m Učenci z učiteljem na prvem poletnem sprehodu (Koner.) Tam iz srede trave se dvignje lepa rtunenocvetoča rastiina, ki nas nfr-fcoliko na solnčnieo opominja. Imenuje se travniška kozja brada (Tra-gopcgon pratense, Wiesen-Boeksbart). Jl» k \iškn stojefim steblu. ki nosi priSpičene liste, je krascn košek rumenih cvetov, ki se pa časorna izpremenL. kakor pri rcgratu, r zvezdaste kodeljice. Prav poleg nje stoji naradna kislica (Ruinex acetosa, Sauerainpfer). Prav lehko se pozna na malih ru-dečkasto zelenih in okroglasto pločatih cvetih, ki stoje skoraj ua pol metra visokih steblih, nosečih puščičaste s prijetno kiseljkastim sokom uapolnene listc. — Te cTetice tnkij z radečimi glavicami vsi poznate. Vsak kmet je rad ima zaradi dobre žirinske klaje. Imenoje se travniSka detelja (Tri-folium pratenae. Wie3enklee). Ima k višku stoječa, vfjnata stebla in trojnate liste. — Ondu na njivi pa vidite mnogovrstne rijolčaste in bele grozde tako inienoTane meteljke ali nem5ke detelje (Medicilgo satira, ewiger Klee). Ta detclja je iz Španskega doma in žel6 priljtibljena po naših apnenih njreah. — Ond« iznad tray se dviguje mnogo belih cvetOT, ki stojč na kakil 3 dm. visokih listnatih steblih. To i*astjino imennjeiuo kresnico (Chrisanthemum LeucantheiDum, weisse Wucherblutue). — Predno se učitelj h tega kraja z otroci podil, pokaže jim še kumeno (Camin Carvi, gem. KuiBuiel), ki nosi do 4 dm. visoka vejnata stebla, na katerih so v kobnljih sestavljeni beli drobDi cveti. Seinc ima ruočno dišavo iii zdravilno moi^. — Zdaj se otroci glasno zasmejejo, ko ališijo stm iz loga veselo petje: ^sjt kobil" — ^strije motovilo, si videl mojo kobilo!" — nAli slišite vugo!" oglasili so sb tab6j dečki — ,nžč na f-rpfinje 6aka." rVuga ali kobilar je," refic nfitelj, rka ga pa ne priSteTamo k domafiim percem. ker on pride olj Sasn vnebohoda k aani. ter otide med inalo in veliko gospojnico zopet nazaj v stojo domovino, daleS v gorko Afriko. On je praTi gizdalin. A ponašati se pa tudi sme, ker ima najlepšo obleko med vsemi pticami pevkami." — Ko pridejo otroci iz srede trav-nika, zasližijo veduo ponavljajoči glas: nhup, hnp!" To je bilo veselje za otroke. in vsak je oponažal znanega udeba ali smrdokavro. V tftin pridejo otroci v zeieni log, katerega so bili uže na prveiu jMtmlaLiuem sprehodu obiskali. A kako je zdaj vse drugaCe! Povsod lepa in prijetna senca. nSždimo in po-Oijmo malo!" re&e učitelj. Otroci ga Tbogajo in zapojfi pesen cveseli otrok" — iu nopomin k petji." Med tem, ko se živabni glasovi po vsem logo razlegajo, prinese učitelj nekaj rastlin, o katerib ovako pripoveduje: nTo je poljski oatrožnik (Pelphinium cous61ida, Feldrittersporu). kateregavijolčast cvet nosi po jedno dolgo ostrogo. Tej rastlini v roilu je orlica (Aquilčgia viilgaris, Akelei), ki ima temaovijolčast in mnogo ostrogast cvet. Ta lepa cvetica jc kinč apaenih gričev. — Tukaj poglejte to le rastlino, ki sem jo s korcnino vred izdrl. Za pol metra je visoka in nosi goste temno-zelene, glo-Ijoko narezaue liste. Xa vrhu ima grozd vijohiastih iu bledo-belih cvetov, ki Sf ua tri dele porazdele. Zgotnji je čelada. ki pokriva dva spoiinja. Ta rast-lina je zelO stmpena iu se imenuje lisjak ali preolij«da (Arouitum, Esenbut). Tam po grifiu vidite mnogo lepo miueaega evetja. ki je prava krasotu po uolnčniii breziiuib. Y gostih šopkib stojč posainezna, komaj kakilt 124 15 cm. visoka, brezlistna, pločata stebeiea, ki nosijo v klaskih krasiio romeno cvetje. Imenuje se koščeničica (Genista sagittalis, pfeiliorniiger GinsterV Poleg nje stoji nimšelja (Poljgala vulgaris, geni. Kreuzbluine) zel6 nizka vijolcasto cvetoča rastlina i navskriž stoječimi sulieastiini UstL Tudi aek; plemen detelje najdemo tu, in sicer: ranjek (Anthjllis Vulneraria, Wuadklefi s kosmatimi, belo-rumenkastimi glaTicami. — Precej visoko je izrastel devici-Marije kožušoek (Xotus eomiculatus, Hornklee), s trojnatimi, uarobejaj-častimi listi. Vrh pa nosi roment1 v kobnljifa Rtoječe, metuljčaste cvete. — Najlaže se pa poznajo tako imenovane klintuice, to so zeljšča s koleu-častimi stebli in suličastimi listi. Izmtd teb jc pri nas uajbolj znana kuku-vičja roža (Ljchuis flos CiciUi, Kukuksblume) z višnjavo-mdečimi, drobiifj narezljanimi cveti. Poleg nje stoji smolnica (Lvchnis visoaria, PechueJkei z rudečimi listi in smoluatimi stebli. — Na tem kraji cvet6 tudi pokalir. (Silene, LeiiiiJaaut), ki nosijo vejmite vejiee, a v vrhn ioiajo mehur<;ke z b-limi cveti. — Poglejte zdaj to ra«tlino tukaj. ki raste navadno pod groiovjeifi ia je zel6 podobna mrtvej koprivi. Zove se pisana župlozobuica (Galeopsi^ versicolor, bunter Hohlzahn) in ima velike uatnate pisane cvetove. — Po solnčuatih gričih in tnivnikih pa cvete grintovec (Scabio.sa, Scabiose), ki se po vijolfiastih, plocatili listuib koškib lehko pozna. Na potu. ki je peljal memo žitnega polja, kazal je učitelj v pšeniiri evetoeo pnrpelico ali tlivji mak (Papaver Ithoeas, Klatschrose) s k visku stoječim Sčetinastjjii steblom iu s temno-škrlatastimi cveti. Rastlina je močuo strupena in je med žitom zeI6 siten pleveL — Tam raste tndi mačeha (Viola arvensis, Stiefinuttercheu) z rumeaiini ali vijoličastimi pegastimi eveti. Kabi se v zdravilstTii. Na polju se ta mesee tudi najde kamili^a (Matricaria Chamomilla, Kanrille) z bcliioi znviliaiiinji eveti in ah škrlato-rudet-imi vej-uatimi stebli, ki jy povsod zna.ua za zdravilo. Med žito se je zasejalo tndi mnogo pLavic (Oenlaurea Oranus, Kornblnme) s posebao lepimi viSnjavimi veačifii iu pa kokalj (Agrostemma githago, Kornrade) z rudečimi cvetl Obe rastlini ste siten pleTČl po našem žituam polji." Ufiitelj še jedenkrat našteje vse rastline, o katerih ae je daaes z otroci pogovarjal iu potlej reče otrokom, da naj gre vsak iia svoj dom ter naj o fceiu premižljuje, kar je danes sliSai. Ognjeslav C. Mozirski