29. številka, Ljubljana, petek 6. februarja. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak (Uri, izvzemši ponedeljke iti dneve po praznikih, ter velja po posti prijemali za avstro-ogersk e dežele za celo leto 1« gl., za pol leta 8 gl. M četrt leta 4 frld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 «1.1., za četrt leta 3 gld. ;0 kr, za en mesec 1 ^1<1. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko mt, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šol..h In »a dijake velja znižana ima in sicer: Za Ljubljano za četrt leta I gld. 60 kr.. po pošti prejemati za četrt leta 8 gobi. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-v rsto <; kr., če se oznanilo enkrat tiska, f» kr., <e se <lvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč Irankirati. — Rokopisi se rre vračajo. — U red ni At v o je v Ljubljani v Franc Kolmanovej Hiši št. 3 .gledališka st(dbau. Opravništvo, na katero naj *e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodmj tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Stremayrova ravnopravnost v sodnijskih uradih.
ii.
Za navadnega človeka, ki nij niti nem-ftkutar, niti zagrizen nemški strankar, niti birokrat, je nerazumljivo, zakaj bi se jedinstvo nače. države razdrlo in podrlo, ko bi v regi-etraturah sodnijskih in različnih drugih uradov po Slovenskem ležali akti, pisani v slovenskem jeziku. Razprave o katerih so ti akti napisani, vršile so se, kolikor so stranke intervenirale, v slovenskem jeziku, kajti stranke druzega jezika ne umejo. (Pri nas tudi nij tistih „mešanih" okrajev, razen kočevski nemški, ki ima tudi par slovenskih občin, in temu sosednji slovenski, katerih ima vsak par kočevskih vasij.) Će se o slovenskih razpravah državi nij škoda godila, zakaj bi se, ^ko se slovenska beseda slovensko za piše. Jezikova zmešnjava bi nastala, pravijo, pravi babilon bi se obudil, ko bi se ravnopravnost res dejansko izvršila. Vsak uradnik Jbi moral biti jezikosloven genij, in minister celo Mezofanti. Ne laskamo si, da bi z našimi argumenti ljudi nasprotnega trdenja prepričali, zato tukaj le omenimo, da za stalno nastavljeni uradniki radi v deželi ostajajo, da ne prosijo za prestavljenje iz Dalmacije v Galicijo ali iz Češke v Bukovino, da jim je tedaj znati le jezike tiste dežele, v katerej služijo. To pa je menda vendar opravičena terjatev! Kdor v ninogojezičnej Avstriji ne zna več kot j eden jezik, ta bi po pravici ne smel biti javni funkcijonar. (Je pa kdo hoče biti prestavljen v druge drugačejezične deželo, naj pa pogoje spolni in še jezike one druge dežele zna. Predmeti uradniškega posla so tudi večinoma taki, ki zadevajo le dotično deželo, neizrečeno mala
Deklamacija
..gospodične Urbdnije J'rnrrir r Kraiijufaj Čitalnici pri „Vo(lnibncj" besedi dn4 '.il.jan. ItitiO.
Pravljica pozabljena nam znani, Da bogovi stari so, pregnani, Naroda zakladu in spomine Haboj nesli na strmo planino, Na snežinko, kjer Triglav so dviga, Kjer vihar razsaja, strela šviga, Kjer življenja nij in nij pomladi. Neprestani tam so skal ogradi, In bogovi svitlib na vrhovih V belili tam prebivajo gradovih. Ob gradeb zakladi so ležali, Ktere vek za vekom so iskali: Lah zlata v prevaro in kupčije, Jekla za orožje sin Nemčijo.
Pa slovenski sin iskat zakladov Jo prišel pod nofcje belih gradov.
manjšinica teh poslov je taka, da se morajo razprave o njih pošiljati uradom v kako drugo deželo, kjer ne razumejo onega deželnega jezika,  v  katerem  so ali hi bili akti spisani,
— v teh slučajih bi ne bilo teško skrbeti za uraden prevod. Kar se pa tiče občenja z mi-nisterstvi, bi menda vendar ne bil smrten greh, ako bi pri niinisterstvih bili tudi svetovalci in referenti za posamezne dežele, kateri so zmožni dotičuega deželnega jezika, in kateri bi ministerijalne razpise v deželnem jeziku na papir dejali. Tako nij niti v personalnem niti v s tvar nem oziru nobenega zadržka, da se uraduje v narodovem jeziku, ako so le dotični uradniki jezikov dežele, v katerej služijo, zmožni tudi v pismu.
Mi si tedaj ravnopravnost tako mislimo, da se vsa uradna opravila na Slovenskem opravljajo v slovenskem jeziku, da se strankam dajejo iz vseh naših uradov slovenski odloki, slovenska razsodila, da uradi na Slovenskem v občenji mej s ob o j si z neposredno predpostavljenimi uradi občujejo slovensko, z jedno besedo, da je pri nas uradni jezik slovenski jezik. To se lahko izpolni, če se le hoče. Će vsi uradniki pri naših Uradih prve in druge stopinje ne znajo slovenskega jezika, — naj se ga pa nauče, ali pa naj gredo tja služit, kjer ljudski jezik razumejo, mej Nemce.
Knko pa bi bilo potem z drugimi nnrod-nostimi v naših slovenskih deželah? Vsakemu svoje, kakor nam svoje! Se ve da je treba to omejiti na narodnosti, ki so v teh deželah doma. Če pridejo individui tujih narodnostij k nam in k našim narodom pravne pomoči iskat,
— tuje, t. j. take narodnosti, ki nij pri nas doma, — pa naj se ravnajo po našem domačem jeziku, kakor bi se ravnali po francoskem v Parizu, po italijanskem v lliinu.  Vsi narodi
V skalah suhega zlata tOrdo Najde, vidi biserov obilo.
Nad zlatnim pak trobljen liiecćsen Suhih vej razgrinja sivo pleten; Izmed vej, od maha skoraj skrita, Gleda lin stara, močita. Toliko je biserov zlatnine, Da z njo kupiš bele tri giajščine! Kaj pa stara lira ti koristi? Sname z veje jo, mahu očisti,
V strune segno. Kak lepo donijo,
V Bkaluih stenah kak odmev budijo!
V hipu z gromom skala so razgrne, In odprejo duri se srebrne;
Iz visokih vrat pa stopi deva Mlada, vitka; buljina višnjeva, Pas rudoe jej tanke ude krije; Črno nje oko čarobno sije; A po lieih vdihnena je senca Tiho tožnosti — značaj Slovenca.
S krotkim glasom, ki srce ogreva, Te besedo razodene deva: „Blagor tobi, sin dežele rodne,
avstrijski smo sicer v Avstriji doma, a mi smo le bolj kot sosedje jednega kraja, jedne vasi, nego kot sostanovalci v istej hiši. Će pride moj dragi sosed v mojo hišo, naj se vede, kakor bi se vedel jaz v njego vej hiši. Kij treba, da bi bil sosed sosedu sluga, ko sta lahko obadva svobodna.
Sluga pa je sedaj naš slovenski narod, kateri se no smatra niti toliko vreden, da bi se ga s slovensko pozivnico pozvalo v urad, da bi se mu rešila njegova zadeva v slovenskem odloku, v slovenskem razsodilu, ki dosedaj nij dosegel milosti, da bi dobil zatožbo v razumljivem jeziku, ako je tako nesrečen, da je prišel v kriminal, ali da bi se mu razsodba dala pisana v njegovem slovenskem jeziku. Kajti vse to je tuje nemško — nerazumljivo stranki. To je krivica. Da pa se naše ljudstvo niti ne kliče v urade s slovenskimi listi, to je neo d p ustij ivo, ker velikrat stoji na pozivnici (posebno v kazenskih zadevali pri privatnem udeleženci iu pri vsklienih obravnavah), da stranka sme priti, če hoče, a primorana nij, — stranka pa pride, po dva dni dolgem potovanji, — ker je mislila, da mora priti in pozivnice nij razumela. Ljudstvo še to pičlo zaupanja v urade izgublja in tega j e germ anizatorstvo krivo. Kaj hočemo reči, kakovo je ono, kakor je pri vsklienih razpravah pri sodiščih videti, da g. sporočevalci svoja le za obravnavo izdelana nazvestja (schriftliche Berichte) iz nemškega spisa težavno na slovenski jezik prestavljajo, ker so stranke slovenske. Ali tega sporočila, katerega le za obravnavo narede in ga pri obravnavi sami zopet bero, ne smejo napraviti v slovenskem jeziku? — ne, iz nemškega se mora prestavljati, ker je uradni p a p i r menda prenobel za naš „kmetski" slovenski jezik.
Da pogum te v skale ne pribodne
Vodil je pred V j line gradove!
Sprinii tu namenjene darove,
Ki jih tisoč let že hranim zate.
Ah liro voli ai zlate,
Kor ti dano nij oboje vzeti.
Da pa norel zmote se oteti,
Prodno shiraš, to poglej zrcalo;
Dni prihodnje tvoje bo kazalo, ;
Kuj nakloti ti zlata imetje,
Kuj ponižne pevske lire vzetje."
Se ozrl mladenič je v zrcalo,
Ki mu dni pribodnjost je kazalo,
Dolgo gledal, nehal, zopet gledal.
Kuj jo videl, nikdar nij povedal,
Kuj jo čutil, nikdar nij izustil,
(Morebiti v pesnih je zapustil).
Od zlata mladenič se obrne,
(torka solza so mu v oku vtrne,
Gorka solza iz srca sredine,
Odkrivalka duše bolečino.
Liro prime, ;»a sreč pritisne;
Devi radostno oko zablisne.
Ona dvigne v zrak so in v višavi
prijateljev otrok, naj ali za božično drevo ali »ploh na korist bolnice mile darove ali v de narji ali v naturalijah oddajejo pri odbornicah gospe Vilhelmini Cbrist (v hrunilnirncm poslopji) ali pri gospe Magdaleni (iiiiu-ler na Starem trgu ali v bolnici samej.
— (Dezertiral) je 24. januarja od tukaj vojak Josip čuden od 1 7. dom. polka. Najbrž se je revežu tako po domu tožilo, da si je šel nekoliko ostre kazni zaslužit.
'—(Z Rakeka) se nam piše : Kakor ste uže poročali, splošno napravimo v restavraciji na „debeli četrtek" ob 7. uri zvečer „domaći veJJer s tombolo" na korist stradajočim v Istri in bližnjih notranjskih sodeželanov. (ilede na blagi namen in prijazne mejsobojne ra/niere naše tukaj in v okolici nadejamo se obilne udeležbe in sijajnega vspeba. <i. Lavrie prepusti velikodušno klavir iz svojega salona in vodi se svojo znano izvedenostjo zabavni del večera.
— (Letno poročilo tajnika „Sokola") za Čas od 1. januarja do 31. decembra se glasi: Slavni občni zbor! Kakor pri zadnjem občnem zboru smem tudi denes izjaviti, da je društvo „Sokol" minulo dobo ohranilo si slogo i prijateljstvo mej telovadci — simpatije na zunaj — svojo telovadnico in svoje premoženje; da je število članov nara-8tlo, da telovadstvo in borenje vrlo napreduje pod požrtvovalnim vodstvom velezasluženih bra tov gg. Mulaček, (iinler in Kališnik, katerim kličem: živili! izmej veselic, katere je „Sokol" priredil, gre prvo mesto slavno znanej „Sokol-gkej maskeradi" dne 25. februarija. Nad 600 gostov je rajalo pustni v to rek v prostorih čitalnice, kateri so bili po g. Eberlu z umetno izdelanimi tapeti zanimivo okinčani. Dno 25. marca bil je prvi „Sokolski večer" v dvorani iitalnice. Programa prvi del bile so zanimive „me g le ne podobe", a drugi del, berilo, komičen prizor, godba in mesto petja »— deklamacija. Reditelj „večera" je bil g. Franc Ravnikar. Pri sluvnosti na čast sre brnc poroke njiju Veličanstev pri sv. Ivanu poleg Trsta, kamor je bil „Sokol" vabljen, a zaradi slabega vremena nij moglo iti, zastopal je društvo g. illavka in tudi pri serenadi, katero je napravil v isti namen pomnoženi pevski zbor našo ljubljanske čitalnice, se je udeležil „Sokol", ter nosil baklje. Dne 15. junija napravil je „Sokol" populudaiiski izlet na „Oštri vrh". Prelepo vreme izvabilo je 32 „Sokolov-cev" in mnogo gospode iz Ljubljane in ljudstva iz okolice. „Sokol" je daroval na prostem pečenega tehta, a g. Steni vedro vina, in „Sokoli" so s tem postregli, Petje, telovadba, ples, govori vrstili so se v lepem redu. Reditelj tega veselega izleta je bil „Sokoi" II. Turk. Dne 23. junija prižgal je „Sokol" ve-lekrasen kros, kakor uže več let sem, na „Drenikoveni vrhu" in je privabil ne.številno gledalcev. Dne* 6, julija udeležilo se je 23 rSokolov" blagoslovljenja čitalnične zastave v Šiški. Ljudska ta veselica bila je izredno živahna in skrbno urejena. „Sokol" je bil po odboru čitalnice častno sprejet in pri odhodu spremljan z godbo. Dne 18. julija priredili so predtelovadci Mulaček, Glnter in Kališnik „Sokolski večer" z javno telovadbo, petjem in godbo. RaviKi tel jem in slavnemu pevskemu zboru čitalnice pripada topla zalivala za lepo veselico. Tretji izlet napravil je „Sokol" 8. septembra v Cerknico k slovesnej besedi tamošnje čitalnice. Kedor se je tega izleta in veselice  v  Cerknici, na znamenitem jezeru,
udeležil, vžil je krasne ure, in nepozabljiv mu je ostal vtis čarobne svečanostne besede. Dne 14. septembra osnoval je „Sokol" pri Kozlerji na vrtu na koiist pogorelcem ljubljanske okolice dobrodejno veselico s telovadbo, godbo in plesom in z odličnim umeteljniin ognjem, kojega je zdelal in prižgal „Sukol" Franjo Legat v splošno radost in priznanje. Da si je program veselice v najboljšem redu se zvršil in je posebno telovadba občno priznanje zadobila, vendar je neki zlobni lažnjivec natvezil tukajšnjemu listu „Tagblatt" „Sokola" žaljivo sporočilo, katero je posnela tudi dunajska rNeue l'reie Presse". A oba lista sta na n a š e o d 1 o e n o z a h t e v a n j e ono notico kot popolno neresnično preklicala. Dne 11. oktobra konstituiralo se je zopet strelno društvo, ter zbralo si za odbornike gg. Zupančiča, Uoliaša, (iinterja, Nollija in Armiča. Na „vseh vernih duš dan" dne 1. novembra je „Sokol" postavil na pokopališči novo od mizarja Klečnika umetno izdelano „piramido" in v spomin umrlih bratov je slavni zbor čitalnice ob V* na 4 popoludne zapel 3 žalo-stinke, za kar mu rečemo iskreno hvalo. Zadnjikrat v tekočem letu pa je „Sokol" v mnogem številu javno nastopil, ter udeležil se na odličnem mestu sijajnega sprejema iz Bosno se vračajočih junakov domačega polka „baron Kulm št. 17" dno 20. novembra zvečer, in polkovni zastavi se je pripel v imenu narodnih društev krasni venes s trobojnico in zlatim napisom: „Živili junaki domači! Narodna društva ljubljanska dne 26. novembra 1879." Omeniti mi je še žalostne dogodbe, daje tudi to leto nemila smrt vzela zveste društvenike Rudolfa Rebolja in Jožeta Potočnika. Dodi jim zemljica lahka! V 13 sejah je odbor skušal reševati ali reševal društvene zadeve. Od v občnem zboru 10. januarija voljenih odbornikov so stanovitni ostali gg. Drenik, Armič, •luvančič, Ravnikar in II. Turk, odstopili pa so gg. Mulaček, (iinter, Kališnik in Hribar. To bi bila tedaj slika društvenega gibanja v dobi enega leta, omeniti mi je le še, da je znabiti pri marsikaterem izmej Vas vzbudila se nevolja, da se je pri naših shodih in ve selicah preveč potrošilo, a tem moram odgovoriti, da so pa bile naše veselice tako vse-
skozi izvrstno urejene in da so splošno ljudstvu tako vrlo dopadale, da zadovoljstvo z nami bilo je gotovo večje nego izguba na novcih, katere smo na £*bt drage domovine žrtvovali. —
M;i/.nr vt\sti.
* (Boj z volkom.) Dne 28. jan. se je Hrvat Ilija Vuković iz Selišta z volkom bojeval. Volk lačen hoče Iliji kozo odnesti, ali iiija volku kozo iztrga in gre s sekiro nadenj. Volk nij bil pri volji mesnega obeda pustiti, za to pokaže Iliju ne le zobe, nego popade mu to-porišče za ušesi in sekiro izpuli Iliju iz rok ter jo vrže v sneg, a Ilijo volk popade za levo roko. Ta se pa nij udal, temuč roko volku v žrelo bolj potisnil pa zver vrgel ob tla in jej na trebuh pokleknil, z desno roko nož izvlekel in volka zaklal. Volk mu je levo roko grdo zgrizel in desno oparal.
* (Pod led. ) Neki sremski Hrvat z imenom Žigrovič je šel pretečeni vtorek s konji po ledu črez zamrzneno reko Dunav po drva. Ko se je s polnimi sanmi vračal in se uže kraju približal, udere se led in sani in konji padejo v vodo pod led, kmet pa si je komaj sam življenje otel. Konji so izginili brez sledu.
* (Namesto srnjaka človeka ustrelil.) V občini Frauenberg v Muričnej dolini na Gorenjem Štajerskem je 30. jan. kmetsk lovec na srne zaslišal šum v grmovji, mislil, da je tam srnjak in ustrelil tja, pa — zadel svojega tovariša, druzega kmetskoga lovca v gošči. —
Dunajska borza 4. februarja.
i Izvirno telegrafično poroedo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   .   71 gld. 60 kr.
Enotni drž. dolg v srebru   ...   72    „   85 „
Zuta renta.........8-i    „   20 „
1S60 drž. posojilo......1H2 „ _
Akcije narodne banke    .... S4rt   „   — _
Kreditne akcije.......302 „ _
London..........in        05 _
Srebro.........._"_
Napol. ........9        341/ *
(J. kr. cekini........5    „   53 „
Državno marke.......57   „   90 „
IŠčo so izobražen (43—2)
gozdar,
zdrav in čil, zmožen slovenščine in nemščino, in ki je ole pri večjih gozdnih nasadih delavni. Ponudbe in spričevala pofiljo naj so graščinskemu oskrbništvu Gairach, pošta Laško (TfUTtfrj na Štajerskem.
2* K
ff C. H
O?
N  N N
i 2« e
-i a -T
3 Bi
' 4 a. m
2 % <*
S. v. 3
n — S
-I N O
(H
P N
K H O
u
© o-
2 •O
< C
o
JT B
- 1
7T |gj
B 1
o
P P*
H P
CD
I o
S H« O M
<U O
Čujte, glejte in strmite!
Blago od britanija-srebra, katero sino prevzeli od konkurzno mase nedavno na me prišle velike tovarne M britauija srebro, ki ima eelo tovarniško znamenje: ..cehte Brittania", odda se za vsako ceno, ali bolje, zastonj. Po poštnem povzetji, ali kdor pošlje 6 gld. 70 kr.,
dobi vsagdo te le stvari za četrti del prave vrednosti, in sieer: 6 kom. vrlo dobrih namiznih nožev, z ročuikotn od britanija-srebra, h pravo angleškimi srebriio-jeklenimi ostrinami; 6    n      ako finih vilic, britani ja-sreliro, iz jednega kosa; u"     n    teških /.lio zajedi od britanija-srebra-,
0 „    žlie, za kavo od britanija-siubra, najboljšo kvaliteti; G    „ podiio/.nikov;
1 toški zajemalee za juho od britanija-srebra;
1 masivni zajemalee za mleko od brilanija-srehra; (J kom. Viktorija-podstav kov, lino cizelirani;
2 krasim namizna svečnika;
1 salonski namizni zvonček od britani ja srebra, srebrnega glasu;
1 košek za kruh, masivni, od bntaiija srebra. •12 kom. Vseh teb 12 reči j je izdelano iz najfinejšega britanija-srebra, ki je mi celem svetu jedina kovina, katera ostane večno bela in su od pra vega srebra tudi po 2h letnem rubljonji  ne moro razločiti,  za kar se garantuje. V dokaz, da m. je naznanilo
2L*<F" 14i j wl(?parstvo, *W
zavežem se s tem javno, «1«, ako blago no bi bilo po volji, je vzamem brez ugovora nazaj. Omenjam tudi mnogo meni priposlanih zahvalnih pisem, katera ni bodem dozvoljeval polagoma objavljati. — Kdor hoče tedaj dobiti dobro in solidno blago a ne slabo za svoj denar, naj se obrne na: (5lJu—4)
IRotlieiitli-arisintrasDe S, {CCgeiiiil>t>r «leui orzbiNeliOlli«>licu Pululs, »IIN.
Izda t »d j in urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodnu tiskarne".
ponio društvo" v gledališči „Fenice", bil je tako sijajen, da se Čudijo tudi Italijani. Gledališče je bilo prenapolneno; nad 3000 osob je bilo v prostorih in treba je bilo zapreti kaso, ker se nij moglo nobenega prostora več oddati Uže ob 7. uri; prej ko se je kasa odprla, stala je množica pred gledališčem, ko pa so se odprla vrata, gnetli so se ljudje, da je bilo teško pri kasi red vzdržavati. Točno ob polu osme j uri zaigra godba, sestavljena iz mnozih okoličanov, „Naprej". Gromovit dolgotrajen roko-plosk je skoro preglasil našo slovansko narodno himno in enako ko so zadnji akordi te velike pesni utihnili, nij nehal aplavs in morala se je ponoviti. Ko se zagrinjalo dvigne, predstavil se je lep prizor. Nad 80 domaČih slovenskih pevcev, večji del v narodnoj opravi, stalo je po stopnicah tako, da se je lehko vsacega videlo na odru. Zadonela je hrvatska pesen „U boj". Tudi to so morali ponavljati. Pohvala in rokoploskanje je bilo gromovito. — Ko se zagrinjalo v drugič dvigne, bila je vsa godba na odru ubrano dala glas in v tem hipu znpojo pevci se spremljevanjem godbe veličastno »Morje Adrijansko". Vse je strmelo in občudovalo, da naši domači pevci, kmetski sinovi iz okolice morejo take glasove in tako vajo imeti. Gledališče se je treslo od burnega odobravanja. Ko pride v imenu vlade g. dvorni svetovalec vitez Pozzi, kajti c. k. namestnika nij doma bilo, zaigra godba cesarsko himno. Vsi ostanejo se svojih sedežev in „ži-vio"-klici cesarju zaorili so po gledališči. Slovani so s tem pokazali, da umejo spoštovati svojega vladarja in da smatrajo le v Avstriji — pravičnej vsem narodom varno bodočnost svojo.
Igra Ogrinčeva „V Ljubljano jo dajmo" se začne. Igralci so bili dobro na svojem mestu. G. Straus, Pavle bil je v pravem pomenu kranjski hlapec in je občinstvu jako dopadel. G. Dolinarjeva kot Neža kuharica, imela je nehvaležno rolo, igrati tercijalko, a izvršila jo je s pohvalo. Gospodična P. Ilakelnova kot Iio-ti:a znala je dobro pokazati, kako po kmetih govore boljše gospodinje. Nje sestra, gospodi -Sina J. Ilakelj bila je kot Marica jako ljube« znjiva. G. Katalan Gašper predstavljal je kmetskoga premožnega bahača prav dobro. G. M. Vadnu bd je študentovski doktor in je svojo rolo dobro izvršil. Ko je zagrinjalo padlo, je občinstvo gromovito ploskalo in poizvalfl igralce na oder, odbor pa je podaril zasluženim igralcem velike šopke.
Za tem priđe pesen „Što čutiš", ki je bila od vse godbe na odru spremijevana. Kavno tako „Banovci"; tudi to, kakor vsako drugo pesen, so morali ponoviti. Mej burnimi živio-klici in rokoploskanjem podaril je odbor pe-vovodji g. Koščiti, učitelju na mostnej šoli v Trstu, krasen lovorjev venec s trobojniini trakovi. Njemu gre vsa hvala za dobro vodstvo petja, mnogo se j* trudil, ako se pomisli, da je moral hoditi v oddaljene vasi: Skedenj, Bor-kovlje in Roju D fante v petji podučevat. Štirje zbori : Skedenjei, Uorkovljani, Kojnnci in tržaški pevci so pokazali, kaj da mora Slovenec v Trstu; akoravno so v prost ej narod uej kmetskoj obleki, vendar se lahko merijo z marsikaterim mestnim zborom kake druge narodnosti. S tem je bila izvršena I. točka programa. Predsednik g Doli nar je potem prosil, naj se občinstvo za eno uro, ker je počitek, v restavracijo odmakne, da se dvorana za ples pripravi. Še prej kot v enej uri so bili foteli proč, okrog vse počiščeno in začel se je ples.
Udeležba je bila tudi pri plesu velika, Bkoro enjeČa, plesalo se je v dvorani in na odru. Četvorko je vodil učitelj plesa iz Trsta prav lepo. V restavraciji so se vrstili zbori z lepimi narodnimi pesnimi.
Ako se pomisli, da je v Trstu, kjer so razmere drugačne od vsacega druzega kraja na Slovenskem, priredilo najmlajše slovensko društvo tako sijajno veselico, društvo, ki komaj nekaj mesecev obstoji, moramo se čuditi. Treba je, da Slovenci pokažemo, da tudi mi smo tu! Govorilo se je mnogo in vsake vrste po Trstu o tem koncertu. Ona italijanska druhal ki črez slovansko Adrijo v Italijo škili, strašila je ljudi uže prej, da naj nikar ne hodijo v gledališče, da se bode kaka nezgoda pripetila. Vse hujskanje nij nič. škodovalo nam. Narod naš je vrel v gledališče, akoravno je tu in tam kaka zlobna roka v črnej noči slovenski plakat se zida strgala. Tudi tacih se nij manjkalo, ki so bili od nevidne italijanske roke plačani nered delati, ali strah pred nami je prevladal njih in bilo je vse mirno, le najmanjši nered se nij pripetil.
Pretekli so časi, ko je z vspehom ščuvala italijanska stranka zoper nas. Nij več onega časa, ko se je sleherni bal slovenski v Trstu govoriti. Zdaj je uže položen majhen temelj tudi slovenskej reči v Trstu, v prostem narodu.
Slovenskemu podpornemu društvu pa čestitamo za sijajen uspeh, katerega si je njega odbor pridobil le z nevstrašljivim delovanjem.
Domače stvari.
— (Dr. Ferdinand I) o m i n k u S ), naš slovenski deželni poslanec za celjski volilni okraj, advokat v Mariboru in, kakor vsacemu izobraženemu narodnjaku znano, jeden glavnih podpornikov In zastopnikov narodne ideje na slovenskem Štajerskem, tudi prvi mej ustanovitelji tega našega lista, izvoljen je bil 3. febr. od večine državnega zbora za uda državnega sodnega dvora (staatsgerichtshof). Prvi narodni Slovenec na podobnem častnem mestu!
— (Imenovanje,) Deželni predsednik je imenoval koncipijenta pri finančnej proku-raturi v Ljubljani Josipa Do bi da za provi-zoričnega koncipista v istem uradu s plačo desetega dietnega razreda.
— (Umrl) je 3. t. m. Štefan Vrankar, župnik pri Jezeru na Koroškem.
— (Za meščane ljubljanske) so bili v zadnjej tajnej seji mestnega odbora sprejeli gospodje: Jakok Matjan, Jurij Klinčić, Anton P a b jan, Alojzij Jenko, Matevž Zdešar, Jarnej Jemec, Janez Zor, Anton Mikulinič, Henrik Juh, Janez Novak, Andrej Pečnik, Janez Dober let, Andrej D e b e v e c in France II a r i c b.
— (Za občane ljubljanske) pak so bili v zadnjej tajnej seji mestnega odbora sprejeti gospodje: Janez Kozler, dr. Josip P o k 1 u k a r, Valentin (i r č. ar, Ernest S t o c k 1, Mihael K r a š n a, France D e 11 e r, Janez Hafner, Josip Čad, Jakob Nekrep, Tomaž 81 a r i n, Janez Č e š n o v a r, Jarnej Žitnik, Alojzij Kunst, Mihael Vavpotič, Peter K m i c h, Jarnej Z a r 1 i, France Sesek, France Pil ko, Janez Prše, Janez Podi es ni k, Anton Umberger, Janez (Jinkole, Alojzij Korzika in Janez Doltavzar.
— (Narodna č i ta 1 n i c a v C e r k n i c i) napravi dne 8. februarija v prostorih gospoda Jožefa Milavca kostumiran ples s tombolo, h katerej veselici uljudno vabi čitalniški odbor.
Začetek bode ob 7 */, uri zvečer. Vstopnina za ude 30 kr., z družino 50 kr., za neude 50 krM z družino 80 kr.
— (Konfiskacija.) Zadnji list tržaškega slovenskega tednika „E linost" je bil konfisciran in sicer zarad dopisa riz Prepolca na južnej srbsko-turškej granici". Mi smo slučajno dobili en ušel eksemplnr konfiscira nega lista in brali ta dopis, ki je močno nedolžen, naiven in — prazen, tako, da nam nij mogoče bilo uganiti, zakaj se je tržaškemu gospodu državnemu pravdniku nevaren zdel.
— (Nevarnost za mostove.) Pišejo iz Celja, da je na Savinji tak debel led, kakor ga ne pomnijo ljudje; ravno isto se iz Ptuja poroča od Drave, da ima ta reka silne ledene plošče nabrane. Kadar se vreme ojiiži in se bode začel led tajati in po vodi goniti v velicih tovorih, bati se je za mostove. Iz Celja se poroča, da je c. kr. cestar Sajko z dinamitom na Savinji vspešno led pri mostu razbil in misli, da je most tako iz nevarnosti otel.
— (Gradbe in z i d n n j a z a r a d straje Primorcev.) Predvčeranjem so se začela dela gradbe in brambena zidanja ob bregovih Soče in na nasipu pri Oglej i, da si stradajoči Primorci morejo z delom kaj zaslužiti. V nekaterih dneh se začno na državne stroške tudi cestna dela pri Kanalu; ravno tako bode pre-loženje ceste Gorica-Ajdovščina pri Črničah po-Benfti začelo se. dotični inžener je baje uže na svoje mesto odšel. Tudi v Istri, kjer je od države namenjeno 1 35.000 gld. za javne stavbe, moralo se je delo uže znčeti, tako, da bode dela zmožni del stradajočih zaslužek našel.
— (Pri Vodnikove j besedi vi j ubij anskej čitalnici) sta gospe Grbičeva in Lavričeva, dve ljubi gostinji z Notranjskega, izbrano občinstvo skoraj bi dejal da očarali. Njima gre brezpogojna hvala in venec zadnje svečanostne besede, njima gre hvala kot ume-telnicama. Pariz bi bil v hudej zadregi, ko bi moral jednej izmej njiju dati jabelko prven-ctval Gospe Lavričeve krasen melodijozen glas in razločno izgovarjanje teksta opazovati smo imeli priliko pri dveh kompozicijah Men-delsohn-Hartholdi-jevih. Ali bodi si, da se nemška kompozicija dandenes v narodnih Čitalnicah ne čuje rada, tekst sicer preveden na slovenski, ali naj je temu kaj druzega uzrok —-hvaležno občinstvo nij poznam meje svojemu priznanju, ko je gospa Lavričeva zapela — za nameček — še „Kje dom je moj?" Občinstvo je sapo zadrževajoč sledilo čarobnim glasovom krasne slovenske pesni, katero se večinom tako barbarično trpinči. Tu je bil izraz, tu je Slovenka svojim rojakom opisavala z glasom, ki se prime srca, njih krasno domovino. Varijacija konca te pesni nas je močno spominjala na varijacijo katero rabi navadno naš Meden, in katero je 6n uvedel. Ali hočem hvaliti tudi gospo GerbiČevo? Nepotrebna je taka hvala! Ona je popolnoma izšolana operna pevka, ki prema a vse pevske teškoče z lehka. Kolo-rature, kakor se nahajejo v May«'rbeerjevej „Pesni pažeta", zahtevajo skrajno gibčnega glasu, da se glas ne lomi in ostane poslušalec pazljiv. Gospa.Grbičeva je občinstvo popolnem očarala in navdušenost njegova je prispela na vrhunec, ko je potem še zapela našo prekrasno „Luna sije". Ali, naj priznam še nadalje, da poleg čarobnih glasov obeh umetelj-nic sta na poslušalstvo uplivali mogočno tudi njijni postavni osobi. Človek si uže nehote združuje v duhu lep, mičeu glas z ljubezno
Kadar se naSa načela izvrše, potem se bo dalo živeti. Pod g. Stremavrom in njegovimi sedanjimi drugovi se pa valjda ne bodo. In tako živimo dalje to dozdanje „narodno* življenje, pa — čakajmo in „potrpimou, saj smo se privadili, kakor osel palice, ali berač mraza.
Telegram „Slovenskomu Narodu'.
Dunaj IV, februarja. Novica, da je Kriegsau imenovan za na u enega ministra, bila je od avtonomistov v državnem zboru z veseljem sprejeta.
Liechtenstein je nasvetoval, naj se državna postava za ljudske šole na verske j in narodnej podlagi popravi (revidira).
Državni zbor se bode pred veliko nočjo zaprl in potlej bodo zborovali deželni zbori.
razgled.
Politični
V Ljubljani 5. februarja. Kakor iz predstojećega našega dunajskega telegrama posneto ljetno, je novi naučni minister uže imenovan in sicer je s tem ministerska kriza parcijelno rešena naše j stranki ugodno. Vitez pl. K r iegs a u , velik osoben prijatelj Clam-Martinicev, je konservativec in Slovanom prijatelj, torej od njega se smemo nadejati, da bode glavne napake naših šol v narodnem oziru odstranjeval, in na naše šole nastavljal naše narodnjake, ne pa nemških agitatorjev, kakor jih nam je njegov prednik pošiljal v deželo.
V državnem zboru je bila 3. febr. odobrena vladna zakonska predloga o bosen-skej upravi s potrebno večino dveh tretjin glasov. Pri tej priliki se je videlo, da je nemška ustavoverna stranka črez plot vrgla svoja prejšnja načela, obrnena proti okupaciji Bosne, ker je zdaj večjidol glasovala za vladno predlogo.   To kaže, da ustavoverei nijso tako trdni v svojem prepričanji,  kakor sami pravijo — Od desnice sta pri tej priliki govorila Čeha Brauner in Rieger. Oba sta izrazila svoje simpatije bosenskemu prebivalstvu. Prvi je naglasi!, da je agrarno vprašanje (kako naj se zemlja tudi krščanskim Bošnjakom v last razdeli) glavno vprašanje, ki pa naj se ne rešuje zoper želje Bošnjakov  samih, katerih jezik in narodnost naj   avstrijska vlada tudi spoštuje. Dr. Rieger je dejal, naj Avstrija pazi, da v Bosni izpolni one terjatve, ki jej jih naklada krščanstvo in civilizacija.   On zato obžaluje, da v postavi nij nič več svobode in nič o samodoločbi naroda o osodi svojej.
Vnuiif«» drirtve.
Novine poročajo, da so pri volitvah v Bolgariji zmagali „radikalci". Udeležba je bila majhena. Stranka Karavelova baje da razširja novico, da se bode knez Aleksander (ki je šel te dni v Rusijo) odpovedal prestola. V nenavzočnosti kneževej vladata metropoli Klemen in ruski diplomatični agent Davidov.,
Kali tai*«l« a vlada je turškej ponudila svoje posredovanje v Črnogorskem pitanji ; ona predlaga, da bi se Črnogorcem dalo na mesto Guzinja Kuči-Krajino.
V f>aiie«>*l4«»iii senatu je bila republikanska večina in sloga dvomljiva postala, vsled česar se je vlada imela bati, da nova postava o nauku, ki se cerkvi jemlje in čisto državi izroča, ne bode dobila večine, /daj pa telegrafirajo, da je zopet večina za to postavo gotova.
Na Ing tolikem se vlada boji, tla bodo v prihodnjem parlamentu, ki ima skoro odpreti se, opozicijonalci hudo napadli jo zavoljo dolge brezvpešne vojske v Afganistanu in malo-vspešne, a krvave in drage vojske v Zuluskej deželi.
Dop
INI.
■» Krope 3. febr. [Izv. dopis.] (Zahvala d r. Voš nj ak u.)   Razveselilo je nas fužinarje, ko smo brali v „Slovcnskem Narodu", da je slovenski poslanec, goep, dr. Josip Voš-njak v budgetnem odseku  državnega zbora poleg industrije svojega volilnega okraja zagovarjal tudi domačo industrijo sploh in poudarjal tudi našo Kropo, ki producira železnino;   in z veseljem smo brali dalje, da je vladni referent o teh industrijnlnih šolah v trgovinskem ministerstvu izrekel, da bode vlada prav rada ustregla željam dotičnih krajev, ako se oglase. Tedaj se mi Krdpničanje za gotovo nadejamo, da bosta trgovinska zbornica in deželni odbor v Ljubljani vse potrebne korake storila, da se izvede,  kar   bi   bilo v neizrečeno  korist za Kropo in vso okolico, ako se nam s tako šolo pomore, da bomo lažje konkurenco tujih fabrik zmagovali.   Potem je nam le še treba, da bi se gozdarske zadeve v Jelovici uže vendar enkrat  uredile, da bi se fužinam izročilo v last, kar njim po pravici ure. — Zato, ker se je  dr. Vošnjak oglasil  tudi za interese Krope, poslali so tudi tukajšnji vodje in lastniki fužin sledeči telegram na Dunaj:
„Gospod dr. Vošnjak, državni poslanec Za Vašo dno 30. januarja t. I. v odseku državnega zbora izrečeno željo in Vaš zagovor o podpori za železno industrijo v Kropi se Vam podpisani vodje in lastniki fužin v Kropi lepo zahvaljujejo in priporočajo še v prihodnjič ob priliki povzdigniti svoj glas za podporo in po-
Te mladeniču tu'Ht'df prjivi: »Tvoj« rojenica pevska Vila, Sem začarana, pregnana bila Tisoč let v ledene te gradove. Ti razrušil moje Hi okove! Prosta tebi /.daj bom pot kazala, Tvojoj liri pesni vdibovala! Moč, ki daje zmaga jo krvava, Pratov rodnih v snžooHt ponižava, Rop pokojnega soseda domu,
(Jast iz \ec inli zakonov preloma Dragim narodom naj bo lastina. A ti, mila moja domovina, V mim in pravici tvoja čast je, Pesen in umetnost tvoja last je!
Pesnik, vesten varuh bodi
Pesnij, božjega daru!
Naj te v lipo, Bvetlo vodi
Genij tvojeg« stanu!
Kar iz srca v srce sega,
Kar navdušenost budi,
PeBen tvoja naj razlega,
In na veke naj doni!
Zaklad naroda najdraži
L/ročen je tebi: — časi: Tvoja pesem narod blaži, Ali jru drvi v propast. Neba zvezda, trne s tira, Vgasne. — Tak je tvoj uzor: < V ti v nizkost tonu lira Tebi narodu je mor!"
Vila vtibne. Kvišku se dvigava, V svitlo meglo nje život razplava; Svi tli žar na pesnika posije; Nanj gorečen d i lil j aj se razlije: Vnel sreč je, da je vse čutečo, Vnel oko je, da jo vse videče.
Nikdo potlej nij do Vile giadov Nadel pota, ni do nje zakladov. Ćasi pa, ko noćni pokoj krije Plan in gore, na Triglavu sije Bujnih žarkov živo trepetanje. In takrat so v liri fiuinotljanjo Obudi nemirno; strune vdajo Koki se nevidni, in šeptajo: Vila še nad nami čuje, Pa, ko nekdaj, no žaluje.
speševanje naših pravic. Fužinarstvo zgornje in zdolnje Krope, dne" 3. februarja 1880. France Pire m. p, Jarnej Pire m. p., Matija Pire m. p., Ivan Zupan m. p.t lastniki v zdolnjej in zgornjej Kropi; Benj. Suler, vodja in lastnik v zdolnjej Kropi; Kari Pibrovec, vodja in lastnik v zgornjej Kropi."
Blagovolite, g. urednik, to zahvalo natisniti dati, da se izve. da smo hvaležni onim, ki se za interese domačega delavca potegnejo.
I/ I iu<<»m< r.t 1. febr. flzv. dop.] Dopisnik „Tagesposte" iz Ljutomera uže nekaj časa sem o samih „zugih" sanja.  Pred kratkim  časom je pisal vsled županove volitve o imposantnem „fakelzugu", zdaj pa o priložnosti pogreba penzijoniranega  kancelista in protestanta N. o velikanskem Jeiehenzugu",  in v prihodnje bode morebiti Se o kakem impozant-nem „narrenzugutt kaj vedel poročati. Ta poslednji utegne pa  res biti  impoznnten, ako bode g. dopisnik „Tagesposte" pri njem v resnici in naravi  take „purzelhaume" delal, — ali po domače kozle drl,  kakor jih je v svojih dveh omenjenih dopisih na papirji. Kar se tiče „leiehenzuga" o katerem hočemo ravno stvar pojasniti — ker .fakelzug- bil je nekako le bolj otročja iszrača, to moramo mahom omeniti, da  razen  žalujoče  familije nij bilo, kakor sploh nikjer, nobenega posebnega ginenja; kar se pa tiče demonstrativne udeležbe zastran župnikove intolerance, to moramo pred takim pričkanjem  resno  naše ljudstvo zagovarjati, ker to Brno prepričani, da razen g. dopisnika, ako se je prav za prav sprevoda udeležil, na take demonstracije nihče ni mislil nij. Trzanje po/nfli so pokojnega ves čas njegovega dolgoletnega  tukajšnjega bivanja kot poštenega in pravičnpga moža. in so mu torej tudi svojo posledrjo čast skaznli. a pri drugjh g. dopisnik  nij  bilo  druzejrn,   kot  radovednost — neugierde".   — Proti  spočitanju intolerance bode se g. župnik iz svojega cerkvenega stališča najbolje sam znal braniti, mi pa, in z nami vsak pošteno in  Če  tudi liberalno misleči katoličan  ne  moremo  v tem nobene krivice opaziti, ako se komu, ki je bil cel čas svojega življenja v  zvezi   svoje cerkvene občine in  svojemu   verskemu prepričanju zvest ostal, ob času smrti obredi kake druge cerkve, in to prav za prav ni njemu, teinuč tretjim  osobam odrečejo. — Kar  se pa tiče sorodnikov v misli stoječega pokojnika, ti pa dobro vedo.  da ako si je pokojnik v svojem dolgotrajnem življenji  uže  tukaj nebesa zaslužil,  kar  mu  iz srca privoščimo,  mu jih potem nobena moč, najmenj pa godrnanje dopisnikovo odvzeti, pa v protivnom slučaji tudi pridobiti ne more.
Da bi pa g. župnik s cerkvenimi obredi, torej tudi z zvonovi itd., ki so od udov katoliške cerkve,  in to samo za nje oskrbljeni, „gsrhofteu delal, tega mu, mislimo, niti sam g. dopisnik ne bi oprostiti mogel.   G. župnik pa tukaj nij imel samo domišljije takih, ki so denes Turki, jutri protestanti in nazadnje vse drugo, kakor kar so v resnici, temuč versko prepričanje   celote   svojih  faranov opazovati. Ker pa se po Ljutomeru raznaša glas, da tudi narodna  stranka obsojuje postopanje g. župnika v tem slučaji,  in ker vemo,   da je tO samo manever, da nas razdvojijo, zato očitno izrekamo, da naše narodnosti in svetinje vere po izgledu naših starih si ne damo odvzeti!
Is Tr»la 2. febr. (Izv. dop.] Slovenski koncert, katerega je napravilo „Slovansko pod-
▼nanjostijo; slična toaleta obeh gospij je tudi Očrni dobro dela. — Vdvospovih: „Jesen" od Mendelsohn-Ilartholdi-ja in „V nočiu od Grbica smo imeli priliko opazovati rudodfjen cn---Cendo in derreseendo obeh umeteljnic ; zadnje Omenjeno kompozicijo od našega rojaka je po-elušalstvo glasno priznavajoč sprejelo ing. Grbica na oder pokticafo. Njegov« kompozicija se Uže v prvih taktih, kar se t m« spreiiil.jevanja na glasoviru, ugodno ter izredno odlikuje od druzih sličnih skladeb. Gospoda Klein in Parma, jurista, sta oba nadeje polna goslarja. 8virala sta kompozicije od II e rio ta, poleg paganinija prvega mojstra, ki je na goslih jel rabiti takozvane flageoletne glasove, ter od Da ne le. Gospod Parma je tehnično na trdnih nogah, a g. Klein zna iz goslij več čuvstva izvabiti, glasovi so polni. Citalniški pevski zbor, polnobrojen kakor pred letom dnij, je z običajno si preciznostjo pel dva velika zbora: Hajdrihovo najlepšo skladbo „Adri-jansko morje" in B. Ipavčevo „Kdo je mar.-' Da bode popolno to poročilo, zabiti ne smem epremljevanja na glasoviru k posamnim pevskim točkam in — plesu. Požrtvovno sta prvo j delo prevzela g. Grbic in gospica Orlova, svojo nalogo pa sta izvršila v popolno zadovolj- | nost vsega občinstva, za kar jima gre odlično priznanje. R—ski.
Razne vesti.
* (Naša cesarica) je šla na Irsko. Dne 4. t. m. je prišla v Dublin, potem odpotovala v Kilcok, kjer je bila s slavolokom sprejeta. — Cesarjevič Rudolf pak je prišel isti dan v Draždane, kjer ga je saški kralj slovesno sprejel.
* (Nabiranje darov.) Amerikanski veliki časnik „Newyork Herald" naznanja, da bode za stradajoče Irce nabiral darove, in precej sam podpiše velikansko svoto 100.000 dolarjev. To so le amerikanski časniki, ki morejo nabor s tacim izgledom začeti!
* (Spet nesreča na železnici.) Iz Pariza se telegrafira 4. febr. :Ker je bila megla, zgodila se je na zapadnej železnici nesreča. Mašina in vagoni železničnega vlaka so se razbili, 12 popotnikov je mrtvih, 40 je bilo ranjenih, več se jih pogreša.
* (Tapeciranje spisemskimi markami.) Poštar v Pvritzu na Pomeranskem v Prusiji je pri trgovcih in vseh, ki so mnogo pisem dobivali, zbiral rabljene in s kovertov odluščene marke tako dolgo, da jih je imel dovolj, da je vse štiri stene svoje sobe z njimi tapeciral. Potreboval jih je baje 72.202.
Tujci.
4. februarja:
Pri Slonu:   Wei*8   iz   Dunaja.        RIa?.ič iz Maribora.  —   Grof Liehtenberg iz Dolenjtk ga. Blažen iz Boso«*.
Pi i Malici: Taimin, Sobopper, Lederer, Biaoh, UVengraf, Feitler, Uoldscliiuidi iz Dunaja.
TV*ijl>oljMi
salonsk premog
in (44—4)
razkrojena dnra
po najnižje) »■»■m pri
A. Debevoi, rimska cesta (Gradišče) 10.
Naznanilo
posestnikom zemljišča in gospodarjem.
Kakor znano, je Srbija potrdila zakon za naseljevanje, ter dobi jedna rodbina 4 hektare polja in 2000 □ metrov zemlje za zidanje hiše. — Ako je rodbina velika, dobi po vrhu vsak Pi letni mladenič še 2 hektara zemljišča. Kazen tega dobi pa tudi Se žita za setvo, ali po se mu posodi novcev. Kdor se hoče tedaj tam doli naseliti, naj se pismeno obrne do zastopnika Josipa IKIosta, "^Vetiner-ja. v Selgrrad.-u., ki vso potrebno preskrbi in natančneje pove. — Pismu naj se za troškove priložita 2 gold. (45-1)
Štev. 542.
Razglas.
(35-3)
Visoka c. k. deželna vlada je z dopisom dne 6. januarja 1880 št. 227
1». februarja 1**0 kot tisti dan določila, ko se bodo domači žrebci iz političnih okrajev mesta Ljubljane in okolice ljubljanske, kateri se hočejo za pleme rabiti, pregledavali.
To se lastnikom žrebcev iz omenjenih politiških okrajev naznani s pristavkom, da se pregled določeni dan ob 10. uri dopoludne v tukajšnjej živino-zdravilni« na poljanskej cesti prične, in da se dotične tiskovine za zapisnik in izkaze kakor doslej v tiskarnici Klein k Kovač dobodo
Mestni magistrat v Ljubljani,
dno 17. januarja 1880.
Župan: L a se lian.
Dunajska borza 5. februarja.
»Izvirno te egrafično poročilo.
Enotni drž. dolg v bankovcih .   .   71 gld. 90 ki
£ii:;tni drž. d<dg v srebru   ...   72   „ 90
Zl*ta renra.........8>i   „ 10
1860 drž. potojilo......132    „ 20
Akcije narodne banke    .... H45   „ —
Kroiiitue akcije....... 303   „ 80
London..........117 —
Srebro..........— _
Napol.    ..........9 34>/a "
O. kr. cekini........5    „ 53
Državno marke.......57   ^ HO *
Službe
vsem. ki pisati znajo,
na pismene, štenipljane in z markami za odgovor ob ožene prošnje na c. kr. min. dov. gen. agencijo bv. Florijana ulice 46, v Ljubljani. (46—l
Le jedenkrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro.
Velikanska razprodaja.
Politične razmere, ki bo nastale v cetej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teh razmer se je na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvekša fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo ovojih ur. Te tako zovane iepue ure so najboljše ure celega sveta, kojih okrovi so izdelani iz najfinejšega »rebr» n«r>K» niklja, so izredno elegantno gravirani in giljoširani, ter bo amerikanBkega sistema. Valed neke vlantne konstrukcije ne more *e tak h ura nikdar pokvariti, pade vhku ua tla, nne ae stisnili, a % en tiar ura pri tem ni* ne trpi.
Proti povzetju, ali vpošiljatvi male svote, katera jo pri vBakej bazi ur zaznamovana, s katero je plačana le pridejana zlata double urna verižica, baržunasti etui, glavni ključ za ure in delavska plača, dobi vsakdo najfinejše repasirano uro skoraj na polovico aaatonf. Vse ure so natanko repasirane, ter garantujeiuo ta vaako uro pet let.
"V <lokn/, ti*» <<» v«'4»n ininstvo in HtrojfO NoliclnoHt i , provzo-mamo m tem dol^noHt javno, <1il -vkiiKo nepriHtoieoo uro ua/.uj vzememo, in as «lru|go zumeujumo.
Izpisek ulx-
100O komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez kljuca, z dvojnim okrovom in kristalnim okrovom, izredno natančno regulovane; razen tega bo tudi elektrogalvanično pozlačene, tako da jih nobeden zlatar ne more od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 26, zdaj le gl. 10.20.
1O0O komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od najtežjega srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emailiraniini kazali, kazalom za trenutke in kristalnim ploscnatiin steklom, natančno repasirane: preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25.
1O0O komadov mobilnih ur na valje (cylin-der-ubr) v teškili giljoširanih okrovib od srebr-nega niklja, s kristalnim ploščnatim steklom, tekočih na ti rubinih, tino repasirane, z verižico, medaljonom, in baržunastini etuijum, jeden komad preje gl. 15 zdaj le gl. 5.60
lOOO komadov "Washingtonskih ur na sidro od 131otnega srebra, potrjene od c. k. denarnega urada, tekočo ua 15 rubinih, elektro-galvaničuo pozlačene, da jih ne more nobedeu strokovnjak ali zlatar ud pravo zlatih razločiti; tlm> ua trenotek regulovane in poskusene. Teh ur stal je preje jeaen komad gl. 27, zdaj pa le gl. 11.40.
1000 komadov 'VVashingtonskih remontoir žepnin, ur, od pravega 1 Pilotnega srebra odo-
brenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom D« trenotek repaBirune, s kolesjem od niklja in privilegiranim regulovanjem, tako da se nij treba teli ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da so zastonj tudi jedna zlata double urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16.
1000 komadov ur za dame od pravega zlata k 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20.
1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali goapč, preje 100 gl. zdaj gl. 40.
650 komadov stenskih ur v najfinejšem emai-lirauem okviru z zvonilum, repasirane, preje jeden komad gl. 6, zdaj le gl. 2.75.
650 komadov ur z ropotcem, lino regulovane, dajo se rabiti tudi ua pisaluej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 5.80.
650 komadov ur z majatnikom (pendelubr) v fino izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo bc VBukih osem dnij, lino na trenotek regulovane, lupe, in impozantne. Ker je taka ura po minulih 20 letih Se dvakrat več vredna, naj bi jo imela VBaku dru/.ina, posebno ker bo s tako uro soba olepša. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75.
Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi
mala svota.
Naslov: l limi-Aiistcrkauf
(594—5)
P h i 1 i p j> F r »m m f Uhrenfabrik,
Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9.
Izdatelj in urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".