Naj Teč j i sloven tki dnevnik ▼ Združenih državah Veti* za vse leto ... $6.00 I Za pot let«.....$3.00 8 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 | GLAS NARODA List : slovenskih .delavcev y Ameriki. TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 305. — STE V. 305. Entered as Beml Oaa Matter, September 21, 1903, at Um fort Office at New York, N. Y„ under Act of •t March S, 1171 NEW YORK. TUESDAY, DECEMBER 30, 1930. — TOREK, 30. DECEMBRA 1930 r, The largest Slovenian Daily in the United States. □ Issued every day except Sunday a and legal Holidays. 75,000 Readers. lj TELEFON: CHKUli 197« VOLUMt XXXVIII _ LETNI* vm VSE STRANKE PODPIRAJO MacDONALDOVO POLITIKO MACD0NALD0VA POLITIKA GLEDE ŽELEZNICE INDIJE JE DOBILA VSO PODPORO KONSERVATIVCEV IN LIBERALCEV Angleško-indijska konferenca je zopet začela zbo- Odločile so se, da bodo Pomožni trgovski tajnik ZNIZUJEJO V0ZNIN0 EVROPEJCI TURŠKA VLADA NISO JEZNI I PROTI VSTAŠEM NA AMERIKO Verske manifestacije rovati. Indijci so razcepljeni glede verskega vprašanja, dočim vlada v angleških vrstah popolna edinost. — Nemiri v Bombayu in Beraru. Indijci vedno bolj pozabljajo Gandhijev nauk, da se ne sme vprizarjati nikakega nasilja. LONDON, Anglija, 29. decembra. — Po teden dni trajajočih počitnicah se bo danes zopet sestala zahtevale mzjo p- evo-zno ceno kot dosedaj.— Vzroki znižanja. WASHIGTON. D. C.. 29. decembra. St. Louis—San Francisco železnica 'je ob/^vila, da bo v bodoče računa-tla le po dva centa za miljo. Tekom •preteklega leta so prevozili avtobusi ter aeroplani velik del potnik Klein je rekel po svojem povratku iz Evrope, da ni opaziti nikjer sovražnega razpolože n j a proti Združenim državam. so prinesle stroge odredbe. — Na stotine ljudi je bilo aret*ranih.—Zakonska predloga bi dala vladi drastične pol« nomoči. KNEZ LOUIS BO POMIRIL MONACO ANGLEŠKE TEŽAVE Z VSTAŠI Odločil se je, da bo kon- Danes se je pričel splošni čal nemir med prebival- napad na vstaše v Bir-ci. — Mala armada je že mi. — Voditelji so pro- sita dolge čuječnosti. MONTE CARLO, Monako. 29. dec. izvajali riža. LONDON, Anglia, 29. decembra. WASHINGTON, D. C., 29. dec. — HBHI HHH^^HHH ________,____________ _______ki Na temelju epazovanj, ka'.era je V St. ames paiači angleško-indijska konferen- niso imeli prej nikake druge prlli- zbral na svojem uradnem potovali ke za pre%-cz kot žcJeznice. V teku nju po evropskih deželah, je izja- enega desetletja je število potnikov vil pomožni trgovski tajnik dr. Ju-nopreatano padala. lius Klein, da so poročila o s:;vraž* Šele sedanji slabi časi pa so od- nem razpoloženju v Evrcpi vecino-prli oči velik m železniškim korpo- ma pretirana ali pa naravnost iz-racijam. mišljena. Občinstvo, ki se sedaj boji bolj Proti visoki zaščitni carini pa se kot poprej velikih izdatkov, se po- repenčinjo predvsem majhne deže-služuje v vedno rastoči meri avto- le, ktjih gospodarski pomen je itak busov, ki obratujejo med obema neznaten. koncema dežele ter proti severu ter I Dctičnih dežel ni hotel navesti dr. gu?u. : Klein po imenu. Dr. Klein je označil dobavne raz-CHICAGO, 111., 29. decembra. — mere v Evropi v splošnem kot ze-Chicago, Milwaukee & Pacific že- ; lo nizke in žalostne. objavila, da bo skr- 1 čiia voznino na dva ccnta pro miljo, da popravi škodo, katero ji povzročajo avtobus: in aeroplani. 1 ekoni božičnih praznikov so se moslimanski in indijski delegati privatno posvetovali, pa niso prišli do nikakega zaključka. Versko vprašanje je točka, ob kateri so se razbila vsa dosedanja pogajanja. Med Indijci vlada skorc nepremostljiv razkol, dočim so Angleži dosti na boljšem, ker popolnoma soglašajo glede indijskega vprašanja. Delavska stranka, konservativna stranka in liberalci se popolnoma strinjajo z ministrskim predsednikom MacDonaldom glede indijskega vpraša-1 leznicl je danes nja. Kaj se bo izciruilo iz konference, zaenkrat še ni natančno znano, slutijo pa, da bodo dobili Indijci zve/no ustavo za vso Indijo. Razmerje med provincami oziroma neodvisnimi vladami bo približno isto kot je med oseminštiridesetimi ameriškimi državami. Do tega soglasja so prišli vsi angleški in indijski delegati. BOMBAY, Indija, 29. decembra. — Ker se jc bati zopetnih spopadov med indijskimi nacijonali-sti in policijo, sta obe stranki odločno pripravljeni /a Vsak slučaj. gar, doč:m je letos presenetil z vse _V tukajšnji ruski pravoslavni cer- Včeraj so oblasti prepovedale veliko parado to- idrugačnim durom. Daroval mu je kvi se je završil včeraj nenavaden da Indijci so navzlic teri.u paradirali. Policija jih je'"amreS T * T * ^^ prl razgnala. Lucey je krpal Coolidge-u čevlje,, Kaimakan jo je ne/kaj časa pogo- Indijski nacijonalisti se vedno bolj odvračajo od kj je bil še ubog odvetnik, jvarial, nato jo je pa udaril z želez Gandhijevega nauka, naj ne vprizarjajo proti An- Ceke (tajne policije), ki je bila ustanovljena leta 1925, ko se je morala Turčija boriti proti vstaji šejka Salda, se je zopet pojavila na obzorju turške republike. ■ Sogla.sno z izjavo oblasti v An-gori, sili k temu turško vlado zadnji revolucijonarni poskus v Me-melu. ki je pripravil vlado do tega, da je sklenila Iztrebiti vse pristaše starega režima, ki štejejo več stotisoč oseb. | V različnih delih dežele je bilo aretiranih skoro 500 ljudi, med njimi številni duhovniki, derviši, šejki ter pristaši zatrte liberalne stranke Fet-i be j a. Kn«z Louis iz Monaka je sklenil Delegati iz Birme na vseindijski ustaviti nemirno razpoloženje med konferenci so danes namignili, da v gospodarski !i ISTAMBUL TURČIJA, 29. decern bra. Pretnja obnovitve turšk^700 preblralci svoje r^jhne dežele! taiči vzrok nemira t V pogovoru z nekim francoskim razmerah, da pa so domačini ven-čusnikarskim poročevalcem je po- dur vplivani od dejstva, da ni an-jasnil, da ni postala njegova dežela gleška vlada 4e ničesar objavila gle-znana radi hazardne banke v Mon- de nameravane ločitve Birme od te Carlu, pač pa iud:tega, ker je od- Indije. .s.ranil ustavna jamstva po svojem Voditelji vstaje so. kot se domne-povratku iz Francije prejšnji te- va tukaj, veliki proizvajalci riža, ki den. ne more vsled nazadovanja produk- — Za naprej, — je izjavil knez, cije plačevati dohodkov., katere za-— bom gledal na to, ctu zagotovim hteva vlada. mir svoji kneževini. Delno suspen- Trdijo tudi, da angleški lastniki diranje ustave ter odpast obeh za- rižnih mlinov nalušč potiskajo na-konodajn:h skupin bo trajalo, do- vzdol cene roža. kler ne bo zagotovljen popolen mir. Pod nobenim pogojem ne bom trpel motenja naših inozemskil* gostov. Medtem p*a poročajo, da je mona- VELIKODUŠNI COOLIDGE NORTHAMPTON, Mass., 29. dec. V tukajšnjem kraju ima bivši pred- i sednik Coolidge starega prijatelja, vzrwlC čevljarja Ju mesa D. Luceya. Prija-jatelja sta že izza mladih let, in ko je bil Coolidge predsednik Združe-nir držav, ga je Lucey parkrat obiskal v Washington*!. Običajno mu je dal Coolidge za Božič bakso ci- Povod za oster nastop vlade je Do konca januarja bo znašalo ' °*la skupina derv.šev, ki je pretek- -ka annad'a obstoječa iz 78 častni-število nezaposlenih v Evropi neka- lo sredo skušala n-aščuvati pre'oi- koy m mQŽ w je mobilizirana že ko sedem milijonov in pol, če se ne valstvo k viharni demonstraciji za prejgnji .teden, Sita službe, ker so bo medtem kaj izboljšal splošni pa- zopotno ustanovljenje kahfata. ure predt>lge ložaJ- I Oblasti iziavliajo. da bodo kazni,' Vojaki morajo noč in dan patruh- Dr. Klein vidi v Ameriki ter nje- ; bDdo 2adelo kriyce tako QstrD( ^ rati, na gospodarski stabilnosti edino, Lru-iu Zjll V cairj im/iuwn jb la dva policista pri demonstracijah pretekli pondeljek ranjena z Šest vojaških ter civilnih uradni- ^pn^ nožem ,bodo za vedno odpravile možnost resnično upanje za ozdravljenje vse-I , ... m .--i- ^ J ' J i verske reakcije v Turčiji. KANGUN. Birma, 29. decembra. Več kot tisoč mož je bilo mobiliziranih v okraju Taranady. da napadejo vstaše v njih zakopih. Napad se b^ izvršil jutri nu fronti potih milj v džunglji. Domačini so ojačili svoje pozicije s sekanjem dreves in drugimi odredbami. Razpolagajo baje z zadostno municljo, in angleške obia- Šele dunes se je izkazalo, da sta sti trdij°- da ba tra'ala kampanja več tednov. ga sveta. Splošni slabotni položaj Evrope je da je Amerika manj ekspor-tirala v evropske dežele kot prej. S KRIŽEM JO JE UDARIL kov je bilo danes aretirani!* v Me-menu. Obdolženi so, da so pospeševali verske manifestacije. Nadaljnje aretacije se bližajo v Manisco. V Lstambulu je bilo aretiranih 26 VENIZELOS ODPOTOVAL ATENE, Orška, 27. decembra. --Grški ministrski predsednik Ven:-zelo3 je odpotoval od tukaj ter t > obiskal Varšavo, Dunaj in Rim in ELISABETH. N. J.. 29. decembra. ;ležem nikakega nasilja. Ce le morejo, napadajo policijske stražnice in ob-metu jejo s kamenjem Evropejce, ki se vozijo v avtomobilih, \ Beraru so domačini zaneteli ogenj v onem delu mesta, kjer stanujejo Evropejci. Povzročena škoda je precejšnja. BOŽIČNA BORBA PROTI ZAL0IGRA i BOLJŠEVIKOM Bolna mati je obdarova- Petit Parisien svari An-la »voji dve hčeri, n a- j glijo, Nemčijo, Franci-kar »i je pognala kroglo jo ter Italijo, da morajo v glavo. — Bolehala! reš:.ti iztočno Evropo, je na neozdravljivi bo- ker ni mogoče računati lezni. na pomoč Amerike. EINSTEIN IMA SLEDNJIČ MIR nim križem "Verniki" so hoteli navaliti na popa, ki se je pa uspešno branil z močnim stolom, dokler ni dospela policija. PROŠNJA ZA P0MIL0-SCENJE MEXICO CITY, Mehika, 23. dec eseb, in vsi potniki, ki prihajajo iz Prijatelji Jose Muytorena, enega bo v imenu grške vlade podpisal pc-Smirne, so podvrženi' strogi pre- voditeljev vstaje proti Maderu, so godbe, ki so bile sklenjene pred kra" -iskavi. , prosili vlado, naj ga pomilosti ter kim. Ministrski predsednik, Lsmed pa- mu dovoli povratek v Mehiko. I Medpatom-a se bo ustavil v Bec- ša, ki se je posvetoval s predsed- Maytorena se nahaja že izza leta gradu ter bo obiskal kralja Aleksan-nikom Kemal pasom, je odpotoval 1915 v inozemstvu. dra. v Angoro, da predloži parlamentu | - ------ zakonski osnutek, ki bo dajal vladi obširne polnomoči, da zatre reafcci-jonarje. PASADENA. Cal. 29. decembra. Slavnega nemškega učenjaka dr. Albertu, Einsteina, ki bo dospel jutri sem. bodo najbolj počastili in zadovoljili s tem, da mu ne bodo PETTISOČ KOVINARJEV SE BO VRNILO NA DELO VOJNO PRAVO V ŠPANIJI MADRID Španska, 23. decembra. General Damuso Berenguer je rekel | danes nekemu Casniškemu poroče-dec. — Valcu. da španska vlada zaenkrat YOUNGS TOWN, Ohio. 29 priredili nobenega bučnega javnega V prihodnjih dveh tednih se bo vr- še ne bo odpravila vojnega prava, sprejema. Tukaj bo imel več pre- nilo na delo pet tsoč kovinarjev, ki Vojaški načelniki bodo skušali izšle-davanj in bo začasa svojegu tukaj- so bili zaposleni v jeklamah She- diti vse povzročitelje zadnje vstaje, šnjega bivanja gost vseučiliškega nango in Mahoning doline. Jeklarji Sleherni, ki je bil količkaj v zvezi ravnatelja Arthura H. Fleminga. so bili že dolg3 brez dela. z vstajo, bo najstrožje kaznovan. POVODENJ V PARIZU V nedelj j> s* Je vrnifra iz Lenox Hill bolnišnice na .^vcj dom v Bronxu 35-ictna Mary Sariitza. V bolnišnici je bila deset dni. in njen mož pravi, cu j* bolehala na neki neozdravljivi bolezni. Preti večeru je pozvala k sebi uvoji hčeri, petnajstletno Margareto in trinajstletno V i a let ter jima rekla. —Ker sem bila v bolnišnici, vama nisem mogla ničesar kupiti za Božič Na, Marvareta, vzemi moj poročni prstan, ti, Violet, pa mojo u-ro. Tukaj imata denar; pojdita v kinematograf in se dobro zabavajia. Deklici sta odšli, bolnica je pa poklicala mota in ga prosila, naj gre vila v lekarno, kar je mož udoma storil. bila sama, je potegnila re-blazine ter si s kroglo j PARIZ, Francija, 29. decembra. — LfcJt Petit Parisien s\ari danes v uvodnem članku pred nevarnostjo ^ boljševizma, ki je "že dosegel bre-! gove Sredozemskega morja". L st dostavlja, da ne sme Francija jjozablti, da ima Rusija 120 milijonov prebivalcev in da Evropa ne more izhajati brez trgovskih od-nolujev žnjimi. Patit Parisien svetuje, da bi se morale Francija, Anglija, Nemčija ter Italija združiti za rešenje iztočne Bvrope ter opozarja na podonavsko ozemlje kot na bogato polje za oksportno trgovino. Članek se zaključuje z izjavo: — Združene države nam ne morejo pomagati. Evropejci si morajo sami pomagati. ADVERTISE IN "GLAS NARODA? Vsled silnega deževja je reka Seine jako narasla. Slika nam predstavlja del predmestja Chatillon, odkoder je pregnala voda tri tisoč prebivalcev. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na sadnjlh poŠtah naslovljene«* točno v polnih zneskih, kakor so Izkazani na pri nas Izdanih potrdilih Naslovljencl prejmejo toraj denar doma, bres sama d« časa, brei nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene ■ podpisom naslovljencev ln žigom zadnjih poŠt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega Izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaja nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodni jI v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je saftasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev aH lir. V Jugoslavijo V Italijo Din 500 ______________________ $ 9.40 fjt 1000 _____________________ $ 18.60 • 2000_____________5 37.00 • 2500 _______________$ 46.25 5000 _______________S 91.50 - 10,000 ..............................5181.80 100 200 500 50« 1000 I 5.75 511.30 116.80 $27.40 554.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 cento?, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.— Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih Urah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazi lih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazum* to glede načina nakazila. Nsjna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 centa* SAKSER STATE BANK CI COOTStSJNDT STREET NEW XOft*, ft a Telephone Barclay 0380 — 0382 ?v m NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 3t, 193t LAum norm daily n«L«.fl, "Glas Naroda" Prank Owned and Published by ILOYEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Pre«ident L. Benedik, Trema. Place of business of the corporation and addresses of above officers: SIC W. ttth Street, Boroufh of Manhattan, New York City, N. Y. ** G L A 8 NARODA" (Voice et the People) JUSTIFHCACUA MORILCA _Issued Erery Day Except 8on days and Holidays Za celo leto velja list ra Ameriko,,Za New York za celo leto $7.00 In Kanado -------------------------$6.00 Za pol leta ................................$3.50 Za pol leta -----------------------------$3.00 Za inozemstvo za celo leto.......47.00 Za četrt leta ...........................4130 Za pol leta ________________________________4340 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Qlaa Naroda* Izhaja vsaki dan izvzemžl nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se bla-tovoll poMIJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ee nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NARODA", 216 W. lSth Street, New York, N. T. Telephone: Chelsea »78 KBIZA Leto IfttO je bilo leto kriz. Ne samo v Združenih državah, pač pa skoro ]*> vsem svetu. Ediuole Francija je bila izvzeta, toda zadnje rase je tudi v Franciji opažati resne znake gospodarske stiske. y tem slučaju gre torej za mednarodni pojav. Ob kaneu leta se vprašujemo, ee je začel kapitalizem bolehali ne nevarni bolezni, ali ee gre ie za nevarna znamenja bolezni, na kateri bo zbolel ves družabni red. Predvsem je treba poudariti, da se ne sme meriti Združenih drŽav z isto mero kot razne evropske države. Ameriško gospodarstvo je namreč še vedno na dosti močnejšem temelju kot so gospodarstva raznih evropskih držav. Evropa že boleha na hudi . v Angiji za sedemnajst in na Japonskem za sedemindvajset odstotkov. Tekom prejšjih kriz so običajno z vračali vso krivdo na delavca, češ, da delavec ne kupuje toliko, kolikor bi moral kupovati. Rečeno je bilo, da bi morali delavci, ki dobro zaslužijo, kupovati boljše obleke, stanovati v boljših stanovanjih ter več potrošiti za hrano, nego dejanski potrošijo. Dandanes je pa treba iskati vzroka drugod, namreč v razmerju med produkcijo in med prodajo. Tovarne so začele obratovati z novimi modernimi Stroji, ki so izdelali neizmerne zaloge. Produkcija vsakovrstnega blaga je naraščala, plače delavcev se pa niso višale v istem razmerju. Posledica tega je bila, da si delaven, navzlic temu, da je imel nekoliko višjo plačo, ni mogel toliko privoščiti kot si je prej. Razmerja med izdelanim blagom in nakupno možnostjo delavca ni bilo mogoče spraviti v soglasje. Po skladiščih so se nagromadile neizmerne zaloge blaga, kupcev je bilo pa vedno manj. Ko so imeli kapitalisti polne zaloge in niso mogli blaga spraviti v denar, so ustavili obratovanje in pognali na milijone delavcev in delavk na cesto. S tem ni rečeno, da se nikdar ne bodo iznebili svojih zalog. O, iznebili se jih bodo, toda le polagoma. Zaradi visoke carine ne dospe v Ameriko skoro nobenega blaga iz inozemstva, ki bi bilo skoro enakovredno in dosti bolj poceni. Amerika pa tudi ne more svojega blaga eksportirati, ker so Evropejci odgovorili z milim za drago in naložili vi-: oko carino na blago, ki ga skuša Amerika eksportirati. Ker »e kapitalisti boje splošnega upora delavstva, ki noče in ne more živeti v takšnih razmerah, so se začeli v svojo lastno zaščito posluževati .skrajnega sredstva — fašizma. Fasiftem se je razpredel vsepovsod. V Italiji je Mussolinijev fašizem, v Avstriji Star-h«''inbergov, v Nemčiji Hitlerjev, do&m se širi po Ame- amerikamema. j r u- . v š -r Lani 10. decembra je biki umorjena v Praigi 23-letna uradnica lesne tvrdke Križan & Company, Ljudmila Grujbarova. Neki prevoznik, stanujo5 blizu hiše, v kateri je sta-novafci omenjena uradnica, je našel zju'raj na bregu Vita ve oikrvanr-lj< n kos lesa, in ženski plašč. Obvestil je policijo, ki je uvedla preiskavo. Ko so našli v pisarni sledove krvi. so poitlrcali na poni oč še detektive. Trupla umorjene uradnice ni=o rrašli, pač so pa ponoči aretirali 29. letnega pomožnega delavca omenjene tvrdke Franf.ška Luk sika. Ko S3 našli v njegovem kovčegu denar, ukraden v pisarni, in pa okrvavljen plašč, je mož priznal, da je Gru-bojjrovo res umoril. Ponoči se je vrnil na vrt in vrgel truplo svoje žrtve v Itavod. Truplo so pj njegovih navedbah res kmalu našli. Na glavi so se poznali sledovi petih smrtonosnih udarcev. Noč po umsru je prebil Lukšik po g:«tiinah in hotelih. Morilec je prišel pred poroto in obsojen je bil rra smrt. Prošnje za pomilostitev sploh ni vložil. 6. decembra zjutraj je bil Lukšik. na dvorišču praškega sodišča obešen. Po novi odredbi pravosodnega ministra niso o usmrtitvi nikogar KITAJSKI CESAR IN KATOLIŠKI OBREDI Zjutraj so se zbrali na dvorišču sodnega poslopja vsi. ki so mora- ! - li biti uradno navzoči pri usmrtitvi. ( LetQ5 v juhju je iadal VaUkan od_ Predsednik sodišča je ponosno pre- iok s katcrim ^ preiK>veduje vsa. «tal smrtno obsodbo m duhovnik ka di5kusija 0 vpraianju> aIi sc m0_ je pomolil obsojencu križ v poljub. re češ5enje mrtyih kot &yeta tradi_ Obsojenec se je obrnil k pred;. odpustili, da sem...." 200 let. Prvi jezuitski misijonarji so Sled.Ii je cb".čajna p.-c^edura in odpadli -redi 16. stoletja in porledi-čez 4 minute je krvnik izjavil, da ca je biia da ^ se za dolga je storil avojo dolžnost. Čez 10 mi- snrii z dominikanci. Oba reda sta nut je sodni zdravnik ugotovil, da namreč predstavljala dve naspro-je Lukilk mrtev. tujoči si cerkveni tendenci, jezuiti ono, po katrri se litera ubija, do- --nikanci pa tisto, ki na literi vis: in prepoveduje razlago. Ljubosumni na jezuite so se tudi dominikanci napotili r.a Kitajsko, toda ko- ______maj so stopili leta 1639 na kitajska Clcwn Grock ali s pravim imenom tla- so začeli oznanjati, da je Kon-Adrien Wettach je izdal te dn: svoj fucii z vsemi kitajskimi cesarji življenjepis pod naslovom: '"Živim vred proklet in da se bo cvrl v pe-rad". Ta življenjepis nudi čitatelju Kitajske oblasti seveda te ša-pogled v zanimivo cirkuško živije- le niso razumele, dominkanske pri-nje, obenem priča, da je lahko tudi diSe so proglasile za žalitev veli-cirkuški in varijetetni artist umet- čanstev in zabičile dominikancem. nik.v pravem pomenu besede. To so naJ zapojo drugo pesem ali pa od-dokazaii s svoj? umetnostjo že tu- "nejo nazaj, od koder so prišli. cficijelno obvesi li. onim, ki sa mo-drugi ortisli. med njimi ruski Dominikanci niso vedeli, kak:> rail biti obveščeni, je biLa pa n-alo- j clown, ki je nastopal pod psevdoni- bi prišli jeZuitom do živega in zato ____* rvi r> t« n -r» r« V"» r\ 5 n i a 11 vvi f 1 tr "D ci CL0WN0V ŽIVLJENJEPIS Dopisi. Milwaukee, Wis. Peter Zgaga | žena uradna molčečnost. V petek 5. dec. zvečer je predsednik sodišča sporočil obsojencu, da ga prezident republike ni pomilostil in da je postala obsodba porotnega sodišča iz-vriira. Lukšik je sprejel to vest mirno in apatično. Ponoči so ga pre-f>eVj3tti z avtomobilom v poslopje kazenskca sodišča na Karlovem trgu. Na običajno paznikovo vprašanje, če lnra še kakšno žaJjo. je dogovoril, da bi rad nekaj cigaret. Duhovnika je sprejel s hvaležnostjo. Ostal je pri njem vso noč in zjutraj se 'je morilec izpovedal. mam Carandache in je umrl v Parizu kot eden najslavnejših karikaturistov velikih francoskih žur-nalov. Grcok je bil rojen leta 1830 v Švici. Njegov oče je bil urar in kmeto- so jih obdolžili pred rimsko kurijo krivo verstva. Trdili so, da dovoljujejo svojim vernim ovčicam prinašati žrtve umrlim, posebno pa Kon-fucijevim manom. Toda šele po dveletnih intrigah se jim je posre UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA Vsebuje SLOVNICO IN KRATEK SLOVAR POSEBNO POGLAVJE O AMERIŠKI ANGLEŠČINI Knjiga je delo prof. MULACEKA, ki je živel dolgo let v Ameriki. 295 strani. Cena $|.40 "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK CITY valeč, mikata ga je pa tudi umet- £ilo popraviti papeža Inocenca X. nest. Nektfja dne je skrivaj zapu- da tega. da je lzdaI dekret, s kate-s:il svej dem in se pridružil neke- rim je tju^ .prepovedano češčenje mu cirkuro, toda kmalu se 5e vrnil mrtVih "po kitajsko". Jezuiti se pa dJinov, kjer se mu je rodil čez 4 dni ^iso dau ugnaU in čez dve leti sc JI W^TT/STr ^J—^'StUMM Ni jih bolj porednih oziroma pre-friganih ljudi na svetu kc-t so štirinajst ali j>etnajst letni fan:tči. Vedno jim je kaka burka v glavi, luzpcscjcnost pa kar prekipeva v njih. Takega porednega in živahner-a fantiča je vzel v službo bogat go-sped da mu odnašal pisma na pošto in vršil druge manjše, pa tudi zaupno po.ile v pisarni. Svo; prostor je imel v pred;:Li, in gospodar mu je posebej cabičil, naj dobro skrbi in gleda, keja bo spustil k njemu v pisarno. — Ne bojte se. — je odvrnil fant ier poredno namcžikml. češ, saj se razumeva. Še tistega popoldne je stopil v pisarno in rekel: — Gospod, neka ženska čuka z\i-naj. — Kakšna pa je? — je poizvedoval gospodar. — O, lepa je in mlada. — je odvrnil smeje. Gospodarju so se sline poced:lc in je narojil: — Po preteku petih minut jo spu- ti notri. Reci ji, da imam še par minut j-atko važen opravek. Pa ni imel nobenega važnega o-pravka. Le k ogledalu je stopil ter si lase e sinček. Grock jc imel dedno naklonjenost -k arti^tlki, kateri se je po-p:lnc:na posvetil. Kot mladi diie-tant je opiezal nekoč na tovarniški dimnik in s.-.ii nekaj časa na vrhu, da bi impondral dekletu, ki mu je bilo ranil- srce. Kot cirkuški in va- si priborili nov dekret od papeža Aleksandra VII., s katerim je bila ivihova razlaga češčenja mrtvih odobrena. Tedaj so začeli dominikanci in-trigirati na Kitajskem in sicer tako Zaključili smo staro leto in nastopili smo novo; Veseli me, ko čitam dtpi^e, da bo 193 i* cktoL bolje kakor je bilo zadnje. V starem letu smo se marsikaj naučili in vemo, kako žalostno je, ako se človek preveč za-pusfi in ako nas naenkrat udari šiba bežja, namreč, da nam naši gospodje delodaja^i zatvorijo vrata ler nam dajo počitnice od več mesecev ali pa kar za celo leto. Mislim. da v bodoče sc bomo bolje pripravili, akc bomo imeli zopet tako priložnost. K-ikcr običajno povsod, tako smo tudi v Milwaukee Slovenci nekaj napredovali v p rožic m lotu. Prvi in veliki napredek za nas je, ker smo vsi do enega glasovali pri jesenskih volitvah za našega slovenskega so-ci/aliatičnega kandidata Johana Ermenca. da je bil z veliko večino izvoljen za assemblymena. Svoje mesto bo zasedel s 1. januarjem. Upamo, da bo deloval z vsemi svojimi močmi za nas in za delavsko stranko. Tudi D3r slovenskih trgovcev si je poboljšalo svoje stanje. Joseph Levar je izpremenil svojo trgovino mehkih pijač in naredil ii je lepo novo trgovsko poslopje na Bumham St., kjer ima sedaj mesarijo :n gro-cerijo. Johan S-charc je otvoril prav | lepo moderno trgovsko poslopje s j dišečo žavbo namazal, se napu-kx*asnim kegljiščem, kamer se bodo'dral in se tudi drugače nafinčil. lahko zatekali slovenski klubi, da Pj proteku p^'.ih minut je ženska si ojačijo svoje živce. Poleg tega je vstopiia. pa še primerno okrepčalo na raz- j Fant je slišal iz pisarne del;? in pelage. precej razburljiv pogovor. Tudi dobro znani trgovec Joseph In ko ženska, odšla, je prihrul Tratnik, dolgoletni zastopnik Glas gospodar nad fanta. Narodu si je zgradil lepo trgovsko _ Kajj ga ^ lomlš, še eno tako bil je godbenik v kavarni, bikoborca. blagajnik, hlapec itd. Pcla^o-ma je kot izboren ciown cbr-gatel ta-k da si je 'kupil v I-talMi vilo z ve-liik^m vrtom, kjer preživlja /svoja itara !cla. rijete-tni artist je prepotoval Fran- j spretno, da je vladarski svet v ime-rijo, Anglijo. Italijo. Rusiio. Nem- j nu niladoletnega cesarja Kang-Hi čljo. Avtstro-Ogrsko, Španijo in Ame- ! prepovedal misijonarstvo sploh, mi-riko. Amerika mu ni bila všeč. ker j siionar^e Pa PustiI aretirati. Tedaj je naletel v nji na rra-jvečio -bedo, 50 z°Pefc napeli vse sile iezuiti- ki kar jo je vidol na avetu. ! 'so b'U v pckingu kot učenjaki ze- Na svejih potovanjih, je doživel!10 v castch- Eden 10 tik Pred mar^ik^j. Pogosto je bil lačen, po- aretaciJ° dokazal, da so se kitajski tem je pa imel polne žepe denarja, zvezdosflovci v svojih računih te- meljito zmotili in za to ugotovitev je dobil naslov ravnatelja opazovanja na zunanjem nebu. Jezuiti so se sicer pečali z zvezdoslovstvom, niso pa nikoli pozabili, da so v prvi vrsti vijaki vojskujoče cerkve. Dominikancem jo bilo pridigovanj2 docela prepovedano, jezuiti so pa _ , . , . , ji t s svojim zvezdoslovstvom kmalu Podpisana bi rada vedela zopih gnali iz mrtvašnice. kier je ležal vojak Tone s preklano lobanjo v svoji nedeljski obleki. Kos gorjače, ki mu je preklal niti življenja, je še štrlel kakor zagozda od čela proti temenu. Bog ve. kdo jim je dal pravico do tujega življenja, ki je iskalo le to. kar je njegovega? Micika je žela v bregu travo in in skozi solze je gledala na cesto v dolino, kjer so se v solneu svetlikali orožniški bajoneti. Dan je bil spet. svetal, gorak in živ. >a v braziljski državi Goyaz ji el letos siromašen kmet krasen Jemoder diamant, ki tehta 51 k ov. Kmetic seveda ni imel pojn toliko je vreden dragulj in z i :a je prodal bogatemu farrr-aj r diamantnem di-striktu na i Araguya. Od farmarja je ku iragulj veettrgovec z diamanti io de Janeiro. V svrho bruše so ga razlomili v Vesti iz Primorja. Počasi je le prišlo na dan, zakaj : domačem jeziku. Italijanske učite- j kazalo, da ima^a na vesti več tat-je bil pred posebnim tribunalom'ijice kaznujejo deklice, ki spregovo- S vin. Orožniki so iskali storilce ved-obsitjen na pet let ječe Anic Ivešujre v šoli med seboj slovensko, s kle- no le pri domačinih. Po deželi mr- olem kamnu po dve goli orožnikov, ali iz istrskih sel pri- bivii urednik Istarske Riječi. Iveša 'čunjem na je bil strasten filatelist in \ekom^uri. led je naforal velik album znamk, J met? njimi mnogo raritet. General' Cri rtini je sklenil, da mora biti novinar Iveša obsojen. Ker niso našli ;hajajo zopet dan na dan poročila o ukradenih volih in ovcah. ^ V Trstu je, kakor znano, gospo- dva dela, et tehta po brušenju n*; drujeei. so g-a obdolžili špijo- \ naniših diamantov, i : seveda drago pro-i govore ČUDEŽNI ZDRAVNIK n tedaj podneš resno — o seveda -_ Kmalu po skrivnostni zadevi ge- liikdj. vet- > ne zapelje v so-tihv.. "erala Kutjepova so prinesli pari-kvečjemu v nedeljo predpoldne na t ruski dnevniki tale tajinstVeni predjužnilt. Ženil se boš in za dru-i°Slas: i rvt »krbel j "Iščem nacionalistično Rusinjo. Zavi! )« s v bres. k'er je ka- J gespedieno ali mlado gospo, ner- kor prilepljena pod obronkom če- vozno, čustveno, a popolnoma zdra-pela nizka bajta. vo v svrho magičnega uspavanja. Previdno se je splazil cKrog skia- t Primerni aami jamčin za neprecen-vlovnice za vogal in tam v temi za- ! moralni in gmotni uspeh po bebnal s prsti po sipi: — Micika! Dolg molk "Micika!". Še enkrat to zaplesali trkajoči nmi. — Jaz • r m — Tcne! — Mir daj! — se je slišalo od znotraj kakor zadržan srn.!:. vsem ivetu". Oglaševalec je hotel potom hipnoze nacionalističnih dam zanesljivo ugotovil, kam je izginil general Kuu epov? Ni znan, ali so se zanimale za o-glas nervozne gospodične in mlade pred sodnika priletna dama z naočniki. — Dvignite desnico, gospa. Obljubiti morate, da boste govorili resnico. Ponavljajte prosim moje besede: — Prisegam.... Dama molči. — Kakor želite, madame. Vem, da ste tudi vi ozdravljeni. Me veseli. Zdaj lahko greste!" Po končanem zaslišanju povzdiguje odvetnik nesebičnost "učene?" indijskih jogov in krščanskih spo-znavalcev", ki kljub slabemu šoferskemu zaslužku ni računal bolnikom nič in gotovo ni imel dvomlji- karatov. Po bruše-' na-:e. trdeč, da jo je vodil v fcerist 20. drugi pa nju je posk znanta na manjšega p larjev. Izn dragulja je je, izgubil z ratov. Iz nlih drobcev so na- V Tolminu se vršijo sedaj mesečni živinski sejmi. Pričetek je dober. Sejem ni omejen na goveja ciarska kriza zelo občutna. Zato je živino marveč pride na trg lahko prebivalstvu dobrodošla akcija za tudi razna perutnina. po!jsk: pri- znižanje cen. Ljudje pa zahtevajo cena večjega dia-st tisoč dolarjev, znamk 4 tisoč pet sto do-čistc.a sirovega zi-.'~e sr.cdnje države s pomočjo delki. ro>ni izdelki itd. Sejem hočejo izrabiti tudi trgovci z manu- tako znižanje, kakršnegu -trgovci ne b>:1g xgjI: prenesti. V sejali dežel- Im it urn: m in drugim. blagom. Tol- nega gospodarskega sveta se je že Šol?ki skrbnik Mondino je po vrh- minski sejem pa se nič kaj ne pri- idna že iz tega, da jP^li^ker.i dogodku zapevedal uči-. lega trgovcem v Gorici, kjer kup-enjem samo 21 ka- pravili še ki jih je tr dal. Ta redki Aant pa ni prvi. k so ga v Brazi našli. Prve ve!ike diamante s ašli leta 1725 blizu sedanjega la Diamantina. Redkim duma a se ima zahvaliti, da je dobili l Portugalske široko samouprav* da je bila 1. 1817 proglašena kraljevino. V Braziliji so naš ri sloviti diamant "Južna zve', ki je tehtal 125 5 karatov in e zdaj last indijskega maharaiGaekvara iz Borode. Pred brušfn je tehtal ta dia- ponovno ugotovilo, da je položaj tržaških trgovcev slab Po preuredite1. jstvu, dai odslej ne sme trpeti v[čije vedno slabše in je postal trg tvi užitnine so bile odredile obla-šoii n bene slovenske besede več In'sv. Andreja le še senca nekdanjega stl, da se mera primemo znii-.iti ce-da treba kaznovati otroke, ako spre-'ogromnega rasprodajališčnega dne, ra vsemu blagu. katero ni več pod-v šolski sobi med seboj v ko je bilo mesto nabito polno obč;n- vrženo už.tnini ne glede na to, da ____(suva z vseh strani. leži blago v skladišču že daeirano in ' da mora trgovce vsled tega zadeti občutr,u kazen. Pritisku pzsl. Ba- mant nad vreden ok 90 tisoč dolarjev. Pred let križ". Ta c1 je last nei v Rio de J karatov. Zdaj je našli v Braziliji naj- — Jutri pa poj dem — Micika! Al ču;cš? dame, pač zdel se je zanimiv pari- vih namenov tudi pri oglasu ner- Lahko noc in srečna pot! — ski policiji. Detektivi so se poslu-i vozne dame.... Vendar ie obsodil in «=mf h. 'žili navedenega naslova in odkril; j sodnik Mihaljskega na 200 frankov Trne ,-i porine klobuk v tilnik in ; oblastem neprijavljen "Kabinet; globe in 500 fr. odškodnine v koli a rajo bi :nalo zaklel. za psihično in naravno zdravljenje _ rist Zveze francoskih zdravnikov, Ja M.cikii - ali t: ni prav potoni samopomoči, oblikovanja tr- ; ki nastopa preti mazaštvu. nič žal? j dega značaja in nevpogljive volje." j Nič. Potem pa lahen šum in Mi- ka je Jionela ob oknu, zavita v Njegov direktor V. Mihajlski. ab- ern > ruto in lasje so ji razmršeni Solvirain Pivnik, je bil po poklicu padali na rame. — Ka) pa tako rogoviltš. Nikoli te še ni bilo — ravno nocoj si pa naenkrat namisliš — Micika — jutri grem in te dolgo imam rad — strasansko rad.... — Beg te je da!, pa ravno nocoj mi moraš to praviti — ali nisi preje vedel....? — Micika — jutri grem in me dolgo ne bo. a ko pridem Micik.~. boš videla, tedai boš pa moja. — Ježes Marija — ali ^c ne bojiš naših fantov. Saj te ubijejo, ko KOPELI PRI ORIJENTAL-SKIH NARODIH šofer. Ponoii je čakal na potnike pri kolodvoru, podnevu pa je nudil svojim klijentom eelktrično masažo, vijoličaste žarke, magnetizem, "po- globitev zavesti", "ojačenje dušev-, Napaino je naziranje, da orijen-nosti", "praktičen ckultizem" in j ^^ ne za 6istoeo drugo zapeljivo blago. Njegove ba- , ^^ Toda riltualno umivailje in have okrožnice so se sklicevale na L^^ ki ga ,naloga! koran> sim. Coueja. indijske joge in celo ! ^^ v pnri vrsU 0čiščeVanje du- večji reza iniant sveta "Južni lli, ki še ni bMišeii in trgovca z diamanti ro, tehta 118 karatov. Zdaj imalikost golebjega ja^-ca, po bre u bo pa tehtal samo karatov. Vendar bo največji diamant te nekaj nac pa še ve vrste na $ i II KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1931 SO DOSPELE Zbirka štirih zelo zanimivih knjig stane $1.35 KNJIGARNA "GLAS NARODA 2IB W. lSth STREET NEW YORK V šoli v Trebčah pri Trstu je nastal pežar. ki je napravil škode o-koli osem tisoč lir. Ko je čuvaj o-pa^il ogenj, so bili takoj o tem obveščeni orožniki in pozvani tržaški 'cgnjegaisci. Po takojšnji preiskavi v jšoLakem poslopju so ugotovili, da je 'bila vzr:>k požara silno shiba peč. nellija so se takrat trgovci vdali in "Oommercio GiuUar.o" je bil naznanil. da pomeni znižanje cen za tisoč trgovcev v Trstu žrtev 1 milijon 500.000 lir. Trgovci bi se radi u-prli novemu znižanju cen. ali vse trgnvine nadzorujejo strogo mest-i Šolski skrbnik Mondino ja sklical ni stražniki in orguni državne jav-k sebi vse šclske nadzornike in di- ne varnosti. Redukcija plač je za-'daktične ravnatelje. Razpravljalo se d:!?. v Tr-ru okoli 30 tisoč družin. o raznih šolskih in učiteljskih .o je nad sto tise č oseb. Stano^'anj-• zs.mivah. Mondino jim je sporoči! ,iz Rima mu doš>a navadila za uspešno delo ob meji. ske najemnine, ki so se v lanskem polet;ju jako povišale, so se sedaj znižale zu 10^ . ščanike puščavnlke. Preiskovalni sodnik je zadevo izročil državnemu pravdniku in "direktor" se je moral zagovariati radi prepovedanega mazaHva. Mihaljski, mal človek z nisi domač - saj se vedno stepete; zavihanimi brčicami in pristriženo doli pri Frlincu — Jaz se že ne tepe m, veš. jaz zna:n biti najbolj pošten človek. amo če me boš ti imela kaj rada. Re, Micika — daj — odpri! — Kaj si neki misliš. Tega pa res ne - nem — ne. — Micika — le čakaj — še žal ti črno bradico, je uprl v sodnika svoje nemirne oči, kakor b" hotel tudi njega hipnotizirati. Predsednik je nerad ugodil zahtevi po zaslišanju ruskih prič, ki so ž? tekem preiskave hotele rešiti čudežnega zdravnika. Prva priča, šofer, se po vojaško vzravna in udari s pestmi: Gospod sodnik! Mihaljski je moj bo! Ah sem res tak potepuh, tak rešitelj in imava skupno avtemo-slab človek, kak cigan pritepeni. čilsko postojanko. Vselej sem zapil da me tako podiš od sebe....? se. To pa naivaja ljudi v tem večijo skrb za telesno čistoto. Izjema so samo Kitajci, drugače pa vlada v vsem orijentu že nekakšna vera v blagodojni učinek vode. Smrt po mnenju orijentalskih narodov vedo onesnuži. Vedo v hiši umrlega Per-zijca je treba takoj izliti, ker je po-j stala nevarna. V noči od srede na četrtek nabrana voda ima pa čudo-j delno moč. Pri nekaterih orijental-'skih narodih je ukoreninjena vera. da je bcinik izgubljen, če mu ni pomaga >a kopel. Zasebne in javne kopeli so opremljene v oritfeirtu zelo razkošn.3, kakor so bile v srednjem — I kdo te neki podi? Jaz že ne! Ampak, saj mi nisi nikoli nič rekel. še pogledal me nisi — doli pri lari — ti — ja.. — Oh Micika. to pa že ni res! Jaz da bi te ne bil pogledal? Le ti me nisi hotela videti — da. Odprl prekine sodnik, bajte se pijače tudi vnaprej! zbogom. Občinstvo se še smeje, ko stopi DRfSTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" n« čiU »mo vaš« članstvo, pač pa ni Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE ves svoj zaslužek, če sem prišel cto!«*u P" Grilh !n Rlmlllmh' Pov" denarja. nisem bil po 3 dni -.rezen ^ skozl moino Par0 predno pride v kopel samo. V Per- - Zdaj pa ne pijete več? - ga ^ nima^ drv in čestitam! Izogi- gr3jejo vodo s P°5UŠenlml odpadki ah gnojem. Da preveč ne smrdi, sežigajo močne dišave. Tudi masaia je med orijentalcih v visokih čas tek. Perzijski maserji so pravi mojstri. V orrjentalskih deželah imajo ženske navadno skupne kopnel, v katerih seveda navdušeno krani-lj-ajo. Samo Kitauke se kopljejo ma. Ženske kopeli so nekakšni žei-SDki klubi, kjer se debatira in sladka. Moški se kopijej*o v Perziji zji-traj, ženske pa popoldne. Ker je pa vode nialo, se menja samo enkru v tednu. Zata se kopljejo bogaiti Ijl-dje vedno doma, kajti voda v javnih kopelih ni posebno čista. Pač so ia zela snažne japonske kopeli. Vsjk kopalec ima poeebno kad, kaimr zleze, ne da bi ga drugi motili tli da bi bilo sram. Najmanj pnH-aodkov proti nagoti je na Japcm-akem. V Toki ju pride na 900.iK) prebivalcev 800 javnih kopeli v heranu rje ▼ 18. stoletju prkna4-kovalo vode, -vendar so pa imeli l!5 javnih kopeli- Posebno navdušeil so za kopanje Turki, pri katerih e bila oprema ' kopeli že cd netafij najpopolnejša in tudi najbolj rajni rana. Nekdo je naštel leta. 1680 v Oarogradu 5835 Jantiiii kopeli V AJiiru in Maroku so ljudtje aek> nai dušeni za kopanje in oeio mmon srednji Afriki so hoOjo kop«t wj ke in j—c»a, če ie morejo. sJ MQERNI NAMIZNI' GLOBUS vambristi pri čitanju časopisov in knjiioda vam bolj živahno in enotno slikjžel, o katerih slišite, pomaga o-troll pri učenju, razvija njihovo znr-nje Ive tu, na ka. terc|živimo, po-večianimanje za zrallovne polete, potiija in ekspe. dici! I NO BARVAN T^ŽNO IZDELAN M)ERN VZOREC TA LEPO NAPRAVLJEN GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemjo, na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi u-čeči se mladini. S tem globusom vam j e pri rokah svet vzgoje in zabave. POTREBEN V VSAKEM DOMU ŠOLI ali PISARNI V premeru meri globus 6 inčev Visok je 10 ineev j m Ta lepo izdelan globus kaže v finih pestrih barvah dežele in vodovje, morske rednosti t°ke, smeri ladij, mednarodno dnevno črto itd. Zemljevid je tiskan v živih barvah, je na lepem stojalu in je ves polakan s prvovrstnim lakom. Globus je iz posebne snovi, ki se ne da razbiti ter je bolj trpežna kot katerakoli snov, ki se jo uporablja za globuse te velikosti. Stojalo je iz takozvane "art moderne* kovine v kristalni izdelavi ter jako lepo. Na severnem tečaju je kovinsko kazalo, s katerim lahko določite dnevni čas v kateremkoli delu sveta. To je edini globus te velikosti s tako pripravo. gbusa j A SEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM »derni namizni globus je vreden vsakega doma in vsake pisarne. Vaši prija-ga bodo občudovali, vi in člani vaše družine se boste dosti naučili iz njega. nas poštnino vred KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO za GLAS NARODA LOMA SE NA GLAS NARODA NAROČE, GA DOBE ZA V Puli je vse polno organov jav- Goriški prefekt Dompieri je ne-ne varnosti, pa se vendar dogaja- nenadoma premeščen v Ravenno. jo v mestu, ki pai ni veliko, zelo Sed^r?'i goriški fašistični konzul prgostema pa noči prav drzne tatvi- Avennanti hol-e takojšnjih energične. Nedavne sta bili okradeni zopetjnih preuredb v postopanja z dru-!dve trgovini. Prizadeti so imei: na eror:dci". in ker jih ni dosegel pri I sumu dva regnikola. Ko so ju ova- Dompieri ju. je poskrbel pri rjnskl diii in sta bila aretirana, se je po- , vladi, ko je poročal o položaju v de- ____želi. ni?govo odstranitev. V Gorico pride prefekt. ki bo z Avenan-ijem 'složno deloval. Domačin. Tržačan iDcmp eri. je premehak za obmejno ; fašistično služb?. V tržaški prevnei znaša po uradnem izkazu srednja poljedelska produkcija nj pribl ino 2Q00 ha letos 16.6 napram 9 03 kvintalov v letu 1925- Lani je znašala srednja pro-dukel-ja 15.4 na ha in skupne produkcije je bilo 30.106 kvimtal^v, letos izkazujeijo skupne produkcije 32.258 kvintalov. Premeščeni 50: tolminski didaktični ravnatelj Emil Kalan v Šesto Calende v provinci Varese, učitelj Fran Basa iz črnic in učiteljici Zora Ba;it iz Štanjela na Krasu ter Ivana Kavčič iz Novakov rra Cerkljanskem v provinco Kampanjo. Opatijo zapusti 3lavni češki vir-tuoz Jan Kubelik, ki je bival Uim s svojo družino dDlgo vrsto let,. Preseli se na Gradiščansko, kjer je kupil zgodovinski Rakozyjev grad. ki je bil last grofa Scecsenyja. Lepo Kubelikovo vilo v Opatiji je kupila skupina gradiščanskih posestnikov. V Darkoviljah pri Trstu je preminul Ivan Skerlj, državni upokojenec. T-idi v Čedadu i,o ustanovili odbor "dalmatinske akcije". Navzoči so tx-(li zastopniki vseh oblasti. Profesor Fabrovič iz Vidma je navduševal jčed^idce, da rra»j se združujejo in •mislijo na Dalmacijo, katero treba j priklopiui domovini, kajti brez Dal-j macije Italija ne bo nikdar varrra ... KAD BI ZVEDEL za naslov EDWARD LEBAN-A. Pred tremi leti je šel iz Pecks Run. W. Va. 11a Century, W. Va. in od tam nekam v New Castle, Pa., kjer ima 2 lota in nekje v Mo. ima 2 farmi. Če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi javi. ali če sam to čita. naj se sam o-glasi. ker imam dva pisma zanj iz starega kraja. — Frank Ger-žina. R. 2, Box 17, Hall, W. Va. <2x 30&31 > ; ---- ŽENITNA PONUDBA. Želim se seznaniti s SLOVENKO ali HRVATICO, vdovo, ki poseduje far-jmo. Jaz sem star 37 let, sem dober delavec in imam nek*a^ prihrankov. ! Pišite na: — William Savage, «62 Alexander Ave., Yonkers, N. V. j (2x 30&31) RAD B I IZVEDEL za naslov svojega prijatelja JOHN ŽVAN-A. Leta 1919 sva bila skupaj na Red Lodge, Montana. Doma je od Stare Fužine, Bohinj. Poročati mu imam radi dedščine po pokojnem očetu. Ako kdo izmed rojakov ve zanj, naj mi sporoči, ako pa sam čita naj mi piSe. Frank Korošec, Češnji«* 83, Bohinjska Srednja vas, Jugoslavija. (2x 30&31) 75 216 West 18th Street New York, N. Y. NEW YORK, TUESDAY, EE 3«, 193« POKOPAVANJE D0ZDEV1 MRTVIH ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. KNJIGARNA GLAS NARODA €€ j Pakopavanju dozdevno mrtvih preparatom lahko spimo smer 216 West 18th StfCCt pravijo v učenem svetu eutafija. Ta' tekoče vode. seveda < te, gre za nedolžna besedica pomeni strašno' podzemni tok. Isto i do lahko rabimo tudi za ugotov smrti, če • Nadaljevanje.) Sibila je skočila kvišku, kakorhitro je slišala ime Regine in pričela mo korakati goruidol ideti je bilo. da je strašno razburjena. hi premetena ženska! To je bil torej cilj, katerega je hotela m Bog ve, da je precej visoko poatavUa svoj cilj! Midva ne ovci ti takega zakona Ellern! Deklica, ki je bUa v meji službi, zre postati moja naslednica, to ne more biti tvoja volja! Ne pozabi, da je volja tvojega sina. kateri sem se udal. Danes bo •prejela lepa Rcpina snubitev mojegu, sina. in jutri bo dobil njen po- odrovor' Viljem strwtno ljubi Regino in v tej ljubezni vidim po-rok 'la ee bo odpovedal .svojemu prejšnjemu življenju ter pričel živeti ji N egova i7b:ra bi ne megla biti drugačna. Ta deklica je iz sta- i-egr. p:en-.'«rva. ne:pcrečna v obnašanju, krasna, velikega ponosa ter bo po^t.Ua vrstna žena najinega sina. 2e v sedanjem položaju si je znala pridcbLU ves ugled To je nekaj povsem drugega Ellern. Kako jo morem sprejeti kot j; vrrdiio, če je bila prej meju služabnica? Kaj pa si bod:> mislili naši 1 ud e, in žena Viljema bo prišla v zelo kočljiv položaj! Ne, tega bi rad videl, ki bi ji zanikal spoštovanje. Razventega pa bo iiužabniitvo novega para najeto posebej! TI računaš še s popolnim dejstvom, dočim bom jaz storila vse, kar je v moji moči jda preprečim poroka! Trga ne boš storila, Sibiia, kajti to ti prepovedujem. Hvala Bogu, da je privedel Viljem to krasno stvar. Upam, da bo dobil jutri odločilno besedo, nakar bo postala najina draga s maha. Preko noči boš že »poznala, da je treba smatrati tu zakon ket srečo, ki mi jamči mirno življenje! — Ellern. ti me vendar ne boš pustil same! Vso noč ne bom zatis-nila oči. Pošlji iru Viljema, moram govoriti ž njim! — Njbene besede, Siblla! Ti ga boš jutri sprejela ob strani njegove nevente. Nik&ka trpkost naj ne pade v njegovo sreča, in resno ti svetujem, če nočeš izgubiti svojega sin«, da ga ne žališ v njegovi ljubezni, kajti tega ti ne bo odpustil nikdar! Lahko noč ti ne bom želel, kajti to bo avenelo kot rogunje. Ljubezen do Viljema naj te najde na pravi poti! Z Bogom, Sibilu! Mi nismo več d^sti močni, da bi se borili z mladino in potrebujemo počitka! Jokajo, o jc objel ter poljubil še vedno sveža usta, nakar j a je pustil samo. V dotični noči niso imeli udeleženci, razen barona, nikakega mirnega spanja. Celo gozdarska koča Je bila prizadeta. Lepa, rdeča glavica je ležala ihte na blazinah, kajti prvikrat ji je mnjkalo odličnega ljubčka in njen stariM>če jo je strašno prestrašil, ko je namignil, da ve za njeno ljubezen, ker bi sicer ne govoril tako resno z mladim gozdarjem Willertom. Po gosposki ljubezni snubitev tako preprostega moža. je bilo zanjo nekako plezanje navzdol! Ne, sedaj ne bo opustila sv.-jega ljubčka, še malo ne! S tem sklepom je zaspala in na njenih prešernih ustnicah je ležal Izraz IalikomisJjenosti. Ta potezu je bila lastna Elzi Eckhardt. V njenih sanjah ni igral resni mladi gozdar nikake vloge več. - DRUGO POGLAVJE. Ko se Je Regina prebudila, je bila njena prva misel: — Ditrih! Sele nato ji je stopila pred oči trezna ter mrzla sedanjost. Odprla je ckno naširoko ter hotela gledati solnce. ki je sijalo tako svetlo. Ali bo završila svoje delo? Tako se je vpraševala v mučni skrbi. Vroči val se je dvignil v nji in že se je hotela pričeti jokati, a preminila .->e je, kajti pred oster pogled svojega ženina, je hotela stopiti Čistih oči. Z odlično kretnjo je prijela kito las ter se pričela hitro oblačiti. Kar se mora rgoditl, naj se izvrši čimpreje. Bala se Je sama sebe. kuj ti spoznala je svojo slabost. Kakcrhitro bo izgovorjena prva obvezna beseda, bo že vse lažje. Ljubila je in spoštovala je starega gospoda in njemu bo raupala stvar svjje^a očeta. Ni pa mu nameravala razodeti njegovega zadnjega, rrapač nega koraka. On bo moral preskrbeti pomoč! Z a njen ponos je bilo mučno priti ket proseča, dvojno mučno, ker e o r! 1/polnitve svoje prošnje napravila odvisno svoje dovoljenje. Kaj naj rrre in v kakšni obliki naj spravi na dan zadevo? Hitro je zavžila zajtrk. Vroča kava ji je storila dobro, in pogled v ogledalo ji je pokazal, rfako strašno bled je njen obraz. Vse. kar je storila, je bilo dobro in sedaj je stremela po odločitvi. Lepo. da prihajate, gospodična Krsusneck, — ji je zaklicai stari ospod ob vstopu. — Ljubo je od vas da me niste pustili čakati še da- Viljem se potepa zunaj že vse ure. Njegova nestrpnost je znamenje " eiike ljubezni! Ali smem prositi, gospod baron, da mi posvetite par minut? Polt m boste lahko obvestili svetlega sina! — Moij čas pripada vam. moja ljuba Regina, kot vas smem riazivati '.e sedaj. — je odvrnil stari gospod ter po vedel mlado deklico k komodni naslnjuči. ki je stala v kotu sobe. On sam pa je hodil naokrog, kot je bila vedno njegova navada, kadar je bil razburjen. — Govorite z menoj kot da imate pred seboj svojegu očeta! — Usoda mojega očeta je namr eč stvar, o kateri bi rada govorila. Prosim vašega sveta! — Kaj pa je s starim, kihkomišljenim gospodom? Ali je zopet napravil kako neumnost? ^ Regina je pričela na kratko pripovedovati o vsebini pisma, katerega je dobila. Zaključila je s prosečimi besedami: — Na vsak način ga je treba odtegniti temu vplivu. Bil je vedno dober ter nežen oče in vsledtega ne sme iag-ubiti svojih stanovskih tovarišev ter nakopati meni sramoto! — Tega ne sme stori Li! Kaj pa bi bilo. če bi is ta vili staremu gospodu rento ter ga napotili, da se nastaaii na gotovem mestu? Tam bi ga imeli pod stalnim nadzorstvom, a sicer bi si lahko uredil življenje tako, kot hoče sam — Hvala vam, — je vzkliknila Regina, skočila kvišku ter poljubila staremu gospodu roko. — Ne tako. — se je branil stari gospod ginjen. — Tukaj je sedaj tvoje mesto, U si dobra hčerka in postala bos tudi moja! strašnih primerov, ko so pokopali peli in prebudili čuvaj-iozdevno New York, N. Y. vbrizgamo nekaj kapi *ga pre- RAZNE POVESTI in parata v žile in če kri h še cir- . __ ROMANI: zmožnost, da pokopljejo človeka živega. Izraz je sicer nov, ni pa novo j to, kar pomeni, namreč prenagljen pogreb, ki napravi iz živega človeka j kulira, toraj če je človi živ. ponor liča. Že od pradavnih časov se pečajo ljudje z mislijo, da bi ne prišli v zemljo, predno ne umro. O tem kočljivem vprašanju razpravlja dr. Foveau de Courmelles na uvodnem mestu pariškega "Matiira"'. Pariška akadenrja znanosti, piše dr. de Courmelles. je prejela že več dikcij, namenjenih učenjakom, ki bi odkrili metodo, po kateri bi se fdalo toono ugotoviti, -ali je človek 'mrtev ali ne. Iz novin in iz pripave-I dovanja očividcev poznamo mnogo (Nadaljevanje.) s.anojo oči rumenkast Je pa še več sredste katerimi se čl ugotoviti smrt. H 30 leti St (Sopbnkies) Antigone, žalna je preizkusila francoskjgijensko društvo sistem grofa i ice-Kar-niškega. Ta sistem so cfcnstrirali v veliki dvorani Sorbon sedstvom dr. Prospera Pietra- oa pred- pve&a so Santa. Na. prsa oirpleg položili prerezani elektl žarnici podobnj posodico, spoj«^ zvonci. Pri najmanjšem gibanju dihanj u dozdevno mrtvega a on:i zr> - dozdevno mrtve, ki so se v grobu ^ prebudili in seveda v nepopisni grozi zadušili. V času velikih epidemij | so pokrivali trupla samo s tenko f plastjo prsti in to je bila za nekatere dozduvno mrtve sreča, ker so se i lahko odkopali in vrnili k svojcem. /Domači so bili seveda nemalo prestrašeni, ko so zagledali takega mrliča, zlasti v čusih, ko so ljudje (še trdno verovali v strahove in prikazni. j Večja mesta imajo zdaj zdravnike, ki morajo pregledati vsakega mrliča, n^unjša mesta, trgi in vasi pa takih zdravnikov nimajo. Zahteva se samo, da poteče oi smrti 48 'ur, potem pa resnično ali dozdevno mrtvega pokopljejo. Teh 48 ur pa včasih ne zadostuje. Znano je. da traja otrplost ali letargija pri nekaterih bolnikih 2 ali celo 3 dni brez mrtvi je bil rešen. Ta sfa so pa nekam založ li in avtoii tudi že dolgo mrtev. -L v STAROST ŽIVJ Nekatere živali ne živjko dolgo, kakor so naravosloprvptno mislili. O kitih so pravda žive do 300 let. zdaj je pa zrn, da žive komaj 40 let. Tudi sine živi tako dolgo, kakor se je rjna mislilo. Zanimivo je pa, dočaka v ujetnitvu višjo is.orosfe.kor v svojem domovanju —keozdu. Sloni žive v najboljšem Jieru 70 let. Med dolgo živeče ži spada želva, ki doseže 150 do ^et. Visoko starost dočakajo tuiekate-re ribe. Pes je z 8 leti že s doseže pa lahko tudi 37 let. Skqi meja papi- I starosti mačk je 40, kokaO, gosi vidnih znakov, ki pri pričali, da je;37 let Zelo dolgo žive tipapige dotični že umrl. Pripetilo se je celo, da je trajala letargija več dni in da je dotični ves čas dihal in tudi srce mu je rahla utripalo. Sam sem videl slovito spečo deklico v Thu-nellesu, ki je spala 33 let. njena kruta mati jo je pa straž la in kazala ljudem proti vstopnini. Nihče se pa ni smel speče deklice dotakniti, kar je dalo povod raznim domnevam in govoricam. Drugi primeri letargije sicer niso traj-ali tako dolgo. pač so pa bili točns ugotovljeni. V takih primerih seveda ni nevarnosti, da bi človeka živega pokopali, ker ije telo toplo in ker Srce »deluje, da?i slabo. Sa pa primeri, ko je letargija močno podobna smrti. Tu gre za poja-(ve, ki močno spominjajo na počasno gnijenje, zlasti če so bolnika le-' čili z arzenom ali antimonom. Kako bi ta&ega dozdevno mrtvega človeka ne pokopali? O utopsiji ali obdukciji z namenom ugotoviti smrt in 'njene vzroke, se je pripovedovalo , posebno pred vojno marsikaj. Oo-jvorilo se 'je celo o ljudeh, ki so se j pod zdravniškim nožem prebudili. O obdukciji tu ne bomo eovorili, ker spada v posebno poghxvje. So pa druga sredstva, s katerimi lahko preprečimo, da bi človeka pokopali mrtvega, seveda ee njegovi svojci preveč ne hite s pogrebom. Pljuča so prvi organ, ki začno izločevati žvepleni vodik, ko človek umre. In tu je prvi način, kako spoznamo, če je človek res mrtev. Vzamemo košček sreO>ra ali srebrni, odnosno medeninast novčič, seveda čist, in ga položimo na usta otrplega ali težko ranjenega onsveščenega človeka. če je v njem še življenje, ostane srebro in medenina svetla, če je pa mrtev, počrni obode. Pomagam i si lahko tudi s krvnim obtokom. Poznamo kemični preparat, ki povzroča fluoreciranje. S tem bil. Regina Je molče trpela, ko jo je potegnil v svoj objem ter jo polju- Cutila se je kot varno v njegovem objemu ter bila vsa srečna vsled ^razumevanja ter dobrohotne popustljivosti. •'-85»v._______% i Dalje prihodnjič.) t ■ - V Avstraliji je dosegla ga 117 let. Najdaljše življenje pa ip najnižja, enostanična živa bi ki se množe z dejanjem tako. sploh ne starajo, niti ne umirat>ruga-če pa imajo svetovni reki v starosti že omenjene želve, kharije-jo globok} v blato, če sei obetajo neugodne vremenskirilike. V Oklahomi so našli pred ičuden kamen in ko so ga raabii> spoznali, da gre za okamen želvo. Geologi so mnenja, da jekla ta želva v zemlji 700,000 let. tatere rastline žive več milijonov. POZIV! Vsi naročniki kirim je, oziroma bo v kr ;em pošla naročnina za j, so naprošeni, da jo pčno žnosti čimprej obna — U pravita i SAKSER STA BANK gz CORTLANDT STR NEW TOR K« N. Y posluje vsak delaik od 8.30 dop. d 6. popoldne. Za večjo udobst •vojih klijentov, \k pondeljek do 7. zvečer. Peslaiojm« m vat kres tek, trn star« ta stanovi tu« pnTTMFMff s acxjEWK. mam^gftn aasxiSK rr.xCTBimiiiiiMiawuiaH'iiL-uitiiiimi! tagg usacaLim is 1 Mali Oglas imajo velik uspel i>;ra, j*>s!oy. C. Golar, broSIrano GO sir.. i>r. 24. (E. L. Itulwer» Puslrdnjl dnevi Pompejev, I. del. 355 srr„ bruš......................... St. L'5. Poslednji dnevi rompejs II dtd ...................... št. 26 (L. Andrejevf Cm« maske. poslov. Josip Vidmar, 82 ur. broS......................... St. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne. 80 sir., broS....... JM .tfl JM Ab 31. decembra: President ilardlDB, burr 3. januarja: Mauretiiiiiji, CherUmr* I»reni»n. t'hfrlHJurg, I»r»men I >»- dras«, Ham Cleveland, Ciitroourg, Hamtuii; 20. februarja: I *.i ris Hav i •• OI)ni|'i<\ Clurh<»urg ; 24. februarja: j N- « A m si i dani. I i Kot t* 11 Jam Sur M»r. 6. Januarja : N«-w Amsterdam, i:uul< gne Kulterdam bur 5Jet. 7. januarja: LmuLsi l^anil, Cherbourg, 9. januarja: S.ituiiii.i. '1'rst llaukbiire 10. januarja: Majestjf. Cherl*>urg Amerii-a, Oht-rbourp. llariibLirg 25. februarja: lir«'iiit'ri. Cherbourj;, Hrrmcn Ororge Washington. Cberbourj;. llam-bur j; 26. februarja: l»rt-n, ChtrUtjrj, 27. februarja: ll<- il»- Fran' p. lf,nr*» St. I>..uis, Cht-rbourjf. Hamburg 28. februarja: Auuiiania. i"h>-rbpj V»J- -na z Jugurto. jtosl«»v. Irt. Dokler. 123 shrani, brofi. .......... JJt Št. »6. {K saver MeSko) Listki, 144 strani ....................«5 št. 37. Domače živali...........3« Št. 3S. Tarzan In svet ........1.— Štev. 39. La Boheme .......... J|fl Št. 46. Magda .40 Št. 47. Mistertj dnSe ............1,— Štev. 48. Tarzanove iivaU .... M Štev. 40. Tarzanov sin ........ J)« št. 49. Tarzanov sin. trd ves____1.20 Št. 50. Slika De Graye..........1.2« At. 51. Slov. balade in romane« J&k Št. 54. V metein................1.— Št. 55. Namišljen ibolnik ...... U>U Št. 56.^ To in onkraj Sotle.....30 Št. 57. Tarzanova mladost, trd. vez.................1.20 Štev. 58. Glad (Hamsun) ____ J»0 Št. 59. (Dostojevski i Zapiski Iz mrtvega doma. I. del ..........1.— Štev. 60. (Dostojevski > Zapiski Iz j mrtvega doma. II. del ........1,- Št. 61. (Golar) Bratje in sestre .75 Št. 62. Idijot. 1. del. (Dostojevski) .90. Št. 63. Idijot. II. del .......... .90 Št. 64. Idijot. III. del...........90 Štev. G5. Idijot. t V. del .......90 Vsi 4 deli ..............3.25 15. Januarja: Stuttgart, Cherbourg, Ilremen 16. Januarja: I'aris Havre St. L u is, Cherbourg. 1 larul'ur g 17. januarja: Aguitanlo. Cherbourg-President Harding. Cl!e«b»jurg. burg t lain 21. januarja: N I'.rf-inen. Cherbourg, Iiremen George Washington. Ch'-rbou:g, Hamburg Albert Uallin, Clierbriurg, Hamburg 23. januarja: J'emilatid, Cht-rbourg, Antwerpen 28. januarja: Rochambeau. Havre 29. januarja: Kuropa, Cherbourg, Urernen 30. januarja: Alajeslio, Cherbourg Milwaukee, Cherbou: g, Drt men 3. februarja: 1 »e Cras.se. Havre Horiia, Napoli, Gt-nova 4. februarja: President Koosevelt. Cherbourg, liana burg beutschland, Cherbourg. Hamburg 6. fetruarja: lic uc Kiance, Havre 7. februarja: Aquiuui.a.. Cherbourg NARAVNOST V JUGOSLAVIJO NOVA JADRANSKA GOLIJATA Saturnia ,N Vulcania sta g!asovita med največjimi in najhitrejšimi ladjami na svetu. Utorn.i postrežba, uljudni in pazljivi strcia-ji. ki govore slovensko, so vam na razpolago. Kuhinja, kakorsna je znana samo v najboljših hotelih. In ne pozabite, kratko in zelo ceneno potovanje z železnico v vse de e Slovenije. Stroški za prtljago »o ne-znantm, vizej brezplačen. Določite vnaprej dan potovanja. SATURNIA 10. januar,a—2'. februarja—23. marca V ULCAIM I A 10. n-arca — 15. aprila — 13. maja COSULICH LINE 17 Battery Place. New York Št. 66. Kamela, skozi oho 61 van-ke, veseloigra ................ Slovenski pisatelji II. sv. ' Potresna povest, Moravske sli- ke. Vojvoda Pero I Perica. Čr- Hee ........................2.51 9. februarja: bremen, Cherbourg, IJreinin h0LLandamericALiNe Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veendam S'l A i'RIUl'BUEXA I'AUNIKA TE DltlŽBE HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam ali Boubgne-iur Mer Potovanje s jiarniki Holland-.\m»ri h Lane pojn- nja udobw»t. ti -:n:n'*- raz- nfprek'isljivo kuhinjo in strežl-o. Tedensko udp'utja — Za j.o-drobnoHti vprašujte avoj<-f;a lokalnega HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST.. NEW YORK CIT/ j. 11. februarja: Allf-liia, Cherbourg, New Hamburg Voi k." Cherbourg, Hamburg err- xfr z > ti c-j 12. februarja: ijuttgart, Clnarbourg, Tik za fronto ................ Tati#, (Bevk >, trd. v^z. ...... Tri indijanske povesti...........30 Tunel, soc. roma o................l,5(| Trenutki oddiha ................ ^(i Turki pred Dunajem .......... .30 Tri legende o razpelu, trd. vez. .65 Tiso* in ena no< (Kape) vez. tnala izdaja............$1,— Tisoč in ena no{ I. zvezek..................1.3C II..........................lili HI..........................1.50 KNJIGE SKUPAJ........$3.75 V robstvn (MatičiC) „............1.23 V sorskem zakotju ............ .35 16. f oruarja: Europu, Cherbourg J70j 17. februarja: Bremen lirernen f.i yf-t t.-, Havre Augustus. Napoli, Cenova 18. februarja: President Harding, Cherbourg burp Albert llullin, Cherbourg, Hamburg larn 19. februarja: Iteriin, Boulogne Sur iter, lirt-men t^atuinij, Trst V oklopnjaku okroe sveta. 1. del 2. del ...................... M Večerna pisma, Marija Kmetova . .75 Vojska na Turškem ............G(i Veliki Inkvizitor ................1.— Vera (Waldova). broS......... .35 V*j ska na Baifkanu. s slikami .. .25 Vftnar. (Rabindraaatb Tagore). trdo vezano .................75 broširano ...................64) VoTk spokoraik in druge povesti 1.— Trdo vezano _..................1.25 Vfcnjega repatiea, roman. 2 knjigi 1.30 Vfjni, mir ali poganstvo, L sv.. V pusti v je 61a, III. zv ..... V**tin Vodnika izbrani apial . Vo*nik svojemu narodu ....... Vumikova pratika L 1927..... Vouiikova pratika 1. 192$ ..... VfinikI in preporald ......... Ztigel smrti ................. dnevi nesrečnega kralja 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: PARIS IG. jan.; 20. febr. <6 P. M.) (6 P. M.) He de France 6. teb.; 27. feb. (7 P. M.J (4 P. M.) VajkrajSn pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobn> .s»t»»i. — Pijača in slavna Tran-coska kuhinja. Izredno nizke cene. Vpraftajte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH UNE 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. krubom, povest ............ .35 I. vi. Povesti In slike.......... •r>0 . i. zv. Student naj bo. Na« vsakda-nji kruh...................... .35 .35 -S5 Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih Ustih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremu dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, todi preskrbeti si morajo dovoljenje ta povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo vrč v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim cd potovanjem In oni, ki potujejo preko New Yorka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York. N. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA kmečka vojaka ....... pravda. broS. ....... o vina o nevidnem človeku J iz Bosne ............. ■jeva zlato ............ Žit jen je slov. trpina. Izbrani spisi M SPISI ZA MLADIKO: toANGL) .7* JK> J. zv. trdo veaano. Pripovedke In pesmi ........................ ^ileSovec, 3. rr. skupaj ........1.5« Zilsti sin. poveš« .............. JR5 3- 11110 ^»ano. Vsebuje 12 po- Zlk okopi ...................... .20: Tcirt* ........................ JM imitd naše Koprnele...........45 1 trdo Vsebuje 8. po- In keoee gdč. Pavle.......45 vas ....................... M narodnih pripovedk: narodnih pripovedk: .4« .40 le itirih (Doyle) ....... M »vinske anekdote .......... .3« In asetan..............3.— Zhčin in kazen. 1. in n. zrezek 1.— Z|«dbe Napoleonovega bazarja .. J« .... .71 i... JI 1J» vesti ........................ S. sv. trdo vezano. Vinski brst .. .5« d. sv. trdo Teomo. Vsebuje 10 po- Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev | letno, a kvotnl vizeji se izdajalo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši •6* ameriških državljanov, možje a« meriških državljank, ki so se po i. juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice vesti ......................... £6 pa so opravičeni žene In neporočeni otroci Izpod 21. leta onih nedr- IOEE: Beneški trgovec. Igrokas v 5. dejanj .M Cjran de Rergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo ve- ssno ..........................1.1» Edela, drama v 4. dej........... JI Marta, Semenj v Blchmondu. 4 dejanja .......................SO Ob vojski. Igrokas v 6tirih slikah JO Tončkove oajne na Miklavžev večer .Mladinska Igra o petjem v 3. dejanjih .................. .«9 žavljanov, ki so bili postavno pri-puščeni v to deželo ta stalno bivanje . " Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK (X CORTLANDT STREET NEW IOU • If ..............ti;