Vreme Sprva bo dolnp jasno, naigjej; spremenijo oblačno, l L Ivan Kramberger ml s svojo resnico 0 atentatu na očeta Beltinska STR. 45 sni. 3 - Mestni svet upočasnil odločanje o Fazaneriji Vlagatelj napoveduje svoj odhod Dan D za končni dogovor je znan. To je šesti junij. str. 6 - Smetišče bodo zaprli konec oktobra Tudi Ljutomer v Puconce Najprej morajo poravnati dolg str. 7 - Skupščina družbe Terme Radenci Karoli vendarle direktor! Na marčevski javni razpis seje prijavilo osem kandidatov str. 13 - Milan Moreč In Tugomlr Frajman, nekdanja predsednika (Š)NK Mura, na zatožni klopi Nogometaše plačevali z dnevnicami in kilometrino? . KNT-WK? - Mre, žurke, žurke župnija gradi Ih ' V ■ gl CIMI Use enkrat žurke dom za starejše NAROČNIK A. B. vseh obtožb. Sluga ni ogrožal Busha Tomi Sluga je oproščen obtožbe, da je s poslano elektronsko pošto »Rešite zemljo, vi tepci, ubili vas bomo v Ljubljani. Dobrodošli!« ogrozil varnost ameriškega predsednika Georga Busha. To je sklenil senat okrožnega soboškega sodišča, ki ga je vodil sodnik Stanislav Jug Radgončana Slugo je zaradi sporočila tožilstvo posadilo na zatožno klop že novembra 2003, ko je bil spoznan za krivega in obsojen na štiri mesece zaporne pogojne kazat Višje sodišče je decembra 2005 prvo razsodbo razveljavilo, na včerajšnjem ponovljenem sojenju pa je bil Sluga oproščen J^vna Rebelova ^snost STR. 6 2 AKTUALNO 31. maj 2007-WH ■ 1 Evropska poslanka Ljudmila Novak o izobraževanju Uspešni pri koriščenju evropskih štipendij Poslanka v Evropskem parlamentu, ki deluje v odboru za kulturo, izobraževanje, mladino, medije in šport, je imela prvo pedagoško delovno mesto v Murski Soboti Prvo delovno mesto Ljudmile Novak kot profesorice slovenščine in nemščine je bilo prav na Srednji poklicni in tehniški šoli v Murski Soboti. Na tiste čase jo vežejo lepi spomini, čeprav je bil začetek težek in naporen, saj ni poznala ne sodelavcev in ne učencev. Kot začetnica je imela, priznava, veliko dela tudi sama s seboj. Poučevala je po pet razredov s po 36 fanti - začetek je bil torej zelo naporen, vendar se je kar znašla, dobila nekaj dobrih sodelavcev, tako da so danes spomini predvsem lepi. Izkušnje pa so ji bile v veliko pomoč pri nadaljnjem delu. Ker je bila gospa Ljudmila Novak kar dvajset let v pedagoškem poklicu, danes pa je tudi dejavna v odboru Evropskega parlamenta, ki se ukvarja z izobraževanjem in mladino, smo ji ob nedavnem obisku v Pomurju postavili vprašanje o izvedenih in načrtovanih spremembah v slovenskem šolskem sistemu. V mesecu, ko slavi naročnik svoj rojstni dan, imate možnost izbrati darilo: mali oglas v Vestniku ali čestitko na Murskem valu Izpolnjeni kupon v mesecu, ko imate rojstni dan. predajte v naročniški službi Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Mali oglas z besedilom do 100 znakov ali radijska čestitka z eno pesmico sta brezplačna. Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitve kupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna legitimacija - dokazilo o rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen naslov naročnika. Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in veljajo samo za fizične osebe. KUPON □ mali oglas □ čestitka (označi) Za mali oglas vpišite v vsako okence eno črko: Rojstni dan NAROČNIKA v času od 1. 6. do 30- 6. 2007. Nečitljivih kuponov ne upoštevamo. Se slovensko izobraževanje da primerjati z evropskim, saj vemo, da ima vsaka država svoj šolski sistemi' »Šolstvo je v nacionalni pristojnosti, vedno pa sprejemamo določene ukrepe, zato da bi med seboj povezali te različne sisteme, da bi bili prime rij i ve j ši, kompatibilnejši in da bi bila večja mobilnost - torej prehajanje študentov in profesorjev s fakultete na fakulteto in iz države v državo. V tej smeri se mi zdi, da tudi Slovenija dela pozitivne korake z bolonjskim procesom, seveda pa to ni enostavno. Za kakšne stvari bi si tudi jaz želela, da bi šlo hitreje. Bila pa sem vesela ministrovega predloga, da bi uvedli obvezni drugi tuji jezik. Obstaja želja, da bi tudi na nižji stopnji uvedli dva tuja jezika. Za boljše komuniciranje je to potrebno in vemo, da otroci veliko hitreje dojemajo kot mi. V glavnem v Sloveniji delamo določene pozitivne spremembe, čeprav ne vem čisto natančno, kaj se v Sloveniji dogaja, vem pa, da smo pri koriščenju evropskih štipendij na tretjem mestu v Evropi.« Pred kratkim so otroci iz treh držav, ki so se srečali na tromeji, izjavili enako: veselijo se skupnega življenja, toda želijo si enakih možnosti za vse. Jim bo Evropa to zagotovila? »Evropa sama po sebi nič ne zagotavlja Za to se moramo najbolj truditi mi, Evropa daje smernice, priložnosti, da gremo drugam, da se učimo, povezujemo, toda vsaka država mora potem sama sprejeti in izvesti Kriza v LDS dobiva epilog Končno predsednica > Džuban in Slavinec za Kresalovo V javnosti se je predstavila nova kandidatka za predsednico LDS in njeno rešiteljico. To je 34-letna pravnica Katarina Kresal. Glede na njeno ozadje in imenovanje novega vodstva odbora za gospodarstvo in podjetništvo, ki ga sestavljajo Matjaž Gantar, Tone Turnšek in Boštjan Horvat, se postavlja vprašanje, ali LDS opušča svojo socialno noto in gre v smeri prave liberalne stranke. Nov obraz za nov začetek Katarino Kresal je za predsednico stranke predlagal trojček Kacin - Gulič - Školč. Do njenega imenovanja za predsednico so kritični predvsem pri Sivih panterjih, seniorski organizaciji LDS-a, kjer bi na tem položaju raje videli Dušana Kebra, ki pa je že povedal, da verjetno ne bo kandidiral za predsednika LDS, kar bi Kresalovi na široko odprlo vrata, da bo 30 junija na izrednem kongresu stranke izvoljena na mesto predsednice Katarina Kresal prihaja iz odvetniške pisarne Mira Senice, zaradi česar mnogi sumijo, da za njo stoji gospodarski lobi, zbran okrog njenega šefa, ki bo v prihodnosti preko nje vplival na slovensko politiko. V LDS so podoben manever enkrat že izvedli, in sicer v začetku devetdesetih, ko so na položaj predsednika stranke pripeljali človeka izven stranke - Janeza Drnovška. Vendar je Šlo takrat za že zelo znanega politika, medtem ko je Katarina Kresal v slovenski politiki popolna neznanka, kar sproža ugibanja, ali gre za potezo iz obupa ali za pragmatičnost zadolžene stranke, ki bi ji predstavniki novega vodstva plačali dolgove. določene reforme, če hočemo, da bomo uspešni. Večji problem od tega, da ne bo dela, pa bo, da ne bo delavcev!« Tudi izobražence nekatere evropske države že sedaj uvažajo iz Indije, npr. Nemčija? Ljudmila Novak, evropska poslanka:«... Evropa daje p smernice, priložnosti, da gremo drugam, da se uči#0, povezujemo, toda vsaka država mora potem sama D sprejeti in izvesti določene reforme, če hočemo, o da bomo uspešni...« Obrat v desno? Imenovanje prvega človeka KD Group Matjaža Gantarja na Čelo gospodarskega odbora daje slutiti tudi programske spremembe. Gantar je doslej veljal za simpatizerja SLS in ravno zaradi njegovega svetovnega nazora in zaradi dejstva, da gre za enega pomembnejših predstavnikov kapitala, se odpira vprašanje, ali bo šlo tudi v LDS za poskus opustitve socialnih politik in vzpostavitve čiste liberalne stranke, kar bi se od članice liberalne internacionale ALDE lahko tudi pričakovalo. Dejstvo pa je, da so te stranke zaradi specifičnosti svojih programov vedno na robu političnega prostora, ponavadi bližje desni sredini. Na pričakovanost ceh posledic kažejo izjave nekaterih članov LDS, da se gre na prihodnjih volitvah »po deset odstotkov«. pQmurcI večinoma za predsednico Poslanec Mitja Slavinec podpira kandidaturo Kresalove, vsekakor bolj kot morebitno kandidaturo Dušana Kebra. Po njegovih besedah je po napovedanem odhodu Jelka Kacina z mesta prvega moža stranke prevladalo mnenje, da je na tem mestu treba najti nov obraz in Katarina Kresal se mu zdi primerna izbira. Na očitke, da je kapital prevzel stranko, odgovarja, da ne vidi razloga, zakaj se to omenja, saj da je navsezadnje vsaka stranka povezana s kapitalom, in ni nič narobe, Če se s tem sobivanjem zagotavlja višja gospodarska rast. Zaradi njene izvolitve ne pričakuje novih odhodov iz stranke. Geza Džuban, prav tako poslanec LDS, Kresalovo ocenjuje kot kandidatko z zanimivimi refe- »To pa je spet problem teh držav. Pred kratkim smo ravno obravnavali temo, kdo daje kontu večjo podporo: mi Afriki, s tem da ji dajemo denar, ali ona nam, ko za nas izobražuje kadre Veliko denarja gre za to, da izobrazijo zdravnika, ki potem zaradi boljše plače odide. V Ameriki je več ni1^ J dicinskih sester^ # državi. To so UtV1' Ji j Tudi pri nas imamov poselnih, ki noti drugi strani pa l*1'^ o tisoč delavcev v ... $ še kje, ki bodo pri £ 1° I J Geza Džuban: »Z vsem spo$to do Kebra se odločam za imenovani3 v si- / j J,.... tak p 1°^' |Jj. brez poli’10’1. pa upa, ''mlil'^/ stranko, besedah r ■ J vihčlanovi* MogoceH fi « van’e rencami. Ob soočenju Kebra in Kresalove bi se odločil za slednjo, saj meni, da stranka po vseh razprtijah potrebuje nov obraz. Tudi on na povezanost kapitala in stranke odgovarja, da za vsako politično stranko nekdo stoji. Glede morebitne programske transformacije iz sedanje liberalno-socialne usmeritve v čisto liberalno stranko pravi, da se bo še naprej zavzemal, da stranka ohrani svojo socialno komponento. Enakega mnenja je tudi sekretar OO LDS Ljutomer Boštjan Pihlar, ki meni, da je stranka že dosegla svojo najnižjo točko in da se le s takimi potezami lahko društvom 11 |t P' । si preobraza |d,:% ali so bil*s |£, f smer ali P vanja ago<<' l WflNlKTarnaj2007 AKTUALNO Mestni svet upočasnil odločanje o Fazaneriji Vlagatelj napoveduje odhod °an 0 za končni dogovor je znan. To je šesti junij. Fazmarija > ,r Holding je v predinvestici jskl h k*'1 Fazanerija ugotovil, da _ naturijtn koncept zgolj z ob- ’ fon^01 ^paUščem in vlaganjem v vJ^Hokreacijsko dejavnost v vred-mBijona evrov za nosilca javno- J* pnrtnerMva nerentabilen. ln'je zato predlagal razširitev ob-nnccloino Fazanerijo, 'kijbčni । s teniškimi igrišči, nogo-stadionon-. in parkom s trimsko P’ prvotno v razpisni doku- listi 1111: območia, ki je skoraj v celoti v estne občine, so občinski svetniki J’nazjdn|ist|f vendar se po nekaj U, I1" razpravi n a predlog svetnikov _ $ da to točko umaknejo z dnevne- . a letnike SD in LDS, ki so prekinitev 11 zmol|Jo predvsem to, da o P(^n' prej tazpravljal matični odbor. V,.,.,. .°' tupravi v matičnem odboru je • na tiskovni konferenci mestne- ga odbora SDS Murska Sobota, ki ga tudi vodi, zavrnil rekoč, da je odbor zgol j posvetovalni organ, predlagani sklep pa tudi ni bil obsežen, saj je vseboval le dve točki, in bi se svetniki lahko odločili kar na seji. Kot zavajajoče in tendenciozne je označil izjave Antona Slavica, ki jih je kot občinski svetnik podal na zadnji seji sveta. Poudaril je, da s projektom Fazanerija«... nihče nikomur ničesar ne odvzema«, in Se, da je območje Fazanerije krajinsko zaščiteno, kar pomeni, da brez soglasja nihče ne more sekati dreves. »Ta projekt je eden največjih v zgodovini mestne občine Murska Sobota na področju javno-zasebnega,« je na tiskovni konferenci mestnega odbora SDS, sklicani z namenom, da projektu izrečejo vso podporo, dejal Anton Štihec. Na konferenci sta sodelovala še mag. Robert Celec in Tomaž Dundek. Na novinarsko vprašanje, zakaj na svetniške izjave Antona Slavica ne odgovarja kot župan, ampak kot predsednik mestnega odbora SDS, je Anton Štihec odgovoril, da zaradi prekinitve točke na seji občinskega sveta na razprave svetnikov ni mogel odgovarjati in da je povsem legitimno izbral pač takšno pot. Majda Horvat oder podjetja SGP Pomgrad so zapustili gradbišče murskosoboške glasbene šole In pospravili zidarski ^»MonšUhecpravi, da je vprašanje, kdaj bodo nadaljevali dela, treba nasloviti nd vodstvo SGP Pomgrad. ?9 Prvem ra2Pisu oddala samo gradbena dela vključno s streho, je pred dobrim mesecem objavila drugi '’višini 1 ■ '' obrtn'ških in inštalacijskih del. Nanj seje prijavilo le podjetje SGP Pomgrad, vendar s ponujeno ceno ^eeje J1 l:j°na evrova|> dvakrat več, kot je za to v letošnjem občinskem proračunu zagotovljenih sredstev. Anton d/'?3501'1 da 50 pri do,°čanju proračunske postavke izhajali iz investicijskega načrta, pripravljenega za 13 PFedv*dene cene za instalacijska dela, zakaj pa ponudba sedaj toliko odstopa od tega, lahko pojasni - ^radi zastoja pri gradnji glasbena šola do začetka novega šolskega teta ne bo končana. nova mrliška vežica na murskosoboškem pokopališču Parkirišče oklestilo denar urejanje okolice • «cana murskoso-je bila ' konec lanskega to-/"’"'4*' Pt^di na-1 n’ ‘mela urejene dela poteka-vodstva m«t' ^.-'''"‘»Konmnalt bodo 7** 'dveh tednih, »to tikaj okolice niso kTati-.-<■ . ..c. deli IraachuHlgn1'" k, rv javni razpis ' "'"'db za ■ -n-i’ *1'^3 ^1 objavljen šele po obbrv.kega 'N. 'n I” • »»Hitvitvi sred- pa It bi potre-1 m,ki zajemal ’ ।... uttjanie okolice, inve-%. ’ lo zmanjkalo de- Mrliška vežica na murskosoboškem pokopališču bo imela kmalu urejeno okolico, potem pa jo bodo tudi predali namenu. Gradnja je stala več, kot so sprva napovedovali, in tudi trajala dlje, razlog pa je v dolgotrajnem kupovanju zemljišča za parkirišče. <4 Ptvi prekršek že Zagate so našli v dvostopenjski gradnji, kar pomeni, da je bilo gradbeno dovoljenje prvič izdano samo za gradnjo objekta, po ureditvi lastniških zadev z zemljiščem pa še za urejanje okolice. Gradbeno podjetje je konec lanskega leta zgradilo objekt, kar je vlagatelja stalo 128 milijonov tolarjev, nakup zemljišča za parkirišče v velikosti 686 kvadratnih metrov pa dodatnih 7,8 milijona tolarjev, kar je nekoliko več od vrednosti po cenilnem zapisnika Prišteli so še druge stroške gradnje, tako da je vse skupaj stalo 141 956 000 milijonov tolarjev. To pa je le 4,4 milijona tolarjev manj od sredstev, ki jih je za projekt v letu 2006, ko naj bi bila po prvih napovedih vežica predana namenu, zagotovil občinski proračun. Za celostno ureditev mrliške vežice z okolico je bil potreben nov javni razpis, in da ne bi ponovili napake, storjene ob prvem razpisu, so z njim počakali do sp- rejetja letošnjega občinskega proračuna. Izbrani ponudnik bo ureditvena dela, ki zajemajo tudi postavitev Jesene ograje za vizualno zaščito, opravil za 43 tisoč evrov, ob tem da je v proračunu za vlaganje v mestno pokopališče rezerviranih 62,6 tisoč evrov. S tem denarjem naj bi ob povezovalni poti med vežico in pokopališčem uredili še parkirišče ter opravili druga obnovitvena dela. Majda Horvat S Vpobožno željo Sobočanov, da bi obnovili dotrajano kopališče, seje po vsem, kar se sedaj napleta, naselil sam hudič. Ali Je v barvi kapitala ali javnega interesa, je v tem trenutku nezdravo razpravljati, dejstvo pa je, da je zaplesal z lokalno politično oblastjo. A tudi Če pri tem odluščimo vso agitpropovsko govorjenje nasproti si stoječih političnih veljakov, še vedno ne pridemo do semena, ampak pademo v gosto megle pravniško komaj rojenega javno-zasebnega partnerstva. Nedoraslo sedaj čaka na priložnosti, da se v praksi brusi in dozori ter z izkušnjami tlakuje novo pot. Kipa je ta trenutek še vedno pot v neznano. Nekaj od tega pa se vendar ve. Da najdemo pravi konec za odmotavanje klobčiča, ki se je namotal okoli murskosoboškega projekta Fazanerija, si najprej nekaj povejmo. Kapital ali naložba, ki nima neutrudnega hrčka, ki bi okoli osi poganjal kolo dejavnosti, zelo hitro konča kot zadnja smet na gnojišču. Ali drugače: kapitalJe kot hrbtna stran prstov, ki v členkih hitro otrpnejo, če ni delaimosti dlani. In še: kapital pride na cilj le takrat, če najde dobrega jezdeca. Brez njega stopica na mestu, dokler se zbit ne pogrezne vase. Ko to veni, odmotavam naprej. Murskosoboški občinski svetniki so se odločili, da občinsko upravo pošljejo iskat vlagatelja. Občina bi prinesla v zakon potrebna zemljišča, vlagatelj pa denar za gradnjo objektov. Partner se je našel, vendar ne bi gradil za sedem, a mpak kar za štiriindvajset milijonov evrov. Takšnega kolesa samo kopališka dejavnost nikoli ne bi pognala v zadostno gibanje, da bi lahko vračalo naloženi denar, zato so potrebne dodatne dejavnosti, športne, rekreacijske, zabaviščne in hotelirske, in seveda veliko več zemlje. Občinske seveda. Svetniki so se na zadnji seji ustavili prav pri vjjrašanju, ali naj območjejavno-zasebnega partnerstva za turistični in rekreacijski športni center Fazanerija zajame veliko več zemlje ali kar celotno območje Fazanerije. Razlaga, da v »zakon« prinesenega Javnega premoženja, torej zemlje, s tem nihče ne bo ukradel, drži, toda partnerstvo bo občini naložilo odgovornost za upravljanje premoženja, torej za dobro hrčkovo delo Če bo premalo vrtel kolesje, Če bo ustvaril premalo donosa za delovanje sistema in vračanje naložbe, bo tudi občinska oblast, obtežena z obveznostjo, dobivala sive lase. Sedanji sopartner bo s svojo naložbo vedno lahko zapustit skupno barko, ker ostaja nafleksibilnem kapitalskem polju, občina pa zaradi odgovornosti do vloženega javnega premoženja tega ne bo mogla storiti. Lahko se bo odločila za subvencioniranje domačega socialnega, otroškega, šolskega programa, ato bo prej ljudstvu všečna poteza kot dolgoročno oživljajoča podpora kolesju. In še, Če kdo misli, da je vrlih hrckoi> veliko, da so zamenljivi kot robec v žepu, se vsaj po sedanji regijski sliki možnosti kapitalskih naložb krepko moti. Majda Horvat S Ž Pravi gotovinski kredit Pravi razlogi za oddih. Podaljšani konec tedna. PrazGiKt. Pa denar? rndha '-a Probanko in žvečili boste: Pravi skok za prave počitnice! www. probanka.si PROBANKA finančna skupina IZHAJA 08 Čftatmih Un*ilšt>r lema Benko (doeWonca), Janet Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A Nana Ritirper Rodež, Andrej Bedak, Bernarda Balažič Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše (novinarji), Nataša Juhiwv Ifotofrafinp), N«w>ka Fmri o«Wnnral fceniia Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Itastov uredništva ki ifrave Minska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 53817 20 (naročniška služba), n. c. 638 17 10,538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera HtthiM ™ 17 m Ji Maksa 53817 It Nenaročenih rokopis®* in fotografij ne vračamo. Trimesečna naročnina 16,25 evra (3.894,15 sil), letna naročnina 65,00 evra (15.576,60 sit), letna narknlM u naročnike n tnjln! 158,60 evra (38.006,90 sit), poBetna naneniu » riafnuu »ganharije, pndjetja m obrtnike 48,10 wra (11.526,68 sit), Inod v kolpertail 1,29 evra (310 sit), celnietaa naročnina za Internetno izdajo 52 evra (12.461,28). Transakcijski rač« u naročnino pri Raiffeisen Krekovi banki 24900-9000247884. । Hrt- (Mlati« M u^Kahipnjo maiidnv SFI Vevče. Bavek m dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7, točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23.12.1998, Št. 89, in Zakonom o Izvrševanju proračuna Republike Sobota Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni Usi 17,12- 200 T št 103- Naklada: 15.000 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestmk@p-intsi, Venera: wnera@p-ifif.si, naročniška služba: oglasi .vestni k^p-iM. sl, www-strai: http://www.vestnik.si. 'TEMPIRANO Ernest Kardoš, predsednik GD Lucova: »Lani smo dogradili garaže, letos pa nadaljujemo z zastavljenim programom dela. Medtem smo prizidek že pokrili in zamenjali kritino na starem domu Zdaj nas čakata ureditev okolice ter menjava oken in vrat. To smo že kupili. Veseli me, da se v naše društvo vključujejo tudi mladi in daje med nami celo osem izprašanih gasilk Tina Babič iz Babi-nec: »VSloveniji delo manekenke ni ravno dobro plačano. Obstaja veliko agencij, ki se le igrajo z mladimi dekleti. Vedno pa seveda obstajajo elitne manekenke, ki so si priborile pot v tujino in tam tu di uspele. Seveda tudi jaz rada stojim pod žarometi, ko so vse oči obrnjene v tebe in si v središču pozornosti, vendar to ni zame profesionalna pot.« Ivan Kramberger ml.: »Ne glede na to, iz katere hiše je bilo streljano, je moral streljati dober strelec. Oče je bil zadet na takšno mesto, da mu ni bilo več pomoči, kajti krogla je zlom ila nad-lahtnično kost, kije potem raztrgala arterijo. Dve. tri minute zatem je izkrvavel in umrl.« LOKALNA SCENA 31. maj 2007- Občina Cankova praznuje Tretje praznovanje v Korovci । Otvoritev novega rekordno zgrajenega vodovodnega omrežja na Domajinsko-kraš Praznovanje tretjega občinskega praznika so v občini Cankova začeli v petek, 25. maja, ko so z bogatim kulturnim programom pri Vukovem križu z blagoslovitvijo dveh župnikov in z navzočnostjo predstavnice ministrstva za okolje in prostor Bernarde Podlipnik predali namenu novo vodovodno omrežje na Domajinsko-kraškem vrhu. Sicer pa je bila letošnja »praznična vas« Korovci, kjer so v soboto pripravili vodeni ogled po TGUP Fuks gra-ba in v nedeljo osrednjo proslavo z otvoritvijo obnovljenega vaško-gasilskega doma ter številne športne in družabne dogodke. »Še pred nekaj desetletji so si naši očetje in dedje s spoštovanjem jemali pred vodnjaki z glave klobuke, kajti bili so hvaležni za vodo in nas otroke učili, da je voda božji dar. Zato smo ob božiču in novem letu v znak hvaležnosti opletali vodnjake z rožami in vsakemu namenili majhno smrečico. Judovski pregovor pravi, da moraš denar in vodo varčevati takrat, ko imaš obojega preveč ...»je v svojem govoru pri Vukovem križu poudaril župan Drago Vogrinčič, ki je tudi omenil pomembnost odločitve krajanov novembra 2003, da skupaj zgradijo vodovod. V teh krajih morajo namreč občani še vedno sami financirati velik del osnovne komunalne infrastrukture. Posebnost tega dela omrežja $ 40 priključki je, da je h gradnji pristopilo tudi šest gospodinjstev iz Ropoče v občini Rogašovci. Kljub finančnim težavam ima občina Cankova že izdelane projekte za sekundarno omrežje za skoraj celotno občino. Pred meseci so že posredovali ministrstvu projekte in gradbeno dovoljenje za nadaljevanje gradnje v Domajin-cih in Topolovcih. »Oblast se mora zavedati, da Otroci OŠ Cankova so v režiji učitelja Janka Duriča pred Vukovim križem pripravil' zanimivo igro o vodi. skladnejšega razvoja države in gospodarskega zagona ne more biti v območjih, kjer ni zagotovljena osnovna infrastruktura,« je Še poudaril Vogrinčič. Zadnja leta je cankovska občina plačevala za dovoz vode na sušna območja skoraj milijonov tolarjev na leto. Mag. Bernarda Podlipnik, generalna direktorica direktorata za evropske zadeve in vodenje investi cij na MOP, je potrdila, da sta se z z"! ; j dnjih mesecih sestala več kot t^1^, brez sodelovanja krajanov ne bi " O bi j u bila j i m j e, da bodo lahko pr1! daljevali gradnjo omrežja, kajti že • ■■ J . 2008 naj bi prejeli polovico sredste' gradnjo pomurskega vodovoda. jj Ljudmila Novak, evropska poslanka: »Pred kratkim smo ravno obravnavali temo, kdo daje komu večjo podporo: mi Afriki, s tem da ji dajemo denar, ali ona nam, ko za nas izobražuje kadre. Veliko denarja gre za to, da izobrazijo zdravnika, ki potem zaradi boljše plače odide, V Ameriki je več njihovih medicinskih sester kot v njihovi državi. To so grozljive stvari. Tudi pri nas imamo veliko brezposelnih, ki nočejo delati, po drugi strani pa potrebujemo 20 tisoč delavcev v gradbeništvu in še kje, ki bodo prišli v Slovenijo.« Lara Tkalec, učenka OŠ Beltinci: »Najraje se učim jezike, ne maram pa preveč matematike. Po končani osnovni šoli bom verjetno šla v Kamnik, potem pa bi rada študirala jezike, predvsem španščino.« Marika Kardinar: »Treba je zbrati dovolj moči in poguma, da se posloviš v pravem trenutku, ko nekaj pomeniš Ta zlata ekipna medalja iz Košič mi veliko pomeni. saj je darilo za vsa reprezentančna leta. Odslej bom tekmo vala le še za svoj klub, Miroteks iz Celja, potem pa se bom posvetila delu z mladimi. Veseli me, kar je potrdilo tudi to SP, da prihaja nov val vrhunskih slovenskih kegljačic. Do ekipnega zlata ni bilo lahko priti, a ta kombinacija izkušenj in mladosti je dokazala, da se v kegljaškem športu dobro dela in da kontinuiteta odličnih rezultatov ne bo prekinjena. Kar zadeva zadnje SP, je že uvodno srečanje proti Estoniji, kjer smo dosegle svetovni ekipni rekord, napovedovalo, da sefoma dviga in je tempirana ob pravem času Ko je »padla« Srbija, še posebno pa po zmagi nad izjemno močno Nemčijo sem bila prepričana, da gremo do konca. Tudi Romunke nam v finalu niso bile kos. Zares izjemen občutek, a ko se vsega spomniš, te le malo stisne.« PGD Korovci niza uspeh za uspehom Preprečili gozdni požar Prostovoljno gasilsko društvo Korovci je eno od tistih v našem okolju, ki se lahko pohvali z nadpovprečnimi rezultati na raznih tekmovanjih, seveda pa namenja vso skrb tudi delovanju na področju požarnega varstva in zaščite premoženja. Med nekaterimi najodmevnejšimi rezultati ekipe PGD Triglav Korovci velja prav gotovo omeniti 2. mesto na državnem tekmovanju v Mariboru leta 2000, uspešen nastop na gasilski olimpijadi v Kuopiu na Finskem (doseženo 8. mesto), večletno uvrščanje med najboljše tri v državni gasilski ligi za pokal GZ Slovenije itd. Kot ugotavljajo v društvu, ima za te njihove uspehe precejšnje zasluge tudi Zavarovalnica Triglav s svojo finančno podporo. To velja tudi za delovanje društva na preventivnem področju, Zbirni centri za ločeno zbiranje frakcij Ureditev zbirnih centrov za oddajo ločeno zbranih odpadkov zahteva Uredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. V omenjeni uredbi je zbirni center definiran kot pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz Širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij. Podjetje Saubermacher & Komunala upravlja zbirne centre za ločeno zbiranje frakcij v Murski Soboti na dvorišču sedeža podjetja v Kopališki ulici 2 za občane mestne občine Murska Sobota in občine Tišina, v Puconcih ob odlagališču komunalnih odpadkov za občane občin Puconci in Moravske Toplice, v Vidoncih ob centru za tujce za občane občine Grad in skrbi za zbirni center v Skakovcih na dvorišču podjetja Avto Wolf, ki je namenjen občanom občin Cankova, Kuzma in Rdgašovci. V izgradnji-je še zbirni center v Beltincih za občane občine Beltinci in v Šalovcih za občane občin Šalovci, Gornji Petrovci in Hodoš. Zbirni centri so namenjeni izključno zbiranju ločenih frakcij, kot so papir, steklo, plastika, kovine, električna in elektronska oprema, les in kosovni odpadki Kljub nenehnemu opozarjanju in ozavešČanju občanov še vedno zelo pogosto ugotavljamo, da le-ti ne upoštevajo S skupnimi močmi so tako na področju preventive pred požari in drugimi naravnimi nesrečami uspešno obvarovali premoženje posameznikov in premoženje splošne javne koristi. Poleg tega so poskrbeli za zadovoljivo tehnično opremljenost v PGD Korovci. Letos so s prosto-■ voljnim delom obnovili in dogradili tudi vaško-gasilski dom, to pridobitev pa so proslavili ob minulem občinskem prazniku. Vsekakor moramo omeniti še njihovo akcijo letos aprila, ko so z uspešno gasilsko intervencijo v sodelovanju z drugimi društvi GZ Cankova in z gasilci iz Avstrije preprečili morebiten obsežni gozdni požar ter tako obvarovali pred naravno katastrofo približno 250 hektarjev gozdov v Korovcih in Gerlincih. N. N. navodil za pravilno ločeno oddajanje odpadkov. Prav tako občani ne spoštujejo navodil o tem, kaj sodi in kaj ne sodi v zbirne centre. Da ne bi prihajalo do nejevolje občanov ob dovozu sekundarnih surovin v zbirne centre, želimo tokrat še enkrat opozoriti, da v zbirnih centrih ne sprejemamo nevarnih in posebnih odpadkov, kot so azbestni odpadki, gume, gradbeni odpadki, akumulatorji, plastični avtomobilski odbijači, čistila, neonska svetila in podobno, ter ostalih odpadkov, to je ne-sortiranih onesnaženih odpadkov, ki sodijo v erno-sivi zabojnik. Če imate večjo količina le-teh, lahko zamenjate zabojnik za ostale odpadke za večjega ali kupite vrečke za odvoz dodatne količine odpadkov na sedežu našega podjetja v Kopališki uli- Likovni svet otr^ OŠ Sveti Jurij med nagrajenci vseslovenskega likovnega nate | Natečaj z naslovom likovni svet t* starejših tovrstnih natečajev in vnih del v Sloveniji. Namen tega je dela otrok v iskanju novih material > sodobnega časa. Na Osnovni Šoli tečaj izvedli že devetiniridesetič f n S črto in barvo o kulturni dedišriid , spelo l .800 izdelkov iz petinšestde*’, .. Komisija jih je za razstavo izbrala 3- . .pif pet enakovrednih nagrad in šest Pp Med nagrajenci je bila tudi OS Sveti ■ . gašovci. Za razstavo je bilo Izhn'11"' (glej fotografijo) s štirinajstimi de 1 vdušila izvirnost in dovršenost ■ ■11 T' grafičnih tehnikah, ki so jih mentorstvom likovnega pedagoga < omenimo še, da je med pomurskih1 prejela tudi OŠ Veržej.-C. K. gospod«0^ samezno vr1 ci 2 v Murski Soboti ali pri vozniku ob odvozu odpadkov od Vas. Hkrati ugotavljamo, da povzročitelji odpadkov ne upoštevajo, komu so zbirni centri namenjeni. Zbirni centri so namenjeni izključno občanom in v njih ne sprejemamo odpadkov iz opravljanja dejavnosti - torej ne sprejmemo odpadkov od samostojnih podjetnikov, družb z omejeno odgovornostjo, delniških družb, javnih podjetij, društev, zavodov in drugih organizacij. Le-ti lahko s podjetjem Saubermacher & Komunala sklenejo pogodbo o «1 občanke111 odpadke čeno tef jr- r ci, kundarne 3 hi(*'[ odpadkov (| I*' ^pkl Sauberm^ 7.00 in J?' 37 20. <30 Komunala I WlMHr_31. maj 2007 LOKALNA SCENA Največja pomurska šola kot vzor i Lara se bo učila špansko r finska šola s 700 učenci ima novo dvigalo, kotlovnico in avtobusno postajo I bJI "iustvarki Nc,ezari» raz ^Seten-. "aktiVnOStb ^jX^C'°8a'alcna nt 1 ^fadi slove- ^^^“^menukar *“Cekvecil™--,"i' ''dodatno imajo jo radi in je ne gledajo kot nekaj posebnega. Če potrebuje pomoč, ji pomagajo, čeprav je Lara sama po zaslugi spremlje- JtM1m 1' 'Horoskopi), '^Uulnx '° plinsko kadili a Or,scc otrokom ^ih^Na’drag°- M b,tevPa|etudi pa |cdv!’ J sedmem /^Otroci? 2apovsem So JO sprejeli, v sedmem valke in že kar prijateljice Monike Žižek, ki je z njo že vse od vrtca, dokaj spretna in samostojna. Ves čas ji je strokovno poma- Lara Tkalec in ravnateljica Marica Horvat, ki je strokovno sodelovala z njo kot logopedinja vse od pivega razreda. gala tudi ravnateljica, ki je po izobrazbi logopedinja, Marica Horvat. Vseeno pa so notranje šolske stopnice do sedaj predstavljale zanjo precejšnjo oviro, saj so učitelji morali prihajati k njej v pritličje. Ni pa nepomembno poudariti, da je Lara zelo pridna in uspešna učenka, vse teste in šolske naloge pa že od nekdaj piše na posebej prilagojen računalnik V prihodnje bo zanjo dostopno tudi gornje nadstropje, saj je šola s pomočjo Občine Beltinci uspela urediti specialno dvigalo za gibalno ovirane učence. »Najraje se učim jezike, ne maram pa preveč matematike Po končani osnovni šoli bom verjetno šla v Kamnik, potem pa bi rada študirala jezike, predvsem španski jezik,« nam je zau- , pala Lara Tkalec. Beltinska osnovna šola je s 700 učenci največja šola v Pomurju, te dni pa praznuje tudi tamkajšnji vrtec, saj je bil to eden prvih povojnih vrtcev, ustanovljen že 1947. leta. To je eden redkih vrtcev, ki se lahko pohvali s povečevanjem števila otrok in načrtovano celovito obnovo vrte-ških prostorov. Bernarda B. Peček Marča Ženski. Po »proščenjski« maši v dolgovaškem romskem naselju, ki sojo peli v Čast Marije Pomočnice, sta si segli v roko in se pogovarjali. Morda o življenju, ki sta ga živeli vsaka na svoj način, a v bistvu tako podobno zaradi potrebe preživeti - otroke in družino. Med njima je valovalo spošto vanje in naklonjenost. Pra v tisto, ki je v stoletju sobivanja ustvarilo slovečo prekmursko strpnost, ki jo tam nekje v visokih krogih pripisujejo... nečemu votlemu, nerazpoznavnemu. Iz praznine pa ne more nastati nekaj tako žlahtnega, kot je odnos. Tisti, ki gledajo z višine, pač ne morejo začutiti tega, kar so ob udarcih življenja in letih sobivanja ustvarile ženske. Po krvi in navadah tako različne, vendar zaradi materinstva in skrbi za otroke in družino tako enake. Ena je zanje iz dneva v dan prosila, druga je zanje iz dneva v dan žulila dlani. Gre za žensko čutenje, kije vedno brusilo ostrino nestrpnosti. I7 novi kapelici v romskem naselju v Dolgi vasi, ki so jo blagoslovili avgusta lani, je podoba matere Marije. Velika in sijoča sinjih barv, vsaj taka, kot jo imajo lepo in sijočo v drugi kapeli v drugem romskem naselju. Čaščenje materinstva v Mariji je toplo, prijazno in ženstveno, predvsem pa skupno enim in drugim. Podoba Kristusa s krvavečim srcem je v veliko manjšem formatu visela kot edina podoba na sočno rumeni steni hodnika bližnje hiše, kije v času bogoslužja imela na stežaj odprta vhodna vrata. Na koncu hodnika so bila zaprta vrata, za njimi pa nekdo, ki je pritajeno poslušal pridigo in dogajanje zunaj. M. H. * finski svet občine Radenci uumiic nauči iui “D nujna revizija Mag. Bernarda Podlipnik - direktorat za evropske zadeve in vodenje investicij ; ।» uujiid revici l *dl,p' Rebel je ob svoji 15-letnici uspešnega poslovanja priprav tudi pasaža oči. Marjan Cigan, lastnik znanega dnevnega uam Lop -na dražbi nepremičnega premoženja stečajnega do maja kupil opuščeni gostinski objekt Zvezda v Belt|nCI" ^0' ni podpisal, saj njegov pravni zastopnik preverja d dela zemljišča s hipoteko. a Marjan Cigan pravi, da bo zaradi spomeniškega va^^ji seveda podpisal nakupno pogodbo, zahtevna,1 objekt spet služil svojemu namenu, torej gostinskl • gojeni sodobnemu času. Beltinsko Zvezdo so na dražbi prodajali po izklicni c dajana velikost objekta je bila 306 in zemljišča j ( WSlIIIK^l-maj 2007 GOSPODARSTVO SEGRAP vlaga 6,5 milijona evrov svojega denarja i Slovenskogoriški Durnau ltl#i 4 Mala Nedelja bodo do fega leta dobile pokriti M ^no Pokrit z zemljo lrr*tfe > v M « v j pa bo terasa '"^iran I SEGRAP s I I mi n '^'so&j ’^'S’^o^ncirajo Poaiik e^«ek. I ^01111^11 „, ..r ■ *»!,!! ‘^Žgradflišcho J " MlhL ""sredstvaiz k skladov) I .!IJJ,|r,aiskih naselij V"bbo.dan'-POSeb,1Ostteh [] ' htlpav 1 II a tili 1.1-J ličnih, ven- ■ a pa morajo Še r 'Wmevh^'1'1^ V b< >do pridobili termalno vodo, ki bo imela okrog 60 stopinj Celzija, z zmogljivostjo od 15 do 20 |/s. Vse skupaj je zelo tesno povezano z gradnjo avtoceste. Ce ne bi bili tako močno angažirani na gradbišču - Segrap je namreč eden glavnih dobaviteljev gramoza ne bi imeli tako velikega zaslužka, ki ga lahko sedaj vlagajo v gradnjo pokritega bazena, priznava direktor Miran Blagovič. In če ne bi imeli tako velikega zaslužka, tudi ne bi bilo tako visokih »izhodnih davkov, saj so lani plačali okrog 300 milijonov tolarjev samo v državni proračun za različne davke, rente in koncesije. Zato so skoraj prisiljeni čim več investirati. Delno pa so se lotili teh turističnih načrtov tudi zato, da bo imelo njihovo podjetje dovolj dela tudi v prihodnjih petnajstih letih Zavedajo se namreč, da bo prihodnje leto konec gradnje avtoceste v severovzhod- 1S b ""’a družbe Terme Radenci j vendarle direktor! javni razpis se je prijavilo osem kandidatov Od 1. junija bo novi potrjeni direktor Term Radenci Milan Karoli, ki želi temu najstarejšemu zdravilišču v severovzhodni Sloveniji povrniti nekdanji lesk in ugled. Že letos načrtujejo nekaj novih atraktivnih programov: poletne počitnice s škrati za najmlajše v Radencih, Aktivno poletje na valovih Mure, bogati wellnes programi za starše ter v Banovcih že tradicionalni in dobro sprejeti poletni program Polene z gusarji. ciji družbe Terme Radenci, so sporočili iz Panonskih term, no- 6 P' či’n' ^t |n "" PO-llls°nove-sN, ( M,1t/Uor8arii- SSs "'’’'N X; '^‘žjav- 'dlrJ L tu*re- Jfe, ' Pfisana- x Silt*. aravnl ParkTerme 3000 *^teri J a'a 15‘delničaijevdružbe bl|i sprejeti vsi predlagani sklepi, ik h/ $ 184J?' riba osnovnega kapitala iz tolarjev v kosovni h detoic (sedanj ih 3.1^ i-OOOjOOSITna delnico se Anicami) in uskladitev statuta z Bilanbni dobiček v višini k n6Reia^,^«>-razlika zaradi preračuna v Prenese v kapitalske rezerve. Anton Jursa, Sabina Mauko in Miran Blagovičso prepričani, da bodo gostje tako kot lani (imeli so čez 50 tisoč kopalcev) tudi letoszvesel-jem obiskali Bioterme, čeprav bo tukaj gradbišče. Najbolj moteča dela bodo vsak dan opravili v Času od 5. do 10. ure dopoldne. ni Sloveniji, zato se bodo preu- tomer, nato so prišli na gradbišče smetili v visoke gradnje, da bo delavci Gradisa Ptuj in SGP Pri-imelo več kot sto zaposlenih delo morje Ajdovščina. Obrtna tudi v prihodnje. Tako naj bi že prihodnje leto začeli graditi hotel Bioterme, za katerega so podpisali pogodbo s projektantom Stefanom Balerjem prav na dan (24. maja), ko je bila sklicana tiskovna konferenca. Izvajalci na sedanjem gradbišču, ki so ga odprli že lani septembra, opravljajo pravzaprav kompenzacijska dela. Najprej sta zemeljska in začetna dela opravila Segrap in PGP Lju- zaključna dela bodo predali domačinom. Do konca leta naj bi tako dokončali gradnjo 38 krat 60 kvadratnih metrov velikega objekta, vrednega okrog 6,5 milijona evrov. V njem bo 500 m2 pokritih vodnih površin. Posebnost pokritega bazena bo, da bo skoraj v celoti pod zemljo, zgrajen v hrib, na objektu pa bo terasa za sončenje. Bernarda B. Peček voizbrani direktor radenskega zdravilišča pa je za Vestnik izjavil: »S predstavljenim programom dela in razvoja bom v družbi Terme Radenci, d. o. o., nadaljeval strateško usmerjeno reorganizacijo in optimizacijo poslovanja družbe v skladu s strategijo razvoja Panonskih term, ki jo je zastavilo vodstvo družbe Terme 3000, d. d. Med prednostne naloge uvrščam prenovo hotela Radin superior, ki bo končana predvidoma v poletnih mesecih letos, kar bo povečalo našo konkurenčno prednost na turističnem trgu. Med drugim bomo do konca leta končali energetsko sanacijo Term Radenci in prenovo hotela Terapija z vezno avlo do centra zdravja Corrium in kopališča. Z občino Radenci smo se dogovorih o namenski porabi dela sredstev od turistične takse za urejanje turistične infrastrukture, in sicer na področju skupnega urejanja in vzdrževanja parka.še posebno aktivni bomo pri odkrivanju novih priložnosti, ki se odpirajo z novo letalsko povezavo na mariborskem letališču, ter pri motiviranju in dodatnem izobraževanju zaposlenih...* Bernarda B. Peček Ekskurzija in/ali podpis peticije Podpora Monoštru Kakšna je pomurska enotnost, se opazi skorajda na vsakem koraku, med drugim tudi v primeru odnosa do naših sosedov in ekoloških problemov. Že nekaj mesecev potekajo v Monoštru in v bližini Heiligenkreuza v Avstriji bolj ali manj organizirani protesti in demonstracije proti načrtovani Begasovi sežigalnici odpadkov. Že nekaj tednov pa kroži po elektronski pošti vabilo, posredovano preko Janka Halba, ki vabi zainteresirane na ekskurzijo in ogled sežigalnice na Dunaju. Janko Halb, sicer član Slovenske ljudske stranke, trdi, da to ne pomeni, da je on ali Krajinski park Goričko za sežigalnico - on je zgolj posredovalec vabila. Izbrani termin je 30. maj, plačanega izleta pa naj bi se udeležilo 30 zainteresiranih iz Slovenije in 20 iz Madžarske. Na vprašanje, ali ve, da je Svet pomurske razvojne regije na zadnji seji podpirl peticijo proti izgradnji sežigalnice odpadkov v bližini Monoštra, je Halb odgovoril, da ni bil povabljen na sejo sveta, zato tega sklepa ne pozna Prepričan pa je, je še dodal, da bo imela tudi RRA Mura na ekskurziji svojega predstavnika Povprašali smo ga tudi, ali je takšno posredovanje informacij plačano, kajti vseeno pošilja vabila za Begas na papirjih, kjer je v glavi zapisano Krajinski park Goričko. Halb je odločno zanikal, da bi opravljal plačano delo za Begas. Svet pomurske razvojne regije pa je že omenjeno točko dnevnega reda in sklep sprejel na pobudo urada župana občine Lendava, ki je prejel pismo s podpisom županov mest Sombotel in Monošter, v katerem prosijo sosede za pomoč - s pomočjo podpisane izjave bodo seznanili mednarodno javnost in Bruselj o načrtovani gradnji sežigalnice odpadkov v bližini meje in mesta. Bernarda B. Peček Fering ■■ Nagrajena energetska projekta Naravni park Terme 3000 in Terme Banovci Na dnevih energetikov v Portorožu, kjer so podelili nagrade za energetsko učinkovita podjetja oziroma ener- ■ getsko učinkovite projekte za leto 2007, se je med nagrajence uvrstilo tudi zasebno podjetje Fering iz Murske Sobote, last Franca Kuharja. Fering, ki se z energetskim projektira- ■ njem ukvarja že več kot dve desetletji, je dobil priznanje za uspešno projektirane in izvedene projekte v Naravnem parku Terme 3000 Moravske Toplice in Termah Banovci. ■ Kot pojasnjuje Kuhar, so v Moravskih Toplicah v okviru nagrajenega projekta rekonstruirali aplikacije geotermalnih voda in strojnice v hotelu Ajda za potrebe starih hotelskih in apartmajskih zmogljivosti in za potrebe novega hotela Livada Prestige. »Glavni cilj projekta je bil najti rešitev, kako dograditi nov petzvezdični hotel, kjer so energetski viri geotermalnih voda in kotlovniških zmogljivosti komaj pokrivali toplotne potrebe kompleksa Kljub povečanim potrebam po toploti naj ne bi gradili nove kotlovnice ali novih vrtin. Z obema rekonstrukcijama smo z uvedbo akumulacij geotermalnih voda, frekvenčne regulacije vrtinske črpalke MT 6 in dušilne regulacije tlačnih vrtin MT 4 in MT 5 omogočili variabilni odvzem geotermalne vode iz zemlje. S tem smo prihranili vodo in omogočili manjšo ekološko obremenitev okolice,* pojasnjuje. Kuhar je zadovoljen, da nagrajeni projekt vključuje tudi izboljšanje rabe geotermalnih voda oziroma zmanjšanje presežkov bazenske vode in rabe komunalne sanitarne vode. S tem projektom so v Termah 3000 znižali tudi stroške za dodatni priklop na vodovod. »To smo dosegli z ločenim vodovodnim omrežjem za vse stare in nove bazene. Pri tem za zagonsko hlajenje bazenov v Moravskih Toplicah uporabljajo vodo iz lastnih virov in ne čiste komunalne vode iz Murske Sobote.« V banovskih Termah pa so za učinkovitejšo rabo geotermalne energije po zaslugi projekta Fering rekonstruirali strojnico. B. B. P. Pomursko gospodarstvo z novo zbornično organiziranostjo Končana organizacijska in vsebinska prenova Novi 32-Članski upravni odbor GZS Območne zbornice za Pomurje bo vodil Štefan Sobočan iz lendavskega Varisa Tudi po novem Zakonu o gospodarskih zbornicah, ki ga je državni zbor sprejel pred letom in ki ukinja obvezno članstvo v gospodarski zbornici želi nova Gospodarska zbornica Slovenije ostati največja prostovoljna asociacija slovenskih podjetij, ki bo kot učinkovit gospodarski Sobi zastopal interese podjetij v odnosu do države in sindikatov pri oblikovanju pogojev dela in poslovanja ter pri zagotavljanju pogojev za gospodarski razvoj. Zbornica bo tudi v prihodnje zagotavljala članom nove priložnosti za razvoj, konkurenčnost in prodor na tuje trge, hkrati pa bo jado-nalno organizirana in bo zagotavljala članom vpliv za odločanje. Pred tednom se je z volilno sejo končala tudi organizacijska in vsebinska prenova regijske gospodarske zbornice, z izvolitvijo novih organov pa je dana tudi formalna osnova za uveljavljanje poslanstva, uresničitev vizije in doseganje ciljev nove GZS Območne zbornice za Pomurje. Na tej seji so potrdili mandat novemu 32-članskemu upravnemu odboru območne zbornice, ki ga sestavljajo ključni predstavniki pomurskega gospodarstva, predsedoval pa mu bo Štefan Sobočan, direktor podjetja Variš iz Lendave. Tudi nova območna gospodarska zbornica si je zastavila vizijo, da postane najmočnejša nevladna organizacija v regiji, ki jasno in prepoznavno posreduje svoja stališča, predloge in aktivnosti ter se družbeno odgovorno vključuje v razvoj regije. V območni gospodarski zbornici so združena podjetja, ki imajo ugled v regiji in širše ter se želijo aktivno vključevati v oblikovanje gospodarskega okolja na različnih nivojih Cilj območne zbornice je, da se vanjo vključi 40 odstotkov vseh družb in samostojnih podjetnikov, kar bo predstavljalo tri četrtine gospodarske moči regije, v njej pa bodo združena vsa uspešna in razvojno naravnana podjetja. Z intenzivnim in ciljno naravnanim delovanjem območne gospodarske zbornice naj bi regija v naslednjih desetih letih zmanjšala razvojni zaostanek in se približala razvojnim težnjam drugih primerljivih regij. L. Kovač Po 35 letih Starejši se še spomnijo, da je nekoč v Murski Soboti delovalo invalidsko podjetje Ločilka, kjer so med drugim izdelovali tudi visokonapetostna stikala. V začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja se je Ločilka združila s Panonijo, tako da Ločilke zdaj že 35 let ni več. Ostali pašo še sodelavci, znanci in prijatelji, med katerimi je že dolgo časa krožila ideja, da bi se po toliko letih ponovno srečali. Želja se bo uresničila 8. junija, ko iniciativni odbor, ki ga vodi Zvonko Gomboc, pripravlja srečanje nekdanjih sodelavcev in sodelavk Ločilke. Srečanje, ki bo pri Lovskem domu Krog, se bo začelo ob 14. uri, organizatorji pa pričakujejo, da se ga bo udeležilo veliko nekdanjih sodelavcev, saj zagotavljajo, da bo za prijetno razpoloženje na združenju zagotovljeno. KMETIJSTVO 31, maj 2007- VBH * Informacijska točka Europe Direct tudi v Murski Soboti Dostop do informacij o Evropski uniji Ustanovitev EUROPE DIRECT sega v leto 1996, ko je Evropska komisija vzpostavila e-poštno storitev za odgovore o svoji dejavnosti. Zatem je leta 1998 Evropski svet zahteval ustanovitev stalnega klicnega centra, ki bo omogočal uporabniku prijazen dostop do informacij in nasvetov o Evropski uniji. Na podlagi tega je nastal kontaktni center EUROPE DIRECT, ki uporabnikom pomaga poiskati odgovore na vprašanja o EU, zagotavlja informacije z vseh področij, vključno s pravicami in možnostmi, ki jih imajo državljani EU. V okviru kontaktnega centra EUROPE DIRECT so nastale informacijske točke v posameznih državah članicah, ki jih je trenutno že več kot 400. EUROPE DIRECT je brezplačna telefonska in elektronska storitev, ki jo državljani lahko uporabljajo kjer koli v Evropski uniji, da bi dobili odgovore na morebitna vprašanja o EU in z njo povezanih temah ali pa na zelo praktična vprašanja, na primer v zvezi z izobraževanjem in mobilnostjo. 1. maja 2004 je postala enotna brezplačna številka 00800 6 7 8 9 10 11 dostopna državljanom desetih novih držav članic, danes pa služba komunicira v vseh'23 uradnih jezikih EU. Uporabniki, ki se na EUROPE DIRECT obrnejo bodisi po elektronski pošti (po spletni strani http://europa.eu int/europedi-rect/) ali po telefonu (enotna brezplačna številka 00800 6 7 8 9 10 11), bodo odgovore na splošna vprašanja o Evropski uniji prejeli takoj, zapletena vprašanja pa informacijski predstavniki službe lahko pošljejo v nadaljnjo obravnavo strokovnjakom ali specializiranim službam za reševanje problemov. Klici in vprašanja se lahko postavijo v katerem koli od 23 uradnih jezikov EU, za to pa je na voljo večjezikovno osebje službe EUROPE DIRECT, ki šteje okrog štirideset operaterjev s središčem v Bruslju. Delovanje službe nadzoruje Generalni direktorat Evropske komisije za tisk in komunikacije, ki rešuje tudi politično občutljiva vprašanja ali vprašanja posebne narave. Več informacij o službi najdete na spletni strani http://europa.eu.int/europedirect/. Osnovne naloge INFORMACIJSKE TOČKE EUROPE DIRECT so: informiranje lokalnega prebivalstva o Evropski uniji, njenih inštitucijah, zakonodaji, politikah in programih s publikacijami, svetovanji in organiziranimi predavanji o izbranih temah, spodbujanje razprave o Evropski uniji in njeni prihodnosti s prirejanjem okroglih miz, novinarskih konferenc ali javnih intervjujev, povratno informiranje evropskih inštitucij o informacijskih potrebah lokalnega prebivalstva in o odzivih na izvedene aktivnosti. Slovenske ED-točke so zlasti dejavne pri prirejanju različnih družabnih dogodkov, kot so predavanja, okrogle mize in javni intervjuji bodisi o temah, skladnih s komunikacijskimi prioritetami Evropske komisije, bodisi o lokalno aktualnih temah, ki zadevajo življenje prebivalstva. Tako so v obmejnih regijah prioritetna vprašanja Schengenske meje, v industrijskih regijah so aktualne teme o varovanju okolja in obnovljivih virih energije, v regijah z visoko stopnjo brezposfcl-nošnje zanimanje prebivalcev usmerjeno k vprašanjem socialne varnosti ali mobilnosti delovne stle, v regijah s pretežno mlado populacijo prednjačijo vprašanja o možnostih izobraževanja v EU, štipendijah ipd. Trenutno deluje v Sloveniji 6 ED-točk, in sicer v Kopru, Pivki, Novem mestu, Celju, Zagorju ob Savi in Ravnah na Koroškem, kmalu pa se jim bodo pridružile še točke v Mariboru, Krškem, Novi Gorici in Murski Soboti. Informacijske točke EUROPE DIRECT imajo vlogo posrednika med EU in njenimi državljani na lokalni ravni. Naloga mreže je, zagotoviti informacije in nasvete o politikah Evropske unije, dejavno spodbujati razpravo o Evropski uniji na lokalni in regijski ravni, evropskim institucijam omogočiti razširjanje lokalnih in regionalnih informacij ter javnosti zagotoviti možnost, da institucijam Evropske unije posreduje povratne informacije. Bistvo informacijskih točk EUROPE DIRECT je prav v njihovi lokalni umeščenosti, tako da lahko zagotovijo učinkovito obveščanje in hkrati vključevanje lokalnega prebivalstva v pogovore o prihodnosti Evropske unije. Prav tako pomembno pa je povratno informiranje evropskih inštitucij o informacijskih potrebah lokalnega prebivalstva in odzivih na izvedene aktivnosti. Danes bo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu v Murski Soboti otvoritev že devete informacijske točke v Sloveniji in prve v Pomurju. Namen in vlogo informacijske točke Evropske komisije EUROPE DIRECT bo pojasnila predstavnica Predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji gospa Nataša Šip. Informacijska točka EUROPE DIRECT ponuja možnost pridobitve informacij, nasvetov, pomoči in odgovorov na vprašanja o Evropski uniji, dostop do gradiva in brezplačne publikacije o Evropski uniji, brezplačen dostop do interneta in uporabo telefona za potrebe iskanja informacij o Evropski uniji ter organizacijo delavnic, seminarjev, okroglih miz in informativnih dni o aktualnih temah v Evropski uniji. Več informacij o EUROPE DIRECT je možno dobiti na KGZS -Zavodu MS ali po tel.: 02 539 14 44, GSM: 041 696918. Suzana Luthar KGZS - Zavod MS Družba Radgonske gorice Postati želijo hiša penil Ob 155-letnici proizvodnje penin in 30-letnici slovenskega poimeno^ so v Gornji Radgoni odprli zakladnico arhivskih penin Prvo peneče vino so v Sloveniji po klasični metodi izdelali pred 155 leti, in to v Radgonskih goricah. Blei-weis je decembra 1853 v svojih Kmetijskih In rokodelskih novicah zapisal, da je bila dana penina, ki jo je izdelal Radgončan Alojz Kleino-šek, na trg konec leta 1852, 12 tisoč steklenic so prodali v nekaj mesecih, primerja pa se lahko s pravimi francoskimi peninami. Letos mineva tudi 30 let od takrat, ko so v Radgonskih goricah za peneče vino začeli uporabljati slovensko poimenovanje penina, ob jubileju pa so v družbi Radgonske gorice tudi uradno odprli zakladnico arhivskih penin. Z arhiviranjem penin so v družbi Radgonske gorice ovrgli prepričanje, da penine niso primerne za staranje, saj so kljub starosti ohranile zlato rumeno barvo, prijetno svežino in aromo. Arhivske penine hranijo v dveh edinstvenih arhivskih kleteh Pod rimskim kolesom in Pod slapom, obe sta odprti za obiskovalce, medtem ko v arhivski buteljčni kleti obiskovalcev ne sprejemajo. Na novinarski konferenci ob odprtju zakladnice arhivskih penin so v družbi Radgonske gorice napo1'" prihodnje še bolj usmerili v proizvodnjo penin, saj se želijo pozicionirati kot hiša penin. V družbi Radgonske gorice vsako leto napolnijo od 300 do 400 tisoč steklenic ekstra suhe, suhe in polsuhe zlate radgonske penine, v arhiv pa shranijo od 250 do 300 steklenic posameznega letnika. Najdragocenejši v arhivski kleti sta dve steklenici penine iz tridesetih let prejšnjega stoletja, sicer pa so v njej vsi letniki od 1977 dalje, Del arhivskih penin je na voljo tudi kupcem, kot zanimivost pa zapi- šimo, da je treba za zlato radgonsko penino letnik 1979 odšteti 250 evrov. Določeni letniki so še posebno dragoceni, saj so dobitniki šampionskih in zlatih odličij na največjih mednarodnih ocenjevanjih. Zlate radgonske penine so se v zadnjih tridesetih letih okitile s 27 šampionskimi naslovi, po najvišjih odličjih pa so posegale tudi pred letom 1977. Najprestižnejši je gotovo šampionski naslov iz leta 45. mednarodni kmetijsko-zivilskl sejem bo od 25. do 31. avgusta Ocenjevanja kakovosti so se že začela Najbolj množično bo tudi ietos ocenjevanje vin, ki bo potekalo pod novo blagovno znamko Vino Slovenija Gornja Radgona Priprave na letošnji 45. mednarodni kmetijsko-živil-ski sejem, ki bo v Gornji Radgoni od 25. do 31. avgusta, potekajo, začenjajo pa se že tudi prva ocenjevanja kakovosti, ki jih že tradicionalno organizirajo v okviru te sejemske prireditve. Pod okriljem sejma so že opravili ocenjevanje svežega mesa, ki je potekalo 17. in 18. maja na biotehniški fakulteti v Lju- bljani, posebna strokovna komisija pa je tokrat ocenila več kot 60 vzorcev presnega mesa iz Slovenije in Hrvaške. Mednarodno ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov, ki bo tokrat že 28., bo od 12. do 15. junija v Gornji Radgoni, 21. mednarodno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov bo od 5. do 8. junija, 11. mednarodno ocenjevanje sadnih sokov in brezalkoholnih pijač bo 20. junija, najbolj množično pa bo tudi letos 33-odprto državno ocenjevanje vin, ki bo od 23 do 27. julija. Dan pred odprtjem sejma bo še 27. mednarodno ocenjevanje kmetijske mehanizacije. Pomurski sejem uvaja letos po več kot tridesetletni tradiciji osrednjega državnega ocenjevanja vin novo blagovno znamko Vino Slovenija Gornja Radgona. Z njo želi organizator še bolj povezati slovenske enologe, vina- Naj... domačija 2007 NLB® Skupina Ujeti trenutki življenja Tisti, ki redno spremljate našo akcijo Naj... domačija, veste, da se prijavljene domačije vsako leto potegujejo za osem različnih priznanj. Naziv naj... domačija podelimo domačiji, ki ji strokovna komisija dodeli največ točk. Člani komisije lahko podelijo nagrado domačiji, ki izstopa na posameznem področju. Tako podeljujemo še nagrade za arhitekturo, kmetijstvo, etnologijo, slog življenja in urejeno okolico. Vsako leto pa podelimo tudi naziv naj... domačija po izboru Vestnikovih bralcev. Edina kategorija, ki se vsako leto spreminja, je tretja kategorija, v kateri letos ocenjujemo vaše fotografije in albume. Na sestanku, ki smo ga imeli pred začetkom akcije, smo dolgo razmišljali o tretji kategoriji. Beseda je dala besedo in tako se je rodila ideja o fotografiji. Prepričani smo, da ima vsaka domačija kje v kakšnem predalu na fotografiji ujet trenutek iz svojega življenja. Za to kategorijo je letos odgovoren Boštjan Rous, univerzitetni diplomirani etnolog, ki pravi, da se pomena fotografij pogosto ne zavedamo: »Fotografije so pokazatelj ne samo nekega določenega trenutka v življenju fotografiranega, pač pa so lahko tudi izvrsten vir etnološkega ra- »8 'tu ku va c« Ut 4 1994, prejeli pa’ njevanju v Brvi?-/5- . vilih lahko ta dva odstotka oče«' (. Družba Radgoni , sega s proizvodni j veniji 55-odstotni ( -boljpa^ tuje trge, po e £ aS^ Boruta Cvetkovi prihodnje se bo- j o za penine in j . rje, vinogradniške^ melierje 111 1 ^14 dalje, ki jih bod°U njeni vzorci, na g med različni®L' 0[jg mi poznavalcev ' ji doma m v -"f ■■■t ■■■■;n sosednjih dr23 ropskem priw Najboljša slX^^ družbeniki vinogradništ*0' f nije, vinski kona s, mezni vinarji^ najžlahtnejša . 1 skušati na o’3? vodenih degu- ziskovanja- določeni P°K socialni sl Zabeležen* šege.* Sicer P remJjJlL / burni vzdrž£ j-p V remljenisCxi / tografijah’ \,rCZl nastanka in shranit«' bilo.dateg^^^r/ vasedruz^.X^V dbudil. da ustrezno np L nejše rod«^' Po naših znanih poteh °-gračijada pod kostanji v Murski Soboti Najboljši bograč skuhala ekipa SDS Pomurje I j na Poletnem vr^u restavracije Zvezda v Murski Soboti potekata enajsta 01 ^jada, na kateri se je v pripravi in kuhanju bograča pomeriio dvainštirideset ekip I ^4r12,na'S‘,mi^ ■ ekip, z lili J1" P^^alo, R pfvo se ♦ lfi drugo pa po ’C Pr*Pfa' ftpjl «°stinstvo in Mirjem h. ''K obenem s 80 wenie-2,««Surske8ibani-thriilanaf Pomurje iz ■ ■ , ■ ■ wtcrl sta bo- Sarkan' >n Fran-le- s’i dokazali ekipi iz Maribora, ki sta zasedli drugo in tretje mesto. Druga sta bila Zlatko Prosenjak in Mirko Lišnič, tretja pa Andrej Vipotnik injure Bilkijevič. Četrto mesto je zasedla ekipa iz Noršinec, v kateri sta bila Andrej Potočar in Miran Ajlec, ki sta se poimenovala Prijatelji za vedno, peta pa je bila ekipa Hotela Radin Term Radenci, v kateri sta kuhala Mirko Ma-tečko in Matjaž Marko. Večji del ekip so sestavljali Pomurci, nekateri pa so prišli z raznih koncev Slovenije. Pri ocenjevanju priprave in razstave prekmurske gibanice je bila najbolje ocenjena Gabriela Maria Lukač, ki je zastopala Turistično kmetijo Flisar iz Moravskih Toplic. Druga je bila Magdalena Rudaš iz Radmožanec, tretja ^r“®enie Okovan' ?urad,,;Puconci v parku pred cerkvijo Pucon-" ']B izdelki'tD tradictonalnem sejmu domače obrti Ritega še R^nEau ln ™5|!h ■ slame, ličja, lesa, gline in krap ; čevljar in ' . 'a,,e dodatke in pisanice, predstavili pa so se ^odičar. Vsi so dokazali, kako lepi in cenjeni izdelki dokajanj j sev' v|ožijo v izdelavo veliko prostega časa. Za (Nila/ siOw Oskrbeli Patricija in Patrik s frajtonaricama, Iju-DUn|’nc^ha Madžarskem iz Monoštra, romska plesna ^F^'kU’ S|edališka skupina Nindri Indri terza prijetno povezoval igralec Jernej Kuntner, '' doena/ 'Franca Mercatorija. Ker je za organizacijo in rj'v ■':r h Dal'ebni;- precej dogovarjanja in povezovanja, so ki so za boljše počutje vseh obiskovalcev ln Pijačo. B, r. ravnico ut' •" 'in f'"' sose prav gotovo čudili ob pisa-preP(avila nebo nad Prekmurjem. Tako so se že C|mtnj v Rakovcih zbrali balonaiji, ki so Fr, v Knrnam Je povedal Silvo Vohat iz Balo- ? ' letnem času lahko leti poleti le vjutranjih in \ V so si balonarji krajšali čas z lovom na : /. OlRanizatorpaje poskrbel, da balonaiji niso ' ^soo er," balonagem pridružila tudi Godba na pihala tairo su balonaiji ponovno polnili balo-l 1 T-ri SpoHa*-' ,h ln “Jih videli,130516 Sotovo pritrdili, J* veličasten. Mateja Hašaj V pripravi in kuhanju bograča seje v Murski Soboti pomerilo dvainštirideset ekip. Rally starih koles in starih koles z motorjem V koloni po Prekmurju sto petdeset starih koles Društvo starodobnikov in ljubiteljev starih koles Dimek Beltinci je pripravilo v soboto 5. rally starih koles in starih koles z motorjem. Okrog sto petdeset lastnikov se je s svojim starimi kolesi in kolesi z motorjem popeljalo z dvorišča gradu v Beltincih. Dvaintrideset kilometrov dolga pot je iz Beltinec peljala do Bogojine, kjer so se ustavili pri Plečnikovi cerkvi, nato pa so pot nadaljevali do M, Toplic, kjer so si jih lahko ogledali tudi turisti v Temah 3000 in hotelu Vi-vat in tudi preizkusili vožnjo na starih kolesih. Nato jih je pot vodila do Noršinec in Rakičana, od koder so se vrnili v Beltince, kjer je bila kulturno-zabavna prireditev z Lastniki starodobnikov so se v oblačilih, kakšne so nosili pred pol stoletja in več, popeljali na dvaintrideset kilometrov dolgo pot družabnim srečanjem. Pogoj za sodelovanje na rallyju je bil, da je kolo ali kolo z motorjem staro več kot petdeset let, torej izdelano pred letom 1957. Na prireditvi ob koncu rallyja na dvorišču beltinskega gradu so najprej nastopili otroci iz enote Vrtca Beltinci s predstavitvijo z naslovom Kolo skozi otroško oko. Potem pa so druščino v oblačilih, kakršna so nosili pred pol stoletja in več, ter druge goste zabavali še gostje iz Koprivnice, ki so prav tako sodelovali s starodobniki na rallyju, folklorna skupina veteranov, tam-buraški ansambel KUD Beltinci, Gorički Lajkoši, pevke iz Melince in skupina Štamprlin. Ob tem je predsednik društva Dimek Avgust Cvetka Časar, ki je zastopala Restavracijo Zvezda v Murski Soboti, četrta Sabina Kous iz Turistične kmetije Ferencovi, peta pa Ana Ratko iz Naravnega parka Terme 3000 v Moravskih Toplicah. Tudi v tej tekmovalni kategoriji je bilo največ mojstric in mojstrov priprave gibanice tz Pomurja, prinesli pa so jih tudi iz bolj oddaljenih krajev, kot so denimo Jesenice in Maribor. Komisija je bila pri ocenjevanju bogračev ob usklajenosti okusa bograča pozorna Še na več drugih dejavnikov: pripravo mize, usklajenost z recepturo, vzdrževanje kurišča, potek dela, čistočo in red na delovnem mestu, prikaz inovativnosti in usklajenost časa priprave. J. Ga. Farkaš poudaril, da so člani društva veliko sodelovali na prireditvah in vožnjah starodobnikov po Sloveniji in tujini in tako prispevali k boljši prepoznavnosti kraja Beltinci in občine pa tudi Pomurja. To pa s pomočjo starega kolesa, kulture ter spoštovanja zgodovine in tradicije domačega okolja. Ob krožni vožnji po Prekmurju so v četrtek v grajskih prostorih odprli še razstavo starih koles, med katerimi so bili tudi letniki 1917 in 1920, razstavili pa so tudi stara motorna kolesa znamke Puch ob 145-letnici rojstva Janeza Puha. V Šotoru na dvorišču gradu so pripravili še razstavo in sejem izdelkov obrtnikov iz občine Beltinci in okolice. J. Ga. Turistične prireditve Razkrižje - V soboto, 2. junija, ob 9. uri se bo začel pri Ivanovem izviru tretji tradicionalni pohod Pomlad v pr-leskih goricah. Pot bo dolga dvanajst kilometrov, pohodniki si bodo ogledali kulturne in naravne zanimivosti, ustavili pa se bodo tudi pri več turističnih ponudnikih. Pohod bodo končali ob 19. uri pod velikim šotorom na Razkrižju z glasbo in folklornim nastopom, s čimer bodo tudi zaznamovali 135-let-nico »Vinorejskega društva Ljutomer«. Veržej - Mimi Hughes bo od 1. do 30. junija plavala po Muri in Dravi vzdolž evropske zelene vezi. V petek, 1. junija, se bo na poti ob 9. uri ustavila v Sladkem Vrhu, ob 13. v Radgoni, ob 16. na Petanjcih in ob 19. uri pri Babičevem mlinu v Veržeju. Pot bo nadaljevala v Veržeju v soboto ob 9 uri, ob 13. uri bo na Razkrižju in ob 18. bo prispela v Mursko Središče. Moravske Toplice - V četrtek, 31. maja, ob 9. uri bo v hotelu Livada Prestige mednarodna konferenca z naslovom Želimo vam približati razvoj turizma drugih evropskih regij (Francija, Malta, Irska, Grčija) ter spodbuditi možnosti prenosa dobrih praks tujih partnerjev. Na konferenci bodo predavali strokovnjaki s področja turizma, z ministrstva za gospodarstvo slovenske vlade ter predstavniki turističnih podjetij iz Slovenije in tujih držav. Motovllcl - V nedeljo, 3- junija, ob 10. uri bo pri vaško-gasilskem domu start Pohoda po Motovilcih, ki ga pripravlja Peški društvo za rekreacijo in sprostitev Motovi-IcL Proga je dolga osem kilometrov. Sv. Jurija na Goričkem -V soboto, 2. junija, ob 14. uri bo četrti Rogaški tek, ki ga pripravljata Športna zveza Rogašovci in KMN Roga-šovci. Ob teku članic in članov na 6,6 in 3,3 km in otrok od 500 m do 1500 m bodo organizirali tudi pohod. Beltinci - V soboto, 2. junija, ob 15 30 bo pred zgradbo občine Beltinci start Beltinskega kronometra 2007 na 10,6 km dolgi progi po ravninskem terenu na relaciji Beltinci - Gornja Bistrica - Beltinci Kronometer organizira Kolesarski klub Tim Mlin Beltinci. Ljutomer - V soboto, 2. junija, bo pred mestno hišo turistična tržnica s ponudbo izdelkov ljudske obrti in domačih dobrot, ki jo pripravlja LTO Prlekija Ljutomer. Mala Nedelja - V nedeljo, 3. junija, bo pri cerkvi Sv. trojice Trojički sejem, ki ga pripravlja TD Mala Nedelja -Radoslave! Ljutomer - V soboto, 2. junija, ob 10. uri bo na Miklošičevem trgu začetek Miklošičevega pohoda po poteh kulturne dediščine, ki ga pripravlja TD Železne Dveri - Radomerje. 10 KULTURA 31, maj 2007 - Rekordni obisk PAC-evega festivala Slovenski tolkalu! projekt STOP je v skladbi Eine kleine Tisch Music pokazal, da je tudi kuhinjska miza lahko učinkovit glasbeni instrument. Foto:T. K. Z dobrodelnim koncertom vseh udeležencev se je v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti zelo uspešno končal že šesti PAC-ev festival Glasbeni maj v Pomurju 2007. V devetih krajih na enajstih prizoriščih je potekalo trinajst koncertov mednarodno priznanih izvajalcev, koc so Juvavum Brass Quintet Iz Salzburga, trio Milena Lipovšek (flavta), Igor Mitrovič (violončelo) in Aleksander Serdar (klavir), trio Moshe Aron Epstein (flavta), Andrej Petrač (violončelo) in Tomaž Petrač (klavir) ter skupina Slovenski tolkalni projekt STOP. Slednji je imel neke vrste grajsko turnejo, saj je nastopil na grajskih dvoriščih v Bad Radkersburgu, Murski Soboti in pri Gradu, kar je bilo sploh prvič, da se je festival PAC preselil tudi na prizorišča pod milim nebom. Festival je letos zabeležil rekordno število obiskovalcev (deset odstotkov več kot lani, op. p,), ni manjkalo odličnih koncertov s sproščenim vzdušjem, ovacij in druženj z glasbeniki. Tudi tretji program nacionalnega radia je festivalu namenil štiri snemalne dneve. Na svoj račun so prišli tako zahtevno občinstvo kot tudi tisti poslušalci, ki si želijo poleg klasične glasbe rudi nekaj zabave (za to je poskrbel Slovenski tolkalni projekt STOP, op. p.). Festivalska ekipa na čelu z umetniškim vodjem Slavkom Šuklarjem, ki je delala na prostovoljni bazi, se je zopet izkazala, znani skladatelj pa že za naslednje leto znova obljublja vrhunske izvajalce. T. K, Druga zelena luč za EPK Ministrstvo za kulturo na podlagi priporočila komisije predlaga, da vlada Republike Slovenija pristojnim institucijam Evropske unije - Evropskemu parlamentu, Evropski komisiji in Odboru regij - predlaga za naslov evropska kulturna prestolnica 2012 mestno občino Maribor, v okviru katere sodeluje tudi mestna občina Murska Sobota. Ta predlog Slovenije bo sedaj presojala sedemčlanska mednarodna komisija, ki jo vsako leto imenuje Evropska komisija. Na podlagi presoj bo pripravila priporočila in jih posredovala Evropskemu parlamentu, Svetu EU in Komisiji. Evropski parlament pa mora v treh mesecih od prejetega poročila te komisije posredovati mnenje o nominacijah, Evropsko prestolnico kulture 2012 bo potem razglasil Svet EU. A. N. R. R. Rimske Bele tulpike Pisatelj, publicist in scenarist Branko Šomen, ki trenutno živi v ZDA, intenzivno pripravlja scenarij za filmsko upodobitev ljubezenskega romana Ferda Godine Bele tulpike. Skupaj z mladim mariborskim režiserjem Bojanom Labovičem sta se te dni že potepala po Prekmurju in pripravljala nabor lokacij, kjer bodo prihodnje leto snemali film. Novico sta nam zaupala v Murski Soboti - ujeli smo ju na ustvarjalnem klepetu pred hotelom Diana. Državno srečanje otroških folklornih skupin Ringaraja od Kopra do Lendave V lendavski gledališki in koncertni dvorani je bilo v soboto državno srečanje otroških folklornih skupin Ringaraja 2007, na katerem je sodelovalo deset folklornih skupin iz vse Slovenije. Sodelujoče folklorne skupine so bile izbrane za najboljše že na območnih in regijskih srečanjih. Pomurje je tokrat zastopala folklorna skupina Veseli Marki iz Osnovne šole Beltinci, ki je dala svoji odrski predstavitvi, ki so jo pripravili pod mentorskim vodstvom Jelke Breznik, naslov Konji Srečanje je tudi letos potekalo v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, za izvedbo pa je poskrbela območna izpostava iz Lendave pod vodstvom Rajka Stuparja. Pri organizaciji prireditve je sodelovala še Dvojezična osnovna šola I jz Lendave, dogajanje na odru pa Zbor Vita posnel zgoščenko San se ŠeJJ Komorni pevski zbor Vita iz Lendave se je tudi letos maja predstavil ljubiteljem kakovostnega zborovskega petja na letnem koncertu. Zbor pod vodstvom zborovodje Jožeta Gerenčerja deluje več kot tri leta, nastal pa je potem, ko so se ženskemu pevskemu zboru Spominčice in zborovodji Gerenčerju pridružili še moški člani. Za njimi je že vrsta nastop pov, med njimi tudi samostojni koncerti ob božiču in letni koncerti, največ pa so peli na prireditvah v Lendavi in okolici. Na tradicionalnem majskem letnem koncertu so predstavili skladbe, ki so jih posneli za zgoščenko z naslovom San se šetau, ki so jo naslovili po prekmurski ljudski pesmi. Letni koncert in tudi drugi nastopi v spomladanskem in poletnem obdobju pa pomenijo tudi vajo za nastop na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov Komorni pevski Pomursko folkloro je predstavljala folklorna skupina Veseli Marki z OŠ Beltinci. je povezovala Tjaša Feher Za organizacijo srečanj po raznih krajih Slovenije vse do zadnjega v Lendavi je skrbel samostojni strokovni delavec za folklorno dejavnost pri republiškem skladu za kulturno dejavnost Bojan Knific, ki je na začetku priredi- tve tudi poudaril pomen folklorne dejavnosti med otroki za ohranjanje ljudskega izročila v Sloveniji. Dodal je, da je v sistemu selekcije sodelovalo okrog dvesto skupin iz Slovenije in zamejstva, ki so se na območnih in regijskih srečanjih predstavile v pet- do desetminmneiri^ mu. Letošnji programi J otroške folklorne ■, l '1 stavile na srečanjih, • kakovostno rast ot folklornih skupin,1 P ni dajejo poudarek bi plesnega in pevske^ ma, hkrati pa skrbijo s no odrsko i°ter! nekdanjega življenj1 'j zlasti njihove igre, 9 programi zanimivi,' hkrati blizu otrokov«1 sijanju in čustvovanju Pred začetkom grama di^cllh m rJ' nih skupin vse Lendave, ki delujejo izšolali ali v okviru knj^j štev, so z venčkom srni iz Porabja nasmP dvojezične srednje nik. Potem pa so ■d' nastopili Še otroci iz ■ , pra, Dolene, PeSfl'C^Jj Slatine, Breznice, ■ -vega mesta in Cirko' j Ob državnem sr£L ‘J ških folklornih skup1 e davi potekal še j cami, na katerem J«' več kot šestdeset voc^ folklornih skupin i nije in nekaj desetot Komorni pevski zbor Vita večkrat nastopa v domači Lendavi. zbor Vita bo namreč oktobra nastopil v Pragi na Mednarodnih dnevih zborovskega petja. V zboru poje dvaindvajset pevcev in pevk, ki prihajajo iz Lendave in okoliških krajev Njihov repertoar pa vključuje precej raznolike zborovske skladbe od cerkvenih in gospelov, skladbe znanih skladateljev iz Slovenije in tujine ter prekmurske ljudske pesmi in ljudske pesmi iz drugih slovenskih pokrajin. Med pesmimi, ki so jih zapeli na let- si nem koncertu m t ■ ščenki, so m1' '' Jll Spominčice, D’J „■ Kumarja, Ob. j.^ M. Herzoga, je deklica in I d laudibus Jacous Soboški godbeniki spremljali mažoretke na Madžarskem Intenzivne vaje in dva odmevna nastopa Za nas so tovrstne vaje dopust in sprostitev, pravijo glasbeniki Pihalnega orkestra Murska Sobota, ki so bili tri dni na intenzivnih vajah v zdravilišču Biik na Madžarskem. Z veseljem so se odzvali vabilu zdravilišča ob otvoritvi športno-rekreativnega kompleksa. Prireditev je s svojo prisotnostjo počastil tudi Ladislav Lipič, veleposlanik Slovenije na Madžarskem. Godbeniki so nastopili tudi na binkoštno nedeljo, praznik otrok na Madžarskem. Ta dan so maržoretke iz Debrecena ob spremljavi glasbenikov Pihalnega orkestra Murska Sobota korakale po kopališkem kompleksu in popestrile nedeljo približno 8000 kopalcem in obiskovalcem. Aplavz in navdušenje gostov sta bila nepopisna. V prihodnje bodo še z večjim veseljem vadili v novem prostoru, za katerega je poskrbel župan mestne občine Anton Štihec. Verjamejo tudi, da predsednik društva Oliver Korošec in dirigent orkestra Simon Novak že razmišljata o novih zanimivih nastopih, zato bodo še vestneje prihajali na vaje. । t Tenorist Matajič v PACU sklenil šestletno šo la nje iz so to petja na ko va mentorica je bila profesorica Gabriela Bratina.rJ d tajiča smo lahko slišali dela F. Gasparinija, G- Schuberta, V. Bellinija, R. Schumanna, E. Griega- '^0^ 7 Lajovica in G. Puccinija. Tenorista je na klavirju pa je popestrila tudi mlada flavtistka Tjaša Černjavič- p , E. Abraham BlHIK131jnaj2007 KRONIKA 11 Ni konca krvavi moriji na cestah: življenje izgubilo že devet ljudi A & m ftfr dr Bi odstavni pas preprečil tragedijo Umetno ministrstvo in državna direkcija za ceste sta prepričana, da pomurski avtocestni krak ne Potrebuje odstavnih pasov, kajti po novozgrajeni prometnici, tako trdijo, trenutno ni dovolj prometa, oo bi bili takšni pasovi potrebni. Vendar: nedeljska jutranja nesreča odgovornim lahko da misliti. P J JI । ir,, ° n ts*’tetni Danijel Ploj iz Črešnjevec pri i,h ' ' voz'l svoj bmwe na avtocestnem ' in, P™' v,|čji vas>< ko je na izvozu . ^Iko in mesto Murska Sobota trčil nj^ [.•1 e a mao prvih ugotovitvah je sicer Ploj n.i izvoz pripeljal s preveliko hitrostjo, zato ni mogel preprečiti trčenja, ki je bilo tako silovito, da je umrl na kraju nesreče. Pokojni je vozil dva meseca star avto, policijski preiskovalci so ocenili, da je bilo v nesreči za skoraj 6(1 tisoč evrov škode, madžarski in bolgarski tovornjakar pa sta bila kaznovana za nepravilno parkiranje. Letos je tako na pomurskih prometnicah življenje izgubilo že devet ljudi, lani v tem času štirje. V četrtek pa je v prometni nesreči med Čakovcem in Nedeliščem umrla šestinštiridesetletna Slavica Svetec iz Šalovec. Po poročanju hrvaških medijev je dvaintridesetletni šofer bmweja v ovinku zapeljal na nasprotni del ceste in se čelno zaletel v pola, ki ga je vozil enainpetdesetletni Rudolf Svetec, V trčenju jo je najslabše odnesla sopotnica na sprednjem sedežu v slovenskem avtu, precej sta poškodovana tudi oba voznika, ranjena pa sta bila še dva človeka. Ponesrečence so iz zveri že n e pločevine izvlekli gasilci. Hrvatu so namerili v krvi 2,4 promila alkohola. SvetČeva sta peljala v Četrtek na obisk v Čakovec starejšo gospo, ki je živela pri njiju v oskrbi. Pokojna je bila zaposlena kot čistilka v gornjepetrovskem zdravstvenem domu, mož pa ima doma mehanično in vulkanizersko delavnico. Andrej Bede k i p vec je deveta smrtna žrtev pomurskih prometnic. Foto; Jure zauneker Slavica Svetec iz Saiovec je umrla na cesu blizu Čakovca. Foto: v. žganec Rogulja Podjetje Teleing prejelo veliko d? jr Ogrado Pomurskega sejma F h »• javnost s podelitvijo velike nagrade na Megri 2007podjetju priznala tehnološko in ^°Vn° odličnost na področju telekomunikacij - V podjetju bodo še povečali naložbe v razvoj ’'Ir. .i,. 1 lrnu|o veliko znanja In izkušenj pri nadgradnji abe*ske televizije v širokopasovna omrežja distrp*"1^'^ Uveljavili so se kot sistemski integrator pri " televizijskih vsebin v omrežjih vodilnih operaterjev v J v 0|nr' °bd°bju postajajo vodilni operater elektronskih (%lv kabelske televizije v Spod njepodr a vski in tudi H?'t Ik^scu Usnjem sejmu gradbeništva Megra 2007, ki je . JiJjB u Gornji Radgoni, je prejelo podjetje TELEING, d. ®bsf0;r, *J na&rado Pomurskega sejma za uspešen projekt sistemov kabelske televizije v sodobno ' “Sodobne telekomunikacije so razvojno izjemno V a7 ter ' Zahteva veliko znanja, dinamično in fleksibilno precej kapitala. Izjemna je tudi konkurenca \ 'ri^^ni d Prejemu nagrade še toliko bolj zadovoljni in k. 'r6kterY a uspeŠno razvojno pot tudi nadaljujemo,« je povedal . hif, 6 e‘nga Janez Smolkovič. Skua ^tajajo Omrežja so 'n 9raiena Sv do ^l*elev,zijGkih in Jeznih na-'^;^O'n^rnekabelsk0 nadgra- ' ka*j?Srnerno ko’ l|r' operaterii k aradili s ponu_ dbo širokopasovnega kabelskega interneta in v podjetju TELEING so med prvimi v Sloveniji tudi s ponudbo fiksne IP-telefonije v omrežjih kabelske televizije. V letu 2006 so uspešno končali investicijo v opremo za ponudbo fiksne telefonije v omrežjih kabelske televizije in uredili tudi prenosljivost telefonskih številk Gre za tehnično zahteven projekt, zato n 200? Priznanje V lokalnih skupnostih, kjer podjetje TELEING ponuja svoje storitve, imajo naročniki možnost izbire ne le med različnimi ponudniki širokopasovnih storitev v omrežju nacionalnega telekomunikacijskega omrežja, ampak se lahko odločijo za preklop na konkurenčno omrežje, Uporabniki se zaradi nižjih stroškov čedalje bolj odločajo za samo enega ponudnika komunikacijskih storitev. jih še toliko bolj veseli, da jim je to uspelo kot prvemu kabelskemu operaterju v Sloveniji. Tbleing s svojo storitvijo naročnikom na enem kabelskem priključku omogoča kar tri najsodobnejše telekomunikacijske storitve v paketu, ki so ga poi menovali KABELSKI TRIPLE PLAY. Ta obsega: spremljanje najzanimivejših TV in radijskih programov, možnost izbire med različnimi paketi neomejenega širokopasovnega dostopa do interneta, najugodnejše telefoniranje po kabelskem priključku. Inteligentne stavbe postajajo naša sodobnost Že nekaj časa je jasno, da so dobro razvite sodobne elektronske komunikacije na določenem geografskem območju gonilo razvoja države, regije ali posamezne lokalne skupnosti, saj prinašajo povečanje produktivnosti, gospodarske rasti, zaposlenosti in blaginje. Intenzivna uporaba informacij v vsakodnevnem življenju ljudi se pojavlja na vseh področjih življenja, kar je omogočeno s pomočjo medsebojno kompatibilnih tehnologij, ki prenašajo ogromne količine digitalnih podatkov ne glede na razdaljo med oddajnikom in sprejemnikom informacij. Izgradnja sodobnih javnih širokopasovnih omrežij in zagotavljanje najsodobnejših storitev elektronskih komunikacij na enem priključku je poslanstvo podjetja TELEING. So člani grozda SIZIC (Sistemi inteligentne zgradbe in integralna infrastruktura), krovne organizacije, na- menjene razvoju ter posredovanju znanja o inteligentnih stavbah ter infrastrukturi. Inteligentne stavbe postajajo vse bolj naša sodobnost. Vsebujejo že številne sisteme, tako ogrevalne, varnostne, protipožarne, za razsvetljavo, različne gospodinjske stroje, aparate zabavne elektronike, osebne računalnike in drugo opremo, ki je pogosto že računalniško krmiljena. Storitve in sistemi so v inteligentnih stavbah med seboj integrirani, kar omogoča centralno ali oddaljeno upravljanje celotnega bivalnega oziroma poslovnega prostora. Seveda moramo interno omrežje stavbe povezati z enim od javnih telekomunikacijskih omrežij. Smolkovič je povedal, dav podjetju razvijajo kompleksne rešitve na področju konvergence tehnologij in celovitih komunikacijskih rešitev ter da bodo v prihodnjih letih še povečali vlaganje lastnih sredstev v razvoj. »Posebno pozornost bomo posvetili tudi mednarodnemu povezovanju z nosilci znanja in vključevanju v tehnološke mreže.« V podjetju TELEING že gradijo lastno optično omrežje do posameznih naročnikov (FTTH) in bodo tudi v prihodnje razvijali storitve v širokopasovnih komunikacijskih omrežjih na IP-platformi, kar bo omogočalo enostavno povezljivost in komunikacijo elektronskih naprav v zgradbah. Več informacij o ponudbi podjetja Teleing najdete na njegovi spletni strani www.teleing.si. (IZ)BRANO 31, maj 2007 - VESTA 12 Barometer Milan Karoli je po zapletih, ki so se pojavili, kljub vsemu končno imenovan za direktorja Term Radenci. Uroš Kolarič inJože Kaučič sta prva v Pomurju sama izdelala ultra lahko letalo CH - 701 in zanj na ministrstvu za promet brez ene same pripombe dobila dovoljenje za letenje. Alojz Benkovič je kljub polenom, ki so mu bila metana pod noge, začel graditi dom za starejše v Beltincih, kar so slovesno zaznamovali s položitvijo temeljnega kamna, Pavel Rupar, nekdanji poslanec, župan in predsednik HK Jesenice v odstopu ter sedaj uradno lobist, je kuloarski naslednik Boruta Meha v Muri. Uradno se pooblaščeni nadzorniki pogajajo s štirimi kandidati. Odločitev naj bi bila znana do naslednje seje NS v prvi polovici junija. .Alojz Filipič, šampanjski vitez in upokojeni enolog družbe Radgonske gorice, ima največ zaslug za to, da je zlata radgonska penina v zadnjih desetletjih posegala po najvišjih odličjih na mednarodnih vinskih ocenjevanjih. V 30 letih se je ovenčala kar s 27 šampionskimi naslovi. Osrednja slovesnost ob 8. prazniku občine Veržej Štiri občinska priznanja in Ostercev veče Kulturna dvorana v Veržeju je bila prizorišče občinske proslave s podelitvijo občinskih priznanj, ki so se je udeležili tudi župani sosednjih občin, predstavniki javnih zavodov, podjetij in poslovnih partnerjev, cerkveni dostojanstveniki in drugi obiskovalci. Slavnostni govor je imel župan Slavko Petovar, ki je uvodoma dejal, da je veržejska občina zakorakala v deveto leto delovanja. »Razvoj občine, ki smo mu priča, zagotovo potrjuje pravilnost odločitve za samostojno občino. Številni projekti, ki smo jih dokončali v tem obdobju, so najboljše merilo uspešnosti razvoja. Zgrajena Beltinska župnija gradi dom za starejše Končati ga želijo do konca leta Sprejel bo skoraj osemdeset varovancev - »Dobro je, ka de doum tu« »Ton bou velka rejč,« se je to rekoč obrnil proti meni. Svetešje spravleni je iz ozadja spremljal položitev in blagoslovitev temeljnega kamna za dom za starejše v Beltincih. »Balažič san, z Gančan,« se je še predstavil. O svojih letih pa dejal: »Lejta se ne da skriti.« Čeprav je donosil osem križev in si nadel devetega, je Štefan še vedno zravnano stal ob meni in mi še kaj povedal, ker se pač vedno rad pogovarja z ljudmi. »Dobro je, ka de doum td. Domači bou jo lejko večkrat svojega poglednoli, kak je z njin,« je besedoval. Sebe med stanovalce doma ne daje, čeprav ... sam bog ve, kako še bo. Čeprav so v soboto, 26. maja, v Beltincih položili temeljni kamen za novi dom za starejše, ima gradnja za sabo že trnovo pot. Maja 2002 je župnija Beltin LETALSKI SPEKTAKEL LETALIŠČE MURSKA SOBOTA 116. IN 17. JUNIJ 2007 WWW.AIRBORNE07.COM • AKROBATSKE LETALSKE SKUP INF PA?RULLA AQUILA. KRILA 0LVJE, ZVEZDE- • VOJAŠKA LETALA IN HELIKOPTERJI GRIPPEN. Mi(3 21. Ml 24, C 2^5 .. • slovenska vojska in po hoja * GENERALNA IN POSLOVNA AVIACIJA. infrastruktura, kljub dejstvu, da je nujno potrebna, pa ni dovolj in ni edino merilo. Za razvoj so nujno potrebni ljudje, saj se občina razvija predvsem zaradi občanov in za občane,« je poudaril. Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so občinsko priznanje z denarno nagrado 500 evrov podelili velikemu virtuozu na harmoniki Rihardu Zadravcu. Kot je zapisano v obrazložitvi, je že zelo zgodaj ustanovil ansambel Posodi mi jurja in nenehno iskal nove smeri v glasbeni umetnosti. S solističnimi koncerti je veliko prispeval k promociji ver-žejske občine. Njegova etno skupina Apropos in dve posneti zgo- ci, ki dom tudi gradi, ustanovila Zavod svetega Cirila in Metoda, namenjenega še za opravljanje dejavnosti institucionalnega varstva. Še isto leto so na pristojno ministrstvo vložili prošnjo za pridobitev koncesije, vendar zaradi nepopolne vloge bili zavrnjeni. Enako tudi na drugem razpisu. Uspeli so šele leta 2006. decembra istega leta pa podpisali koncesijsko pogodbo. Čeprav je bila odločitev o tem, da bo dom stal na zemljišču blizu župnijske cerkve, sprejeta že leta 2002, so sedaj morali pridobiti še dve sosednji zemljišči, eno obremenjeno z denacionalizacijskim zahtevkom dedičev beltinskih grofov Zichy. Do slednjega so prišli z menjalno pogodbo z beltinsko občino, eno pa so odkupili. Gradbeno dovoljenje je postalo veljavno marca 2007. Zemljišče, kjer bo stal dom, je veliko 3657 kvadratnih metrov, skupna površina doma, Župan Slavko Petovar, Terezija Štumpf, Olga Mavrič (DU Veržej), Rihard Zadravec. Foto: M. J. ki bo zgrajen v obliki črke U, pa bo 2521 kvadratnih metrov. V njem bo prostora za šestinse-demdeset stanovalcev, za katere bo na začetku skrbelo šestintrideset ljudi, pozneje pa še nekaj več. Poleg bivanja bo dom organiziral tudi dnevno varstvo, načrtujejo pa še dejavnost pomoči na domu Objekt bo gradila družba Doum, d. o. o., ki je v celoti v lasti župnije Beltinci in ki je za gradnjo najela tudi posojilo. Celotna vrednost investicije je 4,33 milijona evrov. Direktorica doma bo Blanka Ambruž, teologinja, zaposlena na ljubljanski škofiji, sicer pa iz Brato-nec. Gradnjo je prevzelo domače gradbeno podjetje Gomboc, d. o. o., s podizvajalci. Glede na obveznost po koncesijski pogodbi z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve bi moral biti dom zgrajen in odprt do konca leta. Majda Horvat ščenki s to skupino, sebe zbral mlade in s® nike, pa je dokaz, sko izobraženi ul*4 cI*_ji terjev naredi prave Pisno občinsko pr ■ so izročili Tereziji’ Bunčan. Brez nje si'1 ‘ J zamišljajo izvedbo w vesnosti Že od vsega . nega aktivnega delo unf posebno prizadevna? vaškega vodovoda, M . vodi finance in je P* tančnosti zgled m _ Plaketi občine S. prejela Društvo Veržej ob 20-letnici 1 delovanja in Mf11* p.. Mlin na Muriz dovino in dolgoW11^^ tradicijo, odleta l‘ ■■ • niški spomenik na' 1 ; cu je bila še t počastitev sklada-Osterca. - i*..... se je predstavil trto ■ • L (i lena Lipovšek . -' trovič (violončelo) Serdar (klavir). Sredstva z binkoštnega nika otroškemu oddeli Med udeleženci piknika niso bili samo eva s j ampak tudi.pripadniki drugih verskih skupin ateisti. Foto: T. K. Ob je bila v nedelj ciji Evangelij j občine voda Roka o P ■' * ne občine kulturno-d°”r^|(i h ditev z glasbe za Evangelij.^2' čina Murska S° c,: r J ni piknik ob 1^6' niku orgam^f pored, 1 spremljal tud' H ram- , Po božji slu^ C{l-'' . ski cerkvi »e J janjeprese^^ jebilotradic^^ nozaodlicn , f pan mestne u h0taAn,^iIii lanisptemlp glasbeni pr^ pili orroški ' zborJU^1'^^ občine pevski zbo' skih sester • nikovP«^" skupina l'n',^5 renten nihd°X^ ' 1 WSINK-_31. maj 2007 (IZ)BRANO Milan Moreč in Tugomir Frajman, nekdanja predsednika (S)N K Mura, na zatožni klopi 13 Barometer * V * * Nogometaše plačevali z ■ ■ h J? dnevnicami in kilometrino? A ■ Rožena v zagovoru zanikala krivdo - Izvedenka: Nogometni klub je preslepil davkarijo -'Mo Osterc: »Igralce sem opozarjal, naj si uredijo status samostojnega podjetnika, d i. * r' I' ^jcdiio možno, F^tednlka nekdanjega nogomet' kluba Mi Mut« jo Tugomir Fraj-^’uajHCSjNKMura le« ^nezakonito pridobila tolarjev '""to* je klub ognil pta u prispevkov, * k del pl jč igralcem iz-*k«alvvl1orlnVspotni-"boškl, z dnevnicami in WisPmc J‘^Plačevali „1 । ^P1'till K »u'««spn. .. . h,l vendar tega niso želeli« v preiskavi pričal, da ste mu na- Korpiču, ko ga je ta vprašal, kdo je delal obračune izplačil. Moreč je nato sodnika Novaka prosil, ali sme oditi iz sodne dvorane, ker ima sestanek s poslovnimi partnerji. Novak mu tega ni dovolil. Tudi drugi predsednik pravi, da ni kriv Tugomir Frajman je pred senatom povedal, da je v (Š)NK Mura prišel sredi leta 2000, ko so imenovali novo vodstvo in upravni odbor. »Na prvem sestanku smo si razdelili naloge. V svojem mandatu nisem podpisal niti enega potnega naloga ali plačila, zato se nimam za odgovornega,« je zanikal krivdo. Fraj-man je podobno kot Moreč potrdil, da je bil klub v slabem finančnem položaju. Na tožilčevo vprašanje, ali je vedel, da so plačila igralcev potekala preko potnih nalogov, je ponovil, da ni podpisal nobenega takega nalo Milan Moreč: »Moja naloga je bila, dvigniti klub na višji nivo, vzgajati domači kader in dobiti zdrave Prekmurce. Želel sem narediti nekaj dobrega za to okolje.« ga in da je bila njegova naloga le iskanje denarja za poslovanje kluba, nikakor pa ne izplačila. Frajman je sicer imel vpogled v splošno finančno poslovanje kluba - prihodki in odhodki posamezne postavke pa mu niso bile znane. »Ervin Kerčmar je pisali pooblastilo za plačevanje. nepravilnostih potnih stroškov igralcem,« je Slavko Osterc: »Prepričan sem, da nihče nima tako rad kakega Športnega kluba, da bi zato storil kaznivo dejanje.« spomnil Mišja. »Nisem mu dal pooblastila,« je bil kratek Frajman O davčnem inšpekcijskem nadzoru, ki se je zgodil leta 2000 in ki je odkril nepravilnosti, je obtoženi dejal, da je za pregled zvedel šele dve leti kasneje od policijskih preiskovalcev. Vlasto Horvat, Frajmanovo zagovornica, je zanimalo, aU je bil seznanjen z rezultati davčne inšpekcije. »Nisem bil, mislim pa, da bi mi inšpektor moral predstaviti ugotovitve,« je pojasnil nekdanji predsednik (Š)NK Mura. Da so se takratni igralci na treninge v Mursko Soboto vozili od doma -denimo Sašo Lukič iz Maribora jr Tugomir Frajman še pojasnil sodišču. V sodni spis je še vložil dokument finančnega ministrstva, iz katerega sledi, da se lahko povrne del stroškov oziroma kilometrino tistim posameznikom, ki opravljalo funkcije v društvih ali klubu. Izvedenka o (Š)NK Mura je del plač igralcem izplačeval kot plačilo potnih stroškov, dnevnic in posojil, poleg tega je klub spravil v zmoto davčni urad, ker mu ni pošiljal potrebnih obračunov prispevkov, sta najpomembnejši ugotovitvi Marije Arko, sodne davčne izvedenke. Pričala je še, da so bili potni nalogi pomanjkljivo in nepravilno izpolnjeni. »Ali pripada igralcu dnevnica, ko gre na trening,« ježelel vedeti odvetnik Korpič. »Ne pripada mu, ker je imel s klubom sklenjeno delovno razmerje,« je razložila Arkova. »Kako je v primeru, če je igralec na pripravah,« je še naprej vrtal Korpič. »Dnevnico dobi le delavec, ki ga pod Marija Arko: »Na potnih nalogih kilometrina ni usklajena z zneski. Obračuni potnih stroškov so bili narejeni nepravilno « jetje pošlje na službeno pot in ki si na poti sam plača prehrano,« je bila natančna izvedenka. »Je odhod na tekmo v Koper službena pot,« je vprašala Horvatova. »Igralec bi bil upravičen do plačila stroškov, če bi šel na tekmo z lastnim prevozom,« je odgovorila Marija Arko. O posojilnih pogodbah, ki so jih igralci sklenili s klubom, je dejala, da so bile fiktivne, kajti sklenjene so bile tako, da bi igralec denar moral vrniti le takrat, če bi odšel iz kluba. Po določilih pa se vsa posojila morajo vrniti, obenem se zaračunavajo tudi obresti. »Ker je šlo za posojila, se je lahko dvigovalo gotovino z računa in se s tem plačevalo igralce Tako se ni odvajal davek kot pri plačah.« Mimogrede: med njenim nastopom je Korpič zaprosil sodišče, ali lahko njegov varovanec zaradi dogovorjenega sestanka s poslovnimi partnerji zapusti sojenje. Sprva sodnik spet ni dovolil odhoda, na vztrajanje odvetnika in Morca je le popustil in v zapisnik je bilo zapisano, da obtoženi odhaja na lastno zeljo. »Očitno vam je posel več kot sojenje. Kaj, če bo izrek sodbe? Ali pa bi vas dali v pripor? Kako bi bilo potem s sestankom,« je komentiraj Novak. Sodnikom plačevali na roko? Tožilec očita Miranu Morcu in Tugomirju Frajmanu tudi gotovinsko plačevanje storitev nogometnih sodnikov. Moreč je pričal, da so sodniki prihajali na sojenje s potnimi nalogi, na katerih so si potem obračunali potne stroške in sodniško takso. »To je bilo dogovorjeno z Nogometno zvezo Slovenije « Da je bilo tako*, je izjavil tudi Frajman: »Nogometna zveza je sprejela pravilnik, po katerem je dobil sodnik določen znesek za sojenje in nadomestilo za potne stroške.« »Delegat tekme je izpolnil formular o plačilu sodnikov,« je na prostoru Zaprice zatrdil takratni sekretar kluba Vlado Banko. Enako je izpovedal Slavko Osterc, ki je bil med letoma 1996 in 2000 član upravnega odbora, vodil pa je tudi poslovno dokumentacijo kluba: »Pravilnik Nogometne zveze je dovoljeval takšno plačevanje.« Da ne bi smelo biti tako, pa je menila izvedenka Arkova: »Osebe, ki z izplačevalcem niso v delovnem razmerju, ne morejo biti izplačane v gotovini, temveč se mora plačilo nakazati na transakcijski račun.« Sicer je Osterc še povedal, da je nogometaše večkrat pozival, naj si uredijo status samostojnega podjetnika, kot je bilo to možno, vendar tega niso želeli. Da bi bilo to treba urediti, je večkTat dejal direktorju kluba. »Lep primer je bij Damjan Gajser, ki je imel urejen status Športnika. Klubu je namreč pošiljal fakture za svoje storitve.« Na nadaljevanje sojenja 14. junija so vabljeni Slavko Malok, davčni inšpektor, ki je opravil revizijo, Mirko Babič in Ervin Kerčmar, takratni blagajnik in direktor kluba, ter Jože Vouri. Prvi trije so se zadnjič opravičili, Vouri tega ni storil. Sicer je sodnik želel prebrati njihova pričevanja iz preiskave, vendar je obramba vztrajala pri neposrednem zaslišanju. Andrej Bedek, foto: N. J. Franc Jurša, župan Ljutomera, je končal zgodbo z ljutomerskim odlagališčem odpadkov. Ljutomer je pristopil k regionalnemu projektu CERO. S tem pa je končal kapitalske in druge igrice okrog ljutomerskega odlagališča, ki kljub velikim obljubam pristojnih nikoli ni uspelo dobiti obratovalnega dovoljenja. Štefan Sobočan, direktor Va-risa, je novi predsednik Območne gospodarske zbornice Pomurja. Sabina Mencigar, sedaj maturantka splošne smeri na ekonomski Šoli, poklicno je opravila lani na kmetijski šoli, je dobitnica literarne nagrade avstrijske založbe Perplex. Mag. Suzana Koltaj, dr. med., svetovalka za zdravstvo pri GŠ slovenske vojske, bo pred preiskovalno komisijo parlamenta pojasnjevala, zakaj se je odločila za nakup neprimerne mobilne bolnice ROLE 2. Janko Halb, direktor »varovanega« Krajinskega parka Goričko, vabi zainteresirano javnost, da si ogleda sežigalnico in njeno delovanje, katere kopijo nameravajo zgraditi v bližini Monoštra. 14 IZ NAŠIH KRAJEV 31, maj 2007- Tina Babič iz Babinec pri Ljutomeru Iskal zelišča, našel gobe Bilo je 24. maja, ko seje Andrej Coklin, znani radgonski zeliščen, podal v gozd, da bi nabiral zdravilna zelišča. Nemalo je bil presenečen, ko je namesto zdravilne rastline zagledal gobo. »Še malo si nisem mislil, da bi lahko sedaj rasle prave gobe, kot mi pravimo jurčkom. Ko sem pobral prvo, sem si mislil, daje to pač nakjučje.Toda ko sem se ozrl po okolici, sem odkril pravo »kolonijo« gob. Zanimivo je, da so ob njih rasli tudi prstek/, ki so redkost za ta letni čas.« - L Kr. Zlatoporočenca Curie iz Žižkov Pred kratkim sta praznovala 50 let skupnega življenja zakonca Čurič iz Žižkov. Ignac, rojen leta 1933, seje rodil v Žižkih, žena Gizela, rojena leta 1935, pa je bila doma v vasi Brezovica, Ukvarjala sta se s kmetovanjem, Ignac pa je bil tudi na sezonskem delu poSloveniji in Avstriji. Nazadnje je bil zaposlen v Lendavi. Žena Gizela seje posvetila domu in družini, gospodinjskim in kmečkim opravilom. Desetletje pela v cerkvenem pevskem zboru Jutranji zvon v župnijski cerkvi v Čre n sovci h. V zakonu so se jima rodili otroci Alojz, Angela in Ignac, v veliko veselje pa jima je njunih pet vnukov. - J, Ž. Fotografira, pozira rv Trenutno ima razstavo v Dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani, nekajkrat pa se je predstavila v šolskem časopisu Trenutno razstavlja v Dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani Mlado dekle iz Babinec pri Ljutomeru, prihodnja fotografinja, se je preizkusila tudi že v vlogi modela, njene ambicije pa segajo še dlje. Zagotovo pa bi rada ostala vsaj v Ljubljani, ki jo navdušuje z arhitekturo in različnimi sprehajalci. Po končani osnovni šoli se je morala odločiti za nadaljnje izobraževanje. Po pregledu pomurskih srednjih šol ji nobena ni bila dovolj zanimiva Želela je nekaj posebnega, šolo, ki bi ji vzbudila ambicije. Potem je zvedela za Srednjo oblikovno šolo v Ljubljani, kjer so ji bile zanimive vse smeri. Najprej je želela na modno oblikovanje, potem pa se je vseeno raje odločila za fotografsko smer, ker je kar hitro ugotovila, da ji je zanimiva, da bi rada delala nekaj, kar bo povezano s fotografijami, starimi, abstraktnimi ... Že kot otrok je na družinskih izletih z navdušenjem iskala zanimive motive v naravi, ljudi idr Danes sicer pravi, da je družinska fotografija le kot neki spomin, pri umetniški fotografiji, ki se jo danes uči, pa gre za več znanja, tehniko fotografiranja, iskanje nekih drugačnih motivov. »Ob fotografiranju gre za neko strast, zadovoljstvo, nekaj, ob čemer se sprostiš. Zadovoljstvo je toliko boljše, če nastane dobra ‘fotka’, in potem Še, če dobiš v šoli dobro oceno.« So agencije, ki se le Igrajo z dekleti Večkrat je že pozirala za revije in bila je tudi že manekenka na modni reviji za prijatelja, modnega oblikovalca Mira Trenutno je njen kratkoročni cilj uspešno končati srednjo šolo in opraviti maturo, potem pa nadaljevati usposabljanje na dveletni visoki šoli multimedijev v Ljubljani. To pa je seveda pove- zano z bivanjem v Ljubljani, njenem priljubljenem mestu, kjer želi Čim prej najti službo pri kakšnem časopisu. Njena želja je, da bi se ukvarjala z modno fotografijo. To temo si je izbrala tudi za zaključno nalogo v srednji šoli. Vse izkušnje, ki si jih je pridobila kot model, ji pomagajo pri fotografiranju. Pohvali se lahko tudi s sodelovanjem z Nino Lubardo, kjer se je naučila veliko o manekenstvu. Pravi, da v Sloveniji delo manekenke ni ravno dobro plačano in da obstaja veliko agencij, ki se le igrajo z mladimi dekleti. Vedno pa seveda ne manekenke, kiS°uil pot v tujino in tam' Tina rada stoji p3 $ ko so vse oči obrnien središču pozornos11 .. meni, da ta profesK n . ^4 Huda gre tudi1 1" redi nekaj za tel^ kar sprosti jezo, Drugače pase toaparatom v n“-’' . lični ljudje Čisto P' »To je kot magnet 1 ■J-1 ti k človeku in ga1P | lahko fotografiranj Bogojina Po maši na dan cerkvenega praznika so v Bogojini predstavili knjigo o življenju duhovnika Jožefa Gutmana z naslovom Z veseljem biti duhovnik, Jožef Gutman - diamantnomašnik, ki jo je napisal univ. dipl, teolog Drago Sobočan. Kot je ob tej priložnosti povedal mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej, je delo Draga Sobočana hvalevredno dejanje, saj v knjigi ni opisano samo življenje duhovnika, ampak tudi življenjske in družbene razmere, v katerih je živel. L. Kr. Beltinci ,. hfl Nedelovanje železniških z'1 ; r’ ',^,0-^ občini povzroča obilo preglavic. ■ . . svet zahteva takojšnjo usposobi'-železniški progi Ormož-Hodos n3 JI kležovje-Murska Sobota, in u 1 prečkanju ceste z železnico Dokle in zapornice v Bratoncih. Prav mestitev protihrupnih ograj ob ft 5 naselju Bratonci in ureditev v u'«- ( na vseh nezavarovanih železni ■ beltinski občini. - M. J. Uspešna vadba za predšolske otroke Društvo za športno rekreacijo Mifrska Sobota, ki ga kot predsednik vodi Jože Stvarnik, je prejšnji ■ sklenilo sezono sekcije predšolskih otrok 2006/2007. Program športne vzgoje, ki so si ga .-“z bil v celoti uresničea. V nižjo skupino je bilo vključenih 20, v višjo pa 28 otrok, s katerimi so d*' sko vadile vaditeljice Ksenija Titan, Martina Lapoši, Bojana Benkovič, Katja Benkovič in Sabina * maja je bilo opravljenih 50 vadbenih ur. Že v petek so izvedli zaključni izletna Goričko, avtobusom popeljali do Serdice, od tam pa se peš podali na Serdiški breg. Tam so otroci izved prostem, nato pa za spomin prejeli majice in medalje. Medalje sta jim razdelila predsednik Ds l'„ nikin predsednik Športne zveze M. Sobota Stanko Kerčmar. Sledilo je rajanje otrokz vaditeljica1"' I WSIMIKt31 maj 2007 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Dijaki Srednje kmetijske šole Rakičan urejajo Kunejev historični vrt ob dvorcu pri Gornji Radgoni Učilnica v naravi ^is, da m dijaki jz programa vrtnarski tehnik, ki se šolajo na srednji ^tijski šoli v Rakičanu, imeli praktične vaje na pravem historičnem se je porodila predavateljici in krajinski arhitektki dr. Tanji Simonič MK M r’ 11P tilio '1 Ustnik prav zares skrbeti za dediščino, je dokazal tudi s tem, ko jene naro-geodetsko izmero - to je potem tudi osnova za izdelavo projektov za obnovo. ?1 ^an ^°r" Lani av8u$ta sta Zorito in rav- i^Kune- Ml? našle- natelj Smodiš ob prisotnosti rai '^ke i sicer dgonskega župana in direktorja ' 'a bil takoj za sejma slovesno podpisala pogo- ^kav^niVrtposta' dbo in razvilo se je prvovrstno nafavi. sodelovanje, ki navdušuje in na- vdihuje dijake in profesorje, lastnik pa ima zagotovilo, da bo za dragoceni sedemdesetletni vrt zares dobro poskrbljeno. V vrtu je vedno kakšno opravilo, ki je lahko del praktičnega pouka bodočih vrtnarjev. Tako se učijo obrezovanja, škropljenja, pletja, merjenja, popisovanja idr. V njem raste kar nekaj zanimivih in redkih sort, ki jih bodo pri svojem delu tudi razmnoževali - še posebej dragocena je rumena vrtnica, za katero še niso uspeli odkriti imena. Tanja Simonič predava že drugi generaciji vrtnarjev v Rakičanu predmete Krajinsko vrtnarstvo, Drevesničarstvo in Okrasne rastline z aranžerstvom Strinja se, da bi takšen vrt moral biti dostopen širši javnosti, zato je prav, da se pripravi njegova celovita obnova in se vpiše register dediščine državnega pomena. Bernarda B. Peček Melinci Vodstvo krajevne skupnosti se zavzema za namestitev »ležečih policajev« v vasi. Poleg tega so nezadovoljni zaradi močno uničene ceste Melin-ci-Beltinci, ki bi jo morali čim prej urediti. - M. J. Podružnica Pomurje spet prva 19. maj je bil mednarodni dan celiakije. Osrednja prireditev v Sloveniji je bila na Biotehniški šoli Strahinj na Gorenjskem, ki so se je udeležili tudi člani pomurske podružnice Slovenskega društva za celiakijo. Potekale so športno-družabne igre z naslovom Kekčeve igre s teto Pehto in Bedancem. Pomursko ekipo so sestavljali Nika, Nuša, Dominik, Nina in Tonček. S pomočjo njihovih glasnih navijačev so se uspešno kosali z ekipami drugih pooružnic. In njihove sanje so postale resničnost - tako kot lani so spet zasedli prvo mesto in osvojili prehodni pokal. - Povzel: J. G. , Zanimiv in ustvarjalen dan v Dobrovniku Pred kratkim so se slepe in slabovidne osebe Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota udeležile v kulturnem domu v Dobrovniku predavanja z naslovom Žita in moke v prehrani. Predavateljica je bila Gordana Toth. Sodelovali so tudi v praktični delavnici, ki so jo poimenovali Zadišalo je po perečih, vodila pa jo je specialistka za izdelavo in pripravo perecev Magdalena Rudaš. Ta dan je bil za člane društva izjemno zanimiv in pozitivno naravnan, saj so se preizkusili pod vodstvom mentorja v pripravi, oblikovanju in peki slastnih perecev ter dokazali, da tudi prsti slepih in slabovidnih oseb lahko ustvarjajo odlične, slastne ...pereče. - M. G. Gornja Radgona Pred kratkim je bil v Gornji Radgoni volilni občni zbor Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo. Zaradi zdravstvenih težav dosedanjega predsednika Franca Zemljiča, ki je to funkcijo opravljal že tri mandate, so zaupali predsedniško funkcijo Jožetu Makovcu, podpredsednik pa je postal Niko Brus. Radgonsko veteransko združenje ima 830 članov. Od tega jih ima 687 že uveljavljen status veterana. V združenju vojnih veteranov v Gornji Radgoni se medtem že pripravljajo na 6. pohod ob meji, ki bo 3. julija iz Radenec v Gornjo Radgono. F, KI. namesto namesto namesto 7.567«,75/kg Hofer Najvišja kakovost po najnižjih ceni VINAK0PEB Chardonnay belo kakovostno suho vino, poreklo: Slovenija, 11 Vino Chardonnay belo suho vino, poreklo: Italija, 0,751 namesto S.3Z/I S, namesto Z. 3.63/6.83/kg Minister za zdravje opozarja, da prekomerno uživanje alkohola lahko škoduje zdravju^^k* Namesto cene' so bile prodajne cene do vključno 23.05.2007. Prodajne cene do vključno 16.05.2007. € 1,85 Hofer MILA Mignon/Fine Sensation »čokoladne napolitanke ali • vaflji 600 g/300 g VIHAIUUS Teran rdeče suho vino, priznano tradicionalno poimenovanje, poreklo: Slovenija. 11 Holer liqoWMd.O.) www.hofer.si •mHMjav..................M« »(j, ohir.ijtuh /.KjosfKKlRijMvd. Mckkn.icmhalažaiH>vi.rcljiv.i Vse«>ne wtp|ii 7.1 i/delkr brez Uckirmi ijskihdod.Hkov Mikesi>|8e napake v tisku ne rulgii r|»r,, Trajno ZNIŽANO!!’ Od 17.05.2007 *5aS| 'rn. 0.75 j 476 M ^he" _ obiie € 1,99 676.88 SIZTIJČA' ckwdonnK’ Kakovost KakovostA Dragi, kaj bova izbrala? 1,89 Sir 452.92 € 1,45 w 34768 7.98/kg ToMeroneMn več vrst, 200 g STORCK ■•■boni Werther's Original 250g/280g € 1,99 sir 676.88 9.95/kg /V Nlignon CHOCEtHl Čokolada &keks • z mlečno kremo ali •s cappuccino kremo 300 g 6,17/kg ----saG-e OTROSTva------ Z gumpičf se učimo tujih jezikov Pulover Ko te zazebe, ni boljšega kot to, da si lahko čez glavo potegneš kakšen mehak in topel pulover Ravno po tem, da ga vlečemo čez glavo, so puloverji dobili ime - pull over. Sicer pa poznamo še jopice, ki imajo zadrgo ali gumbe. Tako puloverji kot jopice imajo isto funkcijo pri varovanju telesa pred mrazom, le na drug način si jih oblačimo. Mladi imajo običajno raje puloverje, saj se lažje oblačijo, zaželene pa so tudi kapuce, ki pa niso obvezne. Barvo ali barve pa puloverjem narekujejo modni trendi. Gumpiči pravijo, da oni brez puloverja ne gredo nikamor več. angleški jezik: the pullover (dpulover) nemški jEžiK: der Pullover (der pulover) MADŽARSKI JEZIK: pulover (pulover) španski jezik: el jersey (el hersej) italijanski jezik: U pullover (Hpulover) francoski jezik: le pullover (lepulover) Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze v Murski Soboti, gumpiče pa je ilustriral mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure. Ostržek in Moja prva ljubezen V drugem razredu sem se zaljubil »do groba«. Bila je »punca«, katere imena vam ne bom povedal. Ravno smo imeli slovenščino. Nikoli nisem maral slovenščine. Bilo mi je dolgčas. Gledal sem skozi okno in jo zagledal. Bila je najlepše dekle, kar sem jih kdaj videl. Če bi hotel opisati čustva, ki sem jih čutil, bi moral izumiti nove besede. Imela je lepe rjavo zlate lase, rjave oči, temno rdeče ustnice, kar žarela je v soncu. Zamišljeno sem jo opazoval, nakar me učiteljica pokliče: »Tilen, že spet sanjariš?« Nisem vedel, kaj naj odgovorim, postal sem rdeč kot kuhan rak: * Ne, ne učiteljica, malce gledam ptičke, vidite, kako lepi so?« V odmoru sem jo spet zagledal. Pristopil sem in jo vprašal: »Si nova na šoli?« Nekaj časa je tiho sedela, vstala in prišla k meni. Počutil sem se, kot če bi me kdo dušil. Odgovorila mi je: »Ja. Prišla sem iz Velike Polane.« »Aha,« sem rekel. Nato pa sem bleknil kar tja v en dan: »Bi postala moje dekle?« Dekle se mi je le zasmejala. To sem razumel, kot da pristaja. Pogovarjala sva se pet, deset ali 15 minut. Takrat me je spomnila: »Nimaš pouka?« »Joj, čisto sem pozabil,« sem rekel ves trd in odhitel. Vendar v razredu ni bilo nikogar. Zaradi nje sem namreč pozabil, da imamo telovadbo. Čez nekaj časa sem ugotovil, da me dekle sploh ni ljubilo. In tako se je končala moja prva ljubezen. Tilen Babic, 7. a, OŠ Beltinci ra o a I £ Rdeča kapica Nekega dne je oče Pepe poslal Ostržka k Nl'hl nese kruh, potico in čaj. Naročil mu je, naj neg^ ' gozd, ampak po potki čez travnik. Ostržek je ■■ ”l ™ in šel. V gozdu je našel rože in jih nabral. Šel j«1 1 srečal medveda Velikana. On mu je rekel, da so prej sladke jagode in ga povprašal, kam je Ostržek mu je odgovoril, da gre k babici. ■ K if 1” f babica?« ga vpraša medved Velikan. - Babica je ‘1, na koncu gozda,« mu je odgovoril Ostržek. I ■ , j in medved je odhitel po bližnji poti do babičin6 1 ’ je prišel tja, je potrkal. Babica je vprašala, kdo je Pr^ ti, medved Velikan pa ji je odgovoril: »Ostržek * ■" mu je odprla in medved jo je požrl. Hitro se je preoblekel in si na glavo dal babičin. J co. Medtem je prišel do hiše tudi Ostržek. Babico i šal, zakaj ima tako velike roke in noge. Medved' odgovoril, da ga lažje objame. Ostržek jo je vp« ’ ima tako velika usta. Pa je odgovoril, da ga lažje p' ■ naslednjem trenutku je požrl Ostržka. Potem 1' stelji zaspal Skozi okno se je slišalo, kako medved smrči • m ’ šli mimo, so to slišali, pogledali v hišo in videli. dved spi na babičini postelji. Eden od lovcev K ( sta v medvedovem trebuhu Ostržek in babica. IW -p medvedu Velikanu trebuh in ju rešili. Medved ■« šil in zbežal. Babica je odprla košaro in vsem rs2" co, natočila svež topel čaj in začeli so se MašaHarkai,3-*'1)- PaScija in 5er Moja ses3čna Pa3ci ja je v 5ek odšla na poet*n:1 । 5ru. Ta dan je tudi izšla revija 5ka. 1, 2, 3 in Pajcija in 5erv trgovini, kjer prodajajo revijo y ura 3 popoldne, se je prižgala siri. PaJcija je ' t 5ru: »Ju3 me bo obiskal prijatelj Pa3k « 5er ie W Anja Tratnjek, 5- r/8 < J £ E O tl a '01 2 m' T" S TO s rd O ra Barve Sl ■H « 01 Modra Modro Je nebo, modro Je morje, modra je voda, ki jo pijem, ko sem žejen. Moder je kit, ki plava v morju. Tudi jaz sem nekoč bil otrok... Kako sva »Izumila« požar Modro je zna nje, ki nam ga učiteljica^ Letos, sem bil med dvanajstimi izbranimi, ki so potovali na turnir v Francijo v mesto Sain Cyr sur Loire. Nogomet treniram že pet let, trikrat na teden pri NK Ljutomer in sem dober igralec v obrambi. Povabil nas je Nogometni klub Drava s Ptuja, ki se je tega tekmovanja udeležil že deveto leto. Za nas mlade nogometaše je bilo to nekaj posebnega, saj smo prvič potovali tako daleč od doma, in to brez staršev. Nekoliko sem se bal,.kako se bom sporazumeval s tujimi »nadomestnimi starši«, vendar mi je moje skromno znanje angleščine veliko pomagalo. Tam sem ugotovil, da učenje tujih jezikov ni »brez zveze«. Nogometni turnir seje odvijal na stadionu E-toile Blue, sodelovalo pa je 32 ekip. V prvem krogu smo imeli načrtovane tri tekme. Prvo smo igrali neodločeno, naslednjo smo izgubili. Dobro smo se zavedali, da moramo, če hočemo priti v drugi krog, naslednjo tekmo zmagati. Posrečilo se nam je in zmagali smo z 2:0. Napredovali smo in Še enkrat zmagali ter dvakrat igrali neodločeno Dve skupini sta imeli enako število točk, vendar smo mi imeli najboljšo razliko v zadetkih. Tako smo se uvrstili v polfinale. V polfinalu smo izgubili s prijatelji, nogometnim klubom Drava. Rezultat je bil 0 : 1. Potem je šlo vse narobe. V prvih treh minutah smo dobili gol. Tako smo malo potrti osvojili 4. mesto. Vseeno je bila ta pot nepozabno doživetje. Videl sem marsikaj zanimivega. Poleg nogometa smo se podali na Eifflov stolp in si ogledali z njega panoramo širnega Pariza. Med potjo smo se v Munchnu peljali mimo Alianz Arene, stadiona nogometnega velikana FC Bayern. Timotej Grabar, 5. razred OŠ Stročja vas Živo se še spomnim poskusov, ki smo jih delali pri kemiji v osnovni šoli. Takrat smo se prvič srečali z epruvetami, stojali zanje, preparati in še posebej imenitno se mi je zdelo, da smo preparate segrevali s Špiritnimi gorilniki. Poskuse sem želel delati tudi doma, zato sem zaprosil starše za osnovno opremo, kar sta nadobudnemu znanstveniku seveda z veseljem ustregla, Običajno sem poskuse iz šole ponavljal kar v kopalnici in seveda pri tem odkrivali kašne nove reakcije. Tudi moj sošolec Zoki (Zoran Miloševič je danes priznani zdravnik) je bil zelo navdušen raziskovalec. Nekega popoldneva je prišel k meni, da bi skupaj eksperimentirala. Najbolj imenitno je seveda bilo kurjenje. Na mizi v sobi, v kateri je stara mama imela stroj za šivanje, sva izvajala poskus, tako da sva v epruveti segrevala Špirit in verjetno še kaj dodala. Medtem sva v kopalnici špirit natočila v epruveto in ga prižgala. Začelo je goreti in ta lep ogenj sva »zlila« v umivalnik, kjer je špirit še bolj zagorel, kar sva poskušala pogasiti z vodo, seveda neuspešno. Na srečo je špirit pogorel in ogenj se je pogasil sam od sebe. Bogatejša za izkušnjo, da vseh ognjev z vodo ne moremo uspešno gasiti, sva o tem še na dolgo razpravljala in pozabila na poskus v sosednji sobi. Čez čas pa se je izpod vrat sosednje sobe začet valiti gost dim. Najin poskus se je razvil v pravi mali požar, miza je bila v ognju, zagorela je še zavesa... No, tudi ta ogenj sva uspela pogasiti, vendar posledic nisva mogla prekriti pred starši. Poleg vseh funkcij in dolžnosti, ki jih ima doc. dr. Mitja Slavinec, se veliko časa posveča delu z mladimi. Spodbuja jih k raziskovanju, poglabljanju znanja in zdravi tekmovalnosti. Vsem mladim pomurskim izobražencem vedno polaga na srce, naj ne pozabijo, od kod so prišli; in naj se vrnejo ali pa regiji pomagajo s svojim znanjem. Otrok v njem pa prispeva, da se vsega loti z veliko mero entuziazma, brez katerega marsikaj ne bi bilo izpeljano. Sledilo je čiščenje, koliko se je seveda dalo, potem pa zagovor pred starši in staro mamo. Na srečo so bili razumevajoči, naslednji poskusi pa so bili »pod kontrolo«. Tudi šivalni stroj je ostal uporaben, ožgana miza pa še dolgo spomin na prve korake v znanost. Rdeča Rdeča barva mi je Rdeča barva lepa je. Rdečo sonce, rdeča ipd^* rdeče strehe s snegom P^ rdeči okvir slike. Rdeča je ljubezen < •''* Jato« OŠ F. Prešern računal Računalnik mije v p cel dan in noč. Igre, internet, dike,#''^ in še mnogo več, vse je mogoče na nu Sprašujem se, ga boli, ko se pokvari? rfb OŠ F. preŠer° i/ Obleka zrcalo čl<< Pa ja, da je obleki * saj jo nosimo. Pa ja, marsikdo da to tako ne bi "|(jn -saj mu je ni treba Saj obleka nipoP^ človeka. Je zunanje zrcalo, ki • verjamete d'o o notranjosti pot KSIIIIKr31-maj 2007 SPORT 0 * ton ženske odbojke na OŠ III Murska Sobota Kdo pa so te mlade punce? Igralke, ki lahko »odrejo« nasprotnice * ii Si if> 1# Kakovostni premik mi deklet, vključila til,.. I m 0$ [jv Murske Sobote, ju # >)t tekmovali na Štirih ni- e Oval° je pet trenerjev in dva JDI15,’2006 so začeli ’4ai/ "11,11 1 ' Hr.4.1 di/.r. . T^d, Hrt vi dekleta že v 2006/2007 so zače-a 1 treningov z na ’’tki 1 $ uvrstitve. Članih ■. 'KtLvdiuiizasedla l.me-'‘" neposredno uvrstila v 2 S tiskovne konference (z leve); Marjan Cehtl, Davorin Čeleš, Eva Rožman, Milan Fujs. DOL. »Letošnji rezultati v vseh kategorijah odbojkaric so bili izvrstni. Posebna zahvala gre trenerjem za njihovo požrtvovalno delo. Ker na mladih svet stoji, pripravljamo zanje poletno odbojkarsko šolo, ki bo na OŠ I in v kopališču. Želeli bi pridobiti čim več deklic. V tej zvezi pozivam starše, naj pozitivno gledajo na dejavnost njihovih otrok, ki se učijo odbojke,« je uvodoma dejala predsednica Eva Rožman. Od najmlajših selekcij do članske ekipe »Rezultate iz prejšnje sezone smo izboljšali. Uspehi so rezultat kakovostnega dela od najmlajših selekcij do članske pa tudi širokega zaledja igralk. V naše vrste skušamo pritegniti že deklice iz nižjih razredov osnovnih šol, s čimer lahko kasneje dopolnimo našo člansko ekipo. Sodelovali smo v vseh ligah, ki jih je razpisala Odbojkarska zveza Slovenije. To je bila za vse nas dokaj zahtevna organizacijska zadeva. Angažiranih imamo sedem trenerjev, ki svoje delo opravljajo prostovoljno. Razumevanju sponzorjev se lahko zahvalimo, da lahko finančno še shajamo,« je pripomnil Milan Fujs, član upravnega odbora. »V sezoni smo izgubili le dve tekmi, pa še ti po veliki smoli. Ekipa je bila okrepljena z nekaterimi mlajšimi igralkami, ki so se dokaj dobro vključile v člansko ekipo. Na koncu prvenstva smo prepričljivo zasedli prvo mesto in se uvrstili v 2. žensko člansko ligo, kar je spričo konkurence zelo velik uspeh. Osnovni cilj članske ekipe je obstanek v 2. DOL, saj imajo druge ekipe veliko bqljse možnosti za delo. Prepričan pa sem, da bomo z dobrim treniranjem, pripravljenostjo in požrtvovalnostjo igralk uspeli uresničiti naše želje. Z mlajšimi dekleti bomo v sekciji sestavili ekipo, ki bo igrala v članski J. DOL, kjer bi se dekleta lahko kalila in pridobivala izkušnje. S pripravami na novo sezono, ki se začne oktobra, bomo začeli avgusta, ko bodo na vrsti kondicijske priprave,« pravi trener Marjan Cehtl. Davorin ČeleŠ, trener mlajših selekcij, se prav tako ponaša z nekaj odmevnimi rezultati. »Kadetinje so v minuli sezoni zasedle 17., starejše deklice 8. mesto, mlajše deklice pa 15. mesto. Prav tako smo izšolali štiri trenerje za pridobitev licence C. Junija 2006 smo na OŠ 1 zelo uspešno izvedli odbojkarsko šolo za mlajše deklice. Letos so kadetinje zasedle 15. mesto v državi, starejše in mlajše deklice pa so se borile za uvrstitev od 9. do 12. mesta. Aprila so se sekciji za odbojko pridružile tudi starejše deklice iz Beltinec.« Milan Jerše Košarkarska sezona pionirjev in pionirk poteka ravno nasprotno kot pri članih in kadetih. Prvi del se bo tokrat končal 17, junija, drugi pa decembra. Poleti tekem ni. Pionirke KK Pomurja Skiny (U-14) skupaj trenirajo od novembra, ko se je končala prejšnja sezona. Letošnja bo daljša. Trenutno so Pomurke na tretjem mestu med šestimi ekipami, ki tekmujejo v skupini Vzhod I. Trenerka Natalija Kerec pravi, da je kvaliteta te lige in njenega moštva kar dobra. »V naši ekipi imamo nekaj kandidatk za slovensko reprezentanco, ki bodo šla oz. so že bile na reprezentančnih turnirjih. Sicer te generacije še niso igrale kakšnih velikih tekem, razen na lanskem finalnem turnirju v Franciji, kjer so zasedle drugo mesto.« - Kakšno je stanje košarke pri nižjih selekcijah v Pomurju oz. v Murski Soboti? »Razen našega kluba ni nikogar. Naslednji najbližjt klub je v Mariboru. Imamo košarkarske Šole, kjer delamo z najmlajšimi selekcijami. Najbolj perspektivne potem pripeljemo v naš klub, vendar moram reči, da ponavadi »škripa« pri motiviranju deklic za košarko. Težko jih je animirati, da bi začele redno igrati košarko, ker imajo zdaj že toliko r n KK Pomurje $kmy U-14: Natalija Kerec (trenerka), Paola Aleksieva, Eva Dora, Laura Jug, Tjaša Car, Tina Kerčmar (stojijo od leve proti desni, op. p.), Alja Samec, Urška Juteršnik, Klara Živko, Pia Horvat (čepijo) vsega na izbiro. V košarko jih spravimo povprečno petnajst Potrebovali bi večjo bazo igralk, ker jih kasneje tako ali tako počasi nekaj odpade. Letos nam je uspelo zbrati precej mlajših pionirk. Tako da se zdaj počasi obrestuje delo v košarkarskih šolah v tem smislu, da jih uspemo v klub pritegniti več kot prej šnja leta. Ko jim zdaj povemo, da bodo šle igrat košarko v Maribor, so zelo zadovoljne, kar fascinirane.« - Koliko igralk je v ekipi U-14? »Devet« - Ali je to zadosti za celotno tekmovanje? »Ne, to ni zadosti. Tu imamo res luknjo. Pri mlajših selekcijah je zdaj v redu, tukaj pa nam manjkajo igralke. Na začetku bi jih rabili kakšnih dvajset. Devet je definitivno premalo. Na srečo letos velja takšno pravilo, da zaradi tega nismo kaznovani. V preteklih sezonah s tako majhnim številom košarkaric sploh ne bi smeli igrati.« - Se pravi, če stanje ne bo boljše, v višjih kategorijah tekmovanja ne boste imeli zadosti igralk? »Ja, res je. To je to.« - Kaj bi lahko naredili, da bi izboljšali stvari? Kdaj se lahko vpišejo deklice, kijih zanima košarka? »V začetku vsakega šolskega leta naš klub organizira košarkarske šole na treh soboških osnovnih Šolah in na Tišini, Še posebej na OŠ H v Murski Soboti, kjer prej košarkarske Šole nismo imeli, je pravi »bum«. Otroci jo še zdaj obiskujejo. In priključujejo se novi, tako da smo v našo ekipo odtod dobili dve igralki, ki pa še premalo časa trenirata, da bi se redno vključili v tekmovalni proces « 8 - Koliko treningov morajo opraviti deklice v teh kategorijah? »V šoli imajo treninge dvakrat na teden v času od oktobra do konca maja. Naše igralke v ekipi imajo z mano tri treninge, potem pa gredo še na enega, tako da imajo najmanj štiri treninge na teden po eno uro in pol« T. K. • Sobočani odlični drugi , ’h :(‘ ksodfi^ ." 1 slovenske igre šolarjev, Aleš Zver; skok v daljino: 3- Sara Rojn Mij, ,0 tekmovalcev iz devetih Murska Sobota za Celjem; mali nogod i ’tied tS11 kroženja mednarodnih ' h ' ,e tudi mestna občina Murska drugo mesto । «1 k ‘Ce’stariod 12do 15let,so J1 dečki v majem nogometu, m- ezultati Sobočanov, kros deklic mec kros dečkov na 1200 m: J. Aleš Zver; skok v daljino: 3- Sara Rojnik; košarka: 2. Murska Sobota za Celjem; mali nogomet: 1. Murska Sobota (v finalu je premagala Pesnico). V atletiki so tekmovali predstavniki AK Pomurje, v košarki KK Pomurje Skiny, v malem nogometu pa ŠND Mura 05. Te igre so bile priprava na 41. mednarodne igre konec junija v Reykjaviku, 8. slovenske letne igre šolarjev pa bodo leta 2008 v Domžalah. M. J. Marika Kardinar se je s SP vrnila z ekipnim zlatom Za slovo od reprezentance 15. medalja s svetovnih prvenstev Prisrčno, hkrati pa ganljivo slovo od reprezentance. Marika Kardinar, najboljša slovenska kegljačica vseh časov, je v Košicah osvojila svojo 15. medaljo na svetovnih prvenstvih. To je bilo hkrati njeno 14. svetovno prvenstvo, v svetovnem vrhu ali blizu njega pa je že od leta 1982. Kopica naslovov s celjskim Miro-teksom na domači in mednarodni sceni in številna priznanja so le potrditev, da gre za vrhunsko športnico, ki ji težko najdemo primerjavo. Na slavnostnem sprejemu po vrnitvi iz Košič na Slovaškem jo je pred Kulturnim domom Dobrovnik pozdravilo staro m mlado, čestitke pa so kar deževale. Sama je, s solzami v očeh, povedala: »Treba je zbrati dovolj moči in poguma, da se posloviš v pravem trenutku, ko nekaj pomeniš. Ta zlata ekipna medalja iz Košič mi veliko pomeni, saj je darilo za vsa reprezentančna leta. Odslej bom tekmovala le še za svoj klub, Miroteks iz Celja, potem pa se bom posvetila delu z mladimi. Veseli me, kar je tudi to SP potrdilo, da prihaja nov val vrhunskih slovenskih kegljačic. Do ekipnega zlata ni bilo lahko priti, a ta kombinacija izkušenj in mladosti je dokazala, da se v kegljaškem športu dobro dela in da kontinuiteta odličnih rezultatov ne bo prekinjena. Kar zadeva zadnje SP, je že uvodno srečanje proti Estoniji, kjer smo dosegle svetovni ekipni rekord, napovedovalo, da se forma dviga in je tempirana ob pravem času. Ko je »padla« Srbija, še poseb- no pa po zmagi nad izjemno močno Nemčijo, sem bila prepričana, da gremo do konca. Tudi Romunke nam v finalu niso bile kos. Zares izjemen občutek, a ko se vsega spomniš, te le malo stisne. K sreči bom ostala v kegljaškem športu, ki mi je »vzel« dober del življenja,« je končala svoje kratko razmišljanje Marika Kardinar po osvojitvi osme zlate medalje na SP. Franc Bobovec 18 ŠPORT 31. maj 2007 - VISU ODBOJKA NA MIVKI Po 2. turnirju v Podgradju (na posnetku) vodi KiMD Sv. J. Krstnika Ljutomer z 12 točkami, ki je tokrat premagal ŠD Cven z 2 :1, Banovce ter Cehe in Dikline Cven z 2 : 0,10 točk je zbralo ŠRD Banovci, po 8 točk pa ŠRD Kostanjevica I in III ter Caffe Perla Cezanjevci. (Foto: J. Z) 22. tek na Grad za državno prvenstvo Kosovelj ubranil naslov HOKEJ NA TRAVI Slovenski prvaki, Pliva Lipovci, so izgubili tri tekme na turnirju pokala državnih prvakov v Pragi (EP skupine B). Po porazu z ruskim Dinamom iz Kazana z 1: 9 (1:5). edini zadetek je dal Nizozemec Bob Postma, so igrali v boju za obstanek z avstrijskim prvakom Post SV Dunaj. V izenačenem boju (v rednem delu 2 : 2) so po kazenskih strelih zmagali igralci Plive. ROKOBORBA Slovenska mladinska reprezentanca se je udeležila mednarodnega turnirja v Zrenjaninu, kjer so nastopile še reprezentance Bolgarije, Izraela, Hrvaške in Srbije. Najboljši je bil član RD Sobota De jan Šemek (do 96 kg), ki je zasedel 1. mesto. Najprej je ugnal Srba Pejoviča, nato Izraelca Sharovtskega, oba s 3 :1, v finalu pa Jakovljeviča (Srbija) s 3:0 Odlično 2. mesto je v kategoriji do 84 kg zasedel Niko Horvat (ADSC Kverneland Ljutomer). V 1. krogu je premagal Eremiča s 3 0, nato Šašoviča (oba Srbija) s 5:0, v finalu pa ga je s 3 :1 premagal Hrvat Šavuk. JUDO Zmagovalka mednarodnega turnirja v Strasswalchnu je Sobočanka Maja Uršič (do 63 kg), članica celjskega Sankaka. Na mednarodnem turnirju v Samoboru je sodelovalo 196 mlajših dečkov in deklic iz 20 klubov Hrvaške, BiH in Slovenije. Natalija Varga (do 48 kg) je zmagala, tretji pa so bili Peter Nagy (32 kg), Rok Mihajlovič - Krpan (38 kg) in Marko Nagy (vsi KBV Lendava), do 50 kg. ((M. J., F. B) TENIS 5. kolo 3, slovenske lige C: Hoče - Ten šport 3:2 (zmagi Jerneje Jakopine in Saša Fišingerja). S tem so Sobočani zasedli končno 4. mesto med 6 ekipami. KONJENIŠTVO Kasaške dirke v Komendi za 3- do 14-letne slovenske kasače - 2. dirka: 1 Diablo MS (M. Slavič, Ljutomer) 1:23,9; 3 dirka: l.Firston MS (M. Slavič. Ljutomer) 1:22,5 STRELSTVO Na tekmovanju za pokal Občine Krško v Leskovcu je z zračno puško ekipno zmagalo Grosuplje (1763) pred Rušami (1753) in Turniščem (1747). Posamezno: 1. Oražem Vršič (Grosuplje) 694,1 (593), 2. Debevec (Olimpija) 693,4 (591), 3- Markoja (Turnišče) 692,5 (590). 2. turnir mednarodne MK lige v Nagykanizsi: 1. Havasi (Zalaegerszeg) 277 krogov, 2. Babič 273,3. Bežan (oba Dobrovnik) 271. Ekipno: 1. Zalaegerszeg, 2. Dobrovnik, oba po 803 Skupna razvrstitev: 1. Zalaegerszeg 27 točk, 2. Nagykanizsa 25, 3 Dobrovnik 24: posamezno: 1. Havasi 551,2. Horvath (Nagykanizsa) 541,3. Babič 538 (M. J., F. B.) TRAP Na Pragerskem je bil Grand prix Slovenije v streljanju na glinaste golobe. Nastopilo je 99 tekmovalcev iz sedmih držav. Pri članih je zmagal Italijan Paganelli pred Cehom Kostele-ckvjem, Boštjan Maček je bil 12 med 77 tekmovalci. Eri ženskah je zmagala Italijanka Claudia -Dettori pred Jasmino Maček in Majo Frangež (obe Slovenija). V ekipni konkurenci so slavili Italijani, člani SD Štefana Kovača Murska Sobota pa so bili med 17 ekipami deseti BADMINTON Na DP do 19 let v Medvodah je sodelovalo 37 tekmovalcev in tekmovalk. Naslova državne prvakinje se je veselila članica BK Mladost Lendava Nika Koncut Iztok Utroša pa je bil pri fantih drugi, kar je ponovil tudi pri mešanih dvojicah s Kodričevo (Kungota), medtem ko je bil v moških dvojicah z Jezernikom (Mirna) tretji. Pri 'dekletih je bila Iva Lukač tretja, Sabina Magyar pa si je delila 5 do 8. mesto. Slednja je bila z Repšetovo (Medvode) tretja v ženskih dvojicah. (F. B.) ŠPORTNI PLES Na DP v show danceu v Radovljici se je zvrstilo več kot 800 plesalcev in plesalk. Od tekmovalcev PK Urška Murska Sobota so naslove državnih prvakov osvojili: Dejan Zečevič (disco/solo člani), pomurski dečki (break/battle pionirji), Sandra in Teja Rupnik (disco/pari mladinci) ter Bianca Ferš (disco/solo pionirke). Druga sta mladinska skupina Jungle (24 plesalk) in pionirski par Tjaša Štornik/ Bianca Ferš, tretja pa skupina 7 mladinskih plesalk. ATLETIKA Na mednarodnem mitingu v avstrijskem Schwechatu se je zbralo 400 atletov in atletinj iz 15 evropskih držav. Boljša rezultata 6-članske ekipe AK Pomurje, ml. člani in članice: 3-Tinajureš na 100 m (11.90), 5-David Horvat na 800 m (1:52,64). Na mednarodnem mitingu v italijanskem Bressanonu je med 13 regijskimi ekipami iz Italije, Nemčije in Švice sodelovala tudi slovenska mladinska reprezentanca, v kateri je nastopil tudi Matej Fujs (AK Pomurje, ki je zmagal na 1500 m (4:03,80). (M. J.) V Novem mestu je bilo tekmovanje slepih in slabovidnih, ki se ga je udeležilo 17 tekmovalcev. Sobočan Srečko Golob je bil v mnogoboju v B-2 drugi s 1558 točkami. Zmagal je na 100 m (13,6), 400 m (1:04) in v višino (150 cm), drugi pa je bil v metu kopja (31,86 m). V B-3 je Branko Petovar zasedel tretje, Tomaž Detelbach pa četrto mesto. (A. T K.) Mitja Kosovelj (Kobarid) in Valerija Mrak (Posočje) sta pri Gradu na Goričkem postala državna prvaka v gorskih tekih V moški konkurenci je branilec naslova Kosovelj z novim rekordom 31:45 na 9 km dolgi progi z višinsko razliko 135 m (premagati je moral tudi 450 m vzponov in spustov) slavil pred Kamničanom Sebastjanom Zarnikom (33:03) in Jožetom Čehom (AK Lenart, 34:01). S šestim mestom se je izkazal Bojan Brus (37:47), Zdenko Klemenčič (oba TS Radenska) pa je bil deseti (38:32). Pri ženskah je na 6 km slavila Valerija Mrak (25:29) pred Matejo Šuštaršič (AK Portovalo), 26:54, in Mihaelo Tušar (ŠD Nanos), 28:16 Jelka Vrbnjak (prva med st. veterankami) je bila v tej konkurenci deveta, Kristina Buzeti (obe TS Radenska) pa deseta. V mladinski kategoriji sta zmagala Žiro ve c Peter Oblak (23:43) in Domžalčank a‘Katja Kosmatin (30:09). Pri ml. deklicah je bila Maja Me n cigar (Ve če slavci) druga, Doroteja Osojnik (AK Pomurje) pg tretja. Pri deklicah je zasedla Anja Benko (AK Pomurje) tretje mesto. V petih starostnih katego- NOGOMET MRTVI TEK VODILNIH 26. krog pomurske lige: Čarda ~ Hotiza 5:1, Tromejnik - Blisk -Roma 1: 3, Aqua Ižakovci - Rakičan 3 :3, Grad - Petišovci 2:2, Bistrica - Kerna Puconci 0:1, Panonija Gaberje - Turnišče I : L Vrstni red' Čarda in Roma po 52, Tromejnik - Blisk 50. 20. krog 1. MNL Murska Sobota: Serdica KI. Šinko - Triglav Bakovci 1. 1, Ljutomer - Hodoš 1 : 2, Šalovci - Apače 1: 0, Cankova - Go-ričanka Liv 5:1, ZMG • Gančani - Bogojina 2:2, Bratonci - Slatina 2: 5. Vrstni red: Šalovci 46, Bakovci 40, Gančani 39. 19. krog 2. MNL Murska Sobota: Križevci - Dokležovje 2 :4, Cven - Lipa 5.3, Rotunda - Motvarjevci 11:2, Arcont - Pušča 2.3. Vrstni red: Arcont 47, Pušča 42, Dokležovje 32. 20. krog 1. MNL Lendava: Dobrovnik - Veterani Tuš Žalik 3 : 2, Kapca - Kobilje 2:1, Polana - Graničar 4:0, Nedelica - Čentiba 1 :0. Vrstni red: Nedelica 46, Polana 43, Čentiba 42. ŽENSKI NOGOMET REKORDNA ZMAGA POMURK Rezultati 20 kroga 1. ŽNL: Pomurje - Maribor 26: 0 (Žunkovič 5, Zver, Tibaut in Niki po 4, Špur 3, M. Makovec in Vrabe) po 2, S. Makovec in Kontrec (avtogol), Slovan - ljudski vrt Ptuj 6: 2, Slovenj Gradec - Krka 1 : 7, Kamen Jerič - Senožeti ■ VODE 1: 1 Pari 21. (zadnjega) kroga: Krka - Pomurje, Ljudski vrt Ptuj - Slovenj Gradec, Senožeti - VODE - Slovan, Maribor - Kamen Jerič. (M. J.) Krka 20 19 0 1 187:8 57 Pomurje 20 18 1 1 205:11 55 S. Gradec 20 11 1 8 77:53 34 K. Jerič 20 10 3 7 54:30 33 Slovan 20 9 2 9 68:50 29 Senožeti 20 4 1 15 39:88 13 Ptuj 20 2 1 17 19:183 7 Maribor 20 2 1 17 15:241 7 MALI NOGOMET KDO BO PRVI 20, krog pomurske lige: Mister Baby - Bulls 3: 3, Suhi Vrh - Gradišče 6:3, Meteor - Černelavci 3:2, Old Boys - BTC Nemčavci 2:1, Krajna Izolaterm - Videm 4 : 3- Vrstni red: Suhi Vrh 42, Krajna Izola-term 41, Bulls 40. 18 krog lige AA: Mura ■ Krog - Lipovci 5 :2, Odranci - Turnišče 0 : 4, NK 13 - Kerenčičeva 2:2. Vrstni red: Mura - Krog in Beltinci po 40, Turnišče 33- 20. krog lige TA: Krog 97 - Slaveči 3 : 2, Mladinec - Jezero 4 : 0, Bakovci - Pertoča 5 : 3, Borejci - Dobel 9:3, Kupšinci - Večeslavci 3 : 0, Sat ah ovci - Bodočnost 10 : 1. Vrstni red: Mladinec 49, Dobel 41, Krog 97 36. 18. krog lige TB: Sončni Vi vat - Mladost Pertoča 7 : 2, Kučnica -Tišina-Tropovci 4 : 6, Tropovci - H a mino vi 5:1, Hrabri miški - Inter Dolič 0: 3, Veščica 2000 - Sotina 5 : 5- Vrstni red:Tišina-Tropovci 48, Tropovci 46, Sončni Vivat 43. 21. krog OZ KMN Puconci, skupina A: Šalamenci - Košarovci 5 : 8, Pečarovci - Prosečka vas 4: 3, Poznanovci - Strukovci 2 :2, Puževci - Wolf Skakovci 1: 2, Zenkovci - Vaneča 1 : 5, Izvir - Breza 2 : 4. Vrstni red: Košarovci 53, Šalamenci in Puževci po 42. Skupina B: Rado-vci - Vadarci 3:1, Dankovci - Dolina 6:5, Beznovci - Triglav 6 : 2, Mosčanci - Mačkovci 4:3, Bodonci - Otovci 1:4, Lemerje - Vidonci 0:4. Vrstni red: Radovci 57, Otovci 44, Beznovci 45. 21. krog OŠZ Moravske Toplice: Sebeborci - Motvarjevci 3 : 3, Ivanci - Filovci 8 : 4, Trnje - Prosenjakovci 9:1, Noršinci - Čarda 3: 2, Tešanovci - Mlajtinci 3 : 5, M. Toplice - Vučja Gomila 6 : 5. Vrstni red: Tešanovci 50, Trnje 49, Mlajtinci in M. Toplice po 4’4. 20. krog MLMN Križevci: Križevci - Bunčani 6.2, Dama bar -Zetor servis Vučja vas 0:5 Habitus Lukavci - Vučja vas 1: 2, Berkovci - ŠD LO-KO 7:1, Ključarovci - Kalinovjak 1 ; 2, Slaptinci - Frizerstvo Milena 3 :1. Vrstni red. Križevci 47, Zetor servis 43, Ključarovci in Kalinovjak po 38. Utrinek z gorskega teka Vi rijah je nastopilo 158 tekačev iz vse Slovenije. V teku za pomurski pokal je pn članih zmagal Matjaž Soklič (TS Radenska), ki je 6 km pretekel v času 25:58. V absolutni konkurenci je bil v U-12 Patrik Bokan (Mačkovci) tretji, Mitja Kuhar (OS Grad) pa četrti, kar je v U-l 4 uspelo Mitji Lotriču (Vaneča), v U-l6 pa Alešu Zveru (OŠ Odranci). Še zmagovalci v mlajših kategorijah: Niko Car (OŠ Fokovci), Adrian Gjer-gjek (OŠ Grad), Jaka Aljaž (KGT Primož žaie), Goran Gjergje* " Maja Gabor (Krog), ' (Grad), Tina Bukvič Eva Aljančič in Menita-^’ AK Domžale). Milan Jerte, Velik uspeh Davida Kav^ Modelarski klub Ftic Mlajtinci in OŠZ M. Toplice sta org-^ ^9 dnevno modelarsko tekmovanje za evropski poka) v katep '■ S __li:„l-_______________________Aj-rfSlP radijsko vodeni jadralni model: na elektromotorni poj?" (( pet■ 37 tekmovalcev v treh kategorijah, od tega 11 iz Slova ■ džarske in dva iz Hrvaške S tekme za evropski pokal Velik uspeh je dosegel 15-letni David Kavaš iz j dosegel v kategoriji F5J-4OO svoj največji uspeh, saj je ’ ' ‘ s riji med 14 tekmovalci zasedel 3. mesto, med mladinci i ■ Rezultati po kategorijah - F5J-75 in F5J-75 - |Uti - " 1 J' DLMCelje;F5J-4OO: 1 Jozef Hrusovsky, Slovaška.3.0:11 J ,ny|J;^t^ Mlajtinci; F4J400 - junior: J. David Kavaš; F5J: 1 '"'^' qiii ’T Šentjur; F5J - junior: 1. Jure Korber, DLM Celje, 3- T*^ 1 Mia j tin ci. Tek movalc i s o se pomerili t udi v p ap i r nat U ■ • _ L f 1 r 1 Agroservisa - Toyote. Zmagal je Samo Leskošek, FF ® sekunde, za kar je prejel pokal .-rje, Mil«*1 J namizni tenis Dobra nasl>p Horvata in Žibrata Na svetovnem prvenstvu za posameznike in d'Olu1, ql Jv stopilo preko 600 igralcev in igralk iz 136 držav Me 1 J y ■ 't udeleženci sta bila tudi dva Pomurca, Mitja Horvat t' J prikazano igro popolnoma zadovoljila. Horvatu je ■ je" se ni uvrstil na glavni turnir. V predtekmovanju je P' 4: A * (Irak) s 4 : 0, Grozdanova (Bolgarija) in Xiauja J „ jr ’ dvoboj pa je izgubil s Špancem Carnerosom (0 : tL 1 H • vanju izgubil vse tri dvoboje, in sicer z Avcijern (1 1 JK sijem (Irska) J: 4 in Karimovom (Uzbekistan) 2: Lep uspeh, uvrstitev med najboljših 64 dvojic dosegla s svojima soigralcema. Horvat se je skupaj ■ kvalifikacijskih zmagah uvrstil na glavni turnir, kjerJ i dska dvojica Lundkvist/Svensson s 4 : 2. Še bolj pJ ^11111^ p1' skupaj z Lasanom, ko sta se po dveh kvalifikacijskih glavni turnir, kjer sta izgubila z nemško dvojico Re 1 , - , V Murski Soboti je bilo 1. prvenstvo SV-regije. Nap je pripravil Gregor Kocuvan, ki je v finalu Pfen,agaojx ’ j tjo Horvata s 3 : 2. Tretje mesto sta si razdelila D1*11’ jv’ \ i*, Žibrat. V dvojicah sta slavila Kocuvan/Koščak pr /ir-Tjj'y Maček, tretja pa sta bila Škraban/Žibrat. Pri f sabova (Fužinar), tretji sta bili Maja Železen in cah zasedli drugo mesto. V mešanih dvojicah sta vrl’ bova pred dvojico Koščak/Fajmut (Fužinar) in Ben^' WWK z31jnaL2OO7 ŠPORT Z avtogolom do obstanka —ism soboti, 5^00 gledalce' • 'umik Matej Jug (Tolmin), "nSrc 11 n InUi 125. avti^ul >■ Mora 05: Kamnik, Toplak, Marič, Matic, Benkič (Tajdi-Žilavec, rinš. 58), Bencik, Šun (Horvat, 78). ’* d jt; Likozar, Zolič (Ba-Wi H), Anddkovič. Vojinov, Wi.Wll.siankn.'iklwV Uu Hastovski, Resnik (Baj-^iTJj.lteTgar, šironm|er. Intimi kartoni: Toplak, T®'**. Fajfar, Žilavec, Horvat, Wrnik-Trgo, Vojinov, Plasto-W Str«>QlB|cr poldan, Ande-hini} Wx.-r kanec, vse dobro! Tako 1 Worry po zadnji tekmi so-črnuhefib s katero so se ? ' cHikurenci drugoligaš- X Ob gnetli spodbujanju ' “»d vnetih MunIiijt navijačev 50domačin, jr od začetka dali ve- ti<’ začelo. izkazal se je vratar Kamnik, ki je z nogo ubranil nevaren strel Burgarja. Zlata vreden gol pa je padel v 25. minuti Žilavec je z leve strani podal žogo v kazenski prostor gostov, kjer se je znašel branilec Zolič, ki je z glavo skušal okroglo usn je vrniti svojemu vratarju, toda to je storil tako nespretno, da je žoga obtičala v mreži. Napadi »Mu- ’K eihru cilj anug;u Zato so ’"krenihv napad in vrstile Wt ptrd gowujntinu vrati. priložnost za vodstvo - ^fhcijcri ponudila v 13 “■[rt, a^T1' ’e Bencik od blizu | aku * vratarja gostov, toda | '-'dbl- | sHr minuli kustsrii: Ml I . ^štazci Knr.|(atu vd.i i muraobs^ov5rr^ jič.Gruško- | x''vV''14Železničar - Mura 0. • . (piečko), Ra’ K? 3,GPšampion^ ^5' ^.«>92 3 (Kavaš, Barbič). Vrstn r I -t’^’eS7 1«.Radgoni 27,11 Ljutomer 2 , . Giadec _ yuto ; ^r i. ®M1 vihod: Nafta - Mura 05 0^ , r jg I 15 k Tttk Murt 05 64, Nafta 61,1- Gradec - Ljuto- I ^^Xtii rod. Mura 05 71,4. Nafta 47,5. Lj ’zgubila tudi v Kopru & 1 Handanaglč, Lazič. Šečič (De J* W rat ^Paulik^ Bordon i zadel v polno. V naslednji minut! zadetek za r '7r X- t**-1 prostor, kjer je Nikon z lob udarcem ‘kh f Krjh. , tlšhlo ■ BadŽim: »Za tokratno srečanje sem nekoliko -'’tr, v " M, )e bila povsem običajna. Po »jej se a i?1^. 'Ui. J" letu« smo izpolnili.« . a '' ' '-11’kiit, ®t>rovski: »Zmaga Kopra je povsem zasl« ' Odličen vtis je pokvarilo le nekaj grob.h preK Feri Horvat M. X S' 1% v rašev« so se vrstili. Bencik je streljal v levi kot, vendar je gostujoči vratar ubranil. V 29. minuti Trgu ni uspelo od blizu premagati odličnega Kamnika, ki se je izkazal tudi ob strelu Pfastovskega z 20 metrov. Iz prvega polčasa velja omeniti še priložnost Fajfarja, ki je v 41. minutkod blizu streljal visoko čez vrata. V drugem polčasu so bili gostje boljši tekmec, česar pa niso znali izkoristiti. Škara je v 53. minuti močno streljal z roba kazenskega prostora, vendar je Likozar žogo izbil v kot Minuto kasneje je Mer tel j streljaj tik nad vratnico. Že v naslednjem napadu je Bencikov strel vratar gostov odbil z nogo, v 68 minuti pa je Žilavec z roba kazenskega prostora streljal tik mimo leve vratnice. Do konca so oboji poskušali še z nekaj akcijami, ki pa niso obrodile sadov. Škoda le, daje slab sodnik, ki se ni proslavil z delitvijo rumenih kartonov kot po tekočem traku, saj igra ni bila groba, pokvaril splošen vtis o srečanju, ki je bilo za gostitelje odločilno. »Navijači so bili izjemni. V najtežjih trenutkih so bili dvanajsti igralec. Zato je to tudi njihova zmaga. Hvala jim,« je po tekmi dejal športni direktor Mure 05 Goran Gutalj. Milan Jerše, foto: J. Z. NOGOMET POLN IZKUPIČEK LE ČRENŠOVCEM Rezultati 25. kroga 3. SNL vzhod Stojnci - Tehnostroj Veržej 3: I, Železničar MB - Odranci 3 :0, Paloma - Koroška Dravograd 5 : 2, Pohorje - Trgovine Š. J. 3:1, Črenšovcl - MU Šentjur 4: 0, Malečnik - Zavrč 3:2, Tišina - Kovinar Štore 1 :-2. Pari 26. (zadnjega) kroga: Zavrč - Tišina, MU Šentjur - Malečnik, Trgovine Š. J. - Črenšovci, Koroška Dravograd - Pohorje, Odranci -Paloma, Tehnostroj Veržej - Železničar MB, Kovinar Štore -Stojnci. Nezaustavljivi Golob Igrišče v Stojcih, 150 gledalcev, sodnica Tanja Subotič (LJ), strelci: 1 : 0 Golob (44), 2 :0 Golob (56), 2 :1 Osterc (72), 3:1 Žnidarič (92). Veržej: Vugrinec, Osterc, Baler, Pučko, Vidmar, Hodnik (Puhar, 46), Da. Grah (Vinkovič, 56), S. Vogrinčič, Kaučič, Sunčič (Hanžekovič, 69), Časar. Rdeči karton: Hanžekovič (86), rumeni kartoni: Vilčnik, Čeh; Časar, Kaučič, Pučko. Odločila enajstmetrovka Igrišče na Tišini, 50 gledalcev, sodnik Roman Glažar (Ptuj), strelci: 0 : 1 Ferme (54), 1:1 Varga (73), 1:2 Filipovič (88,11 m). Tišina: Gergorič, Kolmanič, Šnurer, Serdt, Pavel (D. Vogrinčič, 68), Boškovič, Farič (Savič, 20), Kous, Varga, Granfol, De. Grah. Rumena kartona: Savič; Rožman. Zanesljiva zmaga Igrišče v Crenšovcih, 150 gledalcev, sodnik Tadej Mežnar (MB), strelci: 1:01. Horvat (38), 2 :0 LackoviČ (53,11 m), 3 :0 Marton (65), 4 :0 Forjan (67). Črenšovci: Petelin, Maučec, Halas, T. Horvat, Gone, B. Hozjan, LackoviČ (Kocet, 70), L. Virag (Marton, 46), Kolarič (Antolin, 74), Kostric, Forjan. Rumeni kartoni: Bolko, Jed, Drobne (vsi Šentjur). Odločeno že na začetku Igrišče v Mariboru, 100 gledalcev, sodnik Štefan Fekonja (MS), strelci: 1: 0 Joldič (6), 2:0 Polič (14), 3 : 0 Joldič (75). Odranci: ŠčanČar, Raduha, Erjavec, B. Balažič, Tkalec (Kohek, 84), D. Zlatar, Žerdin (Kerec, 72), Zadravec, Kociper (Hozjan, 70), Zver, Zelko. Rumeni kartoni: A. Horvat, Štruc, Nemec; Zver. Zavre 25 15 6 4 56:16 51 Veižej 25 14 1 10 51:38 43 Šmarje 25 12 6 7 42:38 42 Malečnik 25 12 4 9 41:36 40 Stojnci 25 12 4 9 37:43 40 Paloma 25 11 6 8 47:36 39 Kovinar 25 12 3 10 30:33 39 Odranci 25 11 4 10 39:32 37 Šentjur 25 9 7 9 34:34 34 Črenšovci 25 10 4 11 38:39 34 Pohorje 25 9 3 13 32:36 30 Železničar 25 9 2 14 32:45 29 Dravograd 25 7 3 15 23:53 24 Tišina 25 3 5 17 23:46 14 Milan Jerše ŠPORT MINULI TEDEN NOGOMET NAFTA ŠELE OSMA Rezultati 36. (zadnjega) kroga 1. lige Telekom Slovenije: Koper -Nafta 3 :1 (2 :0) Maribor - Interblock 3 :0 (2 :0), Hit Gorica -Primorje 1: 3 (0:0), MIK CM Celje - Bela krajina 4:0 (1:0), Domžale - Drava 2 : 0 (1:0). Domžale so prvič v zgodovini državni prvak. Hit Gorica in Koper (pokalni zmagovalec) bosta igrala v tekmovanju UEFE, izpadla je Bela krajina, Interblock pa čakajo kvalifikacije z drugouvrščeno ekipo 2. SNL za obstanek v 1. SNL Domžale 36 21 12 3 64; 29 75 Hit Gorica 36 17 7 12 66:63 58 Maribor 36 15 12 9 64:50 57 Drava 36 15 ID 11 61:52 55 Primoije 36 15 10 11 52:47 55 Koper 36 10 15 11 51:46 45 Celje 36 11 12 13 54:51 45 Nafta 36 12 9 15 45:59 45 Interblock 36 5 11 29 34:68 26 B. krajina 36 5 10 21 38:64 25 NOGOMET IZPADLA DRAVINJA IN ŠENČUR Rezultati 27 kroga 2. SNL: Mura 05 * Triglav 1: 0 (1:0), Aluminij Tinex Šenčur 1:0 (0:0), Rudar - Zagorje 2 :0 (1: 0), Dravinja -Krško 2 : 0 (1; 0), Bonifika - Livar prekinjeno zaradi naliva. Bonifika 26 12 6 8 46:38 42 Livar 26 12 6 8 36:36 42 Krško 27 11 6 10 38:43 39 Triglav 27 10 8 29:24 39 Zagorje 27 9 10 8 37:30 37 Aluminij 27 10 7 10 29:29 37 Rudar 27 9 7 11 44:41 34 Mura 05 27 8 10 9 37:37 34 Šenčur 27 9 6 12 35:41 33 Dravinja 27 9 3 15 26:38 30 BALINANJE V Ljubljani je bilo izbirno prvenstvo vojnih invalidov Slovenije. Tako v ženski kot moški konkurenci so bili člani Društva vojnih invalidov Pomurja tretji. Zmagala je Ljubljana pred Koprom. (F M.) VRTNO KEGUANJE Na Ptuju je bil 2. krog slovenske lige vzhod za slepe in slabovidne, na katerem je sodelovalo 26 tekmovalcev. Pri članicah je zmagala Murska Sobota (Marijajurančič, Silva Mlinarič, Jožica Kos, Milica Pongračič) z 220 keglji pred Ptujem, 218. Pri članih je prvi Ptuj (231), Murska Sobota (218) pa druga. Vrstni red po dveh krogih pri članih: 1. Ptuj 503,2. Murska Sobota 495; članice: 1. Murska Sobota 510, 2. Ptuj 459-(A-T. K.) ŠAH Na 7. koneetedenskem turnirju ŠD Radenska Pom-grad v Ormožu je nastopilo 56 šahistov. Po 9. kolih švicarskega sistema je z osmimi točkami zmagal Štefan Cigan (Radenska Pomgrad), sledijo: Miran Zupe, Ladislav Havas, Peter Kokol (vsi po 7), Darko Supančič, Miljenko Kelemen (oba po 6,5), Marko Makaj, Roland Tomašič, Denis Gjuran in Jernej Buzeti (vsi po 6). Dvokrožni dvoboj ŠD Lendava - Zalavolan 13:13 Zalendav-čane so po dve točki osvojili Lonec, D. Baša in Radovan, po 1,5 pa Gaber in Žalik. Hitropotezni turnir: l.Ruszin (Zalavolan) 10,5,2. Jože Gaber (Lendava), 3- Tamas (Zalavolan), oba po 9,5. (M. J., F. B.) KEGUANJE Na regijskem prvenstvu upokojencev v Radencih je med ženskami zmagala Murska Sobota (757) pred DU Radenci (741). Posameznice: 1. Jelka Orban (MS), 212,2. Marica Go-renčič (210), 3 Anica Čagran (obe Radenci), 197 Moški: 1 Murska Sobota (2054), 2. Lendava (2048), 3- Radenci (1908). Posamezno: l.Oto Kos (MS) 574,2. Zlatko Kuk (Lendava) 560,3 Dušan Pohovnikar (Radenci) 556. (F- M.) KOŠARKA Kvalifikacije za 1. SKL mladinci, 1. krog: Radenska Creativ Sobota - Ptuj 76:57 (Barbarič 26), Radenska Creativ Sobota - Rogaška 62:57 (Barbarič 21, Kukel 20). Mlajši pionirji U-12 vzhod: Radenska Creativ Sobota - Borut Besedič-Čiro 46: 25 (Ilič 11), 6. krog 1. SKL za pionirje vzhod: Primorac MB - Radenska Creativ 58:84 (Kalamar 20). Vrstni red; Radenska Creativ Sobota 12, Maribor A 11, Rogla 10. 6. krog 1. SKL pionirke U-14: Šmarje pri Jelšah - Pomurje Skinv 68:48 (Samec 23). HITROSTNO ROLANJE V nemški Geri je potekalo veliko mednarodno tekmovanje, ki se ga je udeležilo preko 600 tekmovalcev in tekmovalcev iz devetih evropskih držav. Tadeja Donko je bila med kadetinjami sedma, Aleksandra Tina Kuplen pa med članicami deseta. V kronometru na 300 m je bila Tina 14., Tadeja pa 29. Na državnem prvenstvu v Ljubljani je Roller klub Murska Sobota osvojil kar tri naslove državnih prvakov. Aleksandra Tina Kuplen med članicami in Simon Novak med st. dečki sta postala dvakratna državna prvaka, in sicer tako na kratki kot dolgi progi, enkrat pa je na kratki progi slavila kadetinja Tadeja Donko. Slednja je bila na dolgi progi druga, st. deklica Melisa Agič pa je bila dvakrat druga. Med kadetinjami je bila Natalija Novak na kratki progi tretja, na dolgi pa četrta. V nedeljo bo v Murski Soboti 3. tekma za pokal Alpe - Adria. kolesarstvo Na cestni dirki za veliko nagrado Lenarta je bil med dečki A (33 km) Tropovčan Dušan Fister četrti, med dečki B (22 km) pa Bojan Kovač deveti. Na veliki nagradi Zagreba je bil Miha Holsedl drugi v kriteriju na pisti, Primož Obal pa peti. Na vzponu na Sljeme je bil Primož Obal tretji, Iztok Fister pa četrti. V generalni uvrstitvi je Primož Obal drugi, Miha Holsedl četrti in Iztok Fister peti. 20 31. maj 2007-vestm Za zmeraj ste zaspali v neskončni čas in hkrati boste Še tu ostali, del nas. Za vso dobroto in ljubezen, ki ste ju dali nam, draga mama, hvala vam. Z bolečino v srcih sporočamo žalostno vest, da nas je v 86 letu starosti zapustila naša draga mama, sestra, babica, prababica in tašča V naših srcih ti naprej živiš, zalo pot nas vodi tja, kjer ti spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo V 84. letu nas je za vedno a. jpi1'11J draga mama, babica, tašča in ' Verona Žižek iz Dokležovja Iskrena hvala vsem, ki ste nam stali ob strani, Hvala za vsako dobro misel, izrečeno sožalje in prižgano svečo. Vsi njeni 1. junija mineva devet let žalosti od takrat, ko nas je za vedno zapustil naš dragi sin Gorazd Rogan iz Murske Sobote Marija Borovnjak iz Sotine 97 Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate. Žalujoča mama in drugo sorodstvo Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji P"' darovali vence, cvetje in sveče. Hvala za ustno in pisno izraženo sožalje, lepa hvala g. dekanu Martinu Vorošu za pogrebni pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Bam Žalujoči vsi tvoji In ko šli smo skupaj skozi doline smrtne sence, ti miren in spokojen v Gospodovo hišo si se preselil. Srečni smo, da si pri Njem. Pa vendar bolečina neizmerna trga nam srce, ker praznina zamenjala je tvoj nasmeh in tvoj ljubeči pogled. V trpljenju biser naše sreče si postal in to za večno boš ostal. V SPOMIN Leto dni mineva od takrat, ko se je preselil h Gospodu naš ljubeči sin, brat, stric, bratranec in prijatelj Simon Skraban iz Moravskih Toplic roj. 14. 11.1975-27. 5. 2006 Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Za vsak cvet in vsako prižgano svečo iskrena hvala' Vsi njegovi naj dražji Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 80. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica, prababica in sestra Ana Čuk iz Čepinec 91 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem', ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, sveče, svete maše in za obnovo cerkve, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala g. župniku, pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni več bolečin. Solza naša te ne bo zbudila, a nate vedno bo ostal spomin. ZAHVALA V 84. letu nas je za vedno zapustil dragi oče, dedek, pradedek in tast Karel Kerec s Cankove 86 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in prispevke za mrliško vežico ter v dobrodelne namene, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Posebej hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Lepa hvala obema govornikoma, gospe Maruško in g Smodišu, kolektivu OŠ Cankova in PGD Cankova. Vsi njegovi najdražji Imeti rad, je najlepše darilo. Ko izgubiš, kar si imel rad, izgubiš vse, ostane le trpeča duša in srce, ki boli. V SPOMIN 29- maja je minilo leto žalosti od takrat, ko nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica, tašča in sorodnica Ančka Šiftar iz Murske Sobote Težko te je pozabiti, še težje je živeti brez tebe. Dnevi minevajo, spomin in bolečina pa ostajata. Vedno boš ostala v naših srcih. Psi tvoji naj dražji Preveč je žalostnih že dni minilo, kos cvetjem ti poslednji dom krasimo. S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate svečke eno leto že gorijo. V SPOMIN Boleč je spomin na 30. maj 2006, ko smo te za vedno izgubili, naša draga Marija Gomboc ■ Marička iz Murske Sobote, Žitna ul. 11 Nema bolečina spremlja spomin na 10. maj 1999, ko smo ostali brez tebe, naša draga Tatjana Lipič - Gomboc Za vedno bosta ostali v naših srcih’ Hvala vsem, ki se ju spominjate. Njuni naj dražji Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. ZAHVALA V 57. letu nas je zapustila naša draga mama, hčerka, sestra, svakinja in teta Minka Hodošček Iz Ljubljane, rojena v Zenkovcih 55 Našo iskreno zahvalo namenjamo vsem vam, ki ste nam v dneh žalosti stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, denarne prispevke in za dobrodelne namene ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala duhovniku g. Severju za lep pogrebni obred, pevcem iz domače vasi za odpete žalostinke in vsem vam, ki ste ji bili ob tej težki bolezni prijatelji, Hvala vsemu zdravniškemu osebju za medicinsko pomoč. Vsem in vsakemu posebej - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Vllmoš ZAHVALA V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, ded, tast in brat Peilschmidt upokojeni učitelj s Hodoša Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem tot° sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pO$pre njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sv in denarne prispevke ter nam izrekli sožalje- S Iskrena hvala gospe dr. Marjeti Benko Šbul za lajšanje Hvala g. duhovniku Viliju Kerčmarju za poskjvdn^ pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu ,> Žalujoči vsi njeni najdražji Le kako pozabili bi gomu v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. V SPOMIN 4. junija bo minilo žalostno leto od t^f“'' ko nas je zapustil naš najdražji mož, oče, dedct Jože Alt iz Lendave Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli ustna in ter darovali cvetje in sveče Prisrčna hvala tudi ki z lepo mislijo postojite ob njegovem gf'" Spomin je edini cvet, ki ne ovene, je edina luč, ki Njegovi najdražji ZAHVALA 22. maja 2007 smo se zadnjič poslovili od drage mame Antonije Antolič Iz Beltlnec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo “" ’ pOspf prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki na njeni zadnji poti, darovali vence, sveče,t-in druge namene ter nam izrekli ustno in P'” Iskrena hvala župniku Alojzu Benkoviču za l^'H 1 pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za ' in pogrebništvu Jurič Žalujoči njen i najdražji Kaj bom zdaj brez Tvoj pravnuk Tja# BORlll. maj 2007 Motorna vozila ZAHVALA V 57. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedi in brat Matija Lebar iz Rakičana, Lendavska ul. 13 s no se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili ^Pa hv ' P°l' *n nam ’zre^> sožalje. ' ' §■ Župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete Žalostinke, govorniku KG Rakičan in gorniku KS Rakičan ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi VOZILA NA POLOŽNICE PO VAS! IZBIRI - Z MINIMALNO DOKUMENTACIJO (možnost brez kaska)! F-AVTOCENTER, Plinarniška ul. 1, Maribor, tel.: 228 30 00. m003248 Kupim osebne avtomobile Zastava 101. 128, Vugo, Renault 4,9 ali 11, Opel Kadeti in Golt disel I ter H. Tel.: 041675 652 01003155 KUPIM JUGO, ZASTAVO in druga vozila. Možen odvoz. Tel.: 041532 054, Šnajc. m003360 ALFA ROMEO, letnik 1994, vozen, prodam za 45Qevrov. Tet: 581 11 73. m003372 ESPACE CDI 2.2 GRANDE, letniR 2004, ugodno prodam. Tel.: 051673 320. O1003373 Cisterni, 1700 in 22001, trosilnik hlevskega gnoja, drobilnik lesa, mulčer, širine 180 cm, cepilnik drv, 251, pajek, 4-vretenski, elektromotor, 5 KW,vozza pre-vozživine, prikolico, 21, samonakladalko, 10 m3, in puhalnlk Tajfun prodam. TeL: 041923 340. m003388 DVOBRAZDNI OBRAČALNI PLUG ZNAMKE REGENT, lepo ohranjen, prodajo. TeL: 041 543684. n»003411 TRAKTOR MIZ 82 in ŠJAJER z bočno koso, pluge, predsetvenik, 2 m, brano, škropil niči, 3001, In var. tok za deutzter prekucne prikolico Tehnostroj prodam. Tel.: 051 682 633. m003413 SEJALNICO ZA ŽITO, GRUBER, obračalni plug, rotacijsko koso, pajek, prodajo. Tel.: 55314 76. m003415 S svojim nasmehom si nas osrečiti znala, vse okrog sebe imela si rada, zdaj besed tvojih več ni, ni več topline tvojih oči, V SPOMIN »eč.", J m7ieva teto žalosti od takrat, odkar te ni nam>- draga mama, tašča, babica in prababica Ela Kolman iz Rakičana, Jezera 9 Hvala vsem, ki se je spominjate. Živali NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, kletke za nesni ce. Vzreja nesnic Tibaut, Babioci 49. tel.: 582 14 01. m003120 MLADIČE NEMŠKEGA OVČARJA Z RODOV- NIKOM, 4 samce, cepljene, prodajo. Tel.: 031632 611.01003342 PUJSKE prodam. Tel.: 525 10 32. m003384 PUJSKE prodam. Tel.: 041813 850. m003387 VEČ PLEMENSKE ŽIVINE - KRAVE io te ličke prodajo. Tel.: 70340 63. m003393 Razno MASAŽNI STOL - Heavens dream RM, s posebnim valjčnim program, skoraj nov, ugodno prodam. TeL: 051332 358. m003356 KOŠNJO TRAVE, na 4 ha parceli, ob asfaltni cesti v Selu, podarim. TeL: 548 10 48. m0O3379 STROJ ZA OBDELAVO LESA - KOMBINIRKA K5 320 prodam za 2300 EUR. Tel.: 041 237 236. m003398 Delo Posesti Us/ tvoji najdražji Bolečina ne mine, solze ne usahnejo ... V ČRENŠOVCIH prodam enosobno stano-vanje. 40 oi2. Tel.: 041 797 195. m003340 HIŠO NA KAPCI, v 3. gradbeoi fazi, oa mirni lokaciji. 35 arov zemlje, prodam za 37.000 EUR. Tel.: 0043 5522 38863. m003343 PIZZERUA ROYAL, M. Sobota, Prešernova ulica 1, sprejme dobrega picopeka aii osebo, ki to želi postati. TeL: 031 643 170.m003396 ZAPOSLIMO KUHARJA ALI KUHARICO in NATAKARJA ali NATAKARICO zvsaj triletno delovno dobo za nedoločen čas. Tel.: 031 705 007, Gostilna Rajh, Bakovci, Soboška ul. 32. m003418 Srečanja t Minilo je najbolj žalostno leto, odkar je 29.5.200b od nas odšel dragi Milan Bedič Kajuhova ul. 22, M, Sobota Hvala vsem vam, ki mu nosite cvetje, sveče in se spomnite nanj. 1 a vsem vam, ki ste nam v tolažbo te pomoč v teh težkih časih. Pogrešamo te - vsi tvoji Ko sonce za goro beži in avemarijo zvoni, vzdihujem: o, Mati! Tvoj hočem ostati, dokler ne zatisnem oči. ZAHVALA V68. letu je zatisnila oči žena, mama, taSča, nanja, sestra, kumika in sorodnica Kristina Rajnar tz Partizanske ulice 44 v Bahovcih .. . 'S^eno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sveč "1 ki ste nam izrekli sožalje ter nvala 9 $ 'svete maše in za dobrodelne namene. T^-. >, Martinu Poredošu za pogrebni obred, j Vse Pesmi ’n pogrebništvu Banfi. kenkrat - iskrena hvala! % ■'c. ’■ m-,.. Kmetijska mehanizacija KUPIM TRAKTOR ZETOR, UNIVERZAL ALI ŠTORE; lahko v okvari. Plačilo takoj. Tel.: 051203 38T. «1003316 MIKSER ZA SILIRANJE KORUZE, 350 Blisk z bobnom, z možnostjo mletja suhega zr nja na traktorski pogon in podrahljalnik, malo rabljen, širine 2 m, prodam. Tel.: 548 12 33 ali 04 1 547 975. m003346 SAMONAKLADALKO SIP 19, ohranjeno, zaradi opustitve kmetovanja prodam. Šalovci 144, tel.: 041 754 903. m003348 KOMBAJN EPLE 211 z zabojnikom prodam. Tel.: 5541183. m003363 KUPIJO TRAKTOR, BAURKO in motoKulti-vator s priključki. Tel.: 03 1 804 201. m003375 MOTOKULTIVATOR. 12 km, sfrezo, koso in smuko prodajo.Tel.: 588 1150. m003376 TRAKTORSKI DROBILNIK KORUZE, varilni aparat, dvobrazdni plug prodam. Tel.: 553 1311. m003380 KMETJE, POZOR! Kupimo traktor, cisterno, trosilnik, halirko in vso drugo kmetijsko mehanizacijo. Plačilo takoj. Tel.: 041282 110. m003381 TRAKTOR TORPEDO DEUTZ ADRIATIC, letnik 1988, prodam. Tel.: 041 796 063. m003382 _______________ SMO PRUAZNA IN ZELO USPEŠNA POSREDOVALNICA - z dolgoletnimi izkušnjami in velikim številom članov. Posredujemo par tnerja za občasna srečanja ali resno zvezo, izključno za nevezane resne elane iz vse Slovenije. Posredovalnica v "Zdravilnem dotiku«, Majda Šiftar, s. p.. Gedero vska 14, Černelavci, M.S., tel.: 521 14 28,041285 615. m003288 Storitve POTREBUJETE DENAR, NISTE KREDITNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO? IMAMO REŠITEV. PLAČILO NA POLOŽNICE, VOZILO VAM OSTANE! AVTOMOBILI P. R„ INDU SIRIJSKA UL 9. MARIBOR, teE: 228 30 20. m0Q3259 KREDITI DO 10 LET - NA PLAČO ALI POKOJNINO (TUDI 09k MOŽNOST KREDITA TUDI ZA DOHODKE POD 325 EUR (78.000 SIT)! OBREMENITEV TUDI DO 50 %! ODPLAČILO STARIH KREDITOV! AVTOMOBIU P. R., IN-DUSTRUSKA UL 9, Maribor, tel.: 228 30 20. m003270 FINANCIRANJE KMETUSKE IN GRADBENE MEHANIZACUE, RAZLIČNE OPREME, STROJEV, VILIČARJEV, POČITNIŠKIH VOZIL, PRL KOUC... AVTOMOBIU P. R., Industrijska ul. 9, Maribor, tel.: 228 30 20. m002783 iC Banka Koper Banka Koper, d. d., je največja in najpomembnejša banka na južnem Primorskem. Imamo Široko ponudbo bančnih storitev. S širitvijo poslovne mreže se vedno bolj uveljavljamo v slovenskem prostoru, ki mu želimo ponuditi svoje kakovostne storitve. - Pred nami so novi izzivi in cilji, ki jih želimo uresničiti z vami. Če vidite priložnost za uresničitev tudi vaših lastnih ambicij in ciljev, jih lahko dosežete z nami. Za našo poslovno enoto v Murski Soboti vabimo k sodelovanju VODJO POSLOVNE ENOTE Za zasedbo delovnega mesta pričakujemo: - vsaj visoko izobrazbo ekonomske smeri, - vsaj triletne ustrezne delovne izkušnje, - poznavanje gospodarskega okolja regije, -smisel za delo z ljudmi, - znanje angleškega jezika. Pričakujemo tudi, da: - ste ambiciozni, samostojni, samoiniciativni in podjetni, - komunikativni in urejeni. Ponujamo: - zanimivo in izzivov polno delo, - razvoj kariere, - stimulativno nagrajevanje. Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati z ustrezno prakso na bančnem ali komercialnem področju. Izbranim kandidatom bomo omogočili delo v urejenih delovnih razmerah ter strokovni in osebni razvoj. Če menite, daje opisano delo primemo, in izpolnjujete navedene pogoje, vas vabimo, da nam pošljete pisno ponudbo s kratkim življenjepisom ter opisom znanj in izkušenj ter ustrezna dokazila. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmeije za nedoločen čas s poskusnim delom. Ponudbe pričakujemo v 10 dneh po objavi na naslov: Banka Koper, d. d., Oddelek kadrovskih zadev. Pristaniška 14,6502 Koper. Fr } JŽeWo r«te, 5 M Zdenko s Sandro, sin v tanko ter vnuki: Martina, Andrej, entina in drugo sorodstvo HOfPIC nn murska SOBOTI OSI aae 630 TECRA A8 zmogljivost ZA ZAHTEVNE UPORABNIKE IN Z GARANCIJO VRAČILA DENARJA 01/5138 128, 5138139 In WminAcy)*« P IN ^4 Stegne 11,1000 Ljubjano [ ».pošte ' ,.:Fl|Hi SIORIIVE: ^4-1 H. D. E. POGREBNIŠTVU KMacUSlinK UREDITEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH UHEJANJE ZELENIC PtAČUO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI 22!* SLUŽBA, GSM: 041631443 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBREST! DAMIR BANFI. ».^veščica trt.: 02 SJ 48 060, ,AKS; 02 52 51 27g, <,000 MURSKA SOBOTA EKOLOŠKO KURILNO OLJE KURILNO OLJE, PREMOG UGODNE CENE IN MOŽNOSTI PLAČILA! Tel.! 57 88 200 KURNO-Pimi.MtilčhlM.t.psG.BMrinll POSREDNIŠTVO KURILKO Tel.: 54 59 280 POREDOŠ, g. p., B rež ovci 9201 Puconci wwyy.vestnik.si spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, ''1 pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in J^orja ^^54210 24. faks: 02 542 20 24, GSM: 031876 949 m. ' *,w»ssšho Erjmc, Matjan Erjavec, s. 25* M la. mte.ttlnd KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a TeL: 02 55 69 046. GSM: 041 712 586 Montaža kuhinj, dnevnih sob, spalnic, jedilnic, pisarniškega pohištva, polaganje laminatov in Stopnišč po ugodnih cenah ■■m* 22 OGLASI 31, maj 2007-7 ® Noknterih stvnn ne morete razumeti, če jih ne preizkusite. 8 Več informacij na www.ford.si. Feel the difference Pokličite na 080 88 76 in se prijavite na testno vožnjo ter sodelujte v nagradni igri s Številnimi nagradami in glavno poslastico, 3 x trening preživetja s terenskimi vožnjami. Občutite Fordovo vozno dinamiko in preverite, kako prepričljivi so Fordovi TDCI motorji Preizkusite lahko različne izvedenke Fieste, Fuslona, Focusa, Mondea, S-MAXa in Galaxya. podaljšane testne vožnjo 6 modelov, 19 vozli od 7. 5. do 29. 6, 2007 v 16-lh krojih posebno ugodnosti ob nakupu vozil S I Murska Sobota: Avto Rajh, PE M. Sobota, Pri trgovskem centru BTC, Ford flota tel. 02/522 39 40 - 2. Junij L - , Cr" Mčrcato i pl' REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Informacije: 080 88 00 Bank Ausma Creditanstalt d.d, Ljubljana, Smartinska 140. Ljubljana Na Balkanu lahko bolje obrnete svoje prihranke. Na rastočem balkanskem trgu je trenutno dobro obračati denat. Strukturirani depozit, katerega obrestna mera je vezana na gibanje vrednosti košarice visokokakovostnih delnic izbranih podjetij, ki delujejo na Balkanu, vam poleg zajamčenega izplačila glavnice ponuja možnost precej višje obrestne mere, kot jo imajo običajni depoziti. Le-ta je namreč navzgor neomejena, Minimalni znesek vezave: 1000 evrov. Čas vezave: do 9. julija 2008. BanKWustria Creditanstalt Ulka V, prekomorske brigade 11, Sl * 9240 Ljutomer K sodelovanju vabimo: k tehnologa/projektanta za izdelavo tehničnc/projektne dokumentacije (M/Ž) ► več obdelovalcev kovin na CNC strojih (M/Ž) k več kijučavničarjev/kleparjev (M/Ž) v proizvodnji aluminijastega stavbnega pohištva ter aluminijastega vrtnega pohištva SuN (stoli, ležalniki. mize ...) Več Informacij najdete na spletni strani www.sun-garden-furniture.eu/zaposlitev Ko je hudo, me pokliči! V Času Ford flote še posebne ugodnosti: - omejene serije odlično opremljenih vozil po prijaznejši ceni, - 4*letna garancija za modele Fiesta, Fusion Focus, Mondeo, - izjemno konkurenčne cene dizelskih TDCi motorjev. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476. ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911. Prispevki za ginekološki oddelek in novo porodnišnico Sestrična Fanika til13 Mačkovec namesto tfetl' lanko Poredoš iz Kuš9J] bratranec Vladimir^' J Kuštanovec namesw Jolanko Poredoš Balažič iz Nedelice n*r''., J 4 pok. Julijano Rodi iz'.j - I -20; Elizabeta sto cvetja za pok. biat1^'.' Gyoreka iz Murske Soh c' A llakl d. o. a, njntM*'™] pok. Štefana Rogača .' MP J evrov, Štefan Hobegu J cvetja za pok. vjkluru*^ Veščice - 50; družina v j - J Murske Sobote i,in“‘,IU'ji. pok. Karolino 'J 40; družina Julijane sto cvetja za pek. Kavi'3 J 40; pripadniki EVOJ-a namesto cvetja za pA J vak iz Veržeja - 52, M vke namesto cvetja a P0,. 1 Šalamon iz Murske foM1 ' J žina Franca Kuharja iz mesto cvetja za pok J iz Murske Sobote • Žibert, Klemenčič m cvetja za pok. Jožeta Štefan Lenarčič J pok. Julijano Hudi - *' 4 nik in Suzana Lapoša aA ■ I za pok, mamo Utrt^ 1 ^1 družina Železen njrrr*9^! pok. Ireno Petrijan iz 1 prijatelji iz l.endaT "'"‘.d za pok Simona Danč; - 140, Jože Balažič,1 mesto cvetja za pok I'1 20 evrov. Vsem darovAcem se iskreno zahvaljuje^ | Prispevke zbintno 01100-60302782K- J Splošna bolnišnica W ’ 1 P t 0 n P ii l k o P ti ( Si k b li a 1: s s! n st 0 I l' h d: n ti K ji h h k' 1; tl I II I' J Tako smeh kot solze so naravna terapija za dušo m telo, saj gre za enako učinkovitost kot 45 minut terapevtske seanse. Ato še ni vse. S smehom, tako britanski raziskovalci, tudi hujšamo. Ena minuta smeha, dokazujejo s svojimi študijami, pomeni več kot 45 minut, preživetih pri kakšnem psihoterapevtu. Ko se človek smeji, se bitje srca umiri, krvni tlak pade in mišice vtelesu se sprostijo. Poleglega so znanstveno dokazali, da je smeh nalezljiv. V zadnjem času so vse pogostejše tudi terapije s smehom, kijih uporabljajo predvsem za zdravljenje stresa. Pred kratkim pa so še ugotovili, da s smehom izgubljamo precej kalorij. Torej, če si želite zdravja, ob vsem tem pa še hujšate, se smejte, kolikor se leda - maja inčarOB^c Maja na ZBT ur* '' Stojijo ■ri-1,1 j„ulr-Ji p demk*1 (7 ta POSTANI POKLICNI VOJAK, POGODBENI REZERVIST ALl VOJAK PROSTOVOLJECI Informacije dobite v izpostavi za obrambo Murska Sobota, pisarnah v Gornji Radgoni, Ljutomeru in Len* v Vojašnici Murska Sobota ter na brezplačni tel. Štev. 080 13 || BiH 7 31, maj 2007 NAPOVEDNIK *» 4 d’ r c* d* UK-^l‘ K S Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV648 KHz PEtps 1 • . D |u:uj - oo.oo SNOP. 05 oo Dobro jutro. Si-, torn li ■ p.i Manhurto pismo, Asja Matjaž -'S 1: Propagandna oddaja - 09.00 Po ■09 to Kniuj-j ob koncu tedna - 10.00 ZT? Wj Maliqghd. H 00Poročila - 11.15 Za-IjcuT,?lH| Evropske novice - 12 05 Obvestila -13.00 Poročila - 1315 1 ose-Htflr* vam -14.00Poročila - (*iniev ' 14 J0Romskih 60 ‘ 15 5° Do«odki in Wrotih' 1- B sporeda -17. 00 Osrednja -1800... '■ Ml"’ki val nagrajuje -17.40 Mali oglasi .. JUI liiiiim la jn Radijski knjižni sejem (Ne-.. / TJ". 1 "iDPoročiU-19.15 Mladi val-20.00 ^^SNop1 °' Ugasni televizor (Bojan Peček) Wr. , . „ M Mr ‘ ' ''''1 Dobro )u,rc ’ °8 00 Poro^ । O" Poročila-09.15 Biba buba ponovitev sredine oddaje -, T* - lu I« Obvestila - 1030 Potepajte se z ' 1115 Potepajte se z nami -norice- 12,05Obvestila-1230Pono-41 ji 'W P”*.!1111 petka -12-45 Nagrada teden- tt-ljT ž'" ~ 13 00 Poročila - 13.15 1. oseba ednv 14-14.00 Poročila - 14.05 Obve-ta,. ’ vndaja ,ci5nj Naši 1ju(ijC. (joma jZ tujine l , JVUee rtv--15 00 l-Oetami drobci (Lidija Magdič) '^Osm' odmevi -16.15 Napoved sporeda -^točila - 17.30 Murski val nagrajuje -nr4 rvi ■ 1 ■ I H ill’, Pc-M-m našega srca, narodnoza-I'1 Im Poročila- 19 15 Kdor poje... od-W:t psuj 119ti'.‘, iut< ■ Najlepše želje s čestitka-Zadnja poročila - 20.05 Slove- 1 • 'B°'an Rajk) ’ 24’°° SN°P : ’ A in tli! os 1X1 Dobro jutro - 07.00 Druga ^it, n ' - 0730 Panonski odmevi, oddaja o po-'tHy ' ‘ 'V' ■ ‘h z Eory) - 08.00 Misel in čas, duho-Dovnikov- 0830 Zamurjenci -iiii -,TSr"lle'l,,J ” 0930 Srečanje na Murskem T^nik t ^'1'^ kuhinja: Tomaž Rane, odgovor-'Hu, -1230 Poročila - 1235 Obvestila -š *Jn. Jk e(SilvaEory) - 1330Česti- '*P0f -J narodni farmi ’ I9 00 Potočila -' * Evfopo - 20.00 Zadnja poročila -'OliSbji ''’““o hodna) - 24.00 SNOP “ 05.00 Vedro v dobro jutro! 111 1 iz Porabja Marijana Sukič - V' #9 iVd°R 30 ^POrt» porodnišnica - 09.00 Per ^esti) tcma -10.00 Poročila - '^15 Pejti potoč, oddaja o avtomobi- $ sWval-94,6MhzlnlO5,7Mhz -94,6 Mhz in 105,7 Mhz hv. srednji val 648 kHz /'ffi^’W^ABAVNE GLASBE Rimani - Stanko Fajs in Diamanti Čakala - Vitezi Celjski a,*. * Ln Mhu banda s prijatelji NABAVNE GLASBE •S^Mli^jt, ’ Eranc Gorza •"ga K- A iw Apropos *4 11 ■' d'' Ponedeljka, 4. ju- ^rika Soivu Ulica arhitekta No-... glasbene lestvice. S - glasujem za skladbo %, ’-T? »N, .t ,"10-letnice Ludvika Pandurja, akademskega slikarja specialista in profesorja. BAD RADKERSBURG/AVSTRIJSKA RADGONA V termah v hotelu Radkersburger Hof je na ogled razstava Mednarodne slikarske kolonije, kjer so sodelovali slikarji Atanasov, Bresnik, Czigiar, Denko, Keckeis, Nickl/Nickl, Pen, Sagadin, Spegel in Trop-per. LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši (Pavelhaus) je na ogled fotografska razstava del avtorjev Petra Koštruna in Jožeta Suhadolnika. FEHRING V hiši Gerberhaus je do 28. oktobra na ogled razstava Usoda meje: Avstrija - Slovenija - Madžarska 1914-2004. Napovedi vaših prireditev lahko pošljete tudi na elektronski naslov: tomo.koles@p-inf.si. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476. Z4 DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911. 24 ZADNJA STRAN 31. maj 2007 - IIBlil VESTNIKOV KOLEDAR Č 31, maj ANGELA P 1. junij FORTUNAT S 2. junij ERAZEM N 3. Junij PAVLA P 4. junij FRANC T 5. junij VALERIJA $ 6. junij NORBERT 1. junija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 14 minut, zašlo pa ob 20. uri in 46 minut. Dan bo tako dolg 15 ur in 31 minut. Istega dne ob 3. uri in 5 minut bo na nebu nastopil ščip. Igrajte se s SESTAVU AN KO Z VAMI V POLETJU 2007 Tečajnica Banke Slovenije -referenčni tečaji ECB 29. maja 2007 X enot nacionalne valute za I evro Država Valuta Oa* »ut Strta vnL rrf»i ZDA ameriški dolar USD 840 1,3509 Hrvaška hrvaška kuna HRK 191 7,309 Madžarska madžarski forint HUF 348 249,4 Švica švicarski frank CHF 756 1,6504 V. Britanija angleški funt GBP 826 0,6798 TERME LENDAVA SAft HOTELS&RESCKTS Terme Lendava, d. d., Tomšičeva 2 a, 9220 Lendava Tel.. 02 577 41 00, 02 577 44 00 E-mail: te rme. I en dava @t er m e-le n d a va. si www te rm e-l e ndava 5 i Vsi, ki boste 24. in 31. maja ter 7., 14. in 21. junija zbirali sličice (skupaj 5) in jih pravilno sestavili, boste imeli na praznični dan, v ponedeljek, 25. junija 2007, prost vstop vTERME Lendava. Vestnikov VLAK 23. junija 2007 Konvencija Zveze Lions klubov distrlkt 129 Slovenija v Lendavi Lorena Hus postala prva guvernerka DAN DOŽIVETIJ OLIMJE IN PODČETRTEK • ROGAŠKA SLATINA • KUMROVEC • Jutranja kava v Termah Olimia z županom Podčetrtka Petrom Mišjo, • srečanje s patri v samostanu Olimje in pokušnja čudežnih patrovih kapljic, * obisk pri pihalcih stekla in sprehod po Rogaški Slatini, • kosilo v prijetnem okolju olimsklh gostiln, • ogled Kumrovca ter obujanje ali spoznavanje polpretekle zgodovine, • druženje ob jelenovem golažu z domačini in župnikom Jožkom Rogačem v Polju ob Sotli, • nagovor Tita pred slovesom, • družabne igre in nagrade na vlaku • z Gezo. s o Po sedemnajstih letih delovanja lionizma v Sloveniji so delegati na sobotni letni konvenciji v Lendavi na Čelo te široko razvejane mednarodne dobrodelne organizacije prvič izvolili žensko. Guvernerka v klubskem letu 2007/ 2008 bo Lorena Hus iz celjskega kluba Mozaik, ki je prvi ženski Lions klub v Sloveniji. Ob izvolitvi je napovedala, da bo spodbujala Široko razvejano dobro- soč evrov, kar je ob vsej drugi razvejani humanitarni dejavnosti dovolj velik razlog, da bi se slovenski distrikt registriral kot humanitarna organizacija in bil upravičen do donacij 0,5 odstotka dohodnine. Dosedanja prizadevanja niso bila uspešna, zato si je nova guvernerka to nalogo postavila na prvo mesto Njen osebni projekt pa bo delo s skupino slepih deklet, ki jih bo učila orientalskih plesov. tč i i ...NEPOZABEN DAN, ki bo trajal od odhoda vlaka iz Murske Sobote ob 5.00 do vrnitve v Mursko Soboto okrog 23.00. £ g J? E m f Cena, ki vključuje ceno vlaka, avtobusov, vse vstopnine, jutranjo kavo, posladke, kosilo in večerjo, zabavo in vso organizacijo potovanja C C SA1*10 55 EUR Dosedanji guverner Zveze Lions klubov Distrikt 129 Slovenija Anton Camplin in novoizvoljena guvernerka Lorena Hus. Vozovnico dobite v naročniškem oddelku Vestnika, Ulica arh. Novaka 13, od ponedeljka, 21. maja 2007, vsak delavnik od 7.00 do 15.00. Ne odlašajte predolgo, da ne bi ostali doma! delno dejavnost in si prizadevala za dobre odnose, družabnost ter pozitivno vzdušje v 48 Lions klubih in 18Leo klubih. V okoljih, kjer delujejo, je veliko energije in zanimivih predlogov - od urejanja parkov za slepe v Celju in Ljubljani do približevanja bogastva kulturne dediščine slepim, ki jih bo spodbujala in klbbom pomagala odpirati okna za ljudi, ki so potrebni pomoči. Za humanitarne namene so od junija lani slovenski klubi zbrali blizu 400 ti- Dosedanjemu guvernerju Antonu Camplinu, ki je lionistično leto zaznamoval z geslom Oplemenitimo odnose, so se zahvalili s sprejemom sklepa, da mu LCI za opravljeno delo podeli odlikovanje. Posebno pohvalo je članstva) v Sloveniji na konvenciji izrekel predstavnik LCI, mednarodni direktor Miklos Horvath iz Budimpešte. Njegovo sporočilo je, da se mora gibanje hitreje prilagajati in odzivati na nove probleme, ki obremenjujejo svet. Naročam VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica) TERME 3000 MORAVSKE TOPLICE RAZKOŠJE DOŽIVETIJ .ur Zbor delodajalcev vegaprofe^na'^ Kljub rešitvi dvomih, kam-boljneslo7e^;^ pokrovitelj WP ( »M preobre^ J petih letih- **** p* * bi bila da bodo zna ro. meglo otil^r ** n. cm«* ^2™ tenor ob sp trobile®^ **** asfaltne^6 ni<* J prode«- dnevih pa je 0CvJt^q ramska vožnja’' nah’ ** *** 1 Ker nova središče '^no^S Porek stavljen v ge ^o P i pokrajine-^ razkolov. * * 451 letom ooP 1 #** vrata- J Ime in priimek:________________________________________________________ Ulica:_________________________________________________________ Poštna številka in kraj: Davčna številka ali rojstni podatki: Datum:__________________________________ Podpis: Naročnino želim plačevati (označi); □ po položnici • letno 15.600,00 tolarjev/65,10 evra □ po položnici - polletno 7.800,00 toiarjev/32,55 evra □ po položnici - trimesečno 3.900 tolarjev/16,27 evra Več informacij: 02 53817 20. Odprto: vsak dan od 8.00 do 21.00 nezadov^ pis«"1«" X Lutol"6*’ namerah- / ..... nimnam' bodogarj luknji- p, »J vlaganja ViP, Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: Vestni kova majica Prepustite se vodni razigranosti in privlačnim vodnim programom. POLETNA AKCIJA!!! 1.6.-31.8. 2007 Celodnevno kopanje - odrasli: /thSCT 9,00 EUR Celodnevno kopanje - otroci: 6,00 EUR Popust velja ob predložitvi oglasa pri kopališki blagajni do 31.8. 20071 Informacije: 02 512 24 53, 02 512 24 55