8^iM®inalt«vilk8 Bin i*	PoAutna	v	gotovini,
Št. ISi.	¥	Lfubljaiti,	v	soboto	14.	Junija	1924«	Leto	I«
NARODNI
mm
| Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. | ?	Mesečna	naročnina:	f
l V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. |
Neodvisen političen list
----------—---a .....	--j
Uredništvo: WoIfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
!	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.	;
j Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. ? |	Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.	j
Naši invalidi.
Ko so ljudje v zaledju nemo čitali ? trpljenju vojakov na fronti, so naši invalidi na fronti resnično trpeli in kr-vaVeIi. In trpeli so, da obvarujejo svoj-Ce doma pred grozotami vojne in krva-Ve‘i so, da jim pribore neprecenljivo
svobodo.
Človek bi zato mislil, da bo narod v *^edju večno pomnil zaslug svojih invalidov in da se nikdar ne bo moglo Pripetiti, da bi javnost pozabila na svo-io dolžnost do invalidov. In drugod po Vetu se je tak) tudi zgodilo in parlamenti skoraj vseh dežel so smatrali za 110 svojih prvih dolžnosti, da z zako-otn zasigurajo pravice invalidov, da se
to4 ta na-^n °ddolže.
, Ne tako pa pri nas, kjer je invalidko Vprašanje še zlasti perečei, ker je F** &4s invalidov relativno znatno več drugih državah in pri tein naša Vita v* ^konodaja znatno boli neraiz-n* <^rugi'e- In vendar so bili in so je j 038 invaiidi poizabljeni in vendar k e danes invalidski zakon nerešen. VaB^1 ^ljub temu, da so ravno naši in-bili tisti, ki so največ pripomogli, ie Postala Jugoslavija dejstva ^ * tem zanemarjanju invalidskega •Rajanja je usodna napaka naše politi-**• Z nerešenjem invalidskega vprtačsa-je kompromitirana državna, pa tu-nacionalna misel, ker kako smemo Pričakovati, da kdo trpi zavoljo države «i da žrtvuje v blagor naroda svoje življenje, če pa dokazuje dan na dan tisoč zapuščenih invalidov, da se država ne briga za svoje invalide, da se narod Be meni za njih žalostno usodo. Invalidko vprašanje je vprašanje naše natio-•fclne časti, zakaj ni vreden življenja ti-?ar{^> ki ne skrbi za one, ki so se zanj žrtvovali.
Čeprav pa je to jasno ko beli dan, ® naše politične stranke vseeno niso Ski e' ^ pravočasno rešile invalid-ite!s 2ak°n- In niti izrecno povdarjlanje j^sega kralja, protektorja invalidov* da res**® inva'kdski zakon na vsak način T^ti, ni moglo zdramiti naših političnih da bi se spomnile, da je inva-ravn° VpraSanie tako nujna zadeva, na-Sveta nacionalna stvar, da pred l_°blede prav vsi strankarski oziri Neizbrisna sramota javnosti jo, da (jg^nele politične stranke tako zelo zatoniti Invalidsko vprašanje, zakaj če jJ&vnost dosledno in neumorno opo-politične stranke na to njihovo JZ0 dolžnost, potem bi tudi politične J^nke znale, da je nerešenje invalidih4 zakona istovetno z priznanjem ^e nesposobnosti.
zborovanju invalidskega kongre-j® dolžnost naše javnosti, da se spo-na svoje obveznosti do invalidov in vsem poslancem in vsem po-ko-n n strankam, da je invalidski za-W £rVa neodložljiva državna nujnost, jj. Je odkupnina za kri, ki je bila pre-stvn*0 Qa^e osvobojeni e, ker je j ain-bodo šli, če bo treba, tudi v K6 naši vojaki z Istim elanom v zmagovalci solunske frontev ker ^ znali, da so v slučaju zmage j>(jjL*°dbine preskrbljene, sami pa tudi rešeni skrbi za svoj lasten
sigurnost mora dati novi invalid-|***<* vsem jugoslovenskim voja-Stol V ^odl°^e in obenem zasigurati ob-teniftiTSem sinjim invalidom. To je ^iitiket to2*ca r^e pravilne državne
^tilita^1 nivalidsko vprašanje ni samo več , sti^10 državno vprašanje, tem-***** prvovrstno kulturno vpra-'nogofe h*° v kulturni Podivjani dobi je ži u™ da 510 Pozabljeni oni nesrečne-ŽrtvmJ^ 2ara<& blagra vsega ljudstva svpje zdravje, svoje ude. Po ^vladala taka kulturna podiv-Vsied Km ®?anes knajo večjo veljavo iH Dfi«*f^£?an,petižni verižniki ko rev-^Via,Tilo+3^' a ta,ka kulturna pole na>vS Je s?Ft narodiav ker priča, da Padel	na	Realizem,	da	je	za-
n^tenjalizmu. Zato je dolžnost
dn	-u i .u ° naladino spoštova-
** ta	j	*° iei “kvarili svobodo,
V«]-,0, njenega blagra postali in-
da pocfa^	,motra	delati	na	tem,
V^f bef<^ ^valid časten pride-BatriJtt^1	nOatftaa	dobro	in
"*rUDt*Vlta le, če bo podprta * ittjt
Položaj v Beogradu neizoremenlen.
Beograd, 13. junija. (B) Danes dopoldne je imela vlada kratko konferenco, popoldne pa plenarno sejo. Na konferenci se je govorilo izključno o situaciji, ki se je po mnenju ministrov zelo izpremenila po odhodu Radiča v Moskvo v korist nacijonalnega bloka. Smatra se, da ta Radičeva akcija daje vedno več jamstva sedanji vladi za to, da bo ona izvršila bodoče volitve. Na nocojšnji seji vlade se je govorilo večinoma o resortnih stvareh. Minister zunanjih del dr. Ninčič je poročal o albanskih dogodkih ter izrazil mnenje, da proti-akcija proti vstašem ne bo imela uspeha. Končno je bilo odobreno večje število kreditov raznim ministrstvom.
Beograd, 13. junija. (B) Potovanje Pašiča na Bled je odloženo za prihodnji teden, in sicer za torek ali sredo, ker se pričakuje izid volitev predsednika francoske republike, razen tega pa mora Pašič točno proučiti situacijo in sestaviti definitivno listo vlade. S poslednjo kombinacijo, po kateri bi vstopili v vlado samo bivši ministri, bi bilo zadoščeno, kakor se misli, tudi zahtevam opozicije in radikalnega kluba, ker
kandidati, ki se omenjajo, uživajo popolno zaupanje radikalnega kluba, a tudi opozicija ne more njihovemu delovanju ničesar očitati.
Poslanci dobe dnevnice do konca Junija.
Beograd, 13. junija. (B) Danes je rešeno, četudi provizorično, vprašanje dnevnic. Na seji administrativnega odbora, ki se je vršila popoldne, je govorilo več poslancev iz vladinih in opozi-cijonalnih krogov. Predsednik odbora se je izjavil proti plačilu dnevnic, češ da bi drugačna rešitev tega vprašanja nasprotovala zakonu. Njegovemu stališču so se pridružili tudi ostali radikali. Opozicija pa je energično zahtevala, da se dnevnice poslancem izplačajo, češ da je odgoditev zasedanja narodne skupščine prišla tako nepričakovano, da si poslanci niso mogli ničesar prihraniti in da je mnogo poslancev, ki nimajo od ničesar drugega živeti. Končno se je sklenilo, da se izplačajo vsem poslancem dnevnice za mesec junij in da se vprašanje dnevnic za ostale mesece reši na eni od prihodnjih sej administrativnega odbora.
Albanija se pomirja.
Beograd, 13. jun. (Z) Povodom zavzetja Tirane so bile v Skadru velike manifestacije, katerih so se udeležili delegati vseh sosednjih plemen. Maniie-stanti so prišli tudi pred naš konzulat, kjer se je govorilo o prijateljstvu z Jugoslavijo. Prireditelji manifestacije so pozvali manifestante, da izkažejo našemu konzulatu in naši zastavi čast radi nevtralnosti naše države v teku državljanske vojne v Albaniji Isto se je ponavljalo pred francoskim in italijanskim konzulatom. Redžeb Šaja je obiskal našega konzula Vukotiča in mu izrazil v imenu revolucionarjev globoko zahvalo za nevtralnost naše kraljevine, ter dodal, da sprememba režpna v Albaniji ne more povzročati nikake skrbi,
ker se nadeja, da bodo bodoči odnošaji med Albanijo in našo državo še boljši nego so bili pod starim režimom.
Beograd, 13. junija. (B) V kratkem bodo us«,tši popolni- in absolutni gospodarji situacije v Albaniji. Upira se le še Ahmed Zogu blizu Debra, kjer se bori proti Bajramu Curu, ki razpolaga z 2000 ustašev. Ker je odpor Ahmeda Zoga precej močan, je Bajram Cur poklical na pomoč ustažke čete iz severne in Južne Albanije.
Skader, 13. junija. (B) V Skader je dospel narodni poslanec in predsednik valonskega komiteta Kazin Koculi v spremstvu nekega kapetana. Cilj njegovega prihoda je, da se doseže sporazum z Redžab Šalo.
Ugrablienle rimskega poslanca Hatteottiia.
Dosedanji nspehl preiskave. — Razprave v zbornici.
Rim, 13. junija. (T) Policiji se je po dolgi preiskavi posrečilo aretirati tri osumljence, ki so baje fašisti in ki zavzemajo zelo visoke funkcije. Ostalim zločincem je policija, kakor se govori, že za petami in jih upa prijeti v najkrajšem času. Po izpovedi nekega odvetni-ka, ki je prisostvoval ugrabljenju Mat-teottija, je bil poslanec ob belem dnevu v _ torek ob 16.30 napaden na cesti ob Tiberi od peiifa neznancev, ki so ga zagrabili in odnesli v avtomobil, ki se je nato naglo odpeljal. Policija doslej še ni mogla najti trupla MatteoUija, vendar pa se domneva, da so ga neznanci skrili kje v predmestju. Mussolini je vsled tega dogodka strašno razburjen in neprestano nadleguje polici.io, da mora čim-prej izslediti zločince, da ne bi opozicija izrabila stvar v svoje namene.
Rim, 13. junija. (T) Današnja seja zbornice je veljala večinoma razpravam o ugrabljenju poslanca Matteottija. Fašist Grandi Dino je izjavil v imenu večine, da je bil Matteotti sicer naj-Iskrenejši opozicijonalec, toda s tem da še ni rečeno, da fašisti odobravajo zlo-
čin. Fašisti pa opozarjajo opozicijo, da bodo na vsak način preprečili, da ne bi opozicija mogla izrabiti dogodka v svoje namene. — Ministrski predsednik Mussolini je potem ugotovil, da je policija že prijela tri zločince, glede ostalih Pa upa, da bodo aretirani še tekom večera. Mussolini je obžaloval, da je prišlo do tega dogodka ravno v trenutku, ko je napetost v zbornici po njegovi zaslugi ponehala. Ako je koga ta dogodek z^del, potem je gotovo v prvi vrsti njega. Edino njegov sovražnik, ki je namenil izvršiti hudičevo delo, je mogel to storiti. — Zbornica je prešla potem na dnevni red, t. j. razpravo o začasnem proračunu.
Slovenski poslanec >dr. Wilfan je predložil resolucijo, v kateri se izreka zbornica za zaščito narodnih manjšin v novih pokrajinah Italije.
, R i m , 13. junija. (T) Davi so se sestali na Monte Citoriu zastopniki parlamentarnih skupin opozicije in sklenili, da se ne udeleže sej zbornice, dokler se ne dožene popolna resnica glede ugrab-Ijenja poslanca Matteottija.
DAV1DOVIČ NA AGITACIJI.
Beograd, 13. junija. (B) Danes je odpotoval v Zagreb predsednik demokratskega khtba in vodja opozicije Ljuba Davidovič. Spremljajo ga poslanci Agatonovič, štimenkovič, Gjorgjevič, Radosavljevič, dr. Voja^ Veljskovič in Čičevič. Jutri se bo vršila v Zagrebu plenarna seja opozicijskega bloka. Po odločitvah bloka odpotuje Davidovič na agitacijo v Dalmacijo. Voditelji federalističnega bloka Imajo še nadalje se-
je. Pričakujejo, da bo sprejel blok potrebne sklepe za akcije v Beogradu, Zagrebu in na Bledu,
EKSPLOZIJA NA AMERIŠKI OKLOPNICI.
San Pedro (Kalifornija), 13, junija. (T) Med vajami na oklopnlci »Mis-sissippi« se je razletel top, ki je ubil 40 mornarjev, ranil pa jih je nad 100. Vaje so se morale zaradi nesreče prekiniti za dva dni.
njem, če se bo mladina v šoli učila, da je bilo prvo delo svobodne Jugoslavije to, da se je spomnila svojih invalidov.
Od strank razbita Jugoslavija tega ni storila. Toda vsaj ozdravljajoča se Jugoslavija mora to storiti in zato skr-bite, se bo naša mladina »Sila vsaj
to, da je bilo prvo delo konsolidirane Jugoslavije, da je sklenila invalidski zakon.
Znak naše konsolidacije je invalidski zakon in ta dokaz naj bi pospešil današnji invalidski kongres v Ljubljani.
V	tem Jfilku mu ta&* pozdrav«!
Novi predsednik francoske republike
Demisiia francoske vlade.
Versailles, 13. junija. (Havas.) Kongres je izvolil v prvem glasovanju Doumerguea za predsednika francoske republike. Na Painleveja je odpadlo 309 glasov.
Versailles, 13. junija. (Havas.) Komunisti so izjavili pred glasovanjem, da bodo oddali svoje glasove zai bivšega člana komune Camelinata in da se bodo po tem posvetovali o nadaljnjem postopanju. Na kongresu so res oddali svoje glasove za Camelinata, ki je že 1. 1864. sodeloval pri ustanovitvi prve internacionale in ustvaril za drugega cesairstva delavske organizacije v Parizu.
Versailles, 13. junija. (Havas.) Ministrski predsednik Maršal je dospel z ostalimi ministri in prejšnjim predsednikom francoske vlade Poincarejem ob 13.30 v Versailles. Številni tovariši in prijatelji so ga burno pozdravili. Poslanci kartela‘levice in senatorji demokratske desnice, 300 po številu, so se sestali pred kongresom in sklenilii, da ostane kandidatura Painleveja za predsednika republike v veljavi. Peret je izjavil z ozirom na govorice, da ga mislijo postaviti pristaši za eventuelnega kandidata, da ne kandidira. Sejo kongresa je otvoril ob . 14.05 predsednik senata Doumergue.
Versailles, 13. junija. (Havas.) Prijatelji Herriota so izjavili, da se bo
odzval vabilu, ako bi ga novi predsednik republike pozval k sebi. Vlada se bo predstavila zbornici šele v torek.
Versailles, 13. junija. (Havas) Ob 3. uri popoldne je sporočil podpredsednik Bičnvenu-Martin izid glasovanja. Oddanih je bilo 860 glasovnic, od teh 853 veljavnih. Absolutna večina znaša torej 427. Doumergue je dobil 515 glasov in je s tem izvoljen za pred« sednika francoske republike. Na Painleveja je odpadlo 309, na komunista Camenilata pa 21 glasov. Osem glasovnic je bilo razcepljenih. Izvolitev Dou-nierguea je vsa zbornica razen komunistov sprejela z velikanskim navduše-. njem, komunisti pa so klicali »Amnestija«! Poslanci desnice so stoje peli marseljezo, socijalisti in komunisti pa intemacijonalo. Painleve je bil eden prvih, ki je čestital Doumergueu k izvolitvi. Doumergue in Painleve sta se objela. Seja kongresa je bila zaključena ob 4. uri 50 minut.
Za časa volitve predsednika republike sta bila versailiski grad in park zastražena po orožnikih In vojakih. Vse se je Izvršilo v najlepšem redu.
Pariz, 13. junija. (Havas) Novi predsednik republike Doumergue je sprejel takoj po prihodu v Palais Ely-see ministrskega predsednika Marsha-la, ki mu je predložil ostavko kabineta, ki jo je Doumergue sprejel.
Podajanja z Madžarsko.
Beograd, 13. junija. (Z) Danes se je vršila plenarna seja jugosloven-sko-madžarske komisije, na kateri so sodelovali dr. Ninko Perič, Ljuba Ba-kič, dr. Vasa Jovanovič in drugi. Razpravljalo se je o besedilu konvencije o sodni pomoči, o dvolastništvu in o izročanju krivcev. Predsednik madžarske delegacije Wodianer potuje nocoj v Budimpešto po navodila svoje vlade in pa zato, da prisostvuje razpravam madžarsko-jugoslovenske komisije, ki deluje v Budimpešti. V sredo bo imela finančna sekcija budimpeštanske komisije sejo, koncem prihodnjega tedna pa se bo sestal plenum, na katereiti se bo razpravljalo o konvenciji o potnih listih in o železniškem prometu.
Beograd, 13. junija. (B) Danes je dospel semkaj predsednik naše razmejitvene delegacije z Madžarsko, general Colak - Antič. Kmalu po svojem prihodu je posetil ministrskega predsednika Pašiča in potem zunanjega' ministra dr. Ninčiča in jima poročal o izidu včerajšnje in predvčerajšnje mednarodne delegacije v Subotici in Segedinu, na kateri so bila definitivno rešena vsa vprašanja, ki se tičejo razmejitve med Jugoslavijo in Madžarsko v zmislu določb trianonske mirovne pogodbe, odločitev Društva narodov in sporazuma med obema državama. Sedaj slede plenarne konference obeh delegacij za ureditev še spornih vprašanj, posebno pa medsebojnih odnošajev in konvencij, ld jih Imata obe vladi odobriti, nakar nastopijo normalni odnošaji med obema sosednjima državama,
Radi* se vrne na Dunaj
Beograd, 13. junija. (B) Po poročilih iz Moskve se ima Stjepan Radič te dni vrniti Iz Moskve na Dunaj. Radič ni imel s svojo misijo popolnega uspeha. Ni še znano, ali se je v Moskvi sklenilo, da stopi hrvatska republikanska seljačka stranka v zeleno Intemacijo-nalo. Tukaj se smatra, da je akcija Radičeva škodljiva zanj in da pomenja en razlog več za razpust HRSS,
NERESNIČNE VESTI O ATENTATU NA MOSKOVSKI BRZOVLAK.
Moskva, 13. junija. (K) Ruska brzojavna agentura objavlja, da so vesti, razšinjene iz Helsingforsa o atentatu na brzi vlak Moskva—Riga, pri Čemer je bilo baje več komunističnih voditeljev ubitih, ter vesti o aretaciji monarhistov v sovjetski Rusiji neresnične in brez podlage.
Turiko-bolgarska
pogodba
proti naši driavL
Beograd, 13. junija. (Z) Iz Sofije javljajo, da se je sklenila pogodba med Turčijo In Bolgarijo, naperjena proti balkanskim državam, posebno 'proti Grčiji in Jugoslaviji. Carigrajski listi poročajo, da je tamošnji bolgarski poslanik odpotoval v Angoro, da pripravi rešitev nerešenih vprašanj med obema državama.
RUSKI SREBRN DENAR.
London, 13. junija. (K) Državna kovalnica denarja kuje sedaj 40 milijonov srebrnih rubljev za Sovjetsko Rii*
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 13. junija, Vremenska napoved za 14. t. m.: Večinoma oblačno in deževno. Hladno, severnozapudnl vetrovi. V nedeljo se bo najbrže vreme izboljšalo.
Borzna poročila.
Beograd, 13. junija. Devize: Dunaj 0.119»—0.1200, Budimpešti 0.095—0.10 BukareSta 36.25-37, Ženeva 1496~149S London 366.50-366.75, Milan 368—368.30 New York 84.50—84.60. Valute: Dolarji, zaključek 84.30.
Zagreb, 13. junila. Devize: Duna: 0.1183—0.1203, Budimpešta 0.09 -0.11, Bu karešta 35.75—38.75, Italija, izplačilo 366 do 369, ček 365.50—368.50, Loudon, i2plačik 364.50—367.50, ček 365—368, New York, ček ■83.75-84.75, Pariz 442.50-447.50, Praga 246.30—249.30, Praga, ček 245.50—248.50. Ženeva 1490.50—1500.50, ček 1488—1489. — Valute: Dolarji 82.75-87.75.
Trst, 13. junija. Devize:	Zagreb
27.25—27.55, Francija 122.50—123.50, London 99.10—99.35, New York 22.95—23.05, Švica 404—407, Praga 67.10-67.50, Dunal 0.0320 do 0.0330. Valute: Dinarji 27.25—27.55, dolarji 22.85— 23, avstrijske krone 0.0320 de 0.03335, funti 99—99.25.
Cur ih, 13. junija. Beograd 6-75, New York 566.75, London 24.47, Pariz 30.05, Milan 24.70, Praga 16.625, Budimpešta 0.0062, Bukarešta 2.50, Soiija 4.05, Dunaj 0.0080.
Dunaj, 13. Junija. Devize. Beograd 830—834, Berlin 16.85—17.15, Budimpešta
0.77—0.83, Bukarešta 311—313, London 306.700—307.700, MBan 3089—3101, New York 70.93S-71.185, Pariz 3782—3798, Praga 2083—2093. Sofija 504-508, Curlh 12.525 do 12.575. - Valute. Dinari! 829-835, dolarji 70.460—70.860, levi 488-496, nemške marke 1620—16.60, funti 304.900—306.500. francoski franki 3745-3775, lire 3095—3U5, leji 306—310, švicarski franki 12.440-12.520, češkoslovaške krone 2072—2088, madžarsk* krone 0.72—0.79.
Praga, 13. junija. Beograd 40.95, Dunaj 4.79, Berlin 8.155, Rim 150.25, Budin« pešta 3.75, Pariz 184.25, London 146.80, New York 34. Curlh 601.
Berlin, 13. Junije. Beograd 4.94, Da naj 5.89, Milan 18.175. Praga 12,245. Pasto 22.19, London 18.095, Nev York 4.1», Gurife 73,52.
Vestfalski Slovenci.
t »Zveza Slovencev v Hambotrnu in, okolici* nam poteča, da so rudacji žeto hvaležni, da se jim je iz domovine razjasnilo, kakSne razmere so doma in da doma ne dobijo služb, da se radi tega ne preseljujejo b Vestfalskega v domovino, ampak v Francijo in Lusen-burg, od koder pišejo rudarji nasaj^ da se jim dobro godi ter da ne mislijo več na Nemčijo. Zaradi teh ugodnih poročil gredo vedno no'vi transporti rudarjev iz Hamboma in Buer - Erle v Francijo in Luxemburg.
Dne 2. junija 1924 se je pričelo v vestfalskih rudnikih zopet delati. Delavci so bili izprti točno 4 tedne. Na delo pa še ne morejo vsi, ker je po rudnikih še vse porušeno in se mora šele vse popraviti. Tudi v tovarnah se še ne more pričeti z delom, ker ne morejo dobiti takoj dosti premoga. V pni vrsti se mora poslati premog za pretekle 4 tedne, ki je izostal, v Framcijo, potem šele pridejo tovarne na vrsto, da ga dobijo. Izprti od dela bodo crštaii tudi še oni, kateri so bili že poprej izprti aii kateri so se proti zakonom pregrešili. O sprejemu teh na delo odloča razsodišče, obstoječe iz dveh delavcev hi dveh zastopnikov delodajalcev in enega jurista« ki ga imenuje rudarski glavar. Radi tega, ker so delavci izostali od delat, ne bo nobeden delavec kaznovan ter se izpadli delovniki za časa izprtja ne smatrajo kot prekinitev delovnega razmerja.
Delavstvo siceT s svojimi zahtevami ni na celi črti zmagalo; vendar se pa je vsled izreka razsodišča dne 27. 5. 1924, katerega je napravilo ministrstvo za delo z odlokom z dne 29. 5. 1924 za obveznega, doseglo, da dobijo delavci 5 odstotni povišek zaslužka za to, da delajo tudi osmo uro. Ker je delavstvo vsled štiritedenskega izprtega dela že silno trpelo, je po večini sprejelo te pogoje, ker bi se sicer tudi ne smatralo več, da so izprti, marveč da so delavci vstopili v štrajk, s čemur bi se položaj delavstva le še poslabšal.
Večina delavstva je radi toga sklenila iti na delo. Le komunisti kričijo in plakatirajo po vseh oglih hiš in plotov, da naj rudarji ne gredo na delo. ampak naj vstopijo v štrajk. Toda delavstvo komunistov ne posluša. Komunisti so namreč tudi na Vestfalskem prav takšni kričači, kakor so v domovini; za rudarje še niso komunisti nikdar ničesar dobrega storilk pač pa so jih že v mnogo stavk zapeljali in jih v stavkah pustili na cedilu. Komunisti hočejo za vsa-ko politično stvar stavkati, za gospodarske razmere delavcev se pa nič ne brigajo. Radi tega je pa delavstvo na Vestfalskem obrnilo vsem komunistom in vsem kričačem hrbet ter se ne zmeni za njihovo prazno kričanje, s katerim delavstvu vedno škodujejo, nikdar pa ne koristijo.
Mufenššfvo »odrešenega naroda“
(Dopis Primorca.)
Predno so zasedli Italijani slovenske in hrvatske kraje, so metali z aeropiana proglase na naš narod, dali so jih nalepiti po zidovih v obliki velikih lepakov, v katerih so svečano zatrjevali, da prihajajo kot prijatelji in rešitelji, — in zagotavljali so nam več narodnih pravic v šoli, cerkvi •in vsem javnem življenju nego smo jih uživali pod — »avstr, jarmom«.
Tako priliznjeno in hinavski so se obnašali le iz strahu, da jim ne bo zopet kdo 'ušes grizel, ako drugače ne pojde, — bali so se, da ni kje skrit sovražnik, ki bi ga slovensko ljudstvo ne hotelo izdati.
•	Da naši rešitelji niso bili junaki, je sijajno dokazalo 12 ofenziv na Soči. Že prvi dlan bi bili lahko z godbo na čelu korakali do Nanosa, kajti na vsej fronti od Koroške meje do morja ni bilo 20.000 mož avstrijske vojske. A trepetali so junaki in le od daleč so 'plašno kukali preko Soče, a čez njo niso ho-,teli iti za nobeno ceno. — Ko so Avstrijci videli teh milijon zajcev na desnem bregu Soče, so hitro pošiljali tjekaj vlak za vla-jkom vojaštva ln vojnega materijala — in utaborili so se tako na celi črti, ponekod ce-
lo	na desnem bregu (n. pr. Podgora, Oslavje in Sv. Valentin), da so Italijani potrebovali še celih 15 mesecev, poskušali so 12 ofenziv v velikem štilu, predno so zavzeli Gorico. A po daljnih 15 mesecih so zopet tekli do Piave.
Kako veliko je bilo njihovo junaštvo, naj govore tudi številke:
Avstrijci so imeli na vsi italijanski fronti 28 in pol divizij pehote proti 55 italijanskim divizijam pehote hi 3 divizije kava-lerlje (Avstrijci 263.000 pušk in 2706 topov, •— Italijani: 552.000 pušk in 3340 topov). — Od 20. oktobra do 20. novembra 1917 so imeli Italijani: 10.000 mrtvih, 30.000 ranjenih in — 300.000 ujetnikov, a 400.000 jih je bežalo brez glave. Pustili *o sovražniku 3152 topov, 1732 metalcev min, 3000 strojnih pušk in 30.000 pušk. (Tako poroča general-oberst Arz v »N. Fr. P.«)
Iz teh številk je razvidno, da Italijani Sami niso bili v stanu prodreti soške fronto; Zato bi pa tudi bilo za Jugoslavijo najbolje, ,če bi se ob prevratu strnili vsi jugoslovenski polki ob Tagliamentu, ali vsaj ob starj avstrijski meji ln ustvarili dovršen čin in meja Jugoslavije bi izgledala danes drugače. Vsled Itega pa je bilo tudi napačno stališče dr. Pivka in v »Narodnem Dnevniku« je dejal dr. Ravnik popolnoma pravilno, da bi bilo vsako pomaganje Italijanom, da prebijejo av-
strijsko fronto samo na škodo Jugoslaviji, osobito pa Sloveniji.
V	tem slučaju bi seveda Italijani — per-fldni kakor so! — ne hoteli priznati naših uspehov, temveč bi pripisovali vse dosežene uspehe sebi. Zasedli bi celo Slovenijo, potisnili naše dobrovoljske odrede v ozadje, a če bi se protivili, bi jih kratkomalo internirali« (— kakor so pozneje delali!).
Vse to bi se zgodilo, kakor je amen v očenašu; in kdo bi petem Italijane pregnal iz Slovenile? Nihče več! Še danes bi ječala cela Slovenija v njihovih krenpljih.
Prevrat je našel zlasti Slovence popolnoma nepripravljene. Čisto brez giave smo bili, kajti stoletja smo bili navajeni, da so drugi mislili tudi za nas. Niti med svetovno vojno nismo ni za hip pomislili na to, kako se nam bo vesti takrat, ko bo vojne konec, — in kako zavarujemo svojo zemljo pred Italijani. Čakali smo menda, da se izpolni Gregorčičeva zakletev Soči, naj ona odpre vse svoje votline in tujce, naše zemlje lačne, pogoltne v dno vspenjenib valov!
Zato, prav zato, ker smo bili tako nepripravljeni, so Italijani zasedli slovensko zemljo do Snežnika, o kateren^ • dejal Mussolini: »Sui Monte Nanoso 0bi;w e ci resteremo!« Zato irnamo D’Anminzia »principe di Monte Nanoso«; zato smo dobili v svojo hišo rešitelje, ki so obTjubovali hribce in dolince in so prihajali v naše kraje pod objano belih praporov, dokler so se bali za sVojo kožo. A ko so se na naši zemlji malce pogreli in udomačili in so videli, da ni nikogar na svetu, ki bi imel poguma, da reče le besedico v prilog podjarmljenim Slovencem in Hrvatom, tedaj jim je vzrastel greben, da so pozabili na vse svečane proglase, na vsa lepa zagotovila vseh narodnih pravic, — in začeli so divjati proti našemu bednemu narodu kakor proti brezpravni raji, ki so ji oropali vse, kar si je s težavo priborila v dolgotrajni borbi pod — avstrijskim jarmom.
Čitateljem »N. D.« je znano, kako so vrgli naš jezik iz vseh uradov, naše uradnike na cesto, — vzeli so nam našo izborno ljudsko šolo, odpravljajo ostanke srednje šole, učiteljstvo so dali pod trdo peto fašistovsko-ga terorizira. Celo nedolžni učiteljski koncert v Trstu so prepovedali! Ustvariti si hočejo iz naših otrok janičarje. — V posebnem članku podam dokaze, kako svobodne so bile zadnje volitve, na katere je Mussolini tako neizrečeno ponosen. — Tolikega tiranstva ni doživel uoben narod po vojni! Ali najpodleiše je — duševno tiranstvo, ki ga dosledno izvajajo nad našim narodom! To je najhujše! Oglejmo sl ga malo bliže!
Prekmurske pisme
Bogojina, 10. junija.
Hotel sem poročati o neki drugi sporni točki, ki sem jo predelal popolnoma objektivno, pa na žalost sem opd-zil, da ne bi bil našel pravega umevanja zanjo. Omenim naj, da so še povsod ljudje, ki ne znajo objektivno soditi, ker smatrajo to kratkomalo za »ne-značajnost!«
Pustimo, da poseje Prekmurec še nekolikokrat svoje žito — in, da dozori mentaliteta naroda samega.
Nisem pač mislil, da je že pljusknil val iz onkraj Mure v našo slovensko Panonijo in prinesel s seboj nizkotne politične strasti. Posebno v mestu se strankarstvo bujno razcvita in uničuje plod prelite krvi naših junakov iz Do-brudže in Srbije...
Ni dovolj, da je tu mnogo Slovencev - luteranov, ki itak cepijo narodno ednoto, mnogo Židov, Madžarov in Ma-džaronov, ne, najvažneje je bilo pač, da se .ie prenesel kranjski razkol tudi sem. Vse stranke so zastopane, kako delujejo posamezno ne vem.
Zanimiva je mentaliteta slov. luteranov. Kakor je rim. katolik navdušen Jugoslovan — volil je evangeličanec »Radič-a!«
Kje tiči vzrok?
V	naši lastni malomarnosti in Radičevih obljubah! Obljubil jim je bil pri-klopitev k Madžarski, obljubil nešteto mogočih in nemogočih stvari — dal pa seveda »nič.« In ta zaslepijeni del nar roda še danes skrivoma upa, da se mu vresničijo blazne sanje, čeprav že stoje trdno mejniki med Jugoslavijo in Madžarsko.
Menim, da je dolžnost merodajnih faktorjev, da si osvoje tudi te Slovence. Pa ne po Mussolinijevem sistemu »sila«, ken, kjer je sila, je tudi odpor. Z ljubeznijo naj se približajo, ker narod je kakor otrok, kateremu je treba odvezati oči, da uzre solnce in svobodo in da ju zna tudi ceniti.
Kdor hoče v Prekmurje, naj bo dober psiholog in poln ljubezni do naroda in domovine. Duša narodova je sicer enostavna, če ne bi bilo tradicije — in pogrešanja tlačiteljeve pete.
Zašlo je solnce prvega navdušenja in niti zapazili nismo, da so padle zemlji v cvetoče nedri dolge sence.
O nji1! sem moral povedati, čeprav bi rad nadaljeval o solncu, ki privabi smeh na tožne usti...
Nam pa je treba resnice — in .kdor je zrel, :e je ne boji!
Trpina modnih Mp
in špecijalist za ortopedično in anatomično obuvalo
Fran Szantner,
(Dalje prih.) I Ljubljana, Se!enburgova 1.
Prosveta.
Razstava ruskih knjig-
Pred nekolikimi dnevi smo prinesli na tem mestu kritiko o uspeli razstavi ruskih knjig in ruskih grafičnih izdelkov. Opozorili smo našo javnost na ogromno delo, ka-'tero ie Izvršila ruska emigracija na literarnem polju izven svoje domovine.
’ Pri tej prilik! smo pa omenili Indiferentnost naših javnih korporacij, k tej veleza-nimivi razstavi. Naknadno pa konstatiramo, da ni tukaj kriva naša publika v mestu in !na deželi, ampak je vodstvo razstave prezr-
lo	dejstvo, da brez reklame ni uspeha. Javlja nam se, da so mnogi inteligenti na deželi šele zadnje dni iz kritike dnevnikov iz-;vedeli, da je taka razstava v Ljubljani. Ravno tako so v Zagrebu presenečeni o Ruski ljubljanski razstavi in niti dnevna časopisje ni o tej zadevi informirano.
V	splošnem konstatiramo, da je ruska emigracija kolosalno mnogo založila in največ seveda v Nemčiji. Druge države kakor Germanija za tisk ruskih del skoraj ne prihajajo v poštev in je torej ta razstava za nas Jugoslovane občuten — »Memento«. — Zakaj?
Kaj se ne bi dalo tudi pri nas izdelovati ruske knjige ln grafike? Ali nai bodo tudi največji slovanski narodi odvisni od svojih prejšnjih, a tudi sedanjih sovražnikov, Nemcev? Saj imamo tudi domača podjetja v Beogradu, ZagTebu in celo v Krškem tvrdko Ruskt tisk. Ne bt mogla ta naša podjetja uspešno konkurirati z nemškimi tvrdkami? Koliko domačih in ruskih sil bi se dalo zaposliti, če se bi izdelovalo več knjig v Jugoslaviji! Tu naj poseže vmes Ruska Matica lin naj bo vodstvo Matice prepričano, da ji 'bodo slovanska podjetja obilo poplačala posredovanja.
Ni pa ta naš predlog samo važen iz ekonomskega stališča, važen, da prevažen je iz kulturnega in političnega gledišča. V Interesu Jugoslavije je, da se veže s veliko Rusijo, pa bila ona bela ati j_deča, vsajja
barva se s časom spremeni in tako bo tudi v Rusiji. S časom pride do mirnega ali intenzivnega dela in kar se je pričelo sedaj izven Rusije, se bode pozneje nadaljevalo v RusljL Naša mlada država ima dovolj vzroka, da podpha stremljenje vseh Rusov po konsolidaciji, k čemur pa največ pripomore širjenje ruske kulture, Na ta način pridemo do zbližanja obeh slovanskih držav: Velike Rusije in male Jugoslavije.	A.	M.
Mladinska predstava v dramskem gledališču. Danes soboto popoldne ob 3. uri se vprizori v dramskem gledališču Milein-skijev »Mogočni prstan« kot mladinska predstava namenjena mladini izven ljubljanskih kakor tudi ljubljanskih šol. Vstopnina znaša 6 Din, ter so sedeži v predprodaji od 2. ure dalje v dramskem gledališču. Za to predstavo je priglašenih že kakih 200. izven-ljubljanskih otrok, ostali sedeži in lože so na razpolago ljubljanski deci. Stariše vabimo, da pošljejo otroke k tej predstavi, ki je zadnja dramska predstava letošnje sezone.
»Pikova dama«. V nedeljo, dne 15. t. m, se vršj zadnja operna predstava v tej gledališki sezoni, in sicer se poje »Pikova dama«. Vlogo Lize poje v nedeljo ga. Letvan-dovska, ki se ta večer poslavlja od našega odra. Ga. Lewandovska je bila več sezon članica našega Narodnega gledališča ter sodelovala pri njem z izredno ljubeznijo In vestnostjo ter je vse zaupane H vloge kreirala s pravim umetniškim čustvovanjem. Gospej umetnici, ki se ta večer poslavlja od našega odra, želimo v bodočnosti mnogo umetniških uspehov. Vse ostale vloge so v isti zasedbi kakor pri premijerl. Predstava se vrši kot Izven ter je njen začetek ob pol 8. uri.	I
Zadnja abonentska predstava v sezoni 1923-24. Danes zvečer se poje za red B opera »Carjeva nevesta«. Vlogo Vasilija Soba* kina poje pri nocojšnji predstavi g. Zupan in to vsled tega, ker je zaposlen g. Betetto pri prireditvi na korist celjskega mestnega gledališča v Celju. S to predstavo le odigran celotni tako opern! kako* tudi dramski repertoar ter je vsak abonent dobil 20 oper-
nih in 20 dramskih predstav, to je 40 predstav v sezoni, kakor Je bil gledališki abon-, ma razpisan. Nov poziv za abonma v sezoni 1924-25 gledališka uprava v kratkem razpiše.	.	_	,
Mednarodni glasbeni festival v PfagL Stilizacija mojega včerajšnjega poročila o festivalu bi v svojem zadnjem odstavku mogla zavesti v zmoto, da štejem Ravela za Nemca. Povdarjam, da je Maurice Ravel francoski Žid. S to korekturo je torej razumeti zadnji odstavek, ki je hotel_ predvsem podčrtati židovstvo. — Anton Lajovic,
Gledališka turneja. Skupina članov narodnega gledališča v Ljubljani priredi tekom ljubljanskih gledaliških počitnic umetniško turnejo po vseh večjih krajih Slovenije. —-Turneja prične v pondeljek 16. t. m. ter se bode Igralo »Vrag«, »Tat« in »V Ljubljano jo dajmo«. Režiser gosp. Milan Skrbinšek. Ob tej priliki je vodstvo turneje Izdalo gledališki list z popisom iger in slikami nekaterih igralcev.
Razstava. Dne 21. t. m. ob 10. uri otvo rita svojo kolektivno razstavo v umetniškem paviljonu akad. slikar Franjo Sterlč, vodja tuk. umetniške šole »Probude« in akademski kipar Alojzij Repič, profesor na Tehniški sr. šoli. Sterlč razstavi slike-portTete, Repič pa dela iz kiparstva. Razstava ostane do 10. julija odprta vsaki dan od 9. do 13. in 15. do 18. ure. Vstopnina bo 10 Din, dijaki in vojaki plačajo 2 Din, v spremstvu svojih učiteljev samo 1 Din.
Natečaj za zborovske skladbe. Pevsko društvo »Tomislav« v Varaždinu razpisuje natečaj za 3 še neobjavljene in neizvajane mešane a capella zbore. I. Nagrada znaša Din 1000, II. in III. pa po 500 Din. Avtorji ostanejo lastniki nagrajenih skladb, vendar si pridržuje »Tomislav« pravico do prvega izvajanja, in sicer do konca leta 1926. Sklad be je poslati pod posebnim geslom v zapr tih kuvertah na naslov: dr. Ernest Krajan-ski, Varaždin, in sicer do 15. avgusta. Glas-bena Matica, ki je sprejela ta razpis od »Tomislava«, vabi slovenske skladatelje, da se natečaja v obilnem Številu udeleže*
»Slovenec" v pasti
Polvladni or san »Samouprava« priobčuje načelno-političen odgovor na »Slovenčevo« hujskanje in pravi med drugim: Dasiravno uradna preiskava o trboveljskih dogodkih še ni končana ter se ne morejo zanesliv-o poznati njeni dosedanji rezultati, so se inicijatorji krvavih dogodkov v Trbovljah prestrašili: vznemirjena vest je pričela delovati. Se pred koncem preiskave so storili neumnosti, ki jih morejo zelo lahko privesti tja, kamor nikakor ne želijo priti...
»Slovenec«, glasilo SLS, kratkomalo zvrača krivdo glede trboveljskih dogodkov na g. Pašiča, njegovo vlado in poleg tega na nacijonaliste. Pod sugestijo konjske pameti »Pravdinega« ravnatelja je storil »Slovenec« ordinarne neumnosti, ki morejo biti dragocen kažipot preiskavi, ki se vrši o žalostnih dogodkih v Trbovljah.
Namigavanja z raznih strani o izvest-nih zvezah med komunisti in šefi klerikalne SLS dobivajo s takim pisanjem »Slovenca« zelo konkretno obliko. K takemu pisanju niso mogli prisiliti »Slovenca« ne g. Pašič, ne radikalno-demokratska vlada in ne nacionalisti. To je prišlo spontano in najbrže zato. ker so slovenski klerikalci pričeli uvi-devati, da se jim vsled preiskave o trboveljskih dogodkih majejo tla pod nogami. Na ta način se da objasniti tudi podvizanje duhovnika Korošca, ki je skupno z Davido-vičem poslal Nj. Vel. kralju drzno in lažnivo brzojavko, da bi vrgel vso krivdo na g. Pašiča, radikalno-demokratsko vlado in na nacionaliste. Toda, ako je vrag pojedel pečenko, vendar je ostala ponev! In ta ponev bo, nolens volens, razbila glave krvavih aranžerjev trboveljskih dogodkov. Nič ne more spremeniti normalnega In logičnega razvoja stvari.
Očividno je, da »Slovenčeva« trditev
—	v nasprotju s komunikejem poslancev SLS in s podpisom samega Korošca, češ da v Sloveniji sploh ni komunistov — ni
prišla slučajno in nehote in brez poltočnega oilja. »Slovenec« je moral biti v telo neprijetnem položaju, ko je tako surovo postavil na laž načelnika in poslance SLS s trditvijo, da je v Trbovljah. Zagorju in Hrastniku vse komunistično in da je vsaka druga organizacija, ki se pokaže v teh krajih, provokacija in da mora zato vlada preprečiti tako agitacijo.	.
»Slovenec« je 2akrivfl dve pogrešKL Prvič zahteva, v nasprotju z ustavo, da vlada prepreči agitacijo političnih orgaal-zacij. Drugo težjo pogreško pa je zakrivil s tem, ker postavlja to protiustavno zahtevo v korist komunistov, t. j. politične or-^ ganizacije, proti kateri Imamo poseben pozitiven zakon o zaščiti države.
Brezdvomno je, da je prisilila »Slovenca* k tem gestam neka obupna stiska. To stisko bo odkril čas in nadaljni dogodki.
»Slovenec« je padel v past zlasti s trditvijo, da so komunisti »idealisti, nedolžne žrtve, ker so s užili Ideji in padli za idejo«. Ni zaman rečeno, da se skrajnosti dotikajo.
V	tem konkretnem slučaju se slovenski klerikalci (klerikalizem smatiajo po vsem svetu za poosebljeno najtemnejšo reakcijo) bratijo s slovenskimi komunisti, t. j. najskrajnejšimi revolucijonarji.
Za vsakega mislečega človeka moj« biti tako pisanje »Slovenca« celo odkritje. Neizprosna logika mora privesti vsakega razumnega človeka do sklepa, da goni »Slovenca« neka grda in mučna stiska do teg*< da pljuje na svojo lastno narodno, ljudsko firmo. Tu je vsak dvom izključen.
Da je živ dr. Krek, bi se moral zgražati nad stranpotjem svoje lastne stranke. Slovenski nacionalisti pa najdejo V tej strašno grdi politični dekadenci slovenske klerikalne ljudske stranke posebne razlog® za boTbo proti nji. Ti popolnoma ponoreli politični elementi zavajajo k borb! prot! zakonu in državi. Popolnoma gotovo je, d* jim ne bo treba dolgo čakati na iogfčne posledice njihovega dela.
Gospodarski stiki Češkoslovaške i teli©.
Moskovska »Tzvesiija« prinašajo ob priložnosti druge obletnice sklenitve začasne pogodbe med češkoslovaško republiko in sovjetsko Rusijo o vzajemnem priznanju zastopništev obeh držav razgovor s pooblaščencem ČSR v Moskvi G i r s o. Po poročilu »Izvesti]« je Girsa izjavil:
Vzajemni gospodarski stiki med ČSR in SSSR so se začeli razvijati od 1. 1920, ko so nekatere čsl. firme sklenile pogodbe za dobavo zemljedelskega orodja in strojev ter drugih tehničnih izdelkov za sovjetsko Rusijo. S sklenitvijo začasne pogodbe z dne 5. junija 1922 se je postavil temelj za neposredne trgovske stike med ČSR in SSSR. Češkoslovaška, kot država z močno razvito industrijo, se zanima predvsem za obnovo zemijedelstva in industrije v sovjetski Rusiji.
Po uradni statistiki ljudskega komisari-jata za zunanjo trgovino je ČSR v času od
1.	jan, do 1. nov. 1923 poslala v SSSR: 1. raznih živil 83.000 pudov za 128 000 zlatih ruhiev; 2. raznih izdelkov 70C0 pudov za
41.000 zl. r.; 3. odbor za pomoč gladujočim
35.000 pudov živil v ceni 4’KOOO zl. r.; skupaj 127.000 pudov v ceni 505.000 zl. r. V tej vsoti pa niso obsežena velika naročila češkoslovaškim firmam za dobavo strojev za šatursko, nižegorodsko in moskovsko elektrarno itd.
O priznanju SSSR de jure je Girsa izjavil:
Češkoslovaška viada principijelno nima nič pro*i priznanju SSSR. O tem pričajo izjave vplivnih faktorjev koalicijskih strank in tudi priprave, usmerjene k trajnemu poglob-ljenju in razširjenju dosedanjih stikov. Pred nedavnim se vršeči shodi koalicijskih strank so se izrekli za priznanje SSSR in na prihodnji konferenci Male antante v Pragi se bo posvetila zadostna pozornost vprašanju priznanja SSSR. Ker pa mora biti po nazoru odgovornih sovjetskih faktorjev priznanje obojestransko, je treba preje še pojasniti nekatera vprašanja, ki so s tem korakom v zvezi.«
Glaseči francoskega tiska o Milierandovi demisijl.
Pariški listi desnice obžalujejo, da Je od* stopil prezident Millerand, ki ima za Franci" jo velike zasluge; izražajo upanje, da bo v Versailles izvoljen mož, ki bo imel samo eno častihlepnost, namreč služiti domovini. »Echo de Pariš« očita Herriotu in njegovim prijateljem, da so s pomočjo revolucljonar-jev izvedli prvi naskok na'ustavo. Milleran-dova demisija ne pomenja zaključka, temveč pričetek krize. Po mnenju »Figara« ni lev* frakcija samo izsilila predsednikove demisi-, je, ampak je tudi izvedla revizijo ustave. »Matin« piše, da je prezgodno govoriti O odhodu Milleranda iz političnega življenja« ker v kratkem ga bodo lahko pozdravili kol člana parlamenta.
Tisk levice z zadovoljstvom zaznamenu-je razvoj dogodkov, ki jih je prorokoval 4® pred mesecem. »Oeuvre« hvali predvsem napredovanje in disciplino levice in dostavlja, da je Francija pravkar pokazala svolo trdno voljo, da ne strpi osebne moči, pa naj bi se uveljavljala pod kakršnokoli pretvezo. »Ere Nouvelle« piše: Millerand, bivši soclj«* list in revolucijonar, je bil poražen, ker se je hotel upreti demokraciji. »Humanitč« Pa piše, da je komunistična stranka, ki se ni brigala za to, kdo gre z njo, v veliki m®r* prispevala k temu, da se je očistilo ozračjt in da se je izvedel udarec proti najhujšefflO sovražniku proletarijata.
»Echo de Pariš« je mnenja, da bo H®r' riot pred sklicanjem plenarne seje, na k®* teri se bo določil kandidat levice za predsedniško mesto, zahteval od vseh oseb, kj pridejo vpoštev, obljubo, da odstopijo od kandidature v prid onemu, ki bo v plenarni seji dobil večino glasov.
»Journče Industrielle« želi, da bi se po* spešila rešitev notranje krize, ker že pri“’ skajo zunanje-politični problemi:	list opo-
zarja posebno na potrebo hitrega sporazum® z Mac Donaldom.
911 si član Juplooste Matice 7
Politična vesti.
= Mussolini — predsednik cerkvene bratovščine. Sedaj ko se že skoraj vse Italijanske občine imenovale Mussolinija za častnega občana, so prišla na vrsto tudi razna društva, ki so izvolila fašistovskega voditelja za častnega predsednika. Te dni pa je poslala bratovščina brezmadežnega Marijinega srca Mussoliniju pismo, v katerem mu sporoča, da ga je izvolila za svojega častnega predsednika.
= Natančni program zasedanja Sveta Zveze narodov obsega 24 točk, in sicer bodo pretresana ta vprašanja: omejitev oboroževanja, znižanje izdatkov, sanacija Avstrije, glad v Albaniji, imenovanje odbora izvedencev za suženjsko vprašanje, nemške manjšine na Poljskem, delo žensk In otrok, kontrola razorožitve Avstrije, Madžarske in Bolgarije (poročilo angleške vlade), saarsko vpimšanje. Dalje je pripravljeno nekaj referatov, angleški o Iraku in Palestini, francoski o Siriji, Libanonu, o upravi .Toga in Kameruna. Gdansko vprašanje se je črtalo iz programa, ker se lahko uredi naravnost med interesiraniml strankami.
= Češkoslovaški komunistični poslanec obsojen radi smešenja državne zastave. Komunistični poslanec Haken, ki je 6. marca t. 1, o priliki špiritne debate v češkoslovaškem parlamentu postavil na mizo min. predsednika švehle steklenico s Špiritom, v katero je bila vtaknjena češkoslovaška zastava, In pristavil: »To je simbol vaše koalicije«, je bil pred praškim sodiščem obsojen na 5 dni zapora, katera kazen se mu Je lz-premenila v globo 500 Kč.
= Poljski odgovor na Člčerlnovo noto. Kot odgovor na Cičerinov protest proti zatiranju ruske večmilijonske manjšine na Poljskem je ppsial zunanji min. Zamoyskl 10. t. m. ruskemu poslaniku v Varšavi Obolen-skemu noto, v kateri med drugim izjavlja, da Poljska vlada vztraja na stališču, sporočenem že v dveh poslednjih notah, da nima intervencija SSSR v stvari narodnih manjšin na Pojskem nikake pravne podlage v ri-žki pogodbi. Poljska vlada konstatira, da bi o tem bila vsaka diskusija odveč.
= Japonci in ameriški priseljeniški zakon. Na Japonskem je vedno večji odpor Proti Zedinjenim državam. Zdravniki nočejo več zdraviti ameriških pacijentov. Ameriški misijonarji prejemajo številna grozilna pisma. Vršijo se neprestano shodi, na katerih se zahteva bojkot ameriškega blaga. V Tokiu so trgovci izobesili napise: Tu ss ne pro-
daja ameriško blago. Časopisje je priobč^ enako izjavo, v kateri pravi, da je skl®P ameriškega kongresa izzivanje človeštva*® da ogrožuje tradicljonalno prijateljstvo H**® Japonsko in Ameriko. — Nadalje izročal® da vozijo neprestano parniki Japonce v Ameriko, ker se hočejo okoristiti starega *a' kona, ki pride s 1. julijem ob veljavo. JJ' ponska vlada je v to svrho nakazala P0®* poro v znesku 1,200.000 jenov.
= Lloyd George o Italljansko-turš**"} konfliktu. V poslanski zbornici je L!0.?” George izrazil svoj dvom, da bi se ItalD® zadovoljila s tem, da bi velike pokrajin® * mnogobrojnim prebivalstvom, ki so »e kdaj razvijala pod njeno zastavo, propad®* sedaj pod turško oblastjo. V bodočnosti l®** obilo možnosti in lahko se zanesemo, da Turčija dala dosti priložnosti k sporom. miri na Vzhodu so neizbežni. Britanski minijoni se lahko pritožujejo, da niso vprašani za svet pri sklepanju lausannske** miru. Orsmby Gore je odgovorih da obse* ■ govor Lloyda Georgea mesta o It*"]*.. Bližnjem Vzhodu, ki so vsega obsoja«* vredna, ker morejo samo podžgati ite}«* sko siavohlepnost in povečati turško DOJ* zen. Mac Donald je izjavil, da Lloyd ni popolnoma neudeležen na razvoju dogo kov, ki so privedli do lausannskega Dokler ta mir ni ratificiran, ni mogoče “ daijevati z upravo zadev na Bližm Vzhodu.
V	razpravi o indijskih zadevah Jej®*' vil lord VVinderston, da bi bila onemogočen rešitev problema Indijske vlade, ako m . gleška vlada vztrajala pri Lloyd G®0/*®° u politiki napram Turčiji. Ni moža, katerem bi se v Indiji manje zaupalo in cegar tika bi se smatrala za razmerje med in“*L in Anglijo za bolj pogubno, kot J* **ioj George.	^
= Bolgarija v znamenju revolverja, bombe. Cankova vlada ima taCas„n* or nu prvenstvo v odpravljanju	živ-
sprotnikov iz pravega in političnega lienja. Vsega skupaj se ji je	mrtvi>
dobrega leta pobiti-18.000 ljudi. Med m* ml so 4 ministri (zemljedelci Stara ,noV Daskalov, ustreljen v Pragi, ln
ter Čenadiev, načelnik narodnega e dalje 13 poslancev, 8 županov vtiolcoSol-advokatl, duhovniki, učitelji, 1* Y|* —p* skih profesorjev, dijaki, delavci, preOj. ^ vsi zaupniki zemljedelske stranke, v pant in v vsaki vasi nekaj kfflerov*
Dnevne vesti.
—	Dr. Nada Slavikova +. V Trstu je
latlirula v sredo stojo plemenito du§o ena Prvih slovenskih zdravnic in ena naših najboljših patriotinj, dr. Nada Slavikova, hči Zaslužnega tržaškega prvoburitelja. Pckoj-aa zdravnica ie bila ena tistih zaslužnih slovenskih žen, ki je znala v vsaki priliki dokazati, da ni rodoljubkinja samo z besedo, temveč tudi z dejanjem. V nemškem Gradcu ravno tako ko v Italijanskem Trstu ta v slovanski Pragi ravno tako ko v prosti Jugoslaviji. Pokojna dr. Nada Slavikova ie bla nad vse dobrega značaja in zato bo-«o tržaški Slovenci dvakrat težko občutili njeno Prezgodnjo smrt. Pa tudi vsi drugi, ® so imeli priliko spoznati to izredno obdarjeno Tržačanko, se bodo le težko privadili misli, da je' odšla plemenita rodo-Uttbkinja tja, odkoder ni povratka. Slava *Pominu pokorne dr. Nade Slavikove in naše Stoboko sožalje težko prizadeti rodbini in tržaškim Slovencem!
.	— Terorizem. Ped zaščito poslanske
*®tmltete žali »Slovenec« dnevno nacijona-|®te. Tako je opsoval dobrovoljca Pivka avstrijskega izdajalca, pa čeprav je celo Nemec Wendel izjavil, da je taka označba Bjirostasna. In dalje je z lažjo napadel inž. Mačkovska, ki je požrtvovalno delal za ?®ago slovenske misli na Koroškem tedaj, *o so ■ »Slovenčevi« generali špekulirali s “^roškimi posestvi. In ker so vsa ta obrekovanja izvršena pod zaščito poslanske imu-{Jftete, Si obrekovani sploh ne morejo po-»Katl zadoščenja. Skrajno nemoralno pa bi “«0v da bi imel tak »katoliški« klevetniški »erotizem obveljati Zato g. Kremžar odio-2J* odgovorno uredništvo ali pa prevzemite “eiansko odgovornost.
*— Občni zbor Jugoslovenskesa novi-?®**ega Udruženia, sekcija Ljubljana, bo T nedeljo, dne 15. junija ob 10. uri dopol-»Pri Mraku«, vdi P T&orlja In praksa! Z neverjetnim na-Senjem prepoveduje g. Lemež že leta S??® v Sloveniji svetovno revolucijo in aJ?* ruske komuniste, ki so divjali in še civ? 1)0 Rusiji tako, da je nazval revolu-M^rni Merežkovskij njih vlado, kot car* tilerista. Ko pa so Lemeževi nauki trna “f svoj pogubonasen sad in je pri tem kioJ?, *»*lo tudi g. Lemež. pa sl hoče vodja Ve?a vStov iskati pravice V Imenu Njego-OiB « £anstva kTalia- Kot jugoslovenske-
Prav*> ^anu mu ere na vsa^ na^n *a žavtT8, Toda ravno tako smejo drugi dr-zahtevati da ni kaznovan samo om\ Je bil žrtev hujskarlj, temveč tudi j3 st le pomagal ustvarjati ozračje, ki je C« P Privedlo dio krvavih žrtev. In še eno!
teror napačen v Sloveniji, potem je "KU napačen v Rušiti In zato naj bo g. Le-7*2 dosleden te obenem z ovadbo na so-jjjsče tudi pove svojim pristašem, da ie komunistična ideja tako napačna in misel re-^uclje tako zgrešena, da morajo celo komunistični voditelji iskati pravice V Imenu Njegovega Veličanstva kralja!
—	Prihod delegatov Invalidskega kon-jttesa. Včeraj dopoldne okrog pol 11. ure |e dospea v Ljubljano večina delegatov za ™val3dski kongres in sicer: iz Srbije, Hr-vatske, Dalmacije in Vojvodine. Na kclo-ilh je sprejela samo delegacija Iz-T^nega odbora »Udruženja vojnih invali-v Ljubljani« ter jih po medsebojnem J^draivu odpeljala na pripravljena stanovalci Običajni sestanki, kot nekake predlcon-?*ence, se ne bodo vršili, vendar pa bo gje! Središnji odbor eno plenarno sejo. ?®nEres se začne 15. t. m. Prvi delegati so S?*'! že 12. in sicer Bosanci drugi so pri-Jz^čeraj. Razpoloženje med delegati je iz-le žal, da še niso vsi dospeli. Po pogovorih sodeč, bo ta kongres zelo i^frVIt. Veliko živahnost je opažati v kro-j^oPoaicije. katera se kategorizira iz vseh ♦So*1®* **- Ljubljana je tudi sedaj poka-irJL^lo zaspanost Medtem, ko se za vse 2a »tj^edltve dela velikanski pomp, se 8W«»i?e "^ine žrtve Ljubljana, prestolica Volni i ’ nl zmenlia. In vendar zaslužijo Jiyp. rovalldi vso pozornost, zakaj oni so Sc J« >o obranili Ljubljano pred sovraž-
iljo ooi so bili, ki so priboril! vsemu na-Wsvobodo. Zato naj sledi Ljubljana našega kralja, ki Je prvi podpornik ta skorajda njihov edin zanesljiv
*Avw»5a bo popolno. V velepatnetaem jj^ «mom!stti« čltamo sledečo modro no--* novega (1) velikega župana v Ljuto-imenovan dr. Baltih* v Mariboru pa Trkmajer. Kokoši bodo nesle jajca M|-*?ei- Res je. »Avtonomist« pa klepetal *®°*ti. kakor prej!
. ,vo Predsedstvo \eograJsko borze.
Debats« je imel posvečeno priloge je ome-o Zagrebu, prof.
12.	PMlSki »Journal des Det
fastrovano prilogo Iz vsebine prik dr. Manojlevlča o Zamuvu, yivi. o si:ICa o Ljubljani in Alberta Mousseta Ilustracije predstavljajo s-ike in Ljubljane, kraljeve dvojice, ^ininlstrpv Pašiča, Ninčiča ta Stodadi-
J®«novanJa. Sekundarij splošne bol-5^ v Ljubljani dr. Josip H e b a j n je ime-stitiS?, z* Javnika pr! rentgenološkem in-81k , v Uufcljanl In dr. Vinko Cremoš-ljanI za Javnika v splošni bolnici v Ljubit *a tehničnega uradnika (strojnika)
11	postavljen v splošni bolnici v Ljub-^ *»T(si Verbič. ' nUfiT*«*R®zpis	suplentsklh in učiteljskih
pfctojl Cvetni	oddelek za Slovenijo raz-
Qhj	dT*avnih srednjih šolah v Sove-
,suP‘entskIh mest za razne stroke. «sanihe ie,rlagatl do 2. julija. Dalje je m-°*tiovnn, £le 5tev,Jo stalnih učnih mest na j ™,m*ščanskih šolah. Prošnje je
•	% iuniia- Podrobni razpis* so
v	stev^e	.Uradneda Usta’.
i°do v	srednji	šol! v Ljubljani
*lednii	If411 1924-25 otvorjeni na-
*{Toina	Višja1 stavbna šola. višja
***	j* stavbna rokodelska šola. stroj-
,lo’a’, elektrotehnična delo-Sr*k» sJi L	? a ^ strugarska moj-
u5* obr^o £*far,s^ in rezbarska šola, pev-s^a Šola	i*vna	risarska	In mode-
*T*«0Bt#V ,dlSe*ft0ria osrednjega ura-*11a Ql\fOvfli0; del«vcev v Zagrebu M!-?®*Wtio Politiko. POtrdl° ministrstvo s«
A|»llurijmnie tr*- ž0>e v Ljub-3Vo]t	1914	prosim, da mi sporočijo
%Vte“ie »T6,- v svrl’° Pisemskega pr*rMHvl sestanka ob priliki IWfeTmce našega razhoda. — šolar ^ Uradnik A. E. a Union. C^e
Ljubljana. 13* Junija.
— Razpis služb. Bratovska skladnlca koroških svinčenih rudnikov v Mežici pri Prevaljah razpisuje mesto pisarniškega praktikanta. Prošnje je vlagati do 20. junija.
— Iz avstrijskega generalnega konzulata v Ljubljani. Za avstrijskega generalnega konzula je imenovan Feliks Strautz, ki je včeraj nastopil svole službeno mesto.
LlsibSIama.
— XVIII. redni občni zbor Akademskega društva jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani se vrši v soboto, dne 21. junija ob 14. uri na tehniki v sobi št. 14. Odbor ADJT vabi tem potom vse p. n. gg. strokovne člane, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
— Slov. glasbeno društvo »Ljubljana«
V	Ljubljani priredi v pondeljek, dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer cerkven konceTt v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Na programu so najlepše ruske cerkvene skladbe skladateljev:	Bortnjansk'!,	Arhangeljskij,
Ljvovskij in drugih, na kar opozarjamo gas-bo-ljubeče občinstvo. Vstopnice, besedilo in prevod istega v predprodaji v Unionovi trafiki, pred koncertom pa pri cerkvenem vhodu.	\
— Občni zbor društva »Soče« se vrši v soboto 21. t. m. ob 8. uri zvečer pri »Levu« z običajnm sporedom. K obilni udeležbi se vabi vse Člane. — Odbor.
— československži Obec v Lublanl oznanile sv^m Členfim, že se pravidelnč sobotni schuzky konajf dnem .14. června 1924 poč maj e v hostlnci »U Mraku« Rimska cesta, na zahrade, event. v salonč. (Do odvolSni.) Knihy se pravidelnč pujčujl ve čtvrtek a v sobotu od 19. do 21. hodlny v restauraci Narodnfiro domu.
— Občni zbor Filharmonične družbe v Ljubljani vrši se, kakor je blo že javljeno, v pondeljek, dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v pevski dvorani Gasbene Matice. Dnevni red običajen. K obilni udeležbi vabi članstvo — odbor.
— Glasbena Matica v Ljubljani Ima letošnji 53. letni občni zbor v pondeljek, dne 7. julija ob 8. uri zvečer, v društvenih prostorih. Dnevni red sledeči: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo o delovanju podružnic Glasbene Matice. 5. Samostojni predlogi. 6. Slučajnosti. Odbor vabi čan-stvo, da se tega občnega zbora v obilnem številu udeleži.
— IAD Triglav Ljubljana. Redni občni zbor IAD Triglav se vrši v sredo, dne 18. t. m. ot) pol 20. uri pri Novem svetu. Dnevni red običajen. Občnemu zboru sledi poslovilni večer. Polnoštevilna udeležba je dolžnost! Gg. starešine so vljudno vabljeni.
— Odbor.
— Podmladek Rdečega križa na I. de-šlc! meščanski šoli v Ljubljani priredi v nedeljo 15. t. m. ob 19. uri na Šentjakobskem odru pravliično igro Snegulčico. Ker ima prireditev dobrodelni namen, vabi k obilni udeležbi. — Odbor.
— DRŽAVNI INVALIDSKI KONGRES se vrši v nedeljo, dne 15. t. m. cb pol 9. uri zjutraj v dvorani »Zve?da«.
— Občni zbor Glasbene Čitalnice je preložen na sredo, dne 23. t. m. ob 8. uri v Glasbeni Matici.
— Šentjakobčani! Vabimo vas, zlasti svoje člane in članice, da se v čim največjem Številu udeležite telovadbe in veselice Sokola II. v nedeljo 15. junija ob 3. uri popoldne na letnem letovadlšču na Prulah.
— Gospodarsko napredno društvo za Šentjakobski okraj.
— Policijske prijave. V zadnjih 24 urah so prispele na paliciEo sledeče ovadbe: 4 tatvine, 11 prestopkov cestnopolidjskega reda, 1 prekršaj obrtnega reda, 1 telesna poškodba.
— Radi tatvine 400 Din pri dr. Leme-
žu,je bila aretirana L 1896 rojena služkinja Frančiška Javornik iz Ribnice. Javornik Je zapustila svojo sužbo dne 3. t. m. Policijske poizvedbe so dognale, da Je opravičen sum, da )e pri dr. Lemežu ukradla onih 400 Dto. o katerih se je pisalo, da so jih odvzeli Orjunaši, ko so prišli v Lemeževo stanovanje. Z aretacijo Javornikove Je Izpodbit vsak sum, da bi bili Orjunaši Izvršni tatvino in so bile vse tozadevne vesti tendencijoiznega značaja.. Javornikova Je bila Izročena sodišču.
— Tatvina premoga. Izza kurilnice glavnega kolodvora je zadnje čase redno Zmanjkoval premog. PoKcIja )e bila na to opozorjena in sta bili včeraj popoldne ustavljeni v bližini Kolinske tovarne želez* tričarski ženi Frančiška V. Iz Vodmata in Jožefa F. iz Most. Imeli sta dve polni vreči premoga, katerega je stražnik spoznal za železniškega, ker je bil umazan od apna. Sredi belega dneva sta prišli kar z vozičkom po premog. Stražnik je obe ženi peljal na policijo, lajer sta bffl zasKSani ta ovadeni sodišču.
Maribor.
Opera »Carmen« v mariborskem gledališču. V Narodnem gledališču v Mariboru se uprizori v soboto 14. t. m. Bizetova opera »Carmen« z gospo Mitrovičevo v naslovni vlogi.
Himen. Te dni sta se poročila v Mariboru major g. Metod Rakuša z gospodično Marico Babičevo, hčerko okrajnega tajnika g. Babiča in brat neveste g. Franjo Babič, bančni uradnik, z gospodično Marijo Ne-krepovo, hčerko stavbnega podjetnika In posestnika v Mariboru. Obilo srečel
Nezgoda na avtomobilu. Pleskar Simon Renat se je v petek peljal s tovornim avtomobilom iz Kamnice proti Mariboru. Med vožnjo pa ga je premagal spanec in Renat je padel s sedeža poleg šoferja in dobil tako hude poškodbe, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v bolnišnico.
Trpinčenje otroka. 2e delj časa so opažali sosedje neke ločene žene, stanujoče na Meljski cesti, da ravna s svojim štiriletnim sinčkom zelo kruto. V četrtek Je zvezala otroku roke na hrbtu In ga postavila na balkon. Na otrokovo kričanje so se dečka usmilili sosedje in prijavili stvar policiji. Proti materi Je vložena ovadba na državno pravd-nlštvo.
Neznana deklica* S koroškim vlakom se je dne 11. t. m pripeljala v Maribor neka približno 12 do 14 let stara deklica. Ker je bilo dekle brez voznega listka, je bilo izročeno policiji, kjer Je napravila utis, da je gluhonema. Da se ugotovi njena identiteta, so deklico oddali v tukajšnji dečjl dom, kjer je pričela v nemščini govoriti in zmedeno pripovedovati o neki nesreči v Beljaku, o požaru In drugo. Dekle je lepo razvito, Ima pristrižene kostanjeve lase !n modro obleko.
Celje.
— Ponesrečen otrok. V sredo je pad’a hčerka bančnega uradnika g. Ant. Pfeiferja preko ograje pri stopnicah v prvem nadstropju v pritličje pred klet in si pri padcu prebila lobanjo in pretresla možgane. Kljub težkim poškodbam upajo zdravniki, da ohranilo ponesrečenemu otroku življenje.
— Gledališki večer se vrši danes v soboto zvečer ob 8. uri v mestnem gledališču. Sodeluje udruženje gledaliških igralcev in celokupni celjski ansambi. Proizvajal se bo prvovrstni kabaretni program. Nastopili bodo poleg drugih gg. Betetto, Danilo, Debevc in Sancin ter gospa Juvanova in gdč. Ježekova. Gledališki večeT bo trajal od 8. do 1. ure po noči. Za zabavo je dobro skrbljeno.
— Na državni realni gimnaziji v Celju
se vršijo sprejemni izpiti za I. razred v pondeljek, dne 30. junija. Od 8. do 9. ure je vpisovanje, h kateremu morajo prinesti učenci v spremstvu staršev ozir. njih namestnikov krstni list in odhodno spričevalo, na katerem mora šolsko vodstvo izrecno pripomniti, da je učenec sposoben za sprejem v kako srednjo šolo.
— Parastos za padlimi nacljonallstl v Trbovljah se vrši v nedeljo 15. t. m. ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma.
— Smrtna kosa. Umrl je v Celju g. Ivan Križan, bivši notarski solicitator.
— Cepljenje prot! kozam. Mestni magistrat razglaša, da se vrši letos cepljenje proti kozam v pondeljek, dn? 23. t. m. ob
2.	uri popoldne v dvorani mestnega magistrata. Pregledovanje cepljencev pa se bo vršilo teden dni pozneje, t. j. V ponde’jek, dne 30. junija istotam in ob istem času. CepVenju obvezni so vsi otroci, ki so se rodili v dobi od 1. aprila 1923 do 31. marca 1924. dalje vsi mali otroci, ki so pr! lanski cepitvi iz kateregakoli vzroka izostali
— Volitve v okoliški občini celiskl se vrše v pondeljek 16. t m. od 8. do 17. ure iti sicer za kraje Gaberje, Spodnja Hudinja, Zgornja Hudinja, Dobrova in Lokrovec na volišču I. v Gaberjih (dečja stanica); za kraje Breg, Polule, Košnica, Lisce, Miklav-ževhrib, Pečovnik, Zagrad, Zavodna, Lava, Ostrožno. Medog, Babno in Ložnica na volišču II. Breg (občinska hiša).
Ptui.
— PREBIVALSTVO MESTA PTUJ! Veliki župan dr. Oton Pirkmajer in župan mesta Ptuj se iskreno zahvaljujeta za prisrčen sprejem, ki ga Je pripravilo tukajšnje prebivalstvo Njegovemu Veličanstvu Kralju Aleksandru I. m Kraljici Mariji dne 8. t. m. —• Čast ml Je tem potom se zahvaliti vsem udeležencem manifestacije za Izkazano navdušenost, lojalnost In udanost vladarjevi hiši. — A. Blažek, župan mesta
— Lekarniško nočno službo ima od 11. t. m. naprej »Lekarna pri zlatem jelenu« Kremp jeva ulica 10.
— Sejem. Dne 17. t. m. se vrši v Ptuju živinski sejem in konjski sejem, dne 18. t. m. pa kakor običajno svinjski sejem.
.— Nogomet. Dne 10. t. m. se je vršila na igrišču S. K. Ptuj, prijateljska nogometna tekma med S. K. Rapid, Graz ln S. K. Ptuj, katera je končala 4 : 1 v prid S. K. Rapid, Graz.
Dopisi.
— Ježica. V četrtek zvečeT so sklicali socijalisti pri Ramovžu na Ježici sestanek, na katerem so hoteli obravnavati tako-imenovani »Jakopičev greh« radi vezanja delavske hi gospedarsko-napredne liste. Sestanka se Je udeležilo kakih 40 delavcev. V pomirjenje duhov sta prišla iz Ljubljane gg. Uratrrlc in Cepelntk. V splošnem so očitali Jakopiču, da je samovoljno vezal obe listi a so mu nato. ko Je Izjavf, da obžaluje to, odpustili in se zedinili v tem, da Je vendarle bolje, ako dobe socijalisti in samostoj-neži tisti »šenkani« mandat kakor pa klerikalci. Temu pa sta se z vso silo uprla neki Kos in Zorman, ki sta neprestano zatrjevala, da z liberalci ne gresta »orehov tolči«. Nič nl pomagalo v resnici stvarno in pomirjevalno posredovanje obeh sodrugov iz Ljubljane, ki sta navzočim pojasnjevala, da bodo z razkolom v lastni stranki škodovali edinole sebi. Kos ta Zorman sta vztrajno zahtevala, da naj socijalisti pokažeš svojo lastno moč brez vseh drugih strank. Končno je formuliral Jakopič neko Izjavo, katero Je menda poslal okrajnemu glavarstvu In v kateri preklicuje izvršeno vezanje obeh kandidatnih list. Stališče delavstva na Ježici je radi medsebojne nesloge zelo omajano.
— Grobelno. CM-Metodova podružnica za Grobelno in okolico priredi 22. junija ob 15. uri v Št. Vidu pri GTobelnem veliko ljudsko veselico z raznovrstnim sporedom. Za plesaželjne Je podružnica oskrbela nov plesni oder. Kdor Želi prebiti nekaj uric na domači neprisiljeni zabavi in kdor želi naši prekoristni družbi procvit, naj pohiti ta dan v prijazni št. Vid. železniška zveza na vse strani ugodna. — Odbor.
— Zagorje. Narodno 90djalna strokovna organizacija, podružnica v Zagorju sklicuje za v nedeljo 15. t. m. ob 4. uri popoldne v lokalu »Bratstva« Izredni občni zbor z dnevnim redom, ki je ntsmeno sporočen članom. Na občnem abor poroča tudi delegat osrednjega vodstva iz Ljubljane. Vabljeni so vsi bratje in sestre, da se občnega zbora udeleže v velikem številu. — Predsednik.
KINO,,IDEAL"
predvaja danes, soboto zadnji dan, krasno moderno dramo
»Križev pot ljubezni"
in se občinstvo uljudno opozarja na obisk. V nedeljo prične se predvajanje
„1 N G E LARSEN",
katero predvajanje traja do vštevši srede, 18. t m. Ta film je zadnji od, nje igrani in je ta res svetovna umetnica v tej igri dokazala : dramsko umetnost do viška, s
Sokolstvo.
— Zlet Sokolskega okrožja Ljubljana
O. se vrši v Ljubljani v nedeljo 15. Junija pri bratskemu društvu Sokol Ljubljana II. na letnem telovadišču na Prulah (Sredina) s sledečim sporedom: Dopoldne ob 8. uri skušnje za nastop, popoldne ob 3. uri javna telovadba z nastopnimi točkami: 1. Proste vaje moške ta ženske dece 2. Moškega naraščaja. 3. Ženskega naraščaja. 4. Prosta telovadba čianic. 5. Vaje na orodju. 6. Posebni nastop dece društva St. Vid. 7. Posebne proste vaje društva St Vid. 8. Vaje članic s kiji. 9. Proste vaje naraščaja,Sokola II. 10. Proste vaje članov. Po telovadbi na Istem kraju veselica. Sodeluje godba dravske divizije. Obenem otvoritev letnega telovadišča Sokola Ljubljana II. K obilni udeležbi vabi odbor.
Iz raznih kraiev.
— Na kakšen način končavajo ljudje življenje. V vasi Emušič v Vojvodini so sosedje že več dni pogrešali kmetovalca Erde-sija. Opazili so tudi. da je hiša cele dneve zaprta. Ker ni bilo iz hiše nobenega glasu, so se kmetje odločili, da S silo od pr o hišna vrata. In kaj so videli v hiši? Na tleh je ležala v krvi mrtva žena z globoko rano v vratu; na postelji je ležal mrtev mož z revolverjem v roki. Pred posta jo je ležal sicer neranjen otrok, vendar pa v nezavesti. Preiskava je dognala, da je Erdesi že dalje časa živel v sporu s svojo ženo. Sodi se, da se je spor tako poostril, da je prišlo med zakoncema do krvavega konflikta. Ker so pa bila vrata zaprta, otrok ni mogel iz hiše In je moral bivati več dni poleg trupel svojih staršev, dokler ni omaga! vsled lakote.
—	V Sarajevu si je v Isebegovem kopališču bančni uradnik Koloman Ko’er prizadejal smrtno rano s tem, da se je z nožem sunil v trebuh. Vzrok samomora: neozdravljiva bolezen. — V vasi Mali breg v Vojvodini je Josip Repte dalje časa dvoril Juliji Obro-vinl. Med tem je pa lepa Julija izvolila drugega za moža. Na dan poroke je pa čakal svate pred cerkvijo Repte, izstrelil pet strelov iz samokresa in smrtno ranil Julijo in njenega moža. — Agnesa Vengaž, 56 let stara gostilničarka v Jellsavcih pri Našicah je Izvršila samomor s tem, da si je prerezala gtlo z velikim huh‘njskim nožem. Pred dvema dnevoma preje se je hotela obesiti a so domači njeno namero preprečili Vzrok samomora so domači spori.
— Roparski napad pri belem dnevu. Popoldne ko Je največji promet, se je na Dunaju na Praterstrasse zgodil predrzen ro-
ga reki napad na 74 letnega blagajnika dvarda LSbecka, uslužbenega pri tvrdki Briider Neumann. Blagajnik Llibeck je dnevno za svojo tvrdko kasiral mfijonske vsote. Pri tem svojem opravilu je pa bil Liibeck izredno previden in ni nikdar nosil denarja v usnjatih torbah, samo da ne bi vzbujal pozornosti da ima pri sebi denar. Navadno je shranil- denar po žepih ali ga je pa zavil v navadni časopisni papir. Tako je tudi v sredo kasiral pri neki banki 100 milijonov nemškoavstrijskih kron. katere je shranil v žepih. Pri neki drugi tvrdki je pa takoj nato kasiral 250 milijonov nemško-avstrijskih kron, katere pa ni mogel spraviti v žepe in jih je zato Zavil v časopisni papir ter nesel mali paket V roki domov. Tvrdka Neumann se nahaia v Praterstrasse št. 78 v II. nadstropju. Ko ie Edvard Liibeck že skoraj prekoračil L nadstropje In se nameni v drugo, ga je na stopnicah srečal neznan tujec in. ga vprašal, če se nahaja v hiši neki bančni zavod. Predno Je pa mogel Liibeck odgovoriti da v hiši takega bančnega zavoda ni, je neznanec večkrat zaporedoma udaril Liibecka po glavi in mu iztrgal zavoj z denarjem iz rok. LObecka je po udarcih takoj zalila kri po vsem obrazu. vendar je Imel toliko prisotnosti duha, da je navzlic svoji starosti pohitel za neznancem. Roparskega napadalca Liibeck n! mogel dohiteti ker se je v Praterstrasse zgubil med veliko množico pasantov. To je tekom enega leta že, drugi slučaj, da se je na Dunaju vs-prlčo najvefjega prometa posrečit roparski napad.
Harsborska porota.
Maribor, 13. junija.
Organiziran napad na orožnike ta oboi.
Pred mariborsko poroto se je pričela danes razprava proti 32 obtožencem Iz Gornje Bistrice v Prekmurju, ki so obtoženi organiziranega napada na orožnike in uboj.
Obtožnica navaja, da je dne 26. avgusta 1923 prišla Ana Antolini iz Gornje Bistrice k orožniku Josipu Postružniku in mu povedala, da se nahaja v ondotnl bližini iz kaznilnice ubegll Janoš Balažič, ki hodi spat na hlev posestnika Kuzme v Gornji Bistrici. Postružnik je sporazumno s tovarišema Severjem in Krumpom odšel zvečer preoblečen v civilno obleko v Gornjo Bistrico, da zajame Balažiča. Vsi trije oroinikf so čakali v bližini vasi do polnoči, nato pa odšli v vas. Tam so pomotoma začeli iskati v gospodarskem poslopju posestnika Kreslina. Dočim sta bila Sever ln Krump na straži, je zlezel Postružnik po lestvi na senik ln posvetil z električno svetilko v notranjost. Ker Je opazil neko osebo, je domneval, da ima pred seboj Balažiča In Je na to opozoril tovariša. V tem trenutku pa je slišal na drugi strani senika nekega človeka. Kasneje se je dognalo, da sta bila to Štefan Horvat mlaj-S1 in Rudolf Kreslin, ki sta oba spala na seniku. Neposredno nato pa je z raznih strani priteklo veliko število vaščanov, oboroženih s koli In napadlo orožnike. Sever in Krump sta padla nezavestna na tla. Postružnik je dobil tako hude udarce po glavi, da Je Se Isti dan umrl. Vaščani so zvezal! ranjene orožnike ta jih med pretepanjem gnali k županu. Ta Je naročil voz; naložili so nanj umirajočega Postružnika, druga dva orožnika pa so privezali k vozu in vse tri nato v diru odpeljali v Dolnjo Lendavo na okrajno glavarstvo. Tam so rešili Severja In Krumpa nasilnežev ln Ju odvedli v bolnišnico, Postružnik pa Je med vožnjo umrl.
Tekom preiskave je bilo aretiranih 32 oseb, od katerih pa jih je bilo po zaslišanju 29 zopet izpuščenih. V zaporu so bili pridržani le posestnik JuriJ Borovlč, delavec Rudolf Kreslin in Štefan Tkalec.
Obtoženci priznavajo dejanje, vendar pa se zagovarjajo s tem, da orožnikov niso poznali, marveč so jih smatrali za tatove. Ta zagovor pa Izpodbija njihovo obnašanje in njihovi grozilni vzkliki proti orožnikom. Število napadalcev dopušča tudi sklepanje, da gre za organiziran napad, pri katerem j« Ana Antolini služila kot sredstvo, da so orožnike Izvabili v past.
Prvi dan razprave je končal z zasliševanjem ta čitanjem obtgžilnega gradiva.
Gospodarstvo
Trlfta porolEia.
ŽITO.
Dunaj, 11. junija. Ugodna poročila o stanju setve v Avstriji in Madžarski povzročajo vzdržljivost med kupci. Pšenica domača 3100—3150 avstr, kron, jugosloven-ska 1.48 čhsl. kron šlop Dunaj, madžarska (Tisa) 1.49 (od meje), nova madž. pšenica za avgust 1.37 in pol čhsl. kron. Romunska rž 9.50 hol. gold., madžarska 2800—2850 avstr, kron, domača 2900 avstr, kron postavljena na postajo. Madžarska nova rž 2500 avstr, kron (za Julij) koruza, romunska 8.90 boland. gold. v Požunu za Junij, na Dunaju 1.11—1.12 čhsl. kron. Madžarski oves 2750 avstr, kron, romunski 3.45 dolar* jev šlep Dunaj, otrobi 1900 avstr. kron.
JAJCA.
Zagreb, 12. junija. Dovoz precej zmeren, prodaja nekaj boljša, tako. da 90 se učvrstile nakupne cene na 1 Din 20 para za kos. Radi znižanja izvozne carine od 300 na 100 Din za 100 kg netto je pričakovati živahnejšega eksporta.
—	Nadaljevanje prevoda »Jadransko« Podunavska banka« iz »Bankarstva« priobčimo radi pomanjkanja prostora V nedeljski številki.
-x-----------------------__________
X Prodaja stare vojaške opreme. Pri
odeljku zavoda za izradu vojne odeče v Skoplju se bo vršila dne 2. julija t. 1. prodaja stare vojaške opreme. Predmetni oglas z natančnejšim! podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.	?
X Dobava moke. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 26. Junija t. 1. ponovna ofertalna lttftaclja glede dobave 10 vagonov pšenične moke št. 6 tipa. novosadske borze. Predmetni oglas z nar tančnejšimi podatki je v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom .na vpogled.
Celjska porota.
JAVNO NASILSTVO. •
Pred porotniki sta se v torek zagovarjala radi hudodelstva javnega nastlstva ob« toženca Konrad Medvejšek in Franc Planinc Iz Trbovelj. Obtožena sta bila, da sta za časa stavke, v rudnikih Trboveljske pre-mogokopne družbe, dne 16. septembra 1923 poslala ravnateljem Juliju Pauerju v Trbovljah in Frideriku Drolcu v Hrastniku peklenske stroje. Dolgo časa niso mogli priti na sled zločincem in so zaprl! prve dhl več oseb. katere so pa vsled pomanjkanja dokazov morali zopet lzpu9tlti. Šele v dneh
13.	in 14. oktobra 1923 so aretirali omenjena obtoženca radi pošiljatve teh peklenskih strdjev. Medvejšek je pri obravnavi tajil svoje dejanje, daslravno je biio po strokovnjakih dokazano, da je bila pisava na obeh pošiljkah njegova. Planincu se ni dalo dokazati sodelovanje in se je Medvejšek izrazil, da je prišel na zatožno klop radi nle-govega »goflania«, katero ni bilo utemeljeno. Konrad Medvejšek je bffl obsojen na 7 let težke ječe, Franc Planinc pa oproščen. Razprava je trajala cel dan in pozno v noč.
URADNA PONEVERBA IN GOLJUFIJA.
V	sredo se je zagovarjal pred porotniki 56-letni tajnik okrajnega zastopa v Rogatcu ter knjigovodja okrajne hranilnice v Rogatcu, Matija Zorko, obtožen hudodelstva uradne poneverbe, goljufije in dvojnega zakona. Matija Zorko si je kot tajnik pri okr. zastopu v Rogatcu ter kot knjigovodja pri oln-ajni hranilnici v Rogatcu prisvojil v let'b 1920—1924 na škodo zastopa ta hranilnice vsoto nad en milijon kron In jo uporabil za se. Pri okrajnem zastopu je izvrševal poneverbe na ta način, da si Je priiaščeval vsote, namenjene za razna izplačila, dra-glnjske doklade, za plače, renumeracije Itd. Pri okrajni hranilnici pa Je porabil nevednost gerenta ta blagajnika ter Izrabljal zavod v svojo korist in ga ogoljufal za večje zneske. V evangelijski cerkvi v Mariboru se je poročil z neko Katarino Singer vkljub temu, da je živela Je njegova žena. Obtoženec je svojo krivdo po večini priznal. Porotnikom so bila stavljena tri vprašanja glede poneverbe, goljufije ta dvojnega zakona, katera so porotniki potrdili na kar je sodni dvor obtoženca obsodil na 2 ta po! leta težke Ječe. S to obravnavo Je bilo po» rotno zasedanje končano.
Šport.
Izlet na Blegaš priredijo škofjeloški in poljanski člani selške podružnice SPD v nedeljo, dne 15. junija pod vodstvom odbornikov dr. Jerale Iz Škofje Loke ta učitelja Zupančiča Iz Poljan ter vabijo na ta Izlet tudi svoje sočlane lz selške doline ter vse planince, ki se zanimajo za to lepo goro ln njdf no okrilje, torišče nesmrtnih Tavčarjevih povesti.
Združena armada planincev se snide na vrhu BlegaJa dne 15. junija med 10. In 11.
uro. Ondi se vrši tudi prvi ogled na kraj, kjer naj bi stala nameravana Tavčarjeva koča. Ljubljanskim gostom priporočamo, da se odpeljejo že v soboto s popoldanski« vlakom ob 15. ur! ter da prenočijo ali v Poljanah ali pa na Javorjah. Na Črnem ka* lu pod Blegašem se napijte vode iz izvrstnega studenca, ker je na vrhu nl Od Črnega kala vodi na vrb dvoje markacij: ska-laška krajša, a zelo strma in pa selška, ta kozvana Tavčarjeva pot (markacija trikot), ki je položnejša, a le malo daljša. Sestopi iz Blegaša: v Poljane ali čez Farji potok v Železnike ali (za ljubljanske izletnike) Čez Črnlkal, pod Koprivnico nad Zetiao preko Ceteneravni v Rovte, Sv. Lenard In Luše ta odtod po selški dolini v Škofjo Loko.
Planincem In Izletnikom. V nedeljo, dne 15. t. m. se otvori letna sezlja v KoH na Veliki Planini. Koča bo dobro preskrbljena Z jestvinami in pijačo ter fotografičnimi razglednicami. — Nadalje se otvorita v nedeljo, dne 15. t. m. Orožnova in Malnarjeva koča na CrnI Prsti. Orožnova koča bo Imela vso oskrbo kt'-or lansko leto, Malnerje-vjj bo pa le na silo oskrbovana. — Brv (mo-stK) čez Savico Je dograjena in pot Čez Komarčo je na novo in dobro popravljena. — Osrednji odbor SPD.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika*. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v LlubUanl.
V4,
Izpred sodišča.
HUD ŠOFER.
Anton K.. šoter, zaradi prestopkov po §§ 335. in 431. k, z. 2e trikrat predkazno-,van, je zopet obdolžen prestopka po § 431. Je. z. Očita se mu. da je dne 12. maja t. 1. planil nenadoma iz svoje garaže in napadel ;inirno mimoidočega dijaka Brankota Adamiča ter ga s iako silo udaril po ustih, da je krvavel; to pa baje zato, ker mu šolarji "nagajalo.
\ K obravnavi ga ni bilo pravočasno, zato razpravlja sodnik v njegovi nenavzočnosti.
Privatni udeleženec Branko Adamič, kot priča zaslišan, potrdi obtožbo v po nem obsegu s pristavkom, da mu nt dal niti najmanjšega povoda. Brez vsakega vzroka ga je naskočil in začel tepsti po glavi ta obrazu. »Iz ušes se mi je vKla IctI in glava /me le bolela do drugega dne, vidnih znakov (pa ni bilo,« pravi.
Smodnik: »On pravi, da mu šolarji nagajajo s tem, da mu hodijo na okno trkati.
—	Ali vam je kaj znano o tem; ste mu mogoče tudi vi kdaj prej nagajali?«
Priča: »Ne, nikdar mu nisem nagajal. Da mu drugi nagajajo, je mogoče; meni ni ničesar znanega o tem.«
Priča zahteva 50 dinarjev za bolečine.
Sodba: 3 dni zapora in 50 dinarjev odškodnine.
Eno uro po končani obravnavi jo pri-maha komodnl gospod šofer in pokaže sodniku »poziv k obravnavi,« ter izjavi, da preje ni imel časa.
Sodnik: »K obravnavi je treba priti pravočasno. — Je že končano, tri dni boste sedeli; Adamiču pa boste 50 dinarjev odškodnine plačali! — Sicer se pa tekom treh dni lahko pritožite, ako vam ni prav.«
Šofer (maje z glavo): »Hm, hm!... Seveda se bomo pritožili. — Hvala lepa gospod sodnik, klanjam se.«
šofer se bo torej pritožil.
S ŠT1LETOM V HRBET.
Ivan Bevc, delavec in I. Dremelj, posestnik, oba na Rudniku, imata hudo jezo drug na drugega. Vzrok je ta, da je Dre-
melj Bevcu prepovedal nočne obiske pri dekli, nakar ga je Bevc naznanil Tadi posesti eraričnih predmetov. — Dne 18. aprila ob pol 11. uri ponoči je pris.o med sovražnikoma na cesti do prepira, ki se je končal s tem, da je Bevc sunil Dremlja s štiletom v hrbet in ga lahko telesno poškodoval. Bevc je bil obsojen na tri tedne zapora z enim postom in enim trdim ležiščem.
UKRADENA BRITEV.
Ivan B., krojaški pomočnik, je delal svoj e časno pri Matevžu Zupančiču v Viž-marjih. Štirinajst dni po njegovem odhodu je opazil Zupančič, da mu je izginila britev, za katero se je B. zelo zanimal, zakaj ope-tovano je »glihal« zanjo, ne da bi se bila mogla glede cene zediniti NapravH je ovadbo in stvar ie prišla pred sodišče.
Obdolženec izjavi, da ni kriv. Britev je izginfla že kake tri tedne preje, ko }o je rabil Zupančičev nečak, ki je bfi zaradi tatvine že opetovano predkaznovan. Ce fo je ta odnesel, obdolženec sicer tudi ne more z gotovostjo trditi, z gotovostjo pa trdi, da je on sam ni odnesel.
Kot priča zaslišan, mojster Zupančič ne more sigurno reči, da je ravno obdolženec britev ukradel, ker — ga ni videi, pač pa mora potrditi, da je zahajal preje omenjeni nečak, sodišču dobro znana »firma« v njegovo hišo, in da je imel tudi vajenec dostop do britve.
Radi pomanjkanja dokazov je bil obdolženec oproščen. — Pravi, da bo sedaj on Zupančiča sodnijsko preganjal, ker ga je po krivici tatvine obdolžil.
OBRTNIKI IZ ŠT. JAKOBSKEGA OKRAJA MED SEBOJ.
Kazenska obravnava, o kateri smo poročali pred kratkim pod gornjim naslovom, se danes nadaljuje in konča takole:
Vse priče potrdijo, da mesar P. ni imel nobenega predmeta v rokah, ko le udaril brivca H. D.
Istotako pa potrdijo vse priče razven ene, da je tepeni brivec preje, v kavami izzival ter mesarja P. razžalil z besedami: »Baraba mesarska, verlžnik« in podobnimi. Samo priča Vinšek ni slišal nobene psovke.
Sicer pa Izjavi draga priča, da je bila ta priča vinjena.
Tepeni brivec zahteva 1000 dinar j et odškodnine.
Sodnik: »Vi ste že enajstkrat predka« znovani.«
Brivec: »Ni res. Naj piše policija, kat hoče. To tu ne pride v poštev!« (Smeh./
Sodnik: »Res je res. Kaznovani ste pc §§ 312. 411. 431, 468 itd.«
Brivec: »Tu pa ni šlo nikdar za pretepe, temveč za rodbinske razmere!«
Sodba: Mesar Pavel P. dobi po §i 4 tri dni zapora. Hinku D. Ima plačati 200 d* narjev odškodnine. Glede ostanka se zavrn tepeni H. D. na civilno pravno pot.
Hinko D.: Po § 457 b’ bli sudll, pa o blo vse drgač’! Za telesna puikodba.«
Sodnik: »Sedaj pridete pa vi na vrsto j Vi ste krivi prestopka zoper varnost čas« po § 496 k. z. In se vas obsodi na 24 ur »* pora z enim postom.« — Hinko se pruuow in zapusti, zadovoljno se smehljajoč, soanv dvorano. — Očlvidno je pričakoval vec.
37
FRCARRlCfUMHS:
TARZAN
SIN OPICE.
Potem sta se ladji vrnili; »Arrov« je mimo obležala na oceanu, dočim se je križarka bližala obrežju,
V gotovi razdalji od celine se je ustavila. Moštvo je spustilo čoln V vodo in zaveslalo proti zalivu.
Ko so dospeli k bregu, je stopil mlad častnik na suho.
»Gospod Clayton?« je vprašal.
»Hvala bogu, da ste prišli,* je odvrnil Clayton. »Morda še ni prepozno.«
»Kaj menite s tem?« — je vprašal častnik.
Clayton mu je na kratko povedal, kako Je Izginila Jane Porter in izjavil, da bi jo s pomočjo oboroženih mož še lahko rešili.
Častnik ie bil globoko ganjen. »Bože,« je dejal, »včeraj bi še ne bilo prepozno. In danes kdo ve? Strašno!«
Medtem so spustili iz križarke še več drugih čolnov. Clayton je pokazal častniku vhod v zaliv in stopil ž njim v čoln, ki je spremljevan od drugih, odveslal tja.
Kmalu so se izkrcali na bregu, kjer je stal profesor Porter, mr. Philander in jokajoča Esmeralda.
Med častniki je bil v čolnih tudi poveljnik križarke. Ko je čul o Jane Porter in njeni usodi, je takoj vprašal, kdo bi bil pripravljen, pomagati iskati profesorju Porterju in Claytono.
Niti enega častnika in niti moža ni bilo, ki bi se ne javil.
Poveljnik je izbral dvajset mož in dva častnika, poročnika d’Arnot in poročnika Charpentierja. Potem so poslali en čoln h križarki po municijo, orožje in živež. Vsak mož je bil vrh tega že oborožen s samokresom.
Ko je Clayton vprašal, zakaj le križarka pre-iskavala breg in zakaj so streljali s topom, mu je
Inserati ir,Narodnem Dnevniku' imalo velik uspeh.
Prvorazredni moderni brzoplsalni stroj
StoeiiDBP - Record
Vrhunec finomehanikel Zastopstvo:
lud. Baraga,
Ljubljana, šelenburgova ul. 6/1.
Brezposelnost
h problemi skrbstva a brezposelne
I®
naslov aktuelne, soci-jalno-politične brošure, katero je spisal na podlagi dolgoletne teoretične in praktične izkušnje priznan avtor PRAN ERJAVEC
Dobi se kot S?, zvez. „§pl. knjižnice**
i M ipi, ijoMiaoa, Marijin tu 8
Cena broii. Din 12*-, vez. Din 17*—
Učenca
za mešano trgovino na deželi se sprejme takoj. Biti mora dobrih staršev, priden, vesten In pošten ter zdrav, star okoli 14 let. Imel bo hrano, stanovanje ter vso oskrbo v hiši. Ponudbe je treba poslati čimpreje na naslov: Modic M., Nova vas pri Rakeku.
netočnih in dragih VOZNIH PEDOVI
■ i gum ■ im n
^ Dobi se
v vseh knjigarnah in trafikah po vse] Sloveniji najbolj priljubljen
vseh železo., poštnih In avtomob. prog v Sloveni)! || s knrzno karto«
Sestavljen po najnovejših podatkih
Cena
8»
samo ^ u i n.
Preprodajalci, popust kot pri zadnji USajl
NaroMla »prejema
Ima Mama Id knjigama, Liljana
VVOLFOVA ULICA 1
S sklepom skupščine delničarjev od 11. maja 1924 sta se zedinili Jadranska banka d. d. in Podunavsko Trgovačko Akcionarsko Društvo Beograd in bosta nadaljevali skupno delo pod novo firmo
Jadr
jAk.
Podružnice banke;
»LED
CAVTAT
CELJE
DUBROVNIK
ERCE<SNOVt
3ELSA
KORČULA KOTOR KRANJ
Popolnoma vplačani kapital znaša 120 miljonov Din. Rnnhfl RHIflrtfia’ Hranilne vloge proti najboljšim obrestim;
Damin sprejemi. bavi se s kupovanjem ln prodBj0 devu in
tujih valut; kupovanjem in prodajo vrednostnih papirjev; eskontuje menice in vrši vse bančne posle nejkulantnejfc; oba vi j a komisijonelne blagovne posle.
Aflllrani zavodi so:
V OSIJEKU: Slavonska Agrarna Štedionica, Osijek
V MURSKI SOBOTI: Hranilnica Murska Sobota FRANK SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt St.,
New York City.
Glavni korespondent za 3uino Ameriko:
BANCO YUQOSLAVO DE CHILE, Valparaiao, Antofagasta, Punta Arenas.
PodruBlci banke:
LJUBLJANA
MARIBOR
METKOVIC
PREVALJE
SARAJEVO
SPLIT
ŠIBENIK
ZAOREB
Do presalltve v novo palato. vogal Kralla Milana In Mllola Velikega ulica, bodo poslovni lokali Jadransko-Podunavska Banka neasao v Kralja Milana ulici itav. 41 In Kna* Mlhajlovt ulici ttav. IS.
kapitan Dufranue povedal o srečanju njegove ladje z ladjo »Arrov«.
Pred enim raesecom so videli Francozi, kako je ta ladja z razprtimi jadri odplula proti jugozapadu in ko so jo pozvali, naj se približa, se je naglo oddaljila. Zasledovali so jo do solnčnega zatona in streljali za njo, toda drugo jutro je niso več videli.
Potem so odpluli, da bi več tednov križarili ob obali in so že pozabili na »Arrov«, ko so pred par dnevi zjutraj zagledali ladjo, ki jo je viharno morje premetavalo sem in tja in je bila očividno brez vodstva.
Ko so se ji približali, so presenečeni opazili, da imajo pred seboj isto ladjo, ki jim je pred nekaj tedni ušla.
Na viharnem morju je težavno spraviti moštvo na drugo ladjo. Zavoljo tega in ker ni bilo videti na krovu nobene žive duše, so sklenili počakati, dokler se ne poleže veter. Tedaj so opazili postavo, ki se je oklepala ograje in dajala slabotno, nemo znamenje.
Takoj je moštvo spustilo čoln in posrečilo se Jim je, priti na krov »Arrov«.
Pogled, ki se je nudil mornarjem, ko so preplezali ladjino steno, je bil strašen. Kopica mrtvih in umirajočih ljudi se je trkljala sem in tja po krovu močno se zibajoče ladje, da so se mrliči in živi mešali med seboj.
Moštvo je preneslo še žive mornarje v karjute. Mrliče so zašili v Jadra in pogreznili v morje.
Nihče od živih ni bil več pri zavesti, ko so prišli francoski mornarji na krov. Celo tisti ubogi možak, ki je dal križarki obupno znamenje se je že onesvestil.
Častniki so kmalu našli vzroke strašnega položaja na krovu. Ko so namreč iskali vodo in žganje,
da bi dali možem malo okrepčila se je pokazal^ da ni na ladji niti pijače, niti hrane.
Takoj so signali obvestili križarko, naj vodo, živež in zdravila; kmalu je drugi čoln P°“* vzel nevarno vožnjo k »Arrov«.
Več mornarjev so prinešena okrepila spravila zopet na noge, da so lahko povedali svoje doživ* ljaje.
Uporniki so se križarke menda tako ustrašil* da so pluli več dni kar naravnost; ko so pa opazi« kako majhna je njihova zaloga vode Irt živil, so s* obrnili nazaj proti vzhodu. Ker ni znal nihče na krovu krmiliti, so se pričeli prepirati* kje da & in ko se po tridnevni vožnji ni pokazala ze®*v so odpluli proti severu, kjer jih je pričelo skrbeti« če jih močni veter morda ni zanesel mimo skrajo točke Afrike.
Tako se je njihov položaj hitro poslabšal. mornar je znorel in skočil v vodo. Drugi si Je Pre“ rezal žile in pil lastno kri.
Ko je umrl, so ga vrgli v morje, dasl so 8* hoteli nekateri obdržati na krovu. Glad Jih J* premenil v divje zveri.
Dva dni prej, predno jih je dohitela križark*; so že tako oslabeli, da sploh niso mogli več skrbe® za vodstvo ladje in isti dan sta umrla dva &0'' narja. Čez noč so tovariši enega mrliča skoro lega pojedli.	,
Možje so strmeli drug v drugega kakor in prihodnje dni so od obeh mrličev ostale skor same kosti.
Ta strašna gostija pa jih ni bogvekako pokr^* čala, ker je bilo pomanjkanje vode daleko IM** zlo, ki Jih Je mučilo. Potem jih je rešila križarK**
Topioška
tovarna pločevinastih fflatelj
J. Pleško
Ljubljana
karlovška cesta Stev. 2
KOST A VUKAŠINOVIČ, Ljubljana
“*• modernih čevljevTIVih Izdelkov. V*IBU" Samoprodaja izdelkov tovarne „Petovia d. d.“ priporoča svojo
inskih
Cene
bogato zalogo čevljev, moških, žei a< ‘
in dečjih
zmerne!
PALAČA LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE
MALI OGLASI |
m
Cona oglasom do 20 besed Din 5‘—: vsaka nadaljna beseda 25 para t davlflno vred.
Gmotno slabejiim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri Inserlranju v malih oglasih I
=511
PProdamlH
Lepo stansvanie
na periferiji — 2 »obl, kuhinj*, kopalnic*, v»» pritiklin* - se odd« • koncem junija. Ponudb* z znamko za odgovor na upravo li*ta pod ..Lepo etanovanj*“.
Ml
eno boljšo petvTstno harmoniko, tvrdke Lubas popolnoma v dobrem stanu. Pri Štefanu, Pot v Rožno dolino 34, Ljubljana.
znamka »Puch« 3 HP se ceno proda. Ogleda se v trgovini Tržaška cesta 4.
jtrnuar
(Letu- und Handbuoti) vezana, proda za ceno Din 100 Zvezna knjigama, Ljubljana, Marijin ttg 8.__________
Znanke
posamezne serij* in lepe zbirk* plača najbolje J. Bradač, Ljub. tjana, Stari trg 34/11.
Filatelisti, pozor!
Prijetno mi j* nuditi v detajlni razprodaji krasno zbirko ,,Evropa in Pr*komorj*“ v vred-nosU 300.000 Din. Tudi za največje zbiralce lepa prilika. Denar lahko v ugodnih, mesečnih obrokih 1 Ker je zanimanj* i*. redno, Je t Vašam interesu, da se zglasite takoj osebno ali pismeno. J. Bradač, Ljubljana, tari trs it, 34/11.
volčje pasme, 2 leti staro prodam za 750 Din ali drugo 2 meseca' staro za 250 Din. Poizve se pri Rekar Simonu, pod-pregl. fin, kontrole v Radovljici
Službe)
nsn
absolventinja 2. razr. trgovske šole, zmožna vseh pisarniških del, stenografije in strojepisja, poštena, iz siromašne družine, želi vstopiti kot prodajalka v trgovino z mešanim blagom v mesto ali na deželi. Ima l1/, letno prakso t dobrimi referencami.
Vajena vseh del v skromni domačiji, bi bila v izven uradnem času lahko podpora gospodinji. Zajedno bi opravljala vsa pisarniška dela.
Začasno ret lektira samo na oskrbo v hiši. Pozne]* po do* govoru.
Ponudb* na upravo lista pod št. „11.001".
Poštnin
iščem za dopoldne v sredini mesta. Naslov pri upravi pod „Postrežnlca“.
. HIV
poštenih starišev, se sprejme takoj po dogovoru. Hrana in stanovanj* v hiši. Pavel Bohinc, čevljarski mojster, Tržič št. 126.
Mlad pek.
popolnoma samostojen išče služb* za takoj ali posn*j*. — Ponudb* pod „Pek" na upravo »sta.
HsaniSka if.
dobra, absolventinja „Slovenske trgovske šole" išče mesta v Ljubljani. Gre z* par mesecev brezplačno. Ponudbe pod,.Pisarniška moč** Da upravo Usta.
Bizarni uradnik
upokojen, (samec) srednje starosti * tehnično naobrazbo iiče služb* zastopnika ali upravitelja pri kakem iudustrijalnem, kopališkem, ali v*čj* ekonomskem pod)*tju. Ponudb* s« prosi pod »Zanesljiv in uporaben« na upravo Usta.
verziran* v vseh pisarniških poslih, tudi v stenografiji in strojepisju Išče primerne službe.
—	Ponudb* pod „V*stna“ na upravo lista.
Stanovanja
Pn soha
a posebnim vhodom v sredini mesta iščem. Ponudbe na Minka Horvat, modistka, Ljubljana, Stari trg 21.
obstoječe iz kuhinje ln dveh do treh sob, s pritiklinami išče mirna stranka v Ljubljani, ev. tudi kje v bližini mesta na periferiji s* išče. Ponudbe pod ..Mirna stranka" na uprav« Ust«.
[Razno)
M Liii. teles#
bo oddal _____________ .
nudnikn v takojšnjo beljenj* zunanjih plosk** ^ sejmsklh obj«ktov.	i
ia podrobni pogoji *• 'Z aM*' vel***jmski pisarni f**» nik med 13. in l8.uro.yD\#d<, ponudb« m sprejemajo »o dne 18. junija t L
Kdor hote
kakršnokoli stavbo P*® pit-znižani ceni, naj piš« JL«otW mene Informacij« ®* Z, Korošec, Rečica ob P^^^
Seli iaiti i ttjj
SMRT
l|«n».
Prvovrstne
premoge
na drobno in d*b*lo ** atrijo in domačo
dobavil*
po najugodnejših
plačilnih pogojih
Dom. čebjj
trgovina, s pre»©««m L.ubn«na,WolW»«ul-H
 	ar