Leto. VI, It, 276. M llubljani, v četrtek In dgg^mbfa 1922. Posam, it. 1 EMn.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravnistvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 16S.
Tel. int. št. 312. Cek. rac. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 min 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer so ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Glasilo Sadaiistilne stranke Jugoslavije.
Letnik V., štev. 49. Četrtkova številka „NAPKEIA“
izhaja kot tednik
LJUDSKI GLAS
Glasil© Kmetsko-deiavske zvese.
Stane letno 36'— Din, mesečno 3'— Din.
¥ nedelie 10» *■ ob 0« uri dopoldne se bo vršil
¥	hoMm„UNION“	¥ €@ijts
"il ljudski shod S. S J.
Podrobnosti §@ raztfidine iz iepakO¥.
m
jav
Mi ne bomo propadli!
(Dopis od zunaj k ljubljanskim občinskim volitvam.) Med 8985 glasov 295!
Priznam, da mi je bilo prvi trenutek hudo. Ne zato, ker je ostala stranka navzlic' naporom zadnjega leta v takšni manjšini, a nikakor nisem pričakoval, da se bo ljubljanski proletariat pokazal po toliko izkušnjah tako nedoraslega. Za polno skledo praznih obljub in v naglic' sestavljenih neiskrenih programov je šel ter prodal interese svojega razreda na najboli gnusnih kapitalističnih borzah in na borzi lažnjivih špekulantov, radi katerih edinih je vendar nekoč zapustil stranko. Bridke so nedoslednosti delavskega povojnega gibanja in ne bomo tako kmalu pozabili, kdaj in kako smo morali doživeti največje ponižanje.
Morda je potrebna ta najplehkejša preizkušnja, predno postanemo godni za iztreznitev. in da se enkrat očitno pokaže v kakšno prostitucijo nas lahko zavedejo izdajalci našega razreda._ če jim pravočasno ne stopimo na prste in se sami pobrigamo za pravo smer.
Eno me tolaži: Stranka je od vse te grdobije ostala nedotaknjena. Ni se pro-stituirala kakor vse druge s tujim perjem. nš se zvezala v skupine, ki jih je ustvarila oolna malha za obrambo same sebe. ni izdajala milijonov za volilno bobnanje kakor vse ostale, mirna in dostojna je bila nje agitacija, kakor se spodobi za stranko, ki ve. kaj hoče — zmago pravice in poštenja. To ie v teh časih neprecenljiva vrednost in čeprav se ljubljansko delavstvo, ki hi s svojim številom z lahkoto moglo ustvariti lastni režim, ni izkazalo. vendar moramo biti veseli, da smo imeli vsaj vse zavedne poštenjake na svoji strani. Število ne šteje nič. Tistih 80% nepremišljencev. ki so si sami zgradili novo klavnico in jo dali v upravo svojim največjim mesarjem, moralno vendar niti od daleč ne dosegalo enega samega odstotka, ki je ohranil svoio prostost. Razblinili se bodo in še nadalje propadali, dočim ostane svobodni del na svojem me-
stu in bo rodil iz sebe novih moči. Razredni boi ne računa z enim ministeriali-stičnim uspehom ali neuspehom v sedanjosti niti ne s tisočimi današnjih zateni-njencev, stranki bodočnosti more biti le vsako, čeprav majhno število zavedne-žev temeljni kamen za cerkev bodočnosti.
Na Sloveskem je kraj. kjer se na vsakega Prvega maja vali 10.000-glava množica v nepopisnem navdušenju za praporom ljubezni in svobode. V tem kraju je navdušena množica pomagala ustvariti vlado, ki sestoji velik del iz socialistov. In vendar niso ti socialistični zastopniki zmožni preprečiti, da bi 10.000-glava množica za njimi ne živela v še hujših razmerah kot nji podobna masa drugod in da bi ne iedla svojega bornega kruha še veliko dražje kot po drugih krajih. Ne morda zato ker bi ne vedeli njeni zastopniki, kako ji je mogoče olajšati bedo, ampak ker je masa preveč nezrela, da bi mogla tudi sama izvršiti vsako enostavno akcijo. N. pr., da bi ustanovila enotno konzumentsko organizacijo, ki bi s par-dnevnim bojkotom prisilila pridobitno 'ouržoazijo da omeji svoje prekomerne dobičke. Eto številk: 10.000 ljudi je v tistem kraju socializma navdušenih, ampak le 400 je v svojem navdušenju prišlo do
—	organizacije. Zadnjič sem govoril z nekim zaupnikom teh 400 in mi je rekel: »Sto in stokrat sem že obupal, da pridemo do kakega cilja. 400 jih je v organizaciji. a glejte, če zahtevamo od niih najmanjše pozitivno dejanje, ne bo zanj dalo 50 med njimi svojih rok ...« Ali ni pri takšnih razmerah čisto naravno, da bi vseh onih 10.000. izvzemši 50 zavednih, pri prvi priliki preobleklo suknjo in se navdušilo za drugačne ideale, če stopi pred nje nar demagogov z močnim grlom, ki bi znali svoie zarhbtne namene prepleskati z blestečo lažjo? Še vse premalo smo doslej naredili za razširjenje socialistične zavednosti in vse premalo časa obstoja v naših vrstah duh brezpogojne discipline.
Bridka so ta premišljevanja, a če* prav bridka, zato ničmanje resnična in —* potrebna. Kar se godi v gori omenjenem kraju (saj ni edini!), velja v vse hujši me* ri za Ljubljano. Samo. da ni tu na Prvega maja za rdečo zastavo korakalo nikoli1 10.000 navdušencev, temveč komaj tretjino toliko in da ni tu 50 zavednih, tem* več — 295. In še ta razlika je, da je v, Ljubljani onih par tisoč »navdušencev« že faktično pljunilo v lastno skledo ter sledilo demagogom in njihovim blestečim lažem, dočim se v onem kraju ta proces nahaja šele v začetku.
Vseeno se čutim mirnega. V Ljubljani vidi lahko vsak objektivni človek* da je naša organizacija v tem težkem letu napredovala. Ko je bilo treba po trbo* veljskem zboru na novo delo. ni bilo tam doli več socialistične organizacije, socialistov pa še ne toliko, kolikor bi jih lahko našteli na prstu ene roke. Po izdajstvu. ki ga ie napravila prejšnja kocmur-jevska organizacija za lanskih volitev proti strankinim sklepom in ki ga je sedaj samo ponovno potrdila, obenem pa javno izpovedala da noče z našo stranko imeti nič skupnega, temveč se Čuti bližjo strujam »verske« in »rdeče« revolucionarne fraze, po tem sramotnem izdajstvu je ostalo do začetka tega leta v Ljubljani komaj pet ljudi za ustanovitev nove organizacije. Danes jih ie 295. Ni hiter ta napredek ali pa je. kakor pač gledamo na razmere, ampak nekaj je v njem: zatreti ga ne more nobena sila več! Letos 295* drugo leto 2 X 295, tretje leto 3 X 295 . resnica in poštenje zmagujeta končno v še tako temnih položajih. Kdo bi obupal? Tisti ne, ki hočemo z resnico in delom podvojiti in potrojiti naše število. Tisti ne. ki je videl kako stopa naša stranka zopet v boj. ko ie nabrusila svoje orožje iti očistila svoje roke. Nihče ne bo več čutil bridkosti nad žalostno temo v katero je potonilo truplo ljubljanskega proletariata, kdor ie zmožen podvojiti in potrojiti svoie moči in požrtvovalnost, da se izvleče to razbito truplo še živo iz teme. Nihče ne bo obupal, kdor čuti da je naša smer ne* omadeževane razrednosti edino pravlinas
in fofotf rt. 'da we borno od 'fe smeri obstopili niti za korak. Mi smo stranka bodočnosti in kdor zaupa v ozdravljenje bodočnosti bo vztrajal: starec za svoje potomce, mladina zase.
Živei socializem! Da, ampak socializem dela in ne fraz!
In tako nazaj.
Gospodarski, narodni, kulturni in vsakovrstne druge napredke kuhajo evropski državniki za kulisami in jih podajajo na krožniku vsem narodom kot jed, ki jo želodec najlažje prebavlja. In želodci, ki nimajo nobene vezi z možgani, to jed prav pridno prebavljajo splošno vlada prepričanje, da Evropa res napreduje.
V	resnioi pa izgleda stvar malo drugače in če smo napisali in tako nazaj. smo v to tudi upravičeni. Današnji »napredek« pa stoji in bo stal na glavi, dokler ne bodo prišli pametni in pošteni ljudje do spoznanja, da ga je treba postaviti na noge. Gospodarski napredek države ali naroda pomeni neprestano zboljšanje gmotnih razmer — človeku primerno življenje vseh slojev naroda. V evropskih državah pa opažamo ta napredek samo pri gotovih ljudeh, ki so izkoristili ugodna tla in se prisesali na narodno telo kot pijavke. Tem ljudem napredek res pomaga do milijonskega premoženja, do pretirano razkošnega življenja in zato tudi povsod in vedno kriče o napredku. Nezavedne mase pa poslušajo njihove fraze o tem, kako napredujemo, pri tem pa so vsak dan bolj lačne in raztrgane.
Tudi v naši državi v tem oziru ni "boljše, če ne slabše. Ne bomo govorili o kulturnem, političnem in drugih napred— kih, oglejmo si le važno stran našega gospodarskega napredka. V svojem narodnem gospodarstvu smo v zadnjem času res čedno napredovali. Še ni dolgo, kar je narodna skupščina sprejela v tajni seji, kjer so se poslanci celo stepli, predlog voinega ministra o izrednem kreditu v voiaške namene v znesku 800 milijonov dinarjev. Zastopnik muslimanov je v imenu opozicije ob tej priliki izjavil, da ne more glasovati za kredit, ker vlada ne uživa zaupanja večine naroda, še celo niena večina ji ne zaupa. Nato je nastopil Pašič ki ni niti zardel, ko je trdil, da je politika vlade miroljubna in da ie treba z modernim orožjem ščititi sedanji položaj naše države. Dejal je tudi. da drugi narodi ne govore o svojih vojaških načrtih, zato oa tudi nam ni treba povedati, kam gre 800 milijonov narodnega premoženja.
—	Tuli časopisi pravijo, da je Pašič pre-star in menda bo res.
Ogromna večina narodnih (?) poslancev bi morala glasovati proti vojnemu kreditu, kar je tudi razumljivo, kajti to vprašanje nima ničesar skupnega niti s takozvano narodno samozavestjo, niti z verskim prepričanjem, marveč spada v delokrog razredne borbe. 800 milijonov dinarjev in drugih 72 milijonov, ki jih izdaja naša dTžava vsako leto za nepotrebne namene, je čedna vsota, ki bo legla na rame ljudstva, predvsem seveda na nižje sloje ki že itak komai shajajo s svoiimi mizernimi dohodki. Večina ljudi pri nas se niti ne zaveda, kaj pomeni 800 milijonov iz državne blagajne. Ljudle mislijo, da je državna blagajna stroj. ki tiska bankovce. jih izdaja kakor se mu zljubi in stvar je končana. To pa ni res. Državna blagajna ie ona malha, kamor se stekajo od državljanov samih krvavo zasluženi
fn prflfnmjerfl dlnarfl nfso satiro papfr,
temveč denar, vrednost kruh. obleka, vse to. česar nam primanjkuje. Vsak dinar mora biti zaslužen z delom, predstavlja neko vrednost in izdajanje dinarjev pomeni izdajanje ljudskega kruha, če je to izdaianje potrebno in koristi onim. ki so ga v resnici zaslužili, ne bo nihče protestiral. Kam pa gre 800 milijonov ki jih bo ljudstvo moralo zaslužiti? Za topove, strojne puške, sablje in bajonete, za ono orožje, ki ubija ljudstvo samo! Kdo pa potrebuje vojsko in orožje? Ljudstvo? Ne. Vsak pameten člvek bo rekel, da ljudje. ki delajo, ne potrebujejo ljudi, ki pasejo lenobo, Vlada pravi: Mi moramo ščititi svoje interese. Cegave? Kje so Interesi kmeta, delavca, uradnika in drugih ljudi, ki žive od poštenega dela? Na Turškem. v Italiji ali na Kitajskem? Ne. temveč tam, kjer živi in dela. Isto vam odgovori tudi turški ali kitajski delavec ali kmet, Kaj moramo torej ščititi? Polne žepe bankirjev in nič drugega. Ce so se tepli Grki in Turki, ie bil vzrok pač ta. da je antanta hotela zadušiti turški narod, ki pa nima niti najmanjšega namena siliti v Jugoslavijo ali Italijo, časi, ko so nezavedne mase lezle z orožjem druga na dru-go. so minili in države ki so boli pametne kakor je naša, sploh nimajo nobene stalne armade. Vsaka armada povzroča narodu dvojno škoda Prvič potrebuje mnogo denarja za hrano, obleko in orožje, ki ga mora plačati narod sam, drugič pa mladi ljudje ki bi lahko delali in si zaslu-čili kruh, pasejo lenobo in zapravljajo čas s tem da se uče hoditi pokoncu in streljati v ljudi. Seveda drugo vprašanje ie. če pri današnjem vladanju bankirjev v vseh državah namenoma ščuvajo ljudi, češ, Turki Italijani. Nemci so tvoji sovražniki Francozi. Angleži in drugi pa tvoji prijatelji. Vsak pameten človek pa se mora zavedati, da ie njegov sovražnik oni, ki mu onemogoča človeku primerno žv-ljenje. Teh sovražnikov pa je doma kolikor hočemo.
Če bi denar, ki ga je vlada Izdala za topove, razdelili med one ljudi, ki so lačni in raztrgani ki prosijo pošteno zasluženega kruha, bi bila revščina pri nas popolnoma odstranjena. Za te seveda država nima denarja in vse resolucije in prošnje nič ne pomagajo. Kvečjemu se še spomni, da potrebuje pravoslavni patriarh v Belgradu mesečno 18.000 K dra-ginjske doklade drugi viši! dušni pastirji pa 16.000 K. In to samo draglnjske doklade! Navadnemu uradništvu je tudi dala nekake »povišice« ki se pa ne tičejo uredništva v Sloveniji. Najbolj žalostno pa le, da večina ljudi teh žalostnih dejstev ne vidi, ali pa noče videti, da divjajo ljudje kakor zbesneli za onimi, ki jih izkoriščajo, ki se iim smeiejo v obraz in jih vlečejo za seboj kakor pastir čredo ponižnih ovac. Če bi se vsi prizadeti ljudje zavedali te svoje žalostne vloge, bi vsaj pri volitvah lahko postavili ta moderni na-predek zopet na noge.
Mirovna konferenca.
Pod tem naslovom je prinesla »Prosveta« sledeče poročilo k številnim mirovnim konferencah, ki so se že vršile, ali pa se bodo še vršile:
»Gospodje, otvarjam mirovno konferenco. Prosim, držite se dnevnega reda. Oprostite, ker vas nazivam gospodje I«
»Ti si lažnik!«
»Predlagam, da izvolite povega predsednika.«
*OostkxI predsednik, naznanjam.
delegacija Nikaragve zapusti konferenco.«
»Hinavec in slepar!«
»Petolizec!«
»Govnobrbec!«
»Zakaj ni tvoja država omejila bojh nega brodovja?«
»Širokoustnež in lažnik!«
»Gospodje, gospodje, mir. mir!«
»Kdo to pravi?«
»Tvoj denar ni vreden piškavega fižola!«
»Vi ste narod tatov in ljudožrcev!«
»Vaša država je razbojniški brlog!«
»Pa še bahaš se. ropar!«
»Gospodje, prosim, mir in red!«
»Kako ti prideš za predsednika?«
»Gospod predsednik. Hercegovina vas zapušča. Idite k vragu!«
»Kdo bo plačal stanarino?«
»Vrzite ga ven!«
»Ne, ne! Njegova država dolguje moli državi dvajset biljonov vinarjev.«
»Predlagam...«
»Sedi in molči!«
»Tvoja možganska kotanja je prazna.
sir!«
»Gospodje, gospodje, pomislite, kdd ste!«
»Kdo pa smo?«
»Ven z njim. kdor to vprašuje!«
»Čemu blebetaš?«
»Tj lažeš! Zakaj se tvoja vlada ne drži pogodbe?«
»Zakaj se ne tvoja? Zakaj se bi samo moja?«
»Kuril tat!«
»Prosim, kje ste bili, ko je Mustafa — —?«
»Vas nič ne briga!«
»Koliko mož šteje vaša stalna armada?«
»It's none of your d-n business!«
»Vrzite ga skozi okno!«
»Takšni smo kot ste hoteli; ali ste zadovoljni?«
»Hej, ti tam bradati! Čemu prepe* vaš? Ali nas kličeš na korajžo, vojno?«
»Zaprite vrata! Kdo je pustil vrata odprta! Mon Dieu, to je vendar tajna konferenca!«
»Dobro, začnimo z dnevnim redom.«
»Dobro — ti si falot! Ropaš grobove!«
»Kaj Je na dnevnem redu?«
»Skleniti moramo, kje in kdaj se bo. vršila prihodnja konferenca.«
»Tako je! Zato smo se sešli. Zakaj se ne bi prihodnjič sestali v Monte Carlu? Tam še nismo bili?«
»Kdo je ustrelil?«
»Sedi, gobezdalo, sedi in sezui opanke!«
»Moja vlada potrebuje devet bIUon nov frankov.«
»Moja hoče še več. še več!«
»To je lepo! Kaj je še na dnevnem redu?«
»Nič! Predlagam, da zaključimo mi-* rovno konferenco.«
»Zakaj?«
»Zato. da jo bomo drugi mesec nadas IJevali.«
»Imenitno! Konferenca }e zaključe* na! Tajnik, spiši markantno uradno poročilo!«
Prihodnje predavanje sodrusa Zv. Bernota: »O razrednem boju« se bo vršilo v četrtek 7. t. m. ob 20- v zakurjeni dvorani hotela »Uoyd« na sv. Petra cesti. Vhod z vrta. Vstopnina: sedež 3 Difli stojišče 1 Din.	'	‘	‘>w
n
Mariborskim socialistom v album.
Kakor znano. Je okrožna organizacija v Mariboru na svojem »kongresu« odklonila obvezni progresivni strankin davek.
K temu sklepu je napisal sodr. F. U. v »Volksštimi« 26. nov. temeljit članek, kjer z neizprosno logiko dokazuje potrebo takega davka. Ponatisnili bi ta članek, vendar je za naše članstvo vprašanje že rešeno. Naši sodrugl dobro vedo. da morajo vzdrževati stranko njeni člani sami, če hočejo, da ostane svobodna, neodvisna na vse strani. Vedo tudi. da je današnji davčni sistem krivičen, ker ne plačujejo davkov državljani po svoji resnični davčni moči. Na jasnem si ie vsakdo o tej veliki krivici: če kupi milijonar 1 kg sladkorja plača samo trošarine 9 kron, pri kg soli 6 kron pri kg petroleja 16 K, pri zavitku vžigalic 1.52 K itd- (to je samo trošarina brez carine itd.), pravo toliko pa plača davka od teh prepotrebnih reči tudi tisti, ki nima nič imetja in ki s svojimi rokami zasluži komaj samo za sol... Kdor količkaj socialno čuti. vidi grozno krivico, katere žrtev je mali človek. ker mora plačati državi n. pr. pri vsakem kilogramu soli prav toliko davka kakor bogatin. Ali pa pomeni 6 kron za oba enako veliko? Revež mora stokrat premisliti če sme izdati 6 kron. dočim bogatin na 6 kron še ne pljune ne. Krivica je prav taka. kakor če bi zahtevala država od vseh državljanov brez ozira na starost in zdravje, da prinesejo recimo za občinsko šolo vsak 5 kg peska, za zdrave odrasle bi bil to zabaven dogodek, a kako naj izvrše tako nalogo otroci, starci in bolniki ? Državi bi se vse smejalo, če bi izdala takšen zakon. Vendar, današnji davčni zakoni so na las podobni temu zakonu. le še bofli krivični so ker silijo delavca tudi po številu več plačati — ker ima več otrok nego bogatin. Ljudstvo se tem zakonom sicer ne smeje, pač pa kolne in — umira. Socializem bo šde odpravil to krivico. V našem programu je zato važna zahteva: proč z neposrednimi davki. proč sploh z vsemi različnimi davki, na njih mesto nai stopi edini pravični da-
Po volitvah.
Odlomek iz Cankarjevih »Hlapcev«.
(Klerikalci so zmagali nad liberalci. Tisti izmed liberalcev, ki so prej najbolj kričali, so se najbolj temeljito izpremenili
—	očitno nosijo rožni venec s seboj. Socialistov skoro da ni bilo v tistih starih časih pred vojno imeli so lih za antikriste: »Ta Pa še liberalec ni. socialist je!« tako so vpili klerikalci na učitelja Jermana, ki zastopa v »Hlapcih* Cankarjevo osebno mnenje. Kovač Kalander je bil Jermanov najzvestejši somišljenik in je dobtl nalogo, da povabi še druge na shod. ki ga hoče pripraviti Jerman. Razgovor, ki sta ga imela, ko je prišel Kalander Jermanu o tem poročat, priobčujemo z željo, da sl ga vsak temeljito prečita. Nobena beseda ni zapisana zastonj, nai ne bo torej nobena prezrta).
Jerman (odgrne zastor): Mati,čaja nama prinesite, pa kaj prigrizka! (pride k pisalni mizi. sede. pregleduje zapisnik in prešteva s svinčnikom v roki). Navsezadnje. ljubi Kalander. ostaneva samd.
Kalander: Je že tako..gospod! V naših krajih ie malo mož. pa še tisti so le s težavo; za nas je Bog najprej babo ustvaril, dedca Pa. 1» njenega rebra.
veK oti resničnih dohodkov po načelu:' čim več dohodkov, več davka torej mora biti davek progresiven. Ce pa zahteva socializem od države uvedbo takšnega davka, aill ni pošteno, da ga- zahteva predvsem v lastni državi, to ie v lastni ,orga-nlzaciji? Uvedba obveznega progresivnega strankinega davka je obenem najboljša politična šola za socialiste, ker s tem da ga imajo uvedenega v lastni organizaciji. ga bodo šele mogli razumeti in izbojevati tudi v državi. Vsega tega se naša stranka sedaj že dobro zaveda. Res. bilo je treba trdega in ostrega boja. preden ijiso bili premagani tisti, ki bi hoteli biti pač socialisti po imenu, ki pa niso hoteli socializma uvesti pri sebi. Trboveljski kongres je enkrat za vselej pomedel s takimi lažisoeialisti. Izrekel je: kdor ne priznava progresivnega strankinega davka, ni član stranke. Če danes sklene mariborska okrožna organizacija socialistične stranke, da ne priznava obveznosti takega davka, ali če uredništvo »Volksstim-me« v opombi k članku sodr. F. U. pristavi. da se ne strinia s člankom, ki govori za obveznost takšnega davka, potem je to samo nov dokaz, da se odmika okrožna organizacija mariborska od socialističnega stališča, da ni več del pokrajinske organizacije SSJ za Slovenijo in tudi »Volksstimme« ne več časopis te stranke, če svojega stališča ne revidira.
»Besede morajo postati manjše, dejanja pa večja,« pravi sodr. F. U. in prav imal
Po sklepu Pokrajinskega odbora
z dne 24. septembra t !. sklicujemo
XIV. REDNI (POKRAJINSKI) STRANKIN ZBOR
na dni 6. in 7- januarja 1923. v dvorano
hotela pri »ZAMORCU« v Celju.
Začetek na praznik 6. Januarja ob 8. url.
Začasni spored razpravljanja:
1. Otvoritev In konstituiranje zbora.
2. Verifikacija mandatov.
3. Poročilo pokrajinskega načelstva in kontrole.
Jerman: Koliko se Jih je potuh-nilo?
Kalander:	Do	malega vsi. Ta
pravi da ie prestar, da se ne briga več za take reči. da misli na smrt — lani še ni mislil na smrt Drugi pravi, da bomo že brez njega opravili, on da ima pasla v izobilicl... in poseda v krčmi do polnoči. Najhujši so tisti ki praviio. da so v svojem srcu taki in taki. ampak zdražbe in razprtije da ne marajo. Malo mani sem zameril tistim, ki so mi kratkomalo zaloputnili duri pred nosom... ni v njih laži in hinavščine; razločno so povedali: baba sem. kaj bi... Huda pozeba vsepovsod!... Majejo, skomizgavajo. mežikajo:	»Eh,
križ je...«, pa: »Eh, družino imam...«, pa: »Eh. rad bi v miru živel...» — Smilijo se človeku še zmerjal jih ne bi.
Jerman: Vse je prav in koristno, ka-kor je treba. Treba je bilo te povodnji, da se izkaže, katera hiša je trdno zidana.
Kalander: Odneslo tih je vse po-vrsti In tudi moja, gospod se je močno zmajala. Bog ml je naložil hudo ženo. žena pa mi ie naložila post V nedeljo čakam In sedim, sedim in čakam, poldan odzvoni, nje od nikoder, ne nje In ne kosila. Pa se vrne. pa io vprašam — kaj sl fe izmislila, babnica taka? Kjer sl pridigo
r4’. Parlamentarno poročilo.
5. Zedinjenje. Razmere do glavnega, odbora. Centralizem, avtonomizem, samouprava. — Organizacija. Internacionala.
6. Politični položaj in taktika.
7. Strankin tisk.
8. Socialno vprašanje na kmetih, posebno: l. agrarna reforma, 2. občinska politika.
9. Volitev pokrajinskega vodstva in kontrole.
10. Raznoterosti.
Eventualni predlogi posameznih organizacij morajo biti poslani Pokrajinskemu tajništvu (Ljubljana, poštni predal 168) najpozneje do 20. decembra 1922. Pravica udeležbe (§ 23 org. prav.):, Vsaka organizacija, ki je pravilno obračunala za zadnje 3 mesece pred dnevom sklicanja, ima pravico do enega delegata, večje organizacije pa za vsakih 50 članov do enega, pri čemer se ostanki pod 30 ne upoštevajo, 30 ali več članov pa se šteje za 50. Število delegatov se računa na temelju poprečnega števila članov zadnjih 3 mesecev-
Za vsakega delegata naj bo izvoljen tudi po eden namestnik.
•	Razen § 23, ki ga objavljamo, opozarjamo na vse določbe org. pravilnika, posebno pa na §§ 24 do 29.
Potne stroške delegatov morajo plačati organizacije same. Pravico in dolž-nost udeležbe imajo tudi vsi člani načel« stva, Pokrajinskega odbora in kontrole ter strankini poslanci. Vsi ti imajo tudi glasovalno pravico razen v zadevah njitt lastnega delovanja. Odbori posameznih organizacij naj naznanijo imena izvolje-nlli delegatov ter njih namestnikov najpozneje do 25. decembra Pokrajinskemu tajništvu v Ljubljani poštni predal 16S, da. dobe pravočasno delegatske izkazni-ce. Gostje, ki se priglasijo Pokrajinskemu tajništvu do 25. decembra, bodo imeli zagotovljen sedež- Drugi dobe izkaznice na licu mesta, dokler bo zadoščal prostor.
V	Ljubljani, dne 5. decembra 1922.
Pokrajinsko načelstvo SSJ in KDZ.
poslušal, tam pa južinaj! — In sem rekeia Duša je izgubljena, pa bi se zato še ob ne-deljah postil! Kaj ne bi bilo boljše, da bi imel na tem svetu zabeljene žgance, na onem pa nebeški raj?
Jerman: Kalander. Kaiander, satan te izkuša!
Kalander: Ko me je prešinila ta-ka misel, sem prosil odpuščanja vse ščurke, ki silijo tja kjer je zakurjeno. Malo da nisem zatajil svoje pameti za skledo žgancev, pa bi zameril drugim, ki jo taje, svojo Pamet, za celo kračo? Po mojem je stvar taka. da ie človek naipoprej zato na svetu, da živi. Tisti žganci bi se mi bili nrav čedno prilegli, koliko ie svet na boljšem. ker sem jih zapravil?
Jerman: Tako je. Povedal si na kratko in razločno, kar drugi nadevajo s pisano plahto učenih besed. Celo znanost so napravili iz te plahte — globoko In obširno znanost ki je nam preprostim ljudemi pretežko razum? jiva. Ti praviš na kratko s pamet je zatajil za tolsto kračo — taki učenjak pa ti razklada svojo nečedno stvar od zore do mraka, do oblakov tl nakuoiči besed, ki jih je bil nabral iz deveterih besednjakov, naposled se ti za-i vrti v glavi, da poklekneš predenj ter ga moliš, ne zato. ker ga, spoštuješ, temveč
Psllflin® nesti  
-r V Ljubljani se je vršil v pondeljek 27. novembra kongres »samostojne« kmečke stranke, ki se ga je udeležilo okoli 600 delegatov. Za načelnika stranke je bil izvoljen Ivan Pipan, posestnik iz Vižmar-iev. za pos!oyodečega podnačelnika inž. Zupančič iz Ljubljane, za podnačelnike pa še Ivo Ažman iz Hraš, Ludvik Plavšak iz Sv. Jurija ob Taboru in inž. Albert Ve-dernjak iz Maribora.
+ V Ljubljani so se 3. t. in. vršile občinske volitve, pri katerih so dobili demokrati mladini 1822 glasov in 5 mandatov, klerikalci 3952 glasov in 35 mandatov, socialisti 295 glasov in 1 mandat, demokrati starini pa 2917 glasov in 8 mandatov.
+ Dr. Anton Novačan iz Celja je s pomočjo nekega skrivnostnega konzorcija zopet pričel izdajati svoj list. ki se imenuje »Republikanec«. če bo list dolgo živel se še ne ve. Zdi se, da hoče biti list v prvi vrsti humorističen kajta neka pesmica se končuje takole: »Štirje možje nas jvodijo in našo nam zvezdo kažejo, Stam-bolijski — Avramovič — Radič — Nova-/čan. Bog živi jugoslovanski Balkan!« Tildi mi pravimo: »Neka ga Bog živi!«
+ V Sarajevu so vrgli neznanci v '.uredništvo »Hrvatske Sloge«, ki je glavno glasilo hrvaške delavske stranke za Bo-, sno in Hercegovino, bombo, ki ie porušila del hiše. Človeških žrtev ni bilo.
4- Vladna kriza vzbuja v Belgradu veliko pozornost. Odločitev bo padla v '■bližnjih dneh. Posamezni klubi se mrzlično posvetujejo.
-f- iz Beigrada poročajo, da je kralj na — predlog ministra za pravosodje dr. Markoviča pomilostil na smrt obsojenega rudarja Gjura Keroševiča. Smrtna kazen bi se ponovno imela izvršiti 6. t m. Pred tedni, ko so hoteli Keroševiča usmrtiti, se ie namreč pod vislicami zabodel v trebuh. !Pa so ga prepeljali v bolnico. Za Keroševiča so se vršili shodi v naši državi kakor tudi v inozemstvu. Režim se je nato zbal eksekucije in je odredil njegovo pomil oščenje.
ker si truden. O, že debele knjige so pisali o tvojih žgancih in izkazalo se je prav zares: da je za nepoštenost razlogov devetindevetdeset. za poštenost pa komaj eden...
Mati (prinese čaja. kruha in inrzle->ga mesa ter postavi na mizo na levi. Jerman je bil vstal in stopi k nji; mati se molče okrene in odide.)
Jerman (povabi Kalandra z roko): Sedi, prijatelj, da se ogrejeva.
Kal and er (pride k mizi na levi, oba sedeta): Tako se mi dozdeva, da te Juiine niso dale prijazne roke.
Jerman (zamišljen, počasi); Po-vžila bova še marsikatero grenko južino; še marsikatero noč bova težko spala; še masikdai se bova ustavila na cesti ‘m bova rekla; zakaj tod, čemu je treba? . . . (Veselejše): Sama sva &i naročila to južino. pa io povžijva!
K a 1 a n d e r (pije): Strah me ni. gospod, in me nikoli ni bilo. Tisto pa sem rekel in še pravim: po neootrebnem ne bi silil med razbojnike; še Bog. če se jim zlahka ognem! Vsa fara je kakor laškega vina pijana. Kaj pijancu beseda! Pridigaj mu eno uro in dali — poslušal bo eno uro in dalj. izpod čela bo gledal, nazadnje pa bo zgrabil za kol in udaril. Pijanost je v
'-r V zapaSni Tracij! je pričel izganjati Grke komitaški vojvoda Protagorov s Kemaiovo pomočjo. V deželi je proglašeno obsedno stanje.
+ V Banatu so obiasti odpustile iz službe na podlagi zloglasnega zakona o zaščiti države učitelja Pavla Szaba.
-r Iz Aten je pobegnilo večje število grških generalov ter bivših ministrov iz strahu pred revolucionarno vlado.
+ Reški redark, ki so odšli iz Reke z Zanellino vlado, so se nastanili v Ogu-linu. svoje družine pa so pustili na Reki Vse te so reški fašisti sedaj pregnali.
-r V Švici je ljudsko glasovanje odklonilo oddajo gotovega dela premoženja z 730.600 glasovi proti liOJOO. Oddajo so predlagale socialistične in komunistične organizacije. Poročilo v »Napreju«. z dne 6. t. m. je tedai netočno.
+ Jezuitska univerza v Parizu je imenovala Clemenceaua za častnega doktorja. Že ve. zakaj.
+ Predsednik Selškega parlamenta (sejma.) O izidu volitev v državni zbor na Letskem smo že poročali. Za predsednika parlamenta je bil izvoljen socialist sodr. Fr. \Vesman, roj. 1. 1875. v Kurlan-diji. S. Wesman je star član letske soc. dem- stranke, bil je svoj čas v dijaškem gibanju med radikalnim krilom ter so-trudnik socialističnega lista »Dienas Lapa«. L. 1897. se je preselil v Petrograd, kjer je bil dve leti pozneje aretiran in za 3 leta izgnan. Z emigranti se je podal v London in urejeval »Sozialdemokrata«. Da je mogel list izdajati, je delal 4 leta kot črkostavec in je vodil akcijo za pošiljanje prepovedanih knjig na Letsko. L. 1903. se je vrnil v Rigo, odkoder so ga ruske oblasti zopet izgnale. Ko je 1. 1905-revolucionarno življenje v Rusiji oživelo, ni zdržal več v tujini, povrnil se je domov, kjer je — skrivajoč se pre oblastmi r— živel eno leto in izdajal socialistične spise- Ko je 1. 1909. končal svoje študije se je naselil kot advokat v Mitavi. Leta 1915. je moral to mesto zapustiti radi vojnih dogodkov ter se še do 1. 1918- posvetil oskrbi beguncev iz Letske. Po vrnitvi domov je bil izvoljen kot kandidat soc. delavske stranke v občinski svet v
r ■	~	litji	jlgHal
deželi, z besedo je ne boš ugnal, gospod; potrpi, da se vino izkadl!
Jerman; Jaz pa ti povem; če pridejo sami razbojniki na to zborovanje — mednje pridem in jim povem natanko tisto. kar sodi razboinikom. Ni trma, tudi ni bahavost. Ali tako so me na tla potisnili. tako so me zasmehovali, tako so pljuvali predme, da se jim moram pokazati pred lice. povedati da nisem na tleh in ne opljuvan ... (Mirnejše): Haj misliš, ali ni vsa ta pijanost le zunanja, da se jih drž5 takorekoč le na suknji, kvečjemu še na jeziku? Da so pod suknjo ljudje, po božji podobi ustvarjeni? In da bodo poslušali človeka, pa če tudi ne pojdejo za njim? Da bi naposled taka živa beseda pred njimi vsemi in na očitnem kraju več zalegla. nego samoten pogovor in več nego pisana knjiga? To mislim in tako je moje upanje.
Kalander: Gospod, jaz jih poznam.
Jerman: Tudi jaz nisem tujec med ljudmi.
K a 1 a n d e r: Jaz * jih poznam, go-suod posebno ženske. Zato bi rekel, da si ogrni staro suknjo, kadar stopiš prednje. Kai niso kamenje metali za tabo, ob belem dnevu?
Jerman: Pijanci so bili
Mitavi in nato v Konstituanto. L. 1922. je bil imenovan za senatorja. Wesman je priznan temeljit delavec, posebno v agrarnih in juridičnih komisijah. Kot po-slanec je izvoljen v okraju _ Semgallen. Burno in požrtvovalno življenje političnega preganjanca in borca v službi socialistične ideje je življenska pot s. Wes-mana. Njegova izvolitev za predsednika parlamenta je prvi uspeh zmage socialistov. ki bodo kot najmočnejša skupina najbrže sestavili na Letskem vlado.
NAŠ ROMAN.
Prihodnji teden začnemo v »Napreju^ priobčevati roman socialističnega pisatelja U p t o n a Sinclaira: »Jimnie Hlg'
gins«.
Knjiga je izšla v,Ameriki tudi v slovenskem prevodu (od sodruga Ivana Mo-lelca), pa le žal za naše delavstvo predraga — 70 Din! Zato jo bomo ponatisnili v podlistku.
Vse stalne naročnike prosimo, naj poskrbijo, da bodo vsi njih znanci čitaili ta roman, ki ni samo zanimiv in živahno pisan temveč tudi zelo poučen, posebno za socialiste, ker razpravlja o aktualnih problemih socializma in njegovih organi-zacii ter struj.
V	»Ljudskem Glasu« (četrtkovi številki »Napreja«) začnemo pa po Novem letu objavljati Zobov podlistek
»Socializem in žena«,
ki smo ga že lani obljubljali, potem pa iz raznih važnih vzrokov morali odložiti.
Uredništvo.
Dnevna vesti.
V	ponedeljek. 11. t. m. bo četrta obletnica Cankarjeve smrti. Najlepše obhajamo spomin na najboljšega slovenskega pisatelja, proletarca in Soveka s tem, če poslušamo njegove lastne besede. Zato zberite v nedeljo ljudstvo v večjih aili manjših krožkih in mu čitajte iz Cankarjevih knjig! — Ti pa, ka živiš v nesrečnem kraju, kjer se ne bo nihče spomnil na to dolžnost, čitaj sam v krogu svojih prijateljev! Za tiste pa ki nimajo in si niti
Kalander: Vsa fara je pijana laškega vina.
Kmetica potrka trdo. odpahne duri nastežaj.
Jerman (vstane); Kai bi?
Ženska: Kaj da bi? Ali si ti tisti Antikri-st, ki nam otroke zapeljuje, da kradejo in požigajo in grdobije uganjajo? Ali si ti tisti?
Jerman: Mati —
Ženska: Nisem tvoja mati. Bog me varuj! To ti povem in to sem ti prišla povedat: daj ti satanu svoje, če jih imaš, mojih otrok ne dobiš več na izpregled. pa oošlii biriče ponje! Ali misliš, da sem jih izredila za tatove in požigalce? Rajši jih ubijem še danes ta dan, ko da bi jih Antikristu zanisala!'— Tudi ti boš še na zadnjo uro Bo«ra klical ali takrat te ne bo slišal! — Sram te bodi! (Pljune predenj, zalooiitne duri in odide).
Kalander: Rekel sem — vsa fara je pijana, posebno ženske.
Jerman: Poslušal sem že obilo takih gostov: čudno se mi le zdi. da so jim besede vsem enake — kakor da govore iz enih ust.
Kalander (vstane): Tako ali tako
—	ukaži, srospod, kakor te je volja; troje nas bo tam-
bresfrrbeti ne morejo ničesar Cankarjevega, ponatiskujemo danes odlomek iz Cankarjevih »Hlapcev«- Zelo aktualen je, čeprav je položaj zdai precej drugačen: ftiapGi se niso pokazali šele po volitvah, temveč že pred njimi! šli so tja. kamor je kazala večina, in so s tem tudi ustva-uili to večino. Ščurki, ki silijo tja, kjer je zakurjeno, delajo prav. če prodajajo svojo kratko pamet. Kaj pa porečete, če prodajalo svoio »veliko« in »največjo« pamet liudje zato. da se ogrejejo tam. kjer vedo. da ni zakurjeno?! Kakšni bi bili »Hlapci«, če bi jih pisal Cankar zdaj?
V	Ljubljani smo pri občinskih volitvah dobili toliko glasov, kolikor imamo stalnih čitateljev »Napreja«. To se pravi, da smemo resno računati samo na tiste, ki naše stališče temeljito poznajo, če se kdo čudi, da je 295 zelo majhno število v o 1 i 1 c e v. naj se rajši čudi. da je to zelo majhno število naročnikov. — Nekateri sodrugi so začeli na to misliti in Predlagajo. naj bo »Naprej« boli živahen, da bo delavstvu boli prikupen itd. Podobne predloge dobivamo večkrat. Nekdo je Pri tem celo izrekel mnenje da ie treba z ljudstvom soglašati tudi takrat, če nima Prav, če hočemo, da ga pridobimo za to, kar je prav. — Na take predloge moramo Zopet in bomo morah morebiti še večkrat odločno povedati, da ne bomo nikdar dru-gače pisali nego mislimo da je prav. Mogoče je. da nam uide kdaj kaka notica,
—	za popolne se nikakor ne smatramo — da b,i pa zavestno pisali kai takega, kar ne smatramo za pravilno, tega naj od nas nihče ne zahteva, tudi ne bo imel uspeha. Socializem zbira male ljudi ne zbira pa neumnih. »Blagor ubogim na duhu«, nikakor ni naše geslo. Kdor se hoče ravnati po tem geslu, mora h klerikalcem! — Naš namen je predvsem obdržati tiste, ki Sredo že zdai z nami. Za te moramo pisati. Gorje nam. če bi razumni od nas odpadali. in gotovo bi odpadli če bi videli, da pišemo neumno zato. da se prikupimo neumnim. Res je, da »Naprej« sam zase ne dela dobrega vtisa na nikogar, kdor ga dobi prvič v roke. Dolgočasen in pust ,se mu mora zdeti ta zani poponoma novi svet. Naloga pametnih starih čitateljev je da to novincem razleže z živo besedo. Ni nemogoče, toda brez truda tudi to ne Poide. Najslabše ie pa. če kdo obupava, Češ, ljudstvo je treba goljufati, masa je in ostane neumna. Kdor tako misli, ni socialist. Tako so mislili in mislijo Kristovi nasledniki, ki jih imenuje Cankar »nadzornike narodnih veselic« Takih nadzornikov imamo hvalabogu dovolj, ni treba, ča bi jih razmnoževali še tudi socialisti.
Sodruee in nesodrugo opozarjamo, da ne bomo nikdar priobčevali nikakih pavšalnih obdolžitev. še manj pa pavšalne obsodbe. »Neodeovarjajoče in neosnova-no kritično pisanie«. to za nas ne pomeni nič. Govorite jasno povejte, kai hočete nli kaj vam ni prav. Če se ne bojite imenovati grešnika, razložite tudi grešno delanje da bo javnost vedela ne le. da je nniazan. temveč tudi v katerem blatu se k vaFal.
Listnica uredništva. Izostalo- ie precej ^opisov. Vse pride prihodnjič na vrsto.
Klub »Esperantistov« v Ljubljani,
obvešča obiskovalce tečajev, da je dobil nčne prostore v 1. mestni dekliški osnovni šoli (Sv. Jakoba trg 1.) Soba št. 20. ^ato se bo vršil tečaj A) ob torkih od 18.
19.45, tečaj B) pa v četrtkih od 19.30 ^ 21. Pritide točno! — Odbor.
Ljubljansko proštov, ffas. in reš. društvo prosi vso dobrosrčno javnost, naj mu priskoči s prostovoljnimi prispevki na pomoč in naj ne odpusti brez daru njegovih nabiralcev, ki pobirajo prispevke od hiše do hiše; kajti brez splošne ljudske pomoči društvu ni mogoče uspešno delovati ter nuditi pomoč in tolažbo v nesreči.
Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se bo vršila prihodnja javna odborova seja v sredo 6. t. m. ob 20. v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena' pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. informacije Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno.
V korist vojnim invalidom — slepcem priredi slikarica gospa Antonieta Bogdanovič - Cettineo razstavo raznih svojih slik v ljubljanskem deželnem muzeju. Otvoritev bo v soboto 9. decembra.
Deželni muzej je od 1. decembra dalje do nadaljne odredbe zatvorjen za splošen poset.
Zahvala. S. Josip Kobal, strokovni učitelj za pouk slepih otrok v Ljubljani, je daroval Podpornemu društvu slepih 7% investicijsko obveznico v nominalni vrednosti sto dinarjev za zgradbo Doma odraslih slepih v spomin, ker je prebil strokovni izpit iz slepstva dne 16. in 17. novembra 1922 pred izpraševalno komisijo v Linču. Omenjamo, da je plemeniti darovalec prvi Slovenec, ali celo Jugoslovan, ki ima strokovni izpit. — G. F. Jurasek, predsednik.
Prodaja autobusa. Invalidski odsek oddelka za socialno politiko pokrajinske uprave v Ljubljani bo dne 30. decembra 1922 ob 12. potom ofertalne licitacije prodal šestsedežni Fiat-auto, ki je posebno priporočljiv za prevažanje gostov v letoviščih, zdraviliščih in slično. V ostalem se interesentje opozarjajo na tozadevni oglas v »Uradnem Listu« in »Službenih Novinah.«
V dvorani Filharmonične družbe je priredil 4. t. m. operni pevec Julij Betetto s sodelovanjem gospe Dane Koblerje-ve-Golijeve koncert. Vse točke je pred-našal dovršeno, čuvstveno. z globokim, umetniškim zanosom. Isto velia o spremljevalki ki je nastopila samostojno na klavirju v 2 točkah. Oba sta žela mnogo pohvale. V podrobno kritiko se ne spuščamo. Povdarlamo le. da zna tujina viš-ie ceniti svoje, pa tudi tuje umetnike ter jim kaže svoje spoštovanje z obilno udeležbo česar ne moremo trditi o Betettovem koncertu, ako vidimo skoro tretjino sedežev praznih. Kaj ne, Ljubljančani. Betetto ni Svengali!
Obvezni polletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se bo pričel 1. januarja 1923. Za vstop v tečaj je vložiti na vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani do 10. decembra t. 1. prošnjo ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. domovinski list, 3. zadnje šolsko izpričevalo, 4. učno spričevalo, 5. ubožni list, 6. nravstveno spričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen; učenci dobivajo redno državne podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu; skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige-Poleg podkovstva se poučuje kot neobvezen predmet ogledovanje klavne živ-i ne in mesa. Prošnje je kolekovati s kole-kom za 13 Din vsako prilogo pa s kole-kom za 1 Din. — Vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani.
Opozorila o predpisu dohodnine za 1. 1921. in 1922. Davkoplačevalcem, katerim je davčna adminisfracnija v Ljubljani dosedaj odmerila dohodnino za 1. 1921 in 1922, se vračajo te dni opozorila, da bo
izkaz o predpisu fega davka javno razgrnjen v času od 16. decembra t. 1- dalje. Ta opozorila imajo edino le namen opozoriti dotične davkoplačevalce, da bo predpisni izkaz razgrnjen, nimajo pa nobenega vpliva na potek prizivnega roka. Ta poteče pri vseh teh davkoplačevalcih po preteku 30 dni izza razgrnitve pred-pisnega izkaza pri davčni administraciji, pri mestnem magistratu in pri davčnem uradu v Ljubljanu. Kdor ne dobi opozorila, temu se dohodnina za 1. 1921 in 1922 še ni predpisala, ampak se mu pr»dpiše z enim poznejših predpisnih izkazov.
Celje*
Absiinentsko gibanje. V Celju se ie že pred par meseci ustanovil krožek ab-stinentske družine. Imeli smo v začetku 15 članov, kar pomeni za naše. po alkoholu zastrupljeno prebivalstvo silno veliko. Kljub maloštevilnem članstvu naše družine lahko ugotovimo velik moralni uspeh, ki ga imamo v tem. da so se nešteti alkoholni ekcesi skrčili za. najmanj 50%. Vsled tega dejstva se je zmanjšal policijski aparat kar pomeni manj izdatkov za neproduktivno delo iz državne (ljudske) blagajne. Najboljši agitatorji za abstinentsko gibanje so v našem mestu delavske žene. V nedeljo 3. t. m. se je dogodil slučaj da ie šla žena svojega moža iskat katerega je našla v gostilni. Ko je videla, da je mož že pijan, mu je vino izlila no tleh. ker ga ni maral pustiti. Seveda nekemu navzočemu gostu (najbrže pijancu), ni bilo to do volji zato pa je po odhodu trezne in pametne žene agitiral za alkohol. Zaradi navzočnosti par abstinentov se mu pa ni posrečilo žeti ploskanje. Cast takim ženam, ki so spoznale, da .ie alkohol strup ne samo za posamezne delavce temveč za celo družbo!
Pekovski mojster in tovarnar Kiir-bisch je iz svoje tvornice »Cina!« vrgel tik pred Božičem 15 delavcev in delavk na cesto. — Tvrtka Pertinač je uvedla, 7 ura* delavnik. — Tvrtka A. Westen je uvedla 5 dnevno in 4 dnevno delo na te-; den. I edenske plače so se temu primerno zn žaie. Delavce trumoma odpuščajo.
—	Mestni oskrbnik Marn tudi odpušča delavce sedaj na zimo. — Vsi navedeni kanita! sti se izgovarjajo na krizo radi nestabilnosti denarja. Ali teh vzrokov ne verjamemo ker vemo. da tiči vzrok čisto drugje. Pravi vzrok kapitalističnih mahinacij ;e v dejstvu, da hočejo 8 urni delavnik odpraviti ter uvesti Žerjavov III. razredni s.stem. po katerem se delavci razdelilo v 8. 9 in 10 urni delavnik. Navedeni kapitalisti v Celju bodo skoro gotovo zgrabili za 10 urnik. K temu jim baš dajejo povod nezavedni delavci kateri so celo poletje delali prostovoljno po 10 in več ur na dan, brez 50% poviška plače. Bivši Westnovi stavkokazi so dobili seveda diplomo.
Pod celjsko rubriko ie »Jugoslavija« dne 9. novembra t. 1. prinesla poročilo o nredavaniu »Liud. vseučilišča« dne 6. novembra t. 1. V poročilu se dop'snik bridko pritožuie nad zelo slabim obiskom predavanj. Povdara. da je bilo predavanje zelo slabo obiskano zlasti od delavstva ter navala, da so bila lansko leto boljše obiskana. H koncu poživlja poročevalec strokovne orgamzaciie da bi se one zavzele in napravile akcijo za boljši obisk. Mi radi priznavamo, da ie b i ta omeneni obisk (in tudi drugi obiski) graje vreden. Povdaramo pa. da ni kriv predavatelj, ker predavatelji celjskega »Lj. vseučilišča« so dobri ter se trudijo, da nudijo »Lj.
e
vseučilišču« res to. kar mu gre. Mi se tudi s kritiko poročevalca docela strinjamo ter priznavamo da le bila udeležba od strani delavstva pičla, na žalost pa konštatiramo da tudi duševni, ali tako-zvani boljši ročni delavci niso bili zastopani. n. pr. trgovski nastavljenci. tiskarji, zlatarji, brivci, krojači itd, ln ravno v teh vrstah je največia nezavednost in puhla narodnost ker velja pri njih mamon za višek kulture. — Človek bi se lahko razjokal če pogleda ob večernih urah v razne kavarne in krčme. Tam je vse polno ljudi pri kartah, biljardih in drug'h igračkah. Nekateri kulturni dclavci sede celo podnevi pri kapitalističnem igračkanju v kavarnah ter s tem manifestirajo za tradicije brezbrižnosti. — K predlogu poročevalca »Jugoslavije« omenimo še. da se strinjamo glede akcii strokovnih organizacij. da nai bi iste vplivale na to. da bi se obisk »Lj. vseučilišča« zboiišai. Vsekakor smo mnenia da nai bi to naredili posamezni odbori na ta način da bi se vodila statistika o obiskovalcih »Ljudskega vseučilišča« v Celju. Ta statistika naj bi se koncem leta predložila »Lj. vseučilišču« v svrho priobčitve. Le na ta način sc bi videlo, pri kateri stroki je največ kulturne lenobe.
Maribor.
Ugotovimo za večne čase! »Enakost« nam servira kot svoj običajni tehtelmeh-tel razne cukrčke o kompromisih. Izgleda j>a. da jih ne zna pripravljati po pravem receptu, ker na eni strani ne smatra za nesocialistični kompromis če se razredna Organizacija navzlic vsem striktnim prepovedim In dasi v absolutni manjšini spusti s celo kopico buržoaznih strank v talcp občinske ministerializme, kakor se je zgodilo tudi v Mariboru, dočim ji je to nezaslišano kompromislarstvo. če da druga razredna organizacija ob priliki kakih volitev najboli bednim med bednimi, n. pr. upokojencem, tudi par kandidatskih mest na svoji listi — slučaj Ljubljana. Torej zveze z meščani »Enakosti« niso kompro-mlslarske pač pa so to zveze z zapuščenim proletariatom! Dobro bi bilo, da si to logiko zapomnijo številni mariborski upokojenci In pa oni ki še nočelo razumeti, da Išče golouhovstvo vseh mogočih prisiljenih dlak v ljubljanskem Jajcu, samo da žnjiml upraviči razne svoje lokalnopatri-otične fobije in potrebo specialnega socializma za Maribor! Še marsikaj zanimivega navaja »Enakost« v svoto blamaža Tako te n. pt. dokazala, da si je naš predlog predvolitev — ki je zanjo tudi izraz »protirevolucionarnega kompromislar-stva« — ravnotako natančno ogledala kakor tisto izjavo centralnega odbora SSJ v »Radničkih Novinah«. ki meče njene bratce Kocmurjevce iz naše stranke. Drugače bi ne mogla več trditi, da ie do mozga osmrajena njihova organizacija še Vedno — sestaven del SSJ. Gospodje mariborski Kocmiirievci. kar farbajte še nadalje delavstvo s takšnimi dobro premišljenimi ignorancami in oa s trditvami, da je šele neizprosna taktika pokrajinske organizacije tirala vaše ljubljanske somišljenike v obup — v politično prostitucijo s črnordečimi jezuiti, ko se ne da več izbrisati s sveta že izvršena prostituciia v lanskem letu. ko le sedanji režim organizacije žal, še ni mogel preprečiti!
Iz strank«.
Šmartno to Ročna, članski se-
•	tanek tukajšnjih krajevnih organizacij
se bo vršil v nedeljo. 17. t. m. ob 9. dopoldne pri g. Francu Miklavcu v Bočni.
Člani naj prinesejo svoje izkaznice s se-boi. Dolžnost članov je, da se sestanka točno udeleže! Kdor bo izostal, bo pokazal. da mu ni za napredek organizacije delavnega ljudstva. — Predsednik.
Za november so dozdai obračunale sledeče organizacije: Poljane nad Škofjo Loko. Dravograd. Bloke. Križe pri Tržiču. Mislinje Črna pri Prevaljah. Braslovče, Gorje pri Bledu, Videni ln Zagorje.
Iz strok, gibanfa.
Organizacija mariborskih krojaških pomočnikov opozarja vse podobne organizacije v Jugoslaviji, da se nahaja v boju s podjetništvom radi krščenja delavnih pogodb, radi odpuščanja delavstva itd. Noben zavedni proletarec oblačilne stroke naj torej v Mariboru svojevoljno ne išče dela, temveč se naj zglasi v organizacijskemu lokalu na Ruški cesti 7. Bojkot nad delavnico mojstra Šetine še vedno obstaja in bo toliko časa, da prizna organizacijo.
Gospodarstvo.
*f Vrednost denarja. 1 dolar velja 71.50 Din. 1 češka krona 2.25 Din, 1 lira 3.56 Din, 1 francoski frank 5.02 Din, 100 avstrijskih kron 11 par. 100 nemških mark 1.10 Din. V Curihu velja 100 naših kron 1.80 švicarskih frankov.
+ Žitni trg 4. t m. v Zagrebu: pšenica se je ponujala po 400 Din. koruza 350 Din, ječmen 375 Din. oves 275 Din, moka (št. 0) 625 Din. (št. 2) 600 Din za 100 pg. Cene veljajo za blago vtovorjeno na postajah v Vojvodini in Bački.
Kulturni ¥8st«lk.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama:
Sreda 6. dec.: »Ploha«. Red A.
Četrtek 7. dec.: »Idijot«. Začetek ob pol 8. zvečer. Red D.
Opera:
Sreda 6. dec. Zaprta
Četrtek 7. dec.:	»Brivec	Sevilski«.
Red E.
Petek 8. dec.: »Carmen«. Izven,
IZPLAČEVANJE ŽIVLJENSKIH ZAVAROVALNIH POLIC DUNAJSKIH ZAVAROVALNIH DRUŽB.
Usoda pri dunajskih zavarovalnicah zavarovanih glavnic prizadjala je po prevratu zavarovancem v naši državi radi nizkega tečaja avstrijske valute mnogo težkih skrbi. — Tisoči zavarovancev so bili mnenja, da so njihovi dolgoletni prihranki ogroženi.
Največji del zavarovanih glavnic,
katere so od leta 1919, zapadle v izplačilo, ostal Je do danes neizplačan, ker se
v tem pogledu na večkratnih mednarodnih razpravah ni moglo v zaščito zavarovancev dosedaj doseči nobenih pozitivnih uspehov.
V	tem položaju nastala Je sedaj razveseljiva sprememba, katera bode gotovo vzradostila mnogoštevilne zavarovance.
Kakor nam zavarovalna družba za življenje »Feniks« poroča, deponirala je ista celotne premijske reverve za svoje zavarovance v kraljevini SHS brez vsake državne pripomoči v zakonito predpisanih vrednostnih papirjih Jugoslovanske veljave.
Enako založila je zavarovalna družba zrn življenje »Feniks« premijske re-
zerve ža vse one zavarovance v naši državi, kateri posedujejo police naslednje navedenih zavarovalnih družb:
Allianz Atlas, Allgemeiner Beamten-verein, Giselaverein, Januš, Universale, Wiener StSdtische Versicherungs-Anstalt vse na Dunaju in Erste MilitSrdienst-Versicherungsanstalt v Budimpešti.
Skupne premijske rezerve znašajo približno 20,000.000 jugoslovanskih kron.
Vsled tega je v naši državi dvignjen sekvester nad imetkom zavarovalne družbe »Feniks« ter se je njenim podružnicam v naši državi podelilo dovoljenje za sklepanje novih življenskih zavarovanj.
Vsi zavarovanci zgoraj navedenih zavarovalnih družb, katerih police so vsled smrtnih slučajev ali dospelosti medtem v izplačilo zapadle, — pozivajo se tem potom — da se zglasijo pri ravnateljstvu zavarovalne družbe za življenje »Feniks« v Ljubljani. Cankarjevo nabrežje štev. 1, oziroma pri njeni začasni poslovalnici v Zagrebu, Frankopanska ulica štev- 2, — kjer se jim bodo na temelju predloženih potrebnih dokumentov zapadle glavnice v celoti izplačale v Jugo* slovanskih kronah.
Vsi drugi zavarovanci zgoraj navedenih družb, katerih police še niso dospele naj se istotako javijo pri omenjenih poslovalnicah zavarovalne družbe za življenje »Feniks« — v svrho oznake na policah, da se jim bodo zavarovane glav nice svoječasno v celoti izplačale v naši državi v jugoslovanskih kronah.
Tedenski pregled.
Petek. 24. nov.: Ustoličenje novega kalifa Abdula Medžida v Carigradu.
Soboto 25. nov,: Zavezniška policija v Carigradu predala posle angorski.
—	Angleži pretiio Grkom, če bodo obsodili bivše ministre na smrt — Klavema komunistična demonstracija proti socialistom na Dunaju, ker hočejo imeti tl Av* strijo neodvisno od antante. — Clemenceau je na svoiem propagandnem potovat niu v Ameriki začel doživljati neuspeh za neuspehom. Ta dan so izžvižgali francosko politiko v Nem-Yorku. — Starokopitni predsednik ameriške delavske federa* cije Gompers odklonil vabilo na mednarodno konferenco delavskih sindikatov v Haagu.
Nedelja, 26. nov.: Tirolskega glavarjevega namestnika sodr. Griinerja naclo* nalisti napadli in krvavo pobili. — Pogan ianja med stavkujočimi severočeškiml rudarji in podjetniki za novo kolektivno pogodbo zmagovito končana. — Četaški kongres v Belgradu.
Ponedeljek, 27. nov.: Ministrski svet razpravlja o padaniu dinarja In odreja »energične protiakclje«. — Tri komunistične voditelje ie dalo notranje ministrstvo internirati v pristojne občine. — Drugi obrok ameriškega posoiila dospel v Belgrad. — Baškega podžupana-poneve' ritelia dr. Stoikova obsodili na 5letno j®* čo. — Velika zborovanja žen za sodelo* vanje v političnem življenju v Gradcu.
Na Grškem sestava nove vojaške vlad®-Bivše ministre usmrtili. Ta vest je bi‘jj bomba za orientsko konferenco. Anglež odpoklicali svojega poslanika Iz Aten.
V	Lvovu se ie pričela razprava proti dvorna ukrajinskima gimnazijcema, ki sta ^ vršila nek atentat.	,	.	_
Torek. 28. nov.:	Notranje	ministr-
stvo razpisalo 50.000 Din na glavo razbojnika Abdula Bolka. Id so K* oblasta
Šffiaire napravile takšnega Kakor Je. *“*
Amerika začela v Lausanni nastopati proti Angležem in Francozom. — Dunajski nacionalistični visokošolci zastavkali z zahtevo oo omejitvi židovskih učnih moči in visokošolcev na minimum.
Sreda. 29. nov.: Z uradniškim zakonom se vladnim gospodom ne mudi preveč. Tozadevna seja zakonodajnega odbora 3e morala biti odgodena. ker so manjkali vladinski poslanci! — V Novem Sadu in Beigradu nove aretacije madžarskih špionov. — V Osjeku so učiteljiščniki zastavkali. ker je bilo >z »patriotičnih« nagibov izkliučenih 30 njihovih tovarišev.
Amerika odpoklicala svojega zastopnika v Atenah radi usmrtitve ministrov.
■— Papež izključil na »slovesen« način tri hrvaške duhovnike narodne cerkve.
Četrtek. 30. nov.:	Turška vstaja v
zapadni TracijL — Na Grškem aretacija več visokih oseb. Kraljevič Andrej pred vojnim sodiščem. — V Egiptu demisioni-ral ministrski predsednik Sarruat paša, prijatelj Angležev. Ljudstvo je njegovega odstopa silno veselo. •— Kitajski parlament sklenil z ogromno večino sod™ Dostopanje proti ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru, ker sta preveč manipulirala z državnim denarjem. — Na berlinski borzi panika, ker je radi zadnjih ostrih francoskih odredb dolar poskočil na 8775 mark. — Čičerrn dospel z novo boljševiško misijo v Lausanno.
Petek. 1. dec.: Kakšne uspehe rodila toliko hvalisana akcija klerikalne vlade za sanacijo avstrijskega gospodarstva, je razvidno iz I50%nega povišanja tovornih tarifov na železnicah in iznenadna podražitev premoga. — Francosko vojno sodišče obsodilo na smrt dva francoska 'črna vojaka iz zasedenega Porenja. Neizobraženi črni vojaki počenjajo z nemškim prebivalstvom neverjetne stvari, pa vendar jih francoska vlada ne prestavi v primernejši kraj.
H so se Hoteli veleposestnikom prikupili,
so zahtevali da pridejo šele veleposestva v izmeri nad 500 ha pod reformo, socialni demokratje pa so na drugi strani stavili kot mejo 50 ha zemlje sploh. Predno so se zedinili, ie poteklo polnih pet mesecev. Agrarci in buržuji so morali popustiti, socialisti pa so pristali na kompromis, da ne bi sploh onemogočili uzakonjenja agrarne reforme.
Iz agrarne reforme so izločena deželna. okrajna in občinska veleposestva, dalje industrijska podjetja veleposestnikov, v kolikor niso v neposredni zvezi s poljskim in gozdnim gospodarstvom. Podjetja pa. kakor tovarne za špirit, pivovarne, žage sladkorne tovarne in podobna, so vzeta pod reformo. Prosta podjetja se morejo prodati, a le z dovoljenjem zemljiškega urada, to oa radi tega. da ne bi uslužbenci trpeli škode pri svojih zahtevah napram zavodu. Vrhutega pa se mora 10% prodajne cene oddati zemljiškemu uradu.
Zakon o zasegi dalje določa, da ne sme v bodočnosti imeti nihče več zemlje kot 250 ha. če bi pa kdo priposestoval več zemUe bodisi z dedščino ali prostim nakupom, mu jo sme Zemljiški urad zaseči. Ta zakon ni omejen na gotovo dobo zato je trajne vrednosti. Republiki da-je pravico zemljišča zasegati in razdeljevati. Prodaja in zadolžitev zaseženih zemljišč je vezana na dovoljenje Zemljiškega urada, zato n. pr. tako posestvo ne more biti bolj zadolženo kot za vsoto za katero ga prevzame država. Dalje določa, da se posestva državljanov tujih sovražnih držav, sloneča na plemiških pravicah in ne pravično dobljena posestva prevzemo od države brez odškodnine. V juniju 1921 je sprejelo Narodni schromaždeni zakon, na podlagi katerega prevzame republika posestva bivše vladarske hiše brez odškodnine.
Pri prevzemanju zemljišč se v prvi vrsti pazi da osebe, ki imajo tirjatve in pravico na zaseženo zemljo, ne trpe ško-
JOSIP JIROUT:	„	de. predvsem da delavci in uradniki ne
Agrarna reforma na Češkem, izgube eksistence. Omenjeni zakon pa ®	pogreša določbe, da sme država ne samo
(Dopis s češkega.)	posestva zaseči, temveč da jih sme v
(Dalje.)	svoji upravi tudi obdržati. Člen 10. tega
Pod velikim • 7pmliiškim posestvom zakona sicer določa, da. v kolikor država rasumemo vse neprtrcičnine z vsemi era- * ob*« *«žene remUe za vseobč. kon vicami vred, dalje njihovo razsežnost, ki ristne namene, jo sme dat v najem ma im
ali skupnih posestnikov posestnikom, obrtnikom in drugim. Ven-
Je last poedincev. in je v mejah republike ter večje kot 150 ha orne zemlje, t. j. polj, travnikov, vt-tov. vinogradov, ali pa večje kot 250 ha zemlje sploh, računajoč k temu gozde, ribnike itd. Veleposestva pod 150 ha ali gozdno posestvo pod 250 ha ne spada pod reformo, temveč so prosta. Agrarci,
dar ie to presološna določba, na to slabost zakona pa kažejo s prstom vsi sovražniki agrarne reforme.
Po § 11. istega zakona imajo veleposestniki pravico prositi, da se jim prideli, odnosno pusti del zemljišča, toda nikdar ne več kot 500 ha. § 12. pa določa, da mo-
ra posestnik' pri konfiskaciji protlafl mrtvi in živi inventar državi za polno ceno, po § 57. pa je država prisiljena to plačati v gotovini.
če je potreba po zemlji v kakem kra« ju velika in ne zadoščajo že zasežena ve-« leposostva. tedai sme pod agrarno reformo vkleniti tudi posestva pod 250 ha. Pred resničnim prevzemom veleposestva se mora osebam, ki so v njegovi službi, odpovedati služba na 6 mesecev in žetev, mora biti čimpreje končana. Pri zaseganju se plačuje cena zemljišč tako, kakor ie v kraju za enako zemljo običajna. Finančne operacije ki izvirajo na podlagi tega zakona, vrše javni kreditni zavodi.
_______________(Dalje	prih.)
ImaS bolečine v obrazu? V celem telesu?
Ifoorablia* Elza-Fluid!
PotrebuieS li dobrodejno in okrepčalno mazilo?
Uoorablal Elza-FluIdZ
Ali te musi glavobol? Zobobol? Trganje?
Uporabljal Elsa-Fluid!
Ali želiš najbo'j5e za negovanje zob, kože, glave?
Uporabljal EEza-Ffuidl
Ali ni preveč občutljiv glede mrzlega zraka?
Uporabljal Elza-Fluld!
Ali Seliš d( bro domače in kosmetsko sredstvo?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Fellerjev pravi Elzafluid je mnogo močnejši, izdatnejši in boljšega delovanja kakor francosko žganje. No-koliko kapljic zadostuje, da tudi ti rečeš:
To je najboljfie, kar sem kedaj okušal!
Išči Elzafluid v vseh dotifnih poslovnicah, vendar pa zahtevaj bb-mo pravi E! zafluid lekarnarja Feller. Ako naročiš naravnost, stane s pa-kovanjem in poštnino, če se denar pošlje naprej ali po povzetju:
3 dvojnate ali	1	špeeijalna steklenica	24 dinarjev
12 dvojnutih ,	4 špecijalne steklenice	84	„
24	.	,8	špecijalnih steklenic	146	.
36	„	„	12	208	,
KOT PRIMOT: Elza-obllž zoper kurja očesa 2 dinarja in 3 dinarje; Elza-mentolni črtniki 4 dinarje; Elza-švedika tinktura za želodec 10 dinarjev; Elza-zagorski prsni in kašeljni Bok 9 dinarjev; Elza-ribje olje 20 dinarjev; Elza-voda za usta 12 dinarjev; Elza-kolonska voda 15 dinarjev; Elza-šumski miria za sobo 15 dinarjev; Glycerin 4 dinarje in 15 dinarjev; Ljrsol, Lysoform 12 dinarjev; Kineški čaj od 1 dinarja dalje; originalno Radikum francosko žganje velika steklenica 13 dinarjev; Elza mrčesni prašek 7 dinarjev, strup za podgane in miši 7 dinarjev. Za primot se pakovanje in poštnina posebej računa.
Na te cene se računa sedaj 5 °/o doplačila. Pisma je natančno adresirati. na:
Evsen V- Feller, lekarnar
St ubita donja Elzatrg št. 252, Hrvatsko.
Odgovorni urednik: Anton Podbevšek. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ),, Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Nosile zafadl n j i hovih ve likih
irednosti
K
a 11 č ukA>oi~ petnikeAn pot-pl at e
r. z. z o. z.
V LJUBLJANI, Dunajska cesta 33 („BALKAN“)
N
S
D
Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago, spirituo9e, mast, slanina, mesni .......... izdelki.  --------------------
S
s
Telefon 860. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana. Čekovni račun štev. 10.478.
Ulit!!
h In pecivo
!. delavske pekarne
v Uu&lianl, Kolegijska ulica 4,
ki le nalfeoljši.
? Liljani in skaliti se prodaja y vseii proflajaM, ki so označene s tozaiMi! napisi.
+ Zen® "I*
pomirite se, če vam mesečni red zastaja ali izostaja. Pomorem vam, zaščitim vaše zdravje in vam prinesem novega veselja do življenja. Uradno ocenjeno in za dobro spoznano. Obrnite se takoj na nasiov:
SC. Fasq
Hamburg B. 156, Prastarih 95.
ir SUKNO
za promenadne in športne obleke v bogati izbiri priporoma tvrdka
A. & E. Skabernč
Ljubljana, Mašini trg 19,
Su^o-preHa;eno
svinisko meso
•veeh vrst po želji 5 kg 130 Din, 5 ker salama 110 Din razpošilja franko pošta, po povzetj i
Jožef Duchač, Pakrac,
Slavonija.
Prodala po znatno
znižanih cenah:
zimsko perilo, pieiene jo!ce, rokavice, nogavice itd.
A.ŠINKOVIC nasl.
K. S O S S,
Lfubljana, Mestni tfg 19.
SIlAfi
I A.: i
Prva mariborska -»■
f »n.
Vrialka casJa 5«. 38, tel. 324, priporoča dober kruh in 2 e m I j e.
Prus mo«, zidni liojiv
Maribor, Ruška cesta S
priporoča obleke za moške in ženske po zmernih cenah in dobre kakovosti.
Gostilna
Na
SSush® cesta Si. 7
priporoča izborno EiUlfoiinJo in pljatO.
C.* H. BKM?«© MSUfiMtŽ
tovorna kanditov la slafifcičsrua nsjniSje cena in vsak čas svežo biago. Maribor, Thalfika ulica 4.
ICons. drnsf¥0 za Slovenijo
Poštni predal št. 13. Telefon inter. št. 178.
Lluteljana.
Pošt. ček. rač. št. 10.532. Brzoj. nasl. ,Kodes‘ Ljubljana.
Hranilni oddelek
naznanja, da je s 1„ no^embr©?^ 1922
swiia! obresti in sicer
za navadne hranilne vloge...na	6°/0
za vloge proti četrtletni odpovedi . . na 6Va0/0 za vloge proti polletni odpovedi. . . na 7 %>
W Hranile vloge sprelemnjji in zplalujejo vso prodajalne naše sadruvei ^
V9a§@Ife vse svoje prihranke v lastno hranilnico!
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog m Jajčne brikete.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c. 15-11.
Jadranska tanka-Beograd
m	Delniška glavnica: ©in. 60.990J00.	m
Rezerva: Din.
Podružnice:
Bled, Cavta% C«l£e, Dubrovnik, Hercegnovi, lelse, Jesenice,
Korčula, Ko5or, Kranj, LJisb!l|a«a, MariSso , Me kovic, Prevalje, Sar«j@¥o, Spli*, Šibenik, Tržič, Zagreb.
Amerikanskfi oddelek.
Nasiov za brzoj^va: JADRANSKA.
Afiliirani zavod:
banka: Trs!, Opatija, V/lan, Zadar.
FRANK SAKSER STATE SANK:	»c!*!	”‘
BAHCO YUGOS!.ftV© SE CHiLE: Vaiparaiso, Aniofogasla,
Punta Acenasg Puerio Naialos, Porvenir.
/