodje-Dobrava:SLAVČEK 8:6 8. krog: ANTENA 2:Jagodje-Dobrava 3:11 Vrstni red: l.MODRI VAL 2, 2.SLAVČEK, 3Jagodje-Dobrava POGLED S STRANI Ffjiše: Žarko Kovačič Balinanje I. Liga SLO ISTRE: Balinarji v 1. in 2. ligi slovenske Istre so odigrali že drugi krog jesenskega dela tekmovanja. V soboto je bil spet na vrsti izolski derbi med ekipama Kort in izolskega Jadrana. Čeprav so v Kortah, posebej glede na nekatere spodrsljaje Izolanov v spomladanskem delu, upali, da se bodo nekdanjim prvoligašem maščevali za poraz na izolskem igrišču, se to ni zgodilo. Izolani so se na derbi očitno dobro pripravili in prišli kompletni ter zanesljivo še enkrat slavili v lokalnem derbiju. Tokrat so zmagali gostje z rezultatom 6:16. Rezultati tekem v prvih dveh krogih pa so naslednji: II. krog: TRTA Sv. Anton.POBEGI Čežarji 2:20 JADRAN Izola:HRVATINI ni odigrana! OLJKA Škofije:KORTE 10:12 4. JULIJ:MLINAR Padna 4:18 Prihajajo trenutki rokometne resnice, v soboto se prične prvenstvo A ligašev za sezono 09/10. Veliko klubi ne morejo več spremeniti, morda s časom stvari le nadgradijo. Napovedi za novo sezono so standardne. Žal bo moška A liga štela le enajst klubov, saj so že pred časom iz tekmovanja izstopili Trboveljčani. Zadnje pripravljalne tekme so največ navrgle Velenjčanom, ki so osvojili super pokal. Koprčani so prvo ekipo poslali na Madžarsko, v Mariboru na super pokalu pa je igrala okrepljena mladinska ekipa. Temu primerno so se tudi odrezali, bili so zadnji. Tudi prvi ekipi se ni godilo nič bolje. Res je, da so v prvi tekmi proti domači ekipi izgubili tudi po zaslugi domačih sodnikov, v nadaljevanju pa niso mogli presenetiti ruskih prvakov. Nekoliko čudi, da sosedom super pokal nič ne pomeni, morda pa gre je za zadnje skrivalnice. Celjani so v Španiji lovili evropsko ligo. Že sama Jadranje Razred Laser Europa Cup je minuli podaljšani vikend gostoval v sosednji Avstriji na jezeru Attersee. Regate so se udeležili tudi jadralci jadralnega kluba Burja. V razredu laser 4.7 je prepričljivo zmagal Tim Podlogar, v razredu Laser radiai je zmagal Nemec Sebastian Buhler, sledil mu je Italijan Giovanni Coccoluto, akutalni evropski prvak v razredu laser 4.7, za njim pa z istim iskupičkom točk Jakob Božič. Nina Vovk je regato končala na 23. mestu in na 4. med dekleti. Med najizkušenejšimi laseristi pa je slavil olimpijski podprvak iz Aten, Avstrijec Andreas Gerlitzer. Vito Batistič je končal na skupnem 13. mestu in 4. v konkurenci jadralcev do 21 let. Razred Optimist V organizaciji JK Horizont Poreč je 74 mladih jadralcev iz Hrvaške, Slovenije in Italije v soboto, 5. septembra zaradi močne burje potrpežljivo čakalo na start dvodnevne regate. Presenetljivo je prvi dan povedel jadralec iz Rovinja Marc jr. Borghigiani, ki je s pravilno izbiro strani regatnega polja pridobil precejšno prednost do prve oznake ter jo uspel zadržati do konca, pred slovenskima tekmecema Maksom Vršča-jem in Markom Radmanom. V nedeljo je prireditelju kljub želji, da izpelje tri plove, uspelo končati le dva. Ob muhasti burji sta se zelo dobro znašla brata Vrščaj, ki sta končala kot prvi in drugi. Marko Radman, član novoustanovljenega izolskega jadralnega kluba JK Izola je bil skupno četrti. Na 45. mesto je prijadrala Lin Pletikos. sestava ekipe, brez poškodovanih igralcev, ni bila konkurenčna. Ob vsem pa so pivovarji dali vedeti, da bodo v domačem prvenstvu bili zelo konkurenčni. Lahko pričakujemo, da bodo prva kola tudi »čudna«, vendar pa se bodo stvari kmalu ujele. Tudi v ženski A ligi ni za pričakovati velikih stvari. Krimovke kljub zadnjemu mestu na domačem turnirju, ostajajo prve favoritinje. Za Olimpijo se govori, da ima velike finančne težave, ostale ekipe pa tudi niso daleč od teh problemov. No, prav ekipa Olimpije bo prva testirala naše rokometašice in dala tudi nekaj odgovorov. Seveda imajo tudi druge ekipe svoje načrte, ob vsem pa se bojim, da se tudi ženski ligi lahko zgodi Trbovlje. Novo prvenstvo bo ponudilo nove primorske derbije. Škofijska Burja je zamenjala trenerja in tudi nekaj kupila, Pirančanke pa kot »domorodke« v ligi tudi najvišje kotirajo. Kdo bo najvišje med Primorkami bo seveda odvisno od medsebojnih srečanj. Pri Izolankah je tudi nekaj novih (starih) obrazov. Na zadnjih tekmah dekleta niso bila preveč prepričljiva, tudi zaradi odsotnosti nekaterih igralk. Začetek bo zato zelo pomemben in dekleta vas vabijo, da jih že to soboto podprete s tribun. Ob glasnem navijanju bo veliko lažje, končno pa je čas, da Olimpija pusti točke v Izoli. AMT «..TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI ! AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 Ples Surfanje Jadralni klub Pirat Portorož je konec tedna pripravil športno družabno prireditev - windsurf regato PIKANJA 2009. Prireditev je bila namenjena rekreativnim surferjem ter lastnikom večjih in starodobnih jadralnih desk. Piranje se je udeležilo 60 surferjev iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Sodelovali so tudi olimpijci Stojan Vidakovič, ki je v absolutni razvrstitvi dosegel 2. mesto, Dušan Puh in Vesna Dekleva, ki razmišlja o sodelovanju na Olimpijskih igrah 2012 v Londonu z desko RS:X. Namen regate PIKANJA 2009 je spodbujanje regatnega jadranja na deski in združevanje čim večih ljubiteljev jadranja na deski, brez čakanja na “dovolj močan veter”, ki ga je bilo na letošnji regati, »žal«, v izobilju. 1. : Oliver Biljman, JK Histria Umag 2. : Stojan Vidakovič 3. : Simon Sedmak, Bum Žusterna Med nastopajočimi je bil tudi Aleš Ste-panov, ki je v svoji kategoriji zasedel sedmo mesto. Letos skromnejša Diplomatska regata Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in posledično zmanjševanja sponzorskih sredstev bo tudi letošnja Diplomatska regata, ki bo to soboto v izolski marini, nekoliko skromnejša, a še vedno na primerno visoki ravni, ki jo udeleženci (jadralci in gostje) tudi pričakujejo. Tako se bo večerne zaključne prireditve lahko udeležilo 900 oseb (lani okoli 1.400), na regato pa bo povabljenih 300 pomembnejših oseb iz slovenskega diplomatskega, političnega in gospodarskega življenja (lani 450). Tudi osrednji prireditveni šotor bo nekoliko manjši, skromnejša pa bo tudi pogostitev, čeprav organizator obljublja, da nihče ne bo lačen ne žejen. Na prireditvi pričakujejo goste iz 40 držav, 22 veleposlanikov, 19 konzulov in tri ministre, častni pokrovitelj Diplomatske regate 2009 pa bo minister za zunanje zadeve RS gospod Samuel Žbogar. Kljub recesiji pričakujemo udeležbo 100 jadrnic, registracija na regato pa je tudi letos možna preko spletne strani, in sicer od 1. septembra dalje. Bliža se mednarodni salon Izola boatshow V izolski marini bo od 22. do 27. septembra potekal osmi mednarodni prodajni salon navtike Izola boat show 2009. Do zdaj je prijavljenih 79 razstavljalcev, kar je 12 odstotkov manj kot na lanskem salonu, vendar direktor sejma Sandi Fon meni, da se bo v dneh do salona približalo lanskemu rekordnemu številu 114 razstavljalcev. Na novinarski konferenci v Ljubljani so organizatorji povedali, da so v luči gospodarske krize pripravili tako za razstavljalce kot tudi obiskovalce posebne ugodnosti, znižali ceno razstavnih prostorov, večino obsejem-skih dogodkov pa bodo ponudili brez vstopnin. Sejemski prostor na kopnem je že zapolnjen, medtem ko je v vodi še nekaj prostih mest. Najavljenih je 70 plovil, za privez pa je na voljo od 100 do 105 mest. Tudi letos se bodo na sejmu predstavila svetovno znana podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo plovil, navtične opreme, obutve ter navtične literature, obenem pa bodo na ogled tudi rabljena plovila. Sejem tudi letos spremlja bogat obse-jemski program. Organizator je pripravil številne okrogle mize in predavanja na temo navtike, srečanja gospodarstvenikov in drugih strokovnjakov z navtičnega področja, predstavljenih pa bo tudi nekaj inovativnih projektov. Poskrbeli pa so tudi za številne koncerte in degustacije slovenskih kulinaričnih mojstrov. Veslanje Najboljši slovenski mlajši mladinci in pionirji so danes v Mariboru na Bre-sterniškem jezeru osvojili skupno prvo mesto pred Furlanijo Julijsko Krajino in Zgornjo Avstrijo. V ekipi Slovenije so nastopili tudi nekateri mladi izolski veslači in veslačice: Tarin Čokelj in Kaja Crižon Niko Karlovič, Luka Bla-ževič, Dean Maslo, Karin Srakar, Ana Vanič, Ptah Butinar in morda še kdo, ki ga bv uredništvu nismo opazili. Tekma je bila zaradi močno narasle Drave izvedena na ergometrih. Naši tekmovalci so v 14 tekmah dosegli 4 posamične zmage (enojec mlajši mladinci, dvojni dvojec mlajši mladinci, četverec mlajši mladinci, dvojni četverec pionirke), 3 srebrne medalje in 5 bronastih medalj. Najpomembnejši v tem tekmovanju pa je skupni seštevek, saj se vsi rezultatu točkujejo. Naša reprezentanca je zbrala največ točk in tako osvojila skupni prehodni pokal, ki ga je prejel vodja reprezentance Dušan Jurše. Šport je zanimiva reč. Prinaša nam zmagovalce in poražence. Prinaša veselje tistim, ki ga prakticirajo, in tistim, ki mu sledijo. Je pomemben del vsake demokracije in še pomembnejši v vsakem totalitarističnem sistemu. Še najbolj pomemben pa je zato, ker pomaga tistim mladeničem, ki imajo v sebi hud presežek kinetične energije, da se je, preprosto, znebijo, in to na pozitiven način. Med športi, ki blestijo v tem, je tudi judo, ki ga v Izoli promovira Judo klub Izola. Kako se v tem klubu dela pa nam je povedal predsednik kluba, pa tudi profesionalni trener in strokovno usposobljen športni delavec Iztok Babič. - Kaj je Judo klub Izola? - Judo klub obstaja že enajst let. Ukvarjamo pa se predvsem s športom za mlade, to je od tistih resnično mladih, ki še niti niso stopili v osnovno šolo, pa vse do starejših dečkov. Eden od naših fantov bo recimo ravno naslednje leto prestopil med kadete. Imamo pa okoli trideset do štirideset članov. - Judo je vendarle borilni šport. Pa je primeren tudi za najmlajše? - Seveda. Na treninge vabimo otroke vse od petega leta starosti. V tem primeru je seveda govora bolj o igri, kot pa o pravem treningu. Pri judu se otrok nauči recimo kobacanja, pa padanja in prijemov. Je odličen način, da otroci „pokurijo“ tisti višek energije, ki bi ga sicer morali „pokuriti“ na drugačen način. Predvsem pa je takorekoč idealen, da otroci sprejmejo poraz, na pozitiven način. Za razliko od ostalih borilnih športov, kjer je poglaviten udarec, so v judu glavni prijemi. In prijem, ima globljo emotivno moč od udarca. Ko nas nekdo prime, in vrže na tla, ima to na nas negativne posledice, na katere lahko nato negativno odreagiramo. Če pa otrok od samega začetka trenira judo, je to pač le del športa. Del treninga. Danes te recimo nekdo vrže na tla, jutri boš ti njega, to ni nič kaj takega. Zato je judo drugačen od ostalih. Je tudi dosti Cas je, da se malo razmigate.... Začenja se novo šolsko leto in z njim tudi novi izivi, zato Vas v Plesnem klubu TITTY DANCE Izola vabimo v plesne tečaje (v Izoli in Luciji) za odrasle,mladino in otroke od 3. leta dalje: družabni plesi 1, tudi rekreativno za upokojence, poročni tečaji, hip hop, in Street dance, rock’n’roll in swing, biba leze, cici mix, mala šola plesa, latino mania & standard dance, break dance in jazz mix. Za informacije 031 579 214 (Mirna) bolj intelektualen šport, za katerega potrebuješ bistro glavo in čiste misli. Tisti otroci, ki imajo težave v šoli, ali pa imajo kaj, ki jih posebej skrbi, bodo težje shajali v tem športu. Je pač nekoliko poseben. - Kako pa je z dekleti? Na treninge vabite seveda tudi dekleta. Pa je judo lahko primeren šport zanje? - Tukaj imam pa nekaj resnično zanimivega za povedati. Namreč, skoraj več zanimanja je med dekleti, kot med fanti. Vse se je začelo, ko smo klub ustanovili, in smo začeli iskati člane po osnovnih šolah. Takrat se je večina fantov že preizkusila v judu preko raznih tečajev, in niso bili kdo ve kako navdušeni nad tem, medtem ko se se dekleta, morda zaradi ožje možnosti izbire med športi, kar zagrele za ta šport. In zanimivo, do zgodnje pubertete, moram priznati, da dekleta kar lepo premagujejo fante, saj se hitreje telesno razvijejo. Po tej fazi v razvoju pa se začnejo fantom razvijati mišice, in se razmerje moči obrne. A do takrat je pa kar zanimivo. - Kdaj lahko torej starši vpišejo malčke na treninge? - Nove člane vpisujemo v telovadnici OŠ Dante Alighieri vsak ponedeljek od pete ure pa do šeste in pol, ter ob sredah in petkih od petih in pol do sedmih. Za več informacij pa me lahko pokličejo na telefonsko številko 031625170. Namizni tenis V soboto in nedeljo je v Cerknici potekal prvi TOP 12 turnir RS za člane in članice. Na poziv obeh selektorjev je na turnirju nastopilo 24 članov in 24 članic razdeljenih v prvo in drugo kvalitetno skupino. V prvi kvalitetni skupini članic je nastopila Kristin Fatorič. S štirimi zmagami in sedmimi porazi je osvojila 8. mesto. Kristin je turnir pričela pod pričakovanji in po prvih šestih dvobojih bila še brez zmage. V drugem delu je nekako ulovila igralni ritem ter odigrala turnir po pričakovanjih do konca. Maja Grizelj je v drugi kvalitetni skupini z dvema zmagama osvojila 10. mesto ali končno 22. mesto. Maja je na turnirju nastopila zaradi nekaterih odpovedi kot rezerva in povsem upravičila svoj nastop. V drugi kvalitetni skupini članov je igral še Gregor Vukovič, ki je na turnirju tokrat ostal brez zmage. Kljub temu, da je bil večkrat blizu zmage, mu v tistih zadnjih odločilnih trenutkih ni uspelo obrniti točk v svojo korist. Z judom otroci sproščajo energijo Pogled nazaj Spominjam se od drugega leta naprej Emil Zonta je Istran. Ne zgolj zato, ker se je rodil v Svetem Duhu pri Buzetu ampak preprosto zato, ker tega nikoli ni zanikal. Še več. Z vsem ponosom in samozavestjo se je vedno rad oziral k svojim koreninam, tudi takrat, ko je bil v pivih vrstah glasbene revolucije. In tudi o tem piše v svoji najnovejši knjigi, ki nam jo bo predstavil naslednji četrtek. Knjigo z naslovom Od Svetega Duha in nazaj, bo predstavil v četrtek 17. septembra ob 19. uri v galeriji Krajcar v Ljubljanski ulici (ob tržnici). V prvem delu bo avtorja in njegovo delo predstavila pesnica Ines Cergol, potem pa bo sledil pogovor o Istri in pomenu ohranjanja tradicij, pri katerem bo sodeloval tudi poslanec Franko Juri. Emila Zonto Izolani dobro poznamo. Najprej kot snemalca in producenta številnih skupin iz začetka takoime-novane beat glasbe, saj je sodeloval pri snemanjih Kameleonov, Faraonov in vseh njihovih sodobnikov. Bil je tudi sodelavec Ateljeja animiranega filma iz Izole, na oddaji Pomlad na obali, ki je bila v izolskem kulturnem domu, je vpeljal prvi play back pri nas, produciral prvi r’n’b posnetek v Evropi, in sodeloval pri nastanku, morda prvega glasbenega video spota v Jugoslaviji - Figovega lista izolskih Faraonov. - Takrat so se dogajale spremembe in želel sem sodelovati pri tem. Bil sem klasično izobražen glasbenik in spomnim se, kako sem med vožnjo z avtobusom v Ljubljano poslušal skupino mladih fantov, ki so se pogovarjali o tem, kako jim je preprosto dovolj ene in iste, v glavnem klasične glasbe. Ko sem prvič prinesel Beatle na RTV Ljubljana so me glasbeni uredniki skoraj linčali. Ampak razvoja glasbe se ni dalo več ustaviti in takrat je Koper, tudi zaradi Radia Koper, postal Jugoslovanski Liverpool. - Poznamo te po številnih zasedbah s katerimi si preigraval stare istrske motive. - Veliko jih je bilo, nekaterih članov teh skupin žal tudi ni več. Bili so Istrijanski muzikanti, duo Piščaci, vokalna skupina Kantadore in skupina LAZONTA ter še kup drugih. Seveda pa sem vseskozi veliko sodeloval tudi z drugimi istrskimi glasbeniki in skupinami. Nastopali smo na številnih pomembnih prireditvah in tudi na vašem Prazniku olja, vina in rib smo bili. - Knjiga Od Svetega Duha in nazaj pa z glasbo nima posebnih povezav. - Ni čisto tako. Glasba je del tega sveta in je tudi del mojega vsakdanjega doživljanja in vseh mojih spominov. Res je le to, da knjiga ni nastala kot spomin etnomuzikologa ampak bolj kot zbirka zapisov o življenju otroka v revni istrski vasi. V njej pišem o mojem videnju naše vasi, ljudi v tej vasi in dogodkov, običajev in vsega, kar se lahko vtisne v spomin otroka do odhoda v prvi razred osnovne šole. In teh spominov se je nabralo za več kot 200 strani, upam da zanimivega branja, v katerem sem posebno mesto namenil očetu, Tigrovcu in velikemu domoljubu. - Ali je mogoče, da si človek zapomni toliko stvari iz tako zgodnjega obdobja otroštva? - Spominjam se dogodkov, ko sem bil star dve leti in pol, ko se je poročil moj stric in so me dali za ko-lenčiča, otroka, ki ga vzame nevesta na kolena za dobrodošlico. In spomnim se, kako sta moj oče in mati plesala na tisti poroki. - To je knjiga o preprostih ljudeh. - Res je, to je knjiga o nekem mikro-kozmosu, kot je zapisala Ines Cergol, v katerem pa so živeli čudoviti ljudje, ki ne bodo imeli doprsnega kipa v nobenem mestnem parku, čeprav bi si ga zaslužili. In tudi zato sem pisal o njih. - Pišeš o življenju, ki se nam danes zdi skoraj nemogoče. - Bilo je težko a lepo hkrati, vendar drugačno od današnjega časa. Takrat so ženske iz naše vasi nosile pridelke na tržnico v Trst in to peš. Krenile so ob 11 uri zvečer in prišle tja do šeste zjutraj, prodale kar so imele in se odpravile nazaj ter prišle do popoldneva domov. In možje, ki so hodili peš na delo na obrobje Trsta. To se danes zdi nemogoče. - Kaj pravijo o knjigi ljudje v Svetem Duhu? - Seveda so veseli, ampak zanimivo je, da se mnogih stvari ne spominjajo. Očitno moraš oditi stran, da ti stvari bolj ostanejo v spominu. D.M. Pospravljenke Pospravljanke so zanimive fotografije ali dokumenti, ki jih odkrijemo med pospravljanjem podstrešja, predalov, omar ali arhiva. Tokrat objavljamo dve starejši glasbeni pospravljenki iz našega arhiva. 1. V takrat še zelo odprtem Shoto klubu pod Belvederjem je, davnega leta 2003, skupina Halo imela promocijo albuma Halo v živo, ki so ga mojstri Radia Koper posneli v izolskem kulturnem domu, Danilo Kocjančič pa je kasneje ugotovil, da so posnetki dovolj dobri za album, ki je danes eden boljših slovenskih pop rock live albumov. Pod Belvedere so prišli vsi Halo-jevci, Kameleoni, Faroni, Boomerang!, Platana, Karamela in še cel kup glasbenikov. Tudi mi smo bili tam. 2. Nekoč je bila restavracija na svetilniku in bila je glasba in bili so tudi znani glasbeniki. Tako-le sta pred 15. leti na terasi igrala in pela: klaviaturist Robert Vatovec in takrat petnajstletna pevka Tinkara Kovač. Robert je bil že stari maček, Tinkara pa nekdo, ki obeta, čeprav je takrat pela v glavnem jazz standarde. Danes restavracije ni več, terase tudi ne, glasbe še manj, ostala sta Robert in Tinkara. Prvi vodi orkester, Tinkara pa je rock zvezda. Odkrivamo skrite izolske vodnjake V tej in naslednji številki Mandrača bomo predstavili nekaj zanimivih vodnjakov z območja starega Jagodja.Gre za dolino po kateri pelje stara cesta za Šared in tam je vrsta vodnjakov, ki so ljudem iz okolice služili in še služijo za namakanje in celo za pitje. Fotografiral in opisal jih je Edvard Krbavčič. Vodnjaki seveda niso prav na vrtu posameznih hiš ampak sodijo k njim. Eden najstarejših v tem delu Izole. Palčičev! so ga izkopali okoli leta 1938 in je globok 8 metrov, uporabljali pa so ga do lani. Tuljakov vodnjak z bogato bršljanovo kapo ima urejeno črpalko za zalivanje paradižnikov in lubenic. Malo niže pa je najstarejši vodnjak, po katerem je tisti kraj dobil ime Alla Fontana Kulturniški smerokazi Torek, IS.september 2009 Kino Odeon 18.30 ODRASLI - Les grandes personnes Režija: Anne Novion Igrajo: Jean-Pierre Darroussin, Anais Demoustier, Judith Henry, Lia Boysen, Jakob Eklund, Anastasios Soulis Albert vsako poletje hčerko Jeanne odpelje na počitnice v novo deželo in tokrat sta si izbrala Švedsko. Kljub skrbnemu načrtovanju pride do napake pri rezervaciji in počitniško hišico si morata deliti z dvema neznankama, kar povzroči številne zadrege. Kljub temu se Albert neumorno trudi najti bajeslovni vikinški zaklad, medtem ko hčerka, na očetovo veliko neodobravanje, doživi prvo ljubezensko romanco. 20.30 SLEPOTA - Blindness Režija: Fernando Meirelles Igrajo: Julianne Moore, Mark Ruffalo, Alice Braga, Yusuke Iseya, Yoshino Kimura, Don McKellar, Jason Bermingham Ko mesto zajame skrivnostna bolezen slepote, se neokužena žena zdravnika, ki je oslepel, odloči slediti možu v karanteno, s katero skušajo oblasti zausataviti napredovanje epidemije. Tam je priča grozljivemu propadu vseh socilanih , družbenih in moralnih vrednot, zato se odloči z manjšo skupino ljudi pobegniti, tosa tudi zunanji svet se je v tem času srhljivo spremenil. Sreda, IS.september 2009 Kino Odeon 18.30 ODRASLI - Les grandes personnes 20.30 SLEPOTA - Blindness Četrtek, IT.september 2009 Kino Odeon 18.30 SLEPOTA - Blindness 20.30 ODRASLI - Les grandes personnes PPF letos brez Izole Primorski poletni festival se je preselil v jesen, seli pa tudi prizorišča, saj so Kopru in Piranu dodali še Koper in Novo Gorico, preskočili pa Izolo. Zakaj tako si seveda lahko samo mislimo, verjetno pa ne gre prezreti dejstva, da denarja za prireditve ni veliko in da tudi ne premoremo pametne dvorane za gledališke predstave. Na včerajšnji tiskovni konferenci so predstavili program festivala na katerem bo letos kar nekaj gostovanj gledališč iz nekdanje skupne države ter gledališča iz Romunije in Rusije. Prva predstava bo v četrtek 17. septembra v Kopru. KOPER/PIRAN Četrtek, 17. 9. 2009, 20.30, Libertas Koper NARODNO POZORIŠTE BEOGRAD, SRBIJA M. Selimovič: DERVIŠ IN SMRT; režija: Egon Savin Petek, 18. 9. 2009, 20.30, Libertas Koper BEOGRADSKO DRAMSKO POZORIŠTE, SRBIJA M. Fehimovič: UŽITEK; režija: Egon Savin Sobota, 19. 9. 2009, 20.30, Tartinijevo gledališče Piran DEJMO STISNT TEATER, GLEDALIŠČE GLEJ, ZAVOD NO HISTORY G. Vojnovič: ČEFURJI RAUS!; režija: Marko Bulc Nedelja, 20. 9. 2009, 20.30, Tartinijevo gledališče Piran BEOGRADSKO DRAMSKO POZORIŠTE, SRBIJA M. Fehimovič: UŽITEK; režija: Egon Savin Sreda, 30. 9. 2009, 20.30, Libertas Koper NATIONAL THEATRE OF BUCHAREST, ROMUNIJA L. Bugnar: SEDEM NA EN MAH (Seven at one blow); režija: Ion Caramitru OBMOČNO SREČANJE PEVCEV UUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ, ki bo v nedeljo, 13. 9. 2009 ob 18.00 v Osnovni šoli Oskarja Kovačiča Škofije. Gostovanje Pihalnega orkestra Ptuj. Pihalni orkester iz Ptuja bo gostoval v Izoli 3 dni, Izolanom pa se bodo predstavili v soboto, 12. septembra dopoldne v parku Pietro Coppo, ter na ploščadi SGTŠ s promenadnim koncertom ob 18. uri. V soboto in nedeljo bodo godbeniki, v sodelovanju s ptujskim TIC-em in mestno občino Ptuj, na različne načine in z različno ponudbo Izolanom tudi predstavili mesto Ptuj. Zvezdicev novo šolsko leto Tudi pri Zvezdicah začenjamo novo šolsko leto, in sicer vas vabimo, da se nam pridružite v petek, 11.9. ob 16.00 ter v soboto, 12.9. ob 10.00 uri na Svetilniku (zraven Vitaminčka), kjer bomo imeli razne delavnice, igre in še kaj. Vabljeni ste otroci vseh starosti! ! ! gSlGfijS INSULA SMREKARJEVA2112(111,tei.05/64i5303 lU LlL u/iLLìKIJLj Il\oUL/\ Martina Štirn Kri ali rosa? Vabimo vas na ogled razstave v Galeriji Insula. Drugi del razstave, ki je vzporedno na ogled v Pretorski palači v Kopru se bo zaključil v nedeljo, 20. septembra ob 20. uri s plesnim dogodkom avtorjev Martine Štirn in Ryuza Fukuhare. - -v "v. - h •>* , t li > .,.7. . b »M f* GALERIJA LOŽA KOPER EMERIK BERNARD SLIKE 2004 - 2009 Cerkev Sv. Marije Alietske razstava slikarja Dušana Fabiča Hotel Delfin Razstava KULU LIK IZOld “Kolaž - ideja o sestavi in povezavi duhovnih vrednot skupine Lik”, od i. s. do m. 9.2009___________________ Galerija Al^a / Kristanov trgi Razstava nagrajenih slik minulih ex- tempor in slikarjev kateri so razstavljali v Algi. Galerija Krajcar fotografska razstava RIFLESSO DELL’ANIMA______________________ GALERIJA Meduza & Titov trg KOPER Jakov Brdar Izgon iz raja, fotografirane podobe & obrazi Galerija Meduza & Titov trg Koper, petek 11. september ob 19. uri Fotografska razstava Občuti naravo Enodnevna fotografska razstava »Občuti Naravo« I avtorja Roka Dolničarja bo potekala v večnamenskem prostoru Amfora - Marina v Izoli - v soboto, dne 12.09.2009 od 09.00 do 19.00 ure. Skromna predstavitev občutkov narave, ki jo kot naravoslovni fotograf z razstavo izpostavlja, temelji m bolečem spoznanju, da se človek od teh občutkov neopazno \ oddaljuje, postaja nje predmet, ne pa sestavni del. S fotografijami raznovrstne flore in faune je avtor po- _ skušal ustvariti nepozabne spomine z občutki popolno- ' sti in harmonije, ki se prepletajo z njegovim obstojem. Njegova dela si lahko ogledate tudi na www.rok-dolnicar.blogspot.com “Mestna knjižnica Izola vas vljudno vabi na ogled razstav v kotičku ustvarjalnosti. Razstavljali bodo: Zorko Dežjot-skulpture.Simona Mahnič-umtniške slike, Remigio Grižnonič-umetniške fotografije, Martina Ljubič-knjižne ilustracije za otroke, skupina keramikov pod vodstvom Zvonka Bi-zjaka-keramične izdelke. Obenem vas lepo vabimo na ogled fotografske razstave Remi-gia Grižoniča, v prostoru za izposojo. Vse razstave bodo na ogled od 1.9. do 30.9.2009 v času odprtosti knjižnice ( ponedeljek-petek: od 9 h do 18.30 h, sobota:od 8.00 h do 13.00 h). Mestna knjižnica Izola URNIK od 1.9.2009 • PONEDELJEK - PETEK 9.00 - 18.30 • SOBOTA 8.00 - 13.00 Ženski pevski zbor Korte začenja pevsko sezono 2009/2010. Z zborovodkinjo Enejo Baloh gojimo žlahtno pevsko tradicijo pa tudi sodobno pesem. Ob petju se srečujemo tudi kot prijateljice in znanke. Vabimo Te, da se nam pridružiš. Prva vaja v novi sezoni bo 14. septembra 2009 ob 20. uri v prostorih podružnične šole Korte. Kmalu na svidenje! Urejanje našega mesta Trg ne bo več garažna hiša Trg v Skladiščni in Kocjančičevi ulici, par korakov od Velikega trga, je bil zadnje čase pravi prometni fenomen. V njem se je včasih znašlo toliko parkiranih avtomobilov, da ni bilo prostora niti za pešce, kaj šele za matere z vozički ali invalide. Še bolj kot to pa je presenečalo dejstvo, da so stanovalci, katerih avtomobili so tam v glavnem parkirani, zelo spretno reševali medsebojne probleme, saj je premikanje avtomobilov, posebej ob odhodu na delo, spominjalo na reševanje rubikove kocke. Toda, število avtomobilov z dovolilnico za parkiranje se je nenehno povečevalo dokler ni doseglo kritične mase, ko tudi medsebojno dogovarjanje ni bilo več dovolj. In takrat je pri nekaterih stanovalcih dozorela misel, da bi bilo najbolje trg zapreti za promet, tudi iz varnostnih razlogov, saj si je težko predstavljati, kako bi potekalo, gašenje, ob požaru v tem delu mesta, saj tam ni niti intervencijske poti. Tudi zato zainteresirani krajani menda pripravljajo pobudo, ki jo bodo poslali komisiji za tehnično urejanje prometa, saj pobude s strani pristojnih občinskih služb niso dočakali, čeprav so s težavami seznanjene. Stanovalci, ki so nas obvestili o tej pobudi tudi upajo, da bo zadoščal že ta zapis v Mandraču in da bo pobudo pri reševanju težav prevzela občinska inšpekcija, ki ima svoj sedež par korakov od njihovega trga. ur Kosova ulica: Brez nadzora bo kažin Kosova ulica je prenovljena in lepa na pogled. Tudi urejena je tako, da daje vtis sprehajališča, na obeh straneh pa sta prometna znaka, ki prepovedujeta vožnjo vsem motornim vozilom in znaka, ki dopovedujeta, da gre za pešcono oziroma za cestišče oziroma pot, ki je namenjena samo pešcem. Toda prometni znaki, vsaj v Izoli, že dolgo nimajo nobene teže in jih spoštujejo le redki vozniki, posebej vozniki motornih koles. Tako je po Ljubljanski in Koprski ulici in tako je tudi na prenovljeni Kosovi ulici, ki je zdaj, ko je cestišče bolje urejeno, postala zelo zanimiva za motoriste, saj jim skrajša pot med mestom in Livadami, menda pa je dobra tudi za bežanje pred policisti, ki za avtomobilom pač ne morejo mimo količkov na obeh koncih te kratke ceste. Tako vsaj pravijo tam stanujoči in uporabniki ceste, med katerimi so mnogi starši, ki pridejo po otroke v sosednji vrtec pa mamice z otroškimi vozički in povsem navadni pešci, ki na tem delu poti pač ne pričakujejo srečanja s kakšnim hitrim skuterjem ali glasnim tisočkubičnikom. Pa ogrožanje varnosti ni vse. Sosedje se namreč pritožujejo tudi zato, ker so tlakovci le položeni na cestišče in ko po njih zapelje motorist se upogibajo, kar povzroča dodatni hrup, ki je posebej moteč ponoči. In kaj je storiti? Za začetek bi bilo dovolj, če bi občinski redarji ali policisti malo več pozornosti namenili tej novi izolski “prometnici”. Pa ne zato, da bi kaznovali možakarja, ki se s starim mopedom počasi vrača z vinograda ampak zato, da opozorijo ali kaznujejo tiste motoriste, ki se mirno prevažajo tam, kjer je prostor namenjen izključno pešcem. ur Kamnosek sodi točno tja Izokartica deluje. Tudi, ko naročate izdelek iz kamna. Tako pove Goran Cvetkovič, lastnik kamnoseštva Granit, ki ima sedež ob izolskem pokopališču. Goran nam je predstavil delo kamnoseka v 21. stoletju, a ni pozabil, da je ta kamnoseška delavnica že del zgodovine našega mesta, saj njeni začetki segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja. Če ne celo dlje. - Od kdaj se že ukvarjate s kamnoseštvom? - Delavnico sem prevzel od pokojnega očeta, kateremu sem pomagal vsaj eno desetletje. Sicer pa je on v delavnici delal vse od sedemdesetih let. Kar dolgo, torej. - Skoraj ob vsakem večjem pokopališču je tudi kamnosek. Toda vaše delo ni vezano le na pokopališke usluge. - Pomemben del našega dela je restavratorstvo, tako nagrobnih kamnov, kot drugih kamnitih izdelkov, ki imajo neko zgodovinsko vrednost. Sam sem se v Ljubljani šolal za restavratorja in kamnoseka, predvsem zaradi ljubezni do tega poklica. To znanje koristno uporabljam pri urejanju našega pokopališča, ki ima posebno zgodovinsko vrednost in, kolikor vem je celo predlog, da bi najstarejši del spomeniško zaščitili. Ob tem imam v mislih predvsem nagrobne kamne tistih starih izolskih družin, katerih potomci zdaj živijo v tujini, in ne morejo redno skrbeti za grobove njihovih pokojnih sorodnikov iz Izole. Seveda pa se restavratorstvo ne ustavi pri nagrobnih kamnih. Katerikoli kamen, ki nosi s seboj nekakšno zgodbo, lahko restvariramo. Kot primer lahko dam vodnjake, ki jih vsak teden objavljate v Mandraču. V mnogih primerih gre za resnično stare vodnjake, ki bi, zato, da bi zasijali v vsej svoji lepoti, potrebovali strokovno restavratorsko roko. Takšno delo bi, seveda, z veseljem sprejeli. To je pa le eden od primerov. Na misel mi vedno pridejo tudi napisi z imeni ulic. Po vsem svetu, v zgodovinskih mestnih jedrih, so te table izklesane iz kamna, le pri nas imamo še vedno tiste kovinske s katerih pogosto rja teče po fasadi. - Se je kamnoseštvo z leti zelo spremenilo? - Kot vsaka stvar, se je spremenilo tudi kamnoseštvo. Zdaj pogosto uporabljamo stroje, a neglede na to, ne gre brez ročnega dela, posebej pri obnavljanju starega kamna. Moje sanje so, da bi uspel organizirati nekakšne delavnice za otroke, kjer bi učil osnove kamnoseštva. Skrbeti moramo, da to znanje ne bi šlo v pozabo. Doslej sem že imel nekaj tečajev na osnovni šoli Dante Alighieri, ki so lepo uspeli. - Vaše delo se vidi sredi mesta. - Res je. Mi smo izdelali kamniti prstan izolskega krožišča. - Še kaj za konec? - Kot sem omenil na začetku je naša delavnica tukaj prisotna že več kot osemdeset let, in je del zgodovine tega mesta in tega območja. Posebej, ko pridejo potomci iz tujine, je prav, da imajo takoj zraven pokopališča tudi kamnoseka. Zato res ne razumem govoric, da bi se morali izseliti od tod. ■ - Aljoša M. Tako ravnajo drugod V mnogih starih mestih so imena ulic vklesana v kamnite plošče. Ulico s takšno tablo in z imenom našega mesta smo našli v francoskem Mentonu. Pri nas se s takšno estetiko ne ukvarjamo in pustimo, da se vsak znajde takole. Tudi tako kot kaže fotografija na desni. Učiti se, učiti in učiti Nepismeni so še med nami 8. september-Mednarodni dan pismenosti sovpada z začetkom novega šolskega leta in je namenjen razmišljanju o pomenu in možnostih boljše bralne pismenosti za vsakega posameznika. Imamo v Izoli še nepismene občane? Včasih kar pozabimo na to, da živimo v svetu, ki je težko razumljiv že povprečno izobraženemu občanu, kaj šele tistim, ki imajo težave s pismenostjo. Pa ne gre le za klasično poznavanje črk in razumevanje zapisanih besed, ampak tudi za druge oblike pismenosti, med katere sodi tudi funkcionalna pismenost. Marsikdo namreč ne zna izpolniti vprašalnika za pridobitev nekega osebnega dokumenta, ne zna napisati prošnje za delo in podobno. Kot ugotavljajo v Bralnem društvu Slovenije bi tudi v Sloveniji morali posebno pozornost nameniti dvigu pismenosti celotnega prebivalstva. Izsledki raziskav so namreč pokazali nezadostno stopnjo pismenosti osnovnošolskih učencev in odraslih. Pri teh je zlasti pomanjkljiva prav funkcionalna pismenost, saj je nacionalna raziskava pismenosti iz leta 1998 pokazala, da v Sloveniji med 65 in 70 odstotkov odraslega prebivalstva nima dovolj znanja in spretnosti za ravnanje z informacijami, ki jih vsebujejo različna besedila, obrazci in slikovno prikazani podatki, ter za vsakodnevno uporabo računskih operacij. Posebno vlogo v procesu izboljšanja pismenosti opravljajo knjižnice in v naslednjem Mandraču bodo dodali nekaj ugotovitev o pomenu pismenosti in branja sploh. Aktualnih podatkov o nepismenosti v občini Izola sicer nimamo. Leta 1994, ko je Izola imela nekaj več kot 12 tisoč prebivalcev, pa smo imeli kar 80 nepismenih, od tega večino (66) žensk. Večina nepismenih je bila takrat starejša od 65 let, imeli pa smo celo dva nepismena najstnika. Zanimiv je še podatek, da je bila leta 2002 skoraj desetina Izolanov z nedokončano osnovno šolo (od 12.665 kar 1.219), od tega največ v mestu (891), 146 jih je bilo v Jagodju in 85 v Kortah. Morda pa je Mednarodni dan pismenosti priložnost, da preverimo kako je s pismenostjo v Izoli danes. (ur). Samostojno učenje je brezplačno Pred nami so izzivi novega šolskega leta. Lahko smo sami vpeti v izobraževalni sistem, lahko se izobražujejo naši otroci, pomembno je, da se v vsakem obdobju našega življenja zavedamo, da z učenjem razvijamo sposobnosti, ki jih vsi ljudje potrebujemo za osebno izpolnitev in razvoj, aktivno državljanstvo, socialno vključenost in zaposlitev. Samostojno učenje je najstarejša in najbolj tradicionalna oblika učenja. Andragoški center Slovenije je že leta 1993 začel z razvojem in leta 1995 z uvajanjem projekta Organiziranega samostojnega učenja v prakso. Danes imamo tako v Sloveniji razvejano mrežo središč za samostojno učenje in preko 7 tisoč odraslih, ki se letno vključujejo v organizirano samostojno učenje v okviru središč (doslej preko 60 tisoč vključenih). V izolski mestni knjižnici takšno središče deluje že 11. leto, namenjeno pa je vsem odraslim, ki želijo dopolnjevati znanje, ki ga pridobivajo (ali so si ga pridobili) v šoli ali na tečajih, ali pa želijo pridobiti nova znanja za lažjo pridobitev nove zaposlitve. Namenjeno je tudi vsem, ki se raje učijo sami kot pa v skupini, kjer učenje usmerja predavatelj, ali se zaradi družinskih ali službenih razlogov ne morejo vključiti v organizirane oblike izobraževanja z določenim urnikom, ne nazadnje se vključujejo tudi zato, ker jim primanjkuje lastnih sredstev za izobraževanje - učenje v središču za samostojno učenje je namreč brezplačno! Učenje v središču za samostojno učenje je primerno za vse, ki se želijo samostojno učiti s pomočjo mul-timedijskih programov (npr. za učenje tujih jezikov ali računalništva), iskanju informacij prek spleta, pisanju dopisov, vlog za zaposlitev, seminarskih, raziskovalnih ali diplomskih nalog ter tiskanju. Naj vam Evropa plača šolanje! V sodelovanju z Ljudsko univerzo Koper lahko z udeležbo na razpisih pridete do evropskih in državnih sredstev za sofinanciranje vašega izobraževanja. 1. možnost Zaposleni ali samozaposleni z največ V. stopnjo izobrazbe, ki si sami krijejo stroške izobraževanja, se lahko prijavijo na razpis Zavoda RS za zaposlovanje »Znanje uresničuje sanje«. Na Ljudski univerzi Koper se lahko udeleženci izobraževanja učijo tujih jezikov, računalništva ali se udeležijo priprav na preverjanje in preverjanja znanja za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije Socialne oskrbe na domu. Stroške izobraževanja do 600 evrov jim povrneta država in Evropski socialni sklad. Več informacij je na spletnih straneh Zavoda. Razpisni rok je 11. december 2009. 2. možnost Odrasli, stari vsaj 25 let, ki želijo zvišati svojo izobrazbo in so že ali še bodo vključeni v nižje in srednje poklicno, tehnično ali gimnazijsko izobraževanje, imajo možnost sofinanciranja šolnin v šolskih letih 2007/08, 2008/09 in 2009/10. Slovenija in Evropski socialni sklad sta v ta namen do avgusta 2010 namenila kar 6,2 milijona evrov! Več informacij dobite na spletni strani http:// ww.sklad-kadri.si/. Kam po pomoč ? Vsa podrobnejša pojasnila v zvezi z razpisi in nasvete za prijavo dobite na telefonski številki 05/ 612 80 06, ob četrtkih in petkih tudi na brezplačni številki 080 80 26, in na spletni strani Ljudske univerze Koper www.lu-koper.si. Na Ljudski univerzi Koper bodo na Cankarjevi 33 organizirali tudi brezplačno delavnico za pomoč pri prijavi na navedene razpise, zato spremljajte informacije o tem na njihovi spletni strani. Učeči se lahko sami izbirajo čas, ritem, vsebine učenja in jih prilagajajo svojim potrebam. Za svetovanje in pomoč pri uporabi učne tehnologije in učnih programov je vedno na voljo svetovalec, ki glede na želje in predznanje učečega svetuje pri izbiri ustreznega učnega gradiva in po potrebi nudi pomoč oziroma odgovore na vprašanja. Učinki učenja v središču za samostojno učenje se kažejo v zmanjševanju socialne diferenciacije dostopnosti do znanja, dvigovanju kulture učenja in spodbujanju vseživ-Ijenskosti učenja, v povezovanju in dopolnjevanju drugih oblik izobraževanja, prevzemanju odgovornosti posameznikov za lastno učenje. Izkušnje kažejo, da kdor se organizirano samostojno uči, se tudi pozneje vključuje v ostale organizirane oblike (tudi formalnega) izobraževanja. Ksenija Orel Ste zamudili vpis na tretjo univerzo? Andragoško društvo MORJE, Univerza za tretje življenjsko obdobje IZOLA, vabi vse, ki jih zanimajo njihovi programi, da se jim pridružijo. Več o programih in njihovih dejavnostih boste izvedeli na sedežu Društva, Gregorčičeva 21. Uradni dnevi za vpis in informacije so sicer že potekli a bodo zamudnikom zagotovo pogledali skozi prste. INFORMATIVNI DNEVI V četrtek, 10. 9. 2009 bo na Ljudski univerzi Koper informativni dan za študij na daljavo z DOBO Manbor za programe. - EKONOMIST in POSLOVNI SEKRETAR (višja šola), - POSLOVANJE. POSLOVNA ADMINISTRACIJA in MARKETING (visoka šola): ob 16.00, - MEDNARODNO POSLOVANJE (magistrski program II. stopnje): ob 17.30. V torek, 15. 9. 2009 pa bo ob 17.00 informativni dan za študij pri $C Novo mesto za programe: - VARSTVO OKOUA IN KOMUNALA - INFORMATIKA. - STROJNIŠTVO. Informacije: Ljudska univerza Koper, Cankarjeva 33, Koper, Tamara Kavs, 05/ 612 80 06, tamara.kavs@iu-koper.SL Razpis OBČINA IZOLA - COMUNE DI ISOLA Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja / Commissione per le questioni dei mandati, le elezioni e le nomine Številka: 014-5/2009 Datum: 28.8.2009 Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanj a (v nadalj evanju: komisija), Sončno nabrežje 8, 6310 Izola, je na podlagi 16. člena Odloka o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi delovnih teles Občinskega sveta Občine Izola (Uradne objave Občine Izola, št. 9/99, 3/03 in 3/07), na svoji 11. redni seji, dne 28.8.2009, sprejela sklep o ponovnem razpisu prostih del in nalog poslovno -programskega direktorja (M/Ž) javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve Izola. V skladu z določili prvega odstavka 32. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in 8/96), 13. in 14. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda »Center za kulturo, šport in prireditve Izola« (Uradne objave Občine Izola, št. 6/08 - uradno prečiščeno besedilo) ter 18. in 22. člena Statuta javnega zavoda »Center za kulturo, šport in prireditve Izola« (Svet JZ CKSP z dne 4.04.2008), so splošni in posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat za zasedbo delovnega mesta, naslednji: • da ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo družboslovne, organizacijske, ekonomske ali druge smeri, • da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih položajih, • da aktivno obvlada slovenski in italijanski jezik ter pasivno enega od svetovnih jezikov, • da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in ciljev Centra, kar dokazuje s svojim minulim delom, • da predloži v pisni obliki svoje videnje programa razvoja Centra. Kandidat mora v odprtem roku predložiti dokazila oz. pisno izjavo o izpolnjevanju pogojev: • o izobrazbi, • o delovnih izkušnjah oziroma kopijo delovne knjižice, • o aktivnem znanju italijanskega jezika ter pasivno enega od svetovnih jezikov, • o državljanstvu Republike Slovenije, • da ni v kazenskem postopku, • o nekaznovanosti, • pisni program videnja razvoja javnega zavoda na celotnem poslovnem in programskem področju. Nepravočasnih in nepopolnih vlog komisija ne bo upoštevala. Izbrani kandidat mora po končanem izbirnem postopku komisiji dostaviti originale oz. overjene kopije vseh zahtevanih dokazil. Kandidatom je za pripravo pisnega programa videnja razvoja JZ CKSP Izola na razpolago naslednje gradivo, ki ga lahko prevzamejo ^ času uradnih ur na naslovu: OBČINA IZOLA - COMUNE DI ISOLA, Urad za družbene dejavnosti, Verdijeva 1, 6310 Izola ali pa v Glavni pisarni, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola (kontaktna oseba: g. Miran Žlogar oz. njegov namestnik, na tel. št. 05/ 66 00 300): • Odlok o ustanovitvi javnega zavoda »Center za kulturo, šport in prireditve Izola« (Uradne objave Občine Izola, št. 6/08 - uradno prečiščeno besedilo), • Statut Javnega zavoda »Center za kulturo, šport in prireditve Izola« (Svet JZ CKSP z dne 4.04.2008), • Program razvoja športa v občini Izola do leta 2011, • kopija obrazložitve in tabelarnega dela Proračuna Občine Izola za leti 2009 in 2010 za področje podprogramov kulture in športa, • Strateški dokument prenove javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve Izola z dopolnitvijo z dne 26.06.2009. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo petih let, in sicer po predhodni pridobitvi mnenj Sveta javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve Izola, Programskega sveta organizacijske enote Center za šport Izola in Programskega sveta organizacijske enote Kulturni center Izola. Delovno razmerje bo izbrani kandidat sklenil za določen čas, in sicer za čas trajanja mandata. Vsezainteresirane vabimo, da pošljejo pisne prijave z zahtevanimi dokazili do vključno 18. septembra 2009, v zaprti ovojnici, na naslov: OBČINA IZOLA - COMUNE DI ISOLA, OBČINSKI SVET, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola, s pripisom »NE ODPIRAJ - Razpis za poslovno -programskega direktorja JZ CKŠP Izola«. Kandidate bomo o izboru obvestili v osmih dneh po sprejemu sklepa Občinskega sveta Občine Izola o imenovanju. Kontaktna oseba, pristojna za posredovanje informacij v zvezi z javnim razpisom je: Berta BABIČ, tel.: 05/66 00 321 ali 05/66 00 300, vsak delovni dan med 09.00 in 12.00 uro oz. po e-pošti: berta.babic@izola.si. V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, predsednik komisije Darko GRAD, univ. dipl. prav. Prot. n.: 014-5/2009 Data: 28. 8.2009 In virtù’ dell'alt. 16 del Decreto sulla costituzione, il campo d’attivila’ e la composizione degli organi di lavoro del Consiglio del Comune di Isola (Bollettino Ufficiale del Comune di Isola nn. 9/99,3/03 e 3/07), la Commissione per le questioni dei mandati, le elezioni e le nomine (nel testo a seguire: commissione), Riva del Sole n. 8, 6310 Isola, riunitasi il 28. 8. 2009 alla sua 11* seduta ordinaria, ha accolto la delibera sul ripetuto bando di concorso alla carica di direttore responsabile e programmatico (M/F) dell’ente pubblico Centro per la cultura, lo sport e le manifestazioni Isola. In concordanza con le disposizioni dell’alt. 32, comma 1, della Legge sugli enti (Gazz. Uff. RS nn. 12/91 e 8/96), degli arti. 13 e 14 del Decreto di fondazione dell’ente pubblico »Centro per la cultura, lo sport e le manifestazioni Isola« (Boll. Uff del Comune di Isola n. 6/08 - testo unico ufficiale) e degli arti. 18 e 22 dello Statuto dell’ente pubblico »Centro per la cultura, lo sport e le manifestazioni Isola« (approvato dal Consiglio dell’ente il 4. 04. 2008), i requisiti generali e specifici richiesti per la presentazione delle candidature al posto di lavoro vacante sono i seguenti: • possedere la qualifica universitaria o professionale superiore di indnizzo umanistico, organizzativo, economico o altro, • avere un’anzianità’ di servizio abneno quinquennale nella qualifica direttiva o dirigenziale, • avere una conoscenza attiva delle lingue sloveno e italiano e una conoscenza passiva di una delle lingue del mondo, • possedere le capacita’ organizzative e tecniche che assicurano la realizzazione degli obiettivi del Centro, comprovabili anche dalle prestazioni di lavoro passate, • presentare, in forma scritta, un programma incentrato sullo sviluppo futuro del Centro. Il candidato deve esibire, entro il termine ultimo previsto dal bando, la seguente documentazione ow. una dichiarazione scritta, attestante l’adempimento dei seguenti requisiti: • titola di studio, • esperienze lavorative/professionali (fotocopia del libretto di lavoro), • conoscenza attiva della lingua italiana e conoscenza passiva di un’altra lingua del mondo, • cittadinanza della Repubblica di Slovenia, • assenza di procedimenti penali in corso, • assenza di condanne penali riportate, • programma scritto in cui il candidato fornisce una panoramica sullo sviluppo futuro dell’ente pubblico, sia dal punto di vista commerciale/economico che da quello programmatico. La commissione non terra’ conto delle domande incomplete e di quelle pervenute oltre il termine stabilito. Al termine della procedura di selezione, il concorrente dichiarato vincitore sara’ invitato a presentare gli originali ow. le copie autenticate di tutti i documenti richiesti. Per l’elaborazione del programma scritto, contenente una panoramica sullo sviluppo futuro dell’ente pubblico Centro per la cultura, lo sport e le manifestazioni Isola, i candidati hanno a disposizione i seguenti materiali che possono essere ritirati durante le ore d’ufficio all’ indirizzo: COMUNE DI ISOLA, Ufficio per le attivila’ sociali, Via Verdi n. 1, 6310 Isola, oppure presso l’Ufficio protocollo, Riva del Sole n. 8,6310 Isola (persona di contatto: sig. Miran Žlogar ow. suo sostituto, tei. n. 05/ 66 00 300): • Decreto di fondazione dell’ente pubblico »Centro per la cultura, lo sport e le manifestazioni Isola« (Bollettino Ufficiale del Comune di Isola n. 6/08 - testo unico ufficiale), • Statuto dell’Ente pubblico »Centro per la cultura, lo sport e le manifestazioni Isola« (approvato dal Consiglio dell’ente il 4.04.2008), • Programma di sviluppo dello sport nel Comune di Isola fino al 2011, • fotocopia della motivazione e della parte tabellare del Bilancio di previsione del Comune di Isola per il biennio 2009/2010 per i sottoprogrammi relativi alla cultura e allo sport, • Documento strategico di ristrutturazione dell’ente pubblico Centro per la cultura, lo sport e le manifestazioni Isola, e successive integrazioni del 26.06.2009. II candidato prescelto sara’ nominato per un periodo di cinque anni, previa acquisizione del parere favorevole del Consiglio dell’ente pubblico »Centro per la cultura, lo sport e le manifestazioni Isola«, del Consiglio programmatico dell’unita’ organizzativa Centro per lo sport Isola e del Consiglio programmatico dell’unita’ organizzativa Centro culturale Isola. Il concorrente dichiarato vincitore resterà’ in carica a tempo determinato corrispondente alla durata del mandato. Gli interessati possono presentare la propria candidatura, contenente i richiesti documenti, entro e non oltre il giorno 18 settembre 2009, al seguente indirizzo: COMUNE DI ISOLA, CONSIGLIO COMUNALE, Commissione per la questione dei mandati, le elezioni e le nomine, Riva del Sole n. 8, 6310 Isola. La documentazione dovrà’ pervenire in busta chiusa, sulla quale deve essere riportata la scritta »NON APRIRE - Bando di concorso alla carica di direttore responsabile e programmatico dell’ente pubblico Centro per la Cultura, 10 sport e le manifestazioni Isola«. 11 nominativo del vincitore del concorso verrà’ comunicato agli altri concorrenti entro otto giorni dall’approvazione della delibera sulla nomina da parte del Consiglio del Comune di Isola. Per ulteriori informazioni concernenti il bando, gli interessati possono chiamare la sig.ra Berta BABIČ, telefono: 05/66 00 321 0 05/66 00 300, tutti i giorni feriali tra le ore 09.00 e le 12.00, oppure inviare un e-mail a: berta.babic@izoIa.si. 1 termini, utilizzati nel testo del bando al maschile, hanno valore neutrale, valido cioè’ per entrambi i generi maschile e femminile. Commissione per le questioni dei mandati, le elezioni e le nomine Il Presidente Darko GRAD, doti, in giurisp. Predzadnja KRIMINALNE Zato je ta država tako draga Snel mu je glasbo Neznani storilec je iz osebnega avtomobila tuje registracije izvršil tatvino avtoradia znamke BLAUPUNKT, tip 7646. Nepazljivost pa taka Neznanec je izkoristil nepazljivost obiskovalke plaže na Svetilniku in izvršil tatvino kopalne torbe, v kateri je lastnica imela GSM MOTOROLA, 60 Eurov gotovine in druge predmete. Policisti bodo podali kazensko ovadbo. Pomoč bi jim prav prišla Na peščenem parkirišču pri Osnovni šoli Livade je neznanec izvršil tatvino osebnega avtomobila znamke FORD Fusion 1.6, rdeče barve, reg.št. KPM8-683. Policisti zbirajo obvestila, hkrati pa pozivajo občane, da morebitne koristne informacije sporočijo na tel. Štev. 113. Kaj bo sploh s tem počel Na Policijski postaji se je zglasil lastnik delovnega stroja znamke TAKEUCHI in naznanil, da mu je neznanec iz omenjenega stroja izvršil tatvino hidravličnega kladiva in ga s tem oškodoval za 4000 Eurov. Neznanec si ga je sposodil Občan nas je obvestil, da mu je neznanec ukradel kolo z motorjem. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je lastnik kolo z motorjem, znamke Piaggio Sfera 50, črne barve, reg.št.KPCl-579, parkiral pred lokalom in v ključavnici pustil kontaktne ključe, kar je izkoristil neznani storilec in kolo z motorjem odpeljal neznano kam. Na podlagi obvestila občana, smo kolo z motorjem dne 7.9.2009 našli v bližini, kjer ga je pustil oškodovanec. Po ogledu najdbe je bilo vrnjeno oškodovancu. Nič kaj dopustniški teden V preteklem tednu smo obravnavali še dve kaznivi dejanji Poškodovanja tuje stvari, kaznivo dejanje Ogrožanja varnosti, kaznivo dejanje Napad na uradno osebo, prometno nesrečo, štiri poškodbe vozil na parkiriščih, sedem kršitev javnega reda in miru in pri tem izdali štiri plačilne naloge, trije zasegi prepovedanih drog, odrejen strokovni pregled zaradi suma vožnje pod vplivom droge. Domače nasilje Popoldan je v Izoli 45 letni moški pretepal svojo ženo. Izdali so mu plačilni nalog. Ker se ni umiril in je s prekrškom nadaljeval, so ga morali še pridržati. Izrekli so mu tudi prepoved približevanja. Imel je dela prost dan Izolski policisti so zvečer pridržali 23 letnega Izolana. Ta je celo popoldne pod vplivom alkohola razgrajal po Izoli. Med ostalim je bil v zdravstvenem domu, kjer se je kregal z osebjem, zvečer pa se je namenil v enega od gostinskih lokalov. Ker tudi tam ni dal miru, so nas obvestili, policisti pa so ga pridržali. Tudi bronasta je kolajna Ponoči je bil v Izoli pridržan 30-letni domačin, ker je z osebnim avtomobilom vozil pod vplivom alkohola. Alkotest je pokazal rezultat 0,70 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Alkometer Drugo kolo izolske cesto prometne cone: ALKO: 0.70 mg/l, 0.86 mg/l in 1.18 mg/l Naš neutrudni arhivar, ing. Aleksander Slekovec, je od nekod izbrskal članek Primorskih novic iz leta 1994 o pretlakovanju Ljubljanske in Koprske ulice. Članek tudi govori o zahtevi stanovalcev Ljubljanske ulice, ki so vztrajali, da jim izvajalci fatBlr, 7.:’t)'